SloTcnske ljudske pesmi o Kralju Matjažu Ivan Grafenauer 1. Kaj se-je doslej pisalo o pesmih in pripovedkah o Kralju Matjažu Prvi je pisal o slovenskih ljudskih izročilih o Kralju Matjažu Matija Majar Ziljski. Poročal je O' njih v okviru posebnega dodatka o slo^ venskih narodnih pripovedkah in pesmih o turških vojskah v Heinricha Hermanna Zgodovini Koroške, pri čemer se je kajpak omejil na koroško gradivoi, na gradivo iz drugih slovenskih pokrajin, kolikor je biloi dotlej priobčeno, je samo ορο·ζοπ1> Spis obsega zgolj poročilo', pa z obilico dotleji nepriobčenega gradiva s Koroškega; le mimogrede skuša razložiti tudi, kako je mogel postati O'grski kralj Matija Ko^rvin kot Kralj Matjaž slovenski narodni junak. Polčetrto desetletje pozneje je Simon Rutar v Stritarjevem Zvonu 1879 podal pregled o ljudskih pesmih in pripovedkah o Kralju Matjažu^ po vsem slovenskem ozemlju, kolikor jih je bilo do tedaj priobčenih, ter po^ množil to gradivo še s pripovedkami z Goriškega, žal samo v odlomkih. Skušal je razložiti tudi njih postanek. Kot zgodovinar si je prizadeval predvsem pojasniti razmerje izročil do zgodovine: pokazal je, kako so se v Kralju Matjažu združile značajne in zgodovinske poteze Matija Korvina in njegovega očeta Janka Hunyadija-Sibinjana, pa tudi junaške poteze celjr skih grofov, zlasti poslednjega, Ulriha II., da jie pa ta vrgel nanji vsaj v eni pesmi (Smrt Kralja Matjaža, SNP I, št. 12) tudi senco svoje razvratnosti. Ugotovil je, da, zgodba niti v eni izmed štirih pesmi, zvezanih z Matjaževim imenom, ni zgodovinska; v treh izmed njih je označil zgodbo kot mitološko (Matjaž da je stopil na mesto sončnega junaka), a ker je pojmoval mitološki izvor po zgledu D. Trstenjaka in Gr. Kreka v smislu naravnomitološke teorije, da so se take zgodbe iz enakih bajnih predstav izoblikovale povsod enako in samostojno, je samo za eno pesem^ navedel enačico, antično pri- povedko o Orfeju in Evridiki (Matjaž — Godec pred peklom; Vraz, Narodne pesni ilirske ... (1839), štr. 6—7; SNP I, št. 64b). Za pripovedke o Kraljtu Matjažu navaja vrsto drugorodnih junakov, spečih v gori, pri Srbih in Hrvatih Kraljeviča Marka (str. 215, cit. Valjavčeve Nar. pripovjesti, 64—74 1 H e ii η r. Hermann, Handbuch der Geschichte des Herzogthums Kärnten I (1843SS.), 254—278: Volks-Sagen und Volks-Lieder der kämt. Slo- venen von den Türken-Kriegen und dem Könige Mathias Corvin. (Na koncu podpis: M a t i a M a j e r.) 2 S. Rutar, Kralj Matjaž v slovenskih narodnih pesmih in pripovedkah, Zvon 1879, št. 9-10, 12^14, str. 138 ... 219. 190 Ivan Grafenauer s sklepom o Marku v gori), pri Britancih Artusa, pri Dancih Holgerja, pri Nemcih Karla Vel. v Untersbergu, Friderika Rusobradega v Kyffhäusequ, pri Čehih Svatopluka in razne junake v gori Blaniku; vendar ni poskusil določiti, kako mesto zavzema med njimi slovensko izročilo. Opozoril pa je Rutar tudi na najstarejšo omembo slovenskih pesmi oi Kralju Matjažu proti koncu 16. stol. V okrajšani obliki je sprejel dr. Jakob Sket to razpravo v Slovensko čitanko za 5. m 6. razred srednjih šol (1889, 1904), in slovensko narodopisje se je z njeno razlaigo zadovoljevalo nad štirideset let (do 1921).^ Že 15 let poprej pa je izšla v Zapiskih Naukovogo tovarištva imeni Ševčenka v Lvovu (t. LXVII—LXX (1905—1906) znamenita razprava (doktor- ska disertacija) mladega ukrajinskega narodopisca Zeno na Kuzelje (r. 1882) »Ugorskyj korol' Matvij Korvin v slavjanskij ustnij slovesnostv. Rozbir motj^viv, zvjazanyh z jogo imenem« in bila izdana 1906 tudi koit posebna knjiga.* To je prva razprava, ki se je lotila z uporabo pri- merjalne literarno*- in kulturnohistoirične metode razbora skupine slovenskih narodnih izročil; mimo nje ne more nihče, ki bi hotel kar koli pisati O' sloven- skih pripovedkah in pesmih o Kralju Matjažu. Slovensko" narodopisje pa se je z njo zelo malo okoristilo.'^ 3 Sketova čitanka za 5. in 6. razred sred. šol je narodopisna besedila, ki eo zavzemala v njej mnogo prostora, razlagala vseskozi v smislu Krekove naravno- mitološke teorije, že davno zastarele, in to ne le praktično, tudi teoretično z obšir- nimi sestavki. Nove čitanke, ki so to razlago nadomestile s primerjalno, kultumo- historično, so začele izhajati šele 1.1921. .« Pregled vsebine: Zap. NT im. Ševčenka, zv. 67, letnik XV (1905) — paginirane so razprave —: 3. razprava, I. Uvod. Zgodovinska podstava, str. 1—11; II. Vzroki popularnosti Matija Korvina. str. 11—15; Iii Matija Korvin pri Ogrih, str. 15—IS; IV. Matija iKorvin pri Srbih in Hrvatih, str. 1β—38; V. Pesmi in pripovedke o lizvolitvi in kronanju Matijevem (pri Hrvatih in Srbih), str. 38—'55. — Zv. 68, letnik XV (1905): 2. razprava (z nadaljevanjem svoje paginacije). VI. Matija Korvin pri Slovencih. Občni značaj in zgodovinska podklada pesmi, str. 55^-63; VIT. Balade o Matiju, a posebno balada »Kralj Matjaž reši svojo neveisto iz turškega ujetništva«, sitr.63—82, na str. 65—66 o pesmi »Smrt Kralja Matjaža«!. — Zv.69, letn.ik XV (1906 — tu so paginirani zvezki): 3. razprava. Vil. (nadaljevanje), str. 31—49; Vili. Slovenske balade in pesmi o Matiju, a posebno balada »Kralj Matjaž v turški ječi, reši ga turškega kralja mlajša hči«, str. 49—69; na str. 67—69 o Matjažu »Godcu pred peklom«. — Zv. 70, letnik XV (1906) — paginiran je zvezek: 5. raz- prava. IX. Pripovedke o spanju in vrnitvi Matijevem in podobne slovanske pripo- vedke o nekje skritih in spečih junakih, str. 86-^104. X. Miatija Korvin pri Slovakih in balada »Matija, preoblečen v žensko, odpelje odrečeno mu dekle«, str. 104—112; XI. Matija v umetni poezijii (slovenski in slovaški), str. 112—113. — Izmed blizu 150 str. obravnava slovenske pesmi in pripovedke, njihovo osnovo {1--15) in inačice nad 100 str. 5 O'bširneje sem govoril o njej v monografiji o Mladi Zori in pripovedkah in pesmih o Salomonu in njegovi nezvesti ženi (dovršeni prvič 14. julija 1W7), ki pa tedaj zaradi neugodnih razmer za znanstveni tisk ni mogla iziti; vnovič spisana leži zdaj pri SAZU v Ljubljani, pa je medtem z objavo monografije o Lepi Vidi marsikje zastarela; kdaj jo bom mogel predelati, ne vem. Na razpolago pa je raziskovalcem pri SAZU v Lj. — Zdaj mi je žal, da poročila o Kuzeljevih izsledkih s svojimi spopolnili nisem že tedaj kje posebej priobčil; bil pa sem zaposlen z nujnejšim znanstvenim delom. Blistvene izsledke pa sem uporabil, kolikor je bilo mogoče, v Slovenski čitanki (I, 1921, II. 1922). Slovenske ljudske pesmi o kralju Matjažu 191 Važen prispevek k zgodovini slovenskih pripovedk o Kralju Matjažu je priobčil dr. F r. Kotnik s svojo razpravo »Drabo&njakove ,Bukelce od Matjaža'« (Čas XVIII, 1923/24, str. 217—232) s povzetkom Drabosnjakove priredbe nemške Ijiudslce knjige O' cesarju Frideriku v Untersbergu ter Huber- jeve priredbe neke druge nemške ljudske knjige o Karlu Vel. v Untersbergu, ki se je po izvlečkih bratov Grimmov v Deutsche Sagen I, št. 24, 27 in 28 izkazala kot ljudska knjiga iz Brixena (Sagen der Vorzeit oder ausführliche Beschreibung von dem berühmten salzburgischen Untersberg oder Wunder- berg, wie solche Lazarus Gitschner vor seinem Tode geoifenbart. Brixen 1782): št. 27. Der Unterberg, 28. Kaiser Karl im Unterberg, 24. Der Birn- baum auf dem Walserfeld. Brez poznavanja Kuzeljeve razprave je pisal o pripovedkah o Kralju Mat^žu univ. prof. dr. Jak. Kelemina v Bajkah in pripovedkah slo- venskega ljudstva, DsM v Celju (1930), 10, 30, češ da so mitološkega izvora; dragocena pa je njegova knjiga zaradi bibliografije teh pripovedk: št. 6. Kralj Matjaž (Stari ciklus). I—VI, str. 47—51, opp. str. 378—379; št. 17. Kovač pri Kraljiu Matjažu I—III, str. 67—71, opp. str. 380; št. 247, str. 353, op. str. 402. Brez poznavanja Kuzeljeve razprave je pisal o slovenskih pesmih in pri- povedkah o Kralju Matjažu tudi Italijan Bartolome o Calvi v infor- mativnem spisu z italijanskimi prevodi vseh štirih pesmi »I canti popolari Slavi e la saga di Mattia Corvino« v Annuario del R. Istitutoi tecnico di Mantova o šol letu 1931/32. Prav tako' tudi dr. Georg Graber v Sanku »Matthias Corvinus in der Volksüberlieferung der Slovenen«, Carinthia v Celovcu, 126. letn. (1936), 39—5Ö; zato pa govoriči o nemških igrških pesmih, po katerih je prišla balada o Kralju Matjažu in Alenčici med Slovence (str. 42), čuti poitrebo dokazovati, da posamezne pesmi o Matjažu, ki so se na Koroškem ohranile le v ostankih (kar ni res), niso tam nastale (česar nihče nikoli ni trdil), ampak prišle tja po potujočih pevcih (za kar ni dokazov), se usti, da je treba »dvojne previdnosti« pri razsojanju potvorb v proznih zapisih (ki naj bi pač zabrisavale nemški vpliv), ne da bi obdolžitev kakor koli dokazal (o resničnih potvorbah, pa poi nemških predlogah, gl. spodaj): Trstenjakova nerodna »etimološka« sprememba gore Pece v »Pečice« (str. 43) je bila pač čisto navaden Trstenjakov konjiček, ki se mu samo nasmehneši. Pravilno zavrača Graber vsakršno mitološko razlagoi tako pesmi kakor pripovedk o Kralju Matjažu, o zahodnem izvoru Matjaževskih balad pa mu ni bilo treba samo domnevati (42); če Kuzelje ni poznal, bi bil iz moje Slovenske čitanke za 5. razr. (1921), ki navaja njeno 289. str. (41) že na str. 290 lahko izvedel, da je moitivni obrazec pesmi o Kralju Matjažu in Alenčici doma ne med Nemci, ampak na Provansalskem. O Graberjevi znanstveni vestnosti pa najbolj priča, da je o pesmi o Kralju Matjažu in Hanci, ostanku Koglekove inaace k »Matjažu in Alenčici« (SNP I, št. 3), zapisanem 1912 (!) v Selah (v hribih nad Šmarjetoi v Rožu, od koder je Koglekova inačica), samo v nemški parafrazi poročal, da je pa ni podal v izvirnem besedilu in jeziku. M. M a i a r je Koglekovo inačico v Hermannovi Geschichte Kärntens I, 192 ' . Ivan Qrafenauer 261—269 (ne 263ss, kakor navaja Graber) lahko vso priobčil v slovenskem jeziku ter ji dodal (269—276) še nemški prevod. Graberjiev zapis — ali bo kdaj priobčen? — obsega še 35 celih vrstic, drugo je podala pripovednica v nevezani besedi. Poglavitna izmed teh razprav, Kuzeljeva, si je postavila za izhodišče raziskovanja naših pesmi in pripovedk o Kralju Matjažu sledeča načela: 1. da so zgodbe (oblikovana snov) v njih starejše od Matija Korvina in se je ime Kralja Matjaža vanje vneslo šele pozneje; 2. da zgodbe niso bajeslovnega izvora, t. J. da niso^ v smislu naravno^ mitološke teorije kot upodobitve bodi dnevnega, mesečnega, letnega krogo- toka ali vremenskega ali drugega dogajanja v naravi vsepovsod zrasle kakor gobe po dežju, ampak da je 3. te pesnitve kakor vse umetnine ljudskega pesništva izoblikoval nekje, v nekem času, ob nekih zgodovinskih razmerah ali doigodkih neki pesnik, znan ali neznan, da jih je ljudstvo po svojih pevcih in pripovedovalcih spre- jelo za svoje, jih pelo, pripovedovalo, spreminjalo ter da so se tako' širile na vse strani; 4. da jih je mogoče presojati, vsako posebej, le z metodami književno- zgodovinskega in zgodovinskega raziskovanja virov, če so se in kolikor so se ohranili. Tako je Kuzelja, kolikor mu je bilo po virih mogoče, raziskal tudi naše pesmi o Kraljiu Matjažu. Namen sledečih sestavkov je, da Slovence, ki se zanimajo za narodopisje, seznanijO' z izsledki Kuzeljevega raziskovanja, da pa te izsledke, kolikor je to mogoče na osnovi novega gradiva, spopolnijo in, če treba, tudi popravijo. 2. »Kralj Matjaž reši svojo nevesto« Po zgoraj navedenih načelih je Kuzelja po virih, ki so mu bili dostopni, raziskal tudi naše pesmi o Kralju Matjažu. Izhodišče so mu pripravili že nekateri ruski raziskovalci, ki so s takega stališča preučili srbskohrvatske pesmi o Kraljeviču Marku.« Najobširnejie razpravlja o baladi »Kralj Matjaž reši s v oi j. o^ nevest o.^ Po motivni analizi slovenskih inačic (n. d., str. 66—73) opo^ zarja na njeno podobnost s shrv. junaško pesmijo »Kraljevič Marko i Mina Kosturjanin«,^ ki |i tudi razbira inačice (74—82), in primerja obojne inačice z inačicami italijansko-provansalskol·gaskoιnjsko-francosko^bretonsko-katalon- <· M. Halanskij, Južno-slavjanskija skazanija o Marke Kraleviče, Russkij Filol. Vestnik 1894^1895; I. Sozonovič, K voprosu o zapadnom vlijaniji na slavjanskuju i russkuju poeziju, Varšavskija miivers. Izvestija 1β97, 1898. ' SNP I, št. 1—8; št. 48. »Kraljevič Marko reši svojo nevesto« (kajkavska). — Z. Kuzelja, Zap. NTŠ, t. LXV11I, 2. razpr., str. 66—82, t. LXIX, str. 31—49. s Bogišić V., Nar. pjesme iz starih, najviše primorskih rukopisa (1878), št. 7 = HrNPMHr II (1897), št. 47; prim. Vuk lU, št. 62, H«, št. 61; vsega blizu 40 ina- čic; tudi po ena romunska in bolgarska. Slovenske liudske nesmi o kralin Matiažn 193 sko kancono »II Moro S a r a c i n o« ter sorodnimi špaiisko-portugalsko^ katalonskimi romancami o Gajferosu i. dr." Ker so izdaje le malokomu dostopne, podajem tu po Nigru (213—214) prvo piemontsko inačico (A). IL MORO SARACINO A Bel galant a si marida, si marida for d'pais. 2 La spuzà na fia giuvo, tanto giuvo e tant gentil. Tanto giuvo cum'a l'era si savia pa gnianc vesti. 4 Al lunes a l'á spuzà-la al martes la chita li. Bel galant l'è anda a la guerra per set agn na turna p¡; 6 E la pavera Fiorensa l'e resta sensa mari. E da li a i passa 'l Moro, el gran Moro Sarazi. 8 L'á rubà bella Fior^ensa, a í'a mnà-la a so pais. A la fin de li set ani bel galant l'è rüva li. 10 Cun ün pe pica la porta: — O Fiorensa, vni a dürbi. — Sua mama da la finestra: ■— Fiorensa l'e pa pi si; 12 Fiorensa l'e stá rubeja dal gran Moro Sarazi. — — O tirè-me giü mia speja, cula del pügnal d'or fin. 14 Vóí ande serchè Fiorensa s'i ría duvéissa müri. — L'á trova tre lavandere, ch'a lavavo so fardel. 16 — Di-me 'n po', vui lavandere, di chi è-lo cul castel? — Cul castel a l'è del Mora, del gran Moro Sarazi; 18 E Fiorensa, bela Fiorensa, fè set agn ch'a l'e la drin. — — Di-iñe 'n po', vui lavandere, cum' farai-ne ande la drin? 20 — Poze cul vesti da pagi, vestiri da piligrin. Ande ciamè la limozna sta seira o duman matin. 22 E Fiorensa, bela Fiorensa, ve dará dei pan e dei vin. — El Moro da la finestra da luntan l'a vist a vni: 24 — O guarde, bela Fiorensa, 'n piligrin dèl vost pais. — D'me pais a pöl pa esse, pöl pa esse d'me pais. 26 fuzelin ch'a vulo aríária polo pa vni fin a si. S'a ríin fãss la rundanina, ch'a gira tut quant êl di. 28 — Fè limozna, 'n po' d'limozna a sto póvêr piligrin! — .4íj fazend-je la limozna a j'à vist so anel al di. 30 E Fiorensa Fà conossü-lo ch'a Vera so prim mari. S'a nin va a la scüderia, munta an sela al cavai gris. 32 — Stè-me alegre, mie creade, mi m'n'a turno al me pais. — Él Moro da la finestra s'büta a piánzer e gemi: 34 — Avei-la mantnü set ani sensa gnianc tuche-je 'n di! — (Prevod : Lep dvorjan se je oženil, oženil zunaj dežele. Vzel je deklico mlado, tako mlado in tako prijazno. Tako mlada kakor je toila, se ni znala 8 Costantino Nigra. Canti popolari del Piemonte (b. 1. — predgovor: agosto 1888), št. 4C. 11 Moro Saracino, str. 213—256. Slov. etnograf — 13 194 Ivan Graienauer niti oblačiti. V ponedeljek jo je vzel, v torek jo je pustil tam. Lepi dvorjan je šel na vojsko, sedem let se več mi vrnil; in uboga Fiorensa je ostala brez moža. In tedaj je prišel tja Zamorec, veliki Zamorec Saracenski. Ugrabil je lepo Fiorenso, jo vzel v svojo deželo. Na koncu sedmih let se lepi dvorjan je vmdl tja. Z eno nogo svme v vrata: »Fiorensa, pridite odpirat.« Njegova mati pri oknu: »Fiorense ni več tu; Fiorenso je ugrabil veliki Zamorec Sara- censki.« — »Vrzite mi doli moij meč, tisti z držajem iz čistega zlata. Hočem dti Fiorense iskat, tudi če bi moral imireti.« — Naletel je na tri perice, ki so prale svoj sveženj (perila). »Povejte mi nekaj, ve perice, čigav je tale grad?« »Ta grad je Zamorcev, velikega Zamorca Saracena; in F'iorensa, lepa Fiorensa, sedem let je, kar je tam notri.« — »Povejte mi, ve perice, kako naj storim, da pridem tja noter?« — »Slecite to plemiško (paževsko) obleko, oblecite se po romarsko. Pojdite prosit miloščine ali ta večer ali jutri zjutraj; in Fiorensa, lepa Fiorensa, vam poda kruha in vina.« — Zamorec z okna ga od daleč zaigleda, ko prihaja. »O, glejte, lepa Fiorensa, romar iz vaše dežele!« — »Iz moje dežele ne more biti, ne more biti iz moje dežele. Ptički, ki po zraku letajo, ne morejo priti do sem, če ne (morda) lastovička, ki se spreleta ves ljubi dan.« — »Dajte miloščine, malo miloščine temu ubogemu romarju!« Ko mu je podajala miloščin«, mu je zagledala svoj prstan na roki; in Fiorensa ga je spoznala, da je bil njen prvi soprog. Tedaj gre v hlev, zasede sivega konja: »Veselite se, spletične moje, jaz se vrnem v svojo deželo!« — Zamorec pri oknu se je začel jokati in stokati: »Skrbel sem zanjo sedem let, pa se ji nisem dotaknil le prsta!«) Inačice se med seboj precej razločujejo. Poglavitni razloček je, da v mno- gih provansalskih, gaskonjskih in katalonskih inačicah Zamorec Saracen ubežnika zasleduje, pa brez uspeha (prim. K. Matjaž in Alenčica); v nekih gaskonjsko-katalonskih jih reši čudež: most čez reko se za ubežnikoma podere, voda se pred njima razdeli, a pred zasledovalci spet strne. V dveh španskih na pol umetnih »romancah« (2. o Gaiferu, 1. o Moriani) Zamorec vpričo moža ugrabljeno ženo udari ρο' zobeh in mož ga nato ubije (prim. K. Marko in Mina Kosturjanin). Romanisti so dognali, da je narodna pesem (kahcona) »II Moro Sara- cino« nastala za saracenskih plenitev kje v Južni Franciji, doloičneje v območju Languedok, in se od tam razširila v Severno Francijo, Katalonijo in Severno Italijo. O razmerju med kancono in španskimi romancami si niso na jasnem. Sazonovič^" je ugotovil, da spada v krog njenih inačic tudi srbskohrvatska junaška pesem, o Kraljeviču Marku in Mini Kosturjaninu; Kuzelja je spoznal isto tudi za našo pesem o Kralju Matjažu in Alenčici. Po ugotovitvi vrste motivov, ki so skupni vsem trojim pesmim (Zap. NTŠ, t. LXIX, 31), se obrača Kuzelja k razboru razločkov, takih, ki izvirajo iz različnih inačičnih tipov romanske kancone, in takih, ki soi se razvili samo- stojno v slovenskih in v hrvatskih inačicah. Na tej; osnovi jie prišel do za- ključka, da sta »obe verziji, t. j. srbskohrvatske pesmi oi Mmi s Kostura 1» Sazonovič, n. d. Und wer auf dissem Schlosse wohnt, Das darf ich euch wol sagen, Es ist ein wunderschöne Fraw Wol mit dem Pilger herzogen.€ 17. Der Herr wol zu dem Knechte sprach: »Wol auf, wir wollen von dannen. Wann es mein Fraw kein Ehr will haben. So hab sie Spolt und Schande.<ί Na koncu se je pesmar še podpisal: pesem da je zapel dobri romar, ki mu je z ženo tako' poi sreči šlo. Vprašanje, kdo prebiva v gradu, in odgovor, ki je iz prvega dela narodne pesmi prenesen v sklep padelka, kaže jasnO', da gre tu za namerno potvorbo. Odlomek Gotfrida von Nifen^^ pristno predlogo le malo pojasnjuje; le td vidimo, da romar odhaja »von Walchen« (iz vlaške, t. j. roinanske dežele), kar ustreza romanski predlogi. Nemška znanost z Johnom Meierjem vred pravega značaja pesmi »Der Pilgrim« ni spoznala. Pesem »Der Pilgrim« je po svoji osnovi inačica romanske kancone »II Moro Saracinoi«, ki pa je privzela iz izročila 2. romance O' Gaiferu motiv zaušnice. V južnoizahodni Nemški sta bili potemtakem znani pač obe pripo vedčnoi-baladni izroičili. Kuzelja po Halanskem (n. d., t. 69, str. 33—34, op. 4) na kratko navaja še epizodo iz srednjevisokonemškega epa Wolfdietrich (13. stol.), ki ustreza zgodbi 2.romance o Gaiferu: Ženoi Wolfdietricha je ugrabil vehkan Drasian. Mož si obleče kosmato meniško^romarsko haljo (kutte), skrije meč med pal- move vejice in gre ženo iskat. Pri Drasianu sreča nepoznan svojoi ženo' in preskusi njeno zvestoboi, rekoč, dai se je Wolfdietrich spet oženil. Ko se prepriča, da ga ni pozabila, ubije Drasiana in vzame ženo s seboji (Pripovedka o Wolfdietrichu in njegovem očetu Hugdietrichu sega še v merovinške čase, nemški ep pa je sestavljen na osnovi francoskih chanson de gestes o »Floo ventu« [12. stol.]). Kuzelja misli, da gre sorodnost s srbskobrvatsko pesmijo preko romance o Gaiferu, kar je po francoskem viru pesnitve pač pravilno. Vendar nam Wolfdietrich dokazuje, da je snov bila daljie razširjena, kakor so sodili romanisti." Kuzelja omenja (n. m.) po Halanskem tudi, da se zgotdba srednjegrškega narodnega epa Digenis Akritas (ok. 1250) za čudo dobro ujema z zgodbo slovenske balade o Kralju Matjažu in Alenčici: v njej ni motiva preskušnje ženine zvestobe, pripoveduje se o ptici-glasnici, o ubegu z ženo in junaškem boju z zasledovalci. Pa tudi tu si iz podobnosti ne upa izvajati kakih sklepov. Vendar je prav ta starobalkanski obrazec zelo važen, ker posreduje zvezo med slovensko pesmijo in ruskimi bvlinami z istim motivnim obrazcem: 12 Gotfrid von Nifen (Neiien), dokazan za leta 1234-^56, iz Švabskega, je bil izmed privržencev mladega kralja Heinricha, ki se je uprl očetu, cesarju Fride- riku m. in bil zato 1235 zaprt (u. 1242). 198 Ivan Qrafenauer o »Dveh bratih Livikih in o knezu Romanu Dimitrijeviču« (Rvbnikov Pesni I [1861], št. 73—75, III [1864], št. 51, IV [1867], št. 17) in o »Najezdu Litovcev« (Hilferding, Onežskija byliny, št. 12, 42, 62), najsi so imena, na katera se je obrazec prenesel, razmero^ma mlada (prim. Lepa Vida, str. 10, op. 1). Žal mi niso pri rokah vsi potrebni viri, da bi mogel vprašanje nadrobneje raziskati. Vendar se mi zdi, da nam že zemljepisna razširjenost ljudskih izročil o Rešitvi neveste iz rok tujevemega ugrabitelja in starost inačic marsikaj lahko odkrije. Motivni obrazec 2. romance o Gaiferu — mož nepo- znan najde ugrabljeno ženo, s hudim sporočilom preskusi njeno zvestoibo; ker pokaže, da za možem žaluje, jo ugrabitelj dejansko žali in mož ga ubije — je znan v Španiji, Franciji, Nemčiji, na Balkanu pri Srbih in Hrvatih; Gaifer je junak Karlovega pripovedčnega kroga (8. stol.), pripovedke o Wolf- dietrichu segajo v 6. stoletje. Pripovedčnoi-baladni obrazec tega tipa se je torej širil od zahoda proti vzhodu. Motivni obrazec »II Moro Saracino« — ugrabljeni ženi se da mož skrivaj spoznati in jio ob prvi priložnosti odpelje; zasledujejo jih, pa mož se sovražnikov ubrani — je razširjen v Kataloniji, Franciji, Italiji, (Nemčiji?), Sloveniji, pri Grkih, Rusih. Najstarejlše spoTOČilo o njem je iz Grčije: Digenis/ Akritas je sestavljen po ljudskih izročilih iz 10. stoletja. Sklepati treba, da je ta pripovedčnohbaladni obrazec potoval z Balkana na vzhod in na zahod. , Obojni prenos je bil v dobi križarskih pohodov in pri zvezah Balkan- skega polotoka z Rusijo kaj lahak. Tako bi se tudi razložilo razmerje sloven- skih do srbskohrvatskih inačic. Slovenci bi bili dobili pripovedčno-baladno osnovo za pesem o Kralju Matjažu in Alenčici (kakor več drugih baladnih snovi) od Grkov. Zvezo z njiimi pa so pretrgale inačice, ki so potem — za dobe križarskih vojska — prišle k Hrvatom in Srbom z zahoda. Kajpada je to za zdaj samo delovna domneva, ki jo bo treba še na osnoivi virov preveriti. Raziskati bo treba še izvor nekaterih motivov v pesmi o Kralju Matjažu in Alenčici, ki so hrvatski pesmi o Mini neznani, pa jih tudi v romanskih inačicah ni, tako motiva ptice znanilke in plesa pod lipo na Turškem. Za prvo pač ne bo treba s Kuzeljo (t. 69, str. 44s., op, 1) in Graberjem (n. d., 42) iskati izhoidišča v ptičku kot slu ljubezni v evropski, posebej nemški ljudski poeziji, ko je prav ta ptica glasnica-svarilka v slovenski ljudski poeziji zelo pogosten motiv, medtem ko ga v nemški skorajda ni.i^ Za ples pod lipo pa bo najbolje opozoriti na balado o Povodnem možu (SNP I, št. 81—82, pripov. pri Valvasorju, vir Prešernovi baladi); tu je tudi namen plesa isti: Matjaž in povodni mož hočeta med plesom ženo (nevesto) odpeljati. Vprašanja, kdaj bi bila prišla predhodnica pesmi o Kralju Matjažu in Alenčici k nam, si Kuzelja ni zastavil. To se je moralo zgoditi pač še v času, ko plenitve saracenskih pomorskih roparjev po obrežjih Jadranskega morja še niso bile pozabljene, torej v dobi križarskih vojska, ki so se jjh udeležili 13 Prim. Spokorjeni grešnik. Ob Jadranu (1947), str. 67—63 (drugod namesto nje angel); O svetem zakonu pojoča ptica, SNP I. št. 67—69; Grešnik bolan se obhaja, SNP I, št. 302—304 — v št. 305 namesto nje Marija; Marija, ptica pevka in zamorska deklica, SNP I, št. 544 do 570; Ptica svarilka, SNP I, št.795—806. Slovenske ljudske pesmi o kralju Matjažu 199 tudi iz naših dežela, v dvanajstem ali v začetku trinajstega stoletja. To je tudi doi>a naših baladnih in legendarnih pesmi o španskih (t. j. maverskih) kraljih in kraljicah in o zamorskih deklicah. Tedaj so bile tudi zveze z Italijo še živahne, saj so bili od druge polovice XI. stoletja oglejski patriarhi precejšr njemu delu slovenske zemlje (Istrski grofiji in Slovenski krajini = Dolenjski) tudi svetni vladarji; od druge polovice XII.stoletja so jim oblast že izmikah razni fevdniki, od sredine XIII. stoletja pa je prešla na druge oblastnike. Junak predhodnici pesmi o Kralju Matjažu in Alenčici je bil v slogu naših starih balad pač »kraljic mlad«, ugrabitelj pa verjetno Črni zamorec. Domnevo, ki jo Kuzelja po krivici imenuje Rutarjevoi,i* da bi bila pesem nastala (mi bi dejali: da bi se bila zvezala z Matjaževim imenom) pod vplivom pripovedovanja o nevarnosti, ki je pretila nevesti Matija Korvina Beatriči Napolski od Turkov, ko jie potovala iz Italije na Ogrsko^, se zdi Kuzelji malo verjetna. Trdnega pa si tudi sam ne upa povedati. »Mogoče le, da se je Matjaževo ime prijelo v naši baladi podobno kakor (Markovo ime) v pesmi o Kraljeviču Marku, k čemur so mogle pripomoči pripovedke o Matjaževih pohodih, kakršne so krožile vobče med ljudstvom (pri Ogrih, Slovakih in Rusinih so dokazane) in so izhajale od resničnih dogodkov iz kraljevega življenja.« (Zap. NTŠ, t. LXIX, 49). Več tudi danes o tem ne vemo. 3. »Kralj Matjaž v turški ječi« Tudi pri baladi »Kralj Matjiaž v turški ječi« (SNP I, št. 9—10) je Kuzelja zvezal slovensko pesem s srbsko junaško' pesmijo »Marko Kraljevič prevario Arapku djevojku«, ki je znana tudi Hrvatom, Makedoncem in Bolgarom,^^ po tej pesmi pa tudi z raziskavanji ruskih znanstvenikov o njej, predvsem Halanskega.i" Ugotovil je mimo tega, da k slovenskim inačicam spada tudi istrska hrvatska pesem »Dore i knez Matijaš«.*' Da se je približala slovenskim inačicam, oz. baladnemu tipu, ki mu slovenske inačice pripadajo^, tudi dalma- tinska hrvatska pesefti »Ban Zrinjanin i Begzada djevojka« z mnogimi inači- cami (HrNP MHr VI, št. 34, 33 in str. 326—332), Kuzelja še ni mogel vedeti, ker je knjiga izšla šele leta 1914. a) K u z e 1 i e v i izsledki in domneve Za pregledom slovenskih inačic in istrske pesmi se ozre Kuzelja s S. Rut ar jem (Zvon 1879, 151) na zgodovinski dogodek, ki je morda 1* Ko Rutar poroča o tem Beatričinem potovanju (Zvon 1879, 150), pravi na koncu: Težko, da je bila ta dogodba kaj pripomogla k nastanku pripovedi o Alen- čice ropu. « Bogišić, št. 5 = HrNP II, št. 13; Vuk HS št. 64. (II», št. 63): Marko Kraljević i kći kralja Arapskoga; HrNP II, št. 14. Še 7 drugih hrvatskih inačic (6 v HrNP II, str. 347—51, 1 v Nevenu 1855) in 6 bolgarskih in makedonskih (Miladinovci, Balgarski narod, pjasni [1861], št.54. Markovo ispovjadvanije). — Svoj inačični tip predstavljajo dalmatinske inačice o Zrinjaninu banu in ena slavonska o Kraljeviču Marku (glej v Dodatku C, D). leM. Halanskij, K voprosu ob otraženiji skazanija o Bove koroljeviče v serbskom epose. Rus. Filol. Vestnik XXI (1889) 270ss. " Hrvatske nar. pjesme... iz »Naše Sloge«, Trst (18TO), odd. Π, št. 62,'str. 59s. 200 Ivan Grafenauer vplival na oblikovanjie pesmi, na ujetništvo Janka Hunyadija-Sibinjanä pri turškem podložniku despotu Juriju Brankoviču (1448), iz katerega se je rešil z obljubo, da se poroči njegov sin Matija z Jurijevo vnukinjo Elizabeto Celjsko, ki se je pri njem vzgajala,^*' ter se nato obrne k inačicam srbsko-' hrvatsko-makedonsko^bolgarske junaške pesmi ter k sorodnim drugojezičnim baladnim pesnitvam, k fepizoidi o Antiohovem sinu in emirovi hčerki v bizant- skem junaškem epu (o^k. 1250) »Digenis Akritas« (Nezakonček krajišnik) ter k angleško^škotsko-dansko^nordijski baladi »Lepi Cvet northumberlandski«" in njej podobnim pesmim. Po razboru motivov je prišel do sklepa, da je slovenska balada o Matjaževi rešitvi iz ječe prede- lan obrazec bal a dne teme, priljubljene daleč na okoli, predvsem v Franciji, Angliji in Nemčiji, da je nastala po vplivu hrvatskosrbske junaške pesmi o Marku Kra- ljeviču in arabski deklici ter krajevnih zgodovinskih izročil, ki so vplivala na njeno preo'brazbo in sedanjo podobo (n. d., 65—66).^° Dokazovanje pa Kuzelji pri tej pesmi ni tako uspelo kakor pri pesmi o Kralju Matjažu in Alenčici. Že v začetku, pri prikazu slovenskih inačic z istrsko, je zagrešil usodno napako, ko je sicer pravilno navedel Matjažev odgovor Margetici v goriški inačici (SNP št. 9), pa ga je čisto' narobe razumel. Matjaž odgovarja (vv. 39—42): »Doma imam svojo ženko, Tri mlade sinke imam ž njo. Mi turen boS odpirala, Med njimi se (si!) boš zbirala,Po Ilešičevem povzetku v LZ XXXV (1915). 564 (okrajšano). — Po Kačiću Miošiću (Razgovor ugodni naroda slovinskoga [1756], št. 3. Pisma od kralja Vladimira) je prišla ta baladna snov tudi v narodno pesem (HrNP MHr VI. št. 32 in str. 325—26: Vladimir i Kosara) ter v srbskohrvatsko in slovensko književnost: Luka Svetec, Vladimir in Kosara, Slov. Bčela 1851, str. 4ss. O tem gl. več pri Novakoviću Stojanu, Prvi osnovi slovenske književnosti medju balkanskim Slovenima, pogl. 3. Legenda o Vladimiru i Kosari, Beograd (1893), in v I le š i če v i razpravi v LZ XXXV (1915), 561,ss. Prim. L Graienauer, Lepa Vida (1944), 15, op. 13. Slovenske ljudske pesmi o kralju Matjažu 213 obleči, ga poljubil in mu dal hčer za ženo. Samuel je zeta postavil v kraljev- sko čast njegovega očeta in mu izročil ozemlje mesta Drača. V nadaljnjem pripoveduje pop Dukljanin še o vladarski usodi Vladimi- rovi, v kateri se je naposled uresničila angelova napoved o mučeniški smrti. Kosarin bratranec, ki se je po Samuelovi smrti polastil makedonskega pre- stola, ga je dal 1015 umoriti. Če iz zgodbe o Vladimiru in Kosari in njuni ženitvi izločimo vsiljivo moralizujoči srednjeveški meniški slog, se nam pokaže-prava ljudska pripo'- vedka, inačica najstarejšega tipa iz baladno-pripovedčnega kroga o- rešitvi jetnika iz ječe po- hčeri oblastnika, ki ga v ječi drži; ponavljajo se celo- neka- tere drobne poteze, le sklep se je zgodovinskim dogodkom primerno spremenil. V obeh teh inačicah, rimski in srbski, se vrši dejanje v istem kulturnem in verskem okolju, nasprotje med jetnikovim-ženinovim in rešiteljičinim-neve- stinim svetom je v rimski inačici zgolj družbeno-, v srbski zgolj dinastično- politično. Versko-narodnega nasprotja še ni. V frankovski državi se je to nasprotje v našem pripovedčno-baliadnem krogu pojavilo- že dobrih sto- let poprej, med Grki približno v Samuelovem in Vladimiro-vem času. Pa tudi pripovedki sta že nekoliko pomlajeni. Takoj po začetku križarskih vojska so se širile tudi pripovedke najsta- rejšega tipa s tem v e r s k oi - k u 11 u r n i m nasprotjem. Spet gre za zgo-do-vinsko pripovedko v zvezi s svetniško legendloi. Nanaša se na ro-d Tomaža Becketa (1117—1170), državnega kanclerja anglo-normanskega kralja Henrika 11. (ok. 1155), kenterburškega nadškofa, prim.asa Anglije (1161—70), in mučenca (29. dec. 1170). Že ko ga je papež Aleksander III. tretje leto po smrti razglasil za svetnika, se je z njegova legendo- širila tudi pripovedka o njegovi materi, hčeri saracenskega emira, po vsej Evropi, kmalu so raz- glašale zgodbO' o ženitvi njego-vega očeta in matere tudi ljudske balade (najstarejši rokopis ok. 1300).'^ V legendi in pesmi se pripoveduje tole: Tomažev -oče Gilbert B ecket, londonski meščan Saksonec (ne Norman), na romanju v Sveto deželo padte v roke saracenskim razbojnikom, ki ga prodajo za sužnja saracenskemu emiru. Emiro-va hči se vanj zaljubi in mu pomo-re k begu; kmalu zbeži tudi ona z doma in ga najde s samima dvema besedama: London — Gilbert. K srbski in anglosaški legendi moremo po srednjeveških pojmih prišteti tudi frankovsko o sv. Wilehalmu-Guillaumu — žena pogana, nepomirljivega sovražnika krščanske vere, je po- spreobrnitvi h krščanstvu svo-bo-dna kakor dekle. Vse te tri legende predstavljajo z rimskim praobrazcem najpreprostejši in najstarejši tip naše pripovedke. Ogrodje dejanja ji je: Jetnika reši dekle (žena nepo-mirljivega pogana) iz očetove (moževe) ječe ali njegovega suženj- stva in po begu postaneta mož in žena. Nebistvena je sprememba srbske Balada o Gilbertu Becketu, Child, n. d. I, št. 457b. — Snov je uporabil Švicar Konr. Ferd. Aleyer za balado »Mit zwei Worten«:- (Sämtl. Werke, Knaur, Berlin b.l.], II, 170s.) in v noveli »Der Heilige (n. d. IV, 2Sss.). Prim. I. Qrafenauer, :.epa Vida (1944), str. 15 pod črto. V zadnji vrsti popravi tam tipkarsko napako: nam. Gilbert Beck et beri London — Gilbert. 214 Ivan Grafenauer legende, nastrile pač po zgodovinskem dogodku, da hči očeta pregotvoii in se jetnik in rešiteljica prej poročita in potem šele odideta v ženinovoi domo- vino. Prememba je razumljiva: verskega n a s p r oi t j a v tej legen- di še ni. Ta miotivni obrazec je tudi v osnovi skoraj vseh starofrancoskih chan- sons de gestes in drugih pesnitev, ki jih navaja Kuzelja (Floovant, Chevalerie Ogier, Gaufrey), in tudi inačicam angleške balade O' Mladem Beichanu (Young Beichan, Child I, str. 454—483). Spremembe so vse nebistvene, neka- tere v starofrancoskih chansonah so očitno mlajše, ker ne zatajujejoi lahko- miselnega značaja njihovih prirediteljev popotnih igrcev, tako če rešiteljica gospodična jetnika spravi pred begom v svoje izbe, čeprav s tem lahko njega in sebe pogubi.. Iz tega pracbrazcai so se razvili vsi poznejši tipi našega pripovedčno- baladnega kroga. Še po pomanjkljivih podatkih, ki jih nudijo skopi povzetki v literaturi — za inozemske inačice so mi prvi viri samo izjemoma pri rokah — moremo ugotoviti, da so uporabljeni nadrobni motivi, ki se ponavljajo v inačicah \'seh pciznejših tipov, že v tej ali oni inačici praobrazca: strežba jetnikova (Willehalm, Vladimir), jetnikova prisega, da rešiteljico vzame za ženo (rimska, Voung Beichan), zvijačna pridobitev ključev za k ječi (Voung Beichan). Praobrazec se je ohranil iz različnih časov do malega v vsej zahodni Evropi: 1. na Apeninskem polotoku (rimska retorska na- loga), 2. v Franciji (mnogo primerov, o sv.Willehalmu še iz karolinške dabe), 3. v zahodnem delu Balkanskega polotoka (Vladimir in Kcsara, 10/11. stol.), 4. v Angliji (Voung Beichan, Gilbert Becket 12. stol.), 5. na Nemškem (poljudno izročilo, iz katerega je zajemal Korošec Ulrich v. d. Türlin zgodbo o ženitvi sv.Willehalma, ker je iz franco- skih virov ni zajel (ko' francoski pač ni znal), od Wolframa v. Eschenbach pa je mogel dobiti samo občno snov, ne pa podatkov za zgodbo). Iz Vzhod- ne Evrope in iz nordijskih dežel doslej; ni znan še n O' b e n primer. Po teh ugotovitvah stoji pred nami naloga, da pojasnimoi, kako in zakajso se ločili mlajši tipi našega prip o vedčno'-ba- ladnega kroga od skupnega praobrazca. Če oboje primerjamo, se nam pokaže, da sta poglavitna r a z 1 O' č - k a nasproti praobrazcu dva: 1. j e t n i k o v a kriva prisega, njegova nehvaležnost in nezvestoba, 2. jetnik je oženjen. Takoj tudi vidimo, da ta dva razločka nista v vzročni zvezi: skupaj jih nahajamo le v anglo- škotski baladi in njenih nordijskih inačicah, v pripovedčno-baladnem tipu, ki mu pripada slovenskonistrska pesem o Kralju Matjažu in turškega carja mlajši hčeri, je jetnik oženjen, pa se ne laže in rešiteljice ne izda; v epizodi o Antiohovem sinu v epu Digenis Akrita in v srbskohrvatskoi-makedonsko- bolgarskem tragičnem tipu inačic o Kraljeviču Marku in arabski deklici nikjer ne slišimo o- jetnikovi ženi, jetnik pa Arabki (krivo priseže), prisego prelomi in jo izda. Slovenske ljudske pesmi o kralju Matjažu 215 Odgovor na vprašanje more dati potemtakem le raz b o r epizode o Antiohovem sinu v srednjegrškem epu Digenis Akritas in tragičnih inačic pesmi o Marku Kraljeviču in arab- ski deklici. Žal Kuzeljev povzetek zgodbe o Antiobovem sinu (n. d., t. LXIX, str. 55—56) obrača pozornost sicer na nekatere drobne moiive, ki se ponavljajo tudi v drugih inačičnih tipih, iz njega pa ni razviden vzrok ali razlog, zakaj jetnik svojo prisego pogazi. Izdaje ali prevoda »Digenisa Akrite« pa v Ljub- ljani ni dobiti (dober poznavalec novogrščine bi moral preiskati za inačicami tudi novogrško poezijo — za razne motivne obrazce »Digenisa Akrite« so se namreč v njej inačice našle'^). Tako nam morejo na vprašanje odgovoriti samo inačice tragičnega tipa o Kraljeviču Marku in arabski deklici. Odgovor pa je tako soglasen, da ni mogoče misliti na toi, da bi se bila ta soglasnost pojavila šele na srbskih, hrvatskih, makedonskih hi bolgarskih tleh. Izhajati mora že iz srednjegrškega vira. a) Srbskohrvatske tragične inačice. Odločilno mesto v Vukovi inačici (Vuk II, št. 64 [63]) se glasi: Ko ubegleca po vsenoični ježi sedeta počivat, nadaljuje Markova izpoved materi le-tako (72—79): »...Arapka djevojka Zagrli me crnijem rukama... Ona crna, a bijeli zubi, To se mene mučno nčinilo. Ja potegoh sablju okovanu, Udarih je po svilenu pasu. Kroz nju sablja proletjela. V bugarštici (Bogišić, št.5 = HrNP MHr II, št. 13) je ta motiv, ker je pesem preveč okrajšana, odpadel; v tragičnih inačicah, navedenih v HrNP II, str.347—350, se kak razloček ne navaja. — V inačici Mate Iviče- V i č a iz Splita v Nevenu IV (1855), str. 285 — Nevjera Kraljevića Marka — pa se glase vv. 76—81 takole: Ko prideta ubegleca k »Sentu Selametu« (prim. spodaj samokovsko inačico) Hoti malo da počine Marko; Pa on skide sa konja divojku, I š nje skide ridu pozlaćenu. — A kad vidi Arapku divojku. Jami Marko sablju okovanu. Pa posiče Arapku divojku. b) Makedonska tragičnai inačica. Miladinovci, št. 54: Marko se izpoveduje materi: Ko sva pribežala na Prilipsko polje, sem se ustavil pri bistrem vodnjaku in se ozrl na Arab- ko (61—65): Koga vidof pusto lice carno. Lice carno, pusti žabi bjali, I mi dojde grozno i ne'arno; Tärgnof sab ja ja presekpf gla'a. «1 Gl. K. Krumbacher, Geschichte der byzantinischen Literatur (21897), 829—30. 216 Ivan Grafenauer c) Bolgarske tragične inačice. Sbornik za narod, umotvorenija, Sofija II (1890), 3.odd., str.94. Marko junak i arapka djavojka, zap. A. Stojkov v selu Värb- n i C a (Sofijsko): Arabka je tu z Markom osvobodila tudi njegovo bojno družino.. Ko pridejo na bolgarsko zemljo, se družina Marku posmehuje (v. 65ss.): »Vala, Marko, vala vredec (-en) junak. Zašto vodiš carna bivolica? Ta kiko češ. Marko, da ja vodiš. Ta kiko češ ot sram da ja ljubiš?«. Pridejo do bistre reke in Marko ukaže Arabki (v. 71ss.): »Ja si slezni arapko devojko! Ja si zlezni ot moja konja. Ta se omi na taja bistra reka, Ega može lici probeleti.ii Ko umivanje nima uspeha, jo Marko za, lase priveze k dobu in odjezdi. Arabka se odtrga ter pobeži za, njim (v. 86ss.): »Cekaj, Marko, i ja s tebe če idem-Kalaj mene sa konja na travu, Da ja idem studenu na vodu, Hladnom vodom lisce umivati, Dje s' umiju mlade latinkinje. Da bi moje lisce pob'jeljelo Kako lisce mlad'jeh Latinkinja.«. Marko se brani, pa ji naposled le dovoli. Ona gre k vodi (132—135): Umiva se Arapka djevojka. Utire se i desnom i lijevom, Sve Sto se više umivala. Sve joj lisce crnje dohodilo. Zdaj se začne Marko pomišljati (140—145): Sam je sebom Marko govorio: »Ako zdravo Prilipu bijelom Ja dovedem Arapku djevojku, Rugat će se Prilipke djevojke: ,Nuti luda Kraljevića Marka! Kakve Marko ima vjerenice!'€ Marko jo zapusti, čeprav ga prosi, če jo noče za gospo-, naj jo vzame »dvoru za robinj-e«. Če se ne oiziramoi na tragični sklep, ki je iz srbskih inačic (Arabka se sama utopi), inačica docela ustreza domnevani grški predlogi. Iz nje je pač tudi razlog, zakaj Marko Arabko zapusti. Da je bil gnus do tuje arabsko-turške telesnosti pri pokrščenem človeku v družbenem okolju, kjer je ta hrvatski inačični tip nastal, docela tuj, spričuje vsebina materinega ukora Marku, ki je vse drugačen kakor v srbskih in bolgarskih inačicah. Tam ga ukarja mati ali se ukarja sam, da arabske deklice, svoj;e rešiteljice, ni pripeljal domov kot sestro, služabnicoi, sužnjO',*^ v teji inačici pa ga zaklinja mati (vv. 206ss.): »Zaklinjem te bjelim ml jekom mojim. Ko ji jem sam tebe othranila. Ti se vrati vodu na studenu. Da bi našo Arapka djevojku, Dovedi je Prilipu bjelomu, Dovedi je, oženi se za nju.^ Tudi druga inačica iz istega kraja od drugega zapisovalca in druge pevke (HrNP II, 349—50, zap. Marković) imenuje Arabko »mlado« (v izvleč- ku: ali se mlada utopila). *2 Makedonska (Miladinovci, št. 54, v. 70): mila sestra; bolgarska (SboTnik Π, odd. 3, str. 95, vv. 107-08): čerka da mi bade... sestra da ti bade; srbsko hrvatska (Alačičeva iz Makarskega Primorja, HrNP II, str. 347): majci za slugu; bolgarska (Sbomik III, odd. 3, str. 96): za mlada robinja. 218 Ivan Grafenauer Stud pred tujo telesnostjo rešiteljice, ki ga tudi krst ne zabriše (HrNP II, št. 14, vv. 76—77: Tebe, dušo, pokrstiti hoću, I ončas se oženiti s tobom), je s tem označen kot nekaj ljudskemu čustvu tujega vsaj za Hrvatsko Primorje, kjer se je ta inačica ohranila in verjetno tudi nastala. Tudi drugod med Hrvati in Srbi je ta stud neznan. O tem pričajo številne inačice pesmi o otmici turških deklet po krščanskem junaku (Vuk V, št.551, 552; HrNP VI, št. 95—96, str. 390; »u bezbrojnim varijantama«). Od kod je prišel ta motiv, spričuje šipanska inačica. Motiv zapusbtve v njej ni mogel spet nanovo nastati na osnovi inačic srbskega tragičnega tipa (z umorom), ves motivni obrazeg z zapustitvijo rešiteljice in razlogo^m za zapustitev je moral priti torej iz osnove, ki je ustrezala ljudskemu i z r o či 1 u , iz katerega je prišla epizoda o^ Antiohovem sinu v grški ep »Digenis Akritas«. Da je iz take osnove izšel tudi srbsko-bolgarski tragični tip, spričuje zgoraj navedena bolgarska inačica iz Vrbniče pri Sofiji, kjer se hoče Markoi rešiteljice najprej samo iznebiti (priveze jo k dobu) in jo šele potem ubije, ko priteče spet za njim. S hrvatska inačico z otoka Sipana pa je rasni stud označen tudi kot edini razlog za j e t n i k o v o nezvestobo do rešiteljice. V tej inačici je Marko določno označen kot neoženjen — v srbsko^- bolgarskem inačičnem tipu se o ženi samo ne govori. Antiohov sin potemtakem tudi ni oženjen. Temeljita pretvorba, ki je povzročila, da je iz pripovedčno- baladnega praobrazca o rešitvi jetnika po oblastnikovi hčeri nastala gro^- zotna balada o Marku, ki svojo rešiteljico poseka, je nastala torej po motivu rasnega studa na grških tleh. Zakaj prav tu? Na vsem evropskem zahodu o takem studu še po krstu ni sledu. Prvi raz- log bo pač p oi n Ol s bizantske aristokracije na žlahtnoi grško in rimsko kri, ki je tekla po njihovih žilah. Saj še rimsko-nemški cesarji sakson- skega rodu Ottoni so le s težavo dosegli, da so jih carigrajski cesarji priznali za enakorodne, s tem da so jim dali svoje hčere za žene. Drugi razlog je bil pač ta, da se je frankovski zahod razmeroma naglo ubranil smrtne grožnje od Arabcev iz Španije (732 bitka pri Toursu in Poitieru, 778 ustanovitev, 801 utrditev Španske krajine ok. Barcelone), medtem ko so Carigrad ogrožali Arabci sko'zi stoletja: prve cblege Carigradai z morja 672—677, na suhem in z moqa 717—718, odločilna zmaga nad Arabci pri Akroinu (740); medtem ko so Arabci zavzeli Kreto in zavzemali Sicilijoi, so oblegali Carigrad Rusi (860); Arabci so vzeli in oiplenili Solun (904), Bolgari so grozili od severa; šele cesarji armensko-makedonske dinastije so arabsko nevarnost za vedno odvrnili, zlasti Nikeforos II. Fokas (963—969), Joannes Tsemiskos (969—976) in Vasileios Bulgaroktonos (Bolgaromorec, 976—1025). Pa že so pritisnili ojd vzho'da mohamedanski turški Seldžuki in z usodnim porazom pri Mantzikertu (1070) v Armeniji se je pričel skoraj 400-letni smrtni boj stare države (padec Carigrada 1453). Prav iz časa odločilnih bojev zoper Arabce (10. stol.) so zgodovinske balade, ki je na njihovi osnovi nastal srednjegrški narodni ep »Digenis Akri- tas«. Značilno je, da bolgarska pesem od Samokovskega v uvodu pripoveduje. Slovenske ljudske pesmi o kralju Matjažu 219 kako je šel Marko Kraljevič po naroälu stambolskega carja Kustadina nad kralja Arapina v gradu Anadolu v zemlji Anadolski (Mali AJziji). Toi je mogel biti le eden izmed slabotnih Konstantinov iz lO./H. stoletja (VII.—X.). Ni čudno torej, da se je prav tu, v bizantskem delu Balkanskega polotoka stari pnpovedčno-baladni obrazec o rešitvi jetnika po ablastnikovi hčeri tako bistveno spremenil. Cepil pa se je kmalu, vsaj v U. stoletju, spet v dve veji. Na pravo- slavnem vzhodu (od 1054 je razkol trajen) se je n e h v a 1 e ž n os t rešenega jetnika poostrila do ostre tragike umora, na k a 1011 i š k e m zahodu pa se je razlog j e t n i k oi v i n e h v a, - ležnosti spremenil: rasni stud nasproti krščeni »poganki« je bil tam nerazumljiv m ga je nadomestil drug razlog, da je jetnik že oženjen. To se ni zgodilo šele v anglo-škotskot-nordij&ki baladi »T h e Fair Flower of Northumberland«, ki so jo Normani z bizant- skega ozemlja v Južni Italiji in zabodnem delu Balkanskega polotoka pre- nesli tuđi v nomanska Anglijoi, ampak verjetno že tu, v katoliškem delu bizantskega državnega območja. O tem pričajo inačice hrvatskega inačičnega tipa, približanega slovenskc-istrskemu (gl. o tem v D£>datku pod D, kjier so naštete inačice z razborom njihove vsebine). O zahodnem inačičnem tipu, ohranjenem tudi v slovensko-hrvat- skih inačicah pesmi oi Kralju Matjažu in turškega carja mlajši hčeri, ni več mnogo povedati. Od srbskoi-makedonsko^ bolgarskega tragičnega baladnega tipa ni odvisen, tudi ne od grško-hrvatsko>- anglosaškega baladnega tipa ne. Nastal je v dobi križarskih vojska z malenkostno premembo> praobrazca: oženjeni jetnik da rešiteljico svojemu sinu za ženo. Kdaj se je v te dve pesmi, »Kralj Matjaž reši svojoi nevestoi« in »Kralj Matjaž v turški ječi«, vneslo Matjaževo ime, za to nimamo trdnih zgodovin- skih poidatkov. Moglo se je to zgoditi že, ko je bil Matjpiž še živ, bodi na osnovi bojne slave njegovega očeta, bodi zaradi njegovih lastnih uspešnih pohodov zoper Turke v Bosni in Srbiji, s katerimi je utrdil brambno črto zoper njihove plenilne pohode ter organiziral obrambo-, bodi zaradi miru, ki ga je izbojeval za poslednja leta svojega vladanja in še leto po smrti (1483—1491). Moralo pa se je to zgoditi vsaj po njegovi smrti (1490), tedaj ko so prenesli njegovoi ime tudi v pripovedke o- cesarju, ki v gori spi in se bo vrnil spet pred koncem sveta. Ko bi se ne bilo ta storilo tedaj, bi se ne bilo nikoli več. V drugi polovici 16. stoletja so pesmi o Kralju Matjažu peli že na Tolminskem, in sicer najrajši izmed vseh posvetnih ljudskih pesmi, kar se da posneti po sodobnem zapisku čedadskega kancelarja Markantonija Nico- lettija (1536—1596), Vita del patr. di Aquilea Greg; di Montelongo-, na kar je prvi opozoril S. Rutar:*^ »Usano essi (Tolminci) cantare in versi ne' varii modi della Icro Mngua le lodi di Cristo e de' Beati, nonche di Mattia re d'Ungheria e di altri celebri personaggi di quella Naziooe.« « s. Rutar, Zgodovina Tolminskega, Gorica (1882), 225; Zvon (1879), 130. Drugo literaturo gl. pri Kidriču, ZSS, Opombe I, 47. 220 Ivan Grafenauer 4. »Smrt Kralja Atatjaža«. Kralj Matjaž — »Godec pred pekloin«c Pesem »Smrt K r a 1 j a M a t j a ž a« poznamo samo z Gorenjskega, določneje iz Ihana, in sicer v treh zapisih, neznančevem za Vraza ok. 1833 (SNP I, št. 11= Stare žalostne, str. 9), S m o 1 e t o v e m, ki ga je Prešeren vsega predelal (KČ" III, 98ss. = SNP I, št. 12 = SŽ str. 10) in Brezni- ku v e m iz Ihana (SŽ str. 14). Ta balada kaže Kralja Matjaža kot prešuštnika: Celjski bobnar ga je spazil, ko je lazil k njegovi ženi ter ga za smrt »obodel«, pci Matjaževi smrti zabode še svoija ženo in zbeži. Zato in, ker Smoletov zapis zgodbo postavlja v Celje, je že S. Rutar sodil, da je v teji pesmi Kralj Matjaž celjski grol (Zvon 1879, 184), pri čemer je mislil v prvi vrsti na Ulrika II (n. d., 187, 200—202). Kuzelja mu pritrjuje (n. d., 66) ter upravičeno zavrača drugo domnevo, da bi šlo tu za zgodbo o Matjaževih ljubavnih prigodah. Rutarjeva-Kuzeljeva domneva, zgrajena zgolj na Smoletovi inačici, tudi zanjo velja le pogojnoi: ker zgodba tudi za Urha Celjskega ni zgodovinska —■ ubili ga niso zaradi ženske — so morali njegovo ime tudi vanjo šele pre- nesti. Drugi dve inačici pa zavračata vsakršna zamenjavo celjskih grofov s Kraljem Matjažem. V neznančevem zapisu za Vraza (ok. 1833) je Kralja Matiaža »obsekov španski kralj. Obhodu ... princ mlad« (sklepa ni); v Brez- nikovi inačici v Celju »Izsekal' so ga hlapci knezovi. Zato k je hodu k mlad knezovki v vas«; ko se ta po Matjaževi smrti joka, mladi knez (celjski grof) »vrgu je mladi knezovki glavoo preč«. Španski kralj in celjski knez kot Matja- ževa nasprotnika pa sta v zgodbi nedvomno starejša ko celjski bobnar. Potemtakem je mogoče govoriti samo o tem, da se je Matjaževoi ime vneslo v neko razmeroma staro balado (španski kralj!) o kaznovanih presuštnikih (prim. SNP št. 121—122: Vračajoči se grof umori svojo ženo; v meščanskem okolju SNP št. 131—132, SŽ 178: Lahkoživčeve sanje, SŽ 183—185: Zmešani študent). Zaradi slabega glasu celjskih grofov so se potem nekatere inačice vmestile v Celje. Razlog, da se je Matjaževo ime vneslo v tako balado, ni v zgodovinski OLiebnosti Matjaževi, tudi ne v zamenjavi s kakim celjskim grofom, ampak v dvojnem značaju pripovedk o cesarju, spečem v gori, ki so se prenesle na Matjažai. Po »cesarskem« tipu bo prišel Friderik II. (u. 1250) pred koncem sveta iz gore kot rešitelj cesarstva in vere, po »papeškem« tipu kot pred- hodnik Antikristov. Ime dobrega Kralja Matjaža je kajpak zajelo najprej pripovedke cesarskega tipa in šele, ko so se te dodobra udomačile, je moglo priti tudi v pripovedke papeškega tipa, ki pa se niso povsod udomačile. Iz teh šele je moglo' preiti Matjaževo ime tudi v pesem »Smrt Kralja Matjaža« (ki je prej govorila pač o »mladem kraljicu«). O neki zvezi te pesmi s pri- '«Kuzelja (n. d., t. 68, razpr. 2, str. 65, op. 1) je okrajšavo KĆ (Krajnska Čbelica) bral kot okrajš. za Kuhaćeve Južnoslov. nar.popievke (res je natisnjena z napevcm tud. tam: IV. št. 1506). V besedilu je prav tam (str. 66) izraz »k moškim (moža željnim) ženam« Och, kak da necham zrudny byč, Dyž nimam nikoho. Nen a mač staj mi wumrelaj, Wobaj se heli palitaj.in Och Damice, och Dawice, 'Zrni sebi /eno huslički! 'Zmi sebi jeno huslički, A 'raj ty rončka tsi.". Prjene to rončko 'raješe Tom bohu samemu, Druhe to rončko 'rajaše Tom' duchej swjatemu. »Och zastan, zastan Dawice, Ty hižom dobyl sy!« O rešitvi ali nerešitvi materini (in očetovi) iz pekla se dalje ne poje. Sklep (vv. 17—24) govori spet o Davidu na mesecu. Kuzelja (t. LXIX, str. 67—69) je to prepričevalno sporedje tako zadovoljilo«, da je legendarno pesem o Davidu kralju sprejel kot pravi in do'komčni izvor naše pesmi o »Godcu pred peklom«; zdela se mu je neovržen dokaz, »da je nastala ta pesem pod cerkvenim vplivom in da nima v sebi nič mitičnega, kakor je to hotel videti Rutar«. Glede morebitne zveze legende same z bajko oi Orfejuin Evridiki ni dalje razmišljal. Kralj Matjaž (v št. 64) je po njem zamenil kralja Davida, v št. 65-^6 pa se je kralj David popačil v »devetega kralja«. Pa ni tako'. Slovenska pobožna pesem dobro pozna kralja Davida> kolednice vedo, da sta Marija in Jožef iz rodovine Davidove (SNP III, št. 4774—4775), Stržinar v uvodu Katoliš-kršanskega vuka pejsem (1729) poroča o: sila dolgi pesmi »od psalmista Davida«, ki so Slovenske ljudske pesmi o kralju Matjažu 223 jo ljudje peli, pa je bila »čez božjo veäro«. Davidovega imena potemtakem ljudstvo ni moglo popačiti v »devetega kralja« (t. j. kralja »devete dežele«), pač pa je tega v po'božni pesmi prav lahko naredilo za kralja Davida, posebno če je imel kaj opraviti z godbO' in petjem. Ali se je to zgodilo že na Slovenskem (da bi bila Stržinarjeva »čez veiro« »pejsen od psalmista Davida« inačica naše pesmi in bi bil Kralj, Matjaž v št. 64 res lahko zamenil kralja Davida), tega ne vemo. Gotovoi je le toi, da je »deveti kralj« v naši pesmi starejši od kralja Davida in da je zgodba naše pesmi le prav rahlo po krščansko preurejena bajčna pesem o Orfeju in Evridiki: le podzemlje se je spremenilo v pekel, iz žene je nastala mati, krivda, da se rešitev ne posreči, je prešla od pevca na njegovo ženo-mater, a krivda ni moralna. V naše ljudska pesništvo' in s tem tudi v moravsika-lužiškosrbskoi ta bajka pač ni prišlai poi literarni poti, am.pak s posredo'vanjem predslovanskega ljudskega izročila na Balkanskem polotoku ali v Vzhodnih Alpah. Sprejeti smo jo morali že v zgodnjem srednjem veku; le to razloži njeno port k Zahodnim Slovanom vsaj do 12./13. stoletja po jezikovnih otokih med sedanjoi slovenskO'- nemško in češko-nemško jezikovno mejo. Ali je šla ta pesemsko-pravljična snov z Davidovim imenom tudi še drugam, ne vemoi; danes je zvezana domala, po vsej Evropi z imenom sv. Petra in njegove matere, a brez godbe in petja in z večjim poudarkom moralno poučne vsebine (B o 11 e - P o 1 i v k a III, št. 221). Kje in kdaj je nastal ta notvi pesemsko-pravljični tip, doslej- še ni dognano (vsaj po literaturi, v Ljubljani dostopni); ne vemo torej, ali sta »Godec pred peklom« in pesem-pravljica »Mati sv. Petra« samostO'jni krščanski prireditvi iste antične bajke, aU pa je druga morda krščansko poglobljena preureditev prve, starejše priredbe. Le enaka prememba žene v mater (ki ni pogojena s krščanskim naziranjem) kaže, da sta obe izročili v neki medsebojni zvezi, ni pa ugotovljeno., ali gre tu za rodno zvezo ali za nasprotni poznejši vpliv. Na slovenskem ozemlju se zdi, da je pesem-pravljica oi »Materi sv. Petra« mlajša od »Godca pred peklom«. Kolikor je mogoče soditi po danes znanem gradivu, je pesemrpravljica razširjena bolj v obmejnih predelih slovenske zemlje, v Beli krajini (Šašelj, Bisernice, št. 17 ab), na Tolminskem (Kenda i. dr.. Tolminske narodne pravljice, str. 53); inačice »Godca pred peklom« in njemu sorodnih pesmi (Sveti raj pometajoča deklica, SNP I, št. 673—675; Sv. Tomaža mati, SNP I, št. 419; Sintilavdič, Etnolog XVII [1945], 29 — v vseh se govori o goslih ali vsaj o piskanju in trobljenju) pa so razširjene malodane po vsem Slovenskem. Naravno, da so se obojemu izročilu pri- družili iz raznih pesmi in pravljic tudi motivi hudih grehov, takih, za kakršne je bilo treba v starem krščanstvu delati dosmrtno pokoro, pa tudi njihovih kmečkih in pivskih prireditev (krivična mera in vaga — mešanje vina z vodo). »Godec pred peklom« je verjetno najstarejša pesem, v katero se je vneslo Matjaževo ime, hkrati pa tista, v katero se je vneslo najpozneje. 224 Ivan Grafenauer Dodatek „Kralj Matjaž rešen iz turške ječe" A. Slovenske inačice z istrsko-čakavskoi 1. Goriška (SNP I, št. 9)^ Oj Kralj Matjaž, oj Kralj Matjaž Prelepi kraljic ogrski, Trikrat s Turkom na vojski biü, V četrto je le vlovljen biu, V ta tenmi turen vržen biu. Še pride Turka kralja hči. Najmlajši hči Margetica. Ga v okenci zagledala. Se v njega je zagledala. Tak reče mu Margetica: »O kaj ti pravim, Kralj Matjaž, Prelepi kraljic ogrski! Še danes živ boš ti ostou, Ti jutre Türk bo glavo νζού. »O kaj ti pravim. Kralj Matjaž, Prelepi kraljic ogrski! Kaj boš ti meni Iona daü, Jez ti bom turn odpirala, Te 'z temne ječe rešila«. Tako ji reče Kralj Matjaž: »Jez ti bom daü srebra, zlata, Ce boš mi tum odpirala.« Tak ona mu odgovori: »Srebra, zlata mi treba ni. Saj ga imam več po smeteh, Ko ti imaš ga po gradeh.« Še to ji reče Kralj Matjaž: »Oj Turka kralja mlajši'hči, Narmlajši hči, JVlargetica, Kaj boš pa Iona praišala. Če turn mi boš odpirala?«: »O kaj ti pravim, Kralj Matjaž, Prelepi kraljic ogrski! Jez druz'ga ne bom prašala Ko tebe, lepi Kralj Matjaž.« »O kaj ti dem, Margetica, Le-ta ne bo, ne more bit', Le-ta ne more se zgodit': Doma imam svojo ženko. Tri mlade sinke imam ž njo. Mi turen boš odpirala. Med njimi se (si!) boš zberala.« Marget'ca šla je v belo klet, Vtočila vinca trojnega, Ž njim Turke je napijala. Tako jeh je napijala. De so trdo zaspavali, Na črno zemljo padaili. — Še ključe je poberala, Matjažu turn odpirala. Marget'ca vzela konjčku pet, Na tri je dela dost blaga, Dosti zlata, dosti srebra. Na druga dva se vsedeta. Prehitro se zasukata, 'z Turčije ven zadirjata. Še kam predeleč dirjata, Do 'nga kovača mladega: »Le gore, gore, mlad kovač! Prekovi mojih konjčku pet In služi toj prelepi Ion, Prelepi Ion, sto zlatih kron. Obrni krempeže naprej,» De bojo Turki mislili, V Turčijo notrka so šli.« — Matjaž z levico Ion dajaü, Z desnico glavo proč mu djau. ' Slovenske inačice: priobčujejo se v današnjem pravopisu, a z jezikovnimi oblikami zapisovalčevimi. ' 1. Goriška. Zapisal M. Trnovec. — SNP I, št. 9 iz Torbice jugoslavjanske mladosti ΙΙΐ (1863), 66—67. — Matej Trnovec (1843—1918) iz Lamuric pri Grgarju na Goriškem. Kot Trdinov učenec (v 7. in 8. šoli na Eeki) je nabiral narodne pesmi, največ pač v doma- čem kraju. ' Matija Majar piše v Hermanovi »Geschielite Kärntens« I (18431, str. 255: Turški konji so imeli majhne železne in tudi zlate podkve. Take so našli na Dolški planini pri Zilji. Konji so bili »po turško« podkovani, tako, da je tisti del podkve nazaj gledal, ki bi moral biti spredaj (»na robesr). Slovenske ljudske pesmi o kralju Matjažu 225 Še kam predeleč dirjata, Do 'nega br.vca mladega: »Oj gore vstani, brivec mlad, Obri kraljica mojega, JVlaijaža Kralja lepega In služi toj prelepi Ion, Prelepi Ion, sto zlatih kron.« Matjaž z levico Ion dajau, Z desnico glavo proč mu djau. Še kam predeleč jezdita. Do Donave prjezdita. Še Kralj Matjaž tak govori: »Kako bo zdaj, Marget.ca, Kod bova črez posavala. Kod Donavo prplavala?« — Marget'ca vzame prsten zlat, Na sred vode ga zapodi In koj se voda razdeli. Sta srečno črez posavala. Sta Donavo prplavala. Tam so pastirje paeili. Pri čredah so se igrali. Še reče jim Margetica: »Kaj pravim vam, pastirje vi, Ko Turki pridejo za nam'. Vas bojo prašali: ,Kako Prplavala sta Donavo?' Povejte jim, pastirje vi: ,Za vrat sta kamnje vezala. Sta Donavo prplavala.'« Za njima Turki pridejo, — Ko trave 'n listja jeh je blo — Pastirje vprašajo: »Kako Pφlavala sta Donavo?« Pastirje jim odgovore: »Za vrat sta kamnje vezala. Sta Donavo prplavala.« Za vrat si kamnje vezali. Se v Donavi potopili. Še kam predeleč jašeta. Do doru mi prjašeta. Do doru kralja samega, Matjaža Kralja lepega. Njega gospa v okni stoji In kliče k sebi tri sini: »Sinovi moji, leite sam, Sotenko oče pelje dam.« Še Kralj Matjaž tak govori: »Sotenka moja ona ni, Mi Bog jo daü za angelja, Mi turen je odpirala. Iz ječe me je rešila.« Matjaža so sprejemali, Marget'co nič obrajtali. In ona zjoče se hudo: »Kako bo z mano, oh kako, Naprej ne vem, nazaj ne smem!< Al Kralj Matjaž tak govori: »Le sam, le sam, Matjažič mlad! Prpeljau sem Margetico, Turškega kralja mlajši hčer. Vzemi jo za nevestico. Je turen mi odpirala, Iz ječe me je rešila.« Matjažič vzeu Margetico Za ljubo si nevestico. 2. Gorenjska (SNP I, št. 10a)i O (Kralj) Matjaž, o (Kralj) Matjaž, Lepa je krona ogerska! Trikrat je na vojski bil, Cetertikrat je vlovlen bil, (Je v turško ječo vržen bil). Notri je bil let in dan, Le ni vidil beliga dne Ino sonca (ne) rumeniga. On ni vidil drugiga Kakor mlado Marjetico, Turškiga cara mlajši hčir. Ona je k nemu tekala, (Mu) kratke čase delala. Tako je rekla Marjetica, (Turškiga cara mlajši hčir): »Ak me češ, Matjaž, uzet', Jest te čem rešit 'z ječe (zle).« ' 2. Gorenjska. Neznanega, malo pismenega zapisovalca, ki je pesem zapisal paS za A. Smoleta. Ni je pa pisal po petju, ampak po narekovanju; zato so porušene ne le kitice, ampak pogosto tudi vrstice. V besedilo so sprejete (v okroglih oklepajih) nekatere Prešernove konjekture iz redakcije 10 b, |v oglatih oklepajih] tudi kako moje za ume- vanje koristno dopolnilo. Vrazova redakcija (št. lOc) in Kastelčeva (št. 10 6) sta močno spremenjeni. Slov. etnograf — 15 226 Ivan Grafenauer »»Le-to ne bo, ne more bit'. Jest imam doma svojo gospo, Trilcrat je lepši kakor ti. Trikrat je mlajši kakor ti. Jest imam doma brata mlajšiga, Matjaž (je) kakor jest. Krono ima lepo kakor jest. Jest te očem Matjaž [u] dat, Ak ga. Marjetica, očeš vzet'.«« »O vera, vera, (Kralj) Matijajž],« »»O vera, vera. Marjetica, Turškiga kralja mlajši hči!««i »O čakaj, čakaj, (Kralj) Matjaž, De pride š'ntmarjeten dan: Naredila bom velke gosti. Bom Turke vse upijanila Ino svojga očeta stariga. Potlej bom ukradla kluče tri, Perviga od kojnske štalice, Drugiga od svetle kamrice, Tretiga od veže ζά\&\·Λ Iz kamre bom vzela zlata ino srebra. Kakor sva velika obedva; Iz štale bom spelala konje tri.c Marjetca komej čakala. De pride š'ntmarjeten dan. Naredila je velke gosti. De je Turke vse upijanila Ino svojga očeta stariga. Potlej je ukradla kluče tri Ino je spelala konje tri. Na enega je djala zlata in srebra, Potle pa vsak na enga sedeta Ino prehitro dirjata. Kir prov deleč prideta, K temu kovači starimo: »Gori, gori, stari kovač! Boš elužel dober Ion, sto celih kron. Pojd nam pnakovat konje tri: Narpred oberni krampeže. Nazaj oberni glatko kov.« · Na konje hitro sedeta, ^ Do vode Donove dirjata. ^ Tako je rekel (Kralj) Matjaž: j »Kaj bo zdej. Marjetica, j K' čes vodo ne moreva?« ; Z roko je vrgla perstan zlat j v Donovo, i Potlej sta srečno preplavala. ' Za nima gredo Turki hudi: ^ »Nazaj, nazaj. Marjetica, 1 Turškiga cara mlajši hČi!« i Turčini vprašajo: ; 5'>iKako sta vodo preplavala?« Marjetca tako pravi: »Kamne si na vrat pervežijte, ? Tud vi lohko vodo preplavate!« | Turki so si kamne na vrat iperv&zali j In se vsi potopili. j Peršla sta pred -Matjažov beli grad. i Matjaževa gospa v okno stoji: ; »iNaš Matjaž že drugo ženo pela. Trikrat (je) lepši kakor jest, Trikrat je mlajši kakor jest.« Matjaža so sprejemali, , Marjetco gerdo gledali. ' Pravi Marjetica: »Kaj čem jest, kako čem jest? Naprej ne vem, nazaj ne smem!« i »i>MLe-sem, le-sem, Matjaž, J bratec moj! I Perpšlal sim ti lepo gospo, \ Turškiga cara mlajši hčir.«« j Ta čas po farja pošlejo, !* De jih precej undukaj poročijo. j ' Po Štrekliu: od veže zdolej (v turnu). Slovenske ljudske pesmi o kralju Matjažu 227 3. Lipa Dore i knez Matijaši (Vrbanska) Kneza Matijaša Turci uhvatiše, Za celih devet let V uzdi^ ga držaše,- Deseto teciše Pravdu mu sudiše. Da će ubjen biti. A to je doznala Lipa Dorotija, Lipa Dorotija, Careva kćerčica, »Ce bite vi dali. Knezu Matijašu,' Ce bite vi dali. Ki bi vas z uzdi^ znel?« >»>Ja bih njemu dao Zlata nemirena, Srebra necinjena.«.« »Velika vam hvala. Kneze Matijašu, Već ja imam zlata Nego vi olova, Nego ako ćete me Za pravu jubu zet.« »Ne morem vas, Dore, Za pravu jubu zet, Zač ja imam doma San svoju gosf>oju, San svoju gospoju I svoju dičicu. Neg ja imam brata, Lipči je nego ja Viši je nego vi: On vas hoće, Dore, Za pravu jubu zet. Dore mi pošeće Va konjsku štajicu, Pak ona zibere Tri konje najboije. Na prvoga dala Sve srebra i zlata. Na drugoga dala Kneza Matijaša, Na tretoga Dore Sama zajahala. Kraljević Marko ubije Arapku djevojku B. Srbskohrvatske inačice 4. Marko Kraljević i kći kralja Arapskoga* (Vuk Stefanović Karadzic) Pita majka Kraljevića Marka: »Ja moj sinko. Kraljeviću Marko! Što ti gradiš mloge zadužbine? ΙΓ si teško Bogu zagriješio, II' si ludos blago zadobio?« Veli njojzi od Prilipa Marko: »Oj Boga mi, moja stara majko! Jednom bijah u zemlji Arapskoj, Pa uranih na vodu čatrnju. Da napojim mojega Šarina; Kad ja dodjoh na vodu čatrnju, ΑΓ na vodi dvanaest Arapa; Ja šćadijah, mati, preko reda Da napojim mojega Šarina, Ne dade mi dvanaest Arapa; Mati moja, iizvadismo kavgu: Ja potegoh tešku topuzinu, Te udarih crna Arapina, Ja jednoga, mene jedanaest, Ja dvojicu, mene desetina. Ja trojicu, mene devetina. Ja četiri, a mene osmina. Ja petinu, a mene sedmina. Ja šestinu, a mene šestina; 1 3. Iz Vrbnika na otoku Krku iz zbirke Hrvatske narodne pjesme što se pjevaju u Istri i na Kvarnerskih otocih, preštampane iz »Naše Sloge«, Trst (1879), II, št. 62. Zapisal Mato Trinajstić po pjevanju Mare Mahuljiee. Pesem je tu tiskana v dvanajstercih, v izvirniku v šestereih. 2 V xtzdU nastalo iz »v vuzi«, slov. v vozi = ječi; — z uzdi: kajpak prv. iz vuze, slov. iz voze = ječe. 3 Knezu Matijašu: zvalnik, ne dajalnik! 4 4. Marko Kraljevič i kći kralja Arapskoga: Vuk II·, št. 64, ΙΓ, št. 63 — prvotna št. 7 (Zaručnica Laza Eadanoviča) je v i. drž. izdanju izpuščena. al Inačice z umorom. Bogišić, št. 5 = HrNP (MHr) II, št. 13: Kraljevič Marko kazuje materi, kako je ubio Arapku djevojku (bugarštica); HrNP II, str. 345: Alačevlčeva i7. Makarskega Primorja v Dalmaciji; n. d., 350: Palunkova s Popovega polja v Hercegovini (severno od Dubrovnika); n. d., 350: Pavlinovičeva iz Dalmacija brez navedbe kraja; n. d., 350 s.: Trnskega iz Gornje Krajine v Hrvatski (brez kraja). — Neven IV (1855), 285: Nevjera Kraljevića Marka, »priobčio Mate Ivičevič u Spljetut (brez krajal. b) Hrvatske inačice z omiljeno Markovo krivdo. (Marko rešiteljice ne poseka in ne obglavi, ampak jo samo zapusti, pa se nato sama utopi.) HrNP II, št. 14. Marko Kraljević prevario Arapku djevojku (Malo drukčije): Glavičeva iz Luke na Šipanu; n. d., str. 349: Markovičeva iz istega kraja od druge pevke. Te vrste inačica, izpačena. HrNP VJ, str. 327: Ostojičeva četrta iz Nerezišča na Braču (Kr. M. . .. »naljubio se djevojke u gori, pa je tamo i ostavio«). 5 »ludo blago zadobio« znači: bez muke i bez pameti, samo srečom, a mnogo blaga.-Vuk. 228 Ivan Grafenauer Šestina je mene nadvladala, Sveraše mi ruke naopako, Cdvedcše kralju Arapskome, Kralj me baci na dno u tavnicu. Ja tamnovah za sedam godina, Nit' ja znadoh, kad m. ljeto dodje, Nit* ja znadoh, kad mi zima dodje, Osim jedno, moja stara majko: Zimi bi se grudale djevojke, Probace mi po grudu snijega. Po tom znadem, da je došla zima; Ljeti bace stručak bosioka, Po tom znadem, da je ljeto, majko. A kad nasta osma godinica, Tavnica mi nije dodijala. Dodija mi Arapka djevojka. Mila ćerca kralja Arapskoga, Dolazeći jutrom i večerom; Viče mene na tavnički pendžer: ,Ne trun', jadan, u tavnici. Marko! Već daj mene tvoju vjeru tvrdu. Da ćeš mene uzet' za Ijubovcu, Da izbavim tebe iz tavnice. Dobra tvoga iz podruma Šarca, Nakupiću žutijeh dukata. Bolan Marko! koliko t; drago.' Kad se, mati, vidjeh na nevolji, Skinuh kapu, metnuh na koljeno. Pa se kunem kapi na koljenu: .Tvrda vjera! ostavit' te neću. Tvrda vjera! prevarit te neću; I sunce je vjerom prevrnulo. Te ne grije zimi k'o i ljeti, A ja vjerom prevrnuti neću.' To promisli Arapka djevojka. Promislila, da se kunem njojzi:i Jedno veče bješe omrknulo. Otvori mi od tavnice vrata. Izvede me iz tavnice, majko, Dovede mi pomamna Šarina, 1 još sebe boljeg Oid Šarina, Na obadva bisage dukata. Donese mi sablju okovanu; Otale se dovatismo konja I cdosmo kroz zemlju Arapsku. Kade jutro bješe osvanulo, I ja sjedoh, mati, odpočivat', A uza me Arapka djevojka. Zagrli me crnijem rukama. Kad pogledah, moja stara majko. Ona crna, a bijeli zubi, To se mene mučno učinilo. Ja potegoh sablju okovanu. Udarih je po svilenu pasu. Kroz nju sablja, mati, proletjela; Privatih se mojega Šarina, Još Arapci glava progovara: .Bogom brate. Kraljeviću Marko! Nemoj, bolan, mene ostaviti!' Tu sam, mati. Bogu zgriješio, A veliko blago zadobio, Te ja gradim mloige zadužbine.« 5. Makedonska (Miladinovci, št. 54)^ Pobolil sja Marko Kralevike, Što si ležal tokmu tri godini, Ot ništo si iljač ne na'ožal. 1 mu reče negva stara majka: »Ajti, Marko, ajti sinko mile! Ne si bolen sinko, ot gospoda, Tuk si bolen, sinko ot gre'o'i. Da ti vikna popoj, du'ovnici. Lepo da sja sinko ispovedviš, Da si kažiš tvoi-te gre'o'i.« Što mi vikna do devet popo'i, I popo'i Marko-mu vele'e: »Kaži, Marko, tvoi-te gre'o'i!« Toga velit Marko Kralevike: »A egidi popoj, du'ovn.ci! Ja si ima golemi gre'o'i; Na pra'ina Ijugje sum zagubil. Mnogu majki ja sum si izgoril; Ama eden grjaf s' imam najgolem. Koga pojdof vo Arapska zemja Sja biefme so cärni Arapi, Arapi-te bjaa pok otii, Mie tie si 'i nade ifme. Bog ja ubil edna stara baba, Što golema marifet im kaza; Izvado'e nivni ostri sabji, 1 pozemi ni i narjadi'e, Isekve'e ot konji kitici,^ 'Sem junaci živi ne fati'e. Ne farli'e vo temna zändana. Koj si umre, kogo go puštie; Ja si ležaf za devet godini. Ja ne znaef ni leto ni zima. Car imaše edna mila kerka. Mila kerka Arapska^ devojka; Koga bjaše lete so cvekina. Mi davaše p' edna kiska cveke. Mi veleše Arapska devojka: »Nä ti Marko i ti da razberiš. ' Ni prisegel zvestobo (vjeru Arabki, ampak svoji (krščanski) veri. ' Bratja Miladinovci, Balyarski narodni pjasni. Zagreb (1861), št. 54, Markovo ispo- vjađvanje. Kra,i in pevec nista navedena. •V izvirniku: Aranska (tisk. pomota). Slovenske ljudske pesmi o kralju Matjažu 229 Ot' je sega leto so cvekina!« Koga bjaše zima so snego'i, Mi da'aše grutka snego'ita: ,Nä ti Marko sega da razberiš, Ot' je sega zima so snego'i.' Sja počudif toga što da čina. Kak' d' iztezam ot temna zändana. Ja izmamif Arapska devojka: .Izvadi me Arapske devojke! Izvadi me ot temna zändana, Ke te zemam za mlada nevesta.' Sja izmami Arapska devojka. Me izvade ot temna zändana. Koga bjaše car-ot na lo'enje. Na lo'enje vo gora zelena; Ta si zede do tri dobri konji, I si zede tri to'ari azno. Si jä kačif zad sebe na konja; Pobegnafme vo Prilepsko pole. Sja zastoif na kraj bjala češma. Da pleme edna studna Voda. Sja opulii v Arapska devojka. Koga vidof pusto lice camo. Lice camo, pusti zäbi bjali, I mi dojde grozno i ne'arno; Tärgnaf sabja ja preseko! gla'a. Tie mi s^ golemi gre'o'i. Keške nea da jä ne zagubef, Da donesef vo moa-va kukja, Pri moja-va stara mila majka. Da jä daržef kako mila sestra, Ke ja najdef drugar sproti nea. Da ne storef golemi gre'o'i. Ja ne znaef vo temna zändana. Ni koga mi sänce ugrjevjaše, Nito sänce, nito mesečina. Jas ne znaef ni zima ni leto; Taja mene doma me donese, A ja nea na pat jä zagubif. Tie mi se moi-te gre'o'i.« Si stana'e devet-te popo'i, Mu pea'e svjati vangelia. Mu pea'e prosteni molitvi, Go pea'e tri dni i tri noke; Oo fatilo Marko son da spiet. Koga ot son mi isja razbud.lo. Malu stana kolku da si sednit; Po malu si Marko ozdra'ilo. . 6. Bolgarska iz Samokovskega^ Marko Kraljevitj dobi tri pisma, prvo »ot Harvat-grada, Ot Harvata ot Kralo- Harvatski«, drugo »ot Särbina-grada ot Kralo-Särb.nski«, tretje »ot Stambola- Ot Stambola ot Caro Stamboilski«. Po materinem nasvetu gre najprej v Stambol in tam mu naroči »cara Kustadina<:i, naj gre z vojsko zoper Kralja Arapina v zemljo Anatolsko. Zbere vojsko, največ junaških Härvatov, in kralja Arap na pre- maga blizu grada Anatola. Na povratku pa ga zadene nesreča: Kuga ojde du gora zelena. Tamo najde toj češma šarena. Se junaci konje voda poja. Konje poja i lica si mija. Naj udzat e Marku Kraljeviti, 1 on svämä na češma šartjna. Da napol šarca dobra konja 1 da mie svoe bjelo lice. Bog da bie Kralja Arapina, On imaše devet mila sina, U nih bese särce nenämirnu, Ta jahnäha devet bärzi konje Ta butnaha pu ramni drumove, Ta stignaha Markute junaka, Vednaga go ύ race fanäha, Vednaga go nadzad puvamaha Ütkaräha go Anadola-gräda Turihä go u tevna tevnica. Ta e ležal devet godin vreme. , A štu bese Kralja Arapina, On imaše edna mila šlerka, Bendisäla Markute junaka. Bendisa go za ijubne da ji e. Ta gledala Markute junaka. Gledala go u tevna tevnica. Nosila mu ručki i večeri, U nedjelja dva pati premjena. Ka stanalo i leto deseto A štu bese Kralja Arapina, On otide po gori na lova, Zabuvari ključi da si zeme. Da si zeme ključi ut tevnica; A štu bese nagovata šterka, Ona zema ključi ut tevnica Ta utvori Markute junaka, I mu däde šarca dobra konja. Pa jahnali šarca dobra konja. Ta begahä tri dni i tri nošti. ' Zapisal Hr. P. Konstantinov, pel Georgij Nenkov v Cupetlovem (Ki-ajište Pala- karija) v Samokovskem okraju. Sbornik za narodni umotvorenija... Sofija III (1890;«, 3. oddel., 95 s. 230 Ivan Grafenauer Kuga beše reka Varadina, Pudufinäl e silen bujen vjetar, Ta e otkril momina prekrofka, Svjetna lice kato carna glavnja, Ka ju vide Marku Kraljevimi, Ka ja vide junak učudi se: Kade vodi Arapka djevojkja, Kä če junak ut sram da ja vodi. On izvadi svoja ostra sablja, Ta pogubi arapka djevojkja, Pa ja färli reka Varadina, Pa si ojde doma na dvorove. Pa go praša svoja stara makja: »Mili sinu Marku Kraljeviti! Kade hodi devet godin vreme, Kade hodi sinu što pečeli?« Prekaza ju Marku Kraljeviti, Prekaza ju sičku što e bilo. A majkja mu potio govori: »Mili sinu Marku Kraljeviti, Aku nehtje ljubne da ti e, Oti mi ja sinu nedovede Nedovede za mlada robinja, Kuga sinu na murna grobnina, Tugaj sinu na tebe smartnina. C. Pesem o Kraljeviču Marku in arabski devojki s sklepom slovensko-istrskega baladnega tipa 7. Marko Kraljević prevario Arapku djevojku^ (Ilićeva iz Mitrovice v Slavoniji) Marko večerao β majkom Suhog krušca i ovčijeg sirca. Večeru su s vodom zalivali. Jer ni vina, ni od vina lika. Pa kada su večer večerali. Progovara Kraljevića ma]ka: »D'jete moje. Kraljeviću Marko! Otkuda je, da ti ruka sane? II si s' junak krivo zaklinjao I zakletvu nogom pogazio? II s' nevinu krvcu prolivao. Koju b', sinko, braniti morao? Ili si se vilam zamirio. Pa su tebe mlada opčarale? Ili si mi junak ograiso,^ Ograiiso na kom krstopuću? II si pao vješticam u ruke, II vješticam ili vukodlakom?« To slušao, majku poslušao, Pa je majki ovak' govorio: »Jerosimo, moja stara majko! Što me pitaš, pravo ću ti kazat. Nisam pao vješticam u ruke, Nit vješticam niti vukodlakom, Ne bojim se njihovih nameta. Nit sam, majko, mladjan ograiso. Ne boji se Marko krstopuća. Nit su mene vile ureknule, Uroci mi naškodit ne mogu. Čarolije ništa mi ne škode, Vile su mi mile posestrime. Nit sam, majko, krvou prolivao. Koju b' junak braniti morao. Ja sam uv'jek slabije štitio, A ohole ljuto pedepsao. Na r'jeke sam tursku krvcu livo, A kaursku svagda sam branio, Nego sam se, moja mila majko. Nego sam se krivo zaklinjao I zakletvu nisam ispunio, Nego junak nogom pogazio. Zato meni, moja mila majko! Zato meni desna ruka sane.« Majka ga pita, neka kaže tu svoju zakletvu, ne bi li mu ona mogla pomoći. Marko joj kroz plač sve po istini odgovara: »Kad sam bio u carevoj vojsci. Zarobi me arapskije kralju. Zarobi me, u tavnicu baci. Pa me muči i gladom i žedjom. Pa on hoće da mu se poturčim, II poturč.m ili mlad poginem. A ja, majko, svašta sam mislio, Pa sve misli na jednu smislio. ' 7. Kraljević Marko prevario Arapku djevojku. HrNP II, str. 347—349. Pesem spada k inačicam z omiljeno Markovo krivdo, navedenim zg. pri naši št. 4. Bistveni razločki pa so: 1. Kraljević Marko je oženjen; 2. rešiteljice ne zapusti, ker se mu zdi grda, ampak ker ima že ženo; 3. zapusti jo res pri vodi, pa ne brez pomoči v samoti, ampak v varstvu starega pastirja, pri katerem sta prenočila; 4. pesmi je dodan nov sklep. Besedilo podajem po Andričevem vse važno nudečem izvlečku (n. m.). — Inačic ni. ' Ograisati: zaiti, slabo naleteti. Slovenske ljudske pesmi o kralju Matjažu 231 Da ja volim sto puta umrti, Nego jednom vjeru zatajiti. To je kralju i pomučno bilo, iPa me muči mukam svakojakim. Danom muči, noću ne da spavat. Već mi meće guje u njedarca. To se čudo na daleko čulo, Još se brže svuda razglasilo, Pa je čula i kraljeva' kćerka. Pa je čula, mene požalila. U pol noći k men' je dolazila. Pa je meni ovak' govorila: .Je Γ istina, sužnju u tavnici! Da ti voliš mladjan poginuti Nego s' svoje vjere odreknuti I nego li tursku poprimiti?' Ja joj reko: ,Jest tvrda istina, Jest istina, kraljeva djevojko!' Opet ona riječ prifatila, Pa mi zbori i tiho govori: ,A Boga ti, sužnju u tavnici! Ako s' nisi mladjan udomio. Udomio, curom oženio. Uzmi m-ene za svoju Ijubovcu, Ja ću tebe sretna učiniti. Izvest ću te iz tavnice tavne. Pobjeći ću s tebom do Prelipa, Bit ću t' ljuba, a majci zamjena.' Tud sam, majko, iljuito sagrešio I curu sam grdo prevario. Kleo sam se, da nisam udomljen I da nemam u Prelipu ljube. To je cura teško dočekala. Pa mi ode ta bijelom dvoru. Nakupila šest tovara blaga I nuz blago kraljevsko od'jelo. Pa mi ide u dolnje pojate I izvede četiri konjica, Na dva meće ta to pusto blago, Pa me pusti iz tavnice tavne I vodi me u mermer-avliju. Zasjedosmo te dobre konjice. Ona vilu, a ja lastavicu. Pa odosmo priko polja ravna. Mi pridosmo ipolje i planinu, Pa dospismo Moravi vodici. Kod Morave nigdi nikog nema. Samo ovčar, starac Milovane. Tud stadosmo, da se odmorimo, A i mrklu noćcu prospavamo. A kad bilo noći po pol noći, Ja ustado, moja mila majko! Dočupa se moje lastavice, Pa ja odu dvoru bijelomu, A ostavi kraljevsku djevojku I ostavi to nje pusto blago, U tom sam ti, majko, sagrešio I zakletvu moju pogazio.« Kad to čuje majka, psuje Marka, eto je svoju ogadio dušu. To je slušala i ljuba Andijelija, pa je zaplakala. Kad se dosta naplakala, otišla je starcu Milovanu i dovela janje od ovaca. To ne bilo janje od ovaca, već to bila prevarana cura. Kad je sjutra danak osvanuo, dozove Andriju djevera i preda mu »lijep muštuluk, curu neljubIjenu«!. Kails bio Kraljević Andrija, Još sretnije janje od ovaca. Kad se Jandro s curom oženio. Kraljević je Marko ozdravio. Pak se kune i proklinja junak. Da ne ć' dati vjeru za nevjeru. ' Kail (tursko): zadovoljen. 232 Ivan Grafenauer D. Hrvatski inačični tip, približan slovensko-istrskemu Po vsem Hrvatskem Primorju od otoka Sipana blizu Dubrovnika do Promon- tura v Istri ter v njegovem zaledju — z otokom ok. Oriovca v Slavoniji in bližn ega bosenskega Dubočca — je razširjen poseben inačični tip naše pesmi. Po sk epu zgodbe se dele popolne inačice v tri skupine. a) Oženjeni rešenec da rešiteljico svojemu sinu za ženo: 1.—2. HrNP VI, str. 329 in 330. Nališeva in Angjelinovićeva, obe iz Sučuria na Braču od Mate Franičevića (Livljanin Pavel in carjeva hči Fatima, oz. Fajka): da ji za moža sina Vladimira. b) Oženjeni rešenec vzame rešiteljico sam, ker mu je prva žena pred vrnit- vijo umrla. 3. HrNP VI, št. 33. Ban Zrinjanin i Begzada djevojka. Zapisal Luka Marjanovič v Želavi v Gorni Krajini na Hrvatskem. 4. N. d., str. 329. Gabričeva iz Oriovca v Slavoniji (Zrinjanin ban in carje- va hči). 5. N. d., 330.' Tomaseova iz Dalmacije, b. kr. (Zrinović in begova sestra Šečera).. 6. N. d.. 330 s. Banićeva iz Donjega Doca kraj Sinja (Zrinović in »beginja- djevojka« Ajka). 7. N. d., 330. Rakovčeva iz Gome Krajine na Hrvatskem (Zrinjanin in car- jeva devojka). 8. N. d., 332. Ane Dobrile-Mladineo inačica iz Senja (Zrinjanin in Secira devojka). 9. N. d., 332. Kukuljevićeva — b. kr. (Zrinjanin in carjeva hči). 10. N.d., 332. Konjikovićeva iz Gospića (Zrinjanin i Begzada djevojka). c) Samski rešenec vzame rešiteljico za ženo. 11. HrNP VI, str. 326. Pavlinovićeva iz Bukovice v Dailmaciji (Ban Zrinjanin i Šečerka djevojka). 12. N. d., 329. Bunjevčeva iz Zrinja na Hrvaškem (Zrinović in begova hči). 13. N. d., 330. Bišćanova iz Jelše pri Karlovcu (Zrinjanin in turška devojka). 14. N. d., 327. Ostojićeva druga iz Selc na Braču (Dubrovčan Pavel in carjeva hči Sultanija). 15. N. d., 330. Ostojićeva tretja iz Selc na Braču (Livljan Pavel in carjeva hči). 16. N.d., 330 Kačić-Miošićeva iz Brista pri Makarski (Livljan Pavel in car- jeva hči Sultanija). 17. N. d.. 329. Muratova z otoka Šipana (Štefan Banović in vezirjeva hči Fajka). 18. HrNP iz »Naše Sloge« (Trst, 1879), l.odd., št. 20, iz Promontura v Istri (Banović Mijate in carjeva hči). d) Nepopolne inačice; ker sklepa ni ali v povzetku ni označen, ni razvidno, v katero izmed skupin (a—c) spadajo. 19. HrNP VI, št. 33. Tamnovanje bana Zrinjanina. Pavlinovićeva iz Knina (Zrinjanin in arabska devojka). 20. N. d., str. 328. Ciganovićeva iz Zrinja (Zrinjski Nikola; samo začetek pesmi). 21. N.d., 328s. Seridža-Zrinkovićeva iz bos. Ehibočca (Zrinović in sultanova hči; sklep: »iPrevezoše Zrinovića bana«). 22. N. d., Babukićeva iz 1.1798, neznano od kod (Ivo in Fatima; sklep: »Sretno odu u zemlju kaursku«). 23. N.d., 326. Ilićeva iz Oriovca v Slavoniji (Zrinović in Sekira; samo začetek, nadaljevanje preide v poslednji boj Nik. Zrinjskega pod Sigetom). 24. N. d., 327. Ostojićeva prva (Mali Radojica i Arapka djevojka; samo začetek ustreza, nadaljevanje je drugačno: po božjem uslišanju se vrata v ječi sama odpro in vsi ujetniki se razidejo domov). Slovenske ljudske pesmi o kralju Matjažu 233 V HrNP VI, str. 327 med inačicami navedena Ilićeva druga pesem »Zrinović i Sulejman« ne spada sem, ampak je zgodovinska pesem o zadnjem boju Nikole Zrinjskega. Nedostopne so mi sledeče inačice, navedene v HrNP VI, 332 »iz štampanih zbornika«: Kukuljević, str. 142. »Ban Zrinjanin i kći caričina«. (prim. št. 9); — Stojadinović, knj. II, br. 7. »Ženidba Zlatarića Pavla«; — Kordunaš, knj. II, br. 19. »Zrinjanin ban«. Zunanje znamenje tega hrvatskega inačičnega tipa je, da zgodba ni prenesena na ime Kraljeviča Marka, ampak na mlajšega Zrin j an ina ali Zri- nović a bana ali na druge, zgo^dovini neznane osebe; rešiteljica je v večini inačic sultanova (carjeva) hči. Za vsebino tega tipa pa je značilno, da v inačicah ni niti sledu junakovemu gnusu pred rešiteljičino tujo raso in da se dejanje ne končuje tragično, ampak v občno zadovoljnost. Vse to veže ta inačični tip na zahodna izročila, ki je iz njih izšla tudi slovensko-istrska pesem »Kralj Matjaž v turški ječi«. Le nekako polovica inačic se zdi, da se naslanja v prvem delu še na srbsko-hrvatsko-makedonsko-bolgarsko tragično pesem o Marku Kraljeviču in arabski deklici, in sicer z jetnikovo krivo prisego; pa tudi tu je razloček: ne priseže z namenom, da bi prisego — kakor jo razume dekle (vera — zvestoba in vera krščanska) — ijwhodil, ampak da bi zaradi rešitve prikril resnico, da je oženjen. To pa veže hrvatski inačični tip z anglo-škotsko-nordijskimi baladami »The Fair Flower of Northumberland«, ne s tragičnim srbskim inačičnim tipom. Verjetno, da se je ta motiv, ki je nadomestil zahodnemu srednjeveškemu človeku nerazumljivi rasni stud proti krščeni »■poganki«^ razvil iz grških izročil, uporabljenih v srednjeveškem narodnem epu »Digenis Akritas«, že na Bal- kanskem polotoku. (Da se to ugotovi, bi bilo treba poiskati v novogrški narodni poeziji ustreznih inačic; v Ljubljani to ni mogoče,"ker ni potrebnih književnih pomočkov.) Zgodilo se je to pač v zahodnih predelih polotoka, ki je spadal k za- hodni Cerkvi. Normani bi bili potemtakem balado že v tej obliki sprejeli, ne pa sami v tem smislu preoblikovali. V drugi polovici inačic, v katerih jetnik ni oženjen, tudi te podobnosti s srb- skim tragičnim tipom ni. Vendar govori vse za to, da se ta skupina inačic ni razvila iz drugačne osnove — iz praobrazca morda — ampak da se je poenostavila iz zgoraj označenih inačic. To spričuje resnica, da spadajo inačice z istim imenom obema skupinama inačic: Zrinjanin-Zrinović št. 3—10 in št. 11—13). V drugem delu zgodbe se uveljavlja vpliv zahodnega baladnega tipa, ki mu pripada tudi pesem »Kralj Matjaž in Marjetica, turškega carja mlajša hči«. To ni samo vsemu zahodnemu pripovedčno-baladnemu krogu skupna odsotnost rasne protivnosti proti krščeni Arabki-Turkinji; tudi nevarnosti, ki pretijo ubeglima na poti, in to ravno ob prehodu čez reko, so iiz zaho^dnega inačičnega tipa, dasi je način, kako jih premagata, v hrvatskih inačicah bolj racionalen, v slovenskih bolj pravljičen. Iz istega vira je tudi srečni sklep. Tu pa je bil vpliv praobrazca moč- nejši: le dve inačici — pravzaprav samo ena — iz istega kraja in od iste pevke (št. 1—2) sta si usvojili isti sklep kakor slovenska goriška inačica, da rešeni da rešiteljico sinu v zakon, povsod drugod so o tem samo sledovi (št. 33, vv. 79—S3): Vinčaj mene za brata mladjega... za sinovca svoga... za komšiju svoga; št. 34, 339: Ja imadem bana netijaka... 342ss.: dva sina, ki sporočita očetu materino smrt), zmagal pa je sklep v križarskih časih bolj razširjenega praobrazca: rešiteljico vzame rešeni jetnik, v večini inačic sicer kot vdovec, v velikem številu inačic pa se je tudi ta zapreka odstranila: žena ujetnikova se je iz zgodbe izpustila. V tem pogledu so močno vplivale tudi pesmi o otmici, zlasti o otmici mohamedanskih deklet (Vuk V, št. 531. Jovo čobanin i careva šćer; št. 552. Ženidba Jakše kapetana. — HrNP VI, št.95. Da znaš, majko, kako kaur ljubi; št. 96. Kako Vlašić ljubi; inačic je brez števila, gl. Andrič, HrNP, str. 390). Iz njih je često sprejeta homerjev- ska podoba »jezde preko polja ravna Ko dvi zvjezde preko neba sjajna«, pa tudi značilni sklep, sprejet v naslov inačic HrNP VI, št. 95—96. 234 Ivan Grafenauer 8. Zrinjanin ban i Šeeerka djevojka^^ (HrNiP W, št. 33: Tamnovanje Zrinjanina bana) Tamnio je bane Zrinjanine U tamnici bega od Novoga, Tamnio je devet godin' dana. Kad deveta na zafiodu bila, Piše bane listak knjige bile. Pa je šalje svojoj staroj majci: »Oj starice, mila moja majko! Pošalji mi srebrenu tamburu I terzijan od suhoga zlata, Da se š njome junak razgovaram. Jer je meni tavna dodijala.« Kad je majka knjigu razumila. Mislila se ostarila majka: »Otfcle meni srebrena tambura I terzijan od suhoga zlata?« Potribom se svojom pohrvala. Sve prodala, što je god imala; Uzela mu srebrenu tamburu I terzijan od suhoga zlata. Pa jih šalje banu u tamnicu. Kad je bane tambur dohvatio. Da je komu stati, pa slušati. Kako bane u tambur udara! Sitno kuca, tanko zapopiva, U pismi je govorio bane: »Oj starice, mila moja majko! Da me budeš oženila mlada, Da se s mojom dragom razgovaram!«^ Slušala ga Arapka divojka: »iBora tebi, bane Zrinjanine! Pomol' de mi lišće na pendžere. Da se tvoga ja nagledam lišća.« Pomoli se bane Zrinjanine, Gleda njega Arapka divojka. Dokle ga je okom sagledala. Odmah joj je ercu omilio. Pa govori Arapka divojka: »Bora tebi, bane Zrinjanine! Bi Γ ti mene pokrstio za se? Izbavit ću tebe iz tamnice.« Govori joj bane Zrinjanine: »Izvadi me, Arapka divojko! Izvadi me iz tavnice tavne. Ja ću tebe pokrstiti za.se.« Kad to čuje Arapka divojka. Jedva čeka Arapka divojka, Da joj tavna uhvati se noćca. Kad se tavna noćca uhvatila. Ona krade od tavnice ključe, Pa otvara od tavnice vrata. Pa dozivlje Arapka divojka: »Tko je ovde bane Zrinjanine, Tko je ovdje, neka na dvor idje!« Tu izadje bane Zrinjanine. Namaknula Arapka divojka. Namaknula tri berbera mlada. Jedan berber smidu bradu brije, Drugi berber vrani perčin češlja. Treći berber nokte obrizuje. Pa odleti Arapka divojka. Ona leti u podrume donje, Pa osedla dva dobra konjica. Sebi ždrala, a banu gavrana. Meće sedla od suhoga zlata, A dvi uzde od sunčanog traka. Dvoje prsi sjajnoga miseca. Pa uzlazi na čardake gornje. Grabi blaga štogod više more. Posidoše dobrih dvoje konja, Odjezdiše priko polja ravna. Kano zvižde priko neba sjajna.^ Kad su bili b izu vode hladne,* * 8. Zrinjanin ban i Sećerka djevojka. Pod tem naslovom sera združil nepopolno inačico, ki jo nudi dr. Nik. Andrić v HrNP VI, št. 33 Tamnovanje Zrinjanina bana, 116 vv.) in nadaljevanje (vv. 315—399) iz popolne inaCice HrNP VI, št. 34 (Ban Zrinjanin i Begzada djevojka, 399 vv.), ki je v prvem delu po rapsodski maniri silno razvlečena (sam opis jetnikovega preoblačenja v turškega veljaka obsega 62 vv. — v inačici št. 33 samo 3 vv.). Za uskladenje so vv. 78—83 prve pesmi premeščene pod črto, ker jih govori Arabka namesto Zrinjanina in na nepravem mestu, pa so v drugi pesmi na pravem mestu in v pravih ustih. »Bega od Novoga« (očeta) in »nevskog Mustaj-bega« (brata) si lahko vsakdo sam v mislih popravi v »cara Sulejmana« starejših inačic in očeta rešite- ljice, »Arapku divojkus in »Begzadu djevojku« pa v »carevu djevojkusc ali »šečerku dje- vojku« starih inačic. ' v HrNP VI, št. 34, vv. 56—66 obžaluje ban Zrinjanin mater: »Sto... me nisi oženila mlada. Da t' ostane u dvorima ljuba, Jali ljuba, jali unuk koji.. .i Motiv, da s to pesmijo zbudi pozornost rešiteljice, je star; poznamo ga že iz angleške balade »Young Beichan« inač. C (Zapiski NTŠ, t. LXIX, 64). ' O tej homerjevski podobi v pesmih o »Otmici« prim. Ivan Grafenauer, Lepa Vida, str. 249 s. in op. 5 c. ' V HrNP VI, št. 34 je to »Sama voda ladna« (ki se pri Novem steka v Uno). Slovenske ljudske pesmi o kralju Matjažu 235 Tute mi se sneveseli bane; Pitala ga Arapka divojka: »Što si tako neveseo, bane? Ali si se junak oženio? Ali ti ja za u volju nisam? .. .«^ Govori joj bane Zrinjanine: »Bora tebi, lijepa djevojko! Ja se junak oženio nisam, A ti meni jesi za u volju. Već amo je blizu voda hladna, Na njojzi -su turske skeledžije. Turski skelu zapitat ne umim. Pa će oni nas-ga uhvatiti. Uhvatiti, pa nas uapsHi; Bit će gore, neg je prije bilo.« Govori mu Arapka divojka: »Muč', ne boj se, bane Zrinjanine! Kad budemo blizu vode hladne. Ja ču tebi zavezati usta, iPa ću reći, da te bole zubi.« Kad su bili blizu vode hladne, Ona vadi sudar iza pasa. Ona banu zavezuje usta. Pa dozivlje turske skeledžije: »Bora vama, turske skeledžije! Namaknite vi tu skelu amo, Da privezem babu, oca svoga, Brže bolje da mu tražim lika. Jer su mi ga zabolili zubi.« Namakoše, pa ih privezoše, Kad su bili nakraj vode hladne, Al se hvati lijepa divojka, Al se hvati u džepove svoje. Pa izvadi dva dukata žuta. Pa darova turske skeledžije: »Skeledžije, napijte se vina! Čekajte me, dok s' odovud vratim. Bolje ću vas tada darovati.« (HrNP VI, št. 34, v. 315 es.) (Oni)2 jezde preko polja ravna Ka' dvi zv'jezde preko neba sjajna. Bane muči, ništa ne govori, - Al govori Begzada djevojka: »Dušo moja, Zrinjanine bane! Što ti mučiš, sa mnom ne divaniš? Al ja tebi za u volju nisam, Al ti imaš na domu kadunu?« Odgovara bane Zrinjanine: »Dušo moja, Begzada djevojko! Ja sam tebi svoju viru dao. Jer je meni za nevolju bilo; Ja imadem na domu kadunu, I ja imam dva sina nejaka.« Kad to čula Begzada djevojka. Mili Bože, čuda velikoga Od onoga časa nesretnoga! Čuj, zakuka Begzada djevojka, Čuj, zakuka kano kukavica, A prevrće kano lastavica. Nju mi tješi Zrinjanine bane: »iMuč', ne cvili, lijepa djevojko! Ne vodim te, da t' u najam dadem. Već te vodim, da te ja udadem: Ja imadem bana netijaka, I više je i ljepši od mene. Svega ima više on od mene.« U ta doba dvoru bijelome Izlaziše dva banova sina. Božju pomoć njima nazivao. Nazivao Zrinjanine bane: »Božja pomoć, dva sinčića mlada! Je li stara na odžaku majka? Oovoriše dva banova sina: »Oj Boga ti, iz tamnice babo! Tvoja j' stara na odžaku majka, Al je naša svijet prom'jenila, Juče jesmo sahranili majku!« Kad u dvore bane ulazio, Ljubi majka Zrinjanina bana: »O, ti bane, oči obadvije, S kojim' majka ide po svijetu. Po svijetu i po žarku suncu!« Govori joj Zrinjanine bane: »Ne ljubi me, mila moja majko, Veče ljubi svoju novu snahu. Koja j' tavne mene izbavila, I ovdje me dovodila, majko!« ' Tu sledi — na nepravem mestu in v nepravih ustih: Ato si se junak oženio. Vinca j mene za sinovca svoga; Vinčaj mene za brata mladjega; Ako nemaš toga nijednoga, Ako nemaš ti brata mladjega, Vinčaj mene za komšiju svoga.« ' V izvirniku »Veće«. 236 Ivan Qrafenauer Mili Bože, na svemu ti hvala! Piše knjigu novski Mustaj-beže Iz Novoga, iz grada b'jeloga, Pa je šalje Zrinju na Krajinu, A na ruke banu Zrinjaninu. Z knjizi je njega pozdravio, I banu je 'vako govorio: »Gospodine Zrinjanine bane! Šalj-der meni dobre konje moje, I šalji mi divno odijelo, I šalji mi sestricu jedinu! ■ Ako meni ti poslati ne ćeš. Tebe hoću pohoditi bana.«i To ne sluša Zrinjanine bane. Kad osvanu nediljica sveta. Ban odvodi Begzadu djevojku, Odvodi je Oledarki crkvi, I svojim je krstom pokrstio. Od nje sebi gospu namistio. Bila Begza, sad lijepa Kate. Velik porod s njome izrodio. Tri djevojke, a četiri sina. Nigda j' nije prekorio bane. Da je bila Turkinja djevojka. Ona uze divit i artije, I lagano pero od pisanja. Pake piše listak-knjigu bilu Bratu svome novskom Mustaj-begu. U njojzi je njega pozdravila I ovako bratu govorila: »O moj brate, novski Mustaj-beže, Da ti znadeš, o moj brate dragi. Kako j' lipo Zrinju na Krajini Isusovu viru virovati I svojim se krstom pokrstiti. Ti bi, brate. Novi ostavio. Pa bi iša' Zrinju na Krajinu!«^ Zusammenfassung DIE SLOWENISCHEN VOLKSLIEDER VON KÖNIG MATJAŽ 1. Literatur. Der Autor gibt eine kritische Darstellung der bis- herigen roissenschaftlichen Berichte und Studien von den slowenischen Volksliedern über König Matjaž (Matthias Coroinus). Den Gegenstand behandehen vor allem: Matija Majar (nach 1843, s. Anm. 1), Simon Rutar (1879, s. Anm. 2), Fr. Hubad (1890), J. Scheinigg (1891), Zenon Kuzelja (1905—6, s.Anm.4), I.Grafenauer (1921—2), Fr.Kotnik (1923—24), .Jakob Kelemina (1930), Bartolomeo Caloi (1931—32), Georg Graber (1936), Ivan Grafenauer (1943). 2. »König Matjaž rettet seine Braut« (Varianten s. Anm. ?). Kuzelja zieht das serbokroatische Volkslied iwn Kraljević Marko und Mina aus Kostur (Var. s. Anm. 8) zum Vergleich heran, hebt die Übereinstimmungen und die Unterschiede hervor. Als Vorbild meist Kuzelja die piemoniesisch-prorenzalisch-katalonische Kanzone »II Moro Saracino« nach (s. Anm. 9 nebst Text und Varianten). Von diesem Urbild seien das slowenische und das serbokroatische Volkslied un- abhängig von einander hertorgegangen; erst später mären die beider- seitigen Varianten miteinander in Berührung gekommen (kajkam.-slom. Variantentijpus ητΛΙ Kraljević Marko). Bei dieser verdienstlichen Fest- stellung ist Kuzelja stehen geblieben; die Frage nach der Herkunft ' Tak ali ρ d ben sk'ep je priljubljen v pesmih o otmici mohamedanskih deklet po kristjanu (HrNP VI, št.95. Da znaš, majko, kako kaur ljubi; št. 96. Kako Vlašič ljubi; Vuk V, št. 551. J ivo δι banin i careva šćer; št. 552. Ženidba Jakše kapetana. Inaćic je po Andrićevih besedah brez števila (η. d. 390). Slovenske ljudske pesmi o kralju Matjažu 237 des verschiedenen Schlusses im sloroenischen und im skr. Lied hat er sich nicht gesfelH; er begnügte sich mit dem Versuch für verschiedene slow. Sondermotive anderrueitige Vorbilder zu suchen. Die Lösung dieser Frage liegt in der Doppelgestalt der romanischen Vorbilder, die Kuzelja voohl sah, aber nicht genug beachtete. Dem Schlußmotio des slorv. Liedes (vergebliche Verfolgung) entspricht der Schluß der katalonisch-provenzalischen Form des Moro Sara- cino; es findet sich auch im byzantinischen Volksepos »Digenis Akritas'i und in russischen Bijlinen. Dem Schluß des serbokroatischen TAedes (tätliche Beleidigung der Entführten und sofortige Bestrafung des Beleidigers), entspricht aber der Schluß in der zrveiten Variante der spanischen Romanze von Gaiferos und in der ersten Variante von Mo- riana (Nigra, o. c. — Anm. 9 — S. 242, 244). Daß dies Motiv volkstümlich und einst rveitverbreilet war, beweist die Drasianepisode im Wolf- ilietrich (Kuzelja, o- c, Bd. 69, 33 f., Anm. 4) es drang auch in Varianten des >Moro Saracino« ein: das deutsche Volkslied »Der Pilgrim« (Uhland, Nr. 100, John Meier, Balladen I, Reclam, Nr. 43) ist die spielmännische' Entstellung einer solchen Variante (John Meier hat das nicht erkannt). Die Sage von Wolfdietrich gehört zum meromingischen Sagen- kreis (6. Jahrh.), die von Gaiferos, Rolands Neffen, zum karolingischen (8. Jahrh.). Digenis Akritas (um 1250) beruht auf bijzantinischen Tradi- tionen des 10. Jahrh. Wahrscheinlich stammt der Balladentijp »Jl Moro Saracino« samt der slowenischen Ballade und den russischen BjjUnen von Bijzanz (von den volkstümlichen Vorbildern des Digenis Akritas), der Balladentyp von Gaiferos aber hat selbst oder in Kontaminations- form den Weg nach dem Balkan und ins skr. Lied gefunden. Solche Reisen waren wohl nur im Zeitalter der Kreuzzüge möglich. 3. »König Matjaž wird von der Sultanstochter aus ihres Vaters Kerker befreit« (SNP I, Nr. 9—10; Varianten s. im Anhang). Auch da ist es Kuzeljas Verdierist, das slowenische VolksUed (die Befreierin gibt Matjaž seinem Sohn [Bruder] zur Frau), für das er noch eine dritte, istrianischkroatische Variante nachmies, in Beziehung gebracht zu haben zu einem serbisch-kroatisch-bulgarischen Balladentyp (Kraljević Marko tötet die Araberin, die ihn aus ihres Vaters Kerker befreit hat fb: er verläßt sie, worauf sie Selbstmord verübt]), für den schön russische Forscher andere europäische Vari- anten gefunden hatten: die Episode vom (unverheirateten) Antiochus- sohn und der Emirtochter, die er dann trotz Eheversprechen oerläfU; »The fair flower of Northumberland« (ein verheirateter Schotte wird gegen meineidig gegebenes Eheversprechen von der Tochter des North- umberland graf en befreit und dann verlassen); afr. chansons des gestes (der befreite Christ nimmt die sarazenische Retterin nach ihrer Taufe zur Frau; vereinzelt: der verheiratete Christ verspricht der Befreierin, seinen Sohn zur Ehe zu geben und erfüllt das Versprechen). Den gene- tischen Zusammenhang des gesamten Sagen- und Balladenkomplexes 238 Ivan Grafenauer haben aber weder die russischen Forscher noch Kuzelja klargelegt, da ihnen die Kenntnis wichtiger Zwischenglieder abging. Auch die slo- wenische Schlüsselvariante (SNP I, Nr. 9: Befreierin wird Sohnesfrau) konnte Kuzelja nicht helfen, da er in ihr gerade das Hauptmoiio falsch verstand: die Befreierin angeblich des Befreiten Kebse! Die Schluß- folgerung, das slowenische Lied habe sich als Zweig des serbisch- kroatisch-bulgarischen Balladentypus unter dem Einfluß lokaler Sagen von, diesem getrennt, ist daher unj-ichtig. Eine große Anzahl damals noch nicht veröffentlichter kroatischer Varianten und einige nicht berücksichtigte anderweitige Variantentypen ermöglichen heute die Aufstellung des folgenden Entmieklungschemas des Sagen- und Balladentypus vom »Gefangenen, den des Gewalthabers Tochter aus ihres Vaters Gefangenschaft befreit«. I. Den ältesten bisher bekannten Typus stellt eine in Senekas Contraversiae I, 6 wieder gegebene Retorenschülerarbeit dar (s. Anm. 38): Der Sohn eines Römers, von einem Piratenhäuptling gefangen, wird gegen Eheverspreclien von dessen Tochter befreit und nimmt sie zur Ehe (zwischen Bräutigam und Braut sozialer Gegensatz). — Ahnlich in der Chronik des Popen von Duklja (12. Jahrh.) nur in christlicher Umwelt und mit legendären Zügen: Vladimir, Fürst von Duklja, und Kosara, Tochter des Makedonierzaren Samuel (10.—11. Jahrh.). Der Gegensatz nur staatlich. Aus diesem Grundtyp entstanden zur Zeit der Ar ab e r ab w e hr im Frankenreich und Byzanz neue Varianten; der Gegensatz mar nun religiös und rassisch, aber mit verschiedenen Folgen. Im Westen ver- schwindet durch die Taufe der Sarazenin jeder Gegensatz, im Osten kommt wegen Absehens vor der Moorenrasse der Gedanke an die Taufe gar nicht auf. Im ersten Falle ändert sich das äußere Geschehen fast gar nicht, im zweiten aber ganz wesentlich. la (mestl.): Legende und chansons des gestes (11.—12. Jahrh.) vom hl. Willehalm ό. Aciuitanien — Guillaume d'Orange aus d. 8.—9. ^ahrh.: er heiratet n^ch der Taufe seine Befreierin. So auch in zahlreichen Balladen und erzählenden Dichtungen aus der Kreuzzugszeit, unter andern von Gilbert Becket, dem Vater des hl. Thomas Becket (12. Jahrh.). Ib. Der schon verheiratete Gefangene verspricht der Befreierin ■seinen Sohn zur Ehe und hält sein Versprechen. So in Baudouin de Sebourg die Episode von Ernout de Beauvais, so wohl auch im i orbild der späteren Sage vom Grafen ό. Gleichen (Doppelehe), so im slowe- nischen Volkslied. II. (östl.): Digenis Akritas (nach volkstüml. Vorbild d.W. Jahrh.): Der Antiochussohn verspricht der Emirstochter eidlich die Ehe, läßt sie aber nach geglückter Flucht im Stich; sie kehrt beschämt nach Hause zurück. Ha (mestl.): Im katholischen Westen mar der Rassenabscheu un- verständlich; der Meineid und das Verlassen des Mädchens murde also Slovenske ljudske pesmi o kralju Matjažu 239 durch den Ehestand des Gefangenen begründet. So in kroat. Varianten vom Ban Zrinjanin (immer kontaminiert mit Variantentypus la oder Ib und glückliclien Schluß), so in der engl. Ballade The fair flomer of Northumberland (John Meier hat diesen Zusammenhang nicht gefun- den: DVM II, Nr. 42. Der betrügerische Freier, eine Variante des Mädchenmörders, a. W. Nr. 41). III. Bei den orthodoxen Serben und Bulgaren kommt der Rassen- abscheu besonders scharf zum yiusdruck; voohl unter dem Einfluß der Mädchenmörderballade (s. IIa) bringt hier Marko seine »svhrvarze« Befreierin um (oder verläßt sie unter so erschroerenden Umständen, daß sie Selbstmord verübt) und verfällt darum der Strafe Gottes. Auch die hier errvahnten Wanderungen fanden meist zur Zeit der Kreuzzüge statt.. Es ist klar, daß die slowenischen und kroatischen Varianten älter sind als ihre Übertragung auf den Namen des Kraljević Marko, Kralj Matjaž und den Ban von Zrin j. 4. »König M at j a ž s To d«. »König Matjaž als Geiger vor der Hölle«. Die Ballade »König Matjažs Tod« (infolge Ver- wundung durch den Celjer Stadttrommler, der ihn bei seiner' Frau ertappt) hat schon S. Rutar auf Grund der einzigen damals bekann- ten Variante (SNP I, Nr. 12) mit der Verwechslung des Celjer Grafen Ulrichs II. mit K. Matjaž erklärt. Kuzelja wiederholt diese Erklärung. Aber schon die ihm bekannte zweite Variante' (a. O. Nr. 11) erwähnt Celje nicht und die Todeswunde bringt ihm der »spanische König« bei; die dritte, erst 1939 (Glonar, Stare žalostne, S. 14) veröffentlichte Va- riante widerlegt diese Erklärung völlig: hier wird K. Matjaž von den Celjer Fürstenknechten auf dem nächtlichen Gange zur Fürstin zu Tode verwundet. Die Ballade ist somit einfach eine der nicht seltenen Volkslieder vom bestraften Ehebrecher; auf K. Matjaž wurde sie nicht infolge einer Venvechslung mit Ulrich II, von Celje übertragen, der ja auch nicht wegen Ehebruchs erschlagen worden ist. Die slowenische Sage kennt Matjaž zwar vor allem als den Heilbringer vor dem Jüngsten Gericht, aber in einigen wohl erst spät auf K. Matjaž übertragenen Varianten auch als Kämpfer gegen Gott. Das entspricht der Doppel- form der Sage vom im Berge schlafenden und in der Endzeit wieder- kehrenden Sagenhelden, auf den der Name K. Matjažs übertragen wurde. Denn wie Kaiser Nero wurde auch Friedrich II. von den einen (den Kaiserlichen) als Heilbringer, von anderen (den Päpstlichen) als Gehilfe des Antichrist erwartet. Und der Streiter gegen Gott konnte auch ganz gut Ehebrecher sein (vgl. Kres IV [18841 S. 141 s. Nr. 1 und 2: statt Gott — Vilen). Der Name K. Matjaž ist nur in eine Variante des legendären Liedes »Der Geiger v or der Hölle« eingedrungen (SNP I, Nr. 64: er singt seine Mutter frei, aber auf ein unzeitiges Wort fällt sie wieder dahin zuriick). S.. Rutar hat diese V^iriante mit der griechisch-thra- 240 · Niko Kuret kischen Mythe von Orpheus und Euridihe in Beziehung gebracht — allerdings nicht im Sinne von Sagenroanderung, sondern von natur- mythologischem Ursprung. F. X. Kuhač (Bd. IV, Nr. 1489) suchte das Vorbild in einem legendären Lied non König David, von dem er in Nr. 1490 eine mährische und eine lausitzserbische Variante abdruckte. Kuzelja, der auch die slomenischen Varianten vom »deveti kralj« (neunten König), bzrv. »deveti mož« (Mann) kannte (SNP I, Nr. 65—66), roies Rutars naturmythologische. Erklärung, aber auch den Zusammen^ hang mit der Orpheusmythe zurück, und fand im »deveti kralj« eine Bestätigung von Kuhacs Ansicht: »deveti kralj« roäre aus »David kralj« entstanden. Das trifft nicht zu. König David ist in der slom. Volksdichtung zu bekannt, als daß seine Entstellung zu »deveti kralj« (König eines fernen fernen Landes) möglich märe. Ganz sinnvoll ist dagegen die Substitution des fremden Orpheus mit dem mohlbekannten »deveti kralj«, der dann als Sänger frommer Lieder leicht von David abgelöst werden konnte. Da ist dann der Ansatz für die Legende von St. Peters Mutter — wo St. Peter kein Geiger mehr ist.