Pismo sv. Miklavžu                               ¦
L
Temni, sneženi oblaki so preprezali obnebje. Gore. doline, lesovi, rasi in vrtje — vse je bilo pveoblečeno v zimsko obleko. Sneg je §el. Veter je vlekel in čudno sukal snežinke v zraku. Mrzlo je bilo, da si človek skoraj iz sobe uij upal.
ifilo je po piliidne. Gospa Amalija je stila s srojimi odenjcami pri okau in gledala, kako se snežinke zaletujejo na okiia, kijuj66 po žipai, kakor bi ljudi prosile gostoljubaega sprejetja.
Gospa Amalija je bila vsem ptiljabljena osoba v mostiim. Zvali so jo sploh le rmater Amalijo", ker je uže marsikomu dajala duSno hrano in je imcla zares pravo materino srce do otr6k. Prav radi so pošiljali roditelji svoje otroke k njej t poduk m odgojo. A. deklice so tudi ljubile svojo nLite-Ijico in 60 marsikak lep naiik vpletle v nogavice iu maraikako lepo povest vžile v srajco ali ruto, kar je tudi potem še, ko nij bilo več nobenega aledi o takih predmetih, žiTelo v nežuih srcih mladih gojeak.
nKaj mžnitc?" — dejala je gospi Anialija svojim najmanjšim ndenkam inega. po ptedae — Bkaj mžnite, ali vam Uode kaj prinesel sv. Miklavžf Ste li \M kaj prosilef — Prositi je treba, česar ne zaslažimo!'1 —
183
Pri zadnjih besedah se deklice nekako čudno spogledajo; a jedna se oglasi in predrano reče:
»Jaz sem bila skoraj zmirom pridua in tudi kaj zazlužim!"
Uditeljica 2; glavo niajaje in smehljdje odgovori:
rSkonij zmirom —  skoraj — to se pravi,  da vendar le ne zmirom!"
A sv. Miklavž je vaš dober prijatflj in rad odpušSa male pregreSke. Torej ram sovetujeui, da mu razodeaete rs&ka svoje leije pismeno; jaz hočem prositi za Tas!"
„0, 6e mati Amaliji prosijo za nas, potem b« gofcoro kaj!" — rekle so deUice veselo."
rPoslušajt« me!" zaEne čez nekaj Casa zopct gospa Amalija. rNapr»-vite ovako: Vsaka naj pi3e sv. Miklavžu pismo — saj zQite uže lepo pisati; in v pismu naj pov4 svoje želje —¦ a to nizuinno ia pohlevno! Potem naj izro{i vsaka Btoje pisinice rneni ia jaz je poSljem st. Miklavžu. Videli bomo, Se uas usliSi!   Kaj ne, da bi ne bilu slabo tako?"
rDa! da! tako Dapravimol" Tskliknejo vse deklice jednoglasno.
^Torej princsite uže jutri vsaka svoj Jistek, ker sv. Miklavž ia angeljei imajo dosti opravila. — A zdaj se Trnimo zopet pridoo na delo !"
Veselo so deklice pnprimejo dela. Veaba uii zdaj misli na to, kako bode pisala sv. Miklavžu. Drobni prstki se bitro sučejo pri pletiffn, pa tudi glavice se stikajo skrivuostno šepetaj6i!. — Saruo jedaa tiho in miruo sedi tam doli v kotu. ZaDiiLljuno zriS v svoje delo, n njunc ustue nijso mirne: vedno se jej gibljpjo, kakor bi se na pamet ueila pismo. To je bila Kozka, maio nespretDa ia počasna, pa tndi nekako okorua v mišljenji.
Po konC-anej šoli so dekliue bitele doin6v; vsakej je bilo na obrazu videti, da src^ ttek&j pa-ehnega čuti, da je gl&rz $oln& tnisli. Rozka je rsa zziaiš-ljeDa stopata proti dorau; nikainor se nij ozrla, šla ]q pofasi in previdno, kakor da bi se bala s hitrim stopaujem dobre misii v giavi zatretL Dom6v prižedši, hitro povžije svoje ko6Uce ter se potlcj umakue t svojo sobico, da bi pisala pismice sv. Miklavžu. Hotela jp pisati pvav počasi, iii vse prav lepo in čedno narcditi Sknraj v mrak jo sedela pri svojej mizici. Končavši drobno pismire, vstaue z zadovoljnim obrazora, rekoč: ^nn, zdaj bode už6 lekaj! T& &ka tukaj je res malo predolga, a sv. JIikJ.atž nij tako natančcn!" — Pre(!itala je pismice še jedenkrat, da bi kakega pogreška ne prezrla in ne pozabila kakcga znatueoja, Pisino se je glasilo: Preljnbi sveti Miklavž!
Ti gotOTO znaš, da je inoj bratec Stauko bolan. Meni je zeI6 težko, da mora večkrat sam t sobi biti iu se dolgočasiti, ko jaz otidcm v šolo. Zal6 bi ga rada nialo razveselila. Prosim te torej. piinfsi mi zanj kako pišealko, da bo kar zapiskal, kadar bo hottl mater poklicati. Oh, prosira te, izpolni mi to Wjo! — A jaz bi, se i& da, Se nekaj rada iinela: hlaeice za malega Stanka. Saj t hlačiee nij treba ranogo blagi. raujhen je še, komaj dvc leti star. Pa žepi naj bi tndi bili, da se m prebladi, kailar se ozdraii! 0 STeti Miklavž! prcsim le, piinesi mi vse to za mojega bratea in izprosi mu Ijubo zdravje!                                             Tvoja pokurna
Bozka.
Priatavek.   Oprosti mi, da sem te toliko prosila.
m
S prisrSno sladkostjo in otroSjim veseljem zgane zdaj Rozka pismice ekupaj, zapefati je s pečatnim voskom in skrije v miznico. Potem Teselo pri-skaSe k Stankotu, poljubi ga in tolaži: tStanko, bodi vescl, kmalu pride sveti Mikla?ž! Jaz nekaj vem!" Stanko hoče skrirnost vedeti, a sestrica mu je neče razodeti.
Druzega jntra se otroei zber6 pri gospej Amaliji. Ta jim smehljajo se pobere pisina. Rozka je bila zadnja, torej njeno pismo na vrhu. Gospa jim obljnbi, da hoče Tsa pismiea položiti po nofi na okno, kamor je bodo priSli iskat angeljci, da je inoii sv. MikJavžn.
n.
Zaželjeni dan sv, Miktožs pride. Vso noS so dekliee sanjale, kako nocoj 8T. Miklavž z angeljci potnje po širocein svetn in oblagodaija pridne otroke; zn4 se, da tndi one nijso bile ijTzete iz vrete takih otrok, katcrini sv. Miklavž pridnost pladije. Oj, kako težko sc pričakovale jntra! — Komaj se zdanf, užč vstanejo, oblefiejo se in pridno molijo. Srce jim nemirno bije, kolikor bolj se bliža 6no trenotje, da bodo obdarovane. — Ur& bije. Vse hiti z ve-ltkim veseljem t Solo. Vsem je nekako tesno pri stei, ko čakajo ran&j pred dunni Amalijuega prihoda. — Zdajci se odprč dori — in gospa Amalija stoji T njihovej sredi. Vii na obrazu jira je brala notranje občutke, in da bi jim poprej naredila sladko veselje, odprfe jim vrata v veliko sobano. — Jejmini! — stci jim je skcraj vzkipelo, ko ugledajo na mizi vse polno prekrasnih dar6v. Tsako oko gleda poželjivo na svoj zaželjoni dar. Oj koliko lepih puučik je razpoloženo tam po velikej mizi, tudi kuhinje z mienim orodjem ne maojka; ondu so zopet lnpi trakovi, suknjice. črevoljčki, nogavice — vse, prav vse, kar so deklioe sv. Miklavža prosile, stoji ondu ua velikej inizi Kdo bi se mogel nagledati 7seh teh lppih stvari! Veselje otroško bi Mo poho, ako bi se smele samo dotekniti nežno ročice vseh lepotij. Ali gospa Amalija nij dopustila tega. Še ceW atara. ura na steai je z nekako poscbno dobrovoljnostjo gledala na to veselo kretanje in gibanje otrok ter sa je nstavila sama ob sebi.
Za otroci so se drenjale matere, da bi se veselile veselja. Jedino le Rozkine matere nij bilo, ker je morala doma čnTati Stanka.
Zdaj se pricne razdeliteT. Gospa Anialija pokliče "vsako nčenko posebej k mizi iu jej izroSi dar st. Miklavža. —• -Glejte no, rarao to, kar sem prosila, prinesel mi je sv. Miklavž," tako so govorile deklioe druga za drugo, in po-skakovale od veselja.
Skovaj vse deklice so imele vit polne roke, samo Kozka šo nij dobila svojega dari5. Nekako boječe je gledala na mizo. Zdaj pokliče gospa Amalija tudi ujeno iini. Otroei se na tcs glas zasmejejo. Učiteljica je zapiskala na piščalko in dvžaia je miCne MaSice k viskn. — Sram je bilo Rozke. Boječe stopi iz drenja in sonSenke so jo morale skoraj porivati k mizi Zaničljivo posmehoTanje njenih sončenk jej je globoko ranilo srce in bridke solzS so jo oblile, ko je ataJa pri mizi.
Tudi gospžj Amaliji nij bilo všeč obnaSanje obdarovanib deklic proti RozM. AJi 6na je zaala takčj zatreti zani61jivi smeh. Sodatno jej obrišg solzice iz oči, poljubi jo iu reče: n]juba moja Bozka! Sveti Miklavž te prav lepo pozdravlja, ker nijai nič prosila za-se, ampak vse le za sTOJega
185
bratea. Veliko veselji je imel nad tvojim pismom. Zatorej pa tndi tebi pošlje dar; le poglej, to lepo, zlato knjigo!"
Roiko od veselja zopet oblijejo soljioe, ki so pa. ves smeh njenih sončenk poplavije.   Prijazno se jej nasmejpjo in čestitajo k lepemn darilu.
Bogato obdarovane deklice hit4 zdaj veselo dnm6r, a aajvesdejša je tiila
—  Bozka.   Brž, to dom6r pride, hoteia je r&zveseliti Staaia. a soba je bila prazna.  Hjtck je t drogo sobo in tam je naSla bratea f materinem Darofji
—  zdravega.   Oj veselje! — nove blače in pisialka!   Vrhn tega Se preljubo zdravje!   St&nko nij mogel zvečer v posteljo, predno nij še jedenkrat zapiskal in potlej 8e jedenkrat — jedenkrat tudi Kozka — in jedenkrat že cel6 — preerečna mati. — 0 da \Azmirom piskala ta piš&lka ia pcla — bratoTsko ljsbezen!                                                                              D. Majaron