arhitektura, oblikovanje in novi mediji dogodki ■ " build green cee odličniki rdeče pike sveta magdalena 2010 arhitekturna ekstravaganca light + building 2010 projekti I svetlobna gverik "čakajoči" 9 771408 511110 Poštnina plačana na pošti 1110 Ljubljana ar programi rchicad 14 corel x5 J tema številke kibernetika osvobaja! arhitektura po meri uporabnika rabnost, skladnost in zadržanost 9771408500010 Qbiss by trimo Modra odločitevzavašfasadni sistem. 't . by trimo Qbiss by trimo je inovativen modularni fasadni sistem, ki določa nova pravila v sodobni arhitekturi in učinkovito združuje tako funkcionalnost kot estetiko. Modularni fasadni sistem je 5 v 1: • Estetski • Stroškovno učinkovit • ^amonosen • Ognjevaren izoliran Obiss by trimo je na voljo s pločevino Conus Coloncoat Pnisma®. Trimo, d.d. I qbiss@trimo.si I www.qbiss.eu »ne čujem dobro!« Mnogi se avtorja v naslovu zapisanega stavka ne spomnijo več. Nekoč pa je bil nenehno citiran, uporabljan in zlorabljan. Z njim je zaslovel eden najbolj karizmatičnih voditeljev na naših (ex) tleh Slobodan Miloše-vič, ljudsko imenovan Slobo. Izrek je večkrat ponavljal v svojih govorih, še veliko bolj strastno pa so se ga oprijeli mediji. Razvpiti Slobo je medtem že umrl, njegovo »poslanstvo« pa še ne - vsaj kar se izreka »ne slišim dobro« tiče. Politika še danes ostaja gluha ali vsaj naglušna. Toliko, da dobro sliši le tiste tone, ki ji ustrezajo. Bom prikazala kar s primerom. Pred dnevi je bilo na Gospodarski zbornici Slovenije organizirano srečanje gospodarstva (kamor se uvrščamo tudi mi, arhitekti, čeprav pri svojem delu ne potrebujemo tovarniških poslopij in se naš izdelek ne srečuje s tipično gospodarskimi težavami, kot so odpadki, energija in podobno) z našim novim predstojnim ministrom Rokom Žarničem. Kljub razmeroma kratkemu času med objavo dogodka in dogodkom samim je bila dvorana nabito polna. Pričakovanja ob zamenjavi ministra so gotovo velika, posebno zaradi mačehovskega odnosa vlade do ministrstva za okolje in prostor, ki je v bojih vladnih strank za »statusno« višje kotirajoča (zunanje, notranje, gospodarsko ipd.) ministrstva redno ostajalo tisto, s katerim so zapolnjevali strankarske kvote. Najpogosteje se je to izkazalo tako, da je bil imenovan kot minister nekdo, ki je v stranki, ki ji je po ključu pripadlo ministrsko mesto, imel pomemben položaj. S tem še zdaleč ni bilo rečeno, da je imel o področju, ki mu je bilo dodeljeno, kakšno poglobljeno znanje, če ga je sploh imel. To se je na delu ministrstva seveda zelo poznalo. Roko Žarnič je strokovnjak, zato je upov ob njegovem imenovanju veliko, vsaj enako ali še več, kot je težav gospodarstva. Tema srečanja je bila široko zastavljena in se je glasila »Problematike zakonodaje in organiziranosti države, ki predstavljajo resno oviro za trajnostni razvoj gospodarstva ter pospešeno javne in zasebne investicije, ki predstavljajo velik neizkoriščen potencial za ponoven zagon gospodarstva«. Kar koli že si pod ta zapleteni opis predstavljate ^ V nadaljevanju so bila navedena področja IPPC in drugih okoljskih dovoljenj oz. področij industrijskega onesnaževanja, ravnanja z odpadki, trgovanja z emisijami CO2, drugih okoljskih dajatev ter prispevkov na energije, pospešenega sprejemanja zakonodaje za učinkovito umeščanja objektov v prostor ter ukrepov države za učinkovito energetsko gradnjo in obnovo. Za vse to časa »tenki« dve uri! Ufff (zdaj bi moral biti tukaj narisan smeško z debelimi potnimi sragami prek lica), vse te tematike v le dveh urah? To zahteva vsaj mojstrstvo, če ne čarovnije. No, tako se je tudi v nadaljevanju izkazalo. Organizator je od prisotnih pobral pisna vprašanja, ki se jih je nabral debel kup oziroma kupi, saj je bilo točk dnevnega reda več. Potem je bil vsak od vprašateljev poklican, da svoje vprašanje podrobneje razloži, seveda vse po vrstnem redu, kot je bilo zapisano v povabilu. Po pričakovanjih dlje kot do druge točke dnevnega reda nismo prišli. Vprašanj gospodarstvenikov iz prakse je bilo čisto preveč in vsa so bila zelo umestna, odpirala so pereče težave in govorniki so se trudili, da z njimi ne bi dolgovezili in jemali drugim dragocene in očitno prekratke trenutke neposrednega srečanja z najvišjim nadrejenim. Ko se je prvi krog vprašanj zaključil, so prišli na vrsto odgovori. Minister je najprej povedal nekaj vljudnostnih stavkov, nato pa je besedo prepustil svojim »strokovnim« sodelavcem z ministrstva. Ta »preklop« smo poslušalci zaznali, kot da bi nekdo preklopil gumb in menjal radijsko postajo od, na primer, techno rocka na večer evegreenov. Od kratkih, jasno opredeljenih stavkov smo na lepem prešli na govore, zapletene v mreže paragrafov in členov, razprave o spoštovanju pravil in zakonikov ipd. Reka besed je krivdo za predolgo reševanje težav gospodarstvenikov in vse večje zaostajanje Slovenije za sodobnimi smernicami v svetu hitro prevalila nazaj na ramena ljudstva. Da gospodarstveniki ne izpolnjuje vseh zahtev, ki jim jih dajo, in da se zato postopki vlečejo. Da ministrstva nimajo dovolj ljudi, da bi izpolnili številne zahteve in prošnje, ipd. Po drugi strani pa vsi vemo, da nam naša uprava nenehno povečuje administrativne zahteve, pošilja najrazličnejše formularje, s katerimi ne vemo, kaj bi, vsaka sprememba zakona prinese s seboj nove obvezne obrazce, administriranje nenehno raste. Seveda je treba vse te listine na drugi strani obdelati, analizirati ... Kaj pa, ko bi kdaj, za spremembo, kaj poenostavili, namesto novih obrazcev jih nekaj ukinili? In potem so ugotavljali, da v ministrstvih nimajo dovolj strokovno usposobljenih delavcev, da bi ažurno odgovarjali na vprašanja gospodarstva ^ A ob tem vemo, da želijo imeti mi- nistrstva v svojih rokah prav vse niti odločanja, še tiste redke, ki jih nimajo, želijo prenesti nase. Kaj pa če bi, tako kot je pogosto rešeno drugod po svetu, del svojih pristojnosti prepustili strokovnim združenjem? Tam je izvedencev, in to takih z veliko praktičnimi izkušnjami, dovolj. In tudi: vsi vemo, kako gluha so na vloge gospodarstva ministrstva. Prošnje, pripombe ali sugestije na njihove naslove letijo v globoko brezno brez dna, iz katerega ni ne odmeva ne odgovora. Niti toliko se ne potrudijo, da bi odgovorili, da so nekaj prejeli! Če grem ob tem po primer v prestolnico: ljubljanski župan ima tudi veliko obveznosti, a vemo, da bo na vsako pismo ali pritožbo prispel odgovor ali pa bo celo osebno prišel na objekt. Komunikacija teče kljub mnogim kritikam. Pogovor gospodarstva z vlado je kot pogovor dveh, ki govorita popolnoma drugačen jezik. To se je na srečanju ponovno izpostavilo. In njegov zaključek je bil tak, kot smo ga vajeni - to pomeni, da nismo prišli niti do polovice in že končali. Preostanek je ostal nerešen za nedoločen čas. To pa je bilo celotno področje učinkovitega umeščanja objektov v prostor ter ukrepov države za učinkovito energetsko gradnjo in obnovo. Področje, ki je »krivo« za tretjino odpadkov, ki lahko s pravilnim delom temeljito zniža porabo energije, ki skrbi za bivalne in delovne pogoje vseh ^ Zanj je zmanjkalo časa. Tako se je dogodilo zdaj in tako se dogaja že dolgo, zato verjetno ni čudno, da nas na tem področju prehitevajo države, ki so »statusno« veliko nižje: Romunija, Madžarska, Hrvaška ^ Žalostno, resnično, a očitno z razlogi! kolofon kazalo založnik pro anima d.o.o. 3 uvodnik: »ne čujem dobro« odgovorna urednica urednik spletnih strani andrej perčič uredniški odbor blaž erzetič, davorin horvat, matjaž likeb doc. vojko pogačar, rene rusjan, edvard stalni sodelavci boris beja, blaž erzetič, domen fras, matevž granda, mojca gorjan, katja keserič markovič, nataša kovšca, mati( kos, tomaž križnar, vesna križnar, matic leban, daniel lovas, dejan pestotnik, mag. tomaž pilih, barbara poček, roman satošek, klemen trupej celostna grafična podoba andrej troha naslovnica fotografija: miran kambič lektoriranje breda munda tiskarna pleško marketing in naročnine pro anima d.o.o. telefon: 01 52 00 720 faks: 01 52 00 728 trr: 19100-0010218228 naslov uredništva pro anima d.o.o. proletarska 4, p.p. 2736, 1001 ljubljana e-pošta: info@proanima.si www.klikonline.si,www.proanima.si dogodki 6 build green cee 8 odličniki rdeče pike _ 12 sožitje različnosti 18 sveta magdalena 2010 21 arhitekturna ekstravaganca 44 light + building 2010 __ 48 prvoaprilska konferenca tema številke: humano oblikovanje 24 kibernetika osvobaja! 28 arhitektura po meri uporabnika 32 uporabnost, skladnost in zadržanost _ projekti 35 svetlobna gverila 38 »čakajoči« ustvarjalnost digitalne dobe - 35 40 jin sung choi pogled v prihodnost 43 kuhinja prihodnosti programi 49 archicad 14 52 x5 iz corela triki in nasveti 54 autocad tnt: prozornost 56 cinema tnt: ko dan postane noč 40 % vseh izpustov CO2 je posledica dejavnosti v gradbenem sektorju, a kar 50 % od teh bi lahko s tehnologijami, ki so nam že danes na voljo, odpravili, je v svojem nagovoru izpostavila Jane Henley, predstavnica WGBC. S tem je bila podana tudi iztočnica za dvodnevni dogodek, kjer je v okviru konference Green Build CEE potekalo srečanje predstavnikov organizacij »Green Build«. Na razpis za najboljše izdelke industrijskega oblikovanja je letos prispelo 4.252 izdelkov iz 57 držav sveta. Med njimi jih je zadostilo kriterijem kakovosti ter prejelo priznanje Red dot 830. Le 45 pa je bilo tistih, ki so pričakovanja žirantov toliko presegli, da so jih uvrstili v izbor "red dot: best of the best". In tem izbrancem bomo tokrat posvetili več pozornosti. Letošnji Expo 2010 v Šanghaju, na katerem se predstavlja kar 192 držav in 50 mednarodnih organizacij, je daleč največji v več kot 150-letni tradiciji. Svetovna razstava, ki sledi glavni temi »Boljše mesto, boljše življenje«, je posvečena odnosu med mestom in naravo, kakovostnejšemu življenju in čistejšemu okolju v mestih, kjer živi že več kot polovica svetovnega prebivalstva. Sejem Light + Building se je letos že desetič odvijal na frankfurtskem sejmišču. V desetih letih, odkar bienalno poteka, je prerasel v vodilni mednarodni sejem na področju osvetlitve, elektro inženiringa in avtomatizacije pri upravljanju zgradb. Njegov mednarodni ugled z leti naglo narašča, saj slovi kot forum inovacij in izmenjave znanj ... Glavni namen humane arhitekture je služiti človeku, glavno vodilo projektov pa naj bi bila skrb za človeka. Dobro počutje v prostoru tako ni naključje, je dosežek skrbnega in premišljenega načrtovanja, ki teži h kakovostnemu življenjskemu okolju človeka. Kakšno je torej posameznikovo izkustvo dobro oblikovanega prostora? Vsak poskus postavitve nove ulične opreme se spremeni v pravo farso, tako zelo značilno za naš mali narod, saj strokovnjaki s področja urbanizma in arhitekture branijo prepričanje, da so za mesto nujni elementi, s katerimi se bo identificiralo. Kako se temu smešenju izognemo, je dokazal nedavni natečaj za Ljubljansko klop. Podjetje Graphisoft, avtor programskega paketa ArchiCAD, je lani časovno nekoliko zaostajal pri izidu različice 13, zato je najava štirinajstke po samo osmih mesecih marsikoga presenetila. Kaj bo torej letošnja zvezda najnovejše posodobitve najstarejšega programa za arhitekturno projektiranje. Odgovor je kratek. IFC! Priljubljeni „korl" je ponovno prenovljen, tokrat pod obetajočo liho številko 5. Programske različice z lihim številom so namreč že nekaj časa uspešnejše od sodih in vse kaže, da bo tudi tokrat tako, saj je X5 obogatena z barvnim upravljanjem, ki povzema svetovno uveljavljene sisteme in zagotavlja uporabnikom izdelke s predvidljivimi in nadzorovanimi barvami. issn 1408-7936 Zlata pokrovitelja revije: Qbiss bytirimo ptOCflĐD rena hlede 3D-oglaševanje na plakatih z globinskim učinkom V kratkem bo izdelke mogoče oglaševati tudi na 3d-plakatih in jih ogledovati brez uporabe posebnih očal. Sodobne lučne tehnologije lahko namreč ustvarijo 3D-slike z globino do pet metrov. Oglas sije v treh razsežnostih in, ko se mu gledalec bliža, se prikaz slike z vsakim njegovim korakom prilagaja. V načrtu je, da se bodo 3d-plakati izdelovali serijsko. Princip delovanja je podoben, kot ga poznamo z lečnih slik na pisemskih razglednicah, le da je tukaj osnova množica (250.000) drobnih leč, vsaka s premerom dva milimetra. Ker se namesto tiska uporablja računalniška tehnologija, je natačnost izdelka neprimerljivo večja. Specializiran program za vsako izmed 250.000 leč natačno izračuna del slike, ki se bo nanjo zarisal. Prototipni model plakata že obstaja, v načrtu pa je, da bi se njihova serijska izdelava začela z letom 2011. I. H. žarek upanja v temi za arhitekte Arhitekturno zduženje Evrope (ACE) je pravkar naredilo raziskavo o vplivu krize na arhitekturni sektor v Evropi. Izsledki jasno kažejo, da je situacija trenutno najslabša vse od septembra 2008, ko se je kriza začela. Kljub temu arhitekti optimistično gledajo na zadnje ćetrtletje tega leta, ko pričakujejo ponovno rast. Raziskava je bila narejena med 3.750 arhitekti po vsej Evropi. Kar 65 odstotkov od njih meni, da je situacija najslabša do se- daj in to je najbolj pesimistična slika, ki so jo dobili po petih do sedaj izvršenih raziskavah. Po drugi strani pa se že kažejo znaki, da bi se utegnila situacija v kratkem izboljšati. Arhitekturna stroka je namreč prva, ki zazna hladen veter recesije in prav tako prva, ki začuti tople sape izboljšanja. V ACE že nestrpno pričakujejo rezultate naslednje raziskave junija meseca, ki bo lahko potrdila te ugodne smernice. I. H. ni]fliw.klikoiiline.si pomembni datumi v juniju Natečaji, razpisi: Red Dot Award - Communication Design 2010; mednarodni natečaj za izdelke s področij komunikacijskega oblikovanja, ki ga razpisuje ugledna nemška natečajna hiša Red Dot; Rok za oddajo del: 11. junij 2010, www.red-dot.de Europrix; mednarodni natečaj za mlade ustvarjalce (do 30 let) na področju novih medijev (splet, interaktivna grafika, večmedijske instalacije, igre, aplikacije za mobilne telefone, itd.); Rok za oddajo del: 4. julij 2010, www.europrix.org Horus 2010 - Slovenska nagrada za družbeno odgovornost; Nagrada je namenjena podjetjem, ki se zavedajo družbene odgovornosti na različnih področjih svojega delovanja, tako v odnosu do okolja, do svojih zaposlenih in drugih déležnikov podjetja ter pri razvoju izdelkov in storitev, in jo vključujejo v strateško vodenje ter poslovanje podjetja. 2. junija 2010 bo organiziran izobraževalni seminar za potencialne prijavitelje na razpis. Rok za prijavo: 15. september 2010, www.horus.si WAF (World Architecture Festival) 2010; razpis za stavbo leta , pet nagradnih sekcij, 42 kategorij ter pokrivanje več kot sto stavbnih tipov; Rok za oddajo del: 2. julij 2010, www.worldarchitecturefestival.com Materialica Design + Technology Award 2010; nagrada za razvijalce, proizvajalce materialov, oblikovalce, produktne vodje in konstrukterje. Usmerjenost v letalsko, avtomobilsko, športno industrijo ter tehnične porabniške izdelke. Rok za prijavo del: 30. junij 2010; www.materialicadesign.com Good Design 2010; najstarejša nagradna institucija letos praznuje 60-letnico. Nagrada je namenjena najboljšim ter najbolj izstopajočim prispevkom s področij grafičnega in industrijskega oblikovanja: Rok za prijavo del: 1. julij 2010; www.europeanarch.eu/awards.html Citroenov natečaj grafičnega oblikovanja; Citroen vabi oblikovalce, da jim pošljejo oblikovno podobo novega Citroena DS3; izbran izdelek bo šel leta 2011 v proizvodnjo; Rok za prijavo del: 4. julij 2010; www.citroencreativeawards.com Seminarji, kongresi, sejmi: Belgrade Design Week; enotedenski dogodek, v sklopu katerega bodo: konferenca Smart2 za ustvarjalce s področij oblikovanja in arhitekture (kotizacija 100 €), SmartLab - oblikovalske delavnice, okrogle mize, ipd., dizajnPark - oblikovalska razstava in dizajnNights - nočne zabave; 31. maj do 6. junij 2010, Beograd, Srbiija, www.belgradedesignweek.com London Festival of Architecture 2010: arhitekturni festival, v katerega organizatorji vključujejo tudi najširšo londonsko javnost z namenom promocije arhitekture; 19. junij do 4. julij 2010, London, Velika Britanjia, www.lfa2010.org OFFF mednarodni festival post-digitalne ustvarjalne kulture; oblikovalska konferenca, multimedijski prodajni sejem ter festival digitalne animacije. Entuzia-stično praznovanje nove vizualne kulture; 24. do 26. junij 2010, Pariz, Francija, www.offf.ws Razstave: Gesamtkunst Laibach: pregledna razstava ustvarjanja skupine Laibach v prvem desetletju delovanja, ki je imelo osrednjo vlogo v umetnosti subkulturnega gibanja v 80. letih prejšnjega stoletja. . 15. april - 6. junij 2010, Mednarodni grafični likovni center Ljubljana, Slovenija; www.mglc-lj.si srecan e bui d areen cee Budimpešta, 15.-16. april 2010 40 odstotkov vseh izpustov CO2 je posledica dejavnosti v gradbenem sektorju in stavb, a kar 50 odstotkov od teh bi lahko s tehnologijami, ki so nam že danes na voljo, odpravili, je v svojem nagovoru izpostavila Jane Henley, predstavnica WGBC (World Green Building Council). S tem je bila podana tudi iztočnica za dvodnevni dogodek v zgodovinskem mestu na obali reke Donave, kjer je v okviru konference Green Build CEE potekalo zanimivo srečanje predstavnikov organizacij »Green Build« iz srednje, južne in vzhodne Evrope. Build Green Central & Essteni Europe Kljub svetovni gospodarski krizi in moCne-mu zastoju gospodarskih dejavnosti na področju gradbeništva in nepremičnin je bil v preteklih dveh letih zaznan velik porast nevladnih in neprofitnih organizacij, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, vezanimi na promocijo ter ozaveščanje o pomembnosti načrtovanja in gradnje okolju prijaznejših zgradb. Na eni strani je to zagotovo znak o povečani ozaveščenosti družbe, hkrati pa je to zagotovo tudi posledica nekega premika ter povečanega zanimanja gospodarstva za okolju prijaznejše rešitve in tehnologije. Vse bolj je to tudi posledica sprememb, ki se dogajajo v našem okolju. Podnebne spremembe, ki se pogosto kažejo v ekstremnih naravnih pojavih, so v zadnjih letih postale stalnica. Le ena med njimi so suše in sušni predeli, kjer vedno bolj primanjkuje pitne vode. Zraven izredno težkih bivalnih razmer je to zelo pogosto tudi razlog za povečane migracije prebivalstva z ogroženih območij v večja mesta. Ta pa danes pogosto niso pripravljena ne na povečanje števila prebivalstva in ne prometa, ki tako nastane. Govori se o »hiperurbanizaciji«, ki jo v zadnjih desetletjih lahko zasledimo v številnih mestih po svetu. WGBC poskuša s svojim delovanjem povezovati gospodarstvo, hkrati pa tudi usmerjati politiko, ki je ključna pri dolgoročnem načrtovanju in zagotavljanju pogojev za uresničitev strategij. Jerry Yudelson (Yudelson & Associates) se je prav tako dotaknil vode, ki bo v prihodnjih desetletjih verjetno predstavljala enega največjih svetovnih izzivov. V svojem referatu o »zelenih stavbah« in poslovnih priložnostih, povezanih z razvojem, gradnjo in trženjem teh objektov, je navedel kar ne- kaj podatkov in argumentov, ki govorijo temu v prid. V Združenih državah Amerike so v zadnjem obdobju, klub evidentirani krizi, zaznali kar 70-odstoten porast števila zelenih stavb. Predvideva se, da bo leta 2035 kar 75 odstotkov vsega stavbnega fonda novega ali prenovljenega glede na leto 2005. Že leta 2020 bo 95 odstotkov vseh novih stavb zgrajenih v skladu s trajnostnimi merili. Potencial takih objektov pa nakazujejo tudi opravljene študije, ki govorijo o do pet odstotkov nižjih zavarovalnih premijah za zelene stavbe, ugotovljeno pa je tudi bilo, da zaposleni v takih objektih manj pogosto menjavajo službe, pred- vsem pa, da ti objekti dosegajo boljšo zasedenost ter boljše cene pri prodaji in oddaji v najem. Gospod Yudelson napoveduje, da bodo v desetih letih v Evropi zelene stavbe postale standard. Predstavnik USGBC (ameriška organizacija za zelene stavbe) Scot Horst je spregovoril o zeleni ekonomiji in trajnostnem vrednotenju objektov. Položaj gibanja za zelene stavbe je danes mogoče primerjati s položajem v 80. letih, ko je bil internet na svojih začetkih in so le redki slutili njegov potencial. Sistemi vrednotenja, kot so DGNB, LEED, BRE-EAM in drugi, pomagajo pri usmerjanju in vodijo vse vključene v procesu nastajanja in upravljanja stavbe do mesta, kjer jih veliko v tej verigi misli, da so že. Predstavniki nacionalnih organizacij za zelene stavbe, predstavniki gospodarstva in raznih izobraževalnih in nevladnih institucij so med kongresom v okviru referatov in delavnic spregovorili o številnih področjih, ki se dotikajo gradnje zelenih stavb, poslovnih priložnosti na področju razvoja gradbenih materialov in storitev ter raznih finančnih mehanizmov po posameznih državah, ki spodbujajo tako gradnjo. Skupna je bila ugotovitev, da je politika zelo pomemben element v prihodnjem razvoju zelene gradnje, kar se v nekaterih državah Okrogla miza voditeljev združenj za zelene stavbe iz različnih držav Nastop Jerrya Yudelsona pred polno dvorano Plenarno zasedanje r B% 9 Predsednik Green Build CEE Steven Borncamp iz Romunije Organizatorji dogodka iz Romunije, Madžarske in Poljske zelo lepo izraža v načrtih in tudi konkretnih projektih, ki jih podpira država. Tako je bil, na primer, predstavljen program »Blue« na Madžarskem, kjer želijo v naslednjih desetih letih spodbuditi prenovo obstoječega stavbnega fonda in gradnjo novih, okolju prijaznih stavb. Sočasno so izračunali, da bo s pro- gramom v tem času in na tem področju nastalo vsaj 200.000 novih delovnih mest. Predstavljena je bila študija, ki govori o 6 do 16 odstotkov večji produktivnosti in 20 do 26 odstotkov višjem uspehu učencev v zelenih stavbah. Prav tako se zniža obseg bolniške odsotnosti za 20 odstotkov. Veliko zanimanja je bilo posvečenega tudi vrednotenju objektov in razpoložljivim orodjem. Da je to veliko, govori že dejstvo, da je število registriranih in ovrednotenih stavb po vsem svetu, še posebno pa v Evropi iz leta v leto večje, in da je zabeležen porast le-teh za več kot 50 odstotkov letno. Voditelji združenj WGBC iz Evrope in ZDA Certificiranje oziroma vrednotenje objektov je še posebno namenjeno investitorjem in upravljavcem objektov, ki si s tem orodjem lahko zagotovijo izredno kakovosten objekt ne samo z ekološkega, ampak predvsem s celovitega trajnostnega vidika, ki poleg ekoloških kriterijev vključuje tudi ekonomske in družbeno socialne odlike, ki jih tak objekt mora izpolnjevati. Najbolj razširjena med temi orodji v prostoru srednje, južne in vzhodne Evrope so nemški sistem DGNB, ameriški LEED in angleški BREEAM. Vsi imajo za cilj povečanje trajnostne kakovosti objektov, hkrati pa ovrednotenim stavbam tako zagotavljajo dodano vrednost, ki se kaže tako v kakovosti objekta kot tudi v prednostih pri njihovem trženju, prodaji in upravljanju. Dvodnevni kongres se je zaključil s številnimi delavnicami, kjer so bile predstavljene različne možnosti uvajanja novih tehnologij v projektiranje zelenih stavb, orodja za vodenje projektov in upravljanje s stavbami, predvsem pa tudi finančna orodja, vezana nanje. Prisotnost številnih uglednih osebnosti s področja zelene gradnje, predvsem pa želja po izboljšanju grajene infrastrukture in zmanjšanju negativnega vpliva stavb na okolje nakazuje, da nas na področju zelene gradnje tudi v Sloveniji čaka še veliko dela. od icniki rdeče Pike Pomen industrijskega oblikovanja v globalnem svetu vse bolj narašča. Časi, ko sta Evropa in Amerika pobirali le smetano, to je oblikovali in usmerjali proizvodnjo za vse druge, so dokončno minili. Množice nadarjenih, izurjenih in neobremenjenih oblikovalcev se zlivajo iz do zdaj eksotičnih dežel Južne Amerike, Indije, zalivskih držav, predvsem pa z Daljnega vzhoda. Tam, kjer je prej kraljevala cenena proizvodnja, zdaj rastejo rodovi ambicioznih razvojnih inženirjev, oblikovalcev, prodajnikov. Okrepljeni s podporo svojih vlad postajajo vse močnejši. V takem svetu zaostane konkurence seveda raste pomen natečajev, kjer se merijo najboljši s svojega področja, in Red dot ostaja med najuglednejšimi. Kaj daje moč Red dotu? Gotovo je močan dejavnik brezhibna nemška organizacija, ki stoji v njegovem ozadju. Nemci že od nekdaj hitro zaznajo smernice in se ob podpori svoje vlade postavijo z njimi v tok. Že pred leti so doumeli, da bo pomen kakovostnega oblikovanja izdelkov v industriji le naraščal, zato so tudi ustanovili Red dot. Odlična organizacija, predvsem pa vedno kakovostna in strokovno visokousposobljena komisija sta bili postavki, ki sta njegov ugled le še krepili. Tako se danes širi na Bližnji vzhod kot »red dot singapore«, institucija ima svoj oblikovalski muzej, inštitut, založniško hišo, izobraževalno središče ... In slabega odziva na razpisane natečaje se jim ni treba bati. Na razpis za najboljše izdelke industrijskega oblikovanja oziroma oblikovanja izdelkov je letos prispelo 4.252 izdelkov podjetij in oblikovalcev iz 57 držav sveta. Med njimi jih je zadostilo kriterijem kakovosti, ki jim jih je zadala komisija, ter prejelo priznanje Red dot 830. Le 45 pa je bilo tistih, ki so pričakovanja žirantov toliko presegli, da so jih uvrstili v izbor "red dot: best of the best". In tem izbrancem bomo tokrat posvetili več pozornosti. V dveh od sedemnajstih kategorij letos priznanj "best of the best" niso podelili -to sta kategoriji Namizna oprema ter Ure in zlatnina. Za slednjo to glede na močno spremenjeno pozicioniranje ur v sodobnem svetu niti ni presenetljivo, za prvo pa nekoliko bolj, saj je kar težko verjeti, da v svetu izobilja in daril industrija na tem privlačnem področju ni ustvarila presežkov, vrednih najvišjih priznanj. Prva med kategorijami je posvečena opremi dnevnih in spalnih sob. Najvišje nagra- Stol Houdini, oblikovanje Stefan Diez Design, proizvajalec e 15 Design und Distributions Domiselno oblikovan stol, oblikovanje Ken Okuyama Design, proizvajalec Tendo Lestev Metaphys, oblikovanje hers experimental design laboratory, proizvajalec Hasegawa fm CBNes 6256 - osveževalno središče Biofresh, oblikovanje Prodesign, proizvajalec Liebherr y _ Grohejeva digitalna mešalna baterija, oblikovanje in proizvodnja Grohe Velux je za oblikovanje svetlobnika, imenovanega Sončni tunel, izbral slavnega Rossa Lovegroveja de so prejeli štirje dobitniki, od teh dva iz Nemčije, dva pa iz Japonske. Nemški stol Houdini izstopa s svojo ekstravagantno obliko, prav taka, poleg tega pa še vsestransko uporabna, pa je tudi lestev japonskega proizvajalca Hasegawa. Izvirno in domiselno zasnovo lesenega stola so si oblikovalci podjetja Ken Okuyama Design zamislili tudi za stol Orizuru. Zadnje najvišje priznanje v tej kategoriji si je zaslužilo še kakovostno oblikovano dekorativno blago norveških oblikovalcev in nemškega izdelovalca Batou CS. Med hišnimi napravami in kuhinjsko opremo ponovno zasledimo inovativen Dyso-nov ventilator Air Multiplier, ki smo ga predstavili že med nagrajenci iF, poleg njega pa Libherrov hladilnik, s katerim so se nekoliko odmaknili od tradicionalnih vzorcev podobnih naprav in - uspeli. Inovativen izdelek si je zaslužil tudi inovativno funkcijo Biofresh - osveževalno središče in zelo dolgočasno ime CBNes 6256. Sledi kategorija kopalnica, zdravilišča in prezračevanje. Dobitnik nagrade je tukaj le eden, in to podjetje z dolgoletno tradici- jo tako v proizvodnji kot v oblikovanju. To je nemški Grohe z izzivalnim izdelkom - digitalno mešalno baterijo. Fotografija pove o njej dovolj: preprosti in učinkoviti piktogrami uvajajo uporabnika v digitalizirano upravljanje z vodo in postopkom umivanja. Tudi v naslednji kategoriji osvetlitev in svetila so nagrade ostale v rokah evropskih dobitnikov iz Nemčije in Danske. Posebnost je svetilka, ki pravzaprav ni svetilka, ampak kanal za dovajanje dnevne svetlobe v podstrešne prostore. Danski proizvajalec Velux si je za oblikovanje izdelka sončni tunel iz- Sekiri Fiskars prav nič ne manjka: ne lepota, ne uporabnost, oblikovanje in proizvodnja Fiskars bral oblikovalca svetovnega slovesa Rossa Lovegroveja in ustvaril vrhunski izdelek, tako po estetski plati kot po idejni in tehnični vrednosti. Na področju kategorije vrt so bile podeljene tri najvišje nagrade: prva nemškemu podjetju Juwel za vrtljivo stojalo za sušenje perila, naslednja Hondi za generator toka ter zadnja finskemu Fiskarsu za oblikovno in funkcionalno dodelano - sekiro. Tudi v kategoriji zabava, šport in igre najdemo tri dobitnike: prvi je hongkongški proizvajalec Pryde Group za nepremočljivo Kovčki Cosmolite, oblikovanje in proizvodnja Samsonite Nepremočljiva obleka za kajtanje Lucifer, oblikovanje in proizvodnja Pryde Group Nepremagljivi izdelki podjetja POC 07 - smučarska čelada Receptor Backcountry, oblikovanje in proizvodnja POC Naočniki Helix, oblikovanje in proizvodnja Monoqool Moving Moments, prodajni paviljon za BMW serije 7, oblikovanje Blue Scope, izvedba Nüssli AG Container Scope, oblikovanje in proizvodnja Youngs Media Proti ptičjim trkom odporno steklo Or-nilux Mikado, oblikovanje ecomBetz pr, proizvajalec Arnold Glas Pisarniški stol "Different World", oblikovanje in proizvodnja Humanscale Namizni mikrofon za videokonference Tandberg Performance Mic 20, oblikovanje in proizvodnja Tandberg obleko za kajtanje, drugi dobro znani taj-vanski proizvajalcev kolesarske opreme in dodatkov Topeak za kolesarsko tlačilko Me-gaMorph in tretji (ponovno) švedski ustvarjalci čelad POC, ki se jim ne izmakne prav noben nagradni sklad, saj so njihovi izdelki inovativni, kakovostni ter izborno oblikovani. Med izdelki s področja mode in dodatkov sta bila največ odobravanja žirije deležna izdelka Cosmolite ter Helix, oba izpod rok evropskih proizvajalcev. Proizvajalca prvega izdelka vsak dobro pozna - to je belgijski Samsonite, ki je oblikoval peresno lahek in kot beton trden kovček - seveda iz karbonskih vlaken. Ta za pozornost tekmuje z izdelkom, ki so si ga mojstrsko zamislili danski oblikovalci Tools Design. Preprosta zamisel tečaja očal deluje nekoliko izzivalno, a trdno verjamem, da najvišjega priznanja za izdelek ne bi dobili za izdelek, ki ne bi bil funkcionalno brezhiben. V tem, z izdelki popolnoma razdelanem seznamu je svoje mesto našla tudi arhitektura, združena z notranjo opremo. Tematike, ki so na arhitekturnih natečajih ostro ločene, se pri Red dotu znajdejo v skupnem "loncu". Tako je bil z najvišjim priznanjem po eni strani odlikovan prodajni salon podjetja BMW, v katerem se zelo čutijo tesne povezave z barcelonskim paviljonom, ki ga je pred davnimi leti postavil nesmrtni Mies. Poleg njega je uvrščeno proti ptičjim trkom odporno steklo nemškega proizvajalca Arnold Glas, iz zabojnikov sestavljeni prostori Container Scope ter oprema trgovine v muzeju Van Gogh. Ta nabor vidim kot najbolj sporen glede primerjalne vrednosti in usposobljenosti komisije, a očitno organizator natečaja ne želi izpustiti iz obsega razpisa obširnega področja arhitekture z notranjo opremo. Zdi se mi, bi s pokritjem področja materialov zajel čisto dovolj širok obseg in ostal v zadanih okvirih. Naslednja kategorija pisarniške opreme je tematsko veliko bolje zaokrožena. Iz povprečja so tukaj izstopili digitalni projektor avstrijskega izdelovalca ter oblikovalcev iz Švice, "večni" pisarniški stol z izvirnim imenom "different world" ameriškega proizvajalca in oblikovalca Human-scale ter elegantno in nevpadljivo oblikovan mikrofon za konferenčno mizo, pod katerega so se podpisali norveški oblikovalci in izvajalci. Na področju industrijskih in obrtniških orodij je vedno nekaj izdelkov, ki se odlikujejo tako po kakovosti izvedbe kot tudi po inovativnih tehnoloških ali ergonomskih rešitvah. Prav nič pa ne preseneča dejstvo, da je večina najvišje nagrajenih izdelkov nemškega porekla. Edini ne-nemški je iz bližnjega Luksemburga. Za prikaz smo izbrali vodno tehtnico s premičnim magnetom nemškega proizvajalca Hoffman ter oblikovalcev iz studia Bö- hlen Zanimivo je, da so prav vse izdelke te kategorije razvili v samostojnih oblikovalskih studiih. Tudi naslednja kategorija zdravstva in medicine je vedno perspektivna in prinaša inovativne ter izjemno kakovostne rešitve. Najvišja priznanja so prejeli proizvajalci regulatorja krvnega tlaka, elektronskega stetoskopa, elektronske pipete ter izpopolnjenega kolesa medicinskih vozičkov. Ti izdelki se v javnosti ne publicirajo veliko, zato pa so, čeprav neznani, zelo koristni in uporabni. Zaradi specifičnosti področja medicine pa so navadno tudi poslovno (to je finančno) zelo obetavni. Cenovno manj privlačna, zato pa za profesionalce statusno verjetno najbolj privlačna, je kategorija avtomobilov, h katerim sta prišteta tudi prevoz in karavaning. V njej letos briljirajo nemški proizvajalci. Po mnenju stroge žirije so najprivlačnejši avtomobili leta 2010 coupe Mercedes Benza, Rols Vodna tehtnica z nastavljivim magnetom Meßmittel, oblikovanje Böhler, proizvaja- Kolo za medicinske vozičke Manner® SMART, oblikovale in proizvodnja Manner lec Hoffmann Castors Osebni avto Rolls Royce Ghost, oblikovanje in proizvodnja BMW Group Televizor z LED-osvetlitvijo ozadja skyworth-42E 11, oblikovanje in proizvodnja Skyworth-RGB Electronics Fotografski stativ Alta Pro, oblikovanje in proizvodnja Vanguard Daljinski modem E190, oblikovanje Huawei Technologies Duesseldorf, proizvajalec Shenzhen Huawei iPad, oblikovanje in proizvodnja Apple Spominski ključ USB v obliki sponke, oblikovanje Sa-gross Design Office, proizvajalec Scopetime Royceov Ghost in od nemške roke predelan Peugeot RCZ. V Nemčiji se vse te avtomobile tako proizvaja kot tudi oblikuje. Na kocu sledijo še tri zelo priljubljene kategorije. To so zabavna elektronika in kamere, komunikacije in seveda - računalniki. V prvi se zelo opazi razvoj, ki so ga na področju naredili Kitajci, ki so od štirih pobrali kar dve najvišji priznanji, za LED-osvetljen televizor ter za fotografsko tri-nožno stojalo. Poleg njih se tradicionalno visoko uvršča Loewe, ki s svojim izvrstnim oblikovanjem in z visoko tehnolo- ško dodelanostjo že leta ohranja visoko kakovost. Medtem ko so do zdaj kot oblikovalci prevladovali Evropejci, se tokrat težišče seli v ZDA in na vzhod, predvsem na Kitajsko. Tako je od tam zanimiv in mi-nimalistično oblikovan daljinski modem, v daljni Cupetino ter v oblikovalski inštitut podjetja Jabolko pa gre preostanek najvišjih priznanj. Natečaja, na katerem med nagrajenci ne bi našli vsaj kakšnega izdelka Applea, danes skoraj ne moremo najti in ne moremo pričakovati, da bo na Red dotu kaj drugače: izdelki pod- jetja ne le, da rušijo vse prodajne rekorde, temveč so največkrat tudi oblikovalski presežki, pa naj bo to iPod, iPad, iMac ali čarobna miška - Magic Mouse. Družbo jim dela le oblikovalski presežek podjetja Dell - prenosnik Adamo. V to enovito druščino se je uspel prebiti le en evropski proizvajalec (po pravici je kar težko verjeti, da je sploh kakšno evropsko podjetje na tem področju obstalo pod cenovnim pritiskom daljnega vzhoda). Scopetime iz Hamburga je z oblikovalci Emamidesign izdelal spominski ključ USB, ki bi se ga le redko kdo branil - navdušuje tako s svojo praktičnostjo kot z vrhunskim oblikovanjem. Red dot vsako leto s svojim izborom najbolje oblikovanih dosežkov industrijskega oblikovanja tovarnam, oblikovalcem ter porabnikom pokaže smernice za naslednje leto. Najboljšim se vse bolj enakovredno ob bok postavljajo tudi slovenski oblikovalci in podjetja. Letos je bila "žetev" obilna kot še nikoli - kar šest priznanj Red dot smo prejeli in eno častno omembo. O tem pa več v naslednji številki. sožitje različnosti pomladni emzinov seminar vizualnih komunikacij Na seminarju so se predstavili štirje oblikovalci, med seboj različni tako osebnostno kot pri svojem delu. To dvoje je neizbežno povezano, kar je bilo opaziti tudi pri predstavitvah predavateljev, ki so bile vsaka po svoje precej osebne, čeprav je seminar namenjen profesionalni temi vizualnih komunikacij. Prav to, kakšen je osebnostni vpliv na soočanje z oblikovalskim delom, je najbolj zaznamovalo tokratni seminar. Da bi bralcem to čim bolje predstavil, sem raznolikost ohranil tudi pri opisih predavanj. Nikola Djurek Prvi med predavatelji seminarja je bil Nikola Djurek. Študiral je v Zagrebu in Firencah, iz tipografije magistriral v Haagu in doktoriral v Zagrebu. Skoraj ni področja črk, ki se ga ne bi lotil, a pojdimo po vrsti. Kdo pa sploh potrebuj fonte? Kot pravi Djurek, jih potrebujemo z istim razlogom kot fotografije in drug grafični material, če želimo ustvarjati nekaj novega. In to je zadosten razlog - potrebujemo jih! Začne pri vplivih na svoje delo; pri hrvaškem oblikovalcu Mihajlu Arsovskem in jugoslovanskih plakatih iz 70. let prejšnjega stoletja (modernističen slog, značilen tudi za prve generacije slovenskih oblikovalcev, s skoraj obvezno uporabo Helvetice). Kot študent se je nato najprej srečal s klesanjem črk, kaligrafijo, graviranjem ... V tem obdobju je spoznaval fizično razsežnost tipografskega materiala, kar je dobrodošlo izhodišče za vsakogar, ki se v sodobnem času ukvarja s črkami, kjer imamo prepogosto pred seboj zgolj računalnik. Pri izdelavi prve lastne črkovne vrste se je srečal s "pixelfontom" - kot pravi sam, je to za začetek ugodno, ker gre za najlažji način oblikovanja znakov. A kmalu zatem je dobil v roke knjigo Johanna M. Fleischmana, nemškega izdelovalca črk iz 17. stoletja, in to je vzbudilo začetek njegove profesionalne tipografske kariere. V primerjavi z dotedanjim prepričanjem je spoznal, kako pomembne so serifne črke in oblike, ki izhajajo iz kaligrafi-je, ter katere poleg razvoja oblike črk omogočajo tudi boljšo berljivost. Ob tem nam Djurek kaže razne detajle sodobnih in starih črkovnih vrst in njihove sorodnosti. Pokaže tudi nekaj primerov slabe digitalizacije, ki se je zgodila s prihodom nove tehnologije, in z njo povezane obilice slabih fontov (primerja različice črkovne vrste Bembo). Opiše nam učni proces šolanja na Nizozemskem, ki se začne z "analognim" pristopom ter risanjem črk na tablo. Tudi zdaj, ko oblikuje, vedno izriše skoraj vse znake najprej ročno. Pravi, da so najboljše šole za tipografe v Haagu na Nizozemskem in Re-adingu v Veliki Britaniji. V nadaljevanju so ga ob študiju navdihovala dela Brama de Doesa in Gerrita Nordzija; pri prvem črkov- marlene is jn «leitanr, hf)^ nntnji 1^'pLbn rii» KtutincliveiiHl »nwmpanry calliEraphic QojriBli. Regular ABCDEFGHIJKLMNOPQ HSTU\'WX¥Z abcdcfglii jkInìnnpqrfliiivwKyy Hold AECDEFGHLJKLMNOPQ RSTUVWXYZ Jibcdefghi j khii Liopq rstu vwxy z liatic ARCDF.FC,!I!!K\MW0PQ jkimropq rstHjjwjf y i ABCDEFGHJJKLMJ;0P>->jk: l - ii-vt s Simbionti izpustila dobre duhove. Arhitekta Katja Lavriša je preoblikovala obstoječa javna svetila na Nazorjevi ulici, Marjeta Zupančič je z udeleženci delavnice na Čopovi ustvarila podvodno mesto, Natan pa je s Proerektorji, atmosferskimi-recikliranimi projektorji, v starem mestnem jedru buril domišljijo mimoidočih. Pri preobrazbi mesta pa je s študenti arhitekture sodeloval tudi dr. doc. Tomaž Novljan. Svetlobna gverila se je poklonila tudi svetovni prestolnici knjige: španska skupina Luzinterruptus je s projektom Osebna branja omogočila mestnim prebivalcem in obiskovalcem branje knjig na neobičajnih mestih. Marko Kovačič in Brane Ocubo: Človeške ploščice Ždralo, Marka Crnobrnjo (Štap i kanap) ter Aleš Presetnik so v okviru projekta Nočna branja oblikovali posebna senčna svetila, ki omogočajo branje v nočnih urah v ljubljanskih parkih. Stripe v verzih je mogoče brati tudi na City Lightih v mestnem središču. Kaja Avberšek pa je iz ParkiRaja ustvarila živahen stanovanj- ski blok, ki bo upočasnjeval hitri korak mimoidočih. Predotvoritveni projekt festivala je bila instalacija Simbionti francoskega kiparja Bernarda Murigneuxa, ki so jo v soboto, 15. maja, odprli na izbranih lokacijah. Simbionti, velike svetlobne skulpture, so narejene iz umetnih materialov, poleg lu- Kaja Avberšek: (So)stanovalci Katja Lavriša: ^ senci dežnika Luzinterruptus: OSebna branja pine in zunanje oblike pa vključujejo tudi notranji prostor, dopolnjen z LED- in neonskimi svetlobnimi telesi. Umetnik meni, da njegova dela oživijo šele takrat, ko so osvetljena, kar je skupno večini objektov Svetlobne gverile. Dela so večnima izdelana iz belega materiala, to je v barvi, ki vso svetlobo v vidnem spektru valov odbija. Tako jo z lučmi odbijajo tudi Simbionti. Skulpture mejijo med organskostjo in konstrukcijo, naravnim in umetnim. S svojimi različnimi velikostmi, od človeške do arhitekturne, vzpostavljajo dialog z urbanim prostorom in ljudmi v njem. Njegove abstraktne oblike so nerazložljive in ustvarjene zato, da bi vsak gledalec, ki bi jih v urbanem prostoru srečal, v njih našel svoj odgovor in tudi sebe. Umetnik se v svoji praksi ukvarja predvsem z delom na ulici. Svoja dela opisuje kot čudna in kot predmet presenečenja. Arhitekturi prilagojena so mimoidočemu dovolj blizu, a vseeno dovolj daleč, da se jih ne more dotakniti. Večino del ustvari in prilagodi urbanističnemu in arhitekturnemu položaju v mestu. Njegove instalacije se tako »parazitsko« naseljujejo na arhitekturi, jo dopolnjujejo in čakajo na odziv občinstva. S svojimi objekti na izviren način v prostoru problematizira prostor, v katerem živimo. Simbionti so razstavljeni v Ljubljani pri Tromostovju in Zmajskem mostu, na Metelkovi, avtobusni postaji in drugje. Festival s svojim poslanstvom in zamisli-mi sledi tudi drugim vprašanjem sodobne umetnosti. Eno od teh je tudi problem javne skulpture v javnem prostoru. Z zamenjavo materialov in načinov lahko v sodobnem umetniškem kaosu z različnimi tehnologijami najdemo lažje, boljše in kompromisne rešitve med naročnikom in umetnikom. Seveda je v takem poseganju v prostor treba upoštevati ekonomijo porabe energije s predznakom oko- ljevarstva in mnenja stroke. Birokracija na žalost ustvarja prepreke, ki otežujejo tudi take postavitve, kot je gverilina. Svetlobna gverila je tudi letos organizirala več brezplačnih delavnic in spremljevalnih dogodkov. Skozi fenomen svetlobe so želeli ponovno izpostaviti pomen umetniškega soustvarjanja javnega prostora. Ena od delavnic je bila tudi Podvodno mesto, ki jo je vodila oblikovalka svetlobe Marjeta Zupančič. Na njej so udeleženci analizirali obstoječe stanje v mestu in raziskovali možnosti preobrazbe javnega prostora s preoblikovanjem že obstoječih svetlobnih elementov. Ena od nalog je bila, kako javnemu prostoru z že obstoječimi svetlobnimi objekti dodati dodano vrednost. Mednarodni festival Svetlobna gverila je bil ustanovljen pred tremi leti. Njegov program želi v vsakem obiskovalcu in gledalcu spodbuditi razmišljanje o svetlobi in njeni vlogi v njihovem življenju. Njegovo delo je usmerjeno v umetniške svetlobne instalacije, oblikovanje svetlobe v javnem prostoru in na vlogo umetnika v njem. Festival je lani z avtorji Andrejem Štularjem, Markom Kovačičem, Marjeto Zupančič in z razstavo Reci:luč! gostoval v Beogradu na festivalu Beograd svetlosti. Vir energije je tudi svetloba. Milijone let se nešteto stvari vrti prav okrog nje. Svetlobna telesa so bila vedno zaželena. Mnoga ljudstva so jih povzdigovala in visoko vrednotila. Če je bilo pred tisočletji sonce posvečeno in religiozno, je danes v gospodarstvu velika prodajna niša. V umetnosti svetloba nastopa kot nujno zlo. Potrebna je prav na vsakem koraku vizualnega in likovnega ustvarjanja. Gverila tako na svojevrsten način ponuja nova telesa in načine, h katerim se lahko v temi zatečemo, zasanjamo in v njih najdemo svoja svetišča. »cakajoci« Imam prijatelja. Ime mu je Srđan. V Evropsko unijo je prišel pred dvema letoma iz Beograda. Pri nas je kot doktor medicine našel delo in kasneje naredil še specializacijo. Zadnjič sva se srečala. Kot migrant mi je pripovedoval, skozi kakšne birokratske procedure je šel do pridobitve dokumenta o stalnem prebivališču. Čakal je na različnih lokacijah, v različnih časovnih intervalih, z različnimi tujci. Ljudmi. Čakanje nas spremlja na vsakem koraku. Čakamo na boljši jutri, na boljše delo, na pokojnino, v trgovini, na dež, na vlak, na koncert, prihod prijatelja^ Čakanje utruja, je del potrpežljivosti in ni samoumevno, a je vsakokrat mukotrpno. Ob 60. obletnici Schumanove deklaracije so v okviru evropskega leta boja proti re-všCini in socialni izključenosti 6. maja v Hiši Evropske unije na Bregu 14 odprli razstavo z naslovom Čakajoči. Razstavo so na povabilo Informacijske pisarne za Slovenijo Evropskega parlamenta pripravili študentje 4. letnika kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. S skupinskim delom so ne le za skupno dobro žrtvovali svoje ime, ampak javnosti pokazali, da je mogoče takšne projekte izvesti tudi na sicer individualno egoistično naravnanem študiju. Kolektivnemu umetniku so dodelili tudi svoje delovno, prostorsko in časovno ime: »KIP4ALUO10«. Pod njim se podpisujejo Katja Bogataj, Polona Čer-ne, Pavel Ekrias, Neža Jurman, Ana Kerin, Miha Makovec, Barbara Pintar in Lan Seu-šek pod mentorstvom profesorja Alena Ož-bolta. Kolektiven pristop je s sodelovanjem in povezovanjem ustvaril kolektivno ustvarjalnost. S skupnostjo dela so se študentje navezali tudi na narodno skupnost v EU. Različni lahko združeni še vedno delujemo in v umetnosti lahko različni pogledi na zunanjost pripeljejo do svojevrstnih zaključkov oziroma rešitev. Projekta so se študenti lotili študijsko in raziskovalno. Preko njega so iskali odgovore, kaj je umetnost. Razlagali so si prostorski kontekst v povezavi z umetniškim delom. Gradili in spoznavali relacije drža-vljan-politika, delavec-ekonomija, posame-znik-množica... Idejo realizirali z več-glavim telesom in več-ročnim telesom. Pri projektu so se srečali tudi s problemom skulpture v javnem prostoru. V kontekstu kolektiva pa so spoznavali tudi kaj pomeni depersonalizacija avtorja s skupinsko zastopanim delom. Motiv instalacije Čakajoči, čakalna vrsta, se posredno naslanja tudi na izgnanstvo. Sestavlja jo 70 figur v naravni velikosti. V ra-zlilčnih držah opozarjajo na globalno uniformiranost ter na izločenost in stigmatizacijo tistih, ki se znajdejo v takšnem družbenem kalupu. Čakalna vrsta simbolično prikazuje meje v vrsti za prehod. Figure poosebljajo čakajoče v vseh starostnih obdobjih. Vsaka je unikat in gledalca oziroma obiskovalca vabi v polje in bistvo umetnosti, ki mu po- kaže tudi tisto, česar sicer z očmi ponavadi ne vidimo, četudi dolgo gledamo. Čakalna vrsta, ki vodi iz ulice v prostore EU hiše, nas lahko opozarja na sodobni problem zatiskanja oči pred različnimi težavami, v tem primeru pred socialno odtujenostjo. Intervencija v prostoru nas na nek način opozarja, da so v našem okolju tudi ljudje, ki so odrinjeni, zapostavljeni, pozabljeni. Instalacija, ki deloma posega tudi v javni prostor, v ulico, želi s postavitvijo opozoriti tudi na prehod od zunaj prek meja, vrat, vhoda do notranjega dela hiše in atrija. Tako kot tudi mi dojemamo svet, njegove informacije, vso zunanjost preko čutil navznoter v nas same. Inštalacija meje predstavlja kot konkretne, fizične, birokratske, kot tudi tiste iz papirja, pečatov ali dovolilnic. Čakajoči tako v vseh pogledih in težavah v vrsti čakajo na sebi ugodno rešitev. Čakanje pa seveda ni nujno statično. Lahko se kaže tudi v gibanju, zunaj, navznoter, v samoti ali družbi. Čakajoči s pomočjo kiparstva obvladujejo svoje mesto. S tem, ko ga lahko dojemamo kot del sebe, se lahko tudi duhovno vključujemo v njegovo pripovedno vlogo. Kip po svoji naravi določa tudi material. Po barvi, teksturi ali strukturi lahko umetniku napoveduje njegovo formo in proces ustvarjanja. Čakajoči so izdelani in oblikovani iz naravnih materialov. Juta je »čakajočega« koža, njegova notranjost pa je mešanica peska in žagovine. S tem lahko v sicer neživo živi materialnosti vidimo povezavo z minljivostjo narave in na drugi strani njeno živost. Juta kot material ima tudi socialno noto. Vrečevina, kot material za transport živil ali pa premoženja migrantov. V krojenih kosih blaga pa lahko najdem tudi povezavo s trgovino z belim blagom in dejstvom, kako smo lahko od nekoga obvladovani in prekrojeni po ne lastni meri. Oblika in barva materiala sta tako v objektu stopili v svojevrsten odnos. Odnos med vzorcem in njegovim preoblikovanjem pa se zliva v trirazsežnostni obliki. Čeprav lahko v potezi ponavljanj figur govorimo tudi o ritmu in številu, se oblika v nas samih razkriva kot telo, kot eno, ki v primeru Čakajočih nastopa tako kot objekt kot tudi subjekt. Gledalec je lahko del in nadaljevanje same vrste čakajočih. Čeprav je razstava tiha in nema, je njena postavitev zelo glasna. Artikulirane oblike z raziskanimi dejstvi preko umetnosti opominjajo na problematiko čakanja in s tem tudi izključevanja. Četudi sem v uvodu predstavil migracijsko čakanje prijatelja, oziroma njegovo izključevanje iz sistema, v instala- ciji lahko prepoznavam tudi izključene zaradi bolezni, socialnega standarda, spolne usmerjenosti, nadarjenostih Izključevanje napoveduje dekolektivizacijo in propad družbe. Usmerja v edinost, v individualnost, v egoizem, ki nas ne bo pripeljal daleč. Fiktivno upodobljeni čakajoči so tako lahko predmet različnih čakanj, katerih se nemalokrat zavedamo ali nočemo zavedati. .Tako posledično nekomu čakanja ne pomagamo zmanjšati oziroma skrajšati. Profesor Alen Ožbolt v ob-razstavnem besedilu z naslovom Čakajoči piše: „Smo v gibanju in mobilni ali pravzaprav imobilni in paralizirani? Smo zunaj ali znotraj akvarija in kaj je znotraj in zunaj naših glav ali meja? Ali smo na multitudi gibanja tudi migranti?", dodatno v besedi odgovorja in problematizira tematiko samega projekta in inštalacije. Z majhnimi sredstvi razstava deluje. Študentom je uspelo na gledalca z veliko truda ustvariti velik učinek. Telo, ki ga gledamo in dojemamo kot predmet, je tako del povezovanja z drugimi ljudmi. Na nek način ponujajo odgovor, da lahko svoje telo zaznavamo tudi preko drugega telesa in da kolektivnost lahko premaguje izključenost, meje, zapostavljenost. Še več, v vrsti postavljena telesa gledalca ne opozarjajo le sama nase in na ljudi, ki čakajo. Čakajoči nas izprašujejo tudi z vprašanji; kdo sem, kaj sem, zakaj sem, kam grem^ ustvarjalnost digitalne dobe - 35 blaž erzetič in sung choi »Rodil sem se v Južni Koreji. Računalniške grafike sem se učil sam, to znanje pa sem izpopolnil, ko sem pred dvanajstimi leti kot animator delal TV-serijo The Geisters. Pozneje, ko sem bil zaposlen na NC Soft, sem delal kot soustvarjalec igre Lineage 2. Potem sem se preselil v San Francisco, da bi študiral na Akademiji za umetnost, kjer sem uspešno diplomiral. V tem času sem naredil tudi dva kratka filma: Vstop v misli skozi usta (angl. Entering the Mind Through the Mouth) in Tom'nJerry. Pred kratkim sem izdelal glasbeni videospot Spomini pesmi (angl. Memories of the Song).« Si iz Južne Koreje, vendar trenutno živiš v ZDA. Zakaj si se preselil? V preteklosti sem delal na igrah v različnih softversih hišah in v arhitekturnem biroju. Vedno sem želel delati na animacijah in izvedeti več o svetu, zato sem se tudi vpisal na Akademijo za umetnost v San Franci-scu. To, da sem se preselil v drugo deželo, torej popolnoma zamenjal okolje, pa je še dodaten navdih. Se boš preselil nazaj v Korejo ali ti ZDA bolj ustrezajo? V ZDA bom ostal, dokler ne zaključim svojega celovečernega animiranega filma, to pa naj bi trajalo dve leti. Neznana mesta mi dajejo dodaten navdih. V njih se ne počutim domače in zato imam možgane vedno na preži, kar spodbuja mojo ustvarjalnost. Morda se bom v prihodnje preselil v katero azijsko deželo. Všeč mi je sprehajati se po neznanih krajih in v kavarnah premlevati zamisli za svoje filme, za kar se je zelo izkazal San Francisco. Imaš neko zelo osebno estetiko animacij: 3D, kombiniran s slikarskimi tehnikami. Kako si razvil ta slog? Zakaj si se odločil zanj? Želel sem si ustvariti slikovit slog animacije, tak, ki se ljudi dotakne globlje. Vsekakor sem prisiljen uporabljati 3D, s katerim skrajšam čas produkcije, pa tudi kot orodje mi je zelo znano. Preden sem se lotil animacij v tem slogu, sem ga razvijal več kot leto dni. Odločil sem se uporabljati teksture, ki sem jih predhodno naslikal s programom za risanje. Za detajle nisem uporabljal fotografskih referenc. Vse objekte sem naredil neposredno iz glave. Upodobil sem samo konture, jih nato uvozil v Corel Painter in tam prek njih poslikal. Za ozadja sem uporabljal ravno obratno tehniko: teksture sem naslikal in jih nato apliciral na objekte. Čeprav je bilo veliko slikanja, je kljub temu v treh četrtinah celotnega izdelka Vstop v misli skozi usta prevladoval 3D . V svojih delih se lotiš vsega: od režije pa do post produkcije z vsemi vmesnimi koraki. To je kar veliko dela. Kako lahko uskladiš toliko opravil v eni osebi? Delal sem na dveh animacijah istočasno: Tom'n'Jerry (1V40", op. p.) in Vstop v misli skozi usta (23'40", op. p.). Dnevno sem porabil petnajst ur, tako pa sem delal petnajst mesecev - osem za prvo animacijo in sedem za drugo. Zanimivo, da sem ju končal hkrati, čeprav je bila ena dvakrat daljša od druge. To, da sem ju končal razmeroma hitro, je bil rezultat tega, da sem porabil več časa za ustvarjalni kot za organizacijski del. Ni mi bilo treba delati ani-matika, storyboarda in komunicirati s sodelavci, da bi jim razložil, kaj imam v mislih. Veliko časa sem prihranil s tem, da nisem popravljal scen, ki mi niso delovale prepričljivo. Raje sem delal naprej, da bi dosegel zastavljeni datum za zaključitev projekta. Toliko energije in časa sem vstavil v ta dva projekta, da sem na koncu zbolel, saj sem delal s polno paro, ne da bi se vmes ustavil. Je bolje delati sam in imeti popolno ustvarjalno svobodo ali delati v skupini, vendar biti pripravljen na kompromise? Če delaš sam, to očitno zniža budžet in ti da več ustvarjalne svobode. Veliko ljudi mi še vedno pravi, da sam ne bom mogel delati v neskončnost, saj me bo to izčrpalo. Res je, 1 t da skupina ljudi lahko naredi boljši izdelek, vendar delajo na eni enotni zamisli. Tudi to, da vsak naredi svojo zgodbo, se mi zdi zanimivo, čeprav lahko kakovost izdelka ob tem malo trpi. V prihodnosti bom zagotovo imel ekipo ljudi, vendar ne preveliko, da budžet ne bi preveč trpel. Kateri je tvoj najljubši del ustvarjalnega procesa in kaj ti povzroča preglavice? Kot rečeno, res bi rad delal na risarskem slogu z uporabo 3D-tehnike, kar mi tudi uspeva. Zelo rad delam na slikanih ozadjih in za vsako posebej priredim posebno vzdušje. V 3D-ju komaj uporabljam luči. Morda eno ali dve za osnovno osvetlitev. Pozneje v After Effectsu dodajam plasti, ki simulirajo svetlobo tako glede svetlosti kot tudi bar- ve. Vedno sem želel doseči videz risanega filma, ne pa toliko 3D-animacije. Kljub vsemu je veliko trikov, ki jih je treba uporabiti, da film izpade kot risanka. Zato so redki ugotovili, da so animacije delane s 3D-tehniko. To me sicer veseli, vendar je še dolga pot, da bom 3D-videz popolnoma odstranil. Najtežji del je bil pisanje zgodbe. Bolj kot realizacija. Zgodbo za Tom'n'Jerry sem naredil v dveh tednih, medtem ko sem za Vstop v misli skozi usta porabil več mesecev. Tvoje animacije imajo očitne korenine v mangi. Je to zaradi tvojega porekla ali samo osebna izbira? Mislim, da je to pogojeno s tem, kje sem odraščal. Kot otroci smo veliko brali man- ga-stripe in gledali japonske risanke. Korejska produkcija je bila na tem področju nerazvita. To je bil razlog, zakaj mi je ta slog zelo domač. Moj najljubši režiser je Miyazaki Hayao, čigar delo zelo spoštujem, in mi je velik vzornik. Ne morem se nagledati filma Nausicaa iz doline vetra (angl. Nausicaa Of The Valley Of Wind), ki mi vedno daje zagon za delo. Eno tvojih del se imenuje Tom'n'Jerry. Ali se kljub temu, da je film posvetilo znani risanki, ne bojiš, da bi prišlo do zmešnjave ali celo kakšnih legalnih sporov? S Tomom in Jerryjem ameriškega dua Hanna-Barbera sem odraščal. Ko sem slišal za smrt Josepha Barbere, sem se odločil, da naredim zgodbo, v katero bi bilo vklju- čeno razmerje mačke in miši. Na dan sem prišel z zgodbo o mački in miši na podlagi dveh različnih slogov animacije. Glede pravnih zadev se nič ne obremenjujem, saj moj film nima komercialnih ciljev. Kaj trenutno delaš? Trenutno se pripravljam na svoj naslednji projekt, ki bo celovečerni film. Pripravljam skripto in testiram različne pristope animacije, ki se razlikujejo od teh, ki sem jih uporabljal do zdaj. Mogoče bom ta projekt zagnal proti koncu tega leta. Vzporedno pa delam na aplikaciji za iPhone, imenovani Nimp. Kaj je ta aplikacija? Nimp je družba majhnih možicljev, ki »živijo« v iPhoneu. Lahko se odzivajo na nagib naprave, plešejo na glasbo, ki jo predvajamo, jih prenašamo na drugi iPho-ne itd. Lahko jih tudi naučimo novih spretnosti, kot sta kuhanje in igranje košarke. V tem projektu skrbim za vse vizualije in animacijo. Pravzaprav so te aplikacije bile tisto, na čemer sem največ delal, ko sem živel v Koreji. Taka dela mi zelo ustrezajo, ker mi dajejo veliko možnosti za ustvarjalno razmišljanje. Prej si omenil, da delaš celovečerni film. To je zelo drzen projekt. Boš ob tem imel kaj sodelavcev? Mogoče je še malo prerano, da bi povedal kaj več o tem projektu, ker še vedno delam na zgodbi. Imam že nekaj smernic, ampak se moram šele odločiti, katere bom izbral. Sicer pa bo zgodba temeljila na povezavah med ljudmi in bo zelo zabavna in čustvena. Več bo risanja ozadij in v nekaterih primerih tudi karakterjev. Okolica bo veliko bolj dodelana in impresivna. Za začetek načrtu- jem, da bi imel dva sodelavca, število le-teh pa bom povečal, če bo treba. Rad bi ohranil majhno ekipo. Na kateri trg ciljaš? Delam na zgodbi, ki bo primerna za vse ljudi, tako da bo ciljna publika zelo široka. Rad bi imel svetovno premiero na enem od velikih festivalov filma ali animacije. Nato bi rad to risanko distribuiral v čim več dežel. Kot si rekel, je to zelo drzen projekt in vanj bom vložil vso svojo energijo. Kaj bi rad delal v prihodnosti? Katero od svojih spretnosti bi najraje razvil: režijo, animacijo, scenarij ...? Ne razvijam svoje kariere v neko specifično smer, ampak samo delam na svojih projektih. Izjemno mi je všeč ustvarjati nove svetove. Trenutno bi se najraje videl v vlogi režiserja animiranih filmov, ki bodo v zabavo in inspiracijo drugim. EUROPRIX Europe's leading contest for young professionals and outstanding students who produce, design and develop digital media projects on any platform or channel. COMPETITION. AWARDS. FESTIVAL. Register nou for free until ]uly 1, 2010: ^ uuu.europrix.org kuhin a orihodnosti Ekološka, prilagodljiva, večfunkcionalna in popolnoma futuristična! Eno izmed najljubših človekovih opravil je razmišljanje o prihodnosti. To vsi radi delajo, nekateri zaradi konjička, drugi kot izziv, tretji pa zato, da si lažje načrtujejo sedanjost. Razmišljanjem o prihodnosti so zavezani tudi vsi, ki kaj proizvajajo, saj morajo biti vsaj toliko pred časom, da lahko proizvodnjo začnejo pravočasno - ko je „roba" še vroča. Zato v razvojnih izdelkih tovarn nenehno nastajajo študije izdelkov prihodnosti, kakršna je tudi kuhinja prihodnosti, ki so jo razvili v Electroluxu, predstavili pa 12. februarja 2010 na dogodku DesignBoost v Stockholmu. Uredila: Irena Hlede Glede na predvidevanja Združenih narodov bo leta 2050 kar 74 odstotkov svetovnega prebivalstva živelo v mestih. Zaradi tako visoke stopnje urbanizacije bomo morali dobro premisliti, kako uporabljamo prostor, energijo in naše okolje. V omejenem prostoru megamest prihodnosti bodo naši domovi morali postati fleksibilnejši in ustrezati raznolikim potrebam. Aparati prihodnosti bodo morali biti vgrajeni in prilagodljivi, saj ne bomo več imeli prostora za številne aparate s posameznimi funkcijami. Electrolux je kuhinjo prihodnosti razvil kot prikaz življenja v letu 2050. Njena zasnova temelji na številnih predvidevanjih. Kot prve nastopajo družbene potrebe, ki bodo pomemben del naših življenj tudi v prihodnosti, še posebej druženje z družino in s prijatelji. Rast visoke tehnologije v vsakdanjem življenju bo s seboj prinesla tudi željo po resničnih in pristnih vrednotah ter dviganje ravni kakovosti družinskega in družbenega življenja. Tudi same družbe bodo morale biti učinkovitejše - ko bo v mestih živelo 74 odstotkov od 9 milijard ljudi, bomo morali način življenja prilagoditi dostopnim virom. Odkrivati bomo morali vedno nove načine recikliranja odpadkov, energijsko učinkoviti izdelki in stavbe pa bodo pomembnejši kot kadar koli prej. Vse to nam ne bo uspelo brez tehnologije. Ta je že danes izredno pomembna, leta 2050 pa bo stvar preživetja. Tehnološke inovacije so predpogoj, da lahko stremimo k trajnostnemu razvoju v okolju in družbi. Electrolux je takšen scenarij prihodnosti vzel za temelj in razvil popolnoma nov oblikovalski koncept, ki ponazarja, kako bomo oziroma kako naj bi živeli takrat. Do kakšnih izsledkov so s svojimi razmišljanji in raziskovanji prišli? Predstavljajte si, da vam nikoli več ni treba uporabiti ponev ali loncev. Da niste nikoli več v skrbeh, če so sestavine za kuhanje sveže ali da vam nikoli več ni treba v kuharski knjigi iskati receptov. Ime izzivalne vizije kuhinje prihodnosti je Srce doma (ang. Heart of the Home). Rešitev si za izhodišče postavlja tudi racionalnejši rabi energije in prostora, ki ju pred nas postavlja prihodnost, zato združuje funkcije kuhinjske mize, delovnega pulta in bara, vse v enem. Srce doma je inteligentna, amorfna ku-halna površina, ki se potrebam uporabnika popolnoma prilagaja. Na njeno površino preprosto položimo sestavine, ki jih le-ta prouči in nam predlaga seznam primernih receptov. Uporabnik izbere želenega ter kar z roko označi velikost kuhalne površine, prav tako prostoročno pa s pritiskom na prilagodljiv material ustvari na površini želeno globino. Na koncu na isti način izbere še temperaturo in čas priprave. Preprosto, hitro in učinkovito. Če se bo tudi uresničilo, bo pokazala le prihodnost sama. ight + building 2010 Sejem Light + Building se je letos že desetič med 11. in 16. aprilom odvijal na frankfurtskem sejmišču. V desetih letih, odkar bienalno poteka, je prerasel v vodilni mednarodni sejem na področju osvetlitve, elektro inženiringa in avtomatizacije pri upravljanju zgradb. Njegov mednarodni ugled z leti naglo narašča, saj slovi kot forum inovacij in izmenjave znanj, kjer so prvič predstavljeni tako novi proizvodi kot oblikovalske in tehnološke smernice uglednih blagovnih znamk. Več kot dva tisoč razstavljavcev je napolnilo razstavne prostore v enajstih sejemskih halah. Temu primerno se povečuje tudi število obiskovalcev z vsega sveta. Letos je sejem obiskalo približno 160 000 arhitektov, oblikovalcev, projektantov, inženirjev, obrtnikov in predstavnikov proizvajalcev razstavljenih proizvodov, ki v poznavanju svežih novosti s področja osvetlitve vidijo priložnost za svoj poslovni uspeh. Glavna tema letošnjega Light + Building v Frankfurtu je bila doseganje optimalne energetske učinkovitosti s tesno povezanostjo tehnoloških in oblikovalskih dosežkov na področju osvetlitve prostorov in urbanih površin, inovativnih rešitev elektro inženiringa ter centralnega in medmrežne-ga upravljanja zgradb. Vodilni proizvajalci so prepričani, da je potencial za izboljšanje energetske učinkovitosti, varnosti in udobja objektov skrit prav v interdisciplinarnem načrtovanju osvetlitve že v zgodnjih fazah projektiranja. Omenjena tri osnovna področja, načrtovanje osvetlitve, elektro inženiring in avtomatizirano upravljanje objektov, so zaradi preglednosti celotnega sejmišča razdeljena po posameznih halah. Prek številnih spremljevalnih dogodkov, srečanj, predavanj, delavnic in razstav jih organizatorji sejma poskušajo povezati v celoto in predstaviti kot enoten in neločljivi del učinkovite gradnje ter vzdrževanja vseh vrst objektov in odprtih javnih površin. Razstavni paviljoni so bili večinoma prava paša za oči. Vsak je z videzom jasno izražal svojo lastno izvirno oblikovalsko zamisel. Številne atraktivne svetlobne instalacije so bile prepoznavni elementi največjih podjetij. Veliko razstavljavcev se je odločilo v sklopu svojega paviljona organizirati kavarno, spro-stitveni kotiček ali celo manjšo restavracijo, seveda skrbno opremljeno z lastnimi svetili. To je nedvomno spretna marketinška poteza, saj se zaradi sproščenega ambienta obiskovalec dlje časa zadrži v posameznem razstavnem prostoru ter naveže nove poslovne stike. Prepoznavnost svojih proizvodov so posamezne blagovne znamke poskušale doseči tako, da obiskovalec ni le pasivni opazovalec, temveč ima prek različnih dejavnosti možnost spoznavati delovanje in uporabo posameznega izdelka. Svetovni oder osvetlitve Na področju oblikovanja svetlobe je že nekaj let v ospredju tehnologija LED, ki slovi po varčnosti in dolgi življenjski dobi ter je nepogrešljiva, kadar govorimo o energetsko učinkoviti gradnji. Kratica LED (Light Emitting Diode) pomeni diodo, ki izžareva svetlobo. Sestavljena je iz čipa, ki je iz pol-prevodnega materiala. Napolnjen je z zlitinami kemičnih elementov, kjer enako kot pri drugih diodah tok teče od anode k ka-todi. Pri tem nastane tok elektronov in elek- tronskih vrzeli, ki se zlijejo. Princip delovanja diod LED je v tem, da elektron trči v elektronsko vrzel. Pri tem pade v nižje energijsko polje in zaradi izenačitve odda energijo v obliki elektromagnetnega sevanja, ki ga zaznamo kot svetlobo. Sijalke LED v primerjavi z žarnicami, ki segrevajo žarilno nitko tako močno, da zasveti, proizvajajo hladno svetlobo. Njihova varčnost se kaže ravno v tem, da se skoraj vsa energija pretvori v svetlobo in ni energijskih izgub zaradi segrevanja žarilke. Poleg boljšega izkoristka jih odlikuje tudi daljša doba uporabnosti, ki znaša približno 50.000 ur v primerjavi z navadnimi žarnicami, kjer je ta le 1.000 ur. Zanimivo oblikovani razstavni paviljoni Z diodami LED se odpirajo povsem nove možnosti na področju oblikovanja svetil. Poznamo več vrst LED-modulov, od najmanjših kristalov do cevastih oblik in trakov, ki jih lahko speljemo tudi do 200 metrov v dolžino brez prekinitev. Module lahko poljubno sestavljamo in oblikujemo. Izraznost novih svetil je zato povsem drugačna od klasičnih, kar je odprlo oblikovalcem povsem nove oblikovne razsežnosti. Svetloba je zdaj v prostor pogosto integrirana neopazno, s poudarkom na ambientalni svetlobi. LED-moduli so pri opremi prostorov neločljivo povezani z notranjo opremo ali pa predstavljajo prostorski poudarek kot zanimiva svetlobna instalacija. Smernica Prilagodljivost modulov omogoča neomejene možnosti oblikovanja. Zunanja svetila kaj aoDim naročnina na klik 10 številk + popusti & ugodnosti naročnina na revijo - cenik « (B _etna naročnina 43,20 EUR Podališanie naročnine ........................39,40 EUR Novi KLIK najdete na prodajnih mestih Dela prodaje, v knjigarni Goga v Novem Mestu ter knjigarni v Kibli v Mariboru. Vsebino nove številke najdete tudi na www.klikonline.si kje se naročim? [naročilnica na klik] nepreklicno naroCam(o) klik od številke: 119 junij 2010 120 julijlavgust 2010 s priloženo naročilnico po internatu | www.klikonline.si po telefonu | + 386 (0)1 52 00 72C davčna številka (zavezanci) račun za vse naročnike kika do 5 % popusta pri nakupu programov podjetij Adobe, Corel in Quark ter Graphisoft do 15 % popusta pri nakupu knjig založb Lux Libris, Pasadena, UPI-2M in Earthscan naročnina na klik 10 številk + popusti & ugodnosti popusti pri nakupu programov popusti pri nakupu knjig ter vrsta uporabnih informacij za bralce na spletni strani revije, kot so: ceniki storitev spletne povezave - linki informacije o sejmih, natečajih ... žna le ob vnaprejšnjem plačilu. Vnaprejšnje plačilo naročniku zagotavlja popust in brezplačno dostavo na želeni naslov znotraj Slovenije. Naročnina za naročnike zunaj Slovenije je višia za znesek povišane poštnine in se spreminia ob spre- membah cen po nih storitev. Celoletna naročnina z po plačilu naročnine. Kupec lahko ne kupcu teči takoj po plačilu naročnine. Kupec lahko od naročnine odstopi najkasneje 8 dni po plačilu naročnine. V tem primeru mu založnik v celoti povrne vplačani znesek. Stroške dostave revije do kupcev znotraj Slovenije krije založba. Če kupec po preteku naročnine pisno ne sporoči, da revije ne želi več prejemati, mu založba pošlje račun oz. položnico za naročnino za naslednje leto. Če kupec poslane položnice ali predračuna ne poravna, se njegova naročnina prekine. Naročilnica je sestavljena v enem izvodu in služi kot osnova za pripravo položnice ali računa. pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana s priloženo naročilnico po internetu | www.klikonline.si po telefonu | + 386 (0)1 52 00 72( Naročanje: www.klikonline.si 01 52 00 720 46 junij lole nit Svetlobna mreža v mestnem parku Svetlobna instalacija osvetljenih kock predstavlja podatkovne točke na borzi. Iz zbranih podatkov so ustvarjene grafične animacije. Svetlobna skulptura v botaničnem parku Pred operno dvorano LED-sijalke z utripanjem ponazarjajo panje nad ribnikom. pri oblikovanju osvetlitve je v smeri spreminjanja barve svetlobe, kar omogoča prav ta tehnologija. Iskanje novih kemičnih zlitin v diodah namreč vpliva na razvoj vse širšega svetlobnega barvnega spektra in dinamičnega spreminjanja barvne temperature. Na več razstavnih paviljonih je bilo mogoče s poskusom spreminjanja barve svetlobe spoznati, kako le-ta vpliva na izraznost posameznih materialov. S toplimi svetlobnimi odtenki je les pridobil na svoji izraznosti, medtem ko je bil osvetljen s hladno svetlobo povsem neizrazit material. Nasprotno postane kamen, osvetljen s toplimi barvnim spektrom, povsem anemičen material, a poudari svoj značaj pri hladni osvetlitvi. Zlata svetlikajoča se površina se obnaša podobno kot kamen, saj se ob topli osvetlitvi zlata barva spremeni v rjavo mat površino. Izsledki omenjenega poskusa nam jasno pokažejo, kako tesno povezana sta načrtovanje svetlobe in izbor materialov. S spreminjanjem barvne temperature lahko simuliramo svetlobo, ki je značilna za neki del dneva v prostorih, ki so slabo naravno osvetljeni. S takim načrtovanjem svetlobnega ugodja lahko bistveno izboljšamo bivanjsko okolje. Nove tehnološke rešitve nam danes omogočajo, da jakost in barvo svetlobe samodejno nadzorujejo senzorji. Njihova vloga je, da sami zaznajo spremembo naravne svetlobe v prostoru in temu prilagodijo tako jakost kot barvo osvetlitve. Svetlobo v prostoru ali celotni zgradbi lahko prilagajamo tudi glede na dejavnost, ki se trenutno odvija v posameznem prostoru, in sicer prek centralnih programskih nastavitev. Skupaj s svetlobo se tako lahko nadzoruje tudi toploto in senčila na oknih. Prilagajanje osvetlitve s svetlobnimi senzorji in programsko opremo je revolucionaren tehnološki dosežek, saj pozitivno vpliva na bivalno ugodje, na energijsko bilanco zgradbe ter predstavlja pomemben del okolju prijazne gradnje. Ena od razstavnih hal je bila v celoti namenjena urbani razsvetljavi in razsvetljavi zunanjih javnih prostorov. Da bi učinek zunanjih svetil čim bolj približali dejanski uporabi, so organizatorji osrednji zunanji prostor sejmišča, imenovanega »agora«, namenili oblikovanju svetlobnega bulvarja z različnimi tipi urbanih svetil. Tudi tovrstna razsvetljava svojo učinkovitost izboljšuje z LED- sijal-kami, svetlobnimi senzorji in fotovoltaiko. Pri oblikovanju mestna svetlobna telesa skoraj nimajo omejitev in so kot taka velikokrat glavni poudarek javnih površin. Z izborom ustrezne urbane razsvetljave imamo nekaj več težav le Slovenci in prebivalci italijanske pokrajine Lombardije, saj se moramo držati zakona o svetlobnem onesnaževanju. Ta namreč zapoveduje, da mora biti vsa javna razsvetljava do leta 2016 usmerjena neposredno v tla. Taki zakoni drugod niso v veljavi. Proizvajalci svetil pa zaradi svoje poslovne strategije ne priznavajo težav s svetlobno onesnaženostjo v mestih. Vrste javne razsvetljave, ki bi bile primerne za slovenski prostor, so zato pri ponudnikih v manjšini. Sejem kot mestna ikona V okviru sejma vsako leto podelijo nagrade za najboljšo inovacijo, ki kot merilo za ocenjevanje vključuje tehnologijo, ekologijo in oblikovno vrednost. Nagrajeni proizvodi so razstavljeni v posebnem razstavnem prostoru v okviru sejma. Veliko pozornosti je vzbudila hiša E, ki je sinonim za energijo, učinkovitost, elektro inženiring in inteligenco v enem. Gre za model hiše s površino 100 m2, kjer so predstavljene zadnje novosti s področja ogrevanja, osvetlitve in inteligentnega upravljanja objektov. Svoje razstavno mesto na sejmu imajo tudi mladi oblikovalci, ki s svojimi oblikovalskimi dosežki upajo, da jih bodo opazili proizvajalci. Sejem ima z leti vse večji vpliv na življenje in utrip Frankfurta. Urbani prostor postane v tem času pravi svetlobni laboratorij. Za to v veliki meri poskrbi festival Luminale, v okviru katerega po vsem mestu s stopetde-setimi svetlobnimi instalacijami, ki jih postavijo umetniki, oblikovalci, arhitekti in inženirji, na poseben način oživijo javne prostore, galerije, muzeje, stare industrijske objekte, spomenike, fasade, trge in parke, ki velikokrat ostajajo neopaženi. Sejmišča Light + Building so poleg Frankfurta prisotna na vseh najhitreje rastočih svetovnih trgih, kot so Kitajska, Brazilija in Rusija, kar kaže na to, da sejmi danes niso namenjeni le predstavljanju izdelkov, ampak so stičišče za izmenjavo znanj, informacij ter ne nazadnje s spremljevalnimi prireditvami tudi priložnost za zanimiva doživetja. Svetloba je imela od nekdaj pomemben vpliv na bivanje ljudi, zato sejem Light + Building z združevanjem bivalnega ugodja in energijske varčnosti postaja vse pomembnejša blagovna znamka. prvoaprilska konferenca Na ljubljanskem gospodarskem razstavišču se je na letošnji prvi april zgodila prva konferenca Optimum IT, ki je po svojem obsegu in kakovosti presenetila skeptike o možnosti uspeha splošnega dogodka s področja informacijskih tehnologij v Sloveniji, še posebno na dan šaljivcev. Konference se je udeležilo nekaj več kot dvesto udeležencev, predvsem iz slovenskih podjetij. Dogodek jim je postregel s 25 predavanji v treh vzporednih sekcijah in razgibanim razstavnim prostorom. Rdeča nit konference se je odvijala predvsem na temo optimizacije poslovanja s sodobnimi informacijskimi tehnologijami in področji le-teh, na katerih so možni prihranki. Tematike so bile še posebno aktualne za čase, ko sta racionalizacija in optimizacija poslovanja podjetij že kar stalnica. Z obiskom predavanj so na svoj račun prišli vsi, ki jih zanimajo nekoliko bolj teoretična znanja in izkušnje strokovnjakov s stališča poslovne analitike ter uporaba poslovnih aplikacij v interni infrastrukturi. Kljub temu ni manjkalo zanimivih novosti s področja storitev in prodajnih izdelkov slovenskih podjetij s področij virtualizacije in storitev v oblaku. Prav na zadnjem področju nam je konferenca prikazala, da v Sloveniji podje- tja zelo resno ne samo razmišljajo, temveč tudi dejansko ponujajo povsem spodobne storitve infrastrukturnih storitev v oblaku. Med bolje zastopanimi tematskimi sklopi konference velja omeniti tudi informacijsko varnost, kamor je spadalo tudi eno od predavanj najboljše ocenjenega predavatelja konference Boža Beriča, ki je bil s svojim nastopom in energijo na odru nedvomni zmagovalec konference. Čeprav je bila konferenca brezplačna, omogočena s sredstvi pokroviteljev in z veliko prodajno naravnanimi predavanji, so bili znanja ter informacije na visoki ravni. Organizatorjem naj pomeni uspeh konference spodbuda tudi za prihodnje leto, saj je očitno mogoče narediti odličen IT-dogo-dek tudi brez prisotnosti nekaterih lokalnih poslovalnic velikih mednarodnih podjetij in dokazati, da je ponudba storitev slovenskih podjetij popolnoma v koraku s svetovnimi smernicami. archicad A Podjetje Graphisoft, avtor programskega paketa ArchiCAD, je lani časovno nekoliko zaostajalo pri izidu različice 13, zato je najava štirinajstke po samo osmih mesecih marsikoga presenetila. A proizvajalec se je le vrnil na redni letni krog izdajanja obnovljenih različic, ker je za implementacijo novega Te-amworka v različici 13 porabil malce več časa. Brez dvoma je bil Teamwork zadetek v polno, saj so ga začeli uspešno uporabljati tudi tisti, ki se prej sodelovanja na projektu niso upali lotiti. S tem pa že pridemo do vprašanja, kaj bo letošnja zvezda ArchiCAD-a 14, najnovejše posodobitve najstarejšega programa za arhitekturno projektiranje. Odgovor je kratek. IFC! Sodelovanje med strokami Arhitekti še zdaleč niso otok zase v procesu projektiranja, ampak morajo ves čas sodelovati s projektanti drugih strok. Večina izmenjave grafičnih podatkov se je dolga leta dogajalo na ravni 2D-risb. Arhitekt je načrt tlorisa ali prereza zapisal v DWG in ga predal npr strojniku, ta ga je odprl in dodal svoje elemente, ga zopet vrnil arhitektu, ki je spremembe in novosti vključil v projekt. Če sta bila disciplinirana in uporabljala razumljivo imenovane plasti (layerjev), je ta izmenjava delovala. Ko strojniku dodamo še statika, načrtovalca armature in elektro instalacij, krajinarja in še koga, pa skoraj zagotovo dobimo zmešnjavo različnih DWG-dokumentov različnih različic, barv, plasti in še česa. Ob tem pa sploh ne pozabimo, da se vse dogaja na ravni 2D-risb. Leta 2010? Ali ni že čas za resničen BIM (informacijski model stavbe)? Graphisoft že vsa leta zagovarja princip, da naj vsak uporablja orodje, namenjeno njegovemu delu, da pa mora biti sodelovanje med različnimi strokami zagotovljeno. V takem sodelovanju pa je treba 2D-risbam v formatu DWG narediti konec. Rešitev so že sredi 90. let začrtali v zvezi IAI (International Alliance of Interoperability), ko so si zadali nalogo razviti odprt standard za prenos BIM-podatkov med različnimi programskimi rešitvami. Člani IAI in s tem podporniki neodvisnega formata IFC (Industry Foundation Classes) so v tem času postali skoraj vsi večji razvijalci rešitev s področja arhitekture, gradbeništva, strojnih in elektro instalacij ter upravljanja s stavbami. Čeprav nerad, se je valu že pred leti pridružil tudi Autodesk, ki mu je sicer bistveno bolj ustre- Darmstadtium, Znanstveno kongresni center Darmstadt, Nemčija; arhitektura: fs-architekten Paul Schroeder Architekt BDA in Chalabi architects & partners zal njegov zaprt format DWG. In katera je prednost formata IFC? Bistvena razlika je v tem, da objekt s seboj ne nosi le geometrije, barve in plasti (kakor običajni formati DWG, 3DS, OBJ ...), ampak vse, kar smo temu objektu v procesu modeliranja določili. Za arhitekturni model to pomeni, na primer, sloje in materiale v zidu, toplotne prevodnosti objektov, informacijo, ali je neki objekt nosilni ali nenosilni del konstrukcije, in podobno. Ko tak model v formatu IFC odpremo v npr. programu za statične izračune, dobimo popoln model z vsemi podatki, ki jih je vnesel arhitekt, njemu pa pozneje seveda spet vrnemo IFC-datoteko s spremembami modela. Ta malo daljši uvod je bil potreben zato, ker je format IFC med nami že vrsto let, vendar se v praksi le počasi uveljavlja. Program ArchiCAD 14 ima nalogo, da to spremeni globalno in s tem omogoči večjo produktivnost ter kakovost projektov, slika 1. Priprava BIM-modela V različici 14 imamo možnost objektu dodeliti nove lastnosti, kot je npr. „Tip IFC-ele-menta", določiti, ali je to del nosilne ali ne-nosilne konstrukcije, ter podati pripadnost ovoju stavbe. S tem zagotovimo pravilno obravnavo objektov v drugih programih in lažje naredimo filter za izvoz, na primer, le nosilne konstrukcije modela zgradbe za statika, slika 2. Izvoz/uvoz BIM-modela Prevajalniki IFC, vključeni v ArchiCAD 14, so posebej prilagojeni za komuniciranje z drugimi programi za statiko, strojne in ele-ktro instalacije ali izračunavanje energijskih Slika 1 Slika 2 ArchiCAD 14 graphisoft pilon aec, d.o.o. www.pilon.si 3.280 eur do 4.100 eur (polna različica, cena brez ddv) 720 eur do 900 eur (nadgradnja, cena brez ddv) Slika 3 Slika 4 Slika 6 potreb zgradb, slika 3. Za izvoz v neki program zadošča en klik, sami pa si lahko pripravimo tudi svoje prevajalnike. Za komunikacijo s programoma Revit Structure in MEP pa so programerji izdelali celo vtič-nika, ki pretvorita dodatne elemente, ki jih v IFC še ni. Tako se npr. objekti Revit MEP pretvorijo v objekte ArchiCAD MEP Slika 7 IFC-komunikacija v obe smeri Ne samo, da v ArchiCAD znova uvozimo IFC-model, ki ga dobimo od statika ali strojnika, ArchiCAD 14 zna celo primerjati poslan in vrnjen model ter barvno označiti spremenjene, nove ali izbrisane objekte. Tako imamo zagotovljen pregled nad vsemi spremembami modela, slika 4. Slika 8 Spremembe in novosti v Teamwork - načinu dela Kot že rečeno, je ArchiCAD 13 prinesel pravo revolucijo v načinu sodelovanja več arhitektov na istem projektu. Nekaj stvari pa je vseeno še manjkalo in te smo dobili zdaj. Uporabniki so predvsem pogrešali možnost, da z enim klikom prevzamejo nadzor nad vsemi objekti v modelu. To je še posebno pomembno na začetku projekta, ko ena oseba šele postavlja osnovno strukturo zgradbe ali kadar v načinu Teamwork dela samostojni arhitekt. Da, tudi to je še kako smiselno. In ko zaključimo delo v ArchiCAD-u, lahko nastavimo, da se vsi objekti samodejno sprostijo v uporabo drugim sodelavcem. Dodane so nove možnosti za izdelavo filtrov za rezerviranje objektov, rezerviranje posameznih ali vseh popisov in celo rezervacija posameznega objekta kar v popisu. Celoten projekt Teamwork lahko skupaj z vsemi knjižnicami zdaj z enim klikom vzamemo s seboj na USB-ključku in ga z naslednjim klikom zopet aktiviramo na drugi lokaciji, slika 5. Tako nam za dostop do projekta Teamwork ni potreben več niti internetni dostop, če pa ga kljub temu imamo, lahko seveda spremembe pošiljamo in prejemamo tudi prek njega. Dodan je program za nadzor delovanja BIM-strežnika, kjer vidimo zasedenost pomnilnika in procesorja ter količino podatkov, ki je prenesena od uporabnika na strežnik, slika 6. Vidimo lahko tudi zadnje akcije uporabnikov in strežnika ter kdo na projektu dela oziroma je delal. Seznam novosti in izboljšav na področju sodelovanja v načinu Teamwork je precej dolg, zato naj omenim le še podporo BIM-strežniku tudi na 64-bi-tnih Mac OSX-računalnikih. To je bilo v okolju Windows vključeno že v prejšnji različici. Druge bistvene novosti pri delu z ArchiCAD 14 Če smo do zdaj spoznali predvsem novosti, ki se jih bodo razveselili napredni uporabniki, ki projektirajo v večjih skupinah oziroma delajo na velikih projektih, to ne pomeni, da ni pomembnih novosti tudi za vse druge. ArchiCAD 14 zna prebrati datoteko TXT z geodetskimi koordinatami in iz njih sam izdelati teren. Tako zdaj odpadeta dolgotrajno risanje izohips in izdelava terena z ukazom Mesh, slika 7. Pri izdelavi popisov je tudi na Macu poleg zapisa v format XLS ta zapis razširjen še z grafičnim delom. Popis oken, vrat, objektov ali drug popis, ki vsebuje grafične elemente, se zdaj v celoti zapiše v Excel, kjer je na voljo za nadaljnjo obdelavo, slika 8. Ko smo že pri oknih in vratih, naj omenim novosti pri knjižnicah. Dodana je nova knjižnica oken in vrat, ki ustrezajo tistim, ki se uporabljajo pri nas. Prej je bilo treba naložiti t. i. knjižnico Superset, zdaj pa so ta okna že vključena, dodani pa so tudi novi tipi špalet in zaključkov zidov, slika 9. Lažja je tudi selitev projekta iz prejšnjih različic, saj ArchiCAD 14 sam naloži ustrezne knjižnice. Na voljo imamo nove možnosti za upravljanje z objekti in knjižnicami. Tako lahko na primer odstranimo vse objekte, ki niso del projekta. Kot vsako leto je dodanih tudi precej novih objektov v knjižnico. Slika 9 Slika 10 Ukaz Offset je bil očitno le malo preveč skrit, zato je zdaj dobil mesto na vseh standardnih paletkah, kjer se ga da takoj uporabiti. Razširjene so možnosti za iskanje objektov (iskanje po vsebini besedila ali manjkajočih objektov) ter lažje določevanje pogleda za funkcijo Trace & Reference. Dodana je možnost enostavnega izpisa vodilnega ali končnega besedila pri kotiranju, ki se ob spremembi kote zadrži, slika 10, zidovi, plošče in strešine pa so po novem lahko sestavljene iz kar oseminštiridesetih različnih slojev (namesto dosedanjih osmih). Za boljši prikaz v 3D-oknu so dodane nasebne in odsebne sence tudi v načinu OpenGL. Poleg formata IFC je spremembe doživel tudi zapis v DWG, kjer so ponovno podprte zadnje različice, v DWG lahko shranimo le del risbe, omejen z ograjico, pri uvozu DWG-ja pa najprej izberemo, katere plasti sploh želimo uvoziti. Z večjedrnimi procesorji v sodobnih računalnikih ArchiCAD 14 izkorišča tudi t. i. prosti čas posameznih jeder, tako da vnaprej poskuša izvajati pogoste operacije, npr. osveževanje prerezov, 3D-modela, popisov in podobno. Že samo zaradi te novosti je ArchiCAD 14 pri nekaterih operacijah tudi do petkrat hitrejši kot njegov predhodnik. Kljub temu zahtevana strojna oprema ni veliko drugačna, kot je že nekaj časa. ArchiCAD dobro zadiha na večjedrnih procesorjih tipa Intel i5 ali i7, ki pa mu mora družbo delati vsaj 2 GB (raje pa 4 GB) delovnega pomnilnika. Nobene resne potrebe ni po pretirano dragih grafičnih karticah, a vseeno se, predvsem na prenosnikih, izogibajte integriranim grafikam z deljenim pomnilnikom. Če delate na večjih projektih, je dobrodošel 64-bitni operacijski sitem Windows 7, vendar v tem primeru brez 8 GB pomnilnika ne bomo občutili nobene razlike. ArchiCAD 14 torej ne prinaša revolucije, kot jo je trinajstica s Teamworkom, vseeno pa je več kot dostojna nadgradnja paradnega konja podjetja Graphi-soft. Poleg ArchiCAD-a je prenovo in veliko novosti doživel še dodatek za izračunavanje energetskih potreb Eco-Designer, ki je lani tudi oral ledino med eko-programskimi rešitvami. Kljub novostim pa bo nadgradnja za EcoDe- signer za vse uporabnike brezplačna, tako kot za dodatka MEP-modeler za oblikovanje strojnih instalacij in Virtual Building Explorer za 3D-komunikacijo v realnem času. Kompleks Slavija - Maribor, Reichenberg Arhitektura x5 iz corela Priljubljeni „korl" je ponovno prenovljen, tokrat pod obetajočo liho številko 5. Programske različice z lihim številom so namreč že nekaj časa uspešnejše od sodih in vse kaže, da bo to tudi tokrat tako, saj je X5 obogatena z barvnim upravljanjem, ki povzema uspešne, svetovno uveljavljene sisteme in zagotavlja tudi profesionalnim uporabnikom izdelke s predvidljivimi in nadzorovanimi barvami. Brez teh pa posebno v pripravi za tisk ne gre. Zato lahko „korlovi" petici tokrat upravičeno napovemo uspeh. corel x5 corel chs, d.o.o. www.chs.si/index.php?id=53 609,00 eur (polna različica, cena brez ddv) 312,00 eur (nadgradnja, cena brez ddv) Vsak pregled programa se začne z namestitvijo, ki jo programerji radi popestrijo s kakšnim „dogajanjem". Medtem ko čakaš, da se namesti X5, je to pogled na izbor zmagovalnih del svetovnega oblikovalskega natečaja podjetja Corel. Posebno pohvalno je, da se pod deli navajajo tudi imena avtorjev. Tako je istočasno dosežena promocija programa kot oblikovalskega orodja in ustvarjalcev, ki z njim delajo. Predstavljena dela so sicer pogosto na meji kiča, a kljub temu izražajo visoko raven izvedbene izkušenosti avtorjev. Namestitev traja dolgo, veliko dlje, kot smo bili do zdaj navajeni, kar kaže na to, da se je tudi Coreldraw spremenil v „mastodonta". Ob pregledu nameščenih komponent ugotovimo, da se s t. i. namestitvijo Typical naložijo tudi vse knjižnice slik, fotografij, simbolov in oblik črk - fontov -, ki smo jih do zdaj po potrebi snemali s CD-ja. Stvar premisleka je, ali nam je to všeč ali ne, a verjamem, da jih ni malo, ki bodo, oboroženi s to informacijo, raje izbrali namestitev Custom in se odločili, da knjižnice vendarle ostanejo na prenosnih digitalnih medijih. Ni kaj - kratki, hitri in nezahtevni programčki postajajo na področju priprave za tisk in oblikovanja pač preteklost. Standardne palete Pantone so sedaj vključene v program Corel Connect pomaga pri pregledovanju vsebin na diskih Tudi tiskani priročniki so postali preteklost, zdaj je vse le v digitalni obliki in na spletu. Vsem, ki pa kljub vsemu radi kaj prelistate, na primer knjižico simbolov, priporočamo, da si tisto od prejšnjih različic skrbno shranite, ker bo kmalu postala muzejska redkost. Corel X5 tako dobimo le v plastičnem etuiju, v katerem je samo plošček DVD. Seveda pa na njem ne manjka obsežen, kar 320 strani zajemajoč priročnik z navodili in pomočjo, poleg tega pa še množica video-filmov z opisi rutin. Pomembne izboljšave „Usodna" liha različica je že zaradi uroka številke morala prinesti nekaj pomembnih izboljšav. Na prvem mestu bi gotovo izpostavila barvno upravljanje, ki je zapustilo boemske vode Corelove unikatno-sti in prevzelo uveljavljen ter preizkušen standardni industrijski sistem barvnega upravljanja, podoben, kot ga uporabljajo programi Adobeja. Ta po novem temelji na barvnih profilih, upravljanih iz na novo vpeljanega pristana (Docker) Colour Proof Settings, enakih, kot so uveljavljeni povsod drugje v pripravi za tisk. Zato si bo zdaj gotovo marsikateri profesionalec oddahnil, saj rešitev končno omogoča boljši nadzor nad barvami in predvidljive barvne dosežke. Adobejevo (ali vsaj močno podobno) rešitev v najnovejši različici CorelDRAW-a povzemajo tudi z novo aplikacijo Corel CONNECT - nekakšnim vmesnikom za lažje in hitrejše pregledovanje datotek. Ta se pri konkurentu imenuje Version Cue in je že od različice CS2 del ustvarjalne zbirke. Velika Corelova odlika je bila od nekdaj široka in uporabniku prijazna podpora množici grafičnih formatov. Ko Adobe odpove ubogljivost, Corel razreši težavo! Ta obsežna in skoraj vedno delujoča podpora se ohranja in širi še naprej, zdaj že z več kot 100 podprtimi formati, med njimi Au- masm Mnoge nove možnosti vektorizacije fotografij z obnovljenim orodjem Trace Bitmap toCAD, DXF, PLT, Visio, DOCX itn. Še bolj kot doslej je izboljšana tudi usklajenost z Adobejevimi orodji, posebno s Photosho-pom, Illustratorjem in Acrobatom ter z jezikom Postscript 3, ki ohranja neokrnjene datoteke RGB. Korla vajen uporabnik bo takoj opazil tudi spremembo na oknu File/New, ki nam zdaj že pred začetkom dela ponudi nekaj predpripravljenih profilov, odvisnih od tega, kakšen izdelek bomo delali - spletni ali namenjen tisku. Pripravo za spletne strani bo poenostavila tudi nova možnost z imenom Pixel Preview, ki poenostavlja mehčanje robov (Anti Aliasing). Zadnja izboljšava, ki je prav tako namenjena pripravi izdelkov za objavo na spletu, pa je ukaz Export for Web. Ime je zagotovo dovolj ilustrativno, da ne potrebuje dodatne razlage. Drobni sladkorčki CorelDRAW je od nekdaj pod svojim širokim dežnikom združeval tako profesionalce kot ljubiteljske oblikovalce, zato mora poleg „resnih" orodij ponuditi še vsaj nekaj „igrač". Imenujejo se nova orodja. Tako je od zdaj pravokotni-ku (ukaz Rectangle) mogoče na različne načine oblikovati vogale. Pogosto upora- bljana in praktična je tudi možnost mehčanja krivulj z orodjem B-spline, ki v kontrolnih točkah mehča preoglate izbokline. V priljubljeno „igralo" se lahko prelevi tudi novo orodje Art Media z mnogo novih oblik peres ali pa Mesh - mrežno polnilo z novimi možnostmi za mehkejše prehode in prozornost. Vsem, ki želijo imeti natančen nadzor nad risbo in postavitvijo objektov vanjo, bosta dobrodošla Object Coordinates Docker, nabor orodij za fiksiranje položaja elementov v risbi, in Join Lines, ki pomaga pri združevanju „razpadlih" krivulj ter njihovih slepih koncev. Uporabniki PhotoPAlNT-a se bodo prav gotovo razveselili novih fotoučinkov, uporabnih predvsem pri urejanju (oziroma bolje rečeno popravljanju) videza digitalnih fotografij. Posebno okno je uvedeno le za možnost pretvorbe v sivinski barvni način (Grayscale) in pomaga pri vzpostavljanju nadzora nad razponom barv, uporabljenih pri pretvorbi. Kot smo že napisali, so v Corel po novem vključene vse standardne palete barv in barvnih lestvic Pantone, tudi tistih najsodobnejših, promoviranih pod imenom GOE. Posebnost v barvnem upravljanju je še podpora heksakromatski pripravi dato- Okno s prikazom zmagovalnih del natečaja Corel med nameščanjem programa tek, žal pa ta napredni sistem barvne se-paracije, ki omogoča visokokakovostne tiskovine, pri nas v praksi še ni zaživel v tiskarnah. Ozek okvir orodij, ki so hrbtenica sistemu, kot vedno do zdaj dopolnjujejo in bogatijo drobni, a zelo uporabni programi. Mednje prav gotovo spada CoreTRACE, obogaten z izboljšanim zajemom točk z blažjimi prelivi in predvsem z manj točkami, s katerimi se nam pokaže končni vektorski rezultat branja. Poleg njega so v „korlu" vselej zelo uporabni še kateri drugi programčki, kot je čarovnik za črtne kode, zaradi katerih ostaja CoreDraw stalnica mnogih polic. To so bila v hitrem pregledu nova orodja, ki so najpogosteje glavni magnet mnogim uporabnikom, da preidejo na uporabo novejše, boljše in sploh-in-oh različice programa, na koncu pa je dobro nekaj besed posvetili še tehnični zahtevnosti programa. Kakšna naj bo zverinica? Corel X5 je izdelan tako, da podpira vse trenutno najpogosteje uporabljane operacijske sisteme Windows z najnovejšimi nadgradnjami, torej Windows 7, Vista ali XP. Na Macih ne deluje, saj njihovi uporabniki niso pokazali dovolj zanimanja za program, takrat, ko jim je bil ponujen. Tudi druge zahteve niso pretirane, le po disku se program močno razbohoti, posebno če mu dovolimo namestitev prav vseh knjižnic. Kakor v večini novejših programov je vgrajena podpora ve-čjedrnim procesorjem in tudi večdotič-nosti. Nadgradnja da ali nadgradnja ne je vprašanje, ki si ga ob izidih novih različic nenehno postavljamo. Nekaj nespornih odlik glede na prejšnje različice korlova petica nedvomno prinaša. Tisti, ki (legalnega) programa sploh še nimajo, pa jim bodo močni argumenti tudi obsežne knjižnice, posebno tista s tisoč pisavami, s katero bodo legalizirali svoje tiskovine. prozornost Ah, končno smo jo dočakali! V AutoCAD-u 2011 lahko prozornost enostavno dodelimo plastem in objektom v risbi tako, kot smo jim do zdaj določali barvo, tipe in debeline črt. Dodelimo jo lahko plastem ali pa kar neposredno objektom, kot so šrafure, črte, besedila in celo 3D-objekti. Z malo domišljije, pridihom umetnosti in rezervnega časa lahko zdaj za investitorje v AutoCAD-u izdelamo grafično še bolj lične načrte. 1 | Ce smo želeli pred AutoCAD-om 2011 izdelati prozorne šrafure, smo lahko uporabili naslednji trik. Polnilo smo najprej izrisali z zaprtim črtovjem Polyline. Nato smo iz njega izdelali objekt Region (2d trak/Home/Region) in mu dodelili poljubno barvo. Vključili smo senčeni prikaz Realistic (3d trak/Render/Visual Styles). Na istem pa-nelu smo vključili gumb X-Ray Effect in nato z drsnikom nastavili poljubno prozornost (Opacity). Vsekakor zamudno in žal ne vedno uporabno. 2 | V AutoCAD-u 2011 je dodelitev prozornosti objektu, plasti (layer) ali šrafuri zelo enostavna. Stopnjo prozornosti številnih objektov naenkrat najlažje nadziramo na seznamu plasti (Layer Properties Manager). Ce so torej objekti v risbi lepo razporejeni po plasteh, jim lahko spreminjamo prozornost prek pripadajoče plasti v novem stolpcu Transparency. Ce ta na seznamu plasti ni viden, ga poiščemo v spodnjem delu okna s pomikom drsnika. 3 | S klikom na vrednost se odpre okence Layer Transparency, kjer nastavimo vrednost prozornosti od 0 do 90 (višja vrednost pomeni večjo prozornost). Pri tem morda ne bo odveč omeniti manjše sitnosti, ki se je pojavila s to novostjo. Ce želimo izbrani plasti na seznamu zamenjati barvo, potem ko smo ji že dodelili prozornost, sprva v risbi ne bo vidnih sprememb. Objektom na tej plasti se bo barva na zaslonu spremenila šele po regeneraciji risbe z ukazom RE. 4 | Objektu, na primer besedilu, lahko določimo prozornost tudi neodvisno od nastavitev pripadajoče plasti. Najprej ga brez ukaza izberemo. Na 2D-traku/Home/Properties mu pod nastavitev Transparency vtipkamo stopnjo prozornosti ali pa jo nastavimo z drsnikom. Ker je prozornost postala ena od osnovnih lastnostih objekta, lahko enako storimo tudi v oknu Properties (Ctrl+1). Pod nastavitev Transparency vtipkamo stopnjo prozornosti. 5 | Na traku poleg drsnika Transparency najdemo tudi gumb Transparency. Tu izbiramo med tremi načini dodelitve prozornosti izbranemu objektu: Transparency Value (nastavitev z drsnikom), ByBlock Transparency (privzeto po bloku) in ByLayer Transparency (privzeto po plasteh). Če smo torej objektom ločeno od nastavitev v plasteh z drsnikom določili prozornost, jim lahko v nadaljevanju z ukazom ByLayer Transparency ponovno vrnemo nastavitve pripadajoče plasti. 6 | Pri dodelitvi prozornosti na traku in v oknu Properties moramo paziti, da smo v risbi najprej izbrali objekt in mu šele nato spreminjali vrednosti. Če nimamo izbranega nobenega objekta, v nastavitvah djoločimo prozornost vsem na novo narisanim objektom. Če želimo na traku dodati prozornost šrafuri, je ta še vedno tam, le da po novem izbira šrafure v risbi odpre prilagodljivi trak (Hatch Editor) z ukazi za popravljanje le-teh. 7 | Na panelu Properties pod nastavitvijo Hatch Tran-parency izbrani šrafuri z drsnikom določimo stopnjo prozornosti. V statusni vrstici imamo na voljo še nov gumb Transparency (TPY). Z njim lahko vključimo ali izključimo prikaz prozornosti v risbi. To lahko nadziramo tudi s spremenljivko Transparencydisplay (0 izključi, 1 pa vključi prikaz prozornosti). Ta nastavitev pa ne vpliva na tiskanje prozornosti. 8 | Tiskanje večjih projektov z lastnostmi prozornosti lahko zelo upočasni proces dela. Program namreč pred tiskanjem rasterizira celotno risbo, ki vsebuje prozorne objekte. V osnovnih nastavitvah okna za tiskanje (Plot) in nastavitvah Layouta (Page Setup) je možnost tiskanja prozornosti izključena. Če torej želimo natisniti prozorne objekte, moramo v teh oknih v rubriki Plot options vključiti možnost Plot transparency. 9 | Pri tiskanju se na seznamu plasti skriva še ena 'prozorna' novost. Včasih želimo na enem načrtu poudariti različne informacije z različnimi nastavitvami v plasteh. Da se izognemo odvečnemu kopiranju geometrije z različnimi poudarki, lahko podobno, kot smo do zdaj objektom, ki pripadajo eni plasti, različno spreminjali barvo (VP Color) ali tip črte (VP Linetype) znotraj vsakega poglednega okna (Viewports), zdaj to storimo tudi za prozornost. 10 | Na primer, ko imamo izrisan tloris, na kartončku Layout izdelamo pogledno okno (ukaz Mview) s prikazom načrta. Pogledno okno kopiramo. Zdaj želimo v obeh poglednih oknih prikazati različno stopnjo prozornosti objektov, ki pa pripadajo isti plasti. Osnovne nastavitve plasti v stolpcu Transparency ne bomo spreminjali. Pogledno okno najprej aktiviramo in nato na seznamu plasti poiščemo stolpec Vp Transparency. 11 | Znotraj obeh poglednih oken lahko v tem stolpcu nastavimo različne vrednosti prozornosti za objekte, ki so izrisani na isti plasti. Da pa tako plast, ki smo ji v poglednem oknu 'prepisali' osnovne lastnosti, lažje prepoznamo, je na seznamu plasti poudarjena z modro barvo. Plast v pogle-dnem oknu vrnemo v prvotno stanje tako, da slednjega najprej aktiviramo in nato z desnim gumbom miške kliknemo ime spremenjene plasti. 12 | Na seznamu izberemo Remove Viewport Overrides for/Transparency/In Current Viewport only. Za konec še rešimo morebitno zmešnjavo. V prejšnjih različicah so imele rasterske slike lastnost, ki se je imenovala Transparency in je vplivala na vidnost ozadja. Ta lastnost se po novem imenuje Background Transparency, da se loči od nove prozornosti objektov. Slednja bo marsikomu olajšala delo in omogočila izdelavo grafično privlačnih načrtov. ko dan Destane noč Naloga je dobro znana predvsem tistim, ki se ukvarjamo tudi z arhitekturno vizualizacijo. Od vas se zahteva, da pripravite vizualizacijo osvetlitve fasade obstoječega arhitekturnega objekta. Ker gre le za osvetlitev fasade, razpoložljive finance in čas za izdelavo ne dovoljujejo, da se zadeve lotite tako, kot bi bilo pravilno, to je tako, da v 3D-programu naredite natančen in teksturi-ran 3D-model objekta in njegove bližje okolice, ga postavite v "nočno" 3D-sceno ter primerno osvetlite. Namesto tega razpolagate le s prostorsko informacijo glede predvidene postavitve osvetlitve (položaje in usmerjenost luči) in podnevi posneto fotografijo. Če imate več sreče ali bolj profesionalno stranko, mogoče dobite celo podatke o moči in vrsti svetlobnih virov. Prikazal bom, kako se v programu Cinema 4D »prisili« 3D-luči, da osvetlijo zapleten objekt, ki je v resnici le ravninska slika objekta, brez globine in iz na videz nemogočega naredi mogoče. 1 | Ustvarili bomo nov material in ga poimenovali „Back". Pri tem izklopimo vse kanale razen kanala Luminance, ki mu barvo nastavimo na 154, 171, 255, intenziteto pa na 50 odstotkov. Kot teksturo naložimo fotografijo objekta in nastavimo Mix Mode na Multiply. 2 | Tako ustvarjen material kopiramo in dvojnika primerno preimenujemo. Vklopimo mu še kanal Colour, kliknemo na puščico zraven Texture in iz menija, ki se pojavi, izberemo Bitmaps, da teksturo vnesemo v risbo. S tem smo pripravo materialov zaključili in lahko gremo naprej. 3 | Na sceno postavimo kvaziobjekt Background (Glavni meni/Objects/Scene/Background) ter povlečemo material Back iz MaterialEditorja na njegovo ikono v Object Managerju. 4 | Če zdaj kliknemo ikono Texture Tag objekta v Object Managerju, bomo hkrati opazili v Attribute managerju, da se je Projection samodejno nastavil na Frontal. Če sprožimo postopek izrisa slike, bomo ugotovili, da rezultat kaže fotoposnetek objekta, ki je videti, kot da bi bil posnet ponoči. 5 | Kot sodoben arhitekt morda ne marate pravokotnih oblik, a med delom na tem vizualizacijskem projektu jih boste veseli, saj vam precej poenostavijo nalogo. Na sceno bomo tako dodali preprosto parametrično kocko (Cube) in nato kliknili Make Editable. 6 | Velikost kocke spremenimo tako, da ustreza tlorisni velikosti objekta (ta podatek dobimo običajno v datoteki z dispozicijo luči). Višino (Y) zaenkrat pustimo pri miru. Kamero postavimo na približen položaj in približno razdaljo do objekta. Na vrsti je bolj natančno nastavljanje oz. ujemanje s kamero (Camera Matching). 7 | Ujemanje s kamero pomeni nastavljanje položaja in parametrov virtualne kamere tako, da se kocka na sceni perspektivno ujame z objektom, prikazanim na ozadju. Pri tem vam zelo dobrodošlo, če je ozadje posneto z digitalnim fotoaparatom in zato opremljeno tudi s podatki EXIF. Potrebujemo predvsem goriščnico objektiva, uporabljeno za posnetek, in velikost diagonale tipala v fotoaparatu. 8 | V nekaterih primerih (odvisno od uporabljene gorišč-nice objektiva in (ne)obstoja omenjenih podatkov EXIF) bo skoraj nemogoče narediti popolnoma natančno ujemanje kamere. Takrat si lahko dovolimo rahlo popačitev pomožnega objekta (kocke), pod pogojem, da pri tem ne pretiravamo. 9 | Popačen pomožni objekt potrebuje posebno teksturo. Zato bomo povlekli drugi material po vrsti z njegove ikone v Object Managerju in nato v Attribute Managerju v Projection Settings izbrali iz padajočega menija možnost Camera Mapping. 10 | Če zdaj poženemo izračun izrisa scene, ugotovimo, da je pomožni, popačeni objekt „izginil" oziroma postal neviden. Objekt je seveda še vedno na sceni, le da je „pre-oblečen" v „maskirno obleko". Iz kamere se namreč nanj projicira material, ki je podoben materialu, uporabljenem za ozadje oziroma kvaziobjekt Background. 11 | Preostane nam le še, da dodamo na sceno luči ter jih nastavimo in usmerimo tako, kot zahteva projekt. Pri tem uporabimo luči tipa Spot s sencami tipa Area in za^boljši končni učinek poskrbimo, da so le-te volumetrične. Če od prodajalca luči dobimo dodatne podatke glede spektralne sestave in osvetlitvene geometrije, toliko bolje. 12 | Odvisnost od stopnje zapletenosti fasade objekta bomo lahko v končni fazi dodali na pomožni objekt še manjše deformacije (izbokline in vdolbine), da dobimo pravilnejše sence (kot v priloženem primeru). Zapomnite si, da predstavljen postopek ni neka »natančna znanost« in da večina ciljne publike ne bo opazila manjših napak, če celota deluje prepričljivo. ekološki sončni mestni stolp za rio Sončni mestni stolp oziroma Solar City Tower je naziv projekta, ki ga je studio RAFAA prijavil na mednarodni arhitekturni natečaj za olimpijske igre, ki bodo leta 2016 v Rio de Janeiru. Stolp oziroma stolpnica je obložena s sončnimi paneli, ki čez dan proizvajajo elektriko za olimpijsko vas, odvečno energijo pa uporabljajo za črpanje morske vode v objekt. Ta poganja vodne turbine, ki nadaljujejo s proizvodnjo elektrike v nočnem času. Ob posebnih priložnostih se lahko voda črpa tudi v vogale stavbe za tako imenovani »urbani slap«, simbol moči narave ter istočasno predstavitev skupinskega zavedanja prebivalcev o čudoviti naravi, ki obkroža mesto. Očitno se olimpijska tekmovalnost s športnega področja prenaša na področje merjenja okoljske zavednosti in energetsko učinkovitih rešitev, saj so vsake naslednje igre bolj zelene kot prejšnje. Tako so letošnje zimske olimpiske igre v Vancouvru prinesle kar nekaj zelenih pobud, vključno z največjo kanadsko »živo streho«. V Lon- donu že vneto iščejo rešitve, kako bi presegli Vancouver, medtem ko je cilj v Rio de Janeiru še višji in sicer prve olimpijske igre z ničelniim ogljičnim odtisom. Da bi te visoke cilje prej in lažje dosegli, je švicarski studio RAFAA predlagal slikovit slap, ki istočasno proizvaja energijo. Dostop v stavbo je z urbanega trga 60 metrov nad morsko gladino, kjer bi se odvijali različni dogodki ter druženje, medtem ko bi bili kavarna in trgovina pod slapom (seveda na suhem). Javno digalo bi obiskovalce vozilo na razgledne ploščadi na višini 98 metrov nad morjem ter na javni balkon na 105 mnm, od koder bi imeli 360-stopinjski razled na okolico in bi se lahko po steklenem mostovžu sprehodili tudi nad slapom. Na stavbi bi bila na višini 90,5 metrov tudi uvlečna ploščad za ban-dži džamping. Projektanti predlagajo, da bi stolpnico locirali na otoku Cotunduba ob vhodu v zaliv Guanabara, kjer bi bila razpoznavna točka obiskovalcem, ki bi v mesto prihajali tako z morja kot z letali. I. H: nove rešitve za viške obnovljivih energi_ Ena večjih težav obnovljivih energij je, da so vezane na naravne vire, kot sta sonce in veter. Za sonce vsi vemo, da sije (in s tem povezano ustvarja energijo) le podnevi, pa tudi vetrovi ne pihajo neprekinjeno, celo tam, kjer jih je največ. Zato po vsem svetu strokovnjaki nenehno iščejo rešitve, kako bi rešili oskrbo z energijo v teh obdobjih mirovanja, predvsem pa skladiščili odvečno ustvarjeno energijo. Raziskovalci inšituta Fraunhofer so kot eno od možnih rešitev razvili baterije na povratni tok (redox-flow). Zamisel izhaja že iz leta 1970: dve tekočini - elektrolita s kovinskimi ioni - se pretakata iz rezervoarjev skozi celice. Ob tem se s kemičnim procesom ustvarja tok. Princip delovanja pa se lahko tudi obrne, tako da se odvečno energijo, ustvarjeno iz obnovljivih virov vetra ali sonca, spreminja nazaj v kemično energijo ter se jo shranjuje v rezervoarje. Proces se lahko ponavlja do desettisočkrat. Druga skupina raziskovalcev iz avstrij-sko-nemške povezave je za isto težavo našla drugo rešitev, to je pretvarjanje odvečne električne energije v nadomestek naravnega plina. Tudi to je obratni proces od tistega, ki se je izvajal do sedaj, ko je bila elektrika generirana iz plina. Za hranjenje tako pridobljenega plina bi lahko uporabljali iste plinske zmogljivosti, ki so doslej služile v obratni smeri. Prednost tega načina je prav v tem, da uporablja obstoječe naprave za hranjenje plina. I. H. Naslednja generacija je tukaj Grafično orodje naslednje generacije CorelDRAW® Graphics Suite X5; MPC z DDV: 732,00 € + brezplačno VideoStudio Pro X3 Nova izdaja prinaša več kot 50 novih in izboljšanih funkcij. Med najpomembnejšimi so izboljšave pri upravljanju virov, upravljanju barv in spletni grafiki, dodani pa so tudi viri za učenje dela s programi. Na voljo je več dodatnih vsebin, kot jih je bilo kdaj koli prej. CorelDRAW^ Notesnik naslednje generacije SONY, VAIO VPCS11X9E/B; MPC z DDV: 1280,00 € Tanek in lahek poslovni prenosnik v designerskem magnezijevem ohišju. Vgrajen VAIO "everywair" širokopasovni 3G modul, 13,3" VAIO zaslon z LED backlight, WXGA HD (1366x768) 16:9, Intel Core i3-330M procesor, 2.13 GHz, 4GB RAM, 320 GB disk, 1.99 kg z baterijo. \/\iO "Televizor" naslednje generacije VUZIX, Wrap 230; MPC z DDV: 169,00 € Končno lahko uživate ob gledanju videa v širokozaslonskem načinu. Vuzix Wrap™ 230 vam ponuja največ za svojo ceno. Omogoča vam priklop na skoraj katerokoli audio/video napravo, vključno z iPodom ali prenosnim računalnikom. VUZIX* view the Future* Made for iliPod «1 For all Video Devices Radio naslednje generacije Revo, IKON; MPC z DDV: 309,00 € Prvi radio na svetu z barvnim zaslonom, občutljivim na dotik. Ključne funkcije: internetni radio z možnostjo povezovanja v brezžična in žična omrežja, brezžično predvajanje glasbe iz PC in Apple računalnikov, radio FM s funkcijo RDS, zibka za naprave iPod z vsemi možnostmi nadzora in polnjenjem baterije, 30 W (2 x 15 W) ojačevalnik razreda D, NXT tehnologija zvočnikov, digitalna budilka s funkcijo dremeža, združljiv z vsemi modeli iPod in iPhone, priložen daljinski upravljalnik. I Made for liPod CHS Za informacije o prodajnih mestih pišite na prodaja@chs.si Dodatne informacije o izdelkih: www.corel.com www.vaio.eu www.vuzix.co.uk www.revo.co.uk Architectural excellence - LIVE! m "WAF is amazing! At a critical time for architecture, this event is essential in promoting new and well established firms who set the benchmark for innovation around the world." Rafael Vinoly, World-renowned architect & 2009 Super-Jury Chair inl ENTER WAF AWARDS TODAY Arata Isozaki confirmed as Super Jury Chair plus 50+ judges confirmed for 2010 including: Barry Bergdoll, John Patkau, Matthias Sauerbruch, Kjetil T Thorsen & Michel Rojkind The benefits of entering the WAF awards 1 Guaranteed exhibition space in Barcelona in November - every single entry will be displayed in our extensive awards gallery to be viewed by hundreds of international architects. 2 Chance of being short listed to present live, in front of prestigious juries and peers, at the festival, and competing for a coveted WAF prize. 3 Permanent listing on our living archive -www.worldbuildingsdirectory.com - a definitive guide to the best of the world's architecture and design. 4 Opportunity to win a WAF Award, the highly prestigious accolade that could help you win work and public acclaim. 5 Exposure to the world's architectural press. Last year WAF generated 6000+ articles in 100 countries around the world through the help of our PR experts and 60+ media partners Partner Sponsor: C^HE ENJOY WATER' Save €550 on visitor passes during entry period. Entries close 2 July. Quote PASLOV Enter today at www.worldarchitecturefestival.com