teto ldl flroifl ss. <~f mummft e netfcuo 21. nuntu 1926. ccna Din r— staja ruk *«■ p*;*Mm, liFMail Mttljt ta »rauU«. * im—tMiU ćo 30 petit i 2 D. do 100 vrsi to 50 p, vttp losciati petu mtt 4 D; noti«, potlim\ iiiive. i€kU«e, preklici beseda 2 11 — Popust po dogovor* ~ latentni davek noaebel — „Slftvftaakl *«*»*' veli« letno v Jupot'tvlj 240 D. zi inozemstvo 420 D OfrftvBlitv«: Samtova «Uoi itov. $, pritllftl*. — Taltlon stav. 904. tfrtlalatr* Kuflava tlle* At. 5, L »adste**?*. — Ttlttos «•*. 14. W Pollnina platana v gotovini« Radikaii in šušteršicijancl PoroČali smo pred dnevi na kratko, da se vrši v jubljani sestanek duhov-ičinc. ki je nezadovoljna s politiko slovenske ljudske stranke in ki se želi pri-bttžati radi! ali>m ali se cclo fuzijonlrati z mini Tega ses'anka so se udeležlli minister za narodno ziravie dr. Slavko Miletić ter posJanca dr. Ninko Perić in Leovac ter dr. Niko Zupanič za radkal-no stranko, na drugi strani pa zmni crvilni in duhov.iiš^i politiki bivš* S»j-sterščeve stranke. Iz podrcbn h poreci! n tem sestanku se vidi. da razgovori Se nišo d:yvcdli do pozitivnih rezultatnv in da nišo disptli Dr6ko med ebojn:h in-formativnih razprav. Klerikalno čašo« pisje o stvar! mo'č;; di razj^vari kon-servativTrh dthovnikov in rad'kalnih eksponenrov ne morejo napraviti pri-jetnega vtisa v klerikalni stranki, je lasno. Ncz.idfyvolistvo z dosedanjim političnim vodstvom, ki se za v delu k'e-rikabf stranke ne da taji-ti. bi se mo^l > s patttiranism starih klerikalnih poiiti-kov z radikaii še povečati. Ako bi torei več'i del katoličke du-hovščine pristopil med rad kale. bi pred vsern nehala ona naša tradicija, da mora biti vsa katoliška duhovščlna samo v SLS. da spk>h duhovn'k. ki se aktivno ali pasivno udskžuje pcJitičnegi živUenia, more to dslati samo v vrstah slovenske klerikalna stranke. Tedai bi imeli katolško drhovšč no tuđi v drugi stranki in brez dvoma kma'u v drus: h strankah. ne le radikalni. Pnsl^đica te-jca bi bila. da bi slovenska luđaka stranka m vel;ala več kot politični or-jrajiizacija slovenskoga klerusa. Dale-ko?ežncza Dome i te scvemembe bi se ne dalo tako lahko preceniti; brez-dvomno bi se s tem izpodkopala ona esnova naši Kterkaln* stranki, temeljeći na duševni prevlad? župnišča. ki Je po-jroi n'enih uspehov. Samo ob sebi je te- ] da i razumljivo da rakt;ran,j k-Miserva-trvne dunovščine z rad kali vzb:na pozornost v vcdilnih kroglh klerikalne stranke. Za nas na neklerikalni strani pa ie seveda zelo rotrebne. da Doznamo vse te znaKe nezadovoljstva, da ps poznamo tuđi pravo stan-e stvari.. Go^podje dr. Pe^an in Peterca. duhovnik i Pbcr. $;š:a. Koblar. štrajhar. Škerbsc .n drugi T>rcdstav1'ajo ostanke onejsa krila stare SLS. ki ie ostalo zvesto dr. Suster-liču. Nekai časa je b'!o v.deti. da J2 to krilo đaka;- močno in da je pokl cano ferati še samostomo vloj?3 v sloveii^ki pclitlki. Tcda fcsnera'na preiz^usn a, ki so io prinesle predzndffiie skuoSčnskc volitve. ie neko zala. da KDSpndje n.*na-M nikake Diblike zi seb^i. da ni.hove liste nišo n'kaika privlačna sila i:a slovenske volilce. Ta fakt ie neizoodbiten In računati moramo, da so gosD^die. ki so se te dni razjovarjali oficijelni z ra-di.kali. dea^sko — ^s-n^rali brez vjj-ske. Na to karto se tuđi nj sm: staviti več. kot dovoliuje ta pr^udarek. Ali ipak je DDvsem v redu. ako se fuzijeniraio z rad kali. Zakaj or> tei prti I>ostane1o colitični drobei. ki so ostali mF.d stran'arru. a se zdai spoiiio z radikalno stranko, dcl iKHitičn^gn orsjaniz-irx V Ž^lji. da nai bo č tn mani apo'i-tičnejti življa, bi mc^li vsako iuz jo le pozjravrati. Kin'ster Niriiić v Parizu __ Par'z. 20. mnrea. M'n'strski rredsed^i'k Rriand te včerai opoldne na Quv d'.Onav s^rcjel zunancgi ministra dr Nrrčića. Posveto van ia so trajala nad eno uro. Predmet posvetovanjem te bila situaci a. u^tvanena r>-» ^cnevi. Frr^coskf ofc jsln*. krojsl so zelo •pt'*-resTa"*! na ten?. d-» ce o*irrirjo v Mri* ant'it« do5ed*»n?t drh-? odnosni? in da $c z-s'zrira ed nstvo MrTe »ntintc SoH§**o smatrao, di b^ trs^eosko-tov*$\c venska za veznika pogodba v nri^rrifem času skienjena. PROCES PROTI RADETU PASIĆU — Beograd. 20. marca. Dare« do-fv.Hne se ie oričel ored ni25tnim «o-di>^efn senzacronalen proces In.inek-tori^i trzovfn^kpjra nrpf*tr«tva Stojn-di-rovića nroti Rad-fn PaSićti. Zt ta Droces vlada velikansko zani?nanie. Naval obZ n«\ a je velik. Včeraj so tx>-sJcu^nli radikalni prvaki Uzunović in dr. PeriC v Radetovorn iTienu doseči noravnavo ^ S*o?adincvićem. Ta ie po« rav-'avo ođk!oT;1. ?tojad*novi<£ je zet i f *'-be TnvrrovrĆa. Pade Pa?ić na sin V>o> Pa5ića. Za*o ie umevro. da vz-buia proces ogromno iciuaciia . .,^,4 Itoliionski finoncarjl streljalo no nose Zopet krrav obmejni incident pri PkninL — Italijanska patrola je prišla oborožena na naše o zemlje in izzrala incident« pri katerem sta bila dva Jugcslovena rarjena. — Ljtrb*}ana. 20. marca. Včeraj zvečer se ie i>o Ljubljani raznesla vest. da je došlo na državni me?i med P*a-nino in Lojcatcem zo-pet do krvav* j?a obmejnejara incidenta s človcškimi žrt-vami. PasantiV v Selenbur^ovi ulici so opazili, da so bili prostori ita1ijan?krs:a konzulata ves večer raz>vetlj:ni. kar ie potrjevalo vesti o incidentu. Radi Draznika na občinstvo ni m\>jdo dobiti Dodrobneiš'h informacij. Po in formacijah. ki smo iih prejlcli od očividcev se je incident dezod \ na-stapno: Nekako ob 15. na včerajšnji Jož> fov praznik je opazil iugoslovenski fi-nančni stražnik pri Grčarevcu. na Dro-storu, ki se imenuje »pri Kalch«. štlri-člansko oboroženo italijansko f nančno patrolo na naš^m ozjmlju! Finanjni stražnik »e o^ozori! italijansks tovar'šj. da prestoo državne meje obloženim finančnim stražnikom ni dovoljen. Po-zval i,h fe rnirno. da se vrnsjo na itali-iansko ozemije [talijanski stražniki so ubn«:ali in se vmili. Kmalu pa so se v v velik em leku skozi koz zi"et nnpctiii na naše ozemlif* m to v KDstilno Josipa Petkovška. Vsi štirie so oborožen' vsto-Diii v grostilno in zahtevali v'na. Na dvorišcu so tišti čas ba] nnli domaći fantie. med katerirni ie vzbud'lo orecej nevolje, da so itaHianskj stražn ki oh.-j-roženi prekoračili državno mejo. Ob-vestili so o tem stražnika. ki \z stal »pri Kaic'fi*. Ko ?e ie nsš f'n^rčni stražn~k na to obvcitllo približal £ stilnt so prišli Italijan! pred jcastilno In se. očlv^dno že vin;en\ uvrstili v regularno fr nto ter začeti brez najme nj še^a povoda stre!jati na našega, H0 m od njih c:b-kolie::esa stražn k^. kl je natj v s;l->-hranj tuđi ftreU^L Ved spršnim s're-lianleii so itafianski s ražniki ranili dcniačlna P» vla Zi^cna in frnarrčne^a oriorevnika .f^s'pa Zajca, ki se je na-h^jal med fanti izven službe, prvesa đvskrat v rr>ko, dru^eea v rrmena. Natj so Italijari pohesnlli na i alijan-sha czemije. Ranjence so prepefjali v ljubljansko bolnico, kier se zdravi.io. Preiskovalna kombija iz Ljjubljane. ki se je z velikim županom dr. Raltićem na čelu na-nctila dancs donoldne na lice mesta, je našla pred srostilno devet italijanskih nabojev, 7 iz pušk in 2 iz revoiverja. Triie italijanski stražniki so streliali iz "uske. ećen je strelja! iz revoKcrja. Komi ja je ujro*ovila, da je ital jans\'a finančna patrola proti predpisom pre-kornčila državno mejo. kar jusosio-venska finančna straža n koli ne stori in da so Ualijanski stražniki prvi začeli streliati. Med obmejnim prebrva\stvo-rn vlada radi incidenta veliko razburjenje. Naše ! oblasti so izdale stroga povelja, naj se nikjer ne kali red in naj se naše pre-bivalstvo in naši držnvni organi ne s^uščaio v incidente. Državna mela je na tem mertn dancs hermetično zapr-ta. ftslijanrke oblasti ne dovoljujeio Drestapa niti c^mejnm kmetom, ki imnio svoja posestva onstran državne meje. Haša trgoDinska bilanca Ekspoze ministra za trgovino in industrijo« — Dre leti akiirne bilance. — Stanje naših denarnih zayo£ov. — Beogršd, 20. marca. Narodna skup« ičina je včeraj prićel* razpravo o proraču« ej trgovin^Kcga mini»trstva. Ekspoze mini« str« trgov.ne in indjstrije dr. Kraj a ča je trajal od 9. do 12.30; zbornca ga je vat ČAS poslušala z zan manjem. Mir ster krajtč je naglaial, di je pro. račun r.jegoviga mini^trstva najmanjši od vsch proračunov. Mi stojimo v naši državi | pred problemom, da ustvar.mo na ozemiju. I kjc" je bilo već gospodarsk.h ed.nic, enot» no narodno gospodarstvo. To je smernfea za naš bodoči gospodarski razvoj. Lansko leto >e znašal proračun ministrstva tigavine in industrije 99^90.759 Din. Ictos je že mi» ister zahtevjl tri mklijone manj. a ga je fi* nančni odbor se bolj rcducral. Proračun znaš« 92.812.514 Din. Ce se odštejejo i?dat» ki za razna državna podjetja. znaša pravi proračun trgovinskega ministrstva le okoli 49 milijonov. Min ster nato naglaSa, da fe bila naSa trgovska bilanca do predlonskcfa leta pa* sivna. Trgovinska bilanca je postala &kti\t na leta 1924. V dolurjih računano je znašat uvoz lansko leto 105 miljzKiov dolurjcv, a izvoz 122. nklijonov dolcrjev. Od vsch so« scdn»h držav sta imeli že leta 192K akt.vmj I državno b.Ianco samo Ccš^oslovaška in Ro* munija. Vse druge države (Bc?garska, Mad* Žarska, Poljska. Crska, Avstrija in Italija) j *r> imele pasivno bila co. Lani je znssal n±J i izvoz v prvih 9 mesecih 6 miljard 9S0 mifu \ jonm\ a uvoz 6 mlflj^rd 30 milijoncv. S'a i pod!agi teh podstkov je bila nzšc trgovska j j bilanca v p-.-vih devetih rrrescih 1925 «-r j nc za 950 milijonov dinerjev. Celokupr.i tr» \ povski deficit, ki amo £a imeli cd leta 1919. | do 1. oktobra 1925 znaša 7 miljard 651 mi« j lijonov 901.251 Din ali 202 milijona do-larjcv. NaS izroz Ie od leta 1919. do feta 1924. v glavnem napredovaJ i po kvantiteti | po vred ( nosli. Glavni predmeti našega izvoza so po-Lcdelski produkti. Živina. les, razne rude in kovine in tud! prođu*ti poljeđelske indu- { strije. Minister nato navaja razne irvozre statistike in naglaia. da rrnozi naši sesed e posredu.ejo v naši trgovini. Velike važnosti je rato. da sklcnerro i vseirf intcrcsiraniml državami trgovinske pogodbe in izločimo vmesno trjsovin i. Najve^ posrc dlijeta Avstrija in haHja. a zadnji čas poskušara tuđi Ce^osiovađca in R^munslca. Z nekaleriTri sosetlt sploh nimamo nfka-kih trgovskrh pogodb, z drueiTii pa imamo pogodbe, kj vsebu ejo sarro kTavru!e nsl-večjih ngoJnost?. a nimamo pravih tarifnih pogoćh. Va^a trgnvska pol tika *e v fflav-cem protekc'jonisti^na. Mini«rer dr. K-aiač )e nato prešei k vpniianu stanja na^cjra denamesa trz* ter Je poda! oekatere suustiCne Dodatke. Ste- vilo deinišklh druib, ki se bavilo z denar-stvo:n» je pnilčno veako. Zasluga naše tr-gov.n^ke politrke je, da se denarni zavodi ne množe v nes-kc«ćnast. L. 1920. je bUo v ćeli državi 566 dtnainih zavodov, leta > 1921. 583. leta 1922. 641. leta 1923. 654 in leta 1924. 651. Kapital denarnih zavodov je dosti moćan. Ce preračunamo ta kapital v do!ar,ć. te daj vldirro, da imamo samo dva denarna zavoda, ki razpoiagata z dveira miiiorrama dolarjev kapitala, z 1 700.000 do 2 mili.ona dolarev kapita a imata zopc: samo dva denarna zavoda, okoli 1 m:li;on dolarjev imaio trije zavodi, povprečni ka-Pitaf n^?ih denarniTi zavodov pa znaša 10 do 100.0O0 dolanev. Proračun trgovinskega ministra sOTefet« — Beograd, 2T>. marca. Včeraj popcldn«. )e skupšč'na razpravlja!a o proračunu trgo* vinskega minstrstva. Govorili »o poslanci Skuli. Trumhić in Krizman. Dane« ob 9. se je razprava nadaljevala. Govo-il sa post. K'.rbegnvić. Alcksa A'c* kšić, dr. Pja Sumcnković", Dimtrije Vujić in Pera Ivanišcv'ć. na kar je bila debata zak!iučna in je zborn;ca sprejela proračun trg^v:nkcf«a miri^trstva z vcć'no glasov. Dan-3 popoTdne se prene razprava o proračunu ministrstva za socijalno politiko. Da nstrežemo žel;i p. n. obCnstva, dajemo Ini i popreselitvi i« vedoo p«pvsta do 31. marca 1.1. „ADRIJA-, drogerija, parfumerija tn fotom mufaktura Ljab'faaaf Selenbargovi I Splošna odvetniska stavka , TRumnniji . ^ Bukaresta. 18. mare«, s. Društva odvetni* kov je sporočilo vsem odvetniskim rborni* cam v državi, da »c je z ozirom na predla* San za^on o kolkih sklen.la splošna ttavka vsch odvetmkov. Sta\\a naj bi pričela da« nes. BukareSki odvetniški biro je izjavil, da ^e za sedaj ne more priključiti stavki, ker hoče počakati, ali se ta zakonski pred!og re br> izprem^nil. Doccdaj se je pridružilo stavki šest odvctmških ibornic* Žlahtič in Čič obešena Dvojna justiiikacija danes zjut sj v Maribora. — Čič je bil r svojo asodo vdan. — Žlahtič se je obupno branih — Maribor. 20. marca. Danes ob 6.30 ziutrai je bila izvršena na dvori-šču maribor5kes:a okrožnega sodišča oz. jctn;šnice justif kacija morilcev Frana Cica in Ivana Žhbtiča, ki imata na vesti polej? umora Miklove druž'ne v Studene ih pri Mariboru še do\%o vrsto dru.*r?h z!oj:jiov. Kljub temu. da časopisi nVo noro-čali o uj justif Naciji, se je bliskovi:o raznesla po Mar:boru in okolici ve5t, da bo5ta danes CiČ in žlahtič obesena. ^e v z^edniih jutranjh urah, delorna že ob 3. zjutraj, «e ie zbrsla pred sod-no Dalačo velka množica ttudi ne sanio iz mesta. marveč tuđi iz bližnje in dal ine okolice. V Mar bor so se Dripe-liali rrmefje na vozovih in z vlakom n to ćelo iz Piuja. Pred sodno pa'ačo je bil vel:kan-«-Jci naval in ?o se v^si trsali za v5toDnice. Vsak je hotel videti zad-Trjfekrat o-^a zločnca. ki sta vznenrrjala mar'borrko okolico in tuđi druge kraje na Sta^erfkem. Soii?če je bilo v četrtek oirveščeno, da ie krvn:k Mairner s svoiim pomoč-n?krm na notu. 2e v četrfe'< ponoldne ie bi!o obema morilcema Čiču hi šlah-tiču v pisarni ravnatelja jetnišnice sdo-roč^ro. ći bosta v soboto obešena. j Fran Čič je snoročilo sorejel popoi-noma mimo, doč;rn je Ivan ZlahtiČ spreie! obvestUo zelo vznemirjen in je ro^lal T>ovsem srrahoncfen. Vedno je ur>al. da se mu posr^či na kak način Lzosriiti^se veša!om. $e zadnji dan je nrosil ŽIrhtič predsednka senata vis. dcž. sodTie^a svetnika Stergarja. da ns.l mu izpoflTTje pri kralju brzojavnim rjctnrn r^niilosčenje. G. Ster^ar mu je od.arovoril. da tei niesrovi prošnji ne more ugoditi. Č:č je bil na vse priprav- | ! I fen. samo želei si je. da bi se proce- | dura justlfikaciie nad ni'rn čimpreje ?n i hitreiše izvršila. Sam je izjavil« da je DOT>o!norra u dan in da priznava« da zasluži to kazen. T^'cm včera.i?njesra dneva n:sta niti ČI5 niti Žlahtič nrkogar sprejelx /žlahtič ni hotel videti niti svoje žene. | Č;č je včerai zaprosi), nai mu prineso j vina in cigarete. Njegovi prošnji $q I ugodili. Ko 5o Žlahtiču povedali. kaj si j ie zaželel Čič, ie tuđi on zaprosil za ' , vino. Na večer si je ČiČ naroči! oečen-ko s salato. Žlahtič oa je naročil samo čaj. Oba sta se včeraj spovedalj, ČiS je sprejel tuđi sy. obhaiilo, dočim je Žlahtič to odklonil, kar mu je bilo pa daines zjutraj žal. Noč sta oba mimo pi'espala. Zjutraj ckoli 4. sta \f^tala tef sta popila več skodelic čaia. Čič je bil vse jutro rorolnoma miren hi vdan, dočim ie bil Zlahtlč ze'o ootrt. Danes ob 6.30 je prlspel na dvoriSČd sodni senat, obstoječ iz predsedn'ka vi5. ?»d- svetnika Strsraria. Fod. svetnika Lenarta in okr. sodnika Kramarja zapisnikar je bil dr. Campa. državni pravdnik dr. Hojnik, sodini zdravnilc dr. Zorjan. Na dvorišcu jetnišnice je bilo postavi ienih dvoje vešal. Prve^a 50 na morišče prbe'jali Štirje orožniki Frana Čiča, ki je bil miren in ie urnih kora-kov stopil pred vešala. Ko je stopil na pničko. je še poliubil križ, ki mu za. je podal spovednpk. Krvnik le nato izvršil svoj posel in je pri Čiču nastoDila smrt v treh m'nutah. Nato so obešenca pokrili z belo plahto in potisnili med njega in druea ves>!a leseno steno. Po rust'frkacijf Ciča so orožniki odSIi po fvana 2\ah ča. Ta je bll skrajn^ vznemir-ien. Ko so ga vodli po hodniku, se Je vrše! na tla ter se močno po^kodoval na davi. Upal je. da se na ta način izojrne jirst:fikaciji. SinruUraJ ie twJi nezavest. Po, dali so mu kozarec vode, toda ni hotel več vsiati. Pozvani so bili pazn ki, ki so ga mr>ra!f na rofcah ^dnesti u:d vislice. Na mf>r šctj ni ničesar spresavoril Pn njem Je šum i/asto^Ja v šririh mnutah. Danes zvečer bosta oba pokopana, Fran Čič se je včeraj p^poldne đelf Žasa pofffrvarial s svajim bran teijem. Pb-tožii mu je, da Je bil vedno v svojem ž.iv-Metiju zapažen m da mu ie ze!o hudo. da 00 rudi po smrti p^poln»CTna vozzblften ia z»?ušveri, CiC je bil nezakoTi5fci SU neKo nata-karice v Pulju- Njegov oCe Je bU ncld mornar. Očeia ni u kdar poznal, mati pe, mu Je umrla v uzodvii mla-desti. Ko mu je zagovornik dr. šnuderl podal la^otovUo, da mu bo za Vse Svete pr:žsa ionalisti, zlasti dijaki, so organizirali razne toipe, ki pleni'o po mestu. Prišlo je do spocadov n»ed kitajsk'm vo-iašt\'om in dijaki. Kitajska vlada ie ukrenila vse za varstvo inozemcev in poslan ištev. Komunisti proti vstopu Nemčijc v Zvezo narodov BerTin, 18. marca. k. Komunističn« frak« cij« državnega zbora je vložila nastopno in* terpelacijo: A!i je dri«vna vlada priprav* Ijcna % ozirom na katastrofalni polom poli* tike Zvcze narodov v 2encvi takoj umtk* n»ti prošnjo Ncmčije za sprejem v Zvczo narodov. Nadalje je komunistična frakcija s'.clenila, pri pred toieČi debati o zunanjern ctatu stav ti prcdlcg o nezaupnici cclokcp* 1 nemu kabinetu , Tihotapska afera tvornice «Tungsram» Beograd. 17. marca. p. Po«lanca fa. 2er* lav n dr. Pivko sta stavila vpraSanje fin, in trgrca-ijTsfcemii m*iistru radi preiskave v tibrtapski aferi ivornice žarnic »Tungrsram« v Zemunu. Damask v cevarnosti London, 17. marca. s. «Exchange Tele« graph» poroča iz Jeruzalema, da je narod« ni svet sirskih upornikov pozval evropske* ga konzula in voditelje inozemskih trgov« skih družb v Damasku, naj takoj zapusti mesto. ker nameravajo uporniki Dam a si razdejati in Francoze pregnatt. Borzna poročila Ljubljanska borza dancs ni poslovala. Zagrebška borza dancs n| poslovala. > prostem prorretu so notirali: Curin 10.955, Praca 16S.70. Pariz *»5. Newyork 56.SS, nLndon 276.75, Milan 22S.25. Berlin 13^5, Dunaj 803. INOZEMSKE BORZE. Curili. Beosrad 9.14. Pariz 18.30, !*oti« don 25.25, Newyork 519.25. Milan 20.83, Praga 15.38. Berlin 123.(>5. Trst Beograd 4-1R7. Pariz 88.50. Lon-den 121.10. Praga 73.75. Newyork 24.92. Cih rih 480. Darujte za sokolski Tabor! Stran 2. •SLOVENSKI N A R O D* dne 21. mare« 1926. Stev. 65. UrodniSko vlado no ČeSbosloiraSkein Prtdsedmk republike dr. Ma.saryk je 28. t m podpisal dekret, s katerira se imenuje nova uradnoika. vlada. Vlada Je sestavljena tako-Ie: Dr. Černy, predseđnik dežeine uprave v Bmu, mimstrski pre^sedoik in notrarui rnmister. Zosi. dr. Eđvard B e n eŠ. zunanji murister. Prof. dr. Karei Engli*. finančni mrmster. Proi dr. Jan K r C m a t, prosvetni mmister. Pređscdnflc na.hišjefa dežeineira •odišča dr. Jifi Hausman, pravosod'u minister. Sekcijski načelnik dr. Fratit;§ok Peroutka. rranLster za trgovino, obrt fn mdustrijo. Ministr. svetnik dr. Jan Riha, felezniški minister. Sekcijski načelnik ing. Vaclav R o n b i k. minister javnih deL Župan dr. Juraj S1 a v ik. mmister ooljedelstva ta ofoenem mtefcter ga iz-cnačenie zakonov. Načelnik Jan Syrovy. minister narodne obrambe. Sekcij. načelnik dr. J. Scfcieszl minister za socijalno politiko. Generalni poš:ni ravnatelj Maksi-milijan ratka, irunister za po§te in brzojav. Dr. Josip Kal I a y, mmister za Slavaško. Z odstopo.m Svehlriie vladt se je vsai za časno razbila tuđi vladna koalicija češkosIovaSkih strank. tako da nova vlada v Dariamentu n#» bo imela stalne većine. Diference. ki so razbile dosedanjo koalicijo bado seveda ovi-rale tuđi vlado z Cemcsra in mu atež-kočale delo. Zato je zelo dvomljivo, ali bo lahko .đrucra uradrvška vlada ki ]e osma vlada v CSR. ostala tud: ce^o leto na krmilu, kakor Je bilo to usojetio *. čemernu, ko i* načeloval prveniu urad-niškemu kabinetu. Zborooanfe obrtnihoo DODodom obrtniškega praznika Ni rfdbado ObČeslovenskesa obrtnega 6nxS;va v Celju So se vršil vCoraj obrini-fti praaniki v Celju. Mariboru, Trhovljah, BreZrcafc, Sevnicti, Hras*n3cu, §c*taJiiu In ie dragtKl. Nasnen te* zi>orov Je bi! doka-sati sotMamost otrfjitSkega stanu m podati mamfestacrjo ra rbraifSkc za-frteve. V Ceaju, kjer o?kovir?k g. Berah in podpclkm-nik ff-sp. Šuput, rmenorn rveze brv-2::s8ch obrtrdeov dva zastavnika, med njim! zosp. Čupak. Ko* srlavni govorarlk je nasrjoil 2- dr. Frac \V j» opravo Narodne banke, da posveča terrra vj>ra*anju trajno vso svr>!o oakfcnfeno posonrst. Trdno se nad ej amo, da bo Narodna barka te v bHžmji bodoć-Bosta vcrnm&Zi'a kredite za brtni:;Ia. da s« daje. |o obr nikom krespe^eva&ii akciji vso svt>-|o pozorn->st ai prosijo, da vlada Arene vse, kar Je potrebno v ta namen. Sedanja iredstva so nezad^stna ra srnrtreim in redr*> vrš-itev prepotrebnega obrmega po-Fpesevaoia ;n za posloa'anje obTJi<>na:sl ttknna o drfavnem nCutio-v<-K3«:rvTj ovirajo firše oorauSce krzge na »delefW pr! Javnih Hckacijah, ker se za. hteva-jo previsoke takse ta kavelie in to doloćeni za ir\T§.ltev d^sav prekrate! do-bavni r:ki. Treba orej, da ^e s primernvin OmUfenfcm sedcrtfih predpisov inkona o đržavnem računovodstva om^oči produk« cvnim zadnjga-m kakor rudi p;sameznMm obrtniiSkwn podierjem oddežbo pri vseh večjtfi državnih dobavah. Zdok vefiie cbre-nenitve in draije pr^dtđ\Ci]e v tirzemstvt Je treba, da se pri drža\ii;h dobavah ved-no vpo&teva dalođje zakona o rad jama io daje dofmaierrm d^bavlteliu prednost, tuđi Ce Je njegova ponucFba za 10% draž ja o4 crne inozeimkega pon-udnika. Končno I« do*.<)Cn!>h drlavnh usti-nov ter na ta na-č'n omosr-či š rša adelei-ba dr-onačemii obrtništvu pri licitaciteh. 4. Davčna bTemeaa v Sbveniji izdamo presegajo plačflno zm> žnost davkoplače-vaJce\', zlasd pa obrtnih gospedarjev. V času ;ežke spk^ne £OS4>::dar3ke krize, pomanjkanja de4a in vel-ke br&zip.selnosii potrebujemo izdatneca olajšainia davin h bremen. D2naš.nji zbor zajtegade-H zabteva znJ^acje dohodnine na ta način, da stopi na mes;o davčne lestvice v krenah lestvica v dioarjih, nadalje lahteva današnji zbor zni-žange dsvka na pi;slovni prc^net na polovico in hrez^HJgajno osv.bod tev rokodeL cev davka na poslovni promet. Glede osta-1-h davinih zahiev se izrekamc soglasno hl od'očno za resolucije, sklenje^ie na zboru STostpo-darskih korpocacU v Uutriiand dn* 23. oktobra. 19^5. 5. Spričo težke obreirenitve našrih obrtnik ov io rokch obdelavati. Usta4it>-vttev take centrale ni nctzvr^ltrva za-deva v času s^>Iršiega brzajavnega prometa in brezžćnih naprav. Taka centrala bi kmalu pridobila tolikš.n prejeted nad pojavi, da bi nvjjrfa predvi-devati razne meteorološke oojave in do tresne su rike. Ustanovitev setrmoloSke centrale sem predla^al že pred sve-tovno vomo, sedaj pa so postoH za nie-n«> ustanovitev mnogo ujeodnejii. Ko bo uresničena ta misel. ne bo treba člove-veStvu. ča živi v popolni nejrotovosti In neoripravljenosti na velike prirodne pojave. _ Prof. đr. A. Beter. VELIK POTRES. Observatonj pod Triglavom nam sporoča 19. t m.: Danes po^poldn« ob 3-50 zaznarno-Jek> potresomerft pod Triglavoin kata- strofalen potres v daliavi kakih 2000 kilometrov v smeri proti vzhodu. Na velikem Dotresomeriu ie Pri maksimumu prekoračila pisalna ijfla prostor na bobencu. tako da ie moral biti ta potres izredno močat!. Valovanje zemlde traja dalje. STTFJE POTPFSM ŠUNKI V ZAGREBU. Seizmosrafi na Griču pri Zagrebu so včerai ofc 1.3 in ob 2 4.42 registrirali dva Dv>tresa v daliavi 250 km. v četrtek popoldne pa dva katastrofalna potresa v daljavi 1425 kilometrov. Prva dva rotresa so močno tuđi cbcutili v Zagrebu. Kakor javl.iajn iz Zajeba, ie bil potres usodeprvln za v>tok Castelocco. Potres ie zshteva! več človoških žrtev. Porušenih ie bi!o okoli 70 hlŠ, mjio^"> pa poškodovanih. SrediŠče potresa je baje v Anatolifl. _________________________ Novomeško pismo Ne tu 2t prti voirto. Vendar pa Ie z?o. Lofc: fn Jruic^d. I e-ffHe Wiy?. 6a so T>-^a ~m ntere tsrn r^dtto osnažen« ter so bile nekatert H Banov* aaprsvlena To« ▼ mts$tđk drmmndSh Je ob poletnem Času *rWJ«K> za zadosjio Stevio klopi. Nasadi pred pošto se vsako- letno lapopotejuj«io itd. tH OmmM H. da fe sedtoH »ov mrJki ftu pan «. dr. Režek ob vs^tf prilld »okacal vd3co nranevaixie In Mklonjesost Mk pram dn*ru. Qk. OlporMtt. Klentnčič M Pfmar to da4i ve5krat lw«^!a^no na rat. po]ago kooje, f. Matico pm 1* darmraj Ie4ao po em vot jramoza, Vs6flt navedenim, pa tudft o**dmnu meš2anstv« ter ćelo racnm ^ujcemv kl to k delu, čeprtr v maidB meri, prfcpevA rre hvala is prt^a^K Z zadovo^stvon je treba pove*"tf, da jt vedno roan^e tteviio slučaje*r ilctmeia (po3todovanja drufttvcnih naprav, U slujRjo v okras po tvoH legi eneca aaj1ep#h mest naše države ter v «-ddh njega prebivalstva vseh sledev, a rui! tujcev, ki se v Sez-dalie vefijem StevJu ob poletnem Saisu ta pomudikk La^ni so mnosi htšni posestnikt, lc še nso imel ekrašen h «?voj h oken s ovetl:ca-mi, cukna HcrasUi na pclrudn nj4elnem zboru ter v raznih kulturnih in socijalnih in-štitucijah. Predvscm Pa je povdarjal, da je dr. Danilo Majaron, kl proslavlja sedaj svoj jubilej dela, ostal vedno idealist, kakršnih Žal danes malo na.demo. Dr. Tekav^ič pa je vse svoje sile posvetil svoi stanovski organi-raciji m da ta vživa danes tako velik ugled med Slovenci, ie tuđi nemala n.egova zasluga. K zaključku ie dr. Triller obema slav-ijencema čestitaj, na to pa je dr. 2irovirik preč;:ai številne brzojavke, prispele iz vseh krajev Slovenije, v katerih stanovski tova-rtti. korporacije in društva slavl^encema če-stitajo. Izročii je nato dr. Mađaronu v imenu Odvetniške zbornice briljanten prstan, dr. Tekavčičn pa zlato uro kot znak priznanja n^h zaslu-g na pravniškem in kuitumem polju ter kot izraz spoštovanja in simpatlj celokupnega slovenskega odvetništva. Nato so jubilantoma čestitali veliki župan dr. Baltič, predseđnik viš. dež. sodišča dr. Babnifc, prorektor dr. Hinterlechner. dvorm svetnik dr. Bežek, notar Hudovernik kot zastopnik Notars-ke zbornice in dr. Re-mec v imenu odvetniških kandidatov. Dr. Danilo Maiaron se je, viharno pozdravljen, ginjen zahvalil za vse čestitke. V svojem govora se je spominjat svojega nastopa pred 25 1 e t i v Od ve miški zbornici, svoje borbe za slovenski jezik in po-vdarjal, da je vedno streme! za ohranitvijo častnih tradicij ter ugleda odvetniškega stanu. Nato se :e iskreno zahvalfi drugi jubi-lant dr. TekavČiC, povdarjaioč, da ie smatra! in smatra svoje delo, ki trn ga šiejejo v za slugo, za enostavno stanovsko tn kolegijalno dolžnost. — Med burnim! ovacijaini jubilantoma ie bila lepa slavnost zaključena. Zvečer se Je vriil v dvorani Kazrne banket, ki so se ga tuđi ude'ežlli Stevilni stanovski tovariš! in pre-dstavniki orsaitiza-cij in uradov, večinoma s soprogami. Izme-njana je bila lepa vrsta napitnic in pozdra-vov in odlična dTužba je ostala v prljalel;-skem razgovoru z-brana pozno v noč. iraBiiiosa« I lntsk« delo I. N. R. I. Bsfstv«, UvI*raU, trMea'o ia Mrt Jtsasem. V parnih vlogah; IH1I MBTBif_______ ^^^^^ ASTA MIFLCT, WHUBEB BSAOSS« —momu emmjaLA £U> ruskega cl«d*li5ča Hadožcstvesikov Hi ie druge filmske zvezde. Prldo te dni — cNIGRIN* }e najboljša in oajcenej^a demača krema za čevlje in usnje. — Zahtcvajtc ga ▼ vseh trtfovinahl *~*T Pr os veta — Ne4elia ▼ NvodMa gkjrfllfti Ju- tri, t nedelftot so v Vtibijanskern giedaJ^du tri predstave. Ob pd c^mih «ve»čer te perje v operi Kafenanova opereta «Qrrjica Ma-ric»», kl fe pri vseh dosedattjih vpnso. rinrali dosegli tako lep uspeh. Dranm igra popofidne ob «reh Finiga.rjevo naredao igro •Masa lrri»( rvećer cb osmih pa Ie prva rerpnza Shawtxve drame «Pygmal 00». Po-poldaoska dramska r>redstava je ljudska predstava po zniianlh cen^h. — Gostovanje op:rne pevke Ade P°-Ilafconre ▼ L|oMjanL Kakor že lav U eno, go-sn4e mana odličiia umeifca scpracisifca ga. Ada Po-Uaikorva v Utrb'Jan^ki oiper! v toTefc, 23. mairca, v četrtek 25. marca ter v seboto 77. marca. Prva «fva dneva go-saije umetnica v Puocartlie\i operi «Bo-heme* in v Ma5isejie:o\'ern «Manoim». V soboto, dne 77. t m. pa se vrši v cper* nje«n koncert, na katerem bo vspvaja-Ia ćelo vrsto naale>pš'h pesmi iz bogate ruske in druge sver^vne Iterai/ure, Tarlcova predstava je irven ter 50 vsto->nćce v pred^ro-daji cd nedelje dalje pri dnevni blas^ini v operi — Proslava IM. predstave %. Karusa aa Šentiafeobskem odru. Ncoj. v seboto, proslavi a^iln. tgralec :n režiser šen jak b-skesa odra g. KaTas svojo 100. prediMavo, V ta namen se vpri^OTi irvrstna Horstova burka «NTtbesa na remli * Gospod Karus Mora vl:'ieno pravljeno Poccr:jevo petdeiaiiko «<3ozdni krali Lavrin», ijrro z goćiho in perjem, ki je dasleđ vedn-o prrvcbJjala fbčins:vo. Začs-tefc iprve predstave je ob 3. tPj>.t druge pa ob 6. zvečer. Preri.pTada.ja vstopuk se vrSi v ne4e!t3 djop. cd 10.—12. pred malo d^o-ramo v Nar. domii rn pol ure pred začetkom vssike ptre-dstave. Ne za-nrjcfte sfi torej ogledati «Lavri!na>, ki se leirs isrra posled-itj;iC. — Za prihodnb nedeljo pripravna raairitcmetno ?leđ3.^če tzvtmo novest: lm-kovno igro v S. rlCkah ^Kraljević Tzzgomih, kl |o je sr«?al Miran Jare. Drugi sejstn kožuhovine Včeraj dopoldne se je vr&fl pod vodstvom velesejma in pa Lovske zadruge na prostorih velesejma drugi sevem kožuhovine. Ker je bilo na zadnjem sejmu 26. janu-arja precej kežuhovine prodane, na vceraj-šnjem ni bilo posebno veftke količine, pač Pa pa večrni lepa, dobra roba. Kože so bile sortiranje po kvaliteti fn sicer prvovrstne ztmske. jesenske ra letinske. Edino pri Hsi-cah so bile porazdeUene še v poljske in gorske. Proda jal 0 se je kakor v zadnjem sejmu. Prixa blago ćela svota, sekunda polovico prime in tercija treiiino prime. Kupčev je bilo 25, med n'iml preoej inozemcev. Cene so v primeru z januarskim; nekolfko popustile, posebno pri lisicah, za katere ni bilo posebne ?a zanimanja. Pri kunjfh kožah in pri poljskih zajcih so cene ostale krepke* Prodanih je bilo 335 Hsic, gorske prima ra povprečno ceno 250 Din. pol.'ske prima 150 Din; kun zlatic 32 po 850 Din; kua be-Hc 2*3 po 650 Din; dihurjev 35 po 160 Din, d'ivjih n-.ačk 16 po 70 Din; vider 4 po 422 Din; jazbecev 20 po 62 Din; domačih mačk 21 po 12 Din; 18 gamsov in srn, povprečno za komad 23 Dm; veveric 105 po 19 Din: krtov krog 1000 kamadov po 3 Din in 451 polskih zacev po 22.50 Kn. Za polhove kožice, katerfh je bilo precej prinešenih, ni bilo zanimanja. Prihodnji sejem kožrihovrne bo v janu-arju 1917. Lovci in protiajalci kož naj gledalo v bodoče, da zberek) večjo količino, kakor letos tn naj ne proda'ajo pod roko. kajti Ie pri veliki količini bo rnogoče zainteresirati širše inozemske kroge in tako doseći ugodnejše cene. šBeležnica KOLEDAR. DsnMs: Sobota, 20, marca 1926; kttoli* čtni: Niketa, Vlada; pravoslavni: 7. mirca, Vaailijc; muslimani; 6. ramazan« 1344; iidje 5. nišana. 5686. Jutri-. Nedel a, 21. marca 1936; katoli. ćani: Benedikt; pravoslavni: S. mmrc*. Teo« fil; muslimani: 7. ramazana 5686; židje 6. nisaiu 5686. DANAŠNJE PR1REDITVE. r'" Gted&Iiiće: opert «Vcčni mornar*. dra» mi «Pygmalion». Šentjakobski oder: cNcbeaa na rcrolji* ob 20. Kino Mafica: «Lažni grof*; Ljubljanski dvor »Vagabunda v Fratru*; Kino Ideal: «PekeI devic«. Predavanje v Soči: Prof. Bačić o Stross# mAJecju ob 21. JL'TRIŠSJE PR1RED1TVE. GledattSče: Opera ob pol 20. »Grofica Marica*; drama popoldne «Naša kri»; zve» čer cPygmalion». Šentjakobski oder: ef iz Zajtre-ba. da si je tam v noći od 16. na 17. t. m. končala življenje mlada Slovenka. Ko sta se ome me ne noći vračala tr-govec Josio Rokon in tesar Ma to Krasan domov na Savsko ces*-;. sta v Mi-iini mosta našla ma hen sveženi. v njem je bi! zavit baržunast ick>bućek. već vla^nic in ključev ;n s»i>nil r> sem. t.;c Dismo je bilo rijslov!fc-»i i;a Eizateio Pavcr Stcre pri Celju. Pi«:m e v se bova .-> sledeče vrs'Lv »Oiesa. ki na ide to Dismo. Dros m, da Ka odne>e na ncli-cijo. Marijan Glavina je oče Pavle £a lamon in radi njega moram v srr.rt.« V pismu, naslovljenem na stariše. se m'a-denka pos'avlja od niih in Drosi. da naj ji ODroste. »On« da io jtoni v smrt... Kadar se spomni na Ijubtieno svoje de-te. ii je strašno Dri sreo Toda te sramote noče oreživeti. »Skrbite za moie dete Pavlo in tisoč Doljubovc — tako konca je pismo. Trgovca sta sveženi z vso vsebino odnesfa na DoHcijo. Nesrečna mladenka Marija Salamon }c naSla smrt v hladnih valoviti Save. Kaj jo je nasoialo v smrt sicer še ni do-vsem DKOtovIjeno. vendar to dovolj jasno orićaio pisma, ki so naslovljena na nekega Marijana Glavina, s katerim je imela pokojna Dred leti razmerje. To razmerje ni ostalo brez Dosledic in Marija je rodila hčerko. Dete ie Marija poslala v odgojo roditeliem in zd: se, da Je bilo od tega trenutka dalie razmerje med Glavanom in Salamonovo končano. To je šio nesrečni mladenki tako k srcu, da si je iz obupa končala življenje. V Četrtek zjutraj ;e bil v Zagreb Dod močno eskortu preko Maribora prepe-Ijan znani defravdant Vojko Mikolju ki ie v Zagreba osleparil čekovni u rad za 1.700.000 Din. Po izvršeni defravdaciji je Mikolji pobeznil na Dunaj, od tu ra v Berlin, kcnći.o ca so ga orijeii v Hamburgu. Takni ko so Ka DriDeliali v Za-Kreb je bil Mikolji zaslišan in fotografiran. Svoje Doneverbe ie kratkomalo prizna 1 Z zaslišanjem rodjetnega sle-parja se nada'juje. V selu Ruievica se je te dni ođ'Sjala krvav zakonska drama. Motiv: S'ara ne^em. Mlada !91etna Katica se je no-roJila s priletnim Antom Dskićem. čaši so roditelji nasprotovali zakonu. Snr\a sta zakonca živela v let)i harmoniji, ki ra so jo kmalu skalile zlobne vašćanke. VašCanke so Katico oavrajale od mo-ža. češ da ie erd in ima krive notre. Ljubezen ie sleDa — tako Dravi pregovor. In re$l Popreje Katica nikoli ni videla kake nanake svoesa moža. se-dai nenadoma pa so se ii oJr>rle oči in pr.čela sca ie sovražiti. V niej se ie do-»•odila misel. da krivonogega moža spravi s sveta. Nainreje ie začela ljubavno razmerje z nekim vaškim fantom in zato se ie na vsak način hotela iz-nebiti moža. Prilika se ii ie kmalu nudila. Neke noći. ko ie ležal mož v rIo-bokem snu. se je Katica DrinlazHa k oo-steTji Dvakrat. trikrat. ie zamahnila s sekiro in mož se ni Kanil več... Katica se ie sedai nasrlo skesala svo-jejra zločina. Odšla ie k očetu in mu vse r>rizna*a. Oče ie ubiialko nroklel in io zapodil. Obuoana ie nato odšla in se sama javila orožnikom. Tako so zlobni je-ziki uničili dvoje srečnih življenj. General Aiefcsej Brusilov umi Iz Moskve poročajo. da je umri v četrtek zjutraj general Aloksej Brusilov. Podlegel je vnetju pljuč. Z njim je izgubila nekdanja ruska armada ene-ga glavnih in najboli tipičnih predstavnikom Zopet je legel v grob eden onih znamenitih mož. ki so igrali v sve tovni vojni odločilno vlogo. Brusilov je bil rojen 1. 1856. Kot mlad ča^tnik je služil na Kavkazu, kjer se ie odlikoval v vojni s Turki I. 1876— 1878. Večino svojih službenih let je preživel v petrosrradski kavalerij?ki Šoli. L. 1905 je bil imenovan za povelj-nika druj:e divizije gardne konienice, L 1909 je prevzel armadni kor. kmalu tiato Da povrelistvo varšavskega voine-ga okruga. Ko je izbmhnifa svetovna vojna, je bil imenovan za poveljrvka 9. rukice armade. s katero ie dosjee! v borh rn Maliczii I. 1914—1915 s;-a'ne uspehe. Pozimi 1. 1915—1916 mu ie bilo Doveneno vodstvo jugoza na dre fronte. L. 1916 pomeni vrhunec Rr«:si-love vojaške karijere. V tem letu je prc-vze* poveljsrvo nad ogromnirni ?na-sami ruske vo'ske in vodil veliko oirn-zivo. ki te dob'a no cjtm ruJi im?. Poiet VA( ;e razhil fronto centra rih drtav pri Lučku. Ta ofenziva ie dala Ru5om 450.^0» i uietnikov in ogro^n* m"»oi!tro \o.i3?^efra materijala. Pod vplrvom tega jsr>**ha se je odločila *i»Ji Rumunija za vojno na strani zavezni-ških držav Eru$iij\a armada je Jtt:-korujila Kamate in kozaške čete so že prodirale po n:uJžarski ravnini, ko se je moral R'usilcv kljub straV^ičiii orimo? uniwkr.it' in prepustiti zavoj--vano ozernl^e 2»ne: avstro-nemsiv. n četam. Haie «c nakrivile ta nen^ri umik intrige germanofilskih krogov v ruskem generalnem štabu. Po revoluciji se je Brusilov pomi-ril z boljševičkim režimom in igra! v vojni s Poljsko 1. 1920 važno vlosro kot svetovalec revolucijonarncga vojnega sveta. BoljSeviki mu seveda nišo dali neoosrednega vodstva v svoji armadi. ker so se bali njegove popularnosti med vojaštvom. Lani je z dovolieniem sovjetske vlade odrotoval v Karlove Vare, kjer se je deli ča.ca zdravih Pred odhodom je dal boliševikom časmo be-sedo, da se vrne. Ostal je mož beseda in Vkljub vsem ponudbam od strani zavezni§kih drža-v. ki so ga hotele nri-drzati v inozemstvru. se ie vrnfl v Mo-skvo, kier je podlegel vrtetju oljuč kot nosledici sedanje tnfluenčne epidemije. ki razsaia rudi v Moskvi. Njegovo ime ostane trajno zapisano v novejši zgo-dovini Evrope. Etična pemlad Pomlad prihaja in vse je prinrav-Ijeno za njen dostojen sorejem. Zvon-Ček in trobentica. teloh in podlesek, marietica in vijolica. vsu vsi čakajo v svojih priprostih, nežnih oblačileth. da jih obsiie prvi norniadni Žarek. Priha-ja pomlad, življenje. Covek gleda to vsakoletno arero-ienie narave in zdi se. da se je i on pre-rodil. Z lica je izginil mrak. zube S čela: v oČeh smehljaj. srce živo utripa — kai ni to Drerojenie iz mraka v jasnost, iz noči v dan? Na zunaj. da? Kai Da je v dusi n.iesrovi? Ali občuti tuđi ona orerolenje? ie prišel dan. svetloba tuđi zanio? Da, tuđi zanio! 21. mnrec ne Drinaša novela živlirnia samo naravi, temveč tudJ Čiovešici duši. ki ie do hudi zimi in dolgi noči. toplega solnca \n žarke luči tako žejna in potrebna. Ta dan. Drvi pomladni dan. si je izbral V'idovićev pokret za svoi onz-nik. Ta pokret je združil vse one. ki so čutili OD3sno?t časa. v katerem i\\ :n;o ia potrebo obnove naše narodne duše. Povoj ni človek boluje na težkih bolcz-nih — materijalizmu in nemorali, pruta je mnogo hujsa od prve, saj ;e v zgodovini dokazano, da so narodi mnogo lažje prenašali udarce materijalne narave, lakoto, potrese, vojsko, kakor Da moralne škode. In dokazi zgodovine veljajo §e za današnje generacije- Poelejmo satno v na5o družbo, v na§e novojne razmere. MarslVai *e :e že popravilo, kar je vojna zruSi-la. tor!a moralne rane so ostale in se dnevno večajo. In nastaja vprašanje, mar naj večno ostane tako? Ne. in ne! Ozdraviti moramo na našem narodu tuđi moralne rane. kar stonmo Ie do-tom Drciojenja našeea naroda, ka'cre-mu manika srčne kulture. V naša srca ve* kp'mre, oa bodo tuđi te r£jie kmalu 7dceljene. Vidovićev nokret se Je Dričel v Sa-ra.ifvu. V začetku lokalnera Domena. se ie pozneie razširil do ćeli naši aro-strani državi, kar ie zlasti ookaz.il 'cinskoletni veliki kongres zd razSine-nie et'čne kulM-re. ki se ie vršil v 5a-rajevu in na katerem 50 bi? za.stooniki ce1e?3 našeua naroda. Ta kongres je enodu^no osvoiil idejo Vidovića in skieni1. da «e oovsod črmreje ustano-vijo etična društva, ki bodo z vzgojni-m«. kultumimi in wosvctnimi sredstvi nobiiala pošast nemorale in delala na Drebuieniu etične «ile nnSega naroda, da bi se s tem delrm čimDrej izvršil na^ narodni Dreporod. ?n začelo se h delo. ustanaviiala so se in ustanavliaio se Dovscd Vido-v'leva etična društva, ki širom ćele naše domovine proslavljajo Etično po-mlad kot praznik nravnega Drebuienja našega naroda. Tuđi mi v Liubliani smo si ustanovili svoje društvo, svoj Vidovićev klub. Zaenkrat nas je malo. Ozek je naš krog. zato t>a stopamo z rtašo pr\fo proslavo Etične nomladi pred javnost, da jo opozorimo na naš Dokret in k> Dovabimo v naš krog k sodelvanju. Vabimo vso javnost na na-šo o-roslavo, tukaj izražamo samo na-šo želio, da bi ta naš velik praznik ne šel nrmn nas neonažen. temveč da bi nam Etična pomlad prinesfa v naša srca čimveč cvetlr4>e in Drebuienjn. N^rod, poln srčne kulture, je 7-*rav narod. V. ^C. Sport Finalna tekma za pokal Primcrjs : Hermes 4:1. Incident na igrišču. — Tekma preki* njena že v f,rvem po i cg su. Včeraj se je n* igrišču Ilirije odigrala finalna tekma za Krlspcrjev pokal med t>bc ma finaLstocna ASaL Primorjem ter Hcrme* som. Tek ma je imela tako surovo noto, da jo je moral sednik Fink še pred zaključkom prvega polčasa prekiniti. S.ccr pa leži kriv* da tuđi na sodnku. ki je bil vse premalo encrgčen ter je do-puščal surovo ig/o. sprc* gledal ve£ favlov in ofzajdov. Del občin* stva je razburil že takoj v začetku, ko je priznaj gol, ki ga je do^gcl Erman za Pri* morje s tem, da je vrgjl Hermcsovcga vra* tarja z zogo vred v gol. To je bi! povod na* naljnim surovostim. Nekaj m nut kasne je je Erman ponovno kolidira! z vratarjem, ki je obicžal na tleh. Nekdo iz občinstva je zato napadalca Primorja dejansko insulti* ral. Nastal je izven igrišča spor med pn* stasi obeh klubov, vendar se je tekma kljub temu nadaljevala. Ko pa sta proti koncu prvega polčasa treščila skupaj dva igralca Hermesa in Primorja ter se dejansko spo* padla. je publika zahtevala. da sodnik iz« kljući oba. Sodnik ni bil kos situaciji, in je zncodiočnostjo občinstvo se bolj razbu* riL Zato je tekmo prekiniL Zmaga Primorja je bila v ostal em po* polnoma zaslužena, zakaj njegovo moštvo je bilo daleko boljSe od Šiškarjcv in je zla* sti v kombinacijskem oziru predvcdlo vzor* no ter krasno prizemno igro. Dobro se je razumcl notnnji trio. t ktterem je bil naj« toljši Erman. Izvrstno je bilo tuđi I evo kri* Io, desno nekoliko šibkejie. V krilski vrsti je prcdvscm ugajal Buljević s svojo tehnič* no igro ter preciznim podajanjem žoge. Zm\, ! da je igral nekoliko preostro Njegova dva partner ja sta bila istotako na visini, Slamič v obrani bi pa ni po pol n om a nadomestil Bir« se. Zato ie bils obrsmbs malo nesigurna. Erman ni mel mnogo dela, vendar ima svoj delež na padlem golu. Hermes je bil mnogo boljsi nego v zadnjih tekmah ter je kazal velik odpor. Odlična je bila pred vsem obramba z malim Plesom, ni pa podcenjevati tuđi vratarja Habichta, Med krilci je biJ zelo marljiv Je* sih, ki pa igra tehnično zelo pomanjkljivo. Stranska krilca sta bila zelo šibka. Hermes dc«t minut kasneje pa je zelo popui>tii. Se dest minut, kasneje pa je zelo popustil. Se najboljši mož forvarda je bil tČlancnik, ki pa ni nasel praveg* sporazumevanja. — Cole so zabili: za Primorje Erman 3, Gla* vić 1, za Hermes Klančnik, a iz očitnega ofzajda. l'glcd slovenskega sporta zahteva, da se taki surovi incidenti na igrišču ne pojav* ljajo več, . . „ Hazena : Mlađinska tekma Atena : Pri- merje 12 : 1 (7 • 1). Na igrišču TKD Atene se je vćeraj do* poldne ob 11. vršila mlad.nska pokalna tek* ma med družinama Atene in Primorje. — Zmagla je povsem zasluženo prva družina, ki pred .tavlja homogeno celo'.o ter je lepa vigrana. Mlfidinska družina Atene je pred* tvdla mnogo boljšo igro nego proti Iliriji preteklo ncdtljo, kar je bilo tuđi orr.ogD* čeno s tem. da ie bil njen nasprotnik zelo Jibck. Družina Primorja je nastopila s pre* cejšnjo tremo, viđalo se je mladim igral* kam. da nimajo zaseboj nobenega pravega m si%temat:čncga treninga. S'cer se je Pri* morje borilo požrtvovalno in je vzdržalo odprto igro do konca, pred naglimi napadi Atene pa je morala družina kapitulirati. Prvi pol čas ie potekel v znamenju pre* cejšnje premoči Atene, ki je dosegla sedem golov napram Primorju, v dn:gem po'času pa je bila primorjanska družina nekoliko boljša, zlasti v defenzivnom oziru, Kljub temu pa je Ateni uspelo seore povećati na 12 : 1. Pri Ateni zelo dober napad, ki pa je stre 1 jal previdno. Tuđi branilka in vratari* ca ste bili na mestu. Mlada družina Primor* ja je imela najboljše moči v vratarici ter desni krilki. Sodil je dobro g. Bal te zar. III. kolo prvenstvenih tekem. Jutri v ned si jo ec odigra tretje kolo prvenstvenih tekern. Žreb ie določil za na* sprotnike SK Iliri jo in SK Slavijo, ASK Pri* morje in SK Slovan ter SK. Jadran in ZSK Hermes. Prva tekma se vrši ob 10.30 na igri* šču Ilirije, ostali dve pa ob 1430 in 16.15 na igrišču Primorja. V tekmi Ilirija — Sla* vija je računati na sigurno zmago Ilirije, dojim se bo moralo Primorje, ki gre v boj kot favorit proti Slovanu, nekoliko resneje potruditi. Lpati je, da se moštvo rehabili* tira za svoj lanskoletni nepričakovani po* raz. Jadran bo v Hermsu naletel na trdega nasprotnika, ki je baš v včerajšji tekmi pro* ti Primorju pokazat, da ga ni podcenjevati. Na igrišču ASK Primorje se vrše tuđi tekme rezerv, in sicer ob 10.30 tekma Ja* cfran — Hermes ob 12.45 pa Primorje SIo* van. — Zm cross*country — prvenstvo Sto* veni Je v nedcijo 21 marca se določajo sle* deči gg. sodniki: vrhovni sod: Gorec, VodU sek, Sanc:n S., Sancin D.. ing. Debelak; ča* somsrci in sodniki na cilju: Gorcc, Brumat, Sancin S., Vodišek, Slamič L; sodniki na progi: Fink. Kandare B., Svigelj, Ludvik, Baltezar, Rybaf, Jeracjčič, Lukežič, Stepiš> nik, StcpančiS, Vindiš. BaŠin, Smrzu, Baltič, Letnar. dr. Vučina, Gregorič: starter San= cin Danilo; zapisikar: Kump G. Zdravnika: dr. Maver, dr. Perpar; vrhovni reditelj in oglaševalec Weibl J. Zastopnika podsaveza: ga. Pajnič in g, Letnar. Sodniki na progt in vsakega kluba deset reditcljev morajo biti na igrišču ASK Primorje ob 7. uri, ostali sodniki in tekmo\alci pa ob H 10. uri <* Načelnik. — Ameri'ski slovenski Uhkottlet v Pr* &. t Vaikovič, rodom Slovence, ki je svojo mladost preživel v Ameriki, ter itudiral na glasoviti Harvard univerzi, kjer se je po* svetil tuđi lahkoatletiki, studira sedaj na Karlovi univerzi v Pragi in je pristopil k praški Slaviji. __ FC Barcelona v Južni Amer'ki. PC Barcelona od-potuje po končanih orveo-stven h tekmeh na turnejo v Južno Ame-r:V"s )rter n?jstypi v Bucnr?s Airesu, Mon* tevMeu, Riti de Janeiro, Valparaisu, LImi itd. Da najboljši je to znaj, Colombo Cejrlon čaj! 0 spctalii boleznih (Pripombe k fi'mskemn predavanju ZKD. Dasiravrto nam je uspelo obraniti ?« cd mnogih boleznu kl «o •-ii*» s:rah prtjšnjfh stoletij n. pr. azi'ska kol •■•.!.*crne kjze itd-. vendar se Stevilo bole.; ii. ki ugonibljajo naše zdrav e. nf pr iv nič tkrčib. Niijuevar-rrejši rušllci človeškega zdravj.i sn danes alkoho'izem. jetika in spclne m^zir". Ker so te boleznl silno razš'rieie med ljudstvom, jih Jam s po vs^j pravici ime-rnijemo ljudske bo!eznl. Spolne bolezrri iir-enuje.no tako, ker Hb navadno nalezemo sp"):nim pofm. Povdar-iamo besedo navadno. ker v*ictfl trzz nL OkuZenje ie možno §e na dru? nač'n nvu s Doljubom. vKrizom ter vporabo predme* tov okuženca (periio, kozarci, tramizno orod« je itd.). Iz tega je torej razvidno, da ni vsak. kl ie spolno bolan, obo'e! po lastnl krivdi; prav pogesto zbo!e ljudje. ki se n« zavedalo nikakega pogreška kot npr. zdrav-niki, babice, postrežno osobje v bolnicah-Zlasti pa tudf nedorastli otrocl In dojencl. Kak^en je vzrok. da so te bolezni tako razširjene? Prvi in poglavitni vzrok je ta* da liudje sploh ne vedo, kaj so spolne bolezni. Pri nas se namreč smatrajo spolne boleznl za sramotne, ker je vsa naša vzgoja neiskrena. Kar ie diši po spolnosti, je že za^ \Tženo in obso eno. Mladeniči in rrladenke, ki stopajo v svet, se o nevarnosti spolnih i boleznf ne pouče. In vercdar je to zelo po-j trebno. V to so pokliča ni tako stariši kakor tuđi šola. Absolvem a!i absolventinja vsakega zavoda, gimnazije, realke, učitelji^ča. obrtnih in trgovskih sol. vsak bi moral ve-detl, kaj so spolne bolezni in kakšne so njih posledice. Vendar se v te.n pogledu pri nas ne stori ničesar ali pa prav malo. ker ie že govor in razpravljanje o ten boleznih ne-kaj — ncmoralnega. Kakšne razmere vladalo v tem pogledn pr! drugih narodih, o tem bo razpravljal predavatelj pri današnjem predavanju. Go-voril bo o poglavitnih vrstah teli boleznl, opisa! njih značaj in način, kako se varu.cmo pred okdženjeoH. Predavane bo opjasnjevai nazoren fiim Predavanje se vrši v prostonh kina Matice v nedeljo dne 21. marca f. i. v dveh cddelkih; ob poldesetih predava g. dr. Dem-§ar za moške, ob II pa g. dr. Jakša za ženske. Oba zdravnika, ki sta specijalista t zdravljenju teh bolezni, nam jamčita za po-poln uspeh predavan], Vstop \e dovoljen Ie odraslim *od 16 leta dalje. Začetek ie točen, radi česar prosimo točnega prihoda vdelež^ nikov. Opozarjamo zlasti dijaštvo, da preda-van.e poseti. Vstopnice v predprodaji pri blagajni kino Matice. Daaes v sobato Ia fntrl w cedslfo Najzanimivejšl film te sez ie je potavo ,PEKEL DEVIC nateri je nudli vsjkomur vehko užitka In zabnvc Bogata vsebina, na.bjljšl igralci znani \z filma .Fantom pariške opere*, knkor: MART PHILBIM Ia NORKIAN KEBRT. Pikanteiije. — Rjzk.ižnost. — Pie reslj vi prizori. — CXaru oči posnetki Ia mnogo 892 druzega prcscnctijivega n dil vam ba ta Him. Predstave pop. 3., pol »., 6., pol 8. m 9, oećeljo ludi pol 11. dojioldao. Kino «Ideal» točno, kaj in kako odpre Hzatzlovo uho. — Sezi z roko v sveta Chiina usta in potegni ix njih ključ. — je zapovedal starec svojemu sinu. Sin ga ie nerad ubegal. — Saj te ne tirizne. kamenita je, — se je za-smeial Francis. Begovi plemena Maya nišo n koli kameniti. — se je osfasil starrc užaljeno. — Zdi se. da so kameniti, v resn ci pa so Živi večno živi. Pod kamnom, skozi kamen tn preko kamna uve-Ijavljaio svoio večno volio. Leoncie je zadrhttla. Odskočila ie °d starca !n se stisnila boječe k Francisu, kakor da iJče pri njem xa5-ite. — Prepričana sem, da se zgodi nekaj *roz-nega, — je zašepefala prestraJeno. — Ti kraj glo-beko pod goro sredi carstva mrtvih mj nič kaj ne ugaja. Rada rmam sinje nebo. božanje solnčnih žar-kov in nedegledno morfko gladino. Nekaj straSnc-gi se zg :d| tu. Ćutim, da se mora zlaj zifaj pripe* titj nekaj grozne ga. V tem, ko jo je Francis to'afil fri bodril. se je oomikal kazaJcc ^ umik« pcooov« n»o4c proti zgnila. kakor da se roga nesrečni žrtvi. — Strupena kaca! — je vzklijknila Leo.icie, ki jo ie takoj spoznala. Tuđi peon jo je spoznal. Vedel Se dobro, da je smrt od njenega pika neizogibna. V nepopisni grozj je odskočil. stopil v razpoko m tzg'nil. Pogreznil se je v tišti strašni »nič«, ki ga ie bogi.tja dolga stoletja skrivala rx>d svojimj no ga mi. Minila Je dolga minuta in niliče ni mogel spre* govoriti. Naposled se *e og'asil stari svečenik. — Razjtzil sem Chio in abila mi je sina! — Netimnost! — je dejal Francis m bodril Leoncio. — Vse to je naravno in se da prav lahko pojasniti. Kaj more biti bolj naravno, kakor da si je izbrala stropena kaca votlino v kamnu 2a svoje gnezdo? Taka je navada vseh kač. Kaj more hiti bolj naravno, kakor da stopi čiovek. ki ga je pičila kaca, korak nazaj? In naposled ni .iič čudnega, da je slučajno pogt>dil v razpoko |n padel v jamo, ki je bila tik za njim . . . — Potemtakem Je P> tuđi to-ie povsem nantv nof — je vzkJiknUi Leooclc in Dokazala na vrelec — Tu se ne uveljavlja volja bogov, temveč volja starih svećenikov plemena Mava, ki so si izmislili te bogove in vse nj;hove mahinacije. Nekje spodaj je zadtrlo peonovo telo ob kamenito ploščo. ki j^ zadrževala ta potok. Tako je bila podzemnemu vrelcu zopet odprta pot na površje. Vi pa mislite, da je od pri stud^rec voini bog. ki čepi globoko neki« pod zemljo in Caka. kdaj mu pridemo pod roke, da nas utopi. Vrelec rtima z bogom nič opraviti. BogTija s tako ogromnimj usrmi je plod bujne človeike domiSljije. Takc boginje sploh nikoli ni bilo. Božanstven ost Je v bistvu isto, kar je lepota. Ce so bile sploh kdaj na svetu boginje, so morale biti prelestne. Samo čiovek si je mogel izmisliti ostudfie demone. Vrelec je tekel s tako silo te zemlje, da jim Je šega!« voda kmalu do kole.r — Nič ne de. — je dejal Francis. — Spotoma sem opazi, da so tla jam in rovov nasmiena proti izhodtL Ti stari sinovi plemena Mava so bili Iz-vrstni mlenjerji.. Ko so gradili ta podzemni labirint io mislili ne Ie na ooolavo nego tuđi na ndtok vo njegove matere sem prekršil zakone plemena Ma>a In oskrunil svojo čisto kri z nečisto krvjo ženske iz doline. In ker sem grešil zato. da bi mi bogovj poslali sina, mi je tem dražji. Čemu naj bi skrbel za zaklad? Moj sin je mrtev! Jeza naših bogov je za-dela mojo glavo! Tla so bobnela pod pritiskom podzemnega da se ie penlla in §umela,kar je pričalo, da je pritisk vrelca, ki je valil v jamo vedno večje valove. Vo-spodnjih plasti zelo velik. Leoncie je prva opazila, da se voda v jami čedalje bolj dviga, — Sega nam že čez kolena, — Je opozorila Fra.icisa. — In čas je, da se umaknemo, — je pritrdil Francis, ko je naposled rudi sam uvidel. da se bliža nevarnost. — Morda ie bilo za odtok vode izvrstno poskrbljeno. Toda kamenje ie očividno zagradllo vodi vse izhode. V niže ležečih rovih stoji voda nedvomno vlšje, kakor hi. Vendar je Pa tuđi tu že tako narasla, da se Je bati katastrofe. A pot. po ka-teri smo prišli, je edina^naša rešitev. PoJdimo tore^ dokler še ni DreDozno1' Stran 4 •SLOVENSKI K A R O D» da* 21. m*re* 192L Stev 65. Hnnyadi J&nos budimska gorka voda ovotovnega slovosa. n6tM sa aites}« tn proti caprga tetesa, proti slatf f li. odcbdekađ, telemin fctodćalb kAn*;ov. k*Urju ieiokic« la ćrevc«, po a*pravUaJ dieti, proti navalu kiirt, ofc potaokrvoocti, u trcbuin« organe, ženike t>olexni ttd. mmšm* sa čiieeaj« 40—ISO gr. sa pitao ađravjc 30—00 gr oa das sjtrtraj sa pn*n Meder, ____ 4« mofoča mlazno. STEJUENICA je x* 9-7tnt- Sateta. pa f lan rteldcaJca ac drži dolga. _ _ aaaaaaaaaaaaai Dnevne vesti. V Liuhuoni. dne 20 /*e vršila -r sredo koirferenca zastopnikov v$eh 2elcz-nlSkih đJrekdJ t pomoćnikom ministra Po-pervićem In pristojnirm reterenti. RazDrav-IJaio se Je tred drugim o zmžanju taki> za prevoz vagonov na iadnstrf'ske trre, kf so tako visoke, da ogrožajo poedlne panoge m*še todustrt.-c. — ZaateTe eepermrttstov. Udmženie fcfosJovenskih esperautistov te i»>sla'o te dm prosvetnemn m:n stru Radiću spomenico, v knterf tantevi. naj se ministrstvo bolj za-•hna ra esperantisrlCni pokret na sredn ih ta vfsokia šolah. Udruženje prosi ministra, im! prepreci v Šotah Šikani ran je dijakov-esperantistov. ki se dogaja posebno v ?re-£ansklh krajih- — Promocita. Dne 30. t m. ie v Gradcu m tJunoinii univerzi promoviral za doktorja ▼šega zdravflsrva g. Edo Paidiga. sin u^ied-ne ga ijubljanskega trgovca g. Ivana Faj- ttge, _ Nalezljire bdezni ▼ ljubljanski obla- sd. Časom stat.stićneža izlaza o naiezlji-Tih bdtznih ▼ uubganski oblasti ie bilo v času od 1. do 7- marca t. L prijavl^nih 20 slučajev Skrlatmke. v Ljubljani sami šest 112 siučajev ie bilo ošpic, največ v breži-55kem okrajn. kjer je 107 slu^ajev. V črno-aavijskem okraću še vedno razsaia dušljrvi tsieli. — Razpis stalnih učiteljskih služb. Na. osnovirib šoiah tjubljanske oblasti ?e raz-pisanih već stalnih učiteljskih siužb. Zadev-ne prošnje Je treba viagati pri pristoinem Iclskem upraviteljstvu naikasneje do 31-marca t L — Iz zdrariilik© službe. V imenik sdraviriške zbornice za SSovemjo ie bil na ■ovo vpisan ntrole g. Jurti P i e ii e r. Pokojni ie bii vznr zuačajnega moža. Pogreb bo v nedeljo ob 14. popoline ir hiše žalosti. Rimska cesta §t 12. — Vće-raj dopoMce *e pTemfnui po dolgi bolezni \rry6kojtn\ đefe no - s-odfli svetnik g. Jo«p M u n d a. Eiil e strokovnjik, ki so sa visoko čislali vsi stano\-ski tovarl*i. Pogreb bo v nedeljo ob 4- popoldne iz hiše žalosti. Gra-dišče 14. — V Idriji je omrl dne S. marca g. Jczef O g r i č, dolgo'etn: uslužbenec tam-kaišnjega. rudnika. Zapusća Stiri sinove, kate rib trlje so v JugGsIaviiL Bla^ jfcc sfpornin, žalujočim naše sožal.e. — Društvo pri'aieUev Bosne in Harce-govine. Na beograd^vem vseučllis^n se je po javu pokret za ustanoviiev društva, ki naj bi deloval na. zbMžanu r življem iz Bosne in Hercegovine in pomagal z denar-nirrj podporami dijakoa iz Bosne in Her-cefoviEe, — Ženske TeseUčne sekcije Rdečeca križa. Centra na uprava Rdeće&a križa >c odredila, da se pri vseh mestnih in oblast-nih odbor* Rd&Će?a križa ostanove posebne ženske veseaćne sekcije^ ki naj skrbe za dohodke in denarna ^redstvz Rdećega križa. — »Naša žena.« Zt već let pmpagirajo jugoslovenske feministke \*prašanje 2cnske-ga dnevnika. Sedaj je Udruženje gospođini in mater v Beograda skleniio izda.iati »Našo ženot najprvo ob sobetah. potem kot dnevnik. Šesta vi ten te ze ttredniSti odhor iz samih fen. — Usoda zaročenke sina grškega (Bkta- torja, Gd— Reta Tripčić. zaro^enka sirra ^r?kega diktatoria Pangalosa je izjavila, da odpotuje v Pariz, vendar ostane še nekaj dni v Beogradu, da nrejme siKvročila iz Aten. ! — Visf>ka kazen za Hrvatsko kreditno banko \ Zagrebu. Iz Beograda javljao, da je finarčni minster pod^sal o-fo/c, da ?e Hrvatska kredima banka v Za^is^u ka^nuje na 2''<"».onn Din ?lcbe radi nršitve pravilnika o poslovanju z deviza -ni »n va! tti ii. V nn*-nistrstvu se vod; preisfrava §e proti več za- j grebškim zavodom, kl so abto.trri sličnih I frampulacij. » ■- Ocfborrtlce »Kola jugoslovenskih se-sterc bodo Ludi letos v Ljubljani -i t> Sloveniji, kjcr tmaio svoje podružnice, proda- ; jale olike ves cvetn- teden. V Ljubl^n; Ah bodo prcda:ale na sledečih .tiestih: Pri Prešemrrvem spomeniku, ob začetku Šol-skega drevoreda in na trgu. Obćicstvu pri-poroćamo. na i šega pridno po nlih. da orao-goči za bo'ehno in vabomo deco ferijalne kolonije ob našem sinjem Jadranu. 345 — Starta« kazea trn ttlađo detoMorll-ko? Drtavno pravdnlštvo v O&ijeku je xl\\g- ; n-ilo obtožbo radi umora proti 22 letni sam- ! ski SIa\^d Smoljič iz Reikovcev in pred- '■ lagalo zan>o srrTino kazen. Smolčičcva je 1 Ietošnzo ^imo v bolnici v Vinkovcih rodila ' nezakonsko dete. Ko se ie 10 dnf po porodu z detetom vračala domov, je novorojenčka pri Čerii ra2 mostu vrg'a v vodo. Popreje i je otrokn z žepnim robcem zamašila usta, i da ne bi kričai Dve ari je čakaia na mostOj ! da. se ne bi truplo otroka morda pojavilo, t Nato te cdšla. Truplo otroka pa so kasneje | naSH, nakar so orožniki nečloveško mater pnteli !n zaprli. — Še en samomor v Zasrenn. Na drn- Zem irestu poročamo o samomoru mlad« Celjanke Marije Salamon. ki je pri Zagrebu skočila v 5avo. V četrtek popoldnke v nekem zavodu, ki ie menda skrahira). V zadn m času ie živel zeio bedno, kar je nanj ts.ko vplivalo. da ie izvršll samomor Truplo so včeraj obđucira'i — Pri prottou. debelost! In sladkoseč^ »ost! Izboljša prirodna grenčica -'rranc-Jo-sef« de!ovanje ž^'odca in črevesi fn trajno j pospeJuje prebavo. Preiskovald o zdrav- I ljenju tre$nav!'ania iz;av>ia>o. da so z vo- ! do »Franz-Josef« dosegli sijajne aspebe. I>o-biva se v kkarnah in drojerijah- — Zlatnike so našle v Zlaiorog-terpen-tinovem milu: A. BarHč Zavreč. Ivana Ma-Iovrh. Betanovo pri $t_ Jo?tu, I. Orovič, j?ostilntčarka v Mariboru, MIci Banau. Zagreb Gaeva ul. 53, Lenčka Ho^tnfk, Suha pri Skofnloki, Mariia BrezovTiik, Vrh pri 5!ov. Gradcu. Jairko Lrek rzbruhnl požar v josp-darskem poslopju za hotelom «Jugo. s'eavja*. Gasilcem ie uspelo ocenj oroejtti in pren>re£it katas rofo. ^k da ni velika. — Na PeŠrvcti je T?x>Tt}rt KOrpod:rs4-^017'e pocestn ka Volka. Ogenj je ba men« da pv^takojcii •:/ * Iz Ljubljane — Gospa Mnica Hribarjeva t. Včeraj ie umrla v mestaji ubožnici v Vbdmatu ga. Milica Hribarjeva, nekdanja sopraga biv. Sega ijubUan&kega župana io pokrajinskeca oaroestnjđta g. Ivana Hfibarja. Življenje DokoiDice je bilo polno pretrosljive tragike, ki je spremi jada nesretno Ženo z vi&n na-ie dražbe v veliko bedo in pcmanjkanje. Ga. MiMca tirtbarjeva je rodom Čehinja, ro|. Gris* U 1850 v Bmu. Z rcKfcioo se je preselila v Ljubljane, kjer se je poroć.la x s. Iv. Hrfbarjera in je vžrvaia v svoi-ih lepšfc fiasih veli usrled in spfoj&:> spojko-vanje mod nairm narodnim ženstvom, ki mu ie bila cb strani gt. dr. Ta/včarjeve ne-kal časa mcM voditeljica. Poznele se ie U javnosti popotaoma umakniJa in ž*vela sase n*io ifi ycvi uKci, kjer jo je včeral zadela kap in jo re$ la nadirinesa dožnvljanja pretres!jjve tragedije. Pogreb je bol prvofno d lo^en za }u:ri, danes pa so biJe d^sTJtoKiciie spreme njene Uko, da se bo pogreb vršil fe danes popoldne ob 4. iz mrnaAi ce javne bolnice. B^di težko preiricušeni l&oi lahek io maren počitek v večnetn snu! —li Vandalizem v tivolsklb oasadlh. Poročajo nam: Zlobne roke Ijublianskih po-nočnjaJtov ne aiorcjo mirovatL V noći od četrtka na petek in s peika na soboto so v Gunnanovem drevoredu pod Tivoiiiem izru-vaie nerr.ane suro vine 8 kiopL Ce se bodo vandal&tva tako nadaljevaia« potem je bo-Ue, da ir.estna občina spion vsako de4o ustavi. Kar na eni strani z velikimi stroški na-pravi, jl po drugi strani take pijane živine pokvario. Zaiostno je, da Ljubljana vse to pasivno gleda. V drugih mestiii k obanstvo toliko pošteno in se organizira na skupen odpor proti takim podjvjancem. V Ljubljani to z&man pricakuiemo in ne pomislimo, da je to denar Unbiianskih davkopiačcvaicev. katerega se razmetava s tem, da se take javne naprave poskodujejo in te poškadbe talenrajo. Cas bi že bii. da se tuđi Ljubljana po vzg.edu drugih mest upre takemu brez-urr ne mu poćenianju in nekaj stori. ker oblasti fto preiibke, da bi zatrle to organizirano ponoćno djvjaštvo. Cu^mo poleg tega, da je policija izdaia podređenim organom nalog, da v slučaju takega divjanja In razbijanja .nestirega premoženja ne smejo čez žel progo, marveč eđlno 1« v slućajih, če slišijo kiice na pomoć. Ne verjamemo, da bi te govorice odgovarjaJe dejstvom, ker bi taJc nalog policijske direkcije nasprotoval zakonitim predpisom in uredbi policije. Na-men'poiicije je vendar, da pri vseh kainivih dejantfh posrodue, da jifi prepreci in krivce ovaja, ue pa. da hudobne poškodbe tuje lasinine pusti v nemar in se samo za gotove vrste deliktov interesira. Ce bi bilo to res, zahtevamo tuđi od policije, da se postavi na pravilno staiišče m vrši v polnem obsegu svojo do'žnost, kaicor je to njena zakonita naloga. —Ij Na naslov nestne cestne uprave. Naročnik nara piše: Med GledaliSko in Kne-zovo ulico ni prave poti; sam tlak ob girn-nazijs-kem vrtu. Cez ta tlak vozi vsak dan mnoso kolesarjev, tuđi motorna kolesa smo že videlL Ob vrtnem zitiu se ie dogodilo že nekaj nesreć In se iih bo še. Ce priđe slučajno stražnik v ta dei, zasači kmalu kole-sarja in stan« ta »spas« menda 30 Din. Ne-rodno je seveda kolesarjem voziti okoli gkr.naziie, zato si hoeejo tu pot prikraj-šati. Ali ne bi bilo uciestno, da se na obeh koncih napravi lesena ograia, ki bi dovalje-vala pešcera prost prehod, kolesarje pa pri-sillU da stopijo s kolesa? To bi veijaio za toliko Časa, dokler se ta pot potom oćkapa sosednega vrta ne regulira! — Za pometa-nie Aleksandrove ceste ter drugih asfaltiranih čest. bi se namesto brezovih metel pać menda dobni kak nad-omestek. Brezove metle puste vsaj četrtmo prahu in tuđi PO-metanje bi se hitreje opravilo. Ali se ne bi dalo to tuđi tako urediti, da se ne pometa ravno med 7 in 8 uro ziutraj ko bodi mladina v solo? —Ij Avtomobili in akostičai signaJL Po-ročajo nam: Soier dvigne roko. stražnik tuđi. Ce ie cesta prosta vidi šoier že sam. V megli pa tega ni videti in tjdi roke stražnika ne. Nekatera vetemesta »o ope-ijala akustične signale. Tako n. pr. pomeni dolg signal, da auto nadaljajc vožnjo v ravni srner;, 2 kratka signala, da bo zavil na levo v smeri vožnje, kratek hi dolg signal — da bo zavil na desno. Tako bi pasantje vedeli, ne da bi se bilo treba ozirati ali aaprej gledati. Kani bo avto vozii in odpad-lo bi tuđi tisto stegovanie rok, kl ni niti za vozača niti ta strainika ugodno. Stvar nai bi vzel v roke Auto-klub. —Ij Mestna ljudska kope li v Kolodvorski nfld bo dne 23w, 34. in 25. aiarca 1926 za p rt a. —Ij TrcovsbJ namesčenci in nameščen- k«, nastavljeni pri tvrdkah, kl so članice Gremija trsovcev v Ljubljani, opozarlaino, da so v smislu obrtnega reda člani Pomoč-niSkega zbora gremija trgovcev v Ljnbl ani, Kot taki morajo po občncm z:boru skle-njeno in od obrtne oblasti dovoljeno do-klatio \2 Din po'-etno brezpogcjno plaćati. Opo-zarjamo na to, ker bo gremijalni sluga do-klado prihodnje dni začel pobirati. — Odbor. 3U-n —Ij Ceikoslovenska obec v Lublani. — D e v a t a rždna valna hromada kona se v sobotu, dne dvacateh bfezna t. r. pfesne v osme hodinc večemi v mist-nosti restaurace »Zvezsiac. — Dostavte se v§ichm! — Tajemnik. 34A-n —Ij Došla krasna i zbira otroškib oblekc in plasčkov! Kristofič-Bncar Ljubljana. 38-T —Ij Darila. Uprava našega ista je rre-Jela Din 300.— za slepe, Dii3 500.— zi DeQ dom in Din 300.— /a mestne i:ve?c. kaure je darovala sestra ut?ir'^ia g Bema* tri zvecer. —Ij Proslava Etične pomladi se vrsi jutri, v nedeijo ob pol 11. uri dopoldne v balkonski dvorani univerze. Na spareću ie poieg deklamacij. tuđi predavanje o Vltlovi-ćevem pokretu, o katerem se v zacln.em času mnogo govori in piše ter se ž njim bavi vsa jugoslovenska ja\*nost. Kdor se 2a pokret zanima, je najuljudneje vabljen na proslavo. Vstop >e vsakomur dovoljen. —Ij Vidovićev klub v Ljubljani ima jutri, v nedeljo popoldne ob 2. v prostorih »Bratstva«. Narodni dom, pritličie desno, svoj ustanoviti občni zbor. Vabljeni vsi klubovi člani in prijatelji pokreta na muogobroino udeležbo. — Odbor. —U Pravljice za odrasle. Atena zaključi ciki večerov pravljic v pondeljek dne 22. i. m, ob 8. zvečer v mali dvorani Narod-nega doma z intimnim, umetniskim večerom. Pravljice za odrasle bo recitirala gdč. Štur-oiova. Iz prijaznost; sodelujeta tuđi operna pevca g. Banovec in g, §abelj. Arije in legende Rimski-Korsakova, Debusslja zapoje g. Banovec, ki je postal eden naših naj-priljufcljenejžih pevcev v operi in na kon-certih. Legende, balade in pesmi Adamiča, novaka in Mussorsrskega zapoje £. Šubelj, ki je že na zadnjem večeru pravljic navdušil obč-instvo s prednašanjem otroških pesmi. Večer bo zares prvovrsten, pesebno, ker pri nas tr.anjka intimnih recitacajskih večerov. 343-n —Ij Ljubljanski SokoL Na siavBostni akademiji, katera se vrsi v sredo dne 24. t. m. ob priliki svečane predaje Dušanovega meča društveni tektnovalni vrsti, nastopijo vsi crd<*elki s povsem novimi telovadnimi točikamL Pri akademiji sodeluje tuđi društveni pevskj zbor pod vodstvom brata Juvanca ter godba dravske diviziie pod osebnim vodstvom g. dr. Cerina. Clanst\ro ter p. t. občinstvo prosimo, da si po možnosti že v predprodaii, v torei od 4. do 7. ure ter v sredo od 3. do 6. ure preskrbi vstopnice, Sedeži po Din 20.—, stoiišča Din 10.—. Vstopnina na elitni ples DJn 10.—* —$ «SokoJ I. naTab^ru». Ctejies zvečer ob S. uri predavanje «0 čarovnicah*. Pre-dava prat. br. R. Pavlič. Brai&ko članstvo vabimo prav iskreno k zammivemu predavanju. Zdravo! Prosvetar, 246/n Iz Celja. —c Mini s ter narodnega zdrav ja ć~. Mi-letić se je v četrtek mudii v Celju. V sprem-stvu gg. sarritetnega inspektorja za Sioveni-jo dr. Katičića in velikega župana dr. Pirk-majerja si je ogletlal celjsko javno bolnico ter druge higijenske ustanove. —c Obrtnički praznik se je 19. t. m. v Celju praznoval po določenem programu. Ob 8. urt je bila v farnl cerkvi sv. masa, ob pol 10. uri siavnostno ti>orovanje v Celj-skem domu- Na zborovaniu. katerernu je predsedoval ?. Iv. Rebek, je poročal g. dr. VVindischer iz Liubljane, V imenu hrvatskih obrtnikov je ^ovoril in pozdravi! zbo-rovanjc Z- Currak fz Zagreba. V imenu kranjskih obrtnikov je pozdravi! zbor S- Kovač iz Kranja. Na zborovairu «e ie sprejela re-solucfia, ki pozdravlja ukrep Narodne banke g'ede obrtniških kreditov, poziva vlado, da posveča obrtnemu posi>e ševa nju vse sile ter pcspeŠTije z /adostnimi krediti olajsanja davčnih bremen, zahteva temeljito re\izfk> zakona o zavarovanju de-!avocv teT končrro ustano\itev podružnice obrtne banke v Ljubljani fn Mariboru. Njegovemu Veličanstvu kralju ie bF.a odr>cs!2na vdanostna brzojavka- Od 11. do 12. ure je bil prome-nadni koncert pred kolodvorom, popo!dne pa zlet v La^ko, kjer je bil sestanek z la-škirrri obrtniki. Celemu programu so pri-sostvovali tuda zastopniki vojaških tn civilnih oblasti. —c V mestnem glcdalfšcti se ie v petek popoldne od članov Ijubl'anskc opere mesto napovedane »Prodane neveste* uprizorila »■Tosca«. — V nedeljo ob 4. uri popoldne je repriza >-Elge«. Vrši se kot ljudska predstava pri zrrižanih cer ah. —c Nočno lekarnlško službo opravlja ta. teden lekarna >Pri Otlut- na Glavnem trgu. —c Gremij trgovcev v Celju ima svoj redni občni zbor v četrtek dne 36. t. m. ob 7. uri zvečer v mali dvorani Narodnejja doma. Tržne cene v Ljubljani Kilogram govejega mesa 15—19, jezika, jeter, ledic, možganov 18—19, vamrxnr 9 do 10, pljuč 6—8, loja 7-50—12, telečjega mesa 17—20, jeter 25—30. pljuč 20, pj-ašičjega me-sa 30—25. ključ 10, jeter 15—20, ledic 22.50—25, glave 730—10, parkljcv 5—7.50, slanine 19—20, masti 25—27.50, Šunke 35, prekajenega mesa 29—32, prekajenih park* Ijev 10^—12, prekajene glave 12.5G, jezika 55, koštrunovega mesa 14—15, kozličevine 25, konjskega mesa 6—8, kg krakovskih in debrecinskih klobas 40, hrenovk, safalad, posebnih 35, tl«čenk 30, svežih kranjskih 30—40, prekajene slanine 28—30, kokoš 25 do 40, cio-mač zajec 10—30, kg karpa 26 do 32.50, ščuke 25—30, klina 13.50^—15, mreno 17,50—20, pečenke 8—1230. Liter mleka 230—3, 1 kg suravega ma sia 45, čajuega 50—55, masla 45, bohinjske« ga sira 36, sirčka 9—10, par jaje 1.70—2.25, liter starega vina 18—20, novega 14—16, ča* ša pive 3.25, vrček 4.50—4-75, steklenica 5.25 do 5.75. 1 kg belega kruha 6, črnega 5, rženeg« 5, kg jabolk 3.50—8, oranie 1—2.50. limona —.75, kg rožičev 10, fig 10—36, đateljnov 25, orehov 12, lušcenih 30—32, suhih sliv 10—12, hrušk suhih 16, kg kave 40—76, pra* žene 56—100, kristalnega sladkorja 13.50, v kockah 1530, kavine primesi kg 20, riža kg 10—12, jedilnega olja 1&, namiznega 20, vinskega kiša 430, navadnega kiša 230, soli in kamene 430, kg celega popra 52, mletega 54, paprike 20—56, liter petroleja 7, teste* nine 9^—12, pralnega luga 3.75, kg čaja 75 1 kg raoke št. 0 je 5.75 za kuho št. 1 je 5.25, moke št. 3 je 430, crne krušne moke št. 5, je 3.75, pšenične moke Št. 6 je 3.—, kg kaše 6—7, ješprenja 6—S, ješprenjčka 10—13, otrobev 230. koruzne moke 3.50 do 4, koruznega zđroba 4—430, pšeničnega zdroba 4—4-50, pšeničnega zdroba 630, aj# dovo motke S—9, rzene moke 5, q pšenic« 330—345, rži 260—290. ječmena 240—260. ov5* 230—260, prosa 275—300, nove sušeno koruze 200—210, ajde 280—300, fižola rib* ničana 350, prepeličarja 350, graha 400 do 500, lece 600. 1 q premog* trb. 44, 1 m* trdih drv 166V raehkih 75, q sladkega sena 75—S0, poislad* kega sena 60, kislega sena 50, slame 50, kg ajscrice tržaške 15—16, endivije 18—20, mo» tovilca 14—1§, radića 10^—20, poznega ze* Ija 3—4, rdečc^a zelja 430—630, kislega /elja 230—3, ohrovta 4, karfijol 8—10, ko* lerab podzemnic —.75. ipraače 14—15, čem bule 230—3.—, krompirja 1.25—130, repo —.50 da 1.—, kisle repe 2—2.50, koren ja — 75—4. PB09AJ0 n najlepšB stovbne parcele na Follanali tedaj skoraf v sredini tnesi Ljubljane, ležeče ob Zrinjskejsra — dr Vatenttn Zarrfkovi cesti m Strei'škl nl«c. Stavbi*ća menjo 600 do KOO tn3. — Pnr«vrtttn, ■>«fcv p«&6«nv lirat sttt, ne iroćvirnat in ne »lovn L Na hcu mes a i^ovolj p ska za z danje in er^tnoza za bet- nir^mr, nlmt toga v€>lik prihpjinek pri stavkinUi str« i kl li. — ^olnćnj lega, ćttt zrak. brez ne-zdr^ega čest ne ga in remo = vne^a prahu, uer v blžni ni večiib promc n h ted »j prašnth cest ne tovaru in ne žeiezn cc. — Vo Jovod elektrana in pl nska lazsvetljava ter kana izac ja po^s m 893 zpt}\ar\2L. — Pojasnila daje lastnik ANTOM OEČaHfUI o iroraa tvrdka F. P. VIDIC A KOM.'.v tovaruiška ^-:og^ stavbn ga mater jala, Ljubljana, Prtitrntva nltea. Nimanjamo, da Je naša veČIetai fUmca fn W\ la odbcrn)caf gospa MILICA HRIBAR po dališem hinnja, previđena s sv. zakramenri, v 77. leta, včemi dne 19. t m. v Mestrem /.avetšču za one-mogte v Jflpijevi trMci mirno v Gospodu zaspaa. Pogreb se bo vrst v soboto, dne 20. t m. ob 4 pop. iz mrtvalnlce pri Sv. Kriš ofu. V LJUĐUANI, dne 2 . marca 1926. K obilni udeleibi vabi draltvo JožefiSte. ŠOFER izprašan, za osebnf a^/to, ože ijen, žena perfektna kuharfea, se se takoj iičc za B ograd. Sep^Tirano stanovanie. drva, razsvetjava, hia ia in za Šoferja obleka. V hiš> govore ?rbohrva sko, slovensko tn nemško. onudbe z navedbo plače na 6rčarev!Ć| Kruška 873 uHca 82, B ograd iiiiia sa du^ogodišnjora praksom, (da ptseduje svedud^be), samo^ a'nn 1 ve-ta radenira, može dotii odmah mesto «a ce om opskrbom u NOVOM SADU (Vojvodina). — P. nude pod .SAMOSTALNA RAĐENiCA* na oglasni zavod .hEKLAM*, Novi Sad, Jeviejska ulica 6 &»n INajnovejsa iznajdba! Broj kvsrj rt a blaga kemićno vanie oblek ANTON BOC 6vT Ljabljana, Šelenbnrgova nfica 6 !. nadstr. Giince-ViC46 DaiDlte za „Sokolski Tabor"! i i Edino najboljSi ■ šivalni stroji JOSIP PETELIHC-A Zi r dinn. ibr: in ladiistn o zraa:e CR1TZHE8. IOLE', PilhngS. P^2mrzM dej za tsb sisteme. if't >im, nikMjfi fTiC9nki PLETH!M stroj* HHEI. \iiti~] pla: ini oagtr. i ok t vezano fertzptačen, več leina i ci;a_ 4/7 Liubliana £>tev 65. •SLOVENSKI N A R O D» dne I\. mare* 19». Stran 5 Moda Elegantni pomladili plašči za potovanja- Hlače a la Lenin Oksfordski đijaki $o si lansko poletje izmislili široke hlače, ki so soođaj tako razširjene da ookrivaio čevlje v ćeli dolžini. Za to svojo modo so .ia-ncavili ogromno reklamo. Foto«Taf č-ne posnetke svojih šal v takih hlaćah srt poslali ilustrrranemu časooisju ce!e-jca sveta, da vzbudiK) zanimanje in da prisili jo moža k po&netnanju. Kljub tak; propagandi pa se hlače oksfordsk.b dijakov le nišo hotele udomaćiti do svetu izveo Anglije. Vseka-kor. ker so preohlap**p rn ker nišo niti praktične niti esterične. kar ie z'avn >. Okslordski đUjaki se nočejo vdati in tr-dovratno vztrajajo na modi $ rokih in d:zemel;sko dcAfrh hlač. Iznašli so se-da1 novo propagandno idejo. Svojo r. ino prismodarik) so krstili z imenom - v ečjeta ruskega revalu enon a rca Leana. svojo novotarijo imenujeio mo-tio Širokih hiač a la Lemi. OKsfordski di.aki računajo s splošno sujjestijo Lc-nkioveira imetia :u s predstejačo sve-tovno revolucijo. Menda pa so se že zmotili s »predstoječnostjoc svetovne revoiuciie. kakor so se prevarili z okusom svojih širokih hlač. Eno pa treba priznati. Nastdle so iim deloma dame. ti so upeljaJe v ženski modi. ki sicer v najnorvejš'h kroj h pilam oksiordsko širino hlač. AI- je to v direktni zvezi 2 oksfordskimi studenti — pa ie odprto vprašanie. Parižanka v pokladni oiiicki P«u\Ški krojači. Aiiienćanke jib nazivljejo s fraioskic:n imenom »cou-turers« so priredili ogromno modno razstavo. na katen je defiliralo nad 2000 manekink. Sami izbrani izvodi najpcpolne"Ših teles, elegantnih kre-tenj. zaodiivih poarledov, d&vične gra-cijoznosti. Defilaciia *«» ie vršila pred Stcviinimi modnimf m časopisilmi za-stapniki in vsejca sveta. Na tisoce ko-lekcij parLškJj pcmladanakih modnih modelov ratuje z ekspresnimi pošiljka-ini na vse vetrov« sveta. Senzaajoralna borba med zvonča-sto obliko m subami je končala s po-Dolno zmasro kud. Tuđi v medi se cb-istiniije staro načelo, da priroda ne de-la skokov. Zmasra gube pomeni reakcijo prati »noremu 1. I925.€ tn povra-tek k Irnijam 1. 1923 m 1924. Nekateri vzorci se nasJanjajo na modne kreaci-te navedenih let. Strosre linije iz istih let so ublažene z nežnfmi muslinastlmi bla^oviiim vzorci. ki uvajajo v medo izvestno mehkobo in proznost Dopol-danska oblaka moderne Parižanke ob-stoia iz svetle. belobarvna bluze, \z enostavnega nagubanđga krila m z kratke^a iopiča Krilo ie kratko in lah-ke. PornJadanska in večerna toaleta od-klanjata plašče m jih ladorn-ščata s kepi. Veliko sez -nsko novost tvorijo blaga s čipkami. So zelo drage m se nosno navadno z desireni iz la:neia, pri čemer je kovinski b':esk prečoj ublažen. Čipke se upe rabi jajo v izvir-nih vzi>rc_h. ki tvorijo večjo ali man^o i'abrikaciisko skrivnast pTednietnJi rvrdk. Kar sr tče b!ai?a. se opaža na^ne-nje k drajz^ezrum vzorczin. Najbulj i DrcDrcsto ie še muiliiacto bbjio. Tuđi j tu poizkLŠajo uč;nlred vsem futuristične vzorec. Na-oku^nejš-j1 Parižanke rzjiraio takezva-ne »kinetene vzorce« to je tvorbe pa-riškeica inodr.e^a filo-zofa, ki v-'.zkusv s kombinac'iami raznih oblik in blagv rovzr.>cjtf vtise »živih ritmov«. Leto' n'n> pom?ad do?:\-"mo pravca to zmas-slavie najn.žne.i^ih barv, zlasti tuđi bc-Ie ki je bJa zadnja leta potisnjena ne-kam v ozadje. Gainski dežnlki Bliia se drba Iepcga. tcple^a vremena — v^ai upatj sinemo. da bo vrc-mc po dol^r^tn času zopet enkrat lep., če bi neprestana deževalo. bi nam toaleta ne dala vsLkih oreglavic. Oblek] bi dežni plaše in nataknili na glavo m-premo^no čepico ifi stvar bi bila v pj du. Toda dež nas nadlegnje samo vča-sih, sporni adi iiaira^.e z'utraj. potem Sf pa ziasni m človek ne more hcwi ti ves dem v diržnem plavcu. In zato si ijudje zaman prizadevajo spraviti s sveta ctežiLk. češ. da dama z ćežmkom n, elegranrna. Pagosto brez dežnika ne moremo na cesto Naloga mod? je. da naori nošs.ie dežnikov olajša. In tak* je napravila \z damskih dežnikov neka.', kar jt korisrno in lepo. Damsk dežmiki nišo vedno čmi. Lahko so tuđi barvasti in okrasstii z. enobarvnirni trakovi. Tak dežnik je uporaben za dež in za soince. Je majhen. račaj ima kra-tek taiko da se lahko naši na roki ka- kor torbica. Posebno važnost polama moda pri damskih dfcžnikih na ročai in konce žice, kj so vedao lepo okraše^e. Razkošni so doinikl sestavljeni iz več delov, kakor navaden dežuik. Doslej so bili taki 14- ali ćelo 24delni dežniki zelo dra^i. zadnje čaše so se pa nekoliko pocenili tako. da iih lahi^i kirpijo tuđi dame. ki za toaleto ne razpolasra-\o s posebjiimi fen dl. Mala torbica na traku. To je haje najnovejša modna drobtin*. Torbica v obliki denarn ce se vtakne v žep, trak pa visi ob cbleki kakor ve« rižica ali sportna vrv:ca moške ure. Na traku je često tuđi kovinaat mono* gram 'astuice. Ročne torbice Naše sodobnice imaia dandancs vse r>olno opravki>v, tako da iostro na v^a-ko rot v mesto ali tuđi samo na izpre-hod vse rolno ror>otL', ki j.h Se pred nedavnim časom nišo poznale. Rutice, ki se nosilo na bluzah Ie radi lep§2Ka. so neuporabljive. Vse. kar potrebuie dama nosi v ročni torbici. In teh po-trebščin ni malo. Zato posveča dama ro^ni torbici mcžrio po-zornost. Saj spada eljjj^Ttna torbica med njene na> vaSneJSe modne r&kvizite. O ročni torbici khko variiramo tišti ora.tari rek: Povei mi, kakšno torbico imaš. m jaz ti i>avem. kdo si! Le odpri torbico in do-voli, da DC'^ledo.m za h:p v njena no-tran;Šč:no, pa tj rx)vem, s čim se pecaš. Tak ;j bom veiel. ali hnd š tk> poštno-Ježeča pisma, ali si zaljubiiena. ali imaš velko opravkov in kđai si napevedala svajerrm drrzcmu sestana'k. Razume se. da nt nosij^ žene raznih Dc'-licev in rajstnih let ena^e ročne torbice. Poklicna žena in pridna devoj-ka si izbirata torbice v obliki elegantne aktovke, izJ^lam Iz solid-ncjfa. moč-ncara usrrs. Najnove.'ši favorit pa so mične. clcščate, velikrim kuvertaiji podobne torbice. Kuvertne torbice se dobe v T2.zr>A velikasti in iz vseh vrst usnja. Nailepša je vsekakor torbica iz kroxodiloveg3 usnja z damascirano kijučavnico. Apartne so torbice v obliki malih, čmobarvanih u.s^jatih kovće-kov. Nova pomladanska moda prinaša velike, mehke torbice, ki so spodai mnosro 5ijse. navzgor se pa zožiio v okovano sleme. Na straii se nahaja fu-tumtično iz-ićlan nior^grajn ^iz drage kovine v ovalnem okvirju. Notraai^'M torbice in notrania oprema ostaneta ne-izpremerueni: kompleten arzenal dreb-njarij, doza za puder, ustni klinček, Klavnik. stekienka parierna, neka i prostora za apartni robček in končno ko-tičsk za skrite skrivnosti: za pisma. slike, denarnico ali — račune. Zvečer ne rabimo tako obsežne torbice. ZadoSča puder s kvasio, drob-na ruta iz krepa-žaržeta in denarjica. Vse to stisnemo v drobns torbico iz jsobelina ali v zidani mosrijiček. Večerna torbica se ravna do načelu: čim maniša. tem apartnejŠa! Film Charfe Chaplin o sebi V neki ameriški filmski reviji piše glaso* viti svetovni komilc Charbe Chaplin sledeče: Meni ni mrnogo do tega. kar priznavajo dru«i. Izkusnje so me nap.avile nezauplji* vega, in tuđi se Človek s časom privadi na livospcvc. Po tem dc preostane nič drugrga kot »trah, da &e nekega jutra zbudim kot neslaven človek. Toda ta strah je za dolgo šel od mene, uptjmo za vedno. Pregnal ga jr majhen pre^ prost kmetič. To se ie dogodilo tako: Če sem gotov s kakim filmom, imam strasen občutck, kot da je moje delo popolncrma neuspelo. Najrajši bi ves film se enkrat pre* delal, kar pa je iz materijalnih vzrokov žal neirvedljivo. Toda iz stiske sem našel izhr>d. Pravlcar dovršeni film predvajam pod dru* gim naslovom v nekem malem provincijal* nero mestu in z napeto pozomostjo opazu* jem njega vtns na popolnoina nevplivano pu* hliko. In potem vcm, kaj je na mojem filmu dobrega, kaj slabe ga. Prizore, ki gredo mi* mo na vrvega gledalca, ne da bi zapustili bi* stven vtis, napravim Se enkrat. Sele petem je rame film dokončan in nato ga pustim v itrni svet. Film stal sem se še slabše volje; ne samo radi žvečenja, ki je raziirjalo nernosen smrad. Koti čuo je dvorana potemnila, začelo a« je predvajanjo filma «Src* v ledu». Po aekaj minutah, kl so zarae trajale ćelo več* oost, sem opazil sJo vtisa. ki so ga napravili p>samni prizori na publiko. Nastala je zo* pet svctlobfl. Da*li je film ugajal? Jaz tega nisem vedeL Vsekukor je moralo biti polet* je zelo vroče, zakaj Ijudje so venomer švi# gali svoje žepne rohce. K zaključku je sic* d.lo ploskanje. Nekateri so se zdeli navdu« »eni. nazadnje so pa vsi odšli. Samo kmetič je sedzl poleg mene, nje* gove oči so žarele veselja — kot da je na.« pravLl neznansko važno odkritje. Nato je stari krepko pljunil. Položil je svojo za# buhlo. trdo roko na moje rame. kot bi bila stara znanca in pripomnil: »Velika je božja dobrota!* Nemo sem niknil z glavo, druge* ga si nisem upaL «■ Velika je božja dobrota! In kar gospod napravi, je dobro napravljen no! — Spodobilo bi »<% d^ bi svojemu sosedu sta vil vprašanje. Stari pa ne. to ni polagal posebne važnosti. tetnveČ mi je zaupljivo pripovedoval svoje veliko odkritje. «\Tid!te — Bog je vsegamogoćen. Dal je človeku dve oćesi. Lahko bi nam dal tuđi samo eno, s katerira bi toliko videli, kakor sedaj z oberaa. Ali ne verujete? In veste zakaj nam je dal dve očesi? Ves navdušen se je primaknil bližje k meni: ši film. Evropska filmska konvencija proti ameriški konkurentu AnaeriŠka filmska industrija je po sve, tovni vojni tako preplavilj. evropska tržišča in evropska filmska gledališča, da gospodari danes na ćeli crti. Danes vprizarja že vsako provincijalno mesto večinema ameriške fil* me. Zato je razumljivo, da so zašle evTop=> ske filmske tvrdke v veliko zavisnost od ameriškega filma in da je zašla evropska filmska in-iustrija vsled te konktirence iz Združenih držav v tako opasno krizo, da je njena eksistenca v nevarnosri. Zato so se franeoski filmski podjettiiki, ki so organi* zarini v nacijonalnem sindkatu, obrnili na franeosko vlado-, naj bi kontingentirala uvoz »meriških filmov ter na ta način zaščitila fracosko industrijo, ki ji načeljuje podjetje Pathe freres. To gre v svojh ciljih še dalje m bi hotelo ustanoviti splošnoevropski sin* dikat filmske industrije s primerno zašćitna ostjo proti filmski industriji Združenih držav. Ameriški filmski trust pa se je deloma že zavaroval proti e\ent. evropskemu film* skerou sindikatu in je podjarmil nemško filmsko industrijo s tem, da je so-udeležett pri največii nemški filmski industriji «Ufa» v Berlinu. S tem je zločil iz event. evrerpj skega sindikata na;\ečjo evropsko filmsko podjetje, ki proizvrja rajmodcrnejše, naj« stcvi!rejše "*n na popr»Ine|šc rcmške filmo, A r* crik;me i si us-vajc io tia ta način tuđi na priju liH.ke industriie svet Ves svet j© odprro tržišne za njiho\re f.iD't Po drugi strani pa participdrajo na filmski industriji drugih deže!, kar pomeni. da so delni so* lastniki kinogledališč, ki jih ta podjetja ste« jejo med svoje. Kar se steka vstopnine v evropska kinogledaliŠda, to odhaja v goto« vem razmerju v žepe ameriških filmskih milijarder jer. Modni imriiif sa gospode prlporoča po selo Kmerolh cenah Ivrdka A. KUIIC, Ljubljana Jackie Coo&m žrtvuje svoje kodre* Jackie Coogan, najnadarjenejši otroški igra* lec, Ijubljenec otrok in odraslih, se je od* loSil k usodepolnemu koraku: žrtvovati ho* će svoje krasne, dolge kodre. Ljubki deček, čigar kodri so znani po vsem svetu, bo v naslednjem svojem filmu nastopil s kratkt> ostriženimi lasmi, kakor odrasel človek. Ni s tem rečeno, da je Jackie zelo zrastel, kajti star je sele 11 let, in še za to starost prej nizke kakor visoke postave- Res je, da se je Jackie navelićal svojih kodrov in da hoče postati «rvelik» gospod. V N"ewyorku in v Zedinjenih državah predvajajo Jackiejev zadnij film «Stare obleke« (Old Clothes). — Film je bil v Amcriki relo obiskan in jo dosegel velike uspehe. Trojica modernih pomladnih toalet Prva flcvfi) iz črneg« krepdeSina z zlat imi in srebnimi našjvi; druga iz Cmcga krepžoržeta z rdečimi in zla tim i našivi : tretja iz svetolorumeneca kreodesina. A. ćehov: -"?»^ Na morju (Mornarjeva povest.) Zrebali smo. Dvaindvajset nas je bi* Jot ki nismo imeli tišti večer službe. Od teh je bilo sojeno samo dvema nasla* jati se nad redkim požarom. Tišti večer ie bila namreč «kabina novoporočen* cev» na naši ladji zasedena, v temi te kabine sta bili pa samo dve hiknjici, s katerima smo lahko razpolagalL Eno luknjico sem napravil jaz z majhrto za« go, drugo pa neki tovariš z nožem. Ob* sva se trudila, nad teden dni. — Eno luknjico si dobil ti! — Kdo? Pokazali so name. . , — Kdo pa drugo? — Tvoj oče! Moj oče, star. grbast mornar, z ob* ražom, podobnim pečenemu jabolku, je stopil k meni in me udaril po rami. — Danes sva pa srečna, dečko, —-mi je rekel. — SlišiS, dečko? Sreča je do'etela istočasno tebe in mene. To ni Icai s*"bodi. I Nestrpno je vpraŠ*L koliko je ura, čilo je sele enajst ,r ,r„ * Stopi! sem na krov, priž£al pipo in se zagiedal na morje. Bi^o je temno, to» da v mojih očeh je mend-i odsevalo to, kar se je gojilo v duši. zakaj na tem* nem ozadju noći sem razločeval podo« be. videl sem to, kar je tako nogrešalo j takrat še mlado, a že izgubljeno živ* ! ljenje. ■« • OpolnoČi sem sel mimo skupne ka* ' bine in pog'edal skozi vrata. Novoporo* ćenec, m!ad pastor z lepimi plavimi ko* ' drif je sedef za mizo in držal v rokah sv. pismo. Raz!atjal je nekaj visoki, su« hl Angležinji. NTo^T)po^očenka, mladat ! vitka, zelo lepa dama, je sedela kraj moža in ves čas gledala njegovo kodra* , sto tflavo. Po kabini je hodil iz kota v i kot bankir, visok, okrotfel Anglež z zo* \ pernim obrazom. Bil je mož priletne dame, s katero je govori! pastor. «rPastqn*j radi dovore no ćele ure — sem pomislil. — Gotovo bo govoril do jutra.» Ob eni je stopil k meni oče in me \ pote^nil za rokav, rekoč: ! — Ča* je! Odšla sta iz skupne ka* I bine. N'a^lo sem sVoČff no strmfh ••♦o^n?* 1 cah doli in splazil k znani stenL Med to steno in ladjino steno je bil prazen pro* stor, kjer so se sprehaja!e med sajami podgnne. Kma'u sem zas'išal težke oče* tove korake. Spodtikal se je ob vreče in zaboje ter preklinjal. Otipal sem svojo luknjico in po« t^gr.il iz nje štirioglato zagozdo, ki mi je deiala toliko preglavic. In zagledal sem tenko špranjo, skozi katero je pri* hajs.!a do mene motna svetloba. Ob* enem s svetlobo se je dotaknil mojega vročc^a lica izredno prijeten duh. To je moral biti duh aristokratske spalni* ce. Vtaknil sem v špranje dva prsta in jo rafširil tako, d sem videl spalnico. Zagledal sem zamet in čipke. Vse se je kopalo v motni svetlobi. Poldrugi se* ženj od mojega obraza je stala postelja. #— Pusti me k moji luknjici, — je dejal cče in me sunil pod rebra. — Sko* zi tvoio se bolje vidi. Mo'čal sem. — Tvoje oči, dečko, so boljše, m. tebi je nnč vse eno, da*li gledaš od dalee ali od bTi"zu. — Tho! — sem HejaT, — Nikar ne godrnjaj, saj nafu lahko slisita! Ncveporočenka ie sedela na robu postelje, njene drobne nožić« so poći* vale na mehki preprogi. Gledala je v tia. Pred njo je stal njen mož. mlad pa* seor. Govoril ji je nekaj, kai — ne vem. Parnik je rezal valove in tako po* govora nisem mogel slišati. Pastor je govoril zelo naglo. Mahal je z rokami in oči so se mu svetile. Ona ga je po* slušala in vedno znova odkimala z glavo. Grom in strela, podgana me je ugriznila,— je zagodmjal moj oče. Stisnil sem se še bolj k steni, kakor bi se bal, da mi srce ne skoči iz prs. Glava mi je kar gorela, Novoporočenca sta govorila dolgo. Naposled je pastor pokleknil, dvi.cmil roke in jo račel prositi. Zopet je odki* mala z glavo. Tedaj je skočil po koncu in ztčel hoditi po kabini. Na obrazu se mu je poznalo, da ji grozi. Njegova mlada žena je vstala, sto* pila poč>si k steni, kjcr sem čepcf, in se ustavila tik pred mojo luknjico. Sta* la je nepremično m razmišljala, jaz pa sem z očmi kar požiral njen obra^. Zdelo se mi je. da trpi, da se bori sama s seboj, aa ko'eba, obenem na ji je od* ?eva!a iz oči jeza. Ni mi šio v glavo, kaj naj to pomeni Čez nekaj časa je stopila od stene, obstala sredi kabine in prikimala svo« jemu pastorju, menda v znak soglasja. Pastor se je veselo nasmehnil, ji polju« bil roko in odšel iz spalnice. čez tri minute so se vrata odprla in v spalnico je stopil pastor, takoj za njim pa debeluhasti Anglež, o katerem sem že govoril. Anglež je stopil k po» stelji in nagovoril lepotico. Menda jo je nekaj vprašal, zakaj vsa bleda je prikimala z glavo, ne da bi ga pogledala, Angležsbankir je potegnil iz žepa sveženj bankovcev in jih izročil pastor« ju. Pastor je pogledal, preštel, se pri*' klonil in odšel. Stari Ajiglež je zaklenil za njim vrata. ^ ' :^- „ Planil sem od stene, Tcakor da me j& pičila strupena kaca. Prestrašil sem se. Zdelo se mi je, da je vihar raztrgal naš parnik na kose in da se potapljamo. Oče, pijan in razuzdan starec, me je prijel za roko, rekoč: — Poj diva od tod! Ti ne smeš videti tega. Premlad si še ... Komaj se je držal na nogah. Odne* sel sem ga po strmih stopnicah na krov* kjer je že 111 pravi jesenski dež,.. Stran 6. •SLOVENSKI N A R O D» dne 21. mare« 192». Sfcv. 05. To in ono Požar v amoiskih petrolejski vrdah V blizini slovitega Los Argelesa ▼ zapadni Ameriki se nahajaj-o velika pe« trolejska polja. Sredi februarja se je radi eksplozije vne! petrolej v nekem vrelcu. Kalcor vedno. je bilo gašenje tuđi tukaj nemogoče. Požar se je raz&iril tuđi na sosedn-i vrelce in trajal celih 14 dni. Vsa gasilna dela so morali ome* jiti na to, da so resili vsaj bolj oddaljene vrelce. — Ogenj je izumri sam po sebi, ko je v prizadetih vrclcih zrnanjkato petroleja. — Skoda znaša mnogo milijonov dolarjev. 0 postu Živimo v postu in zato Tie bo od-več, če si ogledamo zgodovina tega fetnc?a časa. Za večjiol ljudi je post namreč samo razd^bie med pustnlm torkom in velikonočn'mi prazni!:i, 6o-Čim se za pravi post ali oraejitev v jedi in sijači zdaj že malokdo zmenL Post kot roiav verskesra prepričania je b.l znan že starim narodom. Zato Ka je prevzelo tuđi kršćanstva. Apostoli so bili prvi ki so se postili. Toda post so inieli samo enkrat v letu. in sicer na veliki petek in velikonočno soboto. ko so se spominjali Kristusove smrti. Post le trajal Dri njih od velikega pe^ka od 3 papokhie do velikonoćne nedelje zju-traj. Držali so se sra zelo strogo. Kma-lu pozneje je bil d^ločen postni dan vsak petek in po mnenju nekaterih Zžodovinarjev so nastali o tsrn pogiv stem postu spori ie v 2. stoJetju po Kr. rojstvu. Vendar se ie pa post ob petkJi ohranil do današnjih dnu Prvotno ie bik> dano vsetn vernikom na prosto, Če se taočejo postiti ali ne. Sele v 4. stofetju je uvedla katoliška cerkev post kot cerkverii> ustanovo. Na cerkvenem xboru leta 341. so bili odločeni postni dnevi cerkvenesra leta. Štiridesetdanski post je bi' nveden lele v 7. stoletju. in sicer kot spomin na Kristusovo živlienje in priprava na velikonočne praznike. Štiridesei dni ie trajaj oost zato, keT se ie posta 40 dni Mo;zes na fc^ri Sinaj, pa tucfc Kristu* sam in prorok Elija. Ker so se morali verniki ob določenih dneh stroja postiti, so se pred postom pošteno naiedli sti naoilt kar ie navada še dandanašmi. Sv. AvjcuŠtin pripoveduje. da so Ijudje v 4. stotetua pred vsafrav1 namen. Os*ala je samo še navada, ki je tuđi v tem s!uča;u žeiezna sra*ca. Zmago na vscj crti to dosegli obUfi ni izdetkl za £osrx>de od tvrdke Drago Schvrab Ljubljana Bi:ai moški svet pt znt i prvenstvo tej tvrditi. Peklenski stroj v avtomobHu floČInska izaajdljivost denamlh D3-fcleroežcv. Iz Stodkhokna poročajo o jro-zni ftvtomcbfcki nesreći. Neki v Stockhol-mu splošno znani bogataš in direktor ene najve£j!h in najrentabilnejših tvornic se ie odcetial s šoferjem na izprebod. Zunai mesta na cesti, ki vodi med predmestnimi vi lami. je naerkrat e!-csn]odiral 3v*omobrl i;: rartrzal nn drobee direktorja. Sofer se je rcšil ka!*er po bcžiem na!i7\fedovanja so dosmla, da ie bil Dokoini direktor tavarovan pri zavarovainici za izredno visoVo svoto m da se direktor ni zavaroval sam sa slučaj smrti, nes:o da jca je zavaroval njegov prijatelj in kompanjon. Policija ie s toni dobila točno smer in aretirala komoanjoma, kai:or tuđi niegovera Dri-jate>ja. o katerih se sumi. da sta neposredno v zvezi z eksolozijo. Med nesrečnim direktorjem in njc-srovima kooiDanjonoma so že deij časa obstojala nesosrlasja. Usmrčni direktor se je hotel odkrižati sve^* nevSeč-nih prijatel'iev in samostojrio odkuoiti rodjetje. Da prepreci ta izvedbo te*a skieoa. sta 5i izmislila atentat potom oe>klenske£a stroja, računajoč na to, da do!ičija ne bo dognala pravej^a vzroka eksplozije, se manj pa mosrla izslediti krivce. Istečasno sta računala na ogromno zavarovalno odškodnino in na izkupiček podjetja. Stavka menibov • učencev V pravoslavnem samostanu Rakovi« ci, ki se nahaja tik Beograda, je bila svojećasno otvorjena meniška šola, ki je imela nalogo, da vzgoji soliden kader menihov. Radi stroge discipline in re» zima, ki je vladal nad učenci te sole. kakor tuđi radi podaljšanja šolske do« be od treh na pet let in končno radi strogo asketskega življeja, ki je vlada* lo v samostanu, so včeraj učenci te me« niske sole pričeli stavkati, ker vodstvo samostana ni hotelo ugoditi njih ran te« vam po svobodnejšem življenju. Da bi stavka imela čimvečji uspeh in efekt, so včeraj zjutraj učenci zapustili samo« stan in korporativno prispeli v Beo* grad. V Beogradu so tak oj za ćeli iskati razne službe ter so učenci odločeni toliko časa vztrajati v stavki, da se njih zadeva definitivno ne uredi. V dobi stavk ro torej pričeli stavkati tuđi me» nihi, Ijudje, ki se pripravljajo, da svoje življenje posvete Bogu in cerkvi. Američke zanmhrosfi Iz zadnje statistike, ki so jo izdale američke oblasti, je razvidno, da val zločinstva rapidno nara&ča. Preteklo leto je bilo registrovanih nič manj ne* go 9^00 umorov in to večinoma ropai> skega značaja. Življenje v velemestih, tako v New>orkuf Chicagu in Filadel* fiji, je postaJo uprav neznosno in s!co» raj nemogoče. Število kriminalnih slučaj cv se strahovito množi. To priča do* godek, ki se je primeril preteklo ne* dejo v Newyorku, ko je policija zasa* čila in prije!a po beznicah ter drugih zatočiščih okoli 1000 zločincev ter vla« čug. \T Chicagu so pretekle dni poko« pali 41 žrtev umora, ki so bili izvršeni tekom zadnjih 10 dni. V boju proti zločinstvu so kriminal* ne oblasti skoraj brez moči, zakaj ban« diti «o večinoma spretno organizirani, v zvezi so z najvplivnejŠfrni krojji in često se domaja, da se za visokim kri« minalnim uradnikom skriva r bičajen zločine«. Lorovi pa im a jo tuđi svojo zas'ombo med ciinfomati m vplivnimi državnimi uradniki, tako da policija, če bi tuđi hotela proti njim postopati, ni v stanju, da to izvede. PrebivaJstvo Chicacje. kateremu se je pridružilo tuđi nrebivalstvo Nevvor* ka, je v svrho svoje obrambe ustano* vilo nekako zvezo ter predložilo sedaj senatu peticijo, ki vsebu^c težke ob* dolžitve kriminalnih ob'asti obeh mest, prcdvsem pa Chicaga. V peticiji mesta Chicaea je navedeno, da ćele tolpe sle* parskih z'ačincev, tihotapcev, morilcev in prostitutk terorizira nod zas'omho policije vsc mesto. Na ukaz raznih vi§. iih magnatov se spraviiaio s sveta kon» kurenčni trg3vci ^n sp!oh vsaka neljuba oseba. Ugotovlieno je. dm je ehicaška po!icija sama tihotapila alkohol ter si ga rezervira'a na skritih mestih. Slično je tuđi v Newyorku. Tuđi taro se je prebivalstvo obrnilo na sen*t za pomoč. Newyorški guverner Smith je predlagal, da sestavi Dosebno komisijo, ki bo nadzorovala kriminalne oblasti vse države. Nič minjSe a'i pm ?e več;e je ^*evi!o človeških žrtev, ki jih zahtevaio avto. mobill. V teka 53 dni je bflo ▼ Chicagti povoženih do smrti 110 ljudi. V Miami. država Florida, se je ne* damo med tihoUpci alkohola ter irez-nimi agenti rneU pravcau bitka m ▼ akcijo so stopile ćelo strojnice. Po već« urnetn boju so agenti tihotapce prema* g*li in sajeli ter ladjo zaplenili. Vsa ladja j« bila polna ▼tihotapljenega zdanja. Poročali smo nedavno, da je mesto Newyork imelo letošnjo zimo približ* no 6 milijonov dolarjev izdatkov za od* kidavanje snega. Sedaj so prišli na sled velikan^kim goljufijam in ugotovili. da je bilo faktičnih izdatkov samo 3 mili* jone dolarjev. Glavni krivci so že pod ključem. V Chicagu je nedavno policija na* pravila racijo po raznih bezntcah ter aretirala 121 potepuhov ter sumijivih eletnentov. Karakteristično je. da je bilo med temi sumljivimi tipi 90 Ita* lijanov. O agilnosti amerišk h zločincev pri* čajo sledeči dogodki: Iz tr<*ovine rew* \orških starinarjev Barton Priče & Wil* son so lopovi odnesli tri dragocene ta* pete iz 17. sto'etja. katerih vsaka je bi* la vredna 40.000 dolarjev, kar znala v naši valuti okoli 7 milijonov dinarjev. — V Louisvillu so začetkom tega me* seca banditi na cesti napadli newyor* $kega zlatar ja Hamburgerja in mu vreli torbico, v kateri je bilo za nad 100.000 dolarjev dragocenosti. Na krimnalni urad v Waschintonu te bil nedavno nripclian 96Ietni starček J. Steinberg. Zasačili so ga na ulici, ko je bil popolnomi pijan. Pri zasliša* nja je mož irjavil, da je star 96 let tn da je bil prvič v svojem življenju pijan. Napil pa se ga je v znak protesta proti prohibiciji, ker si ne more privoščiti tupatam kozarček žsanja ali vina. V Newyorku je umri kapitan Tho« mu Nash. ki se je v svetovni vojni iunaško odi'kova'. Nash je zbtl 29 so« vražn^h letal na tla. Kakor javijajo iz Newyorka. name« rava gTasoviti avtomobilski kralj Ford prodati šest svonh tovarn, ker so pre* majhne za nadaHno obratovanje. To* varne so vredne 7 milijonov dolarjev. Vpliv vremena na samonore Znanost se že dolgo peča z vpra-Šaniem, kakšen vpliv ima vreme na čio-veški orgaiiizem. Vsak človek ie vtč ali manj na lastni koži izkusil, da je med psihozo in vremenom neka zveza. ki vpliva povoljno ali nepovoljno na naše razpolcženje. vendar pa znanost v tem pogledu še ni dosegla pozitivnih rczultatov. Nedavno je priL:bjH Johan-nes J&nsen v svoji razpravi o trop.č-nih krajih zelo zanimive poialke o opazavaniu ljudi, podvrženin vremenskim spremembam. Se bolj zmmiva so izva'anja pro-fesorja pemisilvan^e unlverze dr. Cd-wma Twitmcyerja. ki mu je dala povod za šttidiraije raz^irjajoča se manija sa-momorov med slušatelji njegove un> verzs. Tw!»tmeyer je pr.Š^I na originalno idejo, da moTa biti samomor patološki pojav k; je v zvezi z meteoreloš im položajem ob tistam času, Preštudiral je vse podrobnosti in i-gotovil. da vpli* va hladna in deževna deba pred poni ladjo z«sl(> slabo na organ'zcm. Ame-riški psiholog trdi, da se človeški or-ganizem trikrat na leto popoln ma spremeni, in sicer jeseni, sredi zimć. ko je nafbolj mrzlo, in tik pred nasto-potn pomladi. In statistika nas uči. pravi Twitmcyer, da je ob tem času res največ samomorov. Ob lepem vremenu je človek dobre volje, veselje do življenja in dela se noveča in vse mračne misli izginejo. Nasprotno pa postane cb deževnem vremenu melanholičen. nervozen in nezadovoljen. Slabo vreme sicr ne da neposrodnega Dovcda za samotnor, pač pa teži človeka in s!a jo njegovo voljo V mnogih slučajih bi ne prišlo do samomora. č<» bi se razlč.iim zunanjim in notranjim momentom ne pridružilo Je slabo vreme. Di 0€ rafale! it ne verfftmete« da eđ n p*r •cp*\ !c f fIjj' m fn znnmkc (rdefo. moćro sM zlato) „fclfuft« fn)M knuot itire pari drugih. Zato kjpfte eden fm fn rre prifjijfe te. D bivafo te \ (kmsristicen kctfcek Dcsiedoost, pa taka. Iz ljubav ne sra pisma: »Dra^a! Ti si mi vse. V smrt bi še! zate!... PS. Jutri do do1 dne te obiščem. ako ne bo deže-valo.c : r Duhovitost Trijc pagbivci vstopijo v slaščičarno in zahtevajo bonbonov. Prvi prosi za štiri dnar;? kavn.h b^nb nov. Prodajalec vzame lesvico. spleza do zadnje police in vzame vazo s kavnimi bon bon i. Pag'avcu odtehta za **iri df-narje bonbonov in spleza z vazo nazaj na polico. Ko se vme k drngemti. ga vpraša. kaj želi. Drugi oazlavec odvrne: »Za štiri di-narie kavnih bonbonov«. Prodaia'ec SDlera zopet na polico. odtehta fantu zs fl d naric honbonov in vpraša tret:e~*. aTi že?; tu^i 7a tri dinar- | je V-ivp'h horhr-ov. Tret'i odvr-**- ne. Pro^T^'-c s-Vra ra nclico in postavi \*7t\ na raedo Ko se vme k tehtnicU se oglasi tretii paglavec in prosi: »Za dva dtnarja kavnih bonbonov.« Doursoa slika. »Ali želite, gospodična, doprsao sliko?«, vDraša fotograf. »Ne. tuđi košček obraza bi ra4a imela na sliki.« Kromphieva starost »Možiček. tvoja kniiga o moderni kuharici, ki si mi jo Doklonil za god. ne velja nič Ni nič točnih receptov v njej!« »Kako to?« »Vidiš tu recept, kako nai rabim star krompir. ra manjka podatek kako rA~-mora biti kromnir.« PnznanJe, A.: »AH vedno priznaš, kadar veš, da nimaš prav?« B.: »Ne. Samo. ako vedo tuđi dru^L« Neugodan preokret. Zdravnik ie stoDil iz sobe bolnega obrtnika Kovača in rekel nieeovi ženi: »Gospa Kovačeva, včerai sem vam rc-kel. da bo vaš mož žive! samo sar ur. Danes pa vam moram v svoje naive^ic veselie priznati, da je vaš mož kr prestat in da bo čez nekaj dni že popol-noma zdrav.« »Joj. kaj bo pa zdaj.« se je prestrašila žena. »Jaz pa sem Že včeraj prodala vso njegovo obleko.« ToUzba. Vdova ob svežem grobu svojeea moža: »Veš. Meta. samo to me Še to-laži. da zdaj vsaj vem. kje je Hinko po-noči.« Vnet pTodaJalec Dama v manufakturni trgovini: »Je to blago novo?« Proda ialec: »Seveda. čisto novo. Ravno včeraj smo ga dobili.« . Dama: »Pa ne bo obledelo?« ' Proda ialec: »Kai še! Že ćelo leto i« v izložbi, pa se mu nič ne pozna.« Umetnost siromaštva Pisati o siromaštvu ni težko. saj Živimo v dobi splosne Lede. ToJa dru-gačna je stvar, če postane siromak do-vek. ki ie žive! dotea leta v naj.e^jein razkošjiL To se je pripetilo Krofu Bonu de Castel'anu. oariškemu gizdallnu. ki je sedaj popisa! v knjijri »Art d* etre panore« svoje življenje Oženi! se je kot sin siromašnih roditeljev z neko arr.eri-ško milijonarko. Na njen rajun ie raz-košno živel. a 1. 1906 se ie loCil in kn a-lu po razporoki mu ie zmanjkalo de-nar.'a: tako se ie moral 20 let boriti dto-ti siromaštvu. V svo:i knjizi prirove-duje. kako so D^anili nani upniki, kaVo so postali kroaji. čevljarji in trgovci, ki so se mu ooDrei vedno ori*izova!i. na-enkrat surovi in kako ie prišel nekoć v bar eksekutor. ki mu ie hotel zacleniti kožuh. Rešii pa je na ta način, da Ka je pravo^asno oblekeL Casteliane je hotel na.iprei oboga teti s DisateJievanjem. Toca urednil »Revue de Deux Mondes« ie njegov Članek odklonil tri mu svetoval. naj si nikar ne domišljuje da postane kdai pi-sateK Nih ^^ \- iot ' trg^^ n? z umet-ninami. Zaslužil ie toliko, da je oorav-nal nainujne še dolgove. NaDosled se mu ie posrećilo premazati vse težave tako. da si je ustvari] skromno eksi-stenco. Casteliane je bi! bivši franeoski rojalistični nosJanec in kot tak ie imel zveze z ocličnimi oolitiki in državniki. Kliub temu ie živel nekai let v naivečjf bedi in malo ie manikalo. da ni obupal. Svojo knjigo zaključuje z besedami: »Liudjc, ki jim ni treba boriti za vsak-danji kruh. so v nevarnosti. da codle-žejo degeneriranju. Boeastvo je nai-večii sovražnik zdravja in veselja do življenja.« Gospodarstvo Stanje posetkov»fehnarju Po poročilu poljetielskesra oddelka fe bilo stanje posevkov v naši državi od 1. do 28. februarja sledeče: Sploino stan!e ozi-mine ie več kot dobro. Pozne:e poselana ozimina je ponekad trpela od mraza, Večje Škode mraz ni napravil. V februari« je bilo vreme zelo spremenljivo. Začetkom mese-ca je bilo mnoso dežja, topli dne vi in hladne noći. Po T5. februara je zapadel v se-veroih pokrajinah sneg. kl je sele nedavno skopnel. Proti koncu meseca se je vreme zboljšalo tako. da so lahko kmetovalci na polju delalL Poplav v februarju ni bilo, iz-vzcmši v beogradski oblasti, kjer je pa Škoda neznatna. Toća ie padala v niski oblasti. Škoda ie minimalna. Proti koncu meseca so pripravljali kmetovalci zemljo za jaro setev Sejali so oves. Jari ječmen ftd. Poleg tega so člstl't sadno drevje- V mnogih krajih ie sadiio drevje Se pognalo popke in zdaj ie nevar-nost, da nas.ane pozna slana, ki bi drevju zelo Skodvala. Tuđi v vinogradih se Je že pri čelo dela. Na sadnem drevju se Je pojavilo mnogo škodljivcev, osobito krvava nš fn razne gosenice, V nekaterih krajih se ie pojavila žitna mušica, ki ogroža zgodaj po-sejano pSenico. Poljskih misi je mnogo v os e§ki in ljubljanski oblasti. Stanje živine je povoljno. Živina ima dovolj hrane, ob lepem vremenu se Že pase. V nekaterih krajih se pojavna svinjska kusa (ljubljanska, splitska, dubrovačka in tuzlanska oblast) in se oekatere živinske bolez-ni Jugoslovenski lesni paviljon na milanski razstavi Zametkom prii^odniega meseca bo otvorjena v Milanu velika mednarodna razstava tesne industrije Na razstavi bodo sodelo-vale predvsem sosedne države Italije, zlasti one. ki nam konkuriralo v lesni industriju Zato je razumljivo, da je generalna direkcija ministrstva za surr« in rudnike sklenila udeležbo naše države na ti razstavi in da je predložila v odobren e potrebne kredite. Po dosedaniih Irrtencljah sodeč bo naša država zzradila na milanski razstavi poseben paviljon. Tu bodo razmeščem predmeti kt proizvodi jugoslovenske lesne Industrije, Inicijativo generalne direkcije ministrstva za Sume in rudnike e treba vsestrans!:o pozdraviti. Naša lesna industrija se že već let nahaja v latentni krizi, ki ie sicer kriza valutne relacije in ki se ne zaleđa v same posoje lesne industrije, ki pa vendar zadr-2u;e raci onalen izvoz lesnoindustrijskih proizvodov, torej prvega bogastva naše države. Na mes.u je. da poskrbimo radi tega za čim solićneišo rrednarodno propazando In azitaci o. torej za čisto poslovno ekspanzijo ten proizvodov po sveto. V tem ožiru treba pozdraviti predvsem sodebvjnja in soudeTežbe na mednarodnlh razstavah lesnih industrij Iz predstojećega ie razvidno, da se naj državni inici'ativi pridruži tuđi privatno sođelovanje in da morajo korpo raci e, ki ^čitl.o Interese lesne industrije, storiti vse. da se na.ti era m nlstrstva za šume In rudnike izpelie na milao'kl razstavi čim do-stojne.e in v korist naše države. —g Hidrocentrala pri Krikem trn Za* greb. Glasilo udruženja inženjer jev« Teb* nični list* trdi, da bi projektirana hidro« električna eentrala pri KrSVcro ne da jal* doTolt toka za Zagreb sam. kaj Sele za o?;o» f:co. Zagrcbški centrali daje 14.000 HP. hi^ droccntraTa pri Krškem bi p* daj«1a po» vpre'm 2!.000 HP. «T hnični list» vpra» ^nje. da»fi ie vredno radf te mn malne \mc like g cd i crntr«*o p-i Krikem. —4 Petnička dužba za irarn\ promet TrftavinsUi m'nister Je podpisal odlok« • katerim je dovoljena. ustanovite^ «Zrako* plovne delniške družbe*. Osnovni kapital nove družbe znaša 12,000.000 D.n. Družba namerava že letos otvoriti zračni prome* med Bccjgradora in Zagrebom. —g Tri nove poljedelske šote. PoljedeU sko ministrstv3 je odobrilo potrebne krc# dite za tri nove poljedelske Sole, in sicer y Valjevu, Bitolju in Vršcu. —g Glavna skupščina udruženja Izvozi ničar/c-v, ki bi se morala vršiti koncem mar* ca, je preložcna, Vršila se bo sredi aprila. Za to skupščino vlada med izvoznicarji ve* liko zanimanje. —g Pospeševanje izvoza naših kož. No* ▼osad-ska trgovsko * obrtniška zbornica ja poslala trgovinskemu ministrstvu spomenw co, v kateri zahteva, naj se zniža ali sp\ hr odpravi carina na goveje in ovčje kože. To kože so pri nas zaradi visoke carine za 25 odjtokov dražj« kakor na svetovnsrn trgj. Carina bi ne smela znašati več kot 10 zla* !>h din*rjev pri 100 kg. Pri nas se pro!z\-aja več kož lahke goveđe in te let. kot j h po« trebuje domaća usnjena industrija, ki rab! večinoma težje kože Zato bi lahko Iažjo kaže izvažali, če bi ne bila carina previsoka. Tako pa lele kože doma in se seveda kva* rijo* —g Ekonomsko*komercijolna šola v Za» grebu. Rektorat ekonomsko*komercijaln« vi* toke šolc v Zagrebu, ki je bila nedavno pro» glašeiLa za faJvtilteto zagrebške univ^rze-sporoča, da so se pri čela predavanja v po» nedcljek. Vpisalo se je nad 1000 slušateljev, kar je za naše raztnere zelo razveseljiv pojav. ■—g Gtede nove uvozrdne /n trošarine v Ljubljani nam sporoča trgDvcc Bledcče: Za tovor čez 50 kg se je plaćalo prej 3 Diru cedaj 15 Din, torej petkrat toliko. Za vagon moke prej naenda 30 Din, sedaj 600 Din. Za nj'iat-re stroke pomenja ta nr.vi izdjt.k veliko škodo. Uraestno bi pač bilo, da bi se mestna uprava prej po^vctovala z za» stopniki trgovine, predno je ta novi davek uvedla. Kolegi iz železn šl:c st o'.e r.:D : * ** roćajo, da sploh ne bodo mogli konkurirati s Ceijcm in Mariborom, kjer te nove uvoz« nine ne poznajo. Tako nastanejo vedno no# ve neprilike in razburjenja. Nazadnje psde« jo čitki Ie na trgovce, ki bodo morali temu primerno cene povišati, a konzumenti za* htevajo vedno znižanje. —g Dobave, Direkcija državnih želez* nic v Ljubljani sprejema do 2o. ia : a t. 1. ponudbe za dobavo 1200 kg zmletega grafita, za dobavo 3 kom. računskih strojev; do 30. marea t. 1. za dobavo 1000 kom. ro» čajev za lopate. Predmetni pogoji so na vpo. gled pri ekonomskem odslenju te direkcije Kongres najERinikov Na pobudo in predlog mariborskcffa društva najenmikov. kateremu so se prikl u-či!e skoro vse organ zacije v državi, se vrši v nedeljo dne 21. t. m- v mestni posvetoval-nicl v Zazrebn velrk kongres najemnikov cele države. Dnevni red obseza naslednie točke: !. Dana^wji položaj najemnikcv z oziroa na statrovan:ski zalion ter njih nadaljna za-scita (ref. Zagreb). 2. Ustavitev izvrSitve odpovedi, določe-nfh po stanovanjskih sodiSČih (ref. Ljubljana). 3. Nujne spremembe k stanovanjskernu zakonn (ref. Marifcor). 4. Oprostitev novih građb od đavkov tn doklad ter stavbenih zadrug od kakoršnih-kotf ta-ks (ref. Split). 5. Stavbeno vprašanje In ureditev de-lokroga oblastnih samooprav (ref. Split). 6. Mednarodni kongres najerrnikov v Curihu (ref Zagreb). 7. Sprerrcmba pravfl Saveza (ref. Brod). H. Sedež faveza najemnikov (ref. Spi ft) Po tJnvrSeneTi kon^re^u odpotu:c več a će!esnc!ja v ponedelek 22 t. m. v Ceo^rađ v svrho interverere ra rrerodajnih mestih v prilog izboljsanja položaja naiemnlkcrf^ Stev 65. SLOVENSKI NAROD« dne 21. mare« 1926. Stran 7. franeoska krema ftno raftpfln D. Pedimaloa, Zemun-Zagreb „Pellfco đennrlo BHMfe"! PrialJt tfi 23. HI dS tftas f aSi Malta pn&ji Karl Pollak d. d Ljubljana Danajska oesta 23 na rftoriićo. ■C VPRAŠAJTC: ZAKAJfl PrUSte in prfneu e seboj f jjl s, airoak ne kvalta ••I Sicer se boste kesaH. Ne pustite se zape at? cd ni kake druge konkurenčn«* reklame. — O% a« nam tuđi bHVn pofl'ete po poiti in napišite na kuverto rasno vvV«lifca noć11. Obe-872 Beni zabeležite vaš toćai oaslov. Bres poiboar* ob»#«tflav _ Potrti glob ke Sa'osti niznanjanio vsem sorodnficom, prijateljem n znancem tnlno vest, da je naš nad.se Ijub Ijeni sorrog. predobr papa, ftan papa in stric, gospod JOSIP MUNDA •ta«, sad. svatatlk v a. dartes 19 t. m. ob 10. doroldne po dolgoletni voljno pre-nasani bolezni, previđen t tv. sakramenti mirno v Gospodu zaspaL Pogreb preblage?« pokoj n k* se bo vriH v nedelfo. dne 21. Lm ob 4. t opo dne ia hiš* Žalos i. Grad šče 14, v rodb nsko grobnico na pjkopa iš!e k Sv. Krilu. S . rr^'e zadince se bodo slnlile v župni cerkvi Mar j n?g* Ozranjca.a Ljubljana 19 marca 1926. B^> Oioboko talnjoće rodbine Minda !n dr. Zilck Najstarejia slovenska pTeskarska li ličarska detevaiai Ivan Brlcelj, Ljubljana asajasafla] cajats ■• si anHHSHBaji £» ^ (aafiscs MMtvat «jnrapa^j S« priporođau — Uviallf« totea, ^_—* aaaia^HBta^ *jw_j Feod. Korn. liubljaaa z^elovanje posod iz pločevtne za firnež, btrvo, tak in med vaake veli kosti kakor tudl po*od (Skatle) ifoL za konserve. J. Stlcpolln — Sisak — Uhie i sva __ ------------- ton* m m- a.T rtataj «aa*. - Claate »aafca LoKomoMI 70—100 HP, dobro ohran fen, no možnosti s stolhnorešct- kovim vatra^om (Treppcn- rostfeucrung) ?>l ;t •• taka] kapL M jPonrdbe na g FRANCA jDOLENCA v Planini pri ! Rakeku. i_________________ . - IMMMM......MIMMMIIMII Perzijske *) i«« preprose I Velika ?rb;ra rerzi'skih in i smirnskiii preprog za inozemstvo, neocannicno, po na n žjih dobavnih cenah. Te^picbliaas rEim Tflr-. sa1, ttrjs. Ha cbbercr- 1 fasse L 53i ZLftTO imate v hiši .ZLATOROG IBRTEBII PRS2! Da vreliemo ILATOBOC terpent novo mno tud tam, kjer se dosedaj Se ri opora bjalo, vpre5an»o od 1/8 19 5 v vsak- tisoč! komad tegi m la pnslen zla'nikpo 10 fr-nkov Dosedaj ie J« že mnogo z'amik>v našio. Kup te .X atoroe* *crpen-tln jvo milo \n piepri.ajte se o ni govi repr^koil ivi kakovosti. Mogoče. 4m ms tf at« tm4l ¥t slatalk I vaaan^aaaaHBaBBBiiBM^HiiM^^^^B^^ Zahvala. Ob izgubi najinega edinca, dobrega fn ncpotsbnfga *• — » < • * * & ; ROMANA :r;7J,.-'r iva prefeto tolTfco Izrazov resni^nega in odkrliosrfnega sožalja, đa se ne mor^va vaa-- emu poset^j rahvaliti. Sprejrnite narlep$o hvalo vsi. ki ste res čutli z nama, naj nenu sinku poklonli cveije v sluvo in ga spremili do gomucl Y MitilJMMl, dne 20. varci 1 3i * . i. m Žalnjo^a roditelja A. in hr. Lenarčsfi. ^3^^. znivala. , Vaaan, W ao aa kakatkoli spomnili na?ega U«- 1 fopolio|a«ca a*po*abn ga papana, gospod« . Valentina Režebn zlast< $e zvestlm tov arišem, ki so mu coklo i!i krasen veiec in ga v tau0 v velikem šU vilu spremil na n egovi ^ađnjf coi, ter prerast temu i os odu ka .o-nika Sušn ku, k' je za nj darovai s«/ maSo, iziekamo prav iskreno zahvalo • - f- V LJvtlJMl, dne 18. marca 1926 : at ' Žalujofia rodbina. Bilol Kraljica vseh francosktb past za _ zobe Esvno inhi!lw Đ. Pechmaiou, Zemun-zagreb Mati ogiasi, kz služi fo v posre- đotfauie tn socijalne na mene obcinstva vsaka btseđa SO pat. Naimaniši nusek Dm 5—. Stlali oglasi Ztrutve, đopisovanje tet ogiasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din lm—. Naimanjši znesek Din 10~—. | Fovk Gospodično, ki bi podučeval* tašćino v večernih u ran — išče zakonski par. — Naslon pove uprava eSiovenskc« ga Naroda*. 50,T N uibe Trg- pomoćnik irurjen v špecerijski trgo» vini — iiče službo, event. tuđi ta »kladifčnika. Na* stopi laiiico takoj. — Do= p:si pod «Nastop takoj 837» na opravo «Slovcn* skegd Nareda*. Abso!vcnt!nia tffovskega tečaja, zmož« na vlovenskega, srhohr« vat?kcga in n-sntškega je» zika, perfektno slov. ste« nog-af:je, strojepisja in v^eh pisarniskih dzl — išče službo v pisarni ali trgovini kot blaga ničar* ka. — Po^nudhe pod «Ves 5Z3i!37^T> na upravo «SI. Narcda». Ircbražcna gospodična, vc.sča s'ovenskcga m ncmškega jezika — išče mesto Tzgojiteljica k otrokom, event. bi po* m?gala tuđi v pisarni, iz* UTjjna stenegrafinja in stroj«piska ter vešća vseh pisara ;5kib dcl. — Po* m dbs pod cVzgojttelji* ca' 3c0» na upravo «S1. Nan?da». Zastopn!!d gospodje in dame — ae spr_jmejo. — Taki, ki sa pečajo s srečkami, se na« sta,vijo staTno. — Mcr* kur. Brao, Nova ulice. 815 K u pun Spise in knjtge alhlinistične in poznejSih dob (Geber, Albertus Maginus, Baro, R. Lul* lus, Paracclsu« etc.) — išćem za svojo strokov* no knjižnico. — Naslov pove uprava «Slovenskes i ga Naroda*. 890 Vrodam j Moška ob!eka (crna) za arednjo posta* vo. d ^bro obranjena, nas I predaj. — Ponudbe pod «Obleka/833» na upravo «Siov. Naroda». 833 Predtiskarija (kompletna) ročnih Čzl z naj moderne jšimi vzors ci — napreda*. Ponudbe pod *Tako>j,'873» a«, upr. «Slov. Naroda». Tr^oTski lokal ▼ predmestju na selo prometnem kraju — od* dam za daljšo dobo v naiem. — Naslov pove uprava fon 220. — Premog, drva. loks, cement. 53/T Posređovalnica za služklnfe PAVLA MRAK, (m-eje i posredovalnici g. Novot-ny), Ljublj ma, Kopitar* jeva ulica štev. 4 (p>o!eg Zm&js'.cega mostu) — se najtopleje priporoča. 51 T NA ZNANJE SVIMA I trgove na, pcsipstićarima, deUkatesrlin rsdftjaraa t potrol -I cima čokolada I bonbona ^ Fran ja Pfeifcr* sonroea. — Hara Zvan roi. Pfoifer Dr. Cjpil Pfeifer, ministerjaln nodjajniK, lr*9 Hl eto d Pfeifer, otroo. — Anton Zvan, dtvćni nadupravitelj, zet. — Angala Pfeifor, roj. Fraaaran, sinahs. — Oirllčak in Janko, vnnka Najboljšd mlečna in čokolada za kuhanje K X6uit t% Oi no tftjtepstvo: '*^- Daniel Pechmajou Zeaun — Z greb. - acran & «tof er^AKi r* a n u l*» one /1. mare« nrjfr ■___Stev. 65. j(ettograjlfai, hpfrii, ražnski h ponfoii nfflt tik f>;tkf) za rn/stririe MaaajM ii račuske strojc Lud. Baraga LJUBLJANA Telef. 9*0 :;■■"■ "^ ->.. SeUnburgova 6 M O A?EL A "Mljfo" MODNE KAMGARNE |H Qp\/n^^TF v vel ki >zbeh po ugodni ceni — msssssssssssm dobite v obćno znani nad 50 let obstoječi manufakturni trgovini RMII/1 Al If »pm skori" ^= . niKLMUV, —. L3UBL3ANA (Zunanjim naročni'com se pošilja tuđi po pošti.) POZOR! Kđor namerava zidati in rabi: nosllke, cement, ittilca* dor, b«tofi.«kfeo lm dmjo fetezo, okov.*, iteditnlfce, retl, mrei« sa m**mt° inv$ev to stroko spadajoče predmete, dobi iste ceno v veliki izberi pri Schneider & VerovS«k VSJOVMS a>S)fS)SSSiaieJ SMi flvVBNV !•• ••••^^ LJUBLJANA, Ounaiska cesta ft. 16. POZOR! Toina postrežba! s*SSvaj|vSwVJ CSHVI VABILO XXV. redni občni zbor Okrajne hranilnice in posojilnice v fikofji Loki, reg. zacL z neom. zav., ki se bo vrši! v torek, dne 30. marca 1926 ob 16. uri v hranilnični seini dvorani. DNEVNI RED: I. Potrenje letnega računa za leto 1925 II. Razdelitev Ćistega dob čka. III. S.učajnosti in predlogi po § 36. pravih § 35 pravil: V slupaju, ako bi občni «:bor ob dolo ćeni uri ne bil sklepčei, se vrSi čez pol ure na istem prostoru in z st m dnevnim redom drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati ne glede na število navzočin. ŠKOFJA LOKA, dne 17. marca 1926. RatcUtr*. ■■|99V#1«i eeeBSISJl ISJSie) eetrelafaka plinska »veaUjfc«, ,AIDA' iUmUmiti 200-500 sve* moći. ftnst* Mit m Neznatna po-nbm pctR>lr}a Sve.I kaliar elektrika' ----^ «fAIBalM se rub' z* razsvetljavo proda alnic, arftđov, go^tllnic ?o' c^kev, dvori}, vrtov td .JMaA" ie pri khdna za natmanjie in naivefje nr^itcre — Z*h*evajte pfosr^eKte! Glavno skladi^e t9 SHS Ina elektrotehn čna lirma SVARC i đrmm" «6IH, Prmw*m*mm ** \ — iščemo zaupne zaslopnike — — Zahtovajte takoj proapektel — MABOPIIA KNJIGARNA « IjMbiJ—I, *++mi v +Tm*mrmm* artlol ittf, 7 da se je *m&M9nmt doklrr ne dobi pr'mcrnega drug* ga lokala, prm••lilai v poslopje 1 Fstefs'aisk««« savcim sa mmmmštn**", ai^tfallftka »Mcau 848 Nafcene ie In najvetje »kladile -dvokoies, motorjev, otroiklrt vc-zičVov, Hvalnth strojev. v»ako-vntmh nad>mestnih delov, pneumatike. Posebni rddelek sa porolf o popravo. enailra-nje n pon kl.«n e dvokolea. otr I* h voifknv, i valnih stio-ev »ć . Pf0d j* na oMoke. — Ccikl franka „TRIBUNA" P- a. L.t 'ovarna dvokoles In otroSkih voz'^kov, Liubl.ana. Kan v-ska cesu 4. «t Za Velikonoi____ praške gnjatt in vsakovrslne mesne izdelke razne vrste sira, zaklano perutnino, čajno mašio, 8» kompote, sadne soke, vino v but ljkah, čaj, rum, konjak, priporoča delikatesna trgovina Antoniia PIBERNIIC Vodnikov tr9 n* Modni salon Ivanka Stegnar UUMJANA, mmska cesta itev. 10 prlporoCa na|wo¥aHa svliaiMj lcioa>iilc« m slamnllca. Vaa popravila točno po najaižjih cenah. Zalili lilobitlcl vadfio v xalogu - tft toill! lnl't! !rtn a pn t!l|i Sesija se prlČne v zdravfliičj letos Že t& aprila ia se dovo-Ifufefo č) zakl uč o 14 }untja izr dnl popusti vsem: državnim uslažbeocem. ćastnikem. svećenikom, penzijon*stoni, vointrn Inva* I d >«■ in rodb. članom vseh t h naveden h, r.adilje svo:cem pomrlih In pad Uh vojakov. vojnim sirotani, rusk m invalidom, ruskim beguncem, nameičencem uiidu ia^n h mest in članom vseh bol-mSkib blagain. Vsaki izmed navedenih m a ča xa 20-dnevno zdrav-Penje enkratni pavSa'ni zncsek Dn 1.310— n dobi: Vožnjo iz Cćlia na Dobrno, stanovanje, d bo ce'odrtevno hrano ziotra), opolđne, popoldne in zvtter, 20 kapeli, zdravrvlko preiskavo in vožnjo aazaj v Celje. Prijave je po lati upravite jstvu zdravilišča. Vs* drugi inu o do 15. uniia 25° • popusta pri vseh cenah. Z* glavno sesijo so to letu cene zek> ugodne, takse znatnu zni-imn€. ObSlrni prospekti na razp la?o 810 Lepo uellkonočna darila kot ročne torbice, maniVure« kasete ier r«7i čn^ druge osn ene i?de1ke, loaletno milo itd. nnporoča tvrdka F. M. SGHMITT UOHMIA, Pn« ikaBJ* a Vabilo REDNI OBČNI ZBOR ki ga bo imela Elektrarna Škof ja Loka in okolica đ« d. ¥ Skotjl Lokl dne II. aprila 192«, ob po« 12. ari v aKStal dvorani. Glavni trg iL 121« Dnevni red: 1. Poročilo predsedniifva, 2. Porodio nadiornega sveta, 3. Odobriiev bilance in računskega zaključka, 4 Slučajnosti, Vsak deiničar, ki se hoče udeležit« obtnega zbora, mora vložiti svoje de!n;ce ali banena poirdila o deponiran b delntcab v druibeni p i sami (Škofja Loka, Spodnji trg it. 57) v osmih dneh alt vsaj dve uri pred o ><*nim zborom. (Pisama je odpr a vsak delavnik od 8. do V2. in od 14 do 19. ore, cb nede jab pa od pol 10 do pol 11 ore). Na postavi tega pologa se izda delničarju legitimacija, ki se glasi na ime ter navaja ifevilo založenih delntc in glasov, pnpadajočih nane. , ŠKOFJA LOKA, dne 22. marca 1926. PrtiMistv* Priporoiilo » nakup damske konfekcije od najiinejšega do nacenejšega izdeika. Nadalje pri-poroćam svoj že nad 15 let obs o^eči priznano prvovrs'ni ITIt7€Jlll 3iB!JQ za »zđelavo ko-stumov, pla^ćev in toalet po znatno znižanih cenah. Blagovi in podloge vseh vist in po vsaki ►67 ceni vtdn v zalogi T. Kano, LJobl asa. l.'itoi trg U - Pod tianto 2 Mehanično umetno vezen.e sastorav, p«!"!!^ oblefc blusv monoqramov, fino be)o n barvasto cntlinici ažuriranje. MATEK A MIK^=š. Ljubljana. »T ———• ĐALJiATIliOVA 13 ----------------- Vsled strokovnega manja namnejša »zvrSitcv m brc^konkurenčne cene. Najcencjši in «sti predr^sk ženskih ročnih rfel v natodmh in modernih vzorcth ter lastnth orip nalih. VODNE TURBINE najnoveiše konstruke je avtematčne regulatop'e, zatvornice izdelue n dobavlja mt ING. F. SCHNEITER, Skofja Loka PTftirsfM rafartace. Zahttftite aonatfba! Koakurtnint etnt. _.._____________. JAtiflTORlUM Dr.SZEGO I Abbaifa 0laU]a) „ taateao prollatno boravillit«. D'etno liječenje na razne načine: zs ©ČvrŠČavanic, I debljanje > jačanje. Sve modeme fizikalne s rave za I liječenje. Deea od 7 godina primaju se i bez pratnje, 15 Icido iamstm najpopolnejšl 8TOEWER 41. »valni strojl « pogreslflvim transporterj«m (grabel'c) | z enoartavnim premlkom je pripravljen aca stapanje, ve* zenje ali šivanje LUD. BURAGA UUBUANA SeJenfeuroova ulica 6/1. Telefon *t- 98O 319-L ■ i Prometni zavod za premog d. d. V Ljubljani :-: prodaja n-r :: premog :: iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v eelfb vagooih po originalnih cenah pre- mogovn:kov iz domafo uporabo kakoi tuđi za industrijska podjelja in razpečava na debelo Inozemskl prtmog In koks ;- vsake vrste in vsakega Izvora ter priporoča rosebno prvo vrstni ĆeSkoskovaški in angleSki koks za I tvarne «n do maco uporabo, kc\'aSki premog, crni premog in br kete M.c|At/, FROalETBJI ZAVOD sa PREMOG d.tf lldblUV • v Ljubljani, Hikloslftova oest« 15 I I______________________■ Objaoa. Uprava državnih monopolov bo nabavila potom druge ponudbene dražbe rezolnl stro] za diarefnl papir sa alatftvaiej eig^retoega papir Ja v Beograda. Drniša to 8. aprila 11. v pls^rnl opravoika đrtavnih monopolot ob II* dopoidae. Vsak ponudnik mora pri depozitni blagajni državnih monopolov najkesneje dne, označenega za dražbo, položili varščino, in sicer državljani SHS 5%, zunanji pa 107. ponuđene cene. Poeoji in natanfnejša pojasni'a se dobe pri inten-danturnem oddelku vsak dan od 10.—11. dopoldnn. Iz pisane indnstrUskega odđelki oprave državnih monopolor, LM Br. 211! od IX marca 1926. ^ Ie kupujte awtomoMle, doUer M pesefite rezstaraega prostora „O I T R O E> N" ? n KOMMm IZUM IfTOHOBIlOf IZKRBU 21. do 28. mana 1926.