Po fiošti prijemati:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , četrt , , 6 „ 50 „ mesec , 2 „ 20,
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20K —h pol leta „ 10, — „
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Štev. 15.	V Ljubljani, v petek 18. januvarija 1901.
Dve krivici.
Ves izobraženi svet gleda danes na osivelega predsednika transvalske republike, na častitljivega starca Kriigerja in na ono žilavo, krepko ljudstvo, katero že čez leto dnij trpi najhujše napade mnogoštevilnih čet in še številnejšega denarja, a je pripravljeno do zadnje kaplje krvi boriti se za svobodo domovine. Kdor ima še kaj čuta za pravico in ni po osebnih in »diplomatičnih« ozirih prisiljen k protinaravnemu mnenju, izraža junaškemu burskemu narodu odkrito svoje simpatije.
Na misel pa nam prihaja ob tej priliki drugi starček, kateri trpi še večje krivice in ki je se bolj vreden, da simpatizira ž njim olikani svet — starček vatikanski.
Burom se godi očitna krivica. Res je. da so oni zasedli svojo deželo, v kateri so prej prebivali svobodni zamorci. Res je, da so oni te zamorce no le izpodrindi, ampak jih celo potlačili v sužnost in često kruto izkoriščali. Res je, da so Buri večkrat grdo delali proti katoliškim misijonarjem, ki razširjajo blagove.Bt krščanske omike v divji in nevljudni južni Afriki. A res je tudi, da so oni s potom svojega čela oznojili svojo zemljo, da so z žulji svojih rok obdelovali svoja polja in z umnim gospodarstvom re dili sebe in svojce. In s tem dolom so si pridobili lastninsko pravico. Če pridejo zdaj zemlje lačni Angleži in jim hočejo vzeti ta svet, imajo pravico, da jih zapode čez mejo in si ohranijo svojo neodvisnost.
Ista pravica, le še bolj jas^a in neopo-rekljiva, pa govori zato, da je bila huda krivica ono dejanje, ki je rimski stolici vzelo oblast nad ono deželo, ki je dvanajststo let bila izključna last naslednika sv. Petra. To je »titulus« lastninske pravice, jasen in trden pred vsakim pravom. S svojim znojem so duhovniki in menihi kultivirali ta svet, da se je iz poganske propalosti vzdignil do krščanske omike, s svojo krvjo so nešteti mučeniki oplodili ta tla, da so izrasla iz njih neminljiva dela svetosti, znanosti in umetnosti, s pravnimi listinami od premnogih vladarjev je ta svet proglašen, potrjen in priznan tekom stoletij kot izključna last papežev. Tu se niso godile nikake krivice, tu se ni nikomur nič vzelo, tu se ni nihče izpodrinil, tu ni bilo helotov in sužnjev, ampak je vladala svobodna cerkev srečnemu ljudstvu.
In prišla je vihra prekucije, in zemlje lačna dinastija s severa se je polastila te dežele in jo sedaj privedla po kapitalističnem in liberalno-framasonskem zistemu do gospodarske in politične nesreče.
Sedaj se po celem omikanem svetu glasi klic, da se mora krivično postopanje Angležev proti Burom ustaviti. Ustanavljajo se odbori, ki nabirajo denar za Bure, šli so prostovoljci, borit se zanje, in ravno zdaj glavni urednik pariškega lista »Intransigeant« poživlja časnikarje, da stopijo skup v mednarodno skupno akcijo v korist burskemu narodu.
Moderni svet, ki ne more odreči svojih simpatij burskemu narodu, mora pač po istem čutu za pravico priznati tudi pravice papeževe. Kajti veliko večja krivica se je zgodila Rimu, veliko večja je škoda, ki jo ima od nje vesoljna civilizacija.
Ali se bosta ti krivici popravili? Buri so pripravljeni, do zadnjega moža se boriti za zmago, in mi, ki se borimo za veliko važnejš in svetejšo stvar, nego so demantna
polja in bivolske črede v južni Afriki, bomo pokazali, da imamo v boju proti liberalizmu junaško vstrajnost.
Izid volitev na Češkem.
Volitve so završene in v kratkem se odpro novoizvoljenim poslancem vrata državne zbornice. Polega se polagoma vznemirjenost volivnih bojev in bilance vspehov in nevspehov leže pred nami, da jih presodimo s hladnim razumom. A najprvo se je treba vprašati, če so doseglo volitve svoj pravi smoter, če so namreč rodilo živ in za delo sposoben parlament. To vprašanje se je reševalo na Češkem in zato je zasledovala vsa politiška javnost z napeto pozornostjo viharne volivne boje, ki so se vršili na avstrijskem severu. Izid teh volitev je znan.
Voditelji mladočeške stranke so stopili v boj z velikimi nadami. Upali so, da jim da narod češki sijaj no zaupnico za njihovo delovanje v minolem zasedanju. Ali upanja inladočeških vodilnih politikov se niso izpolnila. Klub pride v novo zbornico znatno oslabljen. Izvoljenih je bilo šest agrarcev, sedem naeijonalnih socijalistov in na Mo-ravskem troje konservativcev. Propali so ugledni možje mladočeške stranke in nekateri, kakor n. pr. nekdanji zaslužni klubov načelnik dr. En gol, ki niti več kandidirali niso. če agrarci in narodni socijalisti ne vstopijo v rnladočeški klub, tedaj bi bil ta oslabljen ne samo po številu svojih udov, temveč oslabljen tudi v svojem vplivu in na svojem ugledu. V tem slučaju bi klub ne bil več zastopnik celokupnega naroda, temveč samo še zastopnik mladočeške stranke in njegov vpliv bi se zmanjšal za polovico.
Poleg tega je še drugih okolnosti, ki obtožujejo položaj mladočeškega kluba v bodočem parlamentu. Konservativno češko veleposestvo je v svojem volivnem manifestu obsodilo obstrukcijo ter izjavilo brez ovinkov, da jo bo pobijalo, naj pride od katere strani koli. S tem je najzvestejši zaveznik Mladočehov obsodil namere tiste in-transigentne struje v mladočeškem klubu, ki sili na brezpogojno nadaljevanje prejšnje skrajne taktike in ki ji je zadnji in pravi smoter popolno onemogočenje centralnega parlamenta.
Mladočehi vedo, da pri češkem velepo-sestvu v slučaju obstrukcije tudi pasivne podpore ne bodo mogli več iskati. In na posled bi zapisali lahko Mladočehi na konto svojih izgub tudi še okolnost, da se je baron Dipauli odpovedal vsakemu mandatu. Izmed vseh voditeljev nemške kat. stranke ima Dipauli največ zaslug, da je ostala ta stranka ob mnogih viharnih trenotkih v okviru desnice in na strani Mladočehov. Zdaj pa je bolj nego kdaj prej izključeno, da bi katoliško - narodni poslanci delali če tudi le pasivno asistenco politiki mladočeškega kluba.
Ali tudi v sebi ni klub tako edin in krepak, da bi mogel z enotnostjo in močjo svojega nastopanja nadomestiti te zunanje izgube. Že ob zadnjem zasedanju državnega zbora, ko je sklepal rnladočeški klub o taktiki, sta se pojavili v njem dve struji, zmernejša in radikalna. Ta je bila za obstruk-cijo, prva proti nji. To nasprotje se je pozneje še poostrilo in lahko se zgodi, da se klub ob otvoritvi novega parlamenta pri sklepanju o taktiki faktično razcepi v dvoje frakcij.
Jugoslovanski poslanci so bili od nekdaj zvesti zavezniki Mladočehov in zato se nikakor ne vesele tega oslabljenja mladočeške delegacije, temveč žele, da bi Mladočehi razumeli in upoštevali nauk, ki so jim ga bile dale minolo volitve. Vsi oni rnladočeški kandidati, ki so propadli, so propadli proti kandidatom delavskih stanov, proti kandidatom agrarcev in narodnih socijalistov. Tukaj ni zmagal politični program teh strank, ki ni nič bolj radikalen od mladočeškega programa, temveč zmagala je smisel za stanovske, za gospodarske interese. Češka je bogata in ne trpi pod vladajočimi razmerami toliko, kot naš slovanski jug, ali dolgo teh razmer tudi ne more več prenašati. Gospodarske težnje stopajo v ospredje, med tem ko doživlja politična intransigent-nost poraz za porazom, kar se je pokazalo ob volitvah v čeških mestnih skupinah, kjer je doživela radikalna stranka popoln banke-rot. Zmage nemških radikalcev ne prihajajo v poštev, ker imajo svoje vzroke drugod, pred vsem v neizmerni politični pokvarjenosti falirane nemško-liberalne stranke
Ako bodo Mladočehi upoštevali resni nauk, ki so jim ga dale volitve, ako bodo uvideli, da ljudstvo in država potrebuje plodnega gospodarskega dela, tedaj jim ne bo boljših in zvestejših zaveznikov od jugoslovanskih poslancev.
Neumestne konfiskacije.
Kakor v zasmeh je izdal ogerski minister komunikacij, ravno ko je hrvatski sabor zasedal, neko naredbo glede poštnih dopisnic. Dozdaj se je mogla poštna dopisnica rabiti na Hrvatskem tudi brez mažarskega napisa, kar odgovarja popolnoma zakonu o izključ-ljivej porabi hrvatskega jezika kot uradnega pri vseh uradih. To pa Mažarom ni bilo po volji. Minister je v tej naredbi strogo naložil, da ee smejo v bodoče rabiti v poštnem prometu le take dopisnice, ki imajo na prvem mestu debelo tiskan napis »Levelezo-lap«, kar pomeni »Dopisnica« ; drugi napisi morajo biti drobneje tiskani. Kako prezirno in predrzno je ravnanje tega ogerskega mi nistra, da v tej naredbi niti z besed co ne omenja hrvatskega jezika, nego pozna le druge jezike, in vendar bi moral poznati nagodbo, po katerej je hrvatski jezik raven mažarskemu, a na Hrvatskem prvi in edini uradni jezik.
A kar je pri vsem tem pa še najžalost-neje, je to, da je hrvatski uradni list prinesel vso to naredbo na čelu kot službeno tudi za Hrvatsko veljavno. Tedaj na Hrvatskem tudi uradni list noče nič več spoštovati državnih zakonov, premda je zvan v prvem redu, da jih brani. Zares daleč smo prišli!
Mi smo mislili, da se bode našel v saboru kateri poslanec, da opozori nemudoma hrvatsko vlado na to nezakonitost, toda molčalo je vse. Opozicija je seveda kasneje storila svojo dolžnost ter je v posebnem predlogu glede mažarizacije omenila vseh teh nezakonitosti. Toda neverjetno je, da bode odbor, kateremu je izročen omenjeni predlog, kaj storil proti mažarskemu nasilju, ker so v njem v večini mažaroni. Po postali pa zdaj strogo pazijo na vsako dopisnico, in če ni po mažarskem predpisu izdelana, mora se plačati denarna kazen.
To je pravo mažarsko nasilje, s katerim so zadovoljni hrvatski mažaroni, ki so bo-veda že zdavnej izgubili vsak narodni ponos Zato je prišlo na Hrvatskem pa tudi že
Letnik XXIX.
tako daleč, da so , roti takim stvarem ne sme pisati. Glasoviti hrvatski romanopisec Gjalski je napisal krasno črt co v »Obzoro-vem« podlistku, katerej je dal naslov »Le-velezo-lap«. V tej črtici opisuje bo| mladega moža med vestjo in zakonom. Vest ga odvrača od nezakonitega dela, toda toliki primeri višjih, ki zakon kršijo, pa se jim nič ne zgodi, ga namamijo, da izkrivi menico, samo da pride do denarja.
Pred očmi mu je vedno dopisnica z mažarskim napisom, o katerem pa dobro ve, da je nezakonit, saj je vendar moral znati pri juridičnem izpitu tudi oni paragraf, po katerem je na Hrvatskem uradni jezik le hrvatski za vse urade. A če se minister ne drži zakona, zakaj bi ga držali pa drugi ljudje. Toda vest vendar zmaga, ali bolje strah pred kaznijo, kajti on ve iz izkustva, da se malim ljudem ne prizanaša in da se zakon no smo kršiti, če tudi je resnična nemška prislovica: »die kleinen Dicbe biingt man auf, die grossen la-mt man laufen«. A kaj se je zgodilo s to črtico? Redarstvena oblast jo je zaplenila in sodnijska oblast je zaplembo potrdila, češ da ta spis pomeni podpihovanje proti višji oblasti.
In vendar je povedal Gjalski čisto resnico. Minister, ki krši državni temeljni zakon, je storil krivico, in zato je v ustavnih državah ministerstvo odgovorno saborom, ki imajo pravico takšne ministre, na Hrvatskem vlado, staviti pod obtožbo. A v tem slučaju je minister gotovo prekršil zakon, a pregrešila se je tudi hrvatska vlada, ki popušča, da se v njenem delokrogu, za kateri je ona odgovorna, tako bahato prezira jasni zakon. A kakšne so slednjič oblasti, ki ne dovoljujejo domoljubnemu časopisju, da brani ono, kar je po zakonu zagotovljeno, a tudi že samo po sebi hrvatskemu narodu najdražje, namreč njegov jezik, katerega mu hoče Mažar z vso silo zatreti. Zares, globoko smo pali na Hrvatskem .'
Preganjanje kristjanov na Kitajskem.
Omenjali smo že večkrat, kako hudo se godi knstijanom v Kitajskem ccsarstvu. To so posebno jasno razvidi iz sledečih dveh pisem, katerih prvo je pisal č. o. Barnaba Nanetti, provikar misijona v severnem Chansi patru generalu v Rimu. Prvo slove : Prečastni oče!
Gospod Bog je dol naš vikarijat na hudo poskušnjo, prišla je nadenj lakota, kuga in preganjanje.
O lakoti ne pišem. O kugi opomnim, da se je lotila vseh redovnikov, dijakov in služabnikov, začela pri P. Frančišku Saccani in napadla vso do P. Mihaela iz Milana. Bolezen je bila tako huda, da oinezi od strahu niso hoteli več streči bolnikom. Na praznik sv. Trojice, 10. junija, jo umrl P. Bernard, naslednjo nedeljo gvardjan P. IOgidij, slednjič brat Bernardin.
Dne 26. junija je apostolski vikar, preč. Gregorij Grassi, ukazal volitev novega gvar-djana, in volitev je zadela mene.
A že druzega dne jo nastalo preganjanje, najprej zoper protestante, potom zoper katoličane.
Dne 28. junija jo poslal namestni kralj četo upornikov, ki se imenujujo I-Huo-K i u e n, z naročilom, naj razuenejo in požgo hišo in pomore kristjane.
Isti dan jo šel k podkralju vč. Frančišek Fogolla, koadjutor, s prošnjo, da b i dobil kako varstvo, a podkralj ga je zapodil
Izhaja vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Naročnina m inserate
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vrafa o, nefraukovaua pisma d« vsprejemajo.
Uredništvo je v Semeniščih ulicah št. 2.1.. 17.
z ostrimi besedami: »Nikakor no, pojdi odtod!«
Na večer je šla moja sestra (redovnica) z neko drugo frančiškanko in z nekaterimi deklicami zavetišča iz mesta, in res se jim posreči priti skozi mestna vrata, d asi so imeli vojaki strog nalog, nobenega kristjana ne pustiti iz mesta. Sestre niso spoznali.
Pater Elija Fachoni pa, ki je prišel do vrat, ni mogel naprej. Spoznali so ga in peljali pred aodnijo ter ga vprašali, če se hoče odpovedati veri. On pa odgovori z odločnim povdarkom : »Moja vera je jeklena, ne vdam ae!« Tedaj zaukaže mandarin, da ga peljejo nazaj v rezidenco.
Istotako ao prijeli pri mestnih vratih sedem bogoalovcev, jim zvezali roke in vrat in jih tako pustili celi dan, ker niao hoteli zatajiti vere.
Tedaj pridejo mandarini z rabeljem in z mnogimi vozovi in jamejo peniti oba pre-častita škofa (Grassi in Fogolla), da bi zatajila \ero; oba pa s P. Elijem vred sta izrekla, da nista zato zapustila domovine in storila tako dolgo pot, da bi sedaj zatajila vero. Osupnjeni radi take stanovitnosti so odšli mandarini.
Zvečer je poslal gubernator upornike, da zažgo cerkev, a Ta o te i in še jeden uradnik, ki nam je bil naklonjen, sta posredovala, da se ni pokončala cerkev; dobili seno pa šestdeset vojakov, ki so obkolili rezidenco. To je trajalo osem dni.
Da pa kdo ne uide, veli podkralj v hišo prefekture pripeljati sedem frančiškank, patra Elijo, Teodorika, brata Andreja, deklice in služabnike.
V teh odnošajih in nevarnostih me postavi preč. škof Grassi za provikarja. In res, čez dva dni veli podkralj vse pripeljati pred sodbo in jih da usmrtiti. Najprej da obgla-viti oba škofa, potem druge po vrsti.
Pripoveduje se, da so sestre franči-škanke, ko so bile obsojene k smrti, glasno zapele Te Deum laudamus. Da ne bi kristi-jani trupla svetnikov pokopali, pravijo, da ao jih aežgali.
Drugi patri niso bili umorjeni, ker so se na dan pred sv. Petrom po vrveh 8pu-stili čez mestno obzidje. P. Dominik je bil zelo bolan in se je z dvema drugima duhovnikoma skril v drvarnico. Drugi misijonarji so skušali priti čez reko, a bati se je, da so prišli v roke preganjalcem. Toliko vem, da je en duhovnik, ki je bežal v pro-vincijo Chen-si, bil vjet in so ga vrgli v ogenj.
Iz mesta Tai-iuen-fu se je raztegnilo preganjanje na vse pokrajine okrog. Pogani smejo kristjane mučiti, kakor jim drago, zlasti pa preganjajo družinske očete in jih more, ako nočejo zatajiti vere.
O materijalni škodi ne govorim; od škofove rezidence do najzadnjega oratorija je jrse razdejano in pokončano.
Oprostite vč. oče, da zamorem le malo pisati, ker vtrujen sem od dolzega pota. Prišel sem v Mongolijo k belgijskim misijonarjem, s patrom Kajem, Edvardom in še enim duhovnikom. Tudi tukaj nismo popolnoma varni.
O priliki zopet pišem; prosim lepo se-rafiškega blagoslova in prosim, da se ta ža-loatna poročila dado na znanje tudi predstojnikom moje provincije.
Mongolija, Sia-ciao-pan 7. avg. 1900.
Fr. B e r n a b a, provikaj-ij.
Drugo pismo iz Kine.
Tong imen-fang 18. avg. 1900.
Oblastnik dežele Chan-ai, zloglasni Yu-Hsien je zaukazal, naj oba (v prvem pismu omenjena) prelata, Grassija in Fogollo primejo, jima roke na hrbtu zvežejo in ju pri-pel|ejo pred njegovo sodišče. Isto naj se zgodi z drugimi duhovniki in seminaristi.
Ko ao jih pripeljali, planil je sam gubernator ali podkralj besen kakor satan nad škofa, zavihtel meč in z enim samim mah-ljajem odsekal preč. škofu Gregoriju Grassi glavo, da je kar padla na tla. Hitro na to je planil nad škofa Fogollo, njegova glava pa je padla še-le na drugi mahljaj.
Tedaj zaukaže vojakom, naj hitro umore ostale misijonarje, 12 ali 14 seminaritov in služabnike.
Sedaj so prišle na vrsto sestre franči-škanke, deklice in sirote, ki so stale tu
kakor nedolžne golobice. Vojaki so jim prigovarjali, naj se odpovedo krščanski veri in se zaroče ž njimi. Vse pa izjavijo enoglasno, da hočejo raji umreti, nego zgubiti nedolžnost in se odpovedati Gospodu Jezusu Kri-atuau. Tedaj zarjove vojaki kakor divji levi, potegnejo meče in pomore vse do zadnje.
Bilo je umorjenih duhovnikov in katoličanov krog dvesto, vrhu tega še šestdeset protestantov, ki ao iskali v mestu zavetja.
Kaj se zgodi z nami ? Obdani smo sicer od sovražnikov, dosedaj nam pa še niso storili sile. Gubernator naše pokrajine varuje našo rezidenco in je celo dal usmrtiti par upornih kolovodij. A radi tega raste jeza sovražnikov in bati se je najhujšega.
Ker sedaj ne morem pisati Njega emi-nenci kardinal prefektu, prosim Vas, preč. oče, da mu Bporočite vsebino tega pisma in podelite serališki blagoslov prevdanemu Vam duhovnemu sinu
Fr. Amat. Pagnueci, Vic. apost.
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. januvarija.
Državnozborske volitve. Tudi včeraj je vladal mir na volivnih bojiščih, kjer 8e je z malo izjemami že dovršil boj. Volila je včeraj samo dunajska trgovska in obrtna zbornica dva poslanca. Izvoljena ata, kot je bilo pričakovati, zopet liberalca K i n k in Kitschelt z 39, oziroma 37 glasovi. V tem zastopu torej ni nikake izpremembe. — Bolj živahna bo pa današnja zadnja volitev v nižjeavstrijskem veleposestvu. To skupino je doslej zastopalo šest liberalnih in dva konservativna poslanca in to vsled kom promisa, ki sta ga sklenili mej seboj obe stranki. Sedaj bo pa baje drugače. Konservativci bodo sicer tudi sedaj lojalno izjavili, da so voljni voliti šest liberalcev, ako volijo liberalci dva konservativna kandidata, liberalci pa o tem nočejo ničesar slišati. Le toliko so voljni udati se, da bodo volili dosedanjega poslanca opata D u n g 1 a. Vsekako bo torej zelo zanimiva današnja volitev. — Glavne volitve bodo a tem završene. Izvoljenih bo z današnjim dnem 423 poslancev in preostajata le še mandata mesto barona Dipaulija in češko-narodnega delavca Klofača.
O položaju. Vse avstrijsko časopisje se peča sedaj ob završenih državnozborskih volitvah z vprašanjem: bo Ji novi parlament zmožen za redno parlamentarno delo? Ču-jejo se večinoma zelo peeimistiski glasovi, ki naravnost izjavljajo, da bi bilo bedasto soditi, da bo novi državni zbor zmožen za delo. Neki član katoliške ljudske Btranke pravi: Razmere v novem parlamentu bodo mnogo bolj zamotane, kot so bile poprej. To nam potrjuje že pogled v izid sedanjih volitev. Cehi sicer ne bodo onemogočili potrebnega dela, toda pričakovati moramo ob-strukcije od radikalne strani. Na sostavo delavne večine, kakor si jo predstavlja dr. Baernreither, skoro ni misliti. Gotovo je le toliko, da bo katol. ljudska stranka posredovala. Bolj optimistiški pa sodi vladnim krogom blizu stoječi politik. On pravi, da ni prav nobenega povoda za prevelik pesimizem. Volivna borba v primeri z drugimi leti ni bila tako huda. Dalje moramo pomniti, da je sedanji parlament nov, in momenti, ki so prej ločili razne stranke, ne pridejo več v poštev (?) v novi zbornici. Vse ali vsaj največ pa je odvisno od takta, b katerim se bo nastopalo. Zahtevalo be bo velike vztrajnosti in mnogo dobre volje, toda obupati ne smemo. Treba bo najti pred vsem podlago za skupno delovanje (aha!); poslanci se morajo spominjati, da je bil državni zbor raz-puščen šele, ko so se izrabila vsa druga sredstva. Ta okolnoat ae bo omenjala bržkone tudi v preatolnem govoru. — Že iz gorenjega stavka o skupni podlagi je razvidno, da tudi vlada ne goji nobenih po-aebnih nad na novi parlament, ker ne ve in ne zna, kako najti vapešno podlago za skupno delovanje.
Čehi proti Poljakom. Poljski grof Wodzicki je imel pred kratkim volivni ahod, na katerem je, kot smo že omenili, vabil češke poslance, naj skupno delujejo s Poljaki. Radikalnim elementom v mladočeških krogih ni všeč to vabljenje. V njih imenu odgovarja Stranskega glasilo, da »Čehi ne morejo imeti nikake akupnoati z osebami, ki same prenasičene jezikovnih pravic in
privilegijev, tako žaljivo govore o naših na rodnih zahtevah. Opozarjamo le, pišejo »N. L «, na poljskega magnata, kateremu je ie to preveč, kar nam je dovolil sodrug grof Badeni, akoravno smo mnogo številneji od Poljakov. Mladočeškim poalancem ne bo torej nič drugega preostajalo, nego z lastno močjo podati se v boj in upirati se vsestranskim navalom«. — Tako sodijo seveda samo radikalni krogi v mladočeškem klubu.
Za zvezo vseh antisemitskih po slancev, seveda samo nemških, se ogreva zadnja »D. Zeitung«. Krščansko-aocijalni in nem-kima ljudskima strankama priporoča, naj potom odkritosrčnega skupnega poato-panja popravijo krivice in napake, ki so jih dosedaj zakrivile. Temu nasvetu pa najod ločneje oporeka »Ostd. R.«, češ,- »dogodki pri sedanjih volitvah so jasno pokazali, da so krščanski socijalci najpogubneja stranka, ki je sploh kedaj eksistirala.« — Kričaški prustfiiski Schonererjevci so pa seveda najboljša stranka v vsakem oziru.
Pruska poslanska zbornica, ki bo v kratkem zopet izrekla svojo sodbo nad vladno predlogo o gradnji kanalov, sestoji sedaj iz naslednjih strank: konservativcev je 138, članov centruma 100, skupaj 238, torej nad polovico, takozvanih slobodnih konservativcev je 58, nacijonalnih liberalcev 74, članov ljudske stranke 25, članov liberalne zveze 11, Poljakov 12 in 7 divjakov. Izpraznjenih je šest mandatov. Od teh je 111 poslancev objednem članov nemškega državnega zbora. Skupno zahteva vlada za zgradbo izredno pomnoženega kanalskega omrežja 389,010.700 mark. Vlada je tokrat prepričana, da se ji ne bo godilo tako slabo, kakor prejšnja leta, ker je vsprejela v načrt tudi nove proge, proti katerim centrum in njemu sorodne stranke skoro ne bodo mogle glasovali.
Angleški kabinet in položaj v Južni Afriki. Za današnji dan je sklican londonski kabinetni svet k izredno važni seji. V razgovoru bo kajpada pred vsem neugodni položaj v Južni Afriki. Lord Kitche-ner zahteva 40.000 mož pomoči. Kje jih dobiti ? Člani londonskega kahineta bodo zaman prerešetavali to vprašanje. In potem, ali bi ta pomoč zadostovala ? Vladni krogi so v velikih skrbeh. Večina odgovarja : Kolonije naj nam preskrbe potrebno število vojakov. A te so odposlale vse, karkoli je bilo v njih moči. Ako odpošljejo še več, za boj proti Burom itak ne posebno zmožnih sil, imajo gotov upor na domačih tleh. Govorilo se bo tudi o posredovanju. Došlo je vladi že nekaj zaaebnih nasvetov, na katere se pa v svoji oholosti ne bo hotela ozirati. O ruskem carju so aedaj prepričani, da se ne bo umešaval v zadevo, nizozemska kraljica je pa preveč vneta za Bure in njih zahteve, da bi mogla staviti pogoje, ki bi jih lahko vsprejeli Angleži. O posredovanju torej sedaj ne bo govora, pa tudi o potrebni pomoči za Kitchenerja ne.
Slovstvo.
„Pučki Prijatelj" broj 1., letnik II. Vsebina: Prigodom nove godine. — Svečenici
1	učitelji. — Preporadjajmo vinograde. — P. n. g. predplatnicima. — O gnojenju livada. — Sumpor u konobarstvu i pravljanje sumpornih trakova. — Sadjanje vočaka. — Naši konji (s sliko). — Pitanja in odgovori »Pučkog Prijatelja«. — Viesti iz svieta. — Gospodarske vieati i sitnice. — Razne vie8ti. — Celoletna naročnina na »P. P.« znaša
2	kroni.
Dopisi.
Šoštanj, 16. jan. V številki od torka, 15. jan., ste objavili članek »riiidmark« in med drugim objavili, da je dobil nek obrt nik 2000 kron posojila. Ta obrtnik je tukajšnji oštir in posestnik Franc Petschnigg (!). Mož je bil svoj čas v Divači na kolodvoru za restavraterja in kakor znano, ae tudi štel med narodnjake. Izjalovil ae je, ker je upal, da mu bodo zlata zrna v dobi »Woachnagg Ilans« cvetela. Sedaj ie pa drugače, in če bi ga ne bili lansko leto Slovenci podpirali iz usmiljenja, bi bil že išel rakom žvižgat.
Sedaj, ko ae je 11. prosinca pokazal dobrega agitatorja za dr. Pommerja, odklen-kalo mu je, kakor tudi drugim njegovega kalibra,
»Na delo«, glasi se sedaj pri nas poziv» združiti ae je potreba, da zataremo tisti mr čes> kateri je že predolgo na naših prsih pil sok slovenske marljivosti.
Kmet, rokodelec, obrtnik in trgovec se morajo združiti, in to so more uspešno zgoditi, ako se duhovščina poprime nauka in ljudBtvo pri vsaki priliki navdušuje za ljubezen do naroda.
Trg Šoštanj po novem štetju 1100 prebivalcev broječ, ima — ne vprašajte kako in zakaj — po ljudskem štetju kacih 192 Nemcev, v istim bi jih pa komaj kacih 60 našteli.
V	sklepu članka stavite vprašanje »Kaj pa naša straža«! Tudi mi vprašamo: Kaj pa »Naša straža«? Pozivljemo »Našo stražo«, naj se zdrami in prične odločno delovati.
Tukaj bi našel mesto z dobrim zaslužkom eodar in klepar!
Zavednim Slovencem opomnimo, da je skrajni čas pričeti sveto delo, da ohranimo naše kmete, obrtnike in trgovce pred propadom vsled tujega nasilstva.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. januvarija.
Osebna vest. Gospod deželni predsednik baron Hein je bil včeraj pri cesarju v avdijenci.
Pogreb gospoda dr. A. MoBcheta je bil včeraj popoludne jako veličasten. Za mrtvaškim vozom, ki je bil obložen z venci, so šli sorodniki in mnogo občinstva iz vseh krogov. Pogreba so se mej drugimi udeležili: Dvorni svetnik dr. grof Schaff-gotseh, podmaršal Hochsmann, deželni glavar pl. Detella, dvorni svetniki achemerl, pl. Riihling in Lubec, župan Hribar, podpredsednik deželnega sodišča Pajk, zastopniki odvetniške in notarske zbornice itd.
„Meščanski klub" v Ljubljani je sinoč; zopet pokazal, da se lepo razvija. Si-nočni društveni družbinski večer je nudil članom mnogo raznovrstne zabave. Gospod predsednik Ledenik, ki se z mladeniško živahnostjo uprav žrtvuje za društvo, je s svojim nemalim trudom dosegel, da je »Meščanski klub« postal prijetno zbirališče naše inteligence in da neprisiljena zabava, katera se vedno dobi v »Meščanskem klubu« množi število društvenih prijateljev. Prihodnji družbinski večer naznanimo pravočasno, opozarjamo pa že naprej, da se bo tudi prihodnjič poskrbelo za raznovrstno zabavo.
^ V pokoj namerava stopiti dvorni svet. g. Šuklje.
Iz Kranja, 17. januvarija. Izredno veličasten je bil danes popoludne pogreb g. Fr. Dolenca. Rojen je bil v Železnikih kot sin priproatih starišev. Bog ga je pa že tu na zemlji posebno blagoslovil, gotovo za plačilo, ker je tako vzgledno izpolnjeval četrto božjo zapoved, imel tako spoštovanje in skrb do avojib starišev. S svojo pridnostjo in umnostjo Bi je pridobil mnogo premoženja, s svojo ljubeznjivostjo in blagim srcem pa neštevilno prijateljev tudi izvan svoje domovine. Od vseh strani so prihiteli odlič-njaki vseh stanov skazat mu zadnjo čaBt. Krasnih vencev je bilo toliko, da so jih peljali pred krsto na posebnem vozu. Glavne zasluge si je pa pridobil za naše mesto. Kot predsednik olepševalnega društva skrbel je vzlasti za lepoto kraja. Glavna zasluga je pa, ki jo ima poleg drugih veljakov, otvoritev naše gimnazije, in to ae je uvaževalo, ko je dobil zlati za8lužni križec. Gimnazija ae je s tem hvaležno skazala, da ao ae vsi dijaki udeležili sprevoda ter zapeli ganljivi žalostinki. Iskreno sočutje vsega prebivalstva je gotovo tolažba žalujoči, blagi družini.
Raz političnega meteorolog, opa-zovališča na ribniškem ozemlju. Zvezde repatice so se prikazale na obzorju. Osem izvodov Malovrhovih »Novic« je prišlo na ortneško pošto za gregorsko župnijo. Veselo znamenje pa je, da so postale »Novice« katoliško narodne, ker so ai poiakale naslove iz koledarja družbe sv. Mohorja.
Umrl jo 16. t. m. č. gospod Benedikt H r t i š , župnik pri av. Vidu blizu Ptuja, v Gradcu v bolnišnici usmiljenih bratov. Pogreb je bil danes popoludne.
V	začasni pokoj gre zaradi bolezni č. g. Josip S o m r e k, kapelan v Marnbergu, ter se preseli v Gorico.
Ljubljana brez župana. Ob sklepu lista smo dobili brzojavko z Dunaja, ki govori čisto jasno. Voiivne sleparije so razkrinkane in so našle pravico. Posledice te razsodbe so jasne: Hribar je odstavljen in vse njegovo vladanje zadnje leto je bilo n »postavno, usiljeno in brezpravno Isto velja o drugih odbornikih, ki so bili 1899. izvoljeni v drugem in tretjem
i razredu. Več jutri.
PoljedelBki in industrijski svet je 14. t. m. zboroval na Dunaju. Nevarnost ¿q namreč, da se po novi trgovinski pobi ^dbi z Nemčijo zviša nemška uvozna ca-frina od slada. Ker se na leto za okroglih »60 milijonov kron slada izvaža v Nemčiio, je torej ta industrija velikega pomena za industrijo sploh in posebe za kmetijstvo. Poljedelski odsek je najprvo zboroval sam v pol|edelskem mioisterstvu. Posvetovanja, katero je vodd podnačelnik posl. Po v še, so se udeležili zastopniki ministerstva ter osem odsekovih članov, večinoma z Morav-skega in češkega. Odsek je bil soglasnega mnenja, da je to vprašanje velevažno za poljedelstvo. Četudi bi se še nadalje v Nem-jčijo izvažal izvrstni češki in moravski ječ-
Im e n , vendar bi bilo naše poljedelstvo na veliki izgubi, ko bi se carina od slada zvi . šala. Naravno je torej, da je poljedelski odsek pritrdil predlogom industrijskega sveta, kar se je konstatiralo pri skupni seji v tr-
Igovinskem ministerstvu. Obljubljeno nam je obširniše poročilo.
Državnozborska volitev v Mari-t* iOru. Pod tem naslovom piše »Slovenski Gospodar« : Udeležilo se je volitve samo 29 slovenskih volivcev. Pri zadnji volitvi pred tremi leti jih je bilo še 36. Zakaj to nazadovanje ? Prvi vzrok, ker se naše politično društvo za to volitev popolnoma nič ni po brigalo. Nobenega posvetovanja ni bilo, nobenega shoda, nobi.-no agitacije. Drugi vzrok pa je nemarnost slovenskih volivcev samih. V Mariboru je treba moža, ki bi vzbudil malo več življenja.
Ljudsko štetje Tudi na Štajerskem so se godile velike nerodnosti glede obče-\alnega jezika. Nekaterih sploh niso vprašali po občevalnem jeziku. Drugod so vprašali: Ali znate nemški? Če je mož odgovoril, da zna tudi nemški, vpisali so ga za Nemca. Drugega so kar brez vprašanja zapisali med Nemce. Tako se izvršuje zakon.
Pri ljudskem štetju v Gradcu se je na tisoče slovenskih delavcev in raznih služabnikov zapisalo med Nemce. Na tak ? način se bodo potem Nemci zaman veselili \ malega števila Slovencev, ker jih je v re i snici mnogo več.
Cirkus Barnum in Bailey pride v Ljubljano. Sedaj se ta največji cirkus sveta mudi na Dunaju.
Ogenj. V torek popoludne je pogorela streha na tovarni za barve tvrdke Venezian pri Skednju. Gasilci so imeli dve uri trdega dela. Škode je do 6000 kron.
S tira je nocoj skočil tovorni vlak na postaji Ilir. Bistrica. Zato sta tržaški poštni in brzovlak imela zamudo.
Nesreča. Dne 14. t. m. sta brata Jože in Jurij Vidmar iz Gor. Bernika v gozdu napravljala drva. Popoludne je prišla za njima z vozom Jožetova žena ter se ustavila v grabnu, koder sta spuščala debla. Ženo je deblo do smrti ranilo, da je v kratkih trenutkih bila mrtva.
Truplo, katero so na Fužinah potegnili iz Ljubljanice, je Karola Bokala, ki je bil kurjač na pošti v Ljubljani.
Koroške novice. Gg. župnika Premru, Kirchmaier in tajnik Rozman so bili zaradi »kolportaže« obsojeni vsak na 6 kron globe, ker so razširjali vabila (l!) na shoda v Možici in Črni. Lepe stvari! — Judeževe groše od »sudmarke« so dobili: Šola v Pli-berku, neki učenec kmetijske šole in neki učitelj. — V Logivasi je pri občinskih volitvah zmagala slovenska stranka. — Električna razsvetljava v Celovcu bo stala do 1,700 000 kron.
Judeževi groši. Da so Italijani kupovali slovenske glasove, je obče znano. Tako
so tudi minolo nedeljo Ivanu Starcu iz Barkovelj ponujali 2 gld. za njegov glas. Mož
je star že nad 70 let in jako težko hodi. A odločno je zavrnil ponudbo in z največjo težavo lezel v Rojan, kjer je oddal
svoj glas za slovenskega kandidati. Čast takemu starčku, ki bodi vzgled značajnosti mlajšemu rodu, ki le prerad jemije Judeževe groše.
Poročil se bode 21. t. m. bivši mini sterski predsednik grof Thun z grofinjo Vra-tislav. Poročil ju bode knezonadškol baron Skrbensky v Pragi.
Mlekarna pri Sv. Trojici v Slov. goricah kaj lepo napreduje. V dobrih treh mesecih je dobila 20.S68 1 mleka, za katero je izplačala 20S6 K 60 v. Nasprotniki pa delajo zgago.
Narok za izvršbo ljudskega štetja. Celjski »Uradni list« naroča: 1. Najkasneje do dne 20. januvarija letos mora biti ljud sko štetje v okolišu vsake občine dokončano. 2. Najkasneje do dne 23. januvarija morajo hišni listki, ki se nanašajo na obratišče, nahajajoče se v kateri drugi občini, biti dopo-slani tem drugim občinam. 3. Najkasneje dne 23. januv. morajo se vsled izida popisovanja izpolnjene zspisnice in zbiralne pole odposlati političnemu oblastvu, a 4. razvid nostne pole in pripadajoči zapisnik svot morajo se odposlati najkasneje dne 8. februva-rija 1901.
„Radikalne listy", glasilo »državno-pravne stranke« na Češkem so prenehali vsled denarnega poloma. Pri preiskavi so prišle na dan take reči, da se je društvo, ki izdaje list, razšlo in list propadel.
Nadebudna mladina. Pri seji nekega krajnega šolskega sveta na južnem Koroškem je tožil neki nadučitelj sledeči slučaj: »Pred par dnevi me sreča deček N. , ki je prošlo jesen izstopil iz šole. Imel je smodko v ustih in me ni pozdravil. »Ali te ni sram? Komaj si izstopil iz šole, pa kadiš smodko!« mu rečem Deček pa se divje zakrohota : »Imam še nekaj pri sebi«, potegne steklenico žganja iz žepa in parkrat krepko potegne. Brez pozdrava gre naprej a. Smodke pa žganje! Mladi rod. ki ima le ta ideal, bo slabo služil domovini.
C. kr poštnohranilnični urad na Dunaji razpošilja vsaki mesec okrožnico, s katero se razkazujejo podatki glede de-narstvenega prometa v minolem mesecu. Razven tega še izdaja tudi letopis za posamezna leta. Odkar zavod posluje, ves čas je naš list po izvestjih mesečnih in pa let nih povzemal črtice, o katerih smo sodili, da bi zanimale naše občinstvo. Te dni smo dobili najnovejšo uradno okrožnico. Dosedanji » C i r c u 1 a r Verordnungsblatt« je izgubil besedo - prednico in se zanaprej imenuje »Verordnungsblatt dts k. k. Postspar-cassen Amtes in Wien«. Iz te prve številke letošnje povzamemo sledeče podatke: Uradni del naznanja, da je dosedanji ravnatelj poštnohranilničnega urada, Franc vit.Wacek pl. Orlic stopil v izprošcni si stalni pokoj in da se mu je naznanil izraz Najvišjega zadovoljstva za njegovo mnogoletno zvesto in odlično službovanje. Imenovanec ima naslov in značaj načelnika sekcijskega. Naslednik pri vodstvu poštnohranilničnega urada
mu
je kot ravnatelj poslal dr. Mansuet Kosel, dosedanji ministerijalni svetovalec pri trgovinskem ministerstvu. Odredbenik nadalje razkazuje podatke o prometu tekom meseca decembra. O tem poročamo v posebnej črtici. V neuradnem delu okrožnice nahajajo se poročila o poStnej hranilnici na Oger-skem, Belgiji. Francoskem, Taljanskem, Nizozemskem, Švedskem, pa v Indiji. Tudi iz toga oddelka bomo priobčili posebne notice. Za sedaj pristavimo še to: Ako bi kdo želel prebrati vse, kar piše odredbenik, lahko ga dobi na ogled na domačej pošti. In vsak uradnik bo rad ustregel v tem obziru ope-tovano razodetej želji od strani poštnohranilničnega urada.
Polajšave učiteljem. V bodoče bodo se onim učiteljskim osebam, ki so izven uradnega sedeža kakega davčnega urada nastavljene, njihovi službeni prejemki doposi-ljali po poštnih nakaznicah, ako to kateri učitelj želi. V ta namen morajo šolska vodstva pobotnice in plačilne liste onih učiteljev, katere stvar zadene, najkasneje do 2 5 dne prejšnjega meseca odposlati izplačujo-čemu davčnemu uradu, in obenem priložiti znamkovano golico poštno nakaznice, na ka-terej je razven zneska že vse izpolnjeno, t. j adresa napisana.
Poštna nakaznica v sedanji obliki bo baje odpravljena. Tako beremo v me-
sečniku »Mittheilungen des Postbeamten-vereines in Wien«, in list dostavlja, da bo nova nakaznica dobila kupon, ki je podoben kuponu na poštnohranilnični »Položnici«. Pri novem poslovanji bi stranka popisala celo golico, uradnik pa bi podpisal samo svoje ime in pritisnil poštovni pečat, potem pa kupon od ostalega lista odtrgal ter ga v ime recepisa izročil stranki.
V Ameriko se je minolo leto skozi Ljubljano odpeljalo 1563 oseb. Na kolodvoru so prijeli 73 mladeničev, ki so se hoteli odtegniti vojaški službi.
* *
*
Za katoliško mažarsko univerzo.
Pri letnem shodu katoliških duhovnikov budimpeštanskega okraja se je naglašala potreba katoliške mažarske univerze, ker na posvetnih vseučiliščih tako man|ka katoliških profesorjev. Zato pa je treba mnogo denarja, in sklenilo se je, da se obrnejo do katoličanov za prostovoline doneske.
Mrtev se je zgrudil v nitranskem komitatu na novega leta dan dekan Hancos nu-d sv. mašo. Bil je takoj mrtev.
Slikar Vereščagin se je napotil v Kino, da slika prizore z bojišča.
Umori v Solunu Nedavno so je pri peljal iz Jrtfe v Solun bogati grški trgovec Panagotis z ženo in otrokom. Ko gredo zvečer po ozki ulici, napade jih 5 roparjev in zahtevajo denar. Ko Panagotis odda ves svoj denar, ubijejo roparji njega, ženo in otroka in razmesarijo trupla. Kmalu redarji zasledijo grozno ubojstvo in zasačijo tudi roparja. V stanovanju teh dveh pa najdejo še devet trupel.
Železna vrata. Iz Oršove se poroča da že mnogo let Dunava pri Železnih vratih ni bila tako plitva. Skale kar strle iz vode Dva km dolga skala blizu Prigrada je kakor most. Le na enem kraju jo treba deske, in mogoče je priti s suho nogo preko Du-nave. 0,1 raznih krajev hodijo ljudje gledat izredni prizor.
Dewet — mesar. 0 slavnem burskem generalu Dewetu, ki Angležem zadaje toliko nepričakovanih udarcev , pripoveduje »Allgemeine Fleischer Zeitung«, da je bil pred izbruhom vojne dalje časa mesar in pozne e trgovec z živino. V Pretoriji je imel Dewet slovečo mesarijo.
Pijančevanje ženskih v Londonu je ena največjih ran tamošnje družbe. Lani je moralo do 11.000 nesrečnic zaradi pijančevanja v ječo Holloway. Cez 8000 od njih je bilo že prej čez šestkrat zaradi tega ka znovanih. Vsakemu inozemcu se mora zdeti čudno, ko vidi po polnoči pijane ženske kolovratiti po ulicah. Glavni vzrok tega žalostnega pojava ja v tem, ker jo angleška delavka ,že v zgodnji mladosti svobodna, kakor mladenič in nima nikake oblasti nad seboj. Kadar se taki »gospodičini« zljubi, gre z damä, se omoži, če hoče brez očetovega dovoljenja, ali pa tudi ne. Stanovanja so slaba in prenapolnjena, poštenih gostiln manjka. Londonske gostilne so prave bez-nice, kamor pošten človek težko zaide.
Velikanski most bodo zgradili v Avstraliji čez morski rokav med City in severnim Sidneyom. Most bo stal okoli 60 milijonov kron.
varjem nemški državni jezik in kaj je ponujal Kočevarjem P 1 a n t a n. Pozvali bomo enkrat »inteligenco« na odgovor zaradi nekih p i s e m, ki so romala semtertje. — Iz krajev, kjer je le po pet liberalcev, prihajajo »Narodu« najgromovitejše čestitke zaradi zmage v mestih; s tem hočejo baje pokazati, da je tam vse ljudstvo liberalno Mi pa gremo pogledat številke pete kurijo in so — smejemo.
Kaj pa „inteligenca?*' Iz naših »in teligentnih« se ljudje že norčujejo. Tako je peki šaljivec zastavil vprašanje: »Kakšen razloček je med Dimnikom in med »Učit. Tovarišem«?« — Odgovor: »Tovariš« je za ,prangerijo', Jaka pa za ,plankerijo'«. — Gospod Kosi res ni bil nikoli pri škofu pri kosilu. Škofovo kosilo mu je neki tovariš oponašal le, ker je g. Kosi lani glede neke točke Strmškovega govora povedal neke be vede, ki liberalcem niso bile všeč. — Pri kosilu pri škofu ljubljanskem pa je res bil Jaka Dimnik, »duševni vodja« napred nega učiteljstva in njegova tovariša Reže k in Gangl. To povabilo se jo zdelo »inteligentnemu« Jakcu tako častno, da je povsod kazal okoli škofovo vizitnico in se bahal ž njo ter pravil, kaj je jedel. No, no, take može prepustimo radi oni liberalni »inteligenci«, ki ima učitelje samo za »¿iihlkandi date« kakor pri volitvah tako v družbi. — »Narod« ima zdaj rad »flečkajnarje«. O El-bertu piše na vatle, a tega ne pove, kako je Jelene prosil kočevskih glasov, kako je Zupančič obljubil Koče-
Društva.
(Katoliško izobraž. društvo sv. Jožefa v Tržiču) ima 27. t. m. ob 4. popoldne v društvenih .prostorih svoj letni občni zbor. Na dnevnem redu je: 1. poročilo predsednikovo, 2. poročilo blagajni-kovo o denarnem stanju društva, 3. volitev novega odbora, 4. slučajnosti.
(Podporno društvo v Tržiču) napravi 20. t m. v gostilni g. H. Dobrin-a (na Skali) svoj plesni venček s srečolovom.
(Narodna čitalnica v Celju) priredi, kakor smo že poročali, dne 20. jan. to je prihodnjo nedeljo in sicer v veliki dvorani «Narodnega doma« plesni venček.
—	Ker se posebna vabila ne razpošiljajo, vabi odbor tem potom vse častite člane in druge slovenske goste, da so v mnogobroj-nem številu venčka udeleže. — Upamo, da nas bodo častiti zunanji udje in gostje, kakor po navadi, tudi letos s svojim pohodom počastili. Nečlani plačajo vstopnino po 1 K. Ker je nežna mladina že plesne vaje tako pridno obiskavala, ker jo odbor skrbel za Dujne šopke in bo svirala cela »Narodna godba«, sinemo pričakovati prav sijajnega večera.	Odbor.
(Jugoslovanski klub) »Slovanske Besede« na Dunaju (I. Briiunerstrasse 7) ima zabavni večer s plesom 19. jan. ob 8. uri zvečer. Redni sestanki (jour-fi.\e) vsak četrtek.
Diirovl.
Za Jeranovo dijaško mizo: Presvetli knezoškof dr. Anton Jeglič 60 K.
—	G. M. Pintar, župnik na Trati, 10 K. — G. A. Jemec, župnik Podlipo. 5 K. — Gosp.
F.	Gornik, dekan v Postojni, 10 K. — G. A. Janežič, finančni komisar v Ljubljani, 5 K. — G. Ozebov iz Lijš 3 K. — Gospod V. Aljančič, župnik na Dobravi, 10 K. —
G.	A. Abram, kaplan na Košani, 10 K. — G T. Knizek, župni upravitelj na Vrabčah, 10 K — G. J. Demšar, župnik v Št. Vidu pri Vipavi, 20 K. — Neimenovan 4 K. — Gospod Josip Lavrič, župnik v Logatcu, 10 kron.
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Katol.-narodna družba pri „Meti" v Žireh 4 K.
Za cerkev v Trnju. Premilostljivi knezoškof dr. Anton Bonaventura je daroval za dozidanje nove cerkve sv. Trojico vTrnji zopet 200 K. Bodi mu na tem mostu izrečena srčna zahvala! Bog povrni! — Daljo so darovali v letu 1900: Č g. Janez Barle 4 K. — Neimenovana oseba iz Postojne 1 K.
—	Iz Amerike 11 K. — G J. M. iz Ljubljane 6 K. — Nekdo 2 K. Neimenovan 3 K. — Vernim Slovencem, uradom priporočamo cerkev sv. Trojice.
Bog plačaj !
Dijaški kuhinji v Kranju so poslali od 1. novembra 1900 do 11. januvarija 1901 sledeči dobrotniki oziroma dobrotnice prispevke :
Matej Seršen v Skaručini 2 K, Janez Mikuž, župnik v Trsteniku, 10 K, Jan. Pfaj-far, administrator v Javorjah, 8 K. J. Piber, župnik v Boh. Bistrici, 12 K, Miha Koželj, župnik v Podbrezju, 4 K, Jurij Dernovšek, župnik v Žabnici, 4 K, Anton Kocijančič, župni upravitelj na Gojzdu, 4 K, J. Kerčon, župnik v Predosljih, 6 K, Al. Stare, vpok. župnik v Ljubljani, 5 K, Nih. Noč v Javor-niku 2 K, Globočnik v Cerkljah 10 K, dobrotnik iz Brežic 4 K, profesorski kolegij za november 10 K, gospa Emilija Žolgar iz oelja 20 K, profesor Jeršinovič 1 K, prof. , Pirnat 1 K; zložili ob krasnem glasbenem vsporedu dveh dražestnih umetnic in ne umornega umetnika njih častilci v Kostanjevici 5 K 16 h, gdč. Zdenka Debevc namesto vcnca umrli koleginji Zinki Grum 6 K, župnik Fr. Rajčevič iz Grahovega 20 K, občina Voglje po županu Molju 20 K, durakisti pri P, Mayrju 2 K, durakisti isto-tam 1 K, profesorski kolegij za dec. 10 K, baron Leon Baillou na Dunaju 20 K, dekan Fr. Kumrner v Stari Loki 10 K, po gospodu
zlasti preč. župnim nadaijno darežljivost
stolnem vikarju v Ljubljani L. Smolnikarju poBlali Fr. Kepec, administrator v Češenjcah, in A. ter J. Starec 7 K, gdč. Marija Zhish-man 6 K, profesorski kolegij za januvarij 11 K, f Fr. Dolenz iz Kranja kot odkupnino novoletnih voščil 10 K, kazenska poravnava J. c. H. po dr. Štempiharju 10 K, gospa Ferdinanda pi. del' Negro 20 K, kaz. por. U. c. Ž. po sodnijskem pristava Seliškarju 10 K, župnik Fr. Rajčevič iz Grahovega za učenca Sedeja za januvarij in februv. 20 K, neimenovan dobrotnik iz Kranja 100 K, Fr. Prršina iz Šenčurja pri Kranju 5 K, vesela družba v Bučarjevi gostilni v Kostanjevici 6 kron.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 17. jan. Pred upravnim sodiščem se je vršila danes dopoludne ustna razprava o pritožbi Fr, Breskvar-j a in Avg. E r z i n a proti občinski ni volitvam v Ljubljani 1. 1 899. Pritožbo je zastopal dr. Ivan Šusteršič, ljubljanski občinski svet pa dr. Lenoch z Dunaja. Upravno sodišče je ugodilo pritožbi in razveljavilo volitev v III. in II. razredu, vsled česar ugasne tucli mandat ž u p a n a Hrib a r j a/
Dunaj, 18. jan. Iz čisto verodostojnega vira se poroča, da bo v prestol nem govoru odstavek, ki pravi, da se bo jezikovno vprašanje uredilo po načelih najstrožje enakopravnosti.
Dunaj, 17. januvarija. Dipauli biva na kliniki v Monakovem vsled očesne bolezni, katera ni brez nevarnosti. Moral bo ostati na kliniki še dalj časa.
Dunaj, 18. jan. Danes se je volilo tu 8 poslancev iz nižjeavstrijskega ve-leposestva. Izvoljenih je 7 ustavovernih in 1 konservativec. Volitev se je vršila brez kompromisa.
Reka, 18. jan. V jezuitskem samostanu v Kraljeviči (Porto Re) je neznan zločinec ulomil v blagajnico in iz nje ukradel 14.000 frankov in mnogo dragocenih listin. Upravitelj blagajne pravi, da je škoda na listinah še večja, nego na denarju.
Praga, 17. jan. Izvrševalni odbor mladočeških poslancev je že pričel energično postopati proti onim svojim tovarišem, ki so v zadnjem volilnem boju agitovali proti njemu. Dr. Sil, ki je delal v Kolinu za dr. Baxo, je že moral zapustiti stranko, sedaj je pozvan dr. Kloucek, ki je delal za Jando, naj isto stori, tudi Sokola se gleda precej po strani. V češkem deželnem zboru bodo dr. Šil, dr. Kloucek, dr. Baxa, Stastny, Novotny, Rataj in Prašek ustanovili svoj „državnopravni klub".
London, 18. januvarija. „Daily Mail" poroča iz Kapstadta, da so Buri 16. t. m. prodrli do Alberdeena.
Johannesburg, 18. jan. Poroča se, da je Dewet prekoračil reko Vaal in se združil z burskim oddelkom v Transvalu. Po napadu na Zuurfontein in Kraallontein zadnjo soboto so imeli Buri 60 ubitih in ranjenih.
London, 18. jan. (C. B.) Govori se, da je ušlo večje število Burov z otoka Ceylona.
London, 17. januvarija. Brzojavka iz Kapstadta poroča, da so Buri tri dni zasedali Suderland in ga pustili, ko so se Angleži bližali. Zatov pa hočejo prodreti na drugi strani. Šest burskih ko-
lon se je združilo in prodira v Kaplan-diji pod vodstvom generala Bothe, ki je združil 8000 mož.
London. 18. jan. Lord Kitchener poroča iz Pretorije 16. t. m., da je pri Oarolini združenih 3000 Burov. — Reu-terjev urad poroča iz Matjesfonteina 17. t. m.: Blizu 100 Burov je udrlo v deželo Suther, pretrgalo brzojavno zvezo in oropalo prodajalne. Zveza z mestom je pretrgana.
London, 18. jan. (0. B ) „Daily Mail" javlja iz Kapstadta: Buri so poskušali polastiti se mesta Barkley west, a se jim je napad izjalovil. Nekaj Burov so ubili prostovoljci, ki so branili mesto.
Kapstadt, 18. jan. (0. B.) Vojno stanje je proglašeno za v s e okraje kapske kolonije, izvzemši jugovzhodno obrežje.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest Lz sedemnajstega veka. — Lušk spisal Alessandro Manzoni. preval I. B—č. |
(Dalje.)	J
Plemenitniki so hodili brez običajnega i spremstva, s košaro v roki, da bi nakupili jestvin. Prijatelji se na ulici od daleč pozdravljajo in si molče ter urno namigujejo. Vsakdo, ki gre po ulici, se mora s težavo ogibati gnjusnim in opasnim zadržkom, s katerimi so tla potresena ali celo obložena. Vsakdo gre po sredi ceste, da bi mu z oken ne priletela na glavo kaka nesnaga, ali pa se boji strupenih praškov, katere so baje stresali z oken na mimohodeče ljudi, ali pa se boji namazanega zidu.
Tako je nevednost, ki je bila vedno o nepravem času previdna in srčna, povečala splošno bedo in napačni strah mesto pametnega in koristnega strahu, katerega je izprva zadušila.
Tak je bil del mesta, kjer ni bilo tako grozno kot drugod in kjer je bilo še par zdravih ljudij. Po opisovanju bede spomnimo se, da bodemo morali opisovati še hujšo. Zato tukaj ne opisujemo, kako so okuženi ubožci, otroci in ženske, ležali po tleh, kako so jih vlačili sem ter tja. Za tedanje človeštvo je bila obupna tolažba že to, kar se nam potomcem zdi najhuje zlo, če čitamo, koliko ljudij je izumrlo.
Sredi te samote je Renzo že precej daleč prišel, ko še precej daleč od ulice, kamor je bil namenjen, začuje hrup in vriše, iz katerega se razloči ono skrivnostno zvonč-kanje.
Ko pride na ogel široke ulice, opazi na sredi štiri vozove. Kakor na žitnem trgu hodijo ljudje sem ter tja in nakladajo in prevračajo vreče, tako je tudi tu vse mrgo-elo. Monatti hodijo v hiše in vun prinašajo na ramah bremena, katera nakladajo na vozove. Nekateri imajo rudečo obleko, drugi nimajo tega znamenja ali pa še grje, namreč peresa in šope raznih boj, katere so ti nesrečniki nosili sredi splošne tuge v znak veselja. Sedaj s tega, sedaj z onega okna se čuje: „Sem, monatti!" Še bolj čudno se čuje iz žalostnega vrišča krik: „Takoj, takoj!" Sosedje so godrnjali in prosili, da naj hitro opravijo monatti, ki odgovarjajo z kletvi-nami.	(Dalje prih.)
Umrli a«:
14. januvarija. Uržula Ferme, kuharica, 80 let, Florijanske ulice 26, apoplexia cerebri.
V bolnišnici:
13. janu; arija. Štefanija DovgaD, pismonoše hči, 5 let, paralysis cordis post dift. — Neža Bolta, bra-njevka, 64 let, naduha. — Josip Modic, delavea, 56 let,
naduha. — Malija Nakerst, goslač, 59 let, bronehe pneumonia.
14.	januvarija. Rudolf Supan, natakar, 16 let, škarlaticn.
15.	januvnrija. Jakob Ai bar, hlapec, 67 let, naduha.
Cena žitu na duimjski borsi
dne 17 januvarija 1901 Za 50 kilogramov
Plenica za pondad . K 7-82 do K	7*83
Rž za pomlad . » 7'80 »	»	7"81
Turcica za ma) junij /01 ■> 5-39 »	»	5'80
Oves za pomlad . . • 6 27 »	»	6 28
Meteoroicgičrio poročilo.
ViSina nad morjem 306-2ro. srednji zračni tlak ISdVmtP.
	Stan ie	TempKi-
Oas opa-	baro-	ratara
7,O»HUU	metra	
	» mm.	CVh'.iju
Yetrorl
a u
r) ;. TJ
17j «v«4 ¡"741-4 I —7-8 i tire/,v. | ,iasn-, „t y 2juTrT712'ij—TI ■
¡2. popol. j 7-12-2 ! —4'0 j hrt z v
742'1 — II "8 I sl. jzah.
brtzv.
S ftdnja včerajšnja tnmj ernUirs —7 9 , normale: — 2 5'
lasno megla jasno
0-0

Zahvala.
49 1-1
Za mnoge dokaze srčnega so čutja, ki so nam došli mej boleznijo in ob smrti gospoda
dr. Alfonza IVIosche
se najiskreneje zahvaljujemo
žalujoči ostali.

Isjaira.
Dne 11. jan. je bil natisnjen v »Slov. Narodu« članek z naslovom »Uzoren sodnik«, v katerem s» znani škodoželjni dopisnik poslužuje med drugim tudi moje osebe, da ž njo sramoti m napada c. kr. sod. adjunkta g. 1. Polenšt ka v Vipavi. Da se pa izve čista resnica in spozna lažnjivost in obrekovalnost onega članka, sem dolžan to izjaviti:
Impertinentna laž jo. da je kedaj gosp. Polenšek v moji družbi dajal »klerikalnim« volivcem v Vihpolju za vino. Tudi je laž, da bi sploh kdo od naju kakemu volivcu v Vihpolju le kapljo vina ob volitvah ponudil za agitacijo. •
Laž je, da je gosp. Polenšek kedaj pomagal meni ali mojemu g. sosedu župniku Mezeku pri volivm agitaciji, kakor tudi la* da ga jaz izpeljujem v «klerikalne« gostiln«, na agitacijo z;» »klerikalno« stranko. Kolikor imam čast poznati g. PolenSeka. se on nikdar ni utikaval v kako politične agitacije ; pač pa je vsled svojega mirnega značaja, nepristranskega uradovanja in prijaznega občevanja v celi vipavski dolini izredno priljubljen in občespožtovan.
Na Colu, 17. januvarija 1901.
Fr. MošSr,
župnik
VABILO
48 1—1
na
Brezvesten dopisnik iz Vipave je v »Sio venskem Narodu« z dne 11. januvarija t. 1. surovo napadel velespoštovanega. g. pristava Polenšeka ter se ob enem obregnil tudi ob mene, pišoč: »Obče je znano, da je tu mož (gf spod adjunkt) na dan volitve pil s klerikalnimi barabami pri Silvestru jeruS.« — Kolikor besedij, toliko lažij. 1. Podpisani Se nikoli ni točil »jeruša« in ga tudi ne bo. 2. Gorostasna laž je tucli, da je g. Polenšek na dan volitve z »barabami« pri podpisanem pil »jeruš«, ker »jeruša« sploh nimam in g. adjunkt sploh v nobeni družbi k meni ne zahaja. Gospod Polenšek pride k meni k večjemu enkrat ali dvakrat na mesec po kako polo papirja. Resnica pa je, da je go spod Polenšek jako mirna in blaga duša. On se ne vtika v nobeno volitveno agitacijo, kaj še. da bi on zi volivce plačeval. On je v uradu popolnoma nepristransk in vedno obema strankama pravičen sodnik, kar more in hoče potrditi ogromna večina vipavskega prebivalstva. Le skrajno hudobno srce more blatiti takega moža.
Vipava, 17. januvarija 1901.
France Silvester,
trgovec.
r\l Je "vrstno sredstvo za Učenje JXll/JlllUV sobnih tal. Isto odstranja ln preprečuje lepljlvoat Učenib desk. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERL v
Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 1 12-8 Vnanja naročila proti povzetju.
„Hranilnice in posojilnice na Igu",
ki se bode vršil
v nedeljo 27. januvarija 1901
popoldne po krščanskem nauku v kapelanijskih spodnjih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računa za leto 1900. S.	Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Razni nasveti.
Na Igu, dne 16. januvarija 1901.
Načelstva. Spretna iu zanesljiva
M '
se sprejme pri tvrdki J P e r d a n v
Ljubljani.	47 2—1
SgfgT' Na prodaj sta
2 križava pota
jeden za gld. 65'—, drugi za gld. 250 —
pri	16 12-4 '
FR. TOMAN-u,
podobarju ln pozlatarju t Ljubljani, Valvazorjev trg št.
g Šk** N -s "H --1
2 u o 8
.S o 3 ~ <N > .n o T3 oi O 0
C/3 >
u — ö
g* S>
e-o >> ?i M o 5-2,
" > id 93 :=?
- « ß S«
G ctf
o
>
,3 °
— —^ O.
ni
N O 2 > . - -ö a gas
•3 g o - n P« ö * o
Umetnijski zavod
za slikanje na steklo
B. ŠKARDA v Brnu.
Izdeluje zlasti:
^cerkvena okna različne izvršitve,
Ceniki ln strokovni svet brezplačno.
v ® w AOsemkrat odlikovan s prvimi darili
¡Ss^
!> ii n a j m is a lb o r ss a.
DnA 18. januvarija.
Bkupni državni dolg v notah ...
Skupni driavni dolg v »rebru......
Avstrijska zlata renta 4"/„.......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .
Ogerska zlata renta 4°/0........
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista .........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem.drž. velj
98-30 9815 117-40 98-30 11710 92-20 1708--660 — 240 55 117 60
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
Dne 17. Januvarija.
3-2"/0 državne srečke 1. 185-i. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Driavne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kroa Tišine srečke 4°/0, 100 gld. . Dunavske vravnavne srečke 6°/
23-53 19 15 90 60 11-34
181 -
165 50 196 -95-30 140- -
Of.l.TH
Dunavako vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice
>	> južne železnice 30/0 , > južne železnice 5°/0
>	» dolenjskih železnic 4%
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega >	B » 5 »
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . .
erpflko. 10 aM.
106— 93-75 429-— 339 70 12050 99-50 388 -257 75 48- -2310 14 15 59--
Salmove srečke, 40 gld. ......
St. Genčis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove sreuke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. «t v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska jtavbinska družba . •
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100	.....
177 -201"-
58 -268-6205-824 110-145. 430 ■ 443--254-
¡BUi Nakup ln prodaja vsakovrstnih drlavnlh papirjev, nročk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n I n a izvršitev naredil na borzi.
Menjamlcna tialnlana iii uzba
„M M 11 C IJ
l.,Wo!lzBilB 10 in 13, Dunaj, I.,
b*
PoJa»nlla "3v vseh gospodarskih in dntnčnih «tvwoi>, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljikih vr«dn«»tHl(i papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoccgm obrestovanja pri popolni varnosti ajT naloženih glavnic, TE»