9 fUblVlUL
Leto XVm., št. 173
Upnvuttift m)uimj«hl, tfnafljeva allea 0 — Xelefoe It <122, S12S, 8124, 8126, 8120.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Beien-burgova Ol 0 — TeL 3392, 8492.
Podružnica Marlbor: Qoepoeka allea 8tU-> Telefon it. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova OL AL i Telefon it 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana it 11.842, Praga filalo 78.180, Wien it 105.241.
Ljubljana, sreda 28. julija 1937
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina zna in meaeftnn Din 2&— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: , Ljubljana, Knafljeva allea 6, telefon 8122, 8123. 8124. 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica U, telefon it 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica iter. X _telefon it 65.
Rokopisi ae ne vrača ja
Nova
Ob ostrem izbruhu kitajsko-japon-skega spora pri Pekingu mnogi poznavalci razmer na Daljnem vzhodu zatrjujejo, da je v sedanjem razmerju sil med Kitajsko in Japonsko resnejši spopad obeh držav le malo verjeten. Japonska je pred nekaj leti lahko še brez posebnih ovir prodirala v kitajsko zemljo s severne strani, kjer je bila oblast osrednje kitajske vlade skoro brez vsake moči. Sedaj pa je tudi tu naletela na odpor, ki daje slutiti organizirano zaslombo v zaledju. Med japonskim vojaškim poveljstvom in lokalnimi kitajskimi oblastmi sklenjeno premirje je sicer za enkrat zaustavilo večji razmah sovražnosti, ni pa odstranilo nevarnosti novih zapletljajev, ker se Nanking bolj in bolj upira priznanju sporazumov, doseženih na škodo osrednje kitajske vlade. Nasprotno pa gre Japoncem čedalje bolj na živce prav to utrjevanje vpliva in moči osrednje kitajske vlade v obmejnem kitajskem predelu, ki ga v Tokiju smatrajo za svojo interesno sfero. Tem bolj nervozni so, ko vidijo, kako se — in to z uspehom — kitajski državniki pod vodstvom energičnega in preudarnega Čangkajška na vso moč trudijo, da bi v čim hitrejšem tempu izvedli konsolidacijo vsega ostalega prostranega kitajskega ozemlja in si tako iz osrčja ogromne države navzven ustvarili trdna in sigurna tla za obrambo obmejnih predelov.
Priznati je treba, da je stranki »kuo-mintang«, katere vodilni možje sestavljajo vlado v Nankingu, v zadnjih desetih letih uspelo izvesti velik del programa, ki je največ doprinesel k porazu njenih nasprotnikov. Kuomintang je že od vsega početka osvojil geslo o vzpostavitvi kitajske edinosti in močne osrednje vlade kot svoje glavno načelo. Sprva si voditelji stranke glede izvedbe tega načela sicer niso bili povsem edini, saj so si nekateri zamišljali uresničenje popolnega kitajskega zedkijenia na federativni, drugi spet na čisto centralistični osnovi. V daljšem razvoju pa si je pridobila vpliv ožja skupina državnikov, ki je bila dovolj močna, da je mimo filozofskih razprtij o pravi ureditvi združene Kitajske šla na delo, ki mu je postavila povsem praktičen smoter: doseči z danimi sredstvi in ob upoštevanju vseh ovir vse, kar je za dosego zeri ini erri a deiansko mogoče.
Stik naprednejših Kitajcev z Evropo, posebno pa stik z evropskim nacionalizmom je doma močno vplival na utrditev zavesti o enotnosti Kitajske kot celote. Idejo pokrajinskih samouprav pa pri tem narekuje ogromna razsežnost, saj gre ponekod za pokrajine, ki so večje od mnogih evropskih držav in med katerimi so življenjske prilike zelo različne. Stari, v življenju posameznih pokrajin vsidrani stanovi ter mnogi lokalni oblastniki, zro z nezaupanjem na ustvarjanje enotne Kitajske, ker vidijo v njej nevarnost za lastni obstoj. Ne gre tu le za vojaško moč tega ali onega krajevnega despota, temveč za niz prestižnih vprašanj, ki sproti postavljajo osrednjo vlado pred težke krajevne probleme, ki jih ni mogoče rešiti samo z vojaškimi sredstvi.
Za odstranitev težkoč, ki jih ustvarjajo avtonomistične težnje posameznih pokrajin, si je osrednja nankinška vlada izmislila zelo kompliciran, toda uspešen sistem državne politike. V glavnem gre za delo preudarnega Čangkajška, ki navzlic svoji izredni popularnosti ne želi vzbuditi videza, da mu gre v prvi vrsti za osebno avtoriteto ali celo diktaturo, da ne bi s tem že v naprej odbil lokalnih oblastnikov, ki so polni častihlepja. Med svojimi nasprotniki je Čaingkajšek odstranil samo take, ki so se mu z orožjem uprli, vse druge pa je sam povišal na visoke državne položaje. Tako je »krščanski« maršal Feng podpredsednik osrednjega vojaškega sveta, uporni general Jang iz Siana pa je v visoki vojaški misiji v inozemstvu. Drugi, manj pomembni nasprotniki so postavljeni vsaj za lokalne vojaške poveljnike ali »komisarje notranjega pomirjenja«, s čimer je v glavnem zadoščeno njihovi vojaški in politični ambiciji. S tem pa se skoro nevidno ustvarja duh enotnosti in zavest skupne povezanosti vseh provincialnih vojsk.
Istočasno posveča osrednja vlada v Nankingu vso svojo skrb sistematični in moderni oborožitvi svoje osrednje armade, ki se bolj in bolj spopolnjuje, dočim prevzemajo pokrajinske vojske le navadno rediteljsko službo, ki pa je za konsolidacijo Kitajske seveda tudi velikega pomena. Kitajsko letalstvo je doživelo v zadnjih letih naravnost neverjeten razmah. 2 njim je osrednja vlada že nekajkrat uspešno zadušila krajevne upore svojih nasprontikov Toda osrednja vlada se čuti že dovolj močno, da ji ni treba v takih primerih vselej posesati po orožiu. Smotrna prometna politika ji odpira dostop v najbolj zaprte pokrajine, kjer se osrednja oblast do pred kratkim še ni mogla uveljaviti predvsem zaradi pomanjkanja naglih prometnih zvez z središčem. Prmhfcnr *rdi ffean&Mi politika
HUDI BOJI PRI PEKINGU
Borim za severno Kitajsko se nadaljuje
Japonska vlada je pooblastila svoje vojaške poveljnike na severnem Kitajskem, da na
svojo pest lahko zaščitijo tamkajšnje japonske interese
Tokio, 27. julija, d. Japonska vlada je imela sejo, na kateri je bil sprejet 'sklep, da se zaradi incidentov pri Langfengu podvzamejo odločni ukrepi proti sovražnemu zadržanju kitajskih čet v severni Kitajski. Japonska vlada je pooblastila poveljnike japonskih posadk v severni Kitajski, da lahko samostojno podvzamejo potrebne ukrepe za zaščito življenja ln imetja japonskega prebivalstva v Pekingu ln Tiencinu. Nadalje je bilo poveljnikom japonskih posadk sporočeno, naj s silo, ako ne gre drugače, uveljavijo vse določbe nedavnega sporazuma japonskih vojaških oblasti s civilnim guvernerjem pokrajin Hopej in čahar. Japonska vlada je opozorila svoje vojaške poveljnike, naj ne postavljajo nobenih zahtev teritorialnega značaja in naj spoštujejo interese inozem-cev. Japonska vlada upa, da bodo njeni energični ukrepi preprečili, da se spor v severni Kitajski ne bo še nadalje poostril in da bodo nastali incidenti čim prej poravnani. Politični krogi pričakujejo glede na vse to začetek novih hudih bojev.
Vojni minister Sugijama je v izjavi zastopnikom tiska poudaril kitajsko odgovornost za incidente, ki so se pripetili v Lukučioju, Langfengu in Kuanganiju. Zaradi teh incidentov se je japonska posadka v severni Kitajski odločila, da se posluži kazenskih ukrepov za legitimno obrambo pred kitajskimi četami ter je tudi vojno ministrstvo v Tokiju sklenilo podvzeti vse primerne ukrepe.
Nekaj podrobnosti o zadnjih spopadih
Peking, 27. julija, d. 0 dogodkih poslednjih dni v severni Kitajski so se zvedele še naslednje podrobnosti;
V nedeljo zvečer so kitajske čete v okolici Langfanga ob železnici Pekiing-Tiencin napadle japonski oddelek, ki je preiskoval brzojavne napeljave, ter pričele streljata nanj. Japonci so na napad odgovorili z ognjem ter je v boju bilo ranjenih 5 japonskih vojakov. To je dalo povod za spopade večjega obsega.
Po poročilih iz Tiencina so se .japonska letala maščevala za te napade z obstreljevanjem kitajske vojašnice v Langfangu, ki je bila polna Kitajcev. Vojašnico je zadelo več bomb. 0 žrtvah oib tej priliki Še nieo znane podrobnosti. V okolici Langfanga se je razvila bitka med kitajskimi in japonskimi četam«, v katerih so Japonci prevladali. Mesto Langfang so japonske čete zavzele včeraj dopoldne. Boji eo se končali 8 tem, da so Jap^pci ujeli v60 kitajsko posadko. Novo poostritev kitajsko-japonskega spora pripisujejo dejstvu, da se 37. kitajska divizija ni hotela umakniti s spornega pekinškega ozemlja, kakor je bilo dogovorjeno v dogovoru ob premirju, sklenjenem v Tiencinu.
Japonsko vrhovno poveljstvo v severni Kitajski je poslalo generalu Senčujuanu ultimat, v katerem zahteva, da se mora 37. divizija 29. armije umakniti iz pokrajine Pekinga in Vanpinga do 27. julija zjutraj. Razen tega smatrajo .japonske vojaške oblasti nankinško osrednjo vlado odgovorno za vse nadaljnje posledice. Nankinška vlada je baie imenovala za vrhovnega poveljnika vojaških sil na severnem Kitajskem namestnika šefa generalnega štaba Tisiunpinga, ki je po svojem prihodu v Peking razvil intenzivno delavnost za ojačen odpor proti japonskim zahtevam.
Davi so vsem japonskim državljanom v Pekingu ukazali, naj se do poldneva umaknejo v poslopje japonsk-vi poslanstva.
Poulični boji v Pekingu
šanghaj, 27. julija, o. Dogodki v severni Kitajski se razvijajo z veliko naglico. Neprestano se dogaja incident za incidentom. Po poslednjih vesteh je v spopadih, ki so se včeraj pripetili pri železniški postaji v Langfangu, padlo okoli tisoč vojakov in meščanov.
Poročajo tudi o velikih in hudih bojih v Pekingu. Trdijo, da so se pripetili v času, ko so japonski vojaki krenili v Peking, da bi zaščitili japonsko poslaništvo. Pri vhodu v mesto so jih napadli vojaki 37. kitajske divizije. V tem boju so uporabljali tudi ročne granate ter je bilo 20 vojakov -ubitih. Japoncem je kljub vsemu uspelo vdreti po hudih pouličnih bojih v mesto. Poslana so jim bila ojačenja in so se zato v vseh delih Pekinga razvili hudi boji.
Po kitajskih vesteh pa je kitajska vojska popolnoma porazila japonski oddelek, kl je vdrl v Peking. Japonce so prisilili, da so se umaknili iz Pekinga poldrag kilometer daleč v okolico, kjer so se utrdili in kjer skušajo sedaj obvladati cesto, Id vodi s severne strani v Peking.
Nad mestom so proglasili obsedno stanje. Včeraj so se že razvile bitke za že-
vlade, s katero si je pridobila naklonjenost obubožanih in zadolženih pokrajin, katerih dolgove je sama prevzela.
Posledica te smotrne in preudarne politike na vseh področjih javnega življenja pa je, da sta srednja in vzhodna Kitajska že danes povsem v rokah nan-kinške vlade. V juniju se je uklonila osrednji vladi tudi največja kitajska pokrajina Šehuan, ki leži na zapadu. V nekaterih manjših pokrajinah položaj še ni povsem razčiščen, vendar to Nankingu ne dela več preglavic. Edina bolna točka je še vedno — severna Kitajska, kjer bi se Nanking že zdavna uveljavil, ako bi ne bilo njegovo notranjepolitično uveljavljanje v tem predelu obenem tako izrazito zunanjepolitičnega značaja, kakor to spet in spet dokazujejo neprestani incidenti s Japonci
Iezniške postaje na zahodni strani mesta. Japonske čete, ki so hotele zavzeti te postaje, so bile odbite in so se morale umakniti.
Med včerajšnjim napadom japonske brigade Kavabe na zahodna vrata Pekinga je oddelek kakih 100 japonskih vojakov prodrl skozi vrata Kvangamen v mesto, Kitajci pa so jih hitro odrezali od glavnih čet. šele ponoči so po dolgih pogajanjih pristali, naj poseben oddelek japonskih strokovnjakov odpelje to četo v barake pri japonskem poslaništvu.
Uničen kitajski bataljon
Tokio, 27. julija. w. Pri kraju Tungčau, vzhodno od Pekinga, je prišlo med japonskimi vojaki ln oddelki 29. kitajske armije do spopadov. Kitajske čete so bile obkoljene ter s pomočjo japonskih letal uničene. Kitajske izgube znašajo 400 mrtvih, dočim so imeli Japonci samo 10 mrtvih in ranjenih.
Agencija Domej javlja iz Pekinga, da so bili pri včerajšnjem boju pri Kvangan-tovu južnovzhodno od Pekinga ubiti štirje častniki in vojaki, med njimi en tolmač. Ranjena sta bila tudi dva japonska novinarja. Iz Tiencina potrjujejo, da so japonske čete davi s pomočjo vojaških letalcev skoraj popolnoma uničile oddelek 800 kitajskih vojakov pri kraju Tungčau, ker so odklonili predajo ter so pripravljali napad proti japonskim oddelkom.
Obsedno stanje tudi v Tiencinu
Tiencin, 27. julija, w. V japonski koncesiji v Tiencinu je eksplodirala bomba. Sedem ljudi je bilo ranjenih. Japonske oblasti so nato proglasile obsedno stanje. V Tiencin je prispelo za ojačenje 30 japonskih letal
Japonski generalni štab je objavil, da japonska vojska ni pričela vojaške akcije po opoldne poteklem roku za izvršitev prve zahteve japonskega ultimata glede umaknitve čet 37. kitajske divizije. Zastopnik japonskega generalnega štaba je poudarjal, da so se kitajske čete skoraj popolnoma umaknile z ozemlja pri Kukučao in Papaošanu in da bodo to ozemljt -asedle kitajske milice. Izrazil je svoje mnenje, da je umaknitev 37 kitajske divifcije iz Pekinga in z ozemlja pri Situami glavna zahteva japonskega ultimata in da hoče japonska vojska počakati na potek roka, to je do jutri opoldne.
Japonski ultimat odklonjen
naj se nadomesti s kako drugo kitajsko divizijo- Kitajki krogi v Tiencjnu izjavljajo, da je položaj pri Pekungu brezupen. Zaradi prekinjenih prometnih zvez ni mogo če zvedeti- kakšno stališče so kitajske oblasti zavzele glede na japonski ultimat. Kitajski uradni krogi dvomijo, da bi mogel general Sunčejuan sprejet} japonski ultimat ker je osrednja vlada odločena varovati svojo suverenost nad severno Kitajsko-Vlada misli poslati generalu 10. divizij, Id že čakajo v južnem Hopeju. V mestu je vse zelo vznemirjeno. Kitajci odhajajo in beže iz svojih okrajev v mednarodni del mesta. Japonski uradni zastopniki ne upajo več, da bi bjlo mogoče spor rešiti na miren način. To b| bilo mogoče le tedaj» fe b} Renerai Sunčejuan sprejel vse pogoje japonskega ultimata, vendar pa bi tudj t
tem primeru «topilo takoj t ospredje vprašanje kitajskih čet ▼ juinem Hopejn |n bi Japonci zopet morali seči po orožje, če ki-
tajedci general ne bo izvršil prevzetih obveznosti se bo avtomatsko začela japonska vojaška akci'ja-
Sanghaj, 27. julija. w. Kakor javlja kitajska agencija »Central News« uradno iz Nankinga, je kitajski general Sungče-juan defini ti vno odklonil japonski ultimat
Vse zveze, tudi telefonske, s Pekingom so prekinjene. Japonske civilne in vojaške oblasti, ki uradujejo v šanghaju, ao se zaradi resnosti položaja sestale k skupnemu posvetovanju prvič po zadnjih bojih 1. 1932.
Angleško sporočilo Japonski
London, 27. julija. AA. Zunanji minister Eden je izjavil danes v spodnji zbornici: Prejel sem poročilo, da nI izključen nastop japonskih čet v Pekingu in v njegovi okolici. Zato sem poslal angleškemu zastopniku v Tokiju navodilo, naj takoj sporoči tamošnji vladi pričakovanje angleške vlade, da tega nastopa ne bo.
Enak korak sta podvzeli pri japonski vladi tudi Francija in Amerika.
Japonska zunanja politika
Ekspoze zunanjega ministra Hirote v tokijskem
parlamentu
Nanking, 27. julija. Reuter. Tukajšnji vladni krogi ®o prepričani^ da bo general Senčujuan odklonil japonski ultimat. Izjavil bo, da je proti umiku kitajskjh čet od Pedringa, pač pa za umik 37 divizije- ki
Tokio, 27. julija. AA. Zunanji minister Hirota je podal dopoldne v parlamentu poročilo o japonski zunanji politiki.
Takoj v uvodu je dejal, da hoče Japonska utrditi svoj položaj s tem, da utrdi mir na Daljnem vzhodu. S tem bi se ojačil tudi mir na svetu. V tej smeri gleda Japonska tudi na svoje odnošaje napram Mandžuriji, Kitajski in Rusiji. Ker so bili protijaponski pokreti pod zaščito, so se razvili številni in neprestani spori med Japonsko in Kitajsko. Pogajanja niso doved-la nikamor samo zaradi pasivnega zadržanja vlade v Nankingu. Japonska hoče vzpostaviti stabilnost na Daljnem vzhodu in sicer na temelju pomirjenja metf Japonsko, Mandžurijo in Kitajsko. Kitajska danes še ne razume dovolj tega stremljenja, preprečiti pa se mora prodiranje komunistov na vzhod. Spor pri Lukuociju je pokazal, kako so na iKtajskem nerazpolo-ženi proti Japonski. Japonska hoče še naprej izvajati politiko sporazuma, ki je bil sklenjen dne 11. julija in upa, da bo tudi vlada v Nankingu pristala na njegovo izvajanje, toda eksplozija protijaponskih ei-banj na Kitajskem je navzlic temo možna in zato Japonska budno spremlja vse dogodke in priprave tako pri osrednji kitajski vladi, kakor tudi na severnem Kitajskem, da bi si ohranila kontrolo nad postopanjem kitajskih množic in zaščitila Japonce na Kitajskem. Da bi zaščitila življenje Japoncev na Kitajskem je vlada vsekakor storila vse, kar je bilo in je potrebno. Ključ za rešitev vseh sporov je sedaj v rokah Kitajske.
Nato je Hirota govoril o dogodkih na meji med Mandžurijo in Rusijo. Posebno
je omenil spor zaradi otokov v PoamurJ» in nato nadaljeval: Japonska vlada spremlja položaj na tej meji z največjo pozornostjo. Da bi se preprečili vsi spopadi, U bilo treba v najkrajšem času sestaviti dve komisiji. Ena naj bi določila mejo, druga pa naj bi reševala vse spore. Glavno je, da se japonskim državljanom, ki love ribe T severnih vodah, ali pa imajo koncesije v severnem delu Sahalina, dajo popolna jamstva za nemoteno delo. Japonska vlada Je storila vse, da se najde mirna rešitev vseh spornih vprašanj.
Prijateljske odnošaje med Japonsko ta Anglijo je poglobil nedavni obisk princa čičibuja v Londonu. Pogajanja, ki se bodo kmalu začela, bodo še razširila te prijateljske vezi.
Svoje odnošaje z Zeddnjeniml državami je Japonska v zadnjih tednih zboljšala ■ podpisom gospodarskega sporazuma, ki Je še bolj zbližal obe državi.
Od sporazuma proti kominterni, ki vaäe Japonsko in Nemčijo, si Japonska obeta velike koristi. Vlada bo storila vse, da ie bolj poglobi prijateljske zveze med Nemčijo in Japonsko.
70 milijonov za stroške na Kitajskem
Tokio, 27. .julija, b. Seji japonskega parlamenta, ki je potekala pod vtisom dogodkov na severnem Kitajskem, je prisostvoval tudi japonski cesar z vsemi princi. V svoji poslanici parlamentu se je mikado omejil na zahtevo, naj bi parlament odobril vladi za kritje ogromnih stroškov konflikta na severnem Kitajskem najetje državnega posojila v znesku 70 milijonov jenov.
Boji pred Madridom
Francova ofenziva je zahtevala na obeh straneh
ogromne žrtve
Nova Francova vlada
Madrid, 27. julija. AA. Davi zarana w> Francove čete močno pritisnile na republikanske postojanke 2 km južno od Vjlla-nuev'e de la Canada- Napad ie bil zelo hud, vladne čete pa so tudi tega, kakor prejšnje odbile. Računajo» da se ie bojev okoli Madrida udeležilo na obeh straneh najmanj 250.000 mož.
Uradno poročilo vojnega ministrstva pravi: Sovražnik še hudo pritiska v smeri protri Braneti. Uporniki so s podporo topov izvedli več napadov. Republikanske čete eo se umaknile nekoliko proti severu od Branete, pri Villanuevi de la Canada pa se odločno upirajo. Po hudi topniški pripravi eo nacionalista izvršili napad tudi na Villa-nuevo del Pardillo, po dveurni borbi pa so se morali umaikniti. Sovražnik je imel hude izgube.
Po objavi republikanskega generalnega štaba, so uporniki v zadnjih borbah okoli Madrida izgubili 25.000 mož-
Snoči je bjla v odseku Branete težko ranjeina gospa Gerda Fareau, ki je bila fo-toreporterka za francoski tisk. Ranjen je bil tudi novinar Daylen iz Toronta. Ga. Fareau je ponoči umrla v bolnišnici-
Iz Francovega tabora
Salamanca, 27. julija. AA. Snočmje poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi: Na severni fronti ni bilo nič novega. Na aragooski fronti so pri Albar-racinu nacionalisti zavzeli Ruelo in Co-lomarde. Sovražnik je imel hude izgube-
Na madridski fronti je bila v zadnjih borbah popolnoma uničena 16. rdeča brigada in brigada Lister. Uničenih je bilo tudi 50 ruskih tankov. Kakor poročajo z bojišča pri Bruneti, se Je moralo vdati pri zavzetju mesrta 1800 miličnikov, med katerimi je bilo veliko število inozemcev.
General Varela javlja, da se mu je pri Escoriata posrečilo prodreti za več kilometrov in da je že sklenil na zapadu zvezo s četami, ki obkoljujejo Madrid.
Temei, 27. julija AA. Pri Albairracinu so Francove čete prodrle od začetka protinapada čez mnoge površinske ovire in po hudem sovražnem odporu kakih 60 km proti zapadu. Sedaj prodirajo proti juero-zaipadu.
Iz verodostojnega vira poročalo. -?a je valencijska vlada poslala medmrodnim bri gadsim močne odde'ke na pomoč Na potu so tudi velike količine vojnih potrebščin. Več vladnih brigad koplje Janke in «podi utrdbe t okrtkA Haara»
Burgos, 27. julija, b. Nova nacionalistična vlada, ki naj bi zamenjala dosedanji »tehnični odbor«, je v glavnih obrisih že sestavljena. Za predsednika nove vlade je določen general Jordana, dosedanji predsednik »tehničnega odbora«. Kot notranji minister prihaja v poštev general Martinez Anido, ki je bil že notranji minister v vladi Prima de Rivere. Nadalje se imenujejo: znani pesnik Peman kot propagandni, grof Guadalhorce kot minister javnih del, Jose Yanguas Messia kot zunanji minister (morda tudi Sangronis) in Queipo de Liano ali Nikolaj Franco, brat generala Franca, kot kandidata za vojnega ministra. Za mesto finančnega min'stra se potegu ie jo Ventosa, dolgoletni svetovalec finančnega poli-
tika Camba, znani finančni reformator Chapaprieta in sedanji Francov minister Amado, o katerem pa se trdi, da bo najbrž prevzel predsedstvo španske nacionalne banke.
Aguirre v Parizu
Pariz, 27. julija, b. Semkaj je snoči prispel z letalom iz Barcelone predsednik baskovske vlade Aguirre, ki ga spremlja baskovski minister pravde De la Torre In njegovi dve hčerki.
Odobritev angleških oboroževalnih kreditov
London, 27. julija. A A. Spodnja zbornica je včeraj proti samo 12 glasovom odobrila kredite za narodno obrambo. Proti »o glasovali komunistični poslanec, Štirje neodvisni laburisti in sedem poslancev laburistične stranke. Vodstvo delavske stranke, ki je pred nekaj dnevi sklenilo, da ae bo stranka vzdržala glasovanja, je objavilo poročilo, da je zadovoljno, ker so delavski poslanci ohranili disciplino.
Angleško posredovanje
Važen Chamberlainov sestanek z italijanskim poslanikom Grandij em
London, 27. julija. w. Angleški ministrski predsednik Chamberlaln Je imel popoldne daljši razgovor z italijanskim poslanikom Grandijem, ki Je trajal poldrugo uro. Razgovor je v tukajšnjih krogih zbudil veliko zanimanje. Kakor doznavajo iz dobro poučenih krogov, sta državnika proučila vprašanje nevmešavanja in možnost angleško-italijanskega zbližan ja.
Poslanik Grandi je na včerajšnji seji pojasni italijansko stališče v vprašanju odpoklica tujih prostovoljcev z naslednjimi besedami: Povsem jasno moram poudariti, da je italijanska vlada pripravljena razpravljati o vseh vprašanjih angleškega načrta brez izjeme, in to v duhu spravlji-vosti in kompromisa. Se posebej moram opozoriti, da je italijanska vlada pripravljena razpravljati tudi o vprašanju odpoklica prostovoljcev. K tej točki angleškega načrta izjavlja italijanska vlada dobesedno: 1. Predvsem želimo, da bi prišlo r*o odpoklica tujih prostovoljcev. 2. Sprejemamo nadalje poročilo tehničnega pododbora ln nieerov predlog, da se ustanovi posphnn komi«!ja. ki naj hI sklepala o vseh ukrepih, ki bi jih kazalo podvzeti glede Španije. Seveda pa morajo izjaviti svoj pristanek na ustanovitev te komisije tudi (Ae rojekujoč! «a rtnwki s ftpanUb U Ji-
ma gre odločilna beseda pri izvedbi angleškega predloga.
Angleški listi poudarjajo, da je včecaj-šnja razprava v odboru za nevmešavanje prisilila zastopnike Italije, Nemčije tal Portugalske, da se tudi formalno izjavijo za načelni pristanek v pogledu odstranitve tujih prostovoljcev iz Španije, kar je bila doslej najkrajša in najbolj jasna Izjava, ki so jo te vlade podale o svojem «tališču.
»Times« objavlja samo poročila o poteka včerajšnje seje odbora za nevmešavanje brez komentarja. »Daily Telegraph« na kratko ugotavlja, da so vlade Se vedno prežete z medsebojnim zaupanjem. »Mor-ningpost« pa poudarja, da se je tudi včeraj pokazalo pomanjkanje duha pravega sodelovanja. »Manchester Guardian« meni, da teoretično še vedno obstoja nevmešavanje, obenem pa tudi kriza intervencije. »Daily Herald« naglaša, da je treba sedaj počakati na odgovore, ki jih je angleška vlada zahtevala od drugih držav in k* imajo prispeti najkasneje do četrtka opoldne, kakor določa nota angleške "lade, priključena celotnemu besedilu angleškega kompromisnega predloga, ki je bil kot »Bela knjiga o nevmešavanju« poslan vsem v
ten<ta»tffc<wn odboru artagMin
Uničene nade kmetov
Ko Je včeraj zarana "fepet posijalo solnce, Je bilo mogoče pregledati —> ne pa še točno oceniti! — škodo, ki jo je povzročila strahotna huda ura v ponedeljek proti večeni. Trpela je mariborska okolica in z njo ptujsko polje s Halozami, bridko je okleščena Poljanska dolina in še znaten del Gorenjske, hudo je razsajalo neurje okrog Gorjancev. A od vseh je najbolj prizadeta dobrepoljska kotlina. Skupna škoda po tem črnem ponedeljka daleč presega 10 milijonov din. Naslednja poročila pripovedujejo žalostne podrobnosti katastrofe.
Strašna sila toče v dobrepoljski kotlini
Videm-Dobrepolje, 27. julija. Neurje, ki je včeraj okrog 17. prihrumelo nad dobrepoljsko dolino, je po vaseh in poljih povzročilo strahotno razdejanje, kakršnega ti kraji še ne pomnijo. Dobrepoljska in sosednja struška dolina sta pogostokrat obiskovani od katastrof, tako da je ime Dobrepolje, ki pomeni za ta kraj blagostanje, že zdavnaj izgubilo svoj nekdanji pomen. 2e leta 1918 je dolina doživela precej hudo točo, ki pa še zdaleka ni povzročila takega razdejanja, kakor snoči, a gotovo je še vsem v živem spominu strahovita poplavna katastrofa leta 1934., ko so najbolj trpele Struge.
Povsem so uničeni poljski pridelki, tudi krma na področju vasi: Ilova gora, Ho-čevje, Hrib, Zdenska vas, Cesta, Podstruge, Ponikve, Videm, Podgorica, Zagorica in Mala mos deloma je pa toča uničila setev še v Podpeči, Bruhanji vasi in Podgori, tako da je samo vas Kompolje ostala neprizadeta. Lahko rečemo, da je skoraj popolnoma uničen ves živež. Hudo so poškodovana gospodarska poslopja in hiše v celem tem naselju, kjer prebiva okrog 3.000 ljudi. Celotna škoda bo po skromni cenitvi znašala najmanj 5 do 6 milijonov din.
Žalosten razgled po dolini
Popotniku, ki prihaja z vlakom iz Ljubljane, je že kmalu od čušperka dalje vidno razdejanje, ki ga je povzročila včerajšnja katastrofa. Sveže zeleno listje na gosto leži po tleh, nalomljene veje in podrto drevje se vidi v gozdovih, a ko se pogled odpre na široka polja, je ta slika vedno bolj strahotna. Na travnikih je vse kakor pokoše-no, pomandrane so njive z žitom in vsemi pridelki.
Dobrepoljci žive precej skromno. Industrije tukaj ni in tako so v veliki meri navezani le na polje, ki jim pa tudi ne nudi dovolj živeža. Kraji so pasivni in morajo hrano delno uvažati. Pridelajo samo malo pšenice in žive večinoma od krompirja, pese, koruze in fižola. Edino pšenica, tista pšenica, ki predstavlja za Dobrepoljce bolj prazničen pridelek je bila spravljena v kozolcih, a tudi tam jo je nevihta občutno poškodovala. Vsi drugi sadeži pa so še bili v zemlji: krompir, turščica, proso, žilo in pridelki za krmo živine. Razdejanje je tako, da danes niti ne vidiš, kaj je bilo na njivi posejano. Prav letos sta bila koruza in fižol tako visoka, da tega še ne pomnijo in obetala se je bogata letina. Toda zaman so se kmetje na tihem veselili dobre letine. Danes so polja in travniki taki, kakor da je šel preko njih valjar. Koruza, ki je bila pozno sejana, je steptana do kraja. Samo na njivah, kjer so bili sadeži že starejši, pa štrle v zrak majhni ostanki, ki pričajo, da je bilo tam včeraj še vse zoreče in zeleno. Povsod vidiš skupine žensk in otrok, kako stoje z rokami ob bokih in ne vedo, kaj bi počeli. Na njivah ni niti ene stvari, ki bi ji toča prizanesla, še celo krompir, ki je v zemlji, je stoičen in pravijo, da ne bo prezimfl. Skupine žensk obupavajo nad tem uničenjem. Po sadovnjakih, kjer je na debelo zbitega sadja, pa vidiš tu in tam otroke, ki nabirajo nezrelo sadje v čajne in ga prigrizujejo.
Ravno glede sadja je dolina najbolj prizadeta, ker je sadje za te vasi eden" najvažnejših pridelkov in tvori aktivno postavko v njihovem gospodarstvu. Vsako leto so Dobrepoljci in sosedje, ki goje res lepo sadje, izvažali precejšnje množine in tako je prišlo v te kraje le nekaj denarja, da so si ljudje opomogli. A letos ne bo nobenega sadja za izvoz, saj je vse na tleh. Tisto, kar je ostalo na drevju, je pa tudi tako stolčeno, da bo kvečjemu za domačo porabo in pa za kis. Dogodek je tembolj tragičen, ker so Dobrepoljci zelo napredni gospodarji in so si nedavno dogradili moderno opremljeno sušilnico za sadje, ki so jo mislili prihodnjo nedeljo o tvoriti. Krst te sušilnice bo pa precej žalosten.
Kako je divjala nevihta
Ob času nevihte je bila večina prebivalcev na poljih, le malo jih je bilo doma. Kakor pripovedujejo, je prišla nevihta od se-verozapada proti jugovzhodu, to se pravi: od Krima preko Turjaka nad dobrepoljsko kotlino. Naenkrat se je nad dolino zgrnil črn oblak, iz katerega so začele švigati strele. Ljudje so začeli bežati. Tisti, ki so bili takrat doma, pa dolgo sploh niso opazili, kaj se zunaj dogaja. Nekateri pripovedujejo, da je pred nevihto vršalo in da se jim je zdelo, kakor da hrumijo letala na nebu. Ko so nekateri stopili iz hiš, so najprej opazili rahel dež, a takoj nato se je že vsula debela toča. Nekatere komade toče so pozneje stehtali in so še vedno težili po 20 do 25 dkg. Nevihta je trajala okrog tričetrt ure, nato je pa še dolgo deževalo. Ko so pozneje prišli ljudje iz svojih hiš, so bili priče strahotnega razdejanja. Nekateri so na glas jokali.
Ko gre človek skozi prizadete vasi, povsod vidi žalostne sledove včerajšnjega divjanja. Zlomljene trte in cele brajde ob hišah, razstreno in stolčeno grozdje na tleh. Povsod skupine ljudi, ki pobirajo te ostanke. Z drugimi pridelki vred pa je uničena tudi vsa krma za svinje in živino, tako da ljudje ne bodo mogli prehranjevati pozimi ne sebe, ne živine. Po njivah vidiš globoke udrtine, skoraj jame, ki se zde kakor povzročene od granatnih izstrelkov. Povsod se zbirajo ljudje, a večina moških je na strehah, saj ni cela niti ena streha in razbite so šipe na vseh hišah. V vsej okolici je danes zmanjkalo opeke.
če greš skozi te obupane, razjokane vasi. te povsod ustavljajo matere in prosijo: »Naročite v Ljubljani, naj pridejo tisti, ki imajo oblast v rokah in naj nam pomagajo!...« Ceste so posute z razbito strešno opeko, steklenimi drobci in nezrelim sadjem.
Nesrečna Zmčeva družina v Zdenski vasi
Ta katastrofa bo nedvomno najbolj ostala v živem spominu Zrnčevi družini v Zdenski vasi, katere dom in gostilna stojita tik pod cerkvico Sv. Antona. Včeraj popoldne je bila njihova družina z najetimi delavci vred na jkošnji. Na polje so Odšle tri domače hčerke, ' 25-letna Toni, ,
20-letna Anica in 17-letna Slavka, ki so
se jim pridružile še 16-letna sosedova Lojzka Babičeva in pa pastir Tonček Bre-zovar. O nesreči, ki je zadela Zrnčeve, pripoveduje 20-letna Anica:
—	Grabile smo na travnika- Malo pred 17. uro-so pričele padati-redke debele kaplje. Pogledala sem v nebo* a ni kazalo nič hudega. V resnici ee je tudj kmalu nato zvedrilo. Takoj smo se odločile, da ostanemo na travniku- V prijaznem solncu smo kosile itn grabile naprej. Kar naenkrat je padlo med nas debelo zrno toče. Rekla sem Bafričevi Lojzki, naj pogleda, kaj je. Pogledala je in videla, da je izredno debel komad toče. V tem hj<pu smo začele beäaiti, a bilo je že prepozno: Na nas se je vsula debela toča, ki jo ie spremljal silen vihar. Preplašene smo zbežale pod Ibližnjo bukev. Bila je strašna ura: toča, vjhar, blisk ]n strele, da nam je jemalo vjd. Greza nas je bilo im začele smo molttri. Kmalu smo spoznaie» da pod bukvijo ne bomo mogle vedriti, saj je padala kakor jajce debela toča. Zmetale smo orodje od sebe in se raz-bežale na vse strani proti domu. Samo jaz sem obdržala nahrbtnik z ostanki malice in veliki Štefan- v katerem sem prej bila nesla koscem pijačo. Vihar je bil tak, da nas je spodnašal, izpodbijal in motal. Na begu sem nenadno naletela na svojo najstarejšo sestro Tončko, ki je ležala na tleh. Padla je in se ni mogla pobrati. Pomagala sem ji na noge in tekli sva do le-šeevja. Od tam je bilo do doma samo še 10 minut, toda neurje je bilo tako strahovito, da nisva mogli priti do svojega doma. Ko sva bežali, naju je neslo menda po več metrov daleč kar po zraku, (Da ta pripovedka ni pretirana, najbolj nazorno priča 3001 et n a liipa, ki je stala za Zrnčevo hišo, pa jo je vihar kakor bilko podrl na tla). Nekai časa sva vedrili v lesčevju, nato sva s sestro spet bežali. Tončka je bila »--sa pobita in je obnemogla- Prijela sem jo in jo na rokah nosila tisto strašno pot do doma. Doma naju je že čakala vsa obupana mati, ki je videla, kaj se zunaj dogaja. Sama ie bila doma, le pes in maček sta sc boječe stiskala k njej ter obupano evitila in m i javkala. Potrkala sem jn malti mi je odprla vrata. S Tončko vred sem telebnila v vežo- Šele pozno zvečer se ie Tončka zavedla in danes si je že toliko opomogla, ^a je lahko govorila in da smo jo lahko fotografirali.
Tončka je precej slabotno dekle, ker je že večkrat imela pljučnico. Tako zasluži Anica za svojo junaštvo vse priznanje.
Lojzka in Slavka sia tekli po drugi potj. Tudi Lojzka je med potjo obnemogla in jo je Slavka morala nesti- Doma je Slavka padla v nezavest, a si je danes opomogla. Nikdar do konca evojiih živih dni. dekleta ne bodo pozabila te strašne ure. Zrnčevi imajo tudi na hiši precej škode, saj je samo v enjh sobi razbitih 16 šip. Velika škoda je tudi na cerkvici sv- Antona.
Najbolj prizadeti
Težko je naštevati pošikodovance in njih .škodo od doma do doma. Največjo škodo ima gotovo trgovec in gostilničar Ivan Šteh na Vidmu. Samo na njegovem poslopju je razbilrih 25.000 kosov opeke- Streha je popolnoma razbita, da jo bo treba na novo prekriti. Steh pripoveduje o neurju takole'-
—	Okrog 17. je padal rahel dež, potem je pa začelo v bližnji Podgorici biti plat zvona. Stopil sem iz hiše, da vprašam kaj se godi. Poprej črijo nebo je bòlo naenkrat popolnoma belo in nenadno je izbruhnil silovjt piš g točo. da je opeka začela deževati s strehe. Ko je letela opeka dol, je tako ropotaloi, kakor bi kdo streljal s samokresom. Razen strehe, ki ie popolnoma decimirana, in sadovnjaka, ki je uničen do kraja, je uničeno tudj 40 ton sena- spravljenega na parni. Ko je toča prevrtala streho do kraja, je seveda naliv zmočil vse seno. Cenim škodo, skromno odmerjeno, na 90 000 Din.
Podobno hudo so poškodovana tudi druga poslopja. Tako n. pr. nova šola, ki so jo prekrili šele pred kratkim. Toča je razbila vs<o streho. Šolo pravkar prepleskujejo in so sneli okna. Na ta način ie bila šola obvarovana pred večjo škodo. Blizu župni-šča je bila lepa njiva ovsa, tako visokega, kakor ga še mi bilo videti. Zdaj je izravnan z zemljo. V dobrepoljski ppsojiljvuii, ki je v Štehovi hiši, je toča najprej razbila okna- a naliv je razmočil in zalili sobe, da je bilo še po nevihti 2 cm vode v njiih- Posledice neurja so bile ponekod res nenavadno čudne -in pestre. Tako ie Pri trgovcu Štehu pod streho pritrjena žarnica s kroglo, ki je bila do vrha polna vode.
Pomoč je nujno potrebna
Kakor smo že omenili bo znašala škoda 5 do 6 milijonov Din. Vse prebivalstvo je zbegano jn obupano, saj je to v kratkem razdobju štirih let že druga velika katastrofa, kj je prizadela Dobrepolje in nje-g<jvo okoljco. Kmetje so sii komaj odinogli od usodnih poplav in so še globoko zadolženi. Pred zimo jim grozi lakota- Zato ie dolžnost vseh onih, ki odločajo- da pomagajo v bedi i" stiski prizadetim kmetom in posestnikom, zlasti je pa to naloga ban-ske uprave in države. Davi se je odpeljal z motociklom v Ljubljano poročat župan iz Dobrepolja g. Jože Strnad-
Posledice okrog Gorjancev
Novo mesto, 27. julija V nedeljo in ponedeljek je vladalo nad Novim mestom in okolico silno vroče in eo-parno vreme. V ponedeljek zvečer pa- so se začela-kopičiti na zapadni strani temni oblaki. Naglo se je stemnilo, iz oblakov so neprestano švigale strele in grmelo je, kakor mencia na sam sodni dan. Ljudje pripovedujejo. da se jim je zdelo, kakor da v oblakih nekaj vre in kipi, kajti neprestano je brnelo in šumelo. Izza Brezove rebri proti Gorjancem se je pripodila temna kopa oblakov in nastala je strašna nevihta s točo. Posledice so bile silno usodne- toča je uničila vse poljske pridelke, do dobra oklesti-la sadno drevje, pebila Spe, trgala opeko raz strehe, vihaT je podrl več kozolcev in skednjev, izTuval precej dreves ter odnesel nekaj streh. Prebivalei so prestrašeni bežali v hiše ter zgroženi opazovali divjanje nevihte.	. JTeuije Ja pfizä<ielö Noje siesta -daljg sa»
si Ajdovec, GoriSko vas, Gonijo Stna«o, Pod*
goro. Prečno in vse vasi v območju občin Smihel-Stopdče in Mirna peč. V vasi Težka vod» ni ostala cela niti en» streha. Mnogo je trpela tudj vas Brusnice, a po čudnem naključju je Dila Tràka gora le malo prizadeta. Novo mesto je bilo vso noč v temi, ker je bil električni vod prekinjie®. Tudi drugod so bile porušene iwzne prometne zveze.- Škoda v novomeškem »rezu znaša po dosedanjih podatfcfr okoli 5 miHjonov din.
Obupana Poljanska dolina
fikofja Loka, 27. julija.
Danes se razkrivajo grozote, ki jih je po Poljanski dolini povzročil vihar z neurjem, kakršnega ljudje Že dolgo ne pomnijo. Nebo. ki se je nenavadno hitro zastrlo z gostimi sivimi oblaki, je obetalo strašno hudo uro. Med silovitimi neprestanimi bliski se je vlila ploha in se je vsula to_ ča, večji del debela kakor golobja jajca. Domačini «o prestrašeni hiteli pod krove in žalostno opazovali divji bes, ki jim je uničeval poljske pridelke, takorekoč do zadnjega stebelca.
Toča se je gosto vsipala klestila, uničevala in pobijala vse, kar je dosegla. Čeprav je divjala vihra le krajši čas, je na. pravila nepregledno škodo. Zlasti po vaseh v Polhovgrajskih Dolomitih in po gornjem delu Poljanske doline, v Poljanah, na Trati in soseščini je sadno drevje čisto uničeno, koruza je do temelja zdelana. Po njivah štrle le gola stebla brez storžev. Velikansko škodo je napravilo neurje tu. di na nijivah. Ves trud pridnih domačinov se je sprevrgel v obupni — nič. Potniki, ki so prispeli v škofjo Loko, so vedeli povedati o celih kupih toče, ki se je nabrala ob hišah in poteh. Deli hribovja., zlasti Sv. Ožbalta, so se pobelili kakor sredi zime. škoda, ki jo utrpe hribovske domači, je je tem hujša, ker je bilo tamkaj zaradi pozne zoritve Še vse žito na njivi. Stol-čena in poležana slama je žalostni osta.
nek pogubnega neurja ki Ma h oblakov.
Razen toče je vihar sam strašno razsajal. Podrl Jo več kooolcev, Tazlcril precej streh, odnašal opeko te lomil drevje. Bil Je pravi sodni dan, kakršnega nihče ni pričakoval.
Nad Ptujem se je utrgal oblak
ptut srr. julij»
Včeraj so se le vee popoldne zbirali hudourni oblaki, ki so prijadrali čez Maribor Iznad Pohorja. D hi gl oblaki pa so pri S i od nasprotne strani, v emeni nad Kioarjem. Oblaki- so m pomikali vedno bliže in bliže, dokler niso okoli pol 18. trčili skupaj. Vlila se je strašna nevihta, pomešana z poeto, za lešnike debelo točo. Toča, ki je trajala • približno pol ure, je uničila v okolici mesta vse poljske pridelke, zlasti koruzo, fižol, sadje, grozdje. Uničena je tudi vsa ajda, ki je komaj prikukala i? zemlje in ki & pokazala, da je bo letos obilo in tudi, da bo letos precej medila. Ajdove čebelne paše v okolici Ptuja letos ne bo! Okolica Ptuja zlasfi Rbgoznic«, Brstje, del Spuhlja, je precej jjrfzadeta in je škoda prav znatna.
Hudi nalivi so povzročili v spodnjem de lu mesta poplavo, ker so s« vsi kanali s peskom zamašili. Na Minoritekem trgu, kjer je voda narasla do pol metra visoko, je obtičal neki avtotaksi. V spodnjem delu meßta so bile kleti polne vode. Posebno v minoritski stanovanjski hiši, »Dravski kleti«, v Društvenem domu in pri trgovcu Ne-dogu so imeli gasilci več w dela s črpanjem vode. Naliv je tudi v bližini oficirskega paviljona, na zidovju gradu grofa HerbeTstei-na napravil škodo: zid se ie na daljavo 10 m j»odrl in je škode okoli 3.000 din.
Sled časom velike nevihte je nastal v kavarni »Evropi« požar v dimniku. Gasilci so postavili stražo in preprečili razmah ognja. Iznad Ptuja se je pomikala nevihta proti Moškanjcem in Veliki Nedelji, kjer je takisto napravila dosti škode.
Program pogrebnih
svečanosti v Beogradu
Novi desettisoči v procesiji mimo krste * Spominski govori med pogrebnim sprevodom
Beograd, 27. julija, p. Tudi danes so skozi saborno cerkev ves dan defilirajo nepretrgane procesije velikih množic mimo krste s truplom patriarha Varnave. V množicah bolj in bolj prevladujejo kmetje in kmetice, ki prihajajo ne le iz neposredne beograjske okolice, marveč tudi iz oddaljenih krajev. Čeprav morajo mnoge skupine čakati po cele ure in še več, da pridejo na vrsto, vlada povsod vzoren red. Vidi se, da se je smrt popularnega patriarha silno globoko dojmila vseh pravoslavn'h vernikov. Število ljudi, ki so šli v pretekli noči in današnji dan mimo mrtvaškega odra in pomolili za dušo pokojnega patriarha cenijo na več ko 60.000.
Ožji. odbor sv. sinoda, ki je bil poverjen z nalogo, da skrbi za pogrebne priprave, je danes končal svoje delo in objavil podrobni program pogrebnih svečanosti. Slovesna zadušnica v saborni cerkvi se bo začela v četrtek ob 8. zjutraj. Opravili jo bodo vsi metropoliti pravoslavne cerkve ob asistenci episkopov in drugih arhiere-jev. Po zadušnici bo o pokojnem patriarhu govoril v imenu arhierejskega sabora in srbske pravoslavne cerkve eden od metropo-litov, katerega ime pa še ni objavljeno.
Ob 11. bo krenil izpred sabornc cerkve pogrebni sprevod, ki se bo pomikal po ulicah kralja Petra in kneza Mihajla do Te-razij. Tam se bo v imenu beograjskega prebivalstva poslovil od pokojnika beograjski župan Vlada Ilič. Nato bo krenil sprevod dalje po kralja Milana ulici do Slavije, kjer se bo poklonU spominu umrlega pravoslavnega verskega poglavarja zastopnik na-
cionalnih in humanitarnih organizacij. Po I Svetosavski ulici bo pogrebni sprevod nadaljeval svojo pot do stare cerkve sv. Save, kjer bo patriarhovo truplo položeno k počitku, dokler ne bo dozidana nova katedrala sv. Save. Ko se bo to zgodilo, bo truplo prenešeno v njo. Pred cerkvijo sv. Save bo govorila zastopnica ženskih društev. Ostali govorniki, katerih se je prijavilo veliko število, bodo govorili popoldne na spominski svečanosti, ki se bo vršila v patriarhovi palači.
Pogreb se bo izvršil na cerkvene stroške. V njem bodo nosili samo vence Nj. Vel. kralja, kraljevih namestnikov in članov kraljevskega doma ter vence srbske in po-sestrimskih pravoslavnih cerkev, dočim bodo vsi ostali venci položeni direktno na grob.
V Beogradu so zbrani zdaj že skoro visi pravoslavni mitropoliti in episkopi iz Jugoslavije. Med zadnjimi je sinoči prispel no-vosadski episkop dr. Jerinej čirič, ki se je mudil na svetovnem kongresu krščanskih cerkva v Oxfordu. Pripeljal se je naravnost iz Anglije.
Tudi danes je 'imela žalne seje cela vrsta organizacij in korporacij v Beogradu in drugih krajih. Od vseh strani še vedno prihajajo pismeni in brzojavni izrazi sožalja. Ruski envgranti, ki žive v Beogradu, so odšli sinoči pred saborno cerkev v velikem sprevodu. Na čelu so nosili dva lepa venca, nato pa so korakali ruski Sokoli in Sokolice. za njimi pa drugi ruski emigrante. V saborni cerkve so opravili ruski svečeniki parastos.^
Aktivnost nacionalne
Nedelja je bila za mladinski pokret Jugoslovenske nacionalne stranke izredno plodna, številne ustanovne skupščine mladinskih krajevnih in sreskih organizacij dokazujejo, da je iniciativa akcijskega odbora v Ljubljani našla tudi na terenu popolno soglasnost in da se s hitrimi kora_ ki približujemo mladinski banovinski skupščini.
V Zagorju se je istočasno z redno letno skupščino krajevne organizacije, ki jo je otvoril in vodil g. Drnovšek, ustanovil tudi mladinski pripravljalni odbor z Stankom Ivanjcem na čelu. Ta odbor ima na. logo, da stopi takoj v stik z mladimi prista ši JNS v ostalih krajih litijskega sreza in da sporazumno z njimi v najkrajšem času skliče ustanovno sresko skupščino mladine JNS. Poročilo na skupščini krajevne organizacije sta podala predsednik Drnov_ §£k in agilni tajnik Kušar. Obširnejše politično poročilo v zvezi z vsemi važnejšimi dogodki v državi in s posebnim ozi. rom na mladinsko gibanje pa je podal zastopnik banovinskega odbora JNS in mladinskega bainovinskega akcijskega odbora Andrej TJršič. Sledile so volitve, pri kate_ rih je okoli sto navzočih odločnih nacionalnih delavcev iz Zagorja in okolice poverilo vodstvo krajevne organizacije g. Alojzu Bazi ju. V odboru so gg. Bi rolla, Kušar, Juvan in še 18 drugih zastopnikov naprednega prebivalstva.
Istega dme popoldne je bila v Hrastniku tudi redna letna skupščina tamošnje krajevne organizacije ter v zvezi z njo ustanovni skupščini mladinske JNS za la_ ški srsz in mladinske krajevne za Hrastnik. V gostilni g. Roša se je zbralo okoli 170 delegatov, ki so z izredno pozornostjo sledili izvajanjem predsedujočega g. Roša ter poslancev Prekorška in Plesko-viča. Uvodne besede ob ustanovitvi mia. dinäkih organizacij, je podal delegat iz Ljubljane g. Andrej Uišič. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika krajevne organizacije ;sa Zagorje g. Ferdo Roš. za predsednika sreske mladinske organizacije za Laško g. inž. Stane Benko in za predsednika krajevne mladinske organizacije v Zagorju g. Josip Erjavec. Vsem so bili dodeljeni v odbor najboljši nacionalni možje In mladi fantje. Ob zaključku je mlade somišljenike toplo pozdravil pred. sedndk sreske organizacije JNS dr. Franjo Roš iz Laškega. Mladina je njegova izvajanja sprejela z navdušenim aplavzom. Ko je bila sprejeta še kratka resoluci jas ki poziva mlade nacionaliste k pristopu v vrste mladine JNS, j« predsednik Benko ,
v vrstah JNS
zaključ.il to zborovanje, ki je vse navzoče .mlade in starejše .navdalo z novo voljo in novim pogumom.
V	nedeljo dopoldne je bila ustanovna skupščina krajevne mladinske organizaci. je v Štrigovl pri Ljutomeru- Prostorni Jokal g. Dimitroviča so do zadnjega kotička najpolnili predvsem mladi somišljeniki JNS. Njihova razveseljiva prizadevanja so prišli z velikim zadoščenjem .pozdravit tudi številni starejši nacionalni borci. Občni zbor mladinske JNS je otvoril predsednik krajevne organizacije in predsednik občine g. Tomislav Kovač, ki je po navdušujočih besedah podal besedo nar. poslancu Avgustu Lukačiču. Gospod po. slanec je obširno predočil vsem navzočim politično, moralno in gospodarsko situacijo. v kateri živimo. Po navdušenem odobravanju ki je sledilo njegovim besedam, je povzel besedo delegat banovinskega akcijskega odbora iz Ljubljane g. Dušan Verbič, ki je v jasnih besedah raztolmačil zbranim kmetskim fantom program mia. dinske JNS in potrebo njenega nastopa. Njegovo poročilo so navzoči sprejeli s soglasnim .pritrjevanjem. Mladinskemu odboru stoji na čelu Jakob Golenko, a v odboru so prav tako sami idejno neomajni kmetski fantje, ki jamčijo za uspešnost bodočega delovanja krajevne mladinske organizacije. Na občnem zboru Je bilo tudi sklenjeno, da se skliče ustanovna skupščina sreske mladinske organizacije 15. avgusta v Ljutomeru.
V	Krškem Je bila ustanovna skupščina sreske mladinske organizacije v prostorih Vaničeve gostilne. Navzoči so bili tudi predsednik banovinskega odbora JNS dir. Raj an, predsednik ln tajnik sreske, predsednik krajevne organizacije JNS in še nekaj starejših somišljenikov, dočim so se fantje zbrali iz vseh občin široke krške okolice. Predsednik sreske organizacije JNS g. Drmelj in predsednik bamovinske, ga odbora dr. Rajar sta toplo pozdravila mlade somišljenike, nakar je predsednik b ano vinske mladinsko organizacije inž. Rus iz Ljubljane orisal cilje in naloge mladinskega poltreta v okviru JNS. Vsa izvajanja So bila od zbranih fantov in mladih mož sprejeta z viharnim odobravanjem. Nato je bil soglasno izvoljen sre-ski mladinski odbor z Ivanom Vaničem iz Krškega na čelu. Pr&dsednik Vanič je zaključil zborovanje s pozivom, naj se mladi nacionalisti strnejo čim tesneje k Skupnemu delu za veličino nacionalne ideje in naše velike domovine, x -
Beležke
Sporočilo patriarlia Varnave
Kakor smo le poročali, je pri žalnih sv»*
čanestih, ki so bile v ponedeljek v saborni cerkvi «ovoril o življenju, delu in pomenu pokojnega patriarha znani in popularni pravoslavni škof dr. Nikolaj Velimiro-vič. Po beograjskih listih posnenamo, da je med drugim rekel:
»Blagopokojni patriarh nam je zapustil svoje izročilo in to izročilo je vera, sloga in edinstvo, odpuščanje sovražn:kom in ljubezen do bratov vseh ver.«
Sokolski zlet na Visu
V nedeljo je bil na Visu okrožni zlet ? hvarsko-viškega sokolskega okrožja. Zle-ta so se v velikem številu udeležila tudi druga društva splitske župe, tako da se je
po vesteh listov zbralo 3000 sokolskih pripadnikov. Prisotni so bili tudi načelniki ali podnačelniki slovanskih sokolskih savezov, ki se ravno te dni mudijo v Dalmaciji, med njimi načelnik ČOS dr. Miroslav Klinger. Viški Sokol je ob tej priliki razvil svojo zastavo, ki so mu jo poklonili ameriški rojaki. Dr. Klinger je v £menu češkoslovaškega Sokolstva na novo zastavo privezal spo-m:nski trak. Po razvitju prapora je bil sprevod po slavnostno okrašenem mestu. Prebivalstvo je Sokole navdušeno pozdravljalo. Popoldne je bila javna telovadba, pri kateri je nastopilo preko 700 telovadcev in telovadk.
Kriza kmetijske zbornice v Zagrebu
2e včeraj smo poročali, da Je postala
zagrebška kmetijska zbornica že na svoji prvi seji za delo nesposobna, ker Je ve. čina članov odrekla svoje sodelovanje. Zs>-gretoški listi objavljajo ° tem naslednji komunike:
»Danes (v ponedeljek) ob 11. je bilo otvorjeno zasedanje novo izvoljene kmetijske zbornice za savsko banovino. Po izvršeni verifikaciji mandatov sta bila v smislu dnevnega reda izvoljena začasno predsedstvo in začasni izvršni odbor. Pred zaključkom je bila sprejeta resolucija, po kateri večina odbornikov odklanja nadalj. nje sodelovanje poi delu kmetijske zbornice.«
Pripravljenost združene opozicije
Na nekem shodu pri Banjahiki sta V nedeljo govorila voditelja bosanskih zemljoradnikov Ceda Kokanovié ln dr. čubri. lovič, ki spadata tudi med najagilnejše posrednike med zagrebškim in beograjskim krilom združene opozicije. Oba sta poudarjala demokratični program svoje stranke in potrebo, da se doseže »popolna in resnična sloga Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Dr. Cubrilovič pa je med drugim tudi sporočil;
»Danes so gg. Ljuba Davidovič, J oca ln Aca Stanojevič na eni ter predsednik hrvatskega pek reta g. dr. Vladko Maček na drugi strani' pripravljeni, da v teh težkih časih vzamejo na svoja pleča težko breme odgovornosti za državo in narod.«
Neznanje ali intriga ?
Pod naslovom »Izključitev iz kluba JNS« poroča zagrebški »Obzor« iz Beograda: »Ju-goslovenski poslanski klub je izključil iz svojih vrst dr. Antona Novačana, ker je glasoval za konkordat.«
Drugi listi pravilno poročajo, da je bil posi. dr. Novačan izključen iz poslanskega Kluba dr. Baričeviča, pa ne zato, ker bi glasoval za konkordat, temveč zato, ker se je kljub klubovemu sklepu glasovanja vzdržal. Sedaj bi le Tadi vedeli, zakaj je zagrebški čiča »Obzor« g. dr. Novačana naredil za člana kluba JNS. kar nikdar ni- bil. Ker hoče veljati »Obzor« za najboljšega strokovnjaka v političn;h zadevah in kot tak deli lekcije na vse strani, si skoro ne moremo misliti, da ne bi vedel, kako se kak
farlamentarni klub imenuje in kateremu lubu kak poslanec ali senator pripada. Zato se nam zdi bolj verjetno, da je namenoma postavil svoj' notici gori citirani naslov. Kakor ljubljanskemu »Slovencu«, tako namreč tudi »Obzoru« ne gre v račun, da bi priznal stvarnost in širokogrudnosb ki vladata v vrs-tah JNS. Saj je bil poslanski klub JNS morda edini, ki na svoje člane pri glasovanju o konkordatu ni izvajal nikakega prit;ska, temveč je apeliral samo na njihovo vest in na njihov čut odgovornosti. Ker »Obzor« tega ne more drugače zanikati, pa si izmišlja take male, po sebi brezpomembne, a vendar značilne laži, kakor je ona o izključitvi dr. Novačana is kluba JNS.
Konferenca zemljoradnikov
V nedeljo je bila v Beogradu v stanovanju Joče Jovanoviča konferenca delegatov zemljoradniške stranke iz Vojvodine, Srema in severne Srbije. Konferenca je bila sklicana že pred patriarhovo smrtjo. Njen prvi del so posvetili počastitvi spomina umrlega verskega poglavarja, o katerem sta govorila predsednik Joca Jovanovič in prota Lazarevič iz Bosne. V drugem delu konference so bili delegati informirani o zemljoradniškem predlogu, kako naj bi se pospešila dosega sporazuma s Hrvati. Dr. Gavrilovid je delegatom zatrdil, da dr. Maček v celoti pristaja na ta predlog.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo; Zmerno hladni in vlažni zrak s področja zapadne in. severnozapadne Evrope se širi dalje proti jugovzhodu. Njegov vpliv se čimdalje bolj čuti na Balkanskem polotoku in Panonski nižini«, kjer prevladuje oblačno vreme, ponekod z dežjem in nevihtami. Topli zrak s pretežno vedrim vremenom se vzdržuje še nad Sredozemskim morjem 5n nad vzhodnim delom Balkanskega polotoka. V Jugoslaviji je ved»o vreme v zapadnih in južnih krajih. V poslednjih 24 urah so bile v večjj severni polovici države nevihte s plohami. Najnižja temperatura Kosovska Mitrov'ca 10, najvišja Mostar 40 C.
Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno vreme. Ponekod morda še nevihte in plohe- Temperatura brez znatne izpre memte. Solnce vzhaja ob 4.18 in zahaja ob 19-09.
Zagrebške i More ee ponoviti prehodno poslabšanje vremena.
, Dunajska s Obla pno- toda epet toplejše yr%
a* > """—----------. " —
fcJUTRGk St M
----411? 1
m
MS*. & VII. 1937 ž-
še nikdar ni žalovanje na verskim poglavarjem tako globoko prevzelo vernikov pravoslavne cerkve kakor ob smrti patriarha Varnave. Ves Beograd se je odel v črne zastave, enako ostala mesta, trgi in vasi, kjer v večini prebiva pravoslavno prebivalstvo, a tudi pri nas sq marši k od z zasebne hiše vije črni simbol žalovanja. Naša manjša slika kaže eno izmed beograjskih ulic. Tisoči defilirajo mimo mrtvaškega odra v Soborni cerkvi. Iz najoddaJjenejših krajev prihajajo preprosti seljaki in seljanke. Naša druga slika kaže skupino kmetov iz daljnega Galičnika, ki je med prvimi prihitela počastit mrtvega poglavarja pravoslavne cerkve, velikega apostola verskega bratstva in narodnega
edinstva
Rudarji TPD za zvišanje plač, primerno
porastu draginje
Trbovlje, 27. julija.
V soboto je bila v Trbovljah po Delavski zbornici sklicana konferenca zastopnikov vseh treh delavskih strokovnih organizacij, v katerih je organizirano rudarsko delavstvo (Jugoslovanska strokovna zveza, Narodno-strokovna zveza, Zveza rudarjev Jugoslavije), II. skupine rudarske zadruge tei' Zveze strojnikov Kr. Jugoslavije.
Iniciativa za sklicanje konference je prišla iz vrst rudarjev samih, ki so na sestankih in sejah svojih strokovnih organizacij in II. skupine razmotrivali o vedno težjem položaju, v katerega je prišlo vse delavstvo, posebno pa še rudarji vsled naraščanja draginje v splošnem, zlasti pa porasta cen najvažnejših življenskih potrebščin od sklenitve sedaj veljavne kolektivne pogodbe dalje. Na konferenci se je ugotovilo, da je položaj rudarjev kljub trenutno večji zaposlitvi težji od položaja ostalih industrijskih delavcev, ker mora rudar poravnavati dolgove, v katere je brez lastne krivde zabredel v dobi brezplačnih dopustov. Te obveze na eni strani, na drugi pa dejstvo, da je draginja toliko porastla, da mora delati rudar 4 dni mesečno za to, da krije zaradi draginje povečane izdatke, imajo za posledico nevzdržno stanje rudarskih družin, za katere je odpomoč nujno potrebna.
Polnoštevilno obiskana konferenca, ka-
tere so se udeležili tudi krajevni zaupniki in odposlanci iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Hude jame, Kočevja in Rajhenburga, je potekla v popolni enodušnosti in soglasnosti. Po referatih načelnika n. skupine, ki je predsedoval konferenci, ter predstavnikov vseh treh strokovnih zvez, je sprejela konferenca soglasno naslednje postavke:
S posebnim dodatkom k sedaj veljavni kolektivni pogodbi od 31. avgusta 1936, naj se: a) povečani draginji odgovarjajoče zvišajo prejemki delavstva, b) definitivno revidirajo akordne postavke, kar že itak predvideva § 6 kolektivne pogodbe, kar pa doslej ni bilo izvedeno, c) sporazumno izdelajo potrebna tolmačenja nejasnih, odnosno dvoumnih določb obstoječe kolektivne pogodbe.
Konferenca je končno sklenila predložiti Trboveljski premogokopni družbi v rešitev vsa še nerešena lokalna vprašanja (zidanje stanovanjskih hiš, postavitev kopalnic, ureditev razsvetljave in slično) na podlagi predlogov podružnic strokovnih organizacij in II. skupine iz posameznih krajev. Poseben akcijski odbor, sestavljen iz predstavnikov prizadetih strokovnih zvez in H. skupine bo v okviru sprejetih sklepov izdelal spomenice in stopil v stik s predstavniki Trboveljske premogokopne družbe, da se ta pereča vprašan-.'q čimprej ugodno rešijo.
Temelji škofjeloškega muzeja
Zbiranje zgodovinskih predmetov se bo takoj pričelo
škofje Loka, 27. julija.
Ob nepričakovano lepi udeležbi so bili v petek popoldne v mestni posvetovalnici položeni temelji škofjeloškemu muzeju. Zbrane je prisrčno pozdravil predsednik pripravljalnega odbora prof dr. Pavel Blaznik. Pojasnil je stremljenja, ki jih zasledujejo prijatelji škofjeloških kulturnozgodovinskih znamenitosti. škofjeloški okraj premore mnogo kulturnih pomnikov. Leto za letom pa gre marsikaj v izgubo, to in ono odnašajo prekupčevalci, marsikaj uničuje zob časa. Kulturno-zgodovin-ski muzej v škofji Loki je torej zares potreben. Spričuje naj danes in pozneje, da se sedanji rod polno zaveda potreb kulturnega naroda. Dosedanje zgodovinske razstave, za katere je javnost pokazala ogromno zanimanje, so najlepše dokazale, da imajo najširši krogi ljudstva zmisel za take stvari. Delo zbiralcev kulturnih znamenitosti bo zatorej gotovo naletelo na najboljši odziv. Muzej bo lepa, učinkovita privlačnost in donesek k tujskemu prometu.
V debati, ki se je sukala predvsem okrog vprašanja, kako naj se takoj prične z delom, je župan Matevž Ziherl zagotovil polno pomoč občine. Za začetek bi se dal muzej urediti v dveh velikih sobah nekoč Štravsove, sedaj mestne hiše. Delo za snovanje muzeja bo prevzelo Muzejsko društvo z ustanovniki (po 750 Din) in letnimi člani (po 15 Din). Zgodovinske znamenitosti se bodo pričele zbirati takoj od
hiše do hiše. škoda je le, da se muzej ni osnoval že pred nekaj leti, takrat, ko je bil Strahlov grad poln samih objektov, ki bi bili najlepši okras muzeja. Zdaj bo treba marsikateri kos teh objektov za drag denar odkupovati, v kolikor se meščani sami ne bodo izkazali kot meceni novega muzeja. Grohar s svojimi mnogimi slikami, ki so raztresene po Loki in okolici, bo morda tudi v tem muzeju prišel do svoje večje veljave in z njim še marsikateri umetnik, ki jih je vendar toliko dala pisana Loka s svojo okolico. Muzej, ki bo imel svojega gospodarja, bodo postopno izpopolnjevali, javnosti pa bo po potrebi odprt. Pestrost razstavljenih predmetov bo no vseh vidikih precej bogata, saj škofja Loka hrani nešteto listin, spisov, knjig, zapiskov, pa tudi bander, skrinjic, orožja, oblačil, nakitja, podob, lesorezov, Železniki zopet svojo železno robo, ki je nekdaj slovela daleč preko mej slovenske domovine, Poljane pa okusnih lesoreznih izdelkov. Vse to in še marsikaj spada v muzej, sedanjemu in bodočemu rodu v pobudo k na-daljnemu udejstvovanju iz globokih korenin v domači zemlji. Potem ko se je zbor do podrobnosti porazgovoril, je bil izglasovan pripravljalni odbor za stalnega. Stremljenja Muzejskega društva naj bodo naši javnosti toplo priporočena, pokretu samemu pa želimo najlepših uspehov.
Kupujte domače blago !
Zasluženo odlikovanje dir. Gregoriča
Ljubljana, 27. julija.
Visoko odlikovanje — red sv- Saive IH. stopnje je prejel s 1. junijem po lastni želji upokojeni direktor ljubljanske podružnice Narodne banke g. Ivan Gregorič. Odlikovanec ima za seboj dolga leta vzornega in zaslužaega, narodnemu gospodarstvu in skupnosti posvečenega dela. Rodil se je pred 70 leti kot sin stare ugledne dolenjske rodbine v Krškem. Svojo visoko izobrazbo je izpopolnil s praktičnimi izkustvi pri veietvrdkah v inozemstvu in v Ljubljani, kjer je bil pred 47 leti sprejet v službo podružnice nekdanje avstrijske državne banke Pri centrali banke je za-služboval 7 let, 8 let pa v Zagrebu, kjer si je izbral dobro življenjsko družico. Iz Zagreba je bil premeščen v Zader, da ustanovi in vodi novo podružnico. V Za-dru so bila takiat zelo vroča tla v političnem, narodnem in gospodarskem pogledu. V velikem vrtincu pa se je g. Gre_ gorič kretal uradno in privatno ts<kot da so vsi cenili njegovo strogo objektivnost in pravičnost. V dokaz njegove narodne zavednosti pa zadostuje že navedba, da je pridno zahajal v hrvatsko narodno čitalnico in da je pesnik in narodni borec Ka-talinič-Jeretov postal njegov prijatelj. Po lastni želji je prišel spet v Ljubljano in kot vodja podružnice je imel mnogo na_ pornega in odgovornega dela Z ljubljansko podružnico sta bili med svetovno vcj-no združeni evakuirani podružnici iz Gorice in Trsta in ravnatelj g. Gregorič se je mnogokrat znašel pred problemi, katere so mogle rešiti samo njegove odlične sposobnosti, združene s temeljito preudarnostjo. Vse, kar je ukrenil, je bilo dobro in koristno. Naši banki je ustvaril izbor-no organizirano in delavno podružnico in mnogokrat je sodeloval pri konferencah, ki so odločale o vele važnih zadevah.
Z najvišjega mesta so sedaj že tretjič priznane njegove velike zasluge, leta 1922 je bil odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, leta 1929 pa z redom belega orla V. stopnje, a tudi vodstvo Narodne batnke je mnogokrat laskavo ocenilo njegovo delo. K visokemu odlikovanju mu iskreno če_ stitamo ter želimo, da bi veder in čil še dolga leta užival svoj zasluženi pokoj.
Dobrna ima izvrstno sezono
Razen skromnih oglasov- katere čitamo lu in tam o zdravilišču Dobrni, so odtod le redka poročila. Če bi nam gosti, ki ee vračajo iz tega zdravilišča, ne pripovedovali toliko lepega o napredku Dobrne, bi se komaj vedelo, da se to zdravilišče i>ostavlja od leta do leta bliže v vrsto naših najbolj slovečih tu'sko-prometmih središč. Po temeljni modernizaciji kopaVških naprav je to zdravilišče v zadnjih letih zelo veliko pridobilo na privlačnosti in zadostovala je že samo vest, da «e je začelo tam nekaj pre-navliati; takoj se je dvignil obi*k zdravilišča na nikdar prej doseženo višino. Letošnja sezona obeta zdravilišču prav izredne uspehe, kajti že v juniju je presegalo dnevno število kakor tudi število novodošlih go-
stov povprcčuo 150 do 200 ono te preteki er ga leta. Se večji napredek pa zaznamuje do sedaj tudi mese« julij. Zal se pa velikemu števiiu deloma tudfc starih gostov • sobami ni moglo post reči, ker primanjkuje kljub nekaterim novim zgradbam še vedno potrebnih stanovanj.
Vse to je sicer dobra reklama m Dobrna katera se pa ial ne more izkoristiti. Od strani gostov se mora slišat^ še mnogokrat očitek, zakaj se dela reklama za zdravilišče, če gostov n© morejo sprejeti. Dober glas o zdravilnosti termalnih vrelcev in o res lepi okolici Dobrne» plangoskj zrak, tožanstven unir, čistoča in red, to je za zdravilišče najučinkovitejša reklama.
Razvoj Dobrne je do sedanjega povečanja zdravilišča in modernizacije kopaliških naprav zastal v glavnem zaradi tega; ker je število kopalnih kabin komaj zadostovalo da se je moglo polovico gostov vsakodnevno kopati. Razširjenje zdravilišča je bik) zatorej mogoče le z odstranitvijo tega nedostatka. kar ni bilo težko delo, ker je termalni vrelec s 6 in ped sekundnimi litri dovolj močan, da zadosti mnogo večjim potrebam. To vprašanje se je rešilo na zielo posrečen način jn letos se more že oddajati dnevno 150 kopeli več, kar je kopališče zelo razbremenilo. Novozgrajeno kopališče odgovarja vsem higienskim in estetskim zahtevam in nudi gostom posebno udobnost s tem, da ima vsaka kopalna kabina po dve ležalni kabini, kjer se gosti po kopeli odpočije jo.
Zelo prijetno so bili goetj iznenadeni tudi z novourejenim bazenom, ki je svoje lesene stene zamenjal z lepo zgradbo ter se je opremil z vsemi potrebnimi higienskimi napravami.
Zdraviliška glavna restavracija in kavarna z dj et etično kuhinjo imata v svojih moderno urejenih prostorih polne roke dela, enako pa tudi restavracije v vasi Dobrna, ki je imela v mesecu juliju tudi vse svoje razpoložljive sobe zasedene.
Tako je z letošnjo sezono zadovoljen gost m domačin, jzvzemšj seveda one. ki niso nikdar in nikjer zadovoljni. Takih se pa boji vsako zdravilišče, ker mu več škodujejo kakor koristijo.
Naši Holandci prihajajo na obiske
Ljubljana- 27. julija
Letošnje poletje prihaja v domovino na kratek oddih izredno veliko število naših izseljencev. Na oddih, smo rekli, kar je brez dvoma velikega pomena- zakaj zadnje čase smo bili v®e bolj bridkih srečanj z našimi rojaki, ki nam jih je gospodarska kriza bedne in zapuščene vračala iz tujine. Zadnja leta se v svetu v resnici pozna vsaj rahlo gospodarsko olajšanje, pa so naši izseljene; že deležni prilike, da sj privoščijo majhen izlet v domovino jn namesto kot povratniki prihajajo k nam popotniki.
Tako je za prihodnji mesec najavljen prihod velike skupine naših izseljencev iz Nizozemske- ki se jim bodo pridružili tudi nekateri ro:aki iz Belgije- Na Nizozemskem ali v Holandiji. kakor navadno pravimo se je moralo v dobi gospodarske krize izselili razmeroma največje število naših ljudi živi danes še nekaj manj kakor 2000 slovenskih delavcev, zaposlenih predvsem po raznih premogovnikih- Skoraj polovica vse-
! ga našega žMJa v Holandiji je zbrana v Heerlemu» lepem, v cvetju odetem mestu» ki je nekoliko manjše od Ljubljane, in v njegovi okolici, kjer se nahajajo veliki premogovniki Oranje-—Nassau. Stats mijn Emma, Luttenrade. Laura in Eygelshoven. Naši hoLandskj rudarji razmeroma dobro žive in so tudi med domačini na glasu kot marljivi delavci in dotrd drižabniki. Kolonija je precej mladega porekla, pa se razume, da se stanje njihovih strokovnih in prosvetnih organizacij ne da primerjati z organizacijo našega izseljenstva v Nenčijd. ki ima že dolga desetletja smotrnega dela za sabo. Njihova društva večji del pod osfi-ljem društev sv. Barbare, tradicionalne za-ščltafice in priprošnjice rudarjev, skrbe v glavnem za njihove stanovske socialne in prosvetne potrebe.
Pa kakor imamo Slovenci po vseh državah po svetu, kjer so se nastanile naše Kolonije. tudi po nekaj rojakov, ki so s trdim, žilavim delom dosegli nadpovprečne uspehe, tako živi tudi na Holandskem Slovenec, ki zavzema v gospodarekem in javnem življenju precej ugleden položaj. To je Jožef K urnik, lastnik trgovine z radijskimi aparati, pralnimi- Šivalnimi in drugimi gospodinjskimi stroji v Heerlenu. E&schender-wegg 6. Po rodu z Velikega Sirja nad Zidanim mostom, je g. Kurn k kot 13 leten fant porom al za svojo materjo, ki je šla kot vdova po organistu, v Nemčijo sreče iskat, v Moers ob Remi. Se ne 13 let star je pričel delati v jami. Vojno je prebil na raznih avstrijskih frontah, nato pa se ie spet vrnjl v Nemčijo, kjer si je s svojo ženo- kü je iz Novega mesta doma. ustvaril svoj drugi dom. Po nemšikih rudnikih je delal do leta 1922* nato pa se je izselil v Holandijo, kjer je nadaljeval svojo kariero kot navaden rudar. S soprogo je skrbno gospodaril, da sta si polagoma prihranila lepo vsotico denarja. Pred leti je g. Kur-nitk popustil rudarsko življenje in pričel trgovino, na katero se je bil že dolgo marljivo pripravljal- in danes spada njegov obrat med najuglednejše v Heerlenu.
Te dni je g. Kurnik prišel 6 soprogo in 13 letnim sinčkom, ki pa kljub dejstvu, da je vzrasel sredi tujega sveta, precej lepo obvlada slovenščino — 17 letna hčerka pa medtem doma nadzoruje trgovino — v svojo domovino na kratek, obisk, nato pa je z družino namenjen na počitniško romanje po naši morski obali.
DOBESEDNO
»Mislila sem samo..se je hotela tajnica opravičiti. Toda dalje ni prišla, kajti ravnatelj jo je nahrulil:
»Mißliti smem samo jaz; vi, gospodična, pa dobivate svojo plačo, da pišete na mol diktat, ne da bi kaj dodali ali izpustili. Ali ste me razumeli?c
Zvečer je dobil tole pismo v podpis: Firma Zajec & Co. — Zajec z »e« — to je tisti, ki je lani štiri mesece sedel zaradi konkurza. — V odgovor na vaše cenjeno pismo öd — datuma spet noben hudič ne more prebrati — si vam dovoljujem staviti naslednjo ponudbo —. Halo, halo, gospod tajnik, koliko odsotkov naj Zajcu pri-bijemo? Trideset, da. Torej bala stane pri nas 200 dinarjev. Z veseljem pričakujem vaše cenjeno naročilo — prekleta muha! — in ostajam — hvala bogu, dvanajst je ie ura — zdaj pojdem pa h kosilu, gospodična.*
Hiše in parcele avgusta na dražbi
Prodani bodo tudi objekti milijonske vrednosti
Ljubljana. 27. julija.
Prihodnji mesec se bo na ljubljanskem sreskem sodišču v sobi štev. 16. vršilo več dražb hiš in razl;čnih parcel, ki leže v mestu in nieni okolici. Med njimi je nekaj prav pomembnih, ki so cenjene na zelo visoke, tudi milijonske vsote, na dražbo pa pride tudi nekaj takih, k; bodo zanimale zlasti interesente za manjše posesti.
Tako pridejo na vrsto 5. avgusta pritlična hiša v Rožni dolini, cesta VIÜ, štev. 33. z vrtom, ki spada pod katastralno občino Vič. Cenjena je na 129.003 din, najnižji, ponudek zanjo pa je določen na 65.000 din. Iz katastralne občine Trnovsko predmestje prideta na dražbo stavbiščna parcela z leseno lopo, ocenjena na 16.520 din z najnižjim ponudkom 8.260 din, in vrt cenjen na 157.200 din z najnižjim ponudkom 78.600 din. V katastralni občin5 Zgornji Šiški pa istega dne še hiša štev. 82 na Brdu pri Ljubljani z dvoriščem in vrtom. Ta skupina je ocenjena na 33.270 din, najnižji ponudek pa znaša 30.000 din.
Za 7. avgusta je določena dražba hiše št. 68. na Brezovici z gospodarskim poslopjem in zemljišči, ki spadajo pod k. o. Brezovico in so vpisani pod vi. štev. 1152. Cenjeno je na 27.818 din, najnižji ponudek pa bo znašal 18.545 din.
Najpomembnejše dražbe pa bodo 12. avgusta, ko prideta v ljubljanskem središču na boben za milijonske cenilne vrednosti in ponudke dve hiši z zanimivo predzgodovi-no. Prva je takozvana Mahrova hiša na
Naša mladina v Bolgariji
Na pobudo JBlige letuje letos v Varni 30 visokošolcev in visokošolk iz Jugoslavije, od tega je 12 visokošolk iz Ljubljane. V Varni ostanejo šest tednov in se vrnejo 18. avgusta. Istočasno letuje enaka skupina bolgarskih visokošolcev in visokošolk v Jugoslaviji. O prvih doživljajih naših akademičark smo prejeli naslednje pismo:
Varna, sredi julija Pri Caribrodu smo prestopili mejo. Kmalu so se razgrnila pred nami bogata polja. Prišli smo po žetvi. Snopi leže še v križih, ki se vrste kakor daleč seže oko. Kmetske hišice ne motijo pogleda na zlato morje. Premajhne so. Iskati jih moraš, sicer jih skoro ne ugledaš. Košata drevesa so raztresena po pokrajini kakor zeleni šopki.
Dva dni se že vozimo skozi bolgarsko žetev. Dosti kruha daje Bolgarija svojim ljudem, če uživajo darove svoje zemlje tako v zadovoljstvu, kakor smo mi uživali ob pogledu nanje, potem so najsrečnejši ljudje na svetu. Ko smo se odpeljali iz Beograda, nam je odbor JB lige naročil, naj bomo v teh dneh Bolgarom dobri bratje, da bodo čutih, kako simpatiziramo z njimi. Do zdaj še nismo imeli prilike seznaniti Bolgare s čim našim. Obsipajo nas s pozornostjo in so neverjetno gostoljubni. Že v Dragomanu ob meji so prihajali v naš vlak in nas pozdravljali. Celo z ju-žino so nam postregli. Kadilci pa niso mogli prehvaliti bolgarskih cigaret, ki so nam jih gostitelji prinesli. Bili so nam vso pot na uslugo,
V Sofiji smo prekinili potovanje. Pod vodstvom Bolgarov smo si ogledali znamenitosti mesta. Bili smo v parlamentu, ki nosi napis »Sjedinjenje pravi silata« ali po naše »V slogi je moč«. Ogledali smo si katedralo Aleksandra Nevskega. Njena streha je bila nekoč iz pravega zlata. V časih, ko so nujno potrebovali denar, so potrgali z nižjih kupol zlato prevleko. Srednje kupole so še danes zlate. Njihovo vrednost računajo kar v milijonih.
Sofija ima najlepše gledališče na Balkanu. Razkazali so nam ga. Na odru lahko ob enem napravijo štiri scene. Da imajo sijajne reflektorje in druge naprave, se razume. Posebnost so vodni rezervoarji, ki so razvrščeni po vsem stropu. V zvezi z njimi so alarmni zvonci, ki se oglasijo čim je v gledališču temperatura nad 40° C. Napravili so jih po zadnjem požaru.
Nekoliko utrujeni smo prišli v etnografski muzej. Lepo je urejen, škoda, da smo imeli tako malo časa. V naglici smo si ogledali težke kovinske plošče, ki jim pravijo tipsi. Bolgarom nadomestujejo mize. Ustavili smo se pri zbirki spon. Tem pravijo pavti in so kovani na poseben način. Pregledali smo narodne motive in ostalo narodno blago, ki je zbrano v muzeju.
Na poti v naše bivališče smo si ogledali otroški park. Prostor je, kakor so nam pravili, kraljeva lastnina. Projektirano je bilo, da bo stal tu nov dvorec. Kralj se je pa odločil, da napravi sofijskim otrokom vrt, ki ga v velikem številu posečajo. Prijetno jih je gledati, kako telovadijo, se za-
bavajo na vrtiljakih ali se igrajo ob bazenu. Ob otroškem parku je znana Borisova gradnja z velikim umetnim jezerom, na katerem vztrajno veslajo uniformirani študentje.
čas nas je prehitel. Končati smo morali ogled, čeprav neradi, kajti mirna Sofija s svojimi prekrasnimi trgi nas je vse brez izjeme navdušila. Pri obedu so nam razdelili prospekte z naslovi.
»Varna, caricata na črno more«.. Mnogo obetajo, vendar nudi v resnici Varna mnogo več, kakor smo pričakovali.
Od Sofije smo se vozili spet med žitom in polji v Varno. Zanimalo nas je, zakaj ni v Bolgariji njiv, kakor pri nas. Kamor seže oko, vidiš posejano samo eno rastli-
no. Ugibali smo, ali so vzrok velepoeestva, ali so morda polja državna last. Končno smo izvedeli, da sejejo tukaj cele vasi isto rastlino, kar daje pokrajini prav poseben videz.
Pravkar so zapeli pod našim oknom otroci iz doma za bojne sirote bolgarsko himno. Vsako jutro ob osmih se zberejo na dvorišču in jo zapojejo. Potem odidejo na izprehod. Njihova jutrnja svečanost mi naznani konec pisanja, kajti tovari-šice so že poskakale s postelj ta o miru ni več govora.
Kako nam je v Varni, naoišem prihodnjič. Danes končam s hvaležnostjo Bolgarom in ligi za dosedanja lepa doživetja.
St. M.
Visokošolke med narodom v Bdi Krajini
Zadnja leta je začela visokošolska mladina posvečati čedalje več pažnje kmetu ili delavcu, skrbeti je začela ,da ss njegova kulturna stopnja dvigne in glavni smo. ter je vsekakor, doseči zbližanje med štu-diranim in neštudiranim svetom. Zaradi gmotnih težav in nezadostnih stikov med inteligenco, kmetom in delavcem se je proces vršil prav v obratni smeri: namesto zbližanja — odtujevanje. To je bilo treba odpraviti. Prve korake so storili de lovni tabori, ki so se kmalu uveljavili. V začetku so "delovali v njih samo študenti, zadnji dve leti pa ustanavljajo delovne taibore tudi študentke. »Jadranašice« So se podale na Kočevsko in s svojo prid. nostjo in iniciativnostjo že drugo leto ža-
njejo lape uspehe. Letos so se ojunačlle tudi nekatere članice »Doma visbkošolk«. Izbrale so si idiličen kotiček ob Kolpi — v A-dlešičih, 12 km oddaljenih od Črnomlja, kakor pove orientacijska tabla kak kilometer od Črnomlja ob cesti v Adlešiče.
Vabilu, da jih obiščem, sem se z veseljem odzval. Mračno nebo me je nekoliko plašilo, ko 9em se odpravljal v Ljubljani na »dolenjca«. Zvest tradicijam sem se oborožil z dežnikom, ki mi je pivi dan verno služil, drugi dan pa jaz njemu, ko sem ga nosil z velikim spoštovanjem, če_ tudi je pripekalo sonce. Ni mi žal — in vsakomur priporočam previdnost, kajti letos »ne vemo ne ure ne ckieva«, kje in kdaj nas počasti nebeški blagoslov.
Krekovem trgu, ki so jo ocenili na 3.811.441 din in bo zanjo znašal najnižji ponudek 1.905.706 din. Druga pa je nekdanja Smoletova hiša na Tyršev; cesti, ki je vključena v eno izmed štirih dražbenih skupin iz lastnine nekega ljubljanskega trgovca. Skupina s Smoletovo hišo in njej pripadajočim dvoriščem je ocenjena na 2,439.950 din, najnižji ponudek pa bo znašal 1,219.975 din.
19. avgusta pride nadalje na dražbo več hiš in parcel v ljubljanskem predmestju in okolici: polovica hiše v Zalogu štev. 91. z vrtom in stavbiščem, cenjena na 14.313 din z najnižjim ponudkom 9.543 din, hiša v Stož;cah štev. 100. z vrtom, ki je cenjena na 101.525 din in bo znašal najnižji ponudek zanjo 50.762 din, pritlična kmečka hiša v Guncljah štev. 21. s cenilno vrednostjo 36.264 in najnižjim ponudkom 24.176 din, v Mostah parcela štev. 522, ki obsega deloma njivo in deloma gramozno jamo za cenilno vrednost 187.878 din m najnižji ponudek 125.252 din, nadalje pa še hiša v Tovarniški ulici štev. 11. v Mostah, cenjena na 147.145 din z najnižjim ponudkom 73.572 din.
Končno pridejo na dražbo 26. avgusta pritlična hiša v Dobrunjah štev 28, z gospodarskim poslopjem in gostilniškim salonom za cenilno vrednost 175.180 din in najnižji ponudek 116.787 din, v drugi skupini pa od istega sedanjega lastnika njiva, travnik in dva pašnika za cenilno vrednost 16.437 din in najnižji ponudek 10.958 din.
V vozovih vlaka je vladala težka sopari ca, ki je pritiskala na sence in veke, da bi bil kmalu zadrtim al. A imel sem srečo:
v oddelek se je naselilo sec'em žensk, ki so prav marljivo skrbele s svojimi zanimivimi pogovori, da mi ni prišlo več na misel, da bi dremal.
— Svojo hčerko sem peljala v Celovec na oddih k zelo dobri familiji. četrto je končala, pa je potrebna oddiha. Oh, kako krasno stanovanje ima. Pri odlični familiji-..
Droga dama, vsa v črnem, pa je neka_ ko »od zgoraj« pripovedovala da gre na letovišče ,da jo komaj pričakuje mož. Tako je filo po vrsti do zadn je.
človek dobi utds, da cveto na svetu samo rožice.
Črnomelj. Na postaji me čaka prijatelj, na katerega sem bil že popolnoma pozabi^ da še živi. Vesel sem ga bil. Prav nič hinavščine ni bilo v mojem veselju.
Zvečer je obhajala črnomeljska godba 50 Jetnico.
Bakle, lampioni, vmes pa se svetijo na novo ozmaöetii instrumenti. Obhod po mestu. Nobena ulica ne izostane Povsod je treba, da ne bo zamere. Javno je treba.
Bombai je sicer cenejSi od volne i ne tako fin in trpežen. Isto velja za navadno gumo in sa mlečno grumo, iz katere SC izdeluje
PERMA TEK
ta«
hmsotsska suma
»JUTRO« 11173 ^
Sre"3a. VII. T937 -
Domače vesti
♦	Obrežna telesna vzgoja- Jutri, v četrtek bo ob 1950 bo predaval po beograjskem radiu vodja tečajev ministrstva za telesno vzgojo naroda kapetan Živan Kneževjč o •pomenu obvezne telesne vzgoje in njenem izvajanju prt nas in v inozemstvu. Predavanje bosta prenašali tudi zagrebška in ljubljanska postaja.
*	Belgija propagira lepote dalmatinske riviere. Belgijsko prometno društvo »Lloyd Royal« je sklenilo poslati na Jadran svoj najlepši parnik »Leopold-Ville«, ki bo z velikim številom belgijskih in drugih turistov obiskal vsa važnejša naša pristanišča. Društvo pa bo organiziralo takrat tudi ra-diofonske emisije s krova svojega parnika in sker v Splitu 31. avgusta od 8. do 22. ure, v Dubrovniku pa 1. septembra od 8. do 18. UTe. Društvo bo emitiralo tudi kratka predavanja v srbohrvaščini o kulturnih in gospodarskih zvezah med Jugoslavijo in Belgijo z apelom, naj bi se te zveze še poglobile.
Oficlrsku menažu u Ljubljani uzeo je pod zakup g. Ivo Velepič iz Dola pri Ljubljani. Sva zaduženja, koja bude imenovani činio u cilju vodjenja menaže imenovani to radi lično i na svoj račun. Uprava oficirskog doma u Ljubljani u nikome slučaju ne odgovara za obaveze imenovanog. — O prednjem se interesenti upozoravaju radi znanja. — Uprava Oficirskog doma u Ljubljani, 27. jula 1S37.
♦	V okviru vseslovanskega pedološkega kongresa, ki bo v Ljuhljani 26., 27. im 28-avgusta, bo prirejena tudi razstava vseslovanskega mladinskega tjska. Za to razstavo prihajajo v poštev vse mladinske knjige-razen šolskih, mladinskih listi in revije, ki so izšle po vojni od leta 1918 dalje, torej vse publikacije, objavljene za mladino osnovnih, meščanskih in srednjih šol. Ker je kongres zasnovan na širok; osnovi in se ga bodo udeležili mnogoštevilni pedologi in pedagogi iz vseli slovanskih držav, je zlasti potrebno- da l>o razstava čim popolnejša. Zato se pričakuje- da se lodo 'e razstave udeležjle vse založbe z vsemi svojimi mladinskimi publikacijami- ki so izšle po uedinjeniu- Vse potrebno gradivo je treba poslati do 10. avgusta t. 1. na naslov: Mlandineka matica v Ljubljani. Frančiškanska ulica št. 6/1. Po končanj razstavi se bodo vrnile vse publikacije nepoškodovane-
Lutz-peči	ne varajo.
*	V boju za našo severno mejo. To je
naslov 63 strani obsegajoče brošure, ki jo je spisal odvetnik g. dr. Ervin Mejak v Gornjem gradu. Pisatelj pravi, da so spomini napisani po njegovih beležkah, nekaj podatkov pa je iz zapiskov pokojnega generala Maistra, kapetana Ivana Sancina in iz arhiva celjske legije. Brošura je razdeljena na poglavja: Prevratni dnevi v Celju in odhod Malgajeve čete na Koroško, — Osvoboditev Maribora. — Boji na Koroškem po zimi 1918—19. — Nesrečna naša ofenziva konec aprila 1919. — Smrt Mal-gaja in Puncerja. — Ofenziva avstrijskih čet v začetku maja 1919. — Ustanovitev celjske legije in njen odhod na mejo v zgornjo Savinjsko dolino, priprave na našo ofenzivo. — Zmagovita ofenziva naših čet konec maja 1919 z zasedbo Celovca. — Vrnitev celjskih legionarjev. že iz tega pregleda vsebine je razvidno, da je brošura dobrodošel prispevek k začetku zgodovine naše države in da da lahko mnogo pobud. Posebno važna pa je za nekdanje naše bojevnike na Koroškem. Večino svojih soborcev je dr. Mejak tudi z imeni navedel. Brošura je izšla v samozaložbi in stane 10 Din. O brošuri bomo še pisali.
Bodoče matere morajo paziti, Ja se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov.
*—•	<J?1. S. Or. 1» 485
*	Anketa za novi vozni red za leto 1938-
39 pri direkciji državnih železnic v Ljublja-ni je bila. kakor znano, sklicana za sredo dne 4. avgusta. Zdaj pa je preložena na torek dne 3. avgusta po želji interesentov, ki bi s« radi udeležili tudi ankete pri zagrebški direkciji, ki bo v 6Tedo 4. avgusta.
*	Nov župnik v Kamnici. Za župnika v Kamnici pri Mariboru je imenovan dosedanji stolni vikar Vinko Munda.
*	Poslovni lokali, kavarna in svetišče pod eno streho. V Beranah v Cmi gori je velika. stara hiša, ki ima pod svojo streho razne trgovske in obrtniške lokale, skladišča, privatna stanovanja, kavarno in —džamijo. Pod to gostoljubno streho je bila nedavno še bolj pestra družba. V I. nadstropju, tam kjer so zdaj privatna stanovanja, so bili uradni prostori davkarije, v pritličju, kjer je zdaj kavarna, pa je bila lekarna. Vakuf, ki je lastnik stare hiše, je lekarnarju odpovedal, davkarija pa se je sama izselila, ko je našla boljše prostore.
*	Regulacija reke Mnre V Cakovcc je prispela od banske uprave odrejena komisija strokovnjakov, ki bo pregledala teren regulacije reke Mure od Veržeja do Murskega Središča. V to svrho .ie bil od finančnega ministrstva odrejen kredit v iznosu 1,900.000 din. Vprašanje regulacije so sprožili prebivalci prizadetih vasi in, ko dolga leta niso dobfli nobene pomoči, so jeli sami graditi nasipe. Edina pomoč jim je bila dana na ta način, da so strokovnjaki nadzorovali dela, katera so kmetje izvrševali z lastnimi močmi zelo požrtvovalno. Pred dnevi pa je, kakor smo že poročali, narasla Mura pri Sv. Martinu oodrla največji, od kmetov zgrajeni nasip. Po tej nezgodi, ki je uničila dolgotrajno požrtvovalno delo. je bil vendarle nakazan prispevek za regulacijo.
*	Prevoz mrliča lz USA v Dalmacijo stane 250.009 Din. Z n^kim parnikom je bilo prepeljano v Šibenik truplo izseljenca Dušana Kalilnica, ki je umrl v Clevelandu in je v svoj; oporoki določil, da mora bitj pokopan v svojem rojstnem kraju Ostrovici v Dalmaciji. Pokojnikova žena Ana je spremljala krsto jn je nastopila svojo potovanje 10. t. m. Ves prevoz je stal točno 250.000 din. Proti Kal i niče vi oporoki so nastopili nekateri sorodniki ter tudi nagovarjali vdovo, naj oporoka ne izvrši, ker je to zvezano s prevelikimi stroški. Vdova pa o tem ni hotela nič slišati in je dala truplo svojega moža na skrivaj izkopati vse prevozne zadeve pa je poverila znanemu slovenskemu pogTebnemu zavodu Antona Ordine v Clevelandu.
POLETNO UTRUJENOST
najbolje odstranite z redno uporabo hladne Ovomaitine, ki istočasno osvežuje in krepi.
PIJTE HLADNO OVOMALTINE !
Ljudski zavojček din 6.50 Mala škatlica . din 10.50
* Strogo kontrolo na savskih kopališčih
v Zagrebu zahteva Društvo savskih čuvajev, katero je ustanovil popularni Franjo Gospodarič, ki je rešil že veliko število n*-opreznih kopalcev To društvo je. kakor znano, ob svoji ustanovitvi označilo najnevarnejša mesta v Savi s koli, na katerih so pritrjene tablice z mrtvaško glavo. Društvo je ob 6voji ustanovitvi izdalo proglas, v ka-
PREKRASNO FILMSKO DELO v stilu nepozabnih filmov »BELE SENCE« in »POGANSKA PESEM«. Najlepši posnetki rajsko lepih pokrajin. Kvaren vpliv civilizacije na otočane Južnega morja.
pogan
Sodelujejo samo domačini v gl. vlogah lepa MALA in LOTUS.
V krnil MATICI od danes dalje z°Pet ^p^« „
*	ob 19.lo in 21.15 un.
*	Nalivi v Subotici in Virovitici. V ponedeljek zgodaj zjutraj se je nad Subotico utrgal oblak in lilo je kakor iz škafa. V predmestjih so bile poplavljene nekatere ulice, ker kanali niso mogli sprejeti ogromnih količin vode. Voda ie vdrla tudi v mnoge kleti, pritlična stanovanja in trgovske lokale. Zjutraj so se morali uradniki s kočijami voziti v svoje urade. Sele ob 9. se je zvedrilo. Nekaj ur prej pa so bili ravno taki nalivi v Virovitici in okolij. Tudi tam so vode napravile precej škode.
*	Hudourniki so razorali železniško progo med Kačanikom in železniško postajo General Jakovič Ko so popravljali progo, so morali hoditi potniki peš kakih 6 km. Na razdaljo 120 m je bila proga popolnoma iz-podikopana in bo lahko po marljivem delu urejen promet šele v dveh do treh dneh.
*	Velik požar v Daruvaru. V ne 'Njo zgodaj zjutraj je izbruhnil ogenj v trgovinskih skladiščnih prostorih velepodjetja Industrija d. d. To velepodjetje spada med največje veletrgovine specerije v vsej Slavoniji ter razvaža blago s svojimi tovornimi avtomobili daleč na o-krog. V trgovskih lokalih in v skladišču je stalno zaposlenih preko 30 nameščencev. Ker je bilo v skladiščih poleg najrazličnejših živil tudi mnogo olja in bencina, je močno gorelo tudi pod močnimi curki vode iz brizgalen požrtvovalnih gasilcev. Gorelo je do poznega večera in so od poslopij skladišč ostali samo goli zidovi in železni stebri. Škodo cenijo na preko 3 milijone. Tako hudega požara ne pomnijo najstarejši daru va rs ki prebivalci.
4 Iz mojega Mcstsra. Prejeli smo: Ugledno uredništvo »Jutra«! V listku »Iz mojega Mostara« v Vašem cenjenem listu z dne 24. julija t. 1. me poziva g. prof. dr. Fr. Ilešič, naj pojasnim razliko, zakaj sem bil v Mostarju »vnet Sokol«, dočim v Ljubljani pač nikoli nisem bil v soskolskih vrstah. Z ozir oni na ta poziv prosim, da izvolite ob-iaviti naslednje moje pojasnilo: Niti v Ljubljani niti v Mostarju nisem bil nikdar član Sokola in torej v tem oziru pri meni sploh ni nikake razlike med mojim življenjem v Ljubljani in v Mostarju. Za objavo b?ga pojasnila se vnaprej zahvaljujem. Z odličnim spoštovanjem: Ivan Dolenec, prosvetni in-spektOT pri kralj, banski upravi.
*	Ne odlašajte več s prijavo za izlet z modernim avtokarom od 14. do 15. avgusta na Veliki Klek (Grossglockner). Prijave sprejema jizletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«- telef. 26-45.
*	V divno Logarsko dolino z moflemim avtokarom »Putnika« ob priliki »Zabavne noči« v Lučah v soboto 31. julija do nedelje 1. avgusta. Ljubno, Luče, Soilčava, Mozirje, Šoštanj. Dobrna. Cena vožnje 140 din za osebo. Informacije in takojšnje prijave pri »Putniku« v Mariboru.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko tn škropljeno perilo v najlepšo Izdelavo. S
terem je razložilo, zakaj so bila taka znamenja postavljena, tPr rotilo kopale**, kj se kopajo na prostem, naj bodo oprezni. Svarilo je nekaj časa učinkovalo, v zadnjem času pa se ljudje kopajo tudi tam, kjer so svarilna znamenja, in ker >o na takem mestu v dveh dneh utonili trije neopreznj kopalci, je društvo izdalo nov poziv. V tem pozivu je navedeno, da mnotrj kopalci rv5 poznajo nobene discipline in da je zaradi tega potrebna najstrožja oblastna kontrola na savskih kopališčih. Člani društva storijo, kar je mogoče, re morejo pa čuvati vseh nediscdplniranih in objestnih kopalcev. Kopanje na nevarnih krajih naj se prepove, z,a prekrške pa nai se uvedejo denarne in tudi zaporne kazni.
* Avtobusni izlet na »Bojna polja« v dneh od 7. do 9. avgusta.. Gorica, Oslavija, Sveta Gora, Videm. Oodrovpo, R. Vito al Tagliamelo. Oderzo. Ponti» di Piave. S Dona di Piave, Benetke, Kras. Doberdob. Fajti. Kostanjevica. Prijave najkasneje do 4. avgusta. Celotni aranžma prevoz, prehrana in prenočišče ter potni list 590 Din Prijave izletna r'sarna M. Okorn, hotel Slon, Ljubljana. Tel. 26-45.
h UuMfane
n— Someščani! Na dan pogreba Nj. Sv. patriarha Varnave v Četrtek 29 t. m. bo mestna občima ljubljanska na svojih poslopjih razobesila žalne zastave. Vabim so meščane, da store enako na svojih poslopjih jn izkažejo s tem sožalje pravoslavni cerkvi in njenim vernikom ob smrti ijih vrhovnega poglavarja. — Za predsednjka podpredsednik: dr Ravnihar.
u— Mestne počitniške kolonije. Kolonisti mestnih počitniških kolonij v Mednem in Metliki se vrnejo v Ljubljano v petek 30. t. m. Iz Medne?a se nripeljejo ob 19 25. iz Metlike ob 20.39 uri. Starše kolonistov vabi nvstno poglavarstvo, da pridejo na glavni kolodvor k sprejemu svoj.:h otrok.
u— Sklep šolskega leta na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Preteklo nedeljo 25. t. m. je zavod zaključil šolsko leto na slovesen način z običajno skupno šolsko sv. mašo, nakar so se dijakom (-injam) razdelila spričevala. V tekočem šolskem letu je enoletni trgovski tečaj na tem zavodu obiskovalo 122 dijakov(-inj). Zaključni izpiti, ki so se vršili pred izpraševaino komisijo, so pokazali zelo dobre uspehe. Z odličnim uspehom je izdelalo 17 dija-kov(-inj), s prav dobrim uspehom 44 dijakov (-inj), ostaM pa z dobrim uspehom. Ena učenka je bila odklonjena za leto dni, 7 dijakov (-inj) pa ima v Jesenskem roku pravico polagati ponavljalne Izpite. Z odličnim uspehom so izdelali sledeči absol-venti-inje: v oddelku A: Mrkun Jefta iz Ljubljane, Novak Karolina lz Loga, O pa-
ia Amalija iz DoL Nemfke vasi, ftmon Mira iz Domžal, Kristan Vincenc lz Sto-žic, Vastič Mihael iz Hrastnika; v oddelku B: Burja Ida z Bleda, Furlan Antonija lz Trbovelj, Knez Marija iz Celja, Koär Ljudmila iz Škofje Loke, Mazl Sonja iz Ljubljane, Petkovšek Marija iz Ljubljane, Presečnik Breda iz Griž pri Äalcu, Sušnik Stanislava z Jesenic, Petkovšek Ladislav iz Ljubljane, Rant Franc iz Re teč, Vavpotič Silvester iz Ljubljane. Kakor vsako leto je ravnateljstvo tudi letos priredilo javno stenografsko in strojepisno tekmo. Pri atenografski tekmi, ki Jo je vodila ga. prof. Robidova se je diktiralo z brzino 200 zlogov v minuti. Hitro in perfektno delo mladih stenografov je vse presenetilo in kaže nadvse razveseljiv napredek na polju stenografije. Izmed tekmovalcev-lk so bili po redu najboljši: prvi je bil Vavpotič Silvester iz Ljubljane, nato slede: Presečnik Breda iz Griž pri Žalcu, Klinar Ana iz Hrušice pri Jesenicah, Mrkun Jefta iz Ljubljane, Rupar Angela iz škofje Loke. Pri strojepisni tekmi pa je dosegla prvo mesto Presečnik Breda, v moškem oddelku pa je bil prvi Pevec Miroslav iz Pesje— Velenje. Vsem najboljšim tekmovalcem je ravnatelj toplo čestital in jih obdaril s spominskim književnim darilom. Na predvečer šolskega sklepa so dijaki (-inje) priredili v hotelu Bellevue poslovilni večer s svojimi profesorji. Ob sklepu leta ima že skoraj tretjina dijakov-(inj) zagotovljene službe in so jih nekateri tudi že nastopili. S tekočim šolskim letom je zavod zaključil 34. leto svojega obstoja. Informacije za prihodnje šolsko leto daje ravnateljstvo pismeno in ustmeno vsak dan, prav tako interesentom razpošilja prospekte brezplačno. Christofov učni zavod je najstarejši in najbolje obiskovani trgovski učni zavod te vrste v Jugoslaviji. Poučujejo le strokovno kvalificirane učne moči, profesorji drž. trgovske akademije.
u— Paraš t oš za pokoj duše Nj. Sv. patriarha Varnave bo jutri, na dnn njegovega pogreba ob 11. v pravoslavni cekvi. Ze uro prej bo liturgija za pokoj duše. — Upravni odbor pravoslavne cerkve občine je imel včeraj popoldne komemorativno sejo, na kateri je bila izvoljena delegacija za udeležbo pri pogrebu v Beogradu. Delegacijo vodi predsednik g. prof. Ljuba Jurkovič.
Če el na solnoai nič masti -marveč dobri TSCHAMBA Pil Drogerija Gregorič d. b«.b. Ljubljana, Prešernova 5.
u— Prva žrtev Save je delavec mestne elektrarne Franc Puc. Nedelja je bila izredno vroča in soparna. Ze dopoldne se je mnogo kopalcev podalo na Savo- da se ohladijo v njenjh hladnih valovih. Letošnje muhasto vreme jim Pa spet ni prizaneslo: opoldne se ie nenadoma stemnilo in zdivjala je silna nevihta, ki je kopalce pregnala z obrežja. Kmalu po nevihti je pa Antonija Kalanova, žena pekovskeca pomočnika z Zaloške ceste, na vodmatskj stražnici pri-javjla, da je njen mož Ivan našel ob obrežju moško obleko in čevlje- V hlačnem žepu je bila legitimacija na ime Franc Puc. delavec mestne elektrarne- stanujoč pri g. Škofu v Korytkovi ulici 16. Obleko je spravil v kabino, kjer prodaja pecivo in čakal je do večera, da se javi lastnik- ^"akal je zaman- nikogar nj bjlo. Zdaj je postalo Ka-lanu iasno. da je nesrečnež utoni] in takoj je pohitela njegova žena na policijo. Policija je ugotovila, da je .odšel Puc z doma že v soboto zvečer- V nedeljo so ga videli zadnjikrat, ko se je kopal v Savi, od takrat ie izginila vsaka sled za njim. Puc je bj! primorski emigrant in je k nam prišel pred petimi leti; zaposlili ®o ga v mestni elektrarni. Star je bil 37 let jn je bil na glasu kot priden in vesten delavec. Njegovega trupla še n!f>o našli. Njegova tragična smrt je zbudila splošno sočutje.
Dr. R. HLAVATY
SPECIJALIST ZOBOZDBAYNIK
zopet redno ordinira
u— Izgubila «e je zlata zapestna verižica od čmuč po Tvrševi cesti do podružnice poštne hranilnice. Pošten najditelj naj io odda proti nagradi v oglasnem oddelku j.Iutra?.
Dolenjske Toplice
železniška postaja Straža-Toplice pri Novem mestu. Radioaktivno termalno kopališče. Sijajni uspehi pri zdravljenju revmatizma sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema, ženskih bolezni, raznih težav v dobi mene, or-ganičnih motenj srca in krvnega obtoka, raznih poškodb, zlomljenih kosti 1.1, d. Izredno nizke sezonske cene: Za 10 dni Din 700.—. Polovična vožnja. Avtozveza iz postaje do kopališča.
Pojasnila daje uprava.
vsem trem političnim nasprotnikom pokazati, da v godbi m politike ...
Zjutraj ob petih sem se Zbudil in jo mahnil mimo črnomeljskega »trimostov-ja« proti Adlešičem. Dež je rosil, ljudje so hodili v cerkev, čim bolj se*m se odda_ Ijeval od örnoml-ja. tem manj ljudi sem srečaval. Sempatje je pel na pašniku kravji zvonec svojo enakomerno ubito pesem.
Beli kilometrski kamni Bq mi molče pripovedovali, da je do Adlešičev še daleč. Gledal sena na uro in štel, koliko minut hodim od enega do drugega.
Dolgčas, žive duše nikjer. Dež rosit vreme Je čedalje bolj soparno. Številke na kilometrskih kamnih se večajo; še dva, pa bom v Adlešičih. Srečam boso kmetsko lepotico z veliko vrečo na glavi.
— Dobiy> jutro! Bog daj. •.
Belo krilo in bel predpasnik se svetli, kata med zelenjem. Ozre se ln vidim še, kako se nasmehne. Bogve, kaj si misli...
V daljavi gruča žensk. Glasno se raz_ govarjajo. V rokah imajo molitvenike in robce. Skoraj vse so belo oblečene.
Zavijem na stransko cesto, ki vodi v Rauchov grad. Ponosno zre na svojo okolico. V njem stanujejo sedaj visokošolke.
Prezgodaj sem prišel, nedelja je, samo dve sta že vstali Dežurna...
Druga za drugo prihajajo Skoraj ne verjamejo, da sem v resnici prišel, saj bi moral priti že prejšnji večer, pa me je za mudila črnomaljska godba. Nekaj jih še ^ poznam Predstavimo se — in glej ču.
do, kar dve pesnici sem spoznal, ki sta nji prej razodevali le duševna obraza v mehki liriki. Vida in Brna... Dve ž« priznani pesnici!
Vse sem si ogledal, povsod me jo bilo polno: v kuhinji, spalnici, ob Kolpi.. • Lepo so si uredile. Vse preprosto, da je človek kar domač. Dvanajst Jih je, bilo jih. j« več, pa so nekatere le prehitro občutila samoto, ali pa jih je kako drugo fcrepe. nenje gnalo iz Adlešičev, da so že pred zaključkom odšle. Kaj vemo!
One, ki so pa ostale, so si delo razdelile. Vsak dan po dve »dežurata«. Izbrale so si tudi vrhovno gospodinjo, ki skrbi za blaginjo njihovih želodcev.
Brez fotografiranja seveda/ ne gre.. Nekaj je trelba za spomin. Kar osemkrat sem jih spravil s svojo kamero v nervoz-nost. .
Popoldne je imela ena predavanje v Soli. Govorila je o »Prvi pomoči«. Imel sem vtis. — da Je medi cinka, ker je govo_ rila tako sfcrokovnjaško in odločno, a svet je varljiv, predavateljica je — zgodovinarka. — K predavanju hodijo same ženske. Niti enega moškega ni bilo, kar me je vsekakor začudilo. Mogoče ženskami ne verjamejo..
Po predavanju so odšle predavateljioe in še nekatere praktično izvrševat samari tansko delo, drugi pa smo odšli v grad-Pesnica Vida je bila nekam zamaknjena. Bogve. koliko pesmi se je porodilo tu, da. leč od mestnega vrvenja.
Ko se je že mračilo, smo odšli; pesnica
Rauchov grad na Pobrežju ob Kolpi
Vida, njena sestra Nika, M uprizarja s njo vsak dan »družinske prepire« v veliko zabavo vseh, Danica. Stana ln jaas v Adle-šiče, da dostojno proslavimo uspeh predavanja in obenem tudi že pripravimo primerno razpoloženje za mojo slovo. Nekaj kozarcev »belokranjca« je podžgalo mia. dö kxi v naših žilah. Danica, ki je popoldne pretakala solze »iz neznanih vzrokov« t je ob tej priliki pokazala zavidljive vede-ževalske sposobnosti. Spretno je mešala in razpostavljala karte in pripovedovala vsakemu o njegovi preteklosti in bodočnosti. Seveda »srce« ni izostalo in tudi smeh ne. Vsi smo bili židane volje, le pesnico Vido Je vznemirilo prerokovanje Danica
jI je povedala, da. jo čaka nejasna bodoč, noert in denarne teSkoče. Seveda to ni prav prijetno, zato smo vsi z njo sočustvovali, plačali in odšli v grad — k večerji.
Tudi po večerji Je Danica skrbela za dobro voljo in prerokovala iz črt na roki. Vsakdo Je dobil svoj delež iz preteklosti in bodočnosti, le Danica je ostala brez utehe, čeprav ji solze še niso popolnoma usahnile.
Dnevi potekajo v delu in veselju, ljudje pa spoznavajo, da imajo oporo v mladi in. teligenci, ki je uvidela, da je le v praktičnem delu edina rešitev problema složnosti in napredka kmetov in inteligence- Ef*.
* KI N C	1 *
^ MATICA	
Prekrasno filmsko delo POSLEDNJI POGAN
▼ gl vlogi lepa MALA in LOTUS
Predstave danes ob 19.15 in 21.15 url
TEL. 22-21
UNION
Zaprto
n— Čem« slepa ulica? Citatelj naia piše: Z velikim zanimanjem sem črtal Vas članek- objavljen 24. t m-, v katerem st® se opravičeno zavzeli za podaljšanje ta-kozvane »frančiškanske pasaže«. Vsi prizadeti so si pač edini, da je v prometno tehničnem pogledu nujno potrebno dograditi zvezo med Frančiškansko in Prešernovo uljco. Tembolj mi je nerazumljivo. — p® tudi Številni znanci, s katerimi sem govoril o tem, se strjinjajo z menoj, — kako so mogle oblasti trpeti, da se sredi mesJa gradi slepa ulica, ki služi menda samo za to. da se v njej nabira prah in da se v njej puščajo kolesa- medtem ko njihovi lastniki hodi'o po opravkih, ln vendar bi mogla ta pasaža izpolniti važno nalogo. Kdor hoče prjitj iz Mdkiošiceve ceste h glavni pošti, mora najprej dol na Marijin trg. odkoder se preriva do svojega cilja po preobremenjeni Prešernovi ulici, kajti dru ga zveza. Frančiškanska ulica, je sedaj zaradi podiranja hotela »Slon: skoro neuporabna: gornji že ?tak ozki prehod le ulice je namreč v teku omenjenih del še bolj zožen, pa tudi prašen in pokrit z ruševinami- tako da vsak, če le more- izbere daljši ovinek, čeprav je tudi ta dokaj neprijeten- Vse te težave bi izginile, ako bi se dogradil končni del Frančiškanske pos*že do Prešernove ulice. Pač žalosten znak razmer je, da morejo ozkosrčn,i interesi posameznikov ovirati izvršitev načrta, ki bi bil koristen velikemu delu_ prebivalcev našega mesta. Nisem bitlerjevec, toda ena krilatica hitlerjevskega pekreta je vendar vredna, da jo cifram v zvezi s tem primerom: »Najprej obči blagor- potem sebični namenj«.
u— Dobro »e boste počutili, če pridete na vrtno prireditev, ki jo bo imelo Udru. ženje četnikov 8. avgusta ob 17. v vrtnih prostorih restavracije »Zvezde«. Koncert vojaške godbe, pevskj zbor, recitacije, šaljiva pošta, ples. Pridite!
I
II
KINO IDEAL
WILLY BIRGEL, LIDA BAROVA
v špijonažnem velefilmu
„IZDAJALEC"
Danes ob 16., 19. in 21.15 uri
u— Trarerza na nogo, s pohištvom na cesto. Na članek, ki smo ga pod tem nado-vom prinesli v soboto, nas prnadeti hišni gospodar prosi za našle isijo ugotovitev: Pripoved delavca, ki svoje revščine sicer ne pretirava, pač pa desledno zr.molčuje vsako trohico svoje krivde, js v mnogih podrobnostih nestvarna in bot)* neresnična. V
Fotoamaterp!
Vse kar se rabi za fotografijo — posebno pa kvalitetna amaterska dela v specija^ni fototrgevini
JANKO POGAČNIK,
LJUBLJANA, TyrSeva cesta 20.
interesu resnice naj pribijem samo. da se soba, ki sem mu jo stavil na razpolago samo zato, ker mi je tako bridko tožil o svoji stiski, nahaja 2.40 m nad terenom, da je 2.50 široka in prav toliko visoka in 5.45 ni dolga. Ta prostor nikoli ni služIl za hlev, temveč je bil svoj čas adaptiran za enosobno stanovanje, v katerem je neka delavska družina stanovala pred njim celo vrsto tet.
Senčnat, brez prahu je samo gostilniški vrt pri „L e v u"
u— Turistični avtoizJet v Opatijo, Sušak za Din 70. Informacije Putnik, Ljubljana. Gajeva ul. 3. telefon 24-72.
3z Celfa
e— Žalna litnrgija fn parasto« ta pokojnim patriarhom Varnavo bo jutri v četrtek ▼ pravoslavni cerkvi sv. Save- Žalna liturgrija bo ob 8., parastos pa ob 9. dopoldne.
e— Za proces zaradi znanega spopada
prj Prihovi. ikii se bo pričel danes ob 8. na okrožnem sodišču v Celiu. vlada izredno živahno zanimanje- Da prepreč, naval občinstva, je pre&sedništvo okrožnega sodišča včeraj sklenite dovoliti poslušalcem vstop v razpravno dvorano samo s posebnimi vstopnicami. Nista preteklj dve urj, pa so vstopnice že pošle, »n je ostalo zelo mnogo ljudi brez vstopnic. Zaradi velikega števila zagovornikov in prijavljenih novinarjev «o namestili v dvorani še rezervne mize in sto-
1C'KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 reprizo prekrasnega filma »KREUTZERJEVA SONATA« (Lil Dagover).
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v juliju po stoletnem koledarju
Dan Je dolg 16 ur, 2 minuti in se do konca
meseca skrajša za 56 minut. S. 28. Viktor močno deževje
C. 29. Marta
P. 30. Julita Z. krajec ob 19.47 S. 31. Ignacij
oblačno, deževno
deževno
deževno
Poročilo Meteorološkega zavoda na nnivend
27. Julija
Ljubljana 7. 762.4. 16.0, 89, NI, 2, dež, 18.8; Zagreb 7. 761.,9- 18.0, 80, NNE1, 2, dež,
100;
Beograd 7. 761-0, 19.0, 80, SW2, 5, dež, 6.0; Sarajevo 7. 764.5, 16.0. NW2, 10, dež- 7.0-Temperature: Ljubljana 25-2, 150; Zagreb 27.0, 16.0; Beograd —, 17.0; Sarajevo —, 14.0; Skoplje 35-0- —.
»JUTRO« št. 173	-- ■	-* 5	■ ■	Sreda. 28. VII. 1937
rNIVEA^ l CREMh/
Gospodarstvo
Akcija Narodne banke za vzpostavitev likvidnosti naših denarnih zavodov
aspela tekma ianlJe. Društvo
kmetskih fantov in deklet v Dramljah pri Celju je priredilo v nedeljo tekmo žanjic. Uspeh prireditve je bil nad vse pričakovanje lep. Kmalu po poldnevu se je začela zbirati pred 6taro šolo v Dramljah veliika množica ljudi in se formirala v pester sprevod, v katerem so vzbujali pozornost zlasti posamezni prizori iz kmečkega dela. V lepem številu je korakala v sprevodu tudi mladina, opremljena s srpi, moti-kami, kosami, cepoi in dr. Dolg sprevod, ki sta ga ptvo-rila zastavonoš; z državno zastavo in zeleno zastavo Zveze, je krenila v Št. Ilj na 'tekmovalni prostor, kjer je bilo najprej kmetsko mladinsko manifestaciijsiko zborovanje, ki ga je s pozdravnim nagovorom otvoril društveni predsednik g. Mastnak-Maito sta govorila predsednik Zveze kmetskih fantov in deklet g. Ivan Kronovšek iz Ljubliane ter zastopnik drušva s Ponikve ob juž. žel. g. Stanko Korže. Po zborovanju se je pričela tekma žanjic, ki so ji sledili številni gledalci z velikim zanimanjem. Med udeleženo! je bilo tudi mnogo članov kmetskih fantov in deklet iz Savinjske doline in iz šmarskega sreza.
e— Usoden požar zaradi strele. V noči od ponedeljka na torek je med hudo nevihto treščilo v hišo 33iet;nega posetnika Vinka Špiljaka na Dolu v okolici Šmarja pri Jelšah. Hiša je bila v h;pu v plamenih in jc kmalu pogorela to tal. Strela je tudi oplarfla posestnika Vinka Špiljaika, ki je spal v hišj. špiijaka, ki je dobil hude opek Vime na nogah in levi strani telesa, eo v_ zadnjem trenutku rešili iz goreče b:še> im £'a nato prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Zopet napad. V nedeljo ie nekn Peter Krivec napadal na resft'i v Roea%i Statini 24-letnega zidarja Karla Straška iz Tekačevega pri Rogaški Slatini ter ga z udar-c; z motiko močno poškodoval po čelu in glavi.
Pred noge Vam položim
najboljše, kar imam: »Eucerit«^
EUCERIT je krepOno sredstvo za kožo, ki zvišuje njeno naravno odpornost. Samo NI-VEA vsebuje Eucerit ln zato ne morete dobiti ničesar, kar bi bilo «enako dobro" ali .boljše". NI VE A cmanjSuje nevarnost sončnih opeklin i» daje Vaši koži hitro lepo rjavo barvo.
pravljajo ti članki, se objavlja naslednje: Privilegirani izvozni družbi je med drugim poverjeno izkoriščanje kontingentov na podlagi trgovinskih pogodb, kj jih je na. ša kraljevina sklenila s posameznimi državami. To delo izvršuje družba v sporazumu s pristojnimi ministrstvi za trgovi. no in industrijo, za finance in za kmetij, stvo ter pod popolnim nadzorstvom njihovih organov. Na enak način so bili izvršeni tudi posli, ki so postali predmet omenjenih napadov v javnosti. Na podlagi vsestranske proučitve zadeve objavlja mi_ ^listrstvo za trgovino in industrijo, da so bili ti posli izvršeni uspešno in v popolnem redu in da prevračajo trditve, navede ne v omen jenih člankih, dejstva, ki jih ne pravilno predstavljajo (iz kabineta mini_ stra za trgovino in industrijo).
111.85, Oslo 109, Köbenhavn 96.85, Praga 15.19, Varšava 82.70, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna ško. da 405-75 — 407, 4*/« agrarne 52.50 —53* 6"/» begluške (drobni komadi) 72 den. 6% dalm. agrarne (srednje veliki komadi) 71 den., 7«/, invest. 89 bi., 7% stafoiliz. 86.50 bi. 7«/oBlair 84 den., 8"/oBlair 94 den-, delnice: PAB 195—196,' Trboveljska 240 den.. Gutman 55—60, gečerana Osijek 190 — 200, Osiječka ljevaonica 200 bi., Du. brovačka 380 — 400, Oceania 280 — 300*
Beograd. Vojna škoda 405.50 — 406 (406), 4°/n severne agrarne 52 dea., 6% begluške 76.25 — 76.75 ( 76.50), 7«/» Drž. hip. banka 100 den., 7% Blair 84.25:85, PAB 197 — 198 (198), Narodna banka 7150 den.
a_ Pravoslavna parohija v Mariboru obvešča svoje vernike, da bo v četrtek 29. t. m. ob 10.15 po odsluženi liturgiji parastos po Hagopokojnem patriarhu gospodu Varnavi, ki ho istega dne položen k večnemu počitku. Vsi verniki naj žalnemu obredu prisostvujejo t«r razobešajo istega dne žalne zastave
a— Akcija za samostojno tezensko občino. Te dni je bila odposlana na merodajno mesto vloga z zadostnim številom podpisov volilnih upravičencev za zopetno osamosvojitev bivše občine Tezno, oziroma izločitev iz upravne občine Pobrežje. K novi občini Teznn naj bj se priključilo vojaško vežbali-ki spada pod radvanjsko občino, ter nova naselbina Dobrava. ali takozvana »Abesinija« ob vzhodnem konou Tezna. Nova občina bi bila lepo zaokrožena celota s skoraj 3000 prebivalci.. H očka občina se ne-proti vi izločitvi Dobrave. Ni pa še znano stališče radvanjske občine zaradi izločitve vojaškega vcžbaliSča ter pobrežke občine radi izločitve dela Ptujske ceste.
a— Iz mestnega vojaškega urada. Letošnja naknadna zaprisega vojnih obveznikov bo v četrtek 29. t. m. ob 10. uri v Gambri-novi dvorani. Pri mastnem voj. uradu se dobijo informacije glede razpisanega kon-kurza za sprejem vojno državnih gojencev za slušatelje medi-cine ter za popravilo voj; objektov in gradnjo konjušnice v vojašnici Kralja Petra I. v Mariboru.
a_ Elektrika prodira. Električno omrežje se bo razširilo na Pobrežju in sicer ua južni del Stanko Vrazove ulioe. Gubičevo ulico in Zrkovsko cesto do tovarne Thoma ter Jadransko ulico.
a— Iz Sennneringa t Rim pod vlakom ie nameraval potovati mlajši poljpkj državljan iz Krakova, pri katerem niso našli nekakšnih dokumentov. V Mariboru so ga namreč organi obmejnega komisariia^a izsledili pod železniškim vagonom brzo vlaka med kolesjem in pripravami ravore ter ga izvlekfi iz skrivališča, v katerem je, kakor je sam izpovedal, nameraval nadaljevati svojo vožnjo v Ri.m. kjer je nameraval iskati zaposlitve. Pri njem so našli 3 groše (:25 para). Pri obmejnem komisarijatu pa mu niso mogli vsega verjeti in so ga izročili policiji.
a— 0 novem dravskem mostu je med drugim razpravljal pobrežki občinski odbor na svoji zadnji seji. Sklenili so. da bo v kratkem sestanek odbora za gradnjo mostu, na katerem naj se napravijo konkretni sklepi glede ponovne urgence na merodajnih mestih.
a— 35.000 dinarjev škode trpi posestnik Franc Robar iz Ljušečke vasi pri Poljčanah, ker mu je požar uničil gospodarsko poslopje.
a— Utopljenec v tu'munu. Skupina mla-dih fantov, med njimi tudi 14-letnj posestnikov sin Feliks Lipovšek, so se v bližini Ruperč kopali v Pesnici. Ko .je Lipovšek stopil v vodo, ga je zagrabil neki 15-letni tovariš ter ga potisnil pod vodo. Ko je to svojo šalo še ponovil, sc Lipovšek ni več pojavil na površju ter je utonil. Truplo tragično umrlega Lipovška so nekaj ur zatem našli v 0 m globokem tulmunu. Fant, ki je zakrivil Lipovškova smrt, je pobegnil in ga ee-daj iščejo orožniki.
Trbovlje dobe Zdravstveni dom
Trbovlje. 27. julija
V	soboto 24. t. m- je bjila v občinski posvetovalnici anketa glede ustanovitve pre-potrebnega Zdravstvenega doma v Trbovljah- Anketo je sklical in vodil šef Higienskega zavoda g. dr. Pire, ki je v nagovoru pojasnjeval nujno pot reko te ustanove, ter ie priporočal primerne ukrepe za čini hitrejšo ustvaritev zamisli. Zahvalil se je predsedniku občine g- Klenovšku za njegovo odločnost in vsestransko uvidevnost, 6 katero se je zadeva vendarle premaknila z m rive točke.
V	Zdravstvenem domu naj dobijo svoje zatočišče posvetovalnica za matere, proli-tuberkulozni dispanzer ter šolska poliklinika. Poleg tega pa naj predvideva še prostore za ambulatori) ter šolsko kuhinjo. Po daljši vsestranski razpravi, v katero so posegli navzoči zastopmik; vahljenih korpo-racij, je bil na predlog župana g. Klenov-ška izvoljen naslednji kura tori j: predsednik šef Higienskega zavoda g. dr. Pire, tajnik občinski stavbenik g- Rancimger, blagajnik ban&ki svetnik g Križnik, revizor upravitelj meščanske šole g. Osterc ter po eden zastopnik župnega urada- T P D. bratovske skladnice, protituberkulozmega dispanzerja jn krajevne protituberkulozne lige.
Kuratorij bo imel prvo sejo 1B. avgusta in bo razpravljal o idejnem načrtu stavbe, sestavil bo finančni načrt stavbenega fonda. v katerega prispeva občina po letošnjem proračunu kot temelj ini kamen za enkrat 120.000 dim. Na tej seji se bodo izvedle tudi formalnosti glede stavbenega dovoljenja, komisijskih ogledov itd- Sestava kura-torija daje poroštvo, da bo vendarle ustreženo vseobčj potrebi in želji tukajšnjega prebivalstva, _. /
Borze
27- julija.
Na ljubljanski borzi sta se danes med oficielnimi tečaji okrepili devizi London in Pariz, dočim notira deviza Newyork za malenkost nižje. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.39, angleški funti pa so se nudili po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil pro. met v avstrijskih šilingih po 8.3550, v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 30.15. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.77. v Beogradu 12.75 in v Zagrebu 12.76, odnosno za konec avgusta 12.75, za konec septembra 12.65 in za ko nec oktobra 12.55.
Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda notirala 405.75 — 407 (v Beogradu je bil promet po 406). Do zaključka pa je prišlo v 4®/» agrarnih obveznicah po 53 50 in v delnicah PAB po 196 (v Beogradu po 198).
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2396-66—2411.26, Berlin 1745.53 — 1759.40, Bruselj 730.45— 735.52. Cuiih 996.45 — 1003.52, London 215.73 — 217.79, Newyork 4307.25 — 4343.56, Pariz 162.32 — 162.32 — 163.76, Praga 151.33—152.43, Trst 227.70—230.78.
Curih. Beograd 10. Pariz 16.3250, Lon don 21.6950, Newyork 435.3750, Bruselj 73.35. Milan 22.95, Amsterdam 240.45, Berlin 175.30, Dunaj 82.50, Stockholm
Blagovna tržišča
2 ITO
+ Chicago, 27. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 119.125, za sept. 116.75. za dee. 118.875; koruza: za sept. 96.50, za dee- 72.875.
+ Winnipeg, 27. julija. Začetni tečajj: pšenica: za okt. 132, za dee. 128.75-
+ Novosadska blagovna borza (27. t. m.) Tendenca nespremenjena, promet srednji. Pšenica: nova: baška I78—180. sremska in slavonska 175 — 178 banatska 174 — 180, baška ladja Tisa in ladja Bege j 188 — 190. OTes: baški sremski in slavonski 100 — 102.50 Rž: baška 155 — 160. Ječmen: baški in sremski 64 — 65 kg, novi 125 — 130. Turščica: baška in sremska 94 — 95, tanatska 91 — 92. Moka: baška jn banat-s!fa »Og« in »Ogg« 267.50 — 277.50, »2* 247.50 — 257.50, »5« 227.50 — 237.50, »6« 197.50 _ 207-50, »7« 165 — 175. »8< 120 — 125. Otrobi baški: baški. sremski in banat-ski. v juta st ih vrečah 90 — 95, ba ški v ju-tastih vrečah, ladja 94 _ 95.
BOMBAŽ
-f Liverpool. 26. julija. Tendenca stalna- Zaključni tečaji: za julij 6.16 (prejšnji dan 6.15), za okt- 6.17 (6.16), za dee 6.16 (6-15), za mare 6.21 (6.19).
-f- Newyork, 26. julija. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za avg. 10.85 (11-12), za dee. 10.90 (11.13), za mare 10.98 (11.19).
Abesinija bo izključena iz DN
London, 27- julija, o. V tukajšnjih diplomatskih krogih pričakujejo» da bo na jesenskem zasedanju DN rešeno vprašanje Abe-sjniie na ta načiin, da bo Abesinija vsaj za sedaj črtana kot članica DN, čeprav baje ne bo istočasno priznana tudi italijanska aneksija. Na ta način bo zopet odprta pot za uspešna pogajanja med Italijo in Anglijo ter bo omogočen Italiji povratek v DN.
Lansbury za novo DN
Kopenhagen, 27. julija, b. Na kongresu anglosaksonske organizacije nasprotnikov vojne »War Resistcrs Internat:onal«, ki se je vršij v danskem glavnem mestu in ki mu je prisostvovalo 250 delegatov, v glavnem iz anglosaksonskih držav, je med drugimi spregovoril tudi bivši leader angleške laburistične stranke Lansbury, ki je izvajal med drug-m: Namesto kolektivne varnosti naj bi na svetu zavladala kolektivna pravičnost. Bogate države, kakor so Anglija, Rusija in Zedinjene države Severne Amerike naj bi se naučile deliti svoje bogastvo z revnimi. Sedanje DN je zgrešilo i\iojo nalogo. Zato nam je potrebna ustanovitev novega DNt katerega skupščina naj bi bila sestavljena iz direktno izvoljenih zastopnikov vseh narodov sveta. Kot pogoj za uresničenje pravičnosti med narodi zahteva Lansbury ureditev svetovnega gospodarstva na novi osnovi. Izločijo naj se vsi državni monopoli in vsi trgovski privilegiji, upravo kolonij pa naj prevzame nanovo organizirano Društvo narodov.
gal angleškega prvaka Austina z 8:6, 3:6. 6:4. 6:3.
Končno stanje je torej 4:1 za Ameriko
in Davisov pokal, ki ga je princesa Jelena Viktorija izročila zmagovalcem, bo zopet odšel v Ameriko. Današnjima igrama je prisostvovalo nad 10.000 oseb.
Turnir v Parmi
Pärn. 27. julija, i- Včeraj je bil tu končan šahovski turnir, na katerem je zmagal estonski mojster Schmidt s 5 in pol točke. Slede Flohr. Keres, Stahlberg 4 in pol. Tariakower 4. Opočenski 3 in pol, Raud 1 in pol, Willard 0.
Sreda, 28. julija Ljubljana 12: Citraški koncert (plošče).
—	12.45: Vreme, poročila- — 13: C as- spored, obvestila. — 13.15: Napevi v raznih priredbah (plošče). — 14: Vreme, borza.
—	19: Cas. vreme, poročila, spored, obve stila. — 19-30: Nac. ura: Glasbena kultura v slovenski pedagogiki (g. D. Cvetko).
—	19.50: Šah. — 20: Balalaike (plošče)-
—	20.10: Mladinska ura: Počjtnice doma (g. M. Zor). — 20 30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine, dirigent A. Neftat. — 22: Čas- vreme, poročila, spored.
—	22.15: Citre solo (g. E. Mesgolits).
Četrtek, 29. jnlija Ljubljana 12: Operna glasba (plošče).
—	12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas spo red, obvestila. — 13-15: Odlomki iz zvočnih filmov (plošče). — 14: Vreme, borza.
—	19: Čas. vreme, jjpročila- spored- obvestila. — 19-30: Nac. ura: Savez Sokola kr. Jugoslavije. — 19.50: 10 minut zabave. — 20: Foster: Melodije z juga valček (plošče). — 20.10: Slovenščina za Slovence idr. R. Kolarič). — 20.30: Koncert spevov in dvospevov (gg. Jože Gostič jn Marjan Rus).
—	22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22-15: Trio mandolin (gg. Antunovič, Prjv-šek- Haršlag).
Beograd 17.20: Narodna glasba. — 17.40: Orkester. — 20: Orkestralen in pevskj koncert. — Zagreb 17-15: Lutkovna igra. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.20: Lahka glasba. — Praga 19.10: Iz volaškega življenja. — 20-25: Klavirski koncert. — 21.10: Lahka godba orkestra in solistov. — 22.25: Plošče. — Varšava 20: Lahka in plesna muzika. — 22: Violinski koncert. — 22-30: Španske pesmi. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 13.10: Simf- muzika- — 16.05: Lahka godba s plošč. — 17.30: Pevska ura.
—	1925: Barska muzika. — 20.05: Vesc-Joigra. — 22.20: Koncert orkestra. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 18: Iz starih in modernih opere*. — 19.20: Koncert solistov. — 20.10: Iz življenja ob zvočnem tilmu. — 21.10: Šlagerji na tekočem traku. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — München 19: Operetni večer. — 21.10: Recitacije in komorni orkester. — 22.20: Lahka glasba s plošč. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — Stnttgart 19: Pes*er glasbeni program s plošč- — 20.30: Vesela spe-vpigca, — 21,15i .
Osemkrat večji izvoz v Francijo
Spričo velikega izvoza pšenice in koruze na podlagi lanskega trgovinskega sporazuma je bil letos na*5 izvoz v Francijo osemkrat večji nego lani in je tako Francija prišla v naši statistiki izvoza na tretje mesto, takoj za Nemčijo in Avstrijo, in sicer z deležem 10.7% (lani 2.3%). Uvoz iz Franacije pa se je nadalje zmanjšal, očitno zaradi tega, ker letos nismo iz Francije uvozili nobenega zlata kakor prejšnja leta. Gibanje naše trgovinske bilance s Francijo je bilo naslednje (v milijonih Din):
izvoz uvoz saldo I. poli. 1935. 22.2 99.5 — 77.3 I. poli. 1936.	36.8 63.6 — 26.6
I. poli. 1937 300.9 39.7 +261.2
Precejšen del tega izvoza nam je Francija letos plačala v devizah; navzlic temu pa je ostalo v kliringu dovolj sredstev, da se je i aldo našega klirinškega dolga, ki se gibal prej na višini okrog 90 milijonov, docela izravnal.
Obnovitev trgovine z Italijo
Italija, ki je bila pred dvema letoma še na prvem mestu pred vsemi državami, kamor smo izvažali, je lani zaradi sankcij padla na enajsto mesto. Po obnovitvi trgovine z Italijo pa je letos prišla zopet na četrto mesto z deležem 8.9% (lani 2.0). še hitreje pa se je po končanih sankcijah zopet povečal naš uvoz iz Italije in je letos Italija prišla med uvoznimi državami zopet
Pariz, 27. julija, b. Francoski finančni min:ster bo na prihodnji seji vlade predlo« žil načrt koordinacije francoskega železniškega in cestnega prometa. Načrt predvideva med drugim tudi združitev sedanjih sedem francoskih železniških družb v eno samo družbo, pri kateri bo udeležena tudi država, vendar pa ne z brezpogojno večino.
Amerika dobila Davisov pokal
London. 27. julija. w. Danes sta se vršili dve odločilni single igre v tekmovanju za Davisov pokal. Po včerajšnji zmagi Američanov v doublu je prišlo do odločitve prav za prav še v prvi današnji igri, v kateri je Američan Parker porazil Angleža Hareja s 6:2, 6:4, 6:2. Hare jc bil vidno razburjen ter je napravil mnogo napak. Parker, ki je dosedaj v tekmovanju za Davisov pokal slabo igral, je bil danes v zelo dobri formi.
.V drugi igri je Američan Budge prema-
3 »JUTRO« Si m
asm
6
-jktctot %
Meja med staro
in ostalim svetom
je sloviti kitajski zid. Japonski vojaški oddelki so že prispeli do njega in čakajo nadaljnjih povelj
Boj
m Džinglskanovo dediščina
Kakšna ho usoda Mongolije? — Tri velesile si laste srednjeazijsko visoko planoto — Rusija v Vzhodnem
Turkestanu
Kitajska, Rusija in Mandžukuo-Japonska Bi delijo ogromno srednjeazijsko visoko planoto,, ki po njenih stepah potujejo potomci Džingiskana s svojimi malimi konji in ovčjimi čredami od pašnika do pašnika. Brez-vodne puščave, kakor Gobi, in gorske verige na severu in zapadu obrobljajo to deželo, v kateri je le malo stalnih mest. Od petih milijonov Mongolcev jih je danes samo še 1.3 milijona v neki odvisnosti od Kitajske, in to v notranji Mongol-ki. Dva milijona jih živita pod japonsko interesno sfero v Mandžukuu in ostanek 1.7 milijona živi v Zunanji Mongolski in v Vzhodnem Turkestanu, torej v ozemljih, ki so, kakor znano, sovjetizirana.
Notranja Mongolska, ki ima neko avtonomijo, a priznava še vedno kitajsko oblast, je že leta sporna točka omenjenih treh velesil. Kitajska se tu na podoben način bori in umika kakor v svojih severnih po-vincah, med tem ko Rusija in Japonska, neprestano napredujeta. Kitajska vlada, ki Ima v mongolskem princu Sečevangu svojega najvplivnejšega pristaša, še davno ne kaže volje, da bi se umaknila popolnoma. Se vedno pošilja kitajske koloniste v deželo, in gradi avtomobilske ceste, po katerih prihajajo sem njeni vojaki, da bi zopet za:tražili vpadna vrata vseh severnih osva-jačev.
Po drugi strani pa stremi tudi Sovjetska Rusija za tem, da bi razširila svoj vpliv na Notranjo Mongolsko. Za to državo je Notranja Mongolska najvažnejše vezno ozem-
f	-roda.
Julij —avgust
70.— dinarjev
flnevni pension z vsemi kopališkimi taksami. — Direkten vagon iz Ljubljane ob 8.00 zjutraj pride v kopališče ob 14.18 pop.
Zahtevajte obširne prospekte od UPRAVE RADENSKEGA ZDRAVILNEGA
KOPALIŠČA SLATINA RADENCI (pri Mariboru)
Ije s komunističnimi deli Kitajske in odskočna deska za nadaljnjo sovjetizacijo Azije, končn pa tudi odbijač proti japonski ekspanziji. Sovjetske garnizije so v vzhodnem Turkestanu in v Zunanji Mongonski so ruski častniki ustvarili mongolsko vojsko A navzlic vsemu prizadevanju položaj boljševikcv v Zunanji Mongolski nikakor ni premočan, kajti protiverske tendence komunizma, ki se skrivajo tu sicer pod plaščem nekega hlinjenega upoštevanja ljudske mentalnosti, med Mongolei ne zbujajo navdušenja, a razen tega so Rusi vendarle plemensko nekaj tujega v tej deželi.
Mnogo lažje stališče imajo v tem pogledu Japonci, ki so Mongolcem po veri in plemenu sorodnejši in so zato z mandžu-kujsko-mongolskimi pomočnimi četami deloma že zasedli Notranjo Mongolsko. Prej ali slej bodo razširili svoj vpliv tudi na vzhodne mejne pokrajine Zunanje Mongolske. Za Japonce je Mongolska važna ne samo iz strategičnih in protiboljševiških razlogov, temveč tudi kot gospodarsko področje,' pred vsem zavoljo proizvodnje volne.	'	'm
Dočim je najmogočnejši knez Mongolske, princ Tehvang, še pred nekoliko leti znal spretno izkoristiti rivalitetne boje vseh treh velesil za svoje stremljenje po neodvisnosti, je videti, da se v zadnjem času nagiba na Japonsko stran, ki mu nudi morda še največjo možnost, da si ohrani neko omejeno avtonomijo po vzgledu Mandžukua. Prin-čeva naklonjenost pomeni za Japonsko mnogo, kajti mož je Džingiskanov potomec in ima kot takšen velik vpliv na svoje rojake. Tahvang je v političnih in vojaških zadevah zelo napreden, pridobil si je neko splošno izobrazbo in si je ustvaril tudi precejšnjo vojsko.
Položaj je danes takšen, da se bo mongolsko vprašanje moralo v najbližjem času razčistiti, pa naj pride sedaj dejansko do japonsko'kitajskega spopada ali ne. Japonska in Kitajska bosta skušali na vsak način razširiti svoj vpliv na Notranjo in Zunanjo Mongolsko, Rusija pa tudi ne bo smela zaostajati, če si hoče ohraniti svoj vpliv.
Skrivnostne sile v zelenjavi
Danski učenjak prof. Sodermann je po mnogoštevilnih poskusih ugotovil, da so v zelenjavi s le, za katere ljudje doslej nismo vedeli. Sodermann pravi, da pospešuje špinača častihlepno it, krompir aela človeka. molčečega, fižol zbuia umetniško delavnost, grah te napravi lahkomiselnega, kis-lica otožnega, zelena solata pa muzikal-nega...
Vsem psihologom bi bilo torej treba priporočiti, naj zapisujejo ljudem s kompleksi manjvrednosti trikrat na dan špinačo. prepirljivim zakoncem krompir, skopuškim stricem pa grah. Na žalost ne navaja prof. Sodermann nobene zelenjave, ki bi polnila prazne mošnjiče in ki bi jo človek potem rade volje kombiniral z grahom.
Letalske nesreče zahtevale 78 življenj
V bližini Sheffielda na Angleškem je treščilo veliko, trimotorno vojaško letalo na tla in zgorelo. Pet oseb je izgubilo pri tem življenje. V zvezi s to nesrečo poročajo, da so podobne nesreče na Angleškem zahtevale. samo letos že 78 človeških žrtev.
Kaj je vojna?
Kongres krtčanrirth cerkva t Oxfordu
se je b&vil med drugim b vprašanjem, kak-8no »tališče naj zavzamejo cerkve do vojne. Val govorniki bo pri tej priliki obsodili »umetno podžiganje kompleksov vojnega strahu.«
Poročilo, ki se je » njim bavil poseben odsek zborovanja, označuje vojno med drugim kot »hudičevo nasilje zoper človeka« ln kot demonstracijo za mogočnost, ki jo ima greh na zemlji. Cerkve bi ne smele vojne zagovarjati v nobenem primeru in tudi js ne opravičevati. Poročilo se bevi potem z Društvom narodov in pravi, da bi bilo treba spremeniti njegove pogodbe. Pozdravlja pa tudi napredek, ki so ga ljudje dosegli s pomočjo Društva narodov in pravi, da so načela, na katerih sloni, kakor tudi ideali, ki so ga ustvarili, dobri. Rimsko katoliška cerkev se tega zborovanja, kakor mano, ni udeležila.
V poletju sta zmrznila
Srednješolski profesor Heinrich Günther lz Linea in 19-letni srednješolec Kurt Gruber sta se proslo soboto napotila v Dachstein. Zalotil pa ju je snežni vihar, da nista več našla poti domov. Našli so ju mrtva in so ju prenesli v dolino, kjer so ju pokopali.
V Parizu imajo poleg svetovne mestave tudi razstavo psov, na kateri vidi obiskovalec izbrane primerite vseh vrst. Ena naj* lepših je pač ta, kiga je ujel fotograf na ploščo
Trije polkovniki — režiserji angleške politike
Sir Hankey, lord Wigram in lord Tweedsmuir — Tajnik vseh angleških kabinetov od 1919* do danes — Bivši častnik v burski vojni 30 let v službi angleškega dvora Bodoči premier angleške vlade
Angleške politike ne določajo samo odgovorni ministri, temveč jo iz ozadja vodijo pred vsem poedini možje. Ce vprašaš poučene osebe, kdo dela prav za prav angleško politiko, ne dobiš odgovora: »Chamber-lainova vlada«, temveč ti bodo poveaail pred vsem tri imena, ki tudi pozornemu bralcu dnevnega tiska niso posebno znana. To so: sir Maurice Hankey, lord Wigram in lord Tweedsmuir.
Dva izmed teh gospodov sta samo »tajnika«, a pri tem ne smeš misliti na kakšne nevažne male uradnike, ki so si iz tega ali onega razloga pridobili neko moč nad svojimi predstojniki. Sir Maurice Hankey je n. pr. že od 1. 1919. tajnik vsakokratne angleške vlade in bi vedel o vseh premierih v tem času in njihovih ministrsk h tovariših povedati več nego kakršen koli drug človek. Pozna tudi vse politične skrivnosti poed nih vlad. v=e pogodbe, ki so jih vlade podpisale, in vse debate, ki so jih vodili, preden so postale kakšne pogodbe, zakoni in sklepi kri in meso.
Maurice Hankey je bil topmčarski častnik in je kot polkovnik stopil v pokoj. Pravkar je do:egel šestdeset let in ob tej priliki ni bilo nobenih posebnih slavnosti. To je umljivo, kajti mož daje prednost igri v senci in njegova osebna skromnost je obenem tudi njegova najboljša diplomatska šahovska poteza, čim manj govore o njem, tem lažje mu je delo. O odnosih med vlado in krono je poučen lz prve roke in pozna
Telovniki proti bodalom
Kitajski vojaki preizkušujejo telovnike proti naskokom na nož, ki naj jih ščitijo pred bajonetnimi napadi japonske vojske
Odločna žena zahteva alimente
Ameriška groteska v državi Colorado
Malo ameriško mesto Largmont v državi Coloradu je ta čas prizorišče prave ameriške groteske. Sodišče je nekega Ralpha Johnsona obsodilo, da mora svoji ženi, ki se je od. njega ločila, plačevati vsak dan 6
Mars brusi bridki meč • • •
V £tenčinu §e izkrcavajo japonske čete, bi so jih tokijski oblastniki mobilizirali proti
eaumsm jWPMagfcs yiao§
dolarjev in 70 centov alimentov. Johnson pa ženi ni plačeval. Tedaj sì je izmislila žena učinkovit pripomoček, da pride do svojega denarja. Nekega dne se je pojavila v hiši svojega bivšega tasta, kjer stanuje tudi nje mož. Sedla je na verando in izjavila, da prej ne odide, dokler ne dobi, kar ji gre.
Vest o tej neiavadai m»todi, ki naj bi izsilila izplačilo alimentov, fe je razišrlla kmalu po vsej državi. Od blizu in daleč prihajajo v Largmont cele kolone avtomo-bilistov, ki hočejo videti odločno ženo. Hoteli in bari malega mesta so prenapolnjeni ln sedaj je neki spretni brivec Izkoristil tudi ameriško strast za stave in je osnoval v svojem lokalu neke vrste totallzator, kjer sprejema stave glede trajanja in uspeha te stavke.
Ukraden pokal ruskega carja
Pred nekaj dnevi je neznanec vlomil v modni salon Halasz v Budimpešti. Odine, sel je zlat potali, kl ga je lastnici modnega salona • poklonil njen tast, bivši usluž. benec avstro-ogrekeg» poslaništva v Pe trogradu. Zlati pokal je dobil dbdarovanec ob neki priliki od zartnjega ruskega carja. Vlomilec je prodal pokal na starini za bo_ rih pet pemgöv.
Prepovedani „Beneški trgovec"
Oblasti v Bostonu so prepovedale za rabo v šcOi Shakespeareovega »Beneškega trgovca,«* £eä da ärsana Breveč žali Žide,
Stanovanje
brez ključev
Na čl*--"t pod tem naslovom v nedeljski Številki n«*ega lista se je oglasil v uredništvu g. Ivan Tarman, državni puškarski mojster iz Kamnika, ln nam predložil prepričljive dokaze, da je podobno ključavnico brez ključa, kakršno je Izumil Dunajčan Schneider, že davno izdelal on sam. 2e od 1. 1927. se je g. Tarman bavil z idejo absolutno varne zapiralne naprave, ki je ne bi mogel odpreti nihče razen njenega lastnika, in ta probier ki ga je Dunajčan rešil s pomočjo elektike. je naš rojak izvedel na enostavnejši, mehanični podlagi, kl je nemara Se bolj zanesljiva.
Njegova modelna naprava Ima tri skrite obroče in se ž njihovo pomočjo odpira na enega Izmed 216 možnih načinov, obroče pa je mogoče postaviti tako, da bi lahko izdelali milijon zapiračev, ki bi vsak funkcioniral drugače od drugih. Z večjim številom obročev narase tudi število zapiračev v nedogled. Med posebnostmi Izuma našega rojaka bj omenili to, da naprave od zunaj ni mogoče demontirati kakor navadno ključavnico; v primeru potrebe se da način njenega odpiranja spremeniti v treh do petih minutah; če hočeš, jo lahko uporabljaš tudi kakor navadno ključavnico. Posebna komisija, kl je izum preizkusila, se je izrekla o njem zelo ugodno in ta čas je v rokah naših oblasti, ki se zanimajo zanj.
MEDICINSKI IZREKI
Pustite, naj ee trpeči joče. Solze mu ie dala narava- ki si ve sama v vseh primerih aaibolie nomagatj* frUxaED»
sklepe vlade večinoma prej nego kralj sam, ki mu kot kurir prinaša vesti.
»Sivi polkovnik«, kakor ga imenujejo, j« lastnik najvišjih redov, ki jih morejo podeljevati kralji Anglije, Italije in Belgije. Ima tudi križ častne legije in druga odlikovanja, ki jih je prejel za svoje mednarodno delovanje, čeprav jih je le malo, ki poznajo njegovo ime, je bil od mirovne konference dalje v vodilni ulogi navzoč skoraj na vseh evropskih konferencah, ki se jih je udeležila Anglija.
V Buckinghamski palači Ima Hankey velikega tekmeca. Tarn vlada lord Wigram, ki služi že trideset let angleškemu dvoru in ki je bil četrt stoletja zasebni tajnik kralja Jurija V. Med tem ko se je Edvard VHI. v kratki dobi svojega vladanja odpovedal njegovemu svetu in se naslanjal na svoje po r ebne zaupnike, je Jurij VI. pozval danes 64-letnega svetovalca svojega očeta nazaj in mož vodi spet državne posle v bucking-hamski palači, ne da bi javnost to mnogo opazila. Lord Wigram je začel svojo kariero kot častnik v bursk; vojni ln je bil od 1. 1906. dalje tajnik kralja Jurija V. Njegov politični vpliv je ogromen in njegov nasvet v važnih primerih lahko zelo vpliva na kraljevo zadržanje.
Kakor Wigram, je imela še druga osebnost velik vpliv na politične odločitve Jurija V. To je spet polkovnik, ki ima za seboj sijajno kariero kot odvetnik, vojak, vohun in — pisatelj kriminalnih romanov m filmov, ki ga svet pozna pod Imenom Johna Buchana. Tri leta je že kot lord Tweedsmuir član zbornice lordov in so ga na posebno željo Jurija V. imenovali zi generalnega guvernerja Kanade. Med mladimi politiki ima navdušene pristaše, ki upajo, da se bo vrnil iz Kanade in prevzel odgovorno mesto v vladi. Njegov vpliv na parlament, ki mu je sam pripadal mnogo let kot zastopnik škotskih vseučilišč, je še preko Oceana silen ln njegova politična poročila iz Kanade so bila odločilna za mnoge akcije angleške vlade glede Amerike ln imperialne politike. V Zedinjenih državah uživa velike simpatije in o njegovem nedavnem po-setu v Washingtonu pravijo, da ni bil samo za razvedrilo, temveč da je lord Tweedsmuir dosegel ob tej priliki novo znatno konsolidacijo enotne fronte anglosaških dežel. O njem pravijo, da postane v doglednem času premier angleške vlade in že to dovolj jasno označuje vpliv, ki ga ima v angleški politiki kot eden izmed trojice polkovnikov, ki to politiko ravnajo iz ozadja.
Kosilni stroj jo je usmrtil
Iz Brna poročajo, da je neka sorodnica starega predsednika češkoslovaške republike, 17 letna Margareta Masarykova, umrla strašne smrti. Ko je upravljala kosilni stroj, je zašla med nože, ki so jo razrezali na kose.
ANEKDOTA
Karel Filip Emanuel Bach, sin starega Sebastiana Bacha, ni bil vedno zadovoljen e Friderikom Velikim, s katerim je pou gostoma igral flavto. Svojih misli pa kralju v takšnih primerih ni zamolčal. Ko mu je kralj nekoč dejal, naj se drži takta, ki ga je dolžan vladarju, mu je odvrnil, naj se sam drži takta (namreč muizikalnega), pa bo vse dobra Nekoč je neki poslušalec dejal Bachu navdušeno: »Koliko takta ima pač kralj!« Bach je odgovoril z gnevom: »Da. mnogo raizličnega takta!«
VSAK DAN ENA
»Oprostite, moja zaročenka je nekje slišala, da bodo to borbo snemali ?a film!«
^fiver^bodji ggakiy.«i
i .	»JUTRO« H. 173 ~~
Kulturni pregled
Beneški settecento
hvaležnega kmetijstva, posebno na Murskem p<rfju vdomačene konjereje. Ko se je oženil in ae preselil na svoje novo domovanje v Banovcih, je privedel B seboj tudi kobilo, ki mu jo je dal oče in ki je postala temelj njegovi konjereji. Skoro na vsaki dirki v Ljutomeru, Mariboru in tudi drugod si lahko čital ime Alojza Slavita in njegovih favoritov, tako Sokola in Orla, v zadnjih letih pa Nervusa vitae. Znamenita je tudi Slavičeva reja štajerske kokoši. Bivša mariborska oblast je našega petdesetietnika celo imenovala za vzornega kmeta, kar je brez dvoma velika počastitev. Lani pa je prejel SlaviC za svoje zasluge na polju konjereje red sv. Save 5. stopnje. Po očetovih stopinjah hodi. tudi njegov naraščaj in celo gospodinja Zefa je ob slavnostnih prilikah pokazala, kako znajo i muropoljske kmetice »forati« in v najlepšem kasU zavoziti "skozi cilj. Naj bi banovski Slavič gojil. svoj konjski rod Se dolgo vrsto let, naj bi mu še ne usahnil »nervus vitae« in naj bi napreden kmetovalec in konjerejec — s premišljeno besedo, spretnim peresom in uspešnim delom dosegel še mnogo uspehov v prid naše muropoljske konjereje, ki "je v zadnjem času na odločilnih mestih nočejo več priznavati!
lj— Ne izzivaj nežnega spola! V nek! gostilni v okolici se je zäbavala vesela družba, med njo tudi precej močna In obilna žena. Ker jO Je zamizhik-, po poklicu obrtnik, izzival in naposled tudi užalil, je navalila nanj ter ga pošteno zdelala. Med drugim ga je udarila s pollitrsko steklenico po desnici, da mu le stria prst. Mož Je moral v bolnišnico, bolečine in nesposobnost za delo bo morala energična žena najbrž plačati.
lj— Tatvine. V Noršincih in Babincih se dogajajo letos precej pogoste tatvine. Pred kratkim je nekdo vdrl v shrambo posestni-ce Drobnikove ter ji izpraznil »tiinko« zabele. Da ne bi lastnica takoj odkrila -tatvine, je vlomilec vzel pri Sosedu staro odevalo ter jo namesto zabele zaphal v prazno posodo. Na vrh pa je namazal nekaj prstov na debelo zabele. Mož, ki ga sumijo te tatvine in še drugih, je pobegnil.
lj— Trešljika, ki je bila nekaj let pred vojno v naših krajih precej razširjena bolezen, se pojavlja v zadnjih letih zopet pogosteje. Posebno letos je mnogo ljudi zbolelo za njo. Nekdaj, pravijo ljudje, so jo zdravili z zavživanjem žganja iri paprike v njem, zdaj je najbolj zanesljivo sredstvo kinin. Navadno traja bolezen le nekaj dni, pač pa boluje za trešljiko ponekod eden v vsaki drugi hiši. Vzrok so pogoste po-vodnji, po katerih ostanejo na mnogih krajih mlake in vodotoki, kjer se zarede komarji. S prepotrebno regulacijo Mure in njenih pritokov bi izginila tudi neprijetna trešljika.
lj— Pregled čebelne zalege. V zadnjih dneh pregledujeta dva pooblaščenca sreskega načelstva vse panje, da ugotovita, ali ne bolujejo čebelne družine za kužno boleznijo gnilobe zalege. Na žalost sta morala pregledovalca ugotoviti, da je ta bolezen zelo razširjena. V nekaterih krajih ni čebelnjaka brez nje. Napadene družine se na licu mesta uničijo, panj pa temeljito razkuži. Ta pregled je bil, kakor vse kaže, zelo potreben, in se bo izvedel zaenkrat v vsem ljutomerskem sodnem okraju. Kjer je ugotovljena gniloba zalege, tja tudi ne bo dovoljeno pripeljati čebel na ajdovo pašo.	: ••	.-.
učil fldn pri svojem velikem očetu.
Zanjmalo vas bo, da je bil G. B. Tie-polo tudi. velik zbiratelj starih umetnin, kakor pred njim znani Pietro Aretino. Po leg lepe zbirke je pa posedoval lepo grapo opic papig in dnig'h eksotičnih živali. Posebno veselje je imel s svojim temno pollini Nubijcem Nerom. Tega je ovekovečil na vsaki svoji bolj pomembnj sliki- Čudovita je bila njegova zbirka kostumov, bro-katov in orožja. In kadar je potoval po naročilu v tujino, da Okrasi bivališče kake-ga mogotca, takrat jè ves 6voj študijski pri-
Preko preddvorja. ki 1« okraSeoo i kana, ridami A. Vittoria, kipa Morinalia in fckulpturami raznih mojstrov 18- stoletja, se popnem v .drugo nadstropje.
'Tu so razprostrte znane slike it življenja Venecije 18. stoletja: >Zamrznjene lagune«, »F'ojedina v palači Nani< to druge. Slede kabinet z Guardjevkni freskami, nato pa spalnice, prepolne topdine in okusa beneške krasotice iz palače Cardinaiti. V nji je tudi toaletna mizica iz brona in pozlačenega srebra, ki je nekoč kraefla ljubki kon-tesd sobico v palači Pisani. Skozi osmero-
Fr. Guardi: Ridotto, olje
vesek — dvor, kakor ga je sam ironično imenoval — lepo popeljal s seboj. Zato si lahko predstavljate, da mu je moral tedanji knez odšteti za pot težke tisočake talirjev. ko mu fe naročil, naj poslika wiirzburško rezidenco.
V	tretjem nadstropju obiščem lekarno 18. stoletja, grem skozi laboratorij, _ ki me ob pogledu ina ognjiišče. polno različnih epruvet jm retort, spominja na romantične davnine Cagli ostra in Casanove.
V	sosednjem kabinetu stoje vitrine, polne svilenih oblačil, pošitjh z rafinirano vezenimi im ši vami inj čipkami. Kar me posebno zanima, je voščena figura, zavita v svj-leno krinolino, pokrito s trjogelnikom in šr lasto črno masko, priljubljenega kostuma lepih in nezvestih ženic in — kurtizan.
Priiieten spomin me navda na Vašo ljubko Renato, ko opazujem majcene marionete v njih liliputanskih bivališčih iz lesa •jn lepenke.
Zadnja dva kabineta sta polna risb, sk'e. in osnutkov obeh Tjepolov, Guardia, Lon-ghia in Piazetta. Ponovno Vam moram ponazoriti svojo radost, katero občutim ob pogledu na risbe. Zakaj risbe ali glinaste skice so za življenjski sok vsakega slogovnega odobja. Zamislite si samo par rahlih črt velikega mojstra iin koliko lepega lahko občuti pri-tem.; opazova n ju Lv Zakaj.; ko ie slika.doyršepW<«i#ai v nji to; fear jo posledica smotrnega dela medtem ko je bežna skica in risba mojstra le plod njegovega momentanega hotenja in — znanja-
Vse to sem občutil, ko sem opazoval Tie-polove študije telesa, rok in nog. Koliko anatomičnega znanja Ln perspektive je obvladal ta veliki mojster! Glave in osnulki Piazzettovih listov so tudi izvrstna dela in e d imo šc Guardi s svojimi rafj ni ranimi skicami spada k tema mojstroma.
Iz dna srca mi je žal» da mojster Pitto ni nj zastopan v tem muzeju, čeprav zasluži poleg Tiepola in Guardia najbolj častno mesto. Saj ima tudj Fontebasso, ta zagonetni učenec Tiepola, samo majhno- a zato.izvrstno delo v tei zbirki. , \
Palača Rezzonico je zame poleg R. Acca : demie zares ena najzanimivejših umetnostnih zakladnic na tleh pre.bogate Serenissime- Cutjm pa, zlasti kot zbiratelj starih umetnin, neko skrivno melanholijo, ko sto- > pam proti izhodu palače, ki je" prepolna ; pravl jičnih lepot-17. in 18. stoletja. .
Tu »e zamislim v davnino, z očmi pa blor ; dim po starem, iz mračnega veka' pisanem ; pergamentu in čutim: Edino, kar mi bo težko pri odhodu v večnost, bo ločitev od beneških mojstrov Jšettecentac.
Vaš
E. -Tustii» i
: f ,	slikar - grafik
Pripis: V spisu sem nanizal misli» kj Vas : bodo gotovo zanimale — precej 6em izpu- : sfcil, kar ni za mojo Renato- zato pa ii poklanjam skarabeja' iz žlahtnega kol.clda. Bodite tako ljubeznivi in sporočite nadne-mu znancu Pulcinelli!, da odloniek o šarlatanu in epizoda o klovnu ni osamljen primerek. ki ga lahko še mnogokrat do dua duše osmeši-
koül kabinetek z celostenèkimi brušenimi zroalj pridem v zeleni salon, poln izbranega pohištva, kj se sveti v laku, zlatu in svili iz pailače Calbo Crotta. Strop krasi v drznih potezah freska Fr. Guardia.
V	P. Longhievem kabinetu s svodno fresko G. B. Tiepola so razvrščena Longhieva lepa dela. So to mali umotvori, kj ljutko prikazujejo mične prizore in intimne epizode iz beneškega življenja v 18. stoletju. Kaj bi dal, da bi spoznal temeljno prvino teh malih platen! Kako skrivnostno prodr rajo zeleni odtenki skozi žolto-rdečo barvno plast teh malih slik! Sedaj lahko verujem, da je na mednarodnem umetnostnem trgu ta mojster poleg Guardia tako visoko cenjen- Spominjam se, da sta bi'lj prodani na dunajski aukcijjri leta 1931. dve deli Guardia in eno P- Longhievo platino, včako po 25.000 šilingov.
V	sosednjem salonu me pozdravljata moja stara znanca, Guardiev/ večji figuralni kompoziciji: Ridotto in Samostanska govorilnica. Tudii ta mojster je čudovit v namakanju barvnih plasti. Risba njegovih dreves,- kostumov ali pa samo travnih bilk, je tako preprosta, vendar pa učinkuje z neverjetno globino zračne plasti. Gotovo Vam še ni znano, da je imel ta mojster Ticpolovo sestro za ženo- Sedai si lahko predstavljate nekako duševno sorodnost obeh pelikanov. Kakor je Tienolo mogočen in silikovjt v svojih kompozicijah, tako je ta skrivnostni mojster kar nedosegljiv vko-lorilu svojih bajnih krajinic jn vedut malega formata.
Preidem v enega najtolj mikavnih prostorov, ki se vrste z vso naravnostjo v tej ogromni palači. Precej velik oddelek drugega nadstropja je namreč urejen po natančnih načrtih iz tedanje dobe- ter jzpre-menjen v prostore svetovno znane vile Tiepolo-Zianigo, v kateri sta žlivela oba mojstra, Giovanni. Battista Tiepolo in njegov sin Domenico. Ti prostori so okrašenj i originalnimi in dobro prenesenimi freskami obeh mojstrov, kakor sta si z njimi okrasila stene svojih soban.
Moral sem se nasmehniti ob opazovanju znane slike: Šarlatan. Tudi takrat eo jih poznali, kakor jih pozna sedaj moja draga Ljubljana. In Domenicove mojstrovine: Ba* jaci, Klovnj in satyri, saj nam ne manjka tudj teh. Tj smešno maskirani bajac-i. kako me spominjajo mojih starih znancev; vjdim, in čutim, da so si čudovito podobni, kljub temu. da jih ločita dva vekova! Tam v kotu stojii napihnjeno in navidezno učen klovn ter študira besedilo preprostega stavka; pride predmestno ščene, pa ga odlikuje po njegovem levem bedru v znak priznanja s svojo mokro insigni jo, kakor je zaslužil...
Skozi ta humor pa vidim biser tega oddelka, to je majcena kapelica z najboljšim delom Domenica — freska: Marija z detetom in svetnikoma. Krepko zarisane poteze v sveži omet, ploskovne barve rdečega in žoltega odtenka- nekaj aprieme beline in neverjetna plastica se ti kažejp z vso veličino tehničnega znanja, katerega se je na-
da mu je žoga priletela v oko. O izidu današnjih zaključnih dveh singlov poročamo na drugem mestu.
V	Splitu so plavači Triestine dan po tekmovanju za Jadranski pokal z Jadranom nastopili še v prijateljski tekmi, v katerih so bili doseženi naslednji rezultati: 100 m prosto, moški: 1. Gazzari (J) 1:04, 2. Petro-ne (J) 1:05, 3. Luxoro (T) 1:07.3, 4.Schipizza (T) 1:19.8. 200 m prosto, ženske: 1. Radivo (T) 2:29.8, 2. Roje (J) 3:02.7, 3. Lokar (T) 3:06.3, 4. Sidar (J) 3:10.4. 100 m prsno, moški: 1. Matošič (J) 1:19, 2. Bertetti (T) 1:19.1, 3. (T) 1:25.8, 4. Ninčevič (J) 1:26. 50 m prosto, ženske: 1. Lokar (T) 33.3, 2. Petrone (J) 33.4, Radivo (T) 343. 4. Sidar (J) 36. Štafeta 4 X 50 prosto, moški: 1. Jadran 1:54, 2. Triestine 1:57.4. Skupno stanje točk je bilo 32:28 za Jadran. V water-polo tekmi je Jadran zmagal s 7:2. torej z enako razliko golov kakor v konkurenčni tekmi.
V	teniških tekmah za srednje-evropski pokal je Poljska zmagala nad Italijo s 5:1. Po sedanjem stanju turnirja vodi Poljska s 4 točkami, njej pa sledita Češkoslovaška in Jugoslavija s po dvema, na koncu pa so Madžarska. Avstrija in Italija.
Švicarska nacionalna nogometna liga je nedavno razpravljala o predlogu, da bi se švicarski klubi v bodoče ne udeleževali tekem za srednje-evropski pokal, ker ta konkurenca zanje nima nobenega pomena. Sklep je bil sprejet, tako da Švica v bodoče ne bo delala napote v gneči kandidatov ' za to čast
vrstah
Med nedeljskimi športnimi dogodki večjega pomena, pri katerih pa naši ožji rojaki že leta in leta sploh ne sodelujejo, moramo omeniti velike veslaške tekme za prvenstvo države in Jadrana v Šibeniku. Za to športno panogo vlada ob morju, pa tudi ob naših velikih rekah, vel'ko zanimanje» saj je bilo na šibeniških tekmah skoraj 10.000 gledalcev. Državno prvenstvo v veslanju je po skupno ocenjcnih najboljših mestih osvojil novoustanovljeni »Hrvatski veslaški,klub« .iz Splita- V podrobnem so bili glavni rezultati naslednji: Štirica s krmarjem: 1. HVK (Split) 6:56, 2. Krka (Ši-bcn:k) 7:00, 3. Beograd 7:17. Dvojka brez krmarja: 1. Beograd 7:25, 2. HVK (Zagreb) 8:25, 3. HVK (Split) J:52, Sciff: 1. Jelaska (HVK, Split) 8:02, 2. Stipanovič (Sartid, Smederevo). Dvojka s krmarjem: 1. HVK (Split) 8:15, 2. Beograd 8:26, 3. Gusar (Split) 9:10. Štirica brez krmarja: 1. HVK {Split) 6:47, 2. Krka (Šibenik) 6:52, 3. Gusar (Zagreb) 7:04. Dòuble-scull: 1. Beograd 6:18, 2. (Zagreb) 6:22, 3. Gusar iz Zagreba je odstopil. Osmerec: 1. Krka (Šibenik) 6:17, 2. Gusar (Split) 6:27, 3. Gusar (Zagreb) 6:29.
Drugo srečanje v- finalnih tekmah za Da-visov pokal je bilo v ponedeljek v doublu, v katerem sta nastopila Američana Mako-Budge in Angleža Tuckey-Wilde. Američana sta zmagala v štirih setih 6:3. 7:5, 7:9 in 12:10. Zmagovalca sta bila znatno boljša in bi najtbrže zmagala še bolj efektno, če bi Budge ie v začetku igre ne imel smole,
j— Pritožbe zaradi avtobusne proge Ptuj — Maribor. Ta progä je bila otvorjena 1. 1928. in se je zelo dobro razvila, da vozijo avtobusi 3krat dnevno iz Ptuja v Maribor in obratno. V sejmskih dnevih pa so celo trije avtobus5 v prometu, vsi natlačeni. Podjetje, ki vzdržuje progo Maribor — Radgona — Radenci in kjer vozi avtobus samo enkrat na dan, je nabavilo nov Diesldv avtobus, ki je že v prometu. Na progi Maribor — Ptuj — iMaribor pa vozijo stare škatle. Če se že hoče štediti z bencinom» bi se b;la pač lahko nabavila boljša apre-tura, ki ne bi ovirala in oteževala vožnje avtobusa samega. Avtobus, ki ima svojo postajo na Florjanskem trgu, razširja s sedanjo kurjavo smrad in dim. Vsekakor je torej treba dobiti za progo Maribor — Ptuj — Maribor vozna sredstva, ki bodo ustrezala zahtevam sodobnega tujskega prometa.
j— Telefon k Sv. Bolfenku. Od Sv. Bol-fenka nam pišejo: Kaj je s telefonom flri našd poŠti? Ce bodo telefonsko linijo Ptui, Sv. Urban, Sv. Bolfenk. Sv. Andraž, Sv. Anton v Slov. goricah gradili, hočemo tudi mi imeti telefon. Saj smo zelo oddaljeni od železmice, pa nas hočejo še pri tej važni pridobitvi odrinit«. Nam pribičejo iste pravice. kakor Sv. Andražu in Sv. Antonu v Slov. goricah. Električne razsvetljave tudi nimamo. Ne vemo, kje je krivda, da Sv. Bolfenk ne dobi nobene, prebivalstvu koristne naprave, kakrànih se danes poslužuje ves svet. Morebitna krajevna nesoglasja je treta prezreti. Samo složno delo koristi narodu.
j— Otrok je zakrivil požar. V Podlozu, občina Ptujska gora, je pri posestniku Pre-dikajsfa nastal na gospodarskem poslopju požar. Zgorek je vsa stavba in z njo gospodarsko orodje ah poljski pridelki. Škode je okoli 25.000 din ter je delno krita z zavarovalnino. Dognalo se je, da se je petleten otrok igral v skednju z vžigalicami. Zaradi pomanjkanja vode se ni dalo ničesar rešiti.
j— Nov/ predpisi na trgu. Kakor v drugih mestih, je tudi naša občina izdala navodila pri prodajanju perutnine na trgu in je prepovedano perutnini zvezati noge ali jo nositi navzdol visečo. Na trgu mora bjti perutnina v prostornih kletkah ali v košarah z mrežo, kj morajo bjti zadostno nastlane. Skrbet; se mora^ da živina ne trpi žeje, ter jo je treba v presäedkih napajati, zlasti v' poletnem času.l.-. .
j— Skozi oknó obstreljen. V soboto proti 22. uri se je v Vičavi podal 17-letni hlapec Alojz Čus. ki jc zaposlen na marofu g. Vagrandla, k počitku. Ko si je slekel sukno, ga je zadel strel skozi okno. Krogla mu je prebila stegno leve noge. Zločinec je nato pobegnil. Čusa so zapeljali v ptujsko bolnišnico. Kakor je izpovedal 'ma na sumu nekega Miška iz Nove vasi. Fant je baie pred dvema mesecema ukradel Ču-su 200 din nakar je bil. takrat aretiran in je dalj časa sedel v preiskovalnem, zaporu. Minuli teden je bil izpuščen in' Čus sodi, da ga je obstrelM iz maščevanja. Orbžniki so Miška spet aretirali. Ču#ova rana je precej nevarna.
Iz življenja na deželi
moremo dovolj čuditi, zakaj se tako malo zida. Zlasti naj bi se kaka javna ustanova pobrigala in investirala svoj kapital v stanovanjsko poslopje, ki bi ga naše mesto nujno rabilo, da se odpomore stanovanjski krizi in da bo tudi naše uradništvo imelo udobna cenena stanovanja. Zdaj je dr. Janko Rak zgradil krasno vilo in to je prva nova zasebna zgradba po vojni.
g— Gasilci našega sreza, osobito pa gasilci iz Šmartnega ob Dret\ bodo imeli v nedeljo 8. avgusta, velik praznik. Otvoril se bo v Šmartnem ob Dreti Gasilski dom, krasna stavba, kakršne nima zlepa kaka gasilska četa v naši ožji domovini. Mnogo je stalo truda in žrtev, da se je načrt uresničil. Menda gre pač glavna zasluga za ta lepi uspeh predsedniku gasilske župe za gornjegrajski srez in predsedniku domače gasilske čete v šmartnem ob Dreti, g. Ferdinandu Remicu, ki bo imel najlepše zadoščenje v tem, da bomo pohiteli vs? 8. avgusta na veliko slovesnost v šmartnem ob Dreti.
g— Naše Sokolsko društvo bo imelo svoj javni telovadni nastop v nedeljo 15. avgusta na letnem telovadišču. Pričakovati je lepo udeležbo tudi iz sosednih krajev, zlasti iz Ljubnega in Bočne. Sodelovala bo vzorna vrsta telovadcev iz Celja.
- Iz Ljutomera
lj— Praznik oglednega konjerejca. Pred kratkim je dopolnil svoje 50. leto gospod Alojz Slavič, kmet in konjerejec v lepih Banovcih na Murskem polju. Doma je iz znamenite dirkaške družine Slavičev v Ključarovcih, ki je dobila s svojimi hitrimi konji že nešteto dirk. Nekaj svojih mladih let je prebil v gimnaziji, potem pa je dal slQvg šolskim kippe» is ae lotil bolj
' Iz Gornjega grada
g— Letoviščarska sezona je pri nas v pdlnem razmahu. Tol:ko tujcev še nismo imeli v našem lepem in zdravem mestecu, kakor letos. V narodni šoli je nastanjena kolonija brsiivske skladnice iz Trbovelj in Hrastnika, okrog 50 dečkov in deklic, v graščini pa kolonija Rdečega križa iz Osje-ka, k5. šteje tudi nad 50 deklic in dečkov in nekaj odraslih. Vsi se počutijo izvrstno in ne morejo dovolj prehvaliti prijetnega podnebja, izvrstne postrežbe ln cenenega življenja pri nas. Gostilničarji imajo svoje prostore zasedene. Jstatako zasebniki. Sedaj konec mcseca bo nekaj prostora zopet na razpolago, ker se s koncem meseca menjajo letovišcarji, nekaterim sc je končal dopust, drugi pa bodo dopust nastopili. Tako bomo imeli tudi v avgustu, če bo lepo vreme, še dovolj letoviščarjev. Naše kopališče, ki ga je postavilo marljivo Tujsko prometno društvo, je vsak dan polno veselih kopalcev. Pokazalo se je, kako nujno potrebno je bilo dobro urejeno kopališče, da bo dotok letov:ščarjev večji. Vreme pa je tudi ugodno za izlete v hribe, tako zlasti na Menino planino, ki je sedaj vsa v cvetju in odkoder prinašajo ženske dnevno košare planinskih jagod. Kdor ima še kaj časa na razpolago za letovanje in oddih, naj pride k nam, gotovo bo zadovoljen zapustil naš kraji
g— Predavanje o potovanju na svetovno razstavo bo imel pod okriljem Sokol, skega društva Gornji grad društveni pod-starešina dr. E. Mejak v sredo 28. t m. ob 20. uri v Sokolskam domu. Na to zanimivo predavanje vabimo članstvo in prijatelje Sokolstva. Uprava.
g— Stiska za stanovanja. Pr'. nas je še yedno yelika stiska za stanovanja ia es es
ga narodnega jezika v slovenski medicinski literaturi. Piščeva izvajanja opozarjajo znova din z vso nujnostjo na potrebo zbiranja in poenotenja slovenske strokovne terminologije. Nedvomno je, da so mnogi pisci na-grmadiili v svojih člankih, razpravah i;n či sto jezikovnih doneskih obilo gradiva, med katerim so tudi števjlna dragocena zrnca, ki leže zakopana in neizrabljena- Taiko nahajamo na pr. glede medicinske ferminolo gije poleg nesprejemljivih tudj -mnogo lepih, sprejemljivih domačih izrazov v poljudnih razpravah anatoma, dr. Janeza Plečnika (»MiladOka«), številne domače izraze na najdeš še v poljudnih sp'siih dr. A. Brec-Ija. Toda vse to je razmetano po revijah in listih. Potrebno bi bilo, da bj se 1. vse strokovno izrazoslovje zbralo tako. kakor so slavisti zbirali gradivo za Breznik-Ra-movšev ^Slovenski pravopise; 2. zbrano gradivo bi pretresle posetme strokovne komisije in odločile, kateri izrazri so najprimernejši za občo in obvezno rabo; 3. vsa revidirana i,n ustaljena terminologija bi se izdala v posebnih strokovnih slovarjih &li pa kot skupen terminološki slovar za vse stroke. Potreba takega slovarja ie tako očitna. da se samo čudimo, kako je mogoče, da ga kljub domačj univerzi še nimamo. Brez takih priročnikov je ustalitev domače strokovne terminologije nemogoča. Vzpodbudo, ki jo je dal za zdravnike primari j dr-M. Cernič, je treba samo pozdraviti fa želeti, da bi se tudj v drugih znanstvenih in aplSciranih strokah zavzemali za tako rešitev terminološkega problema. Od splošnih pravopisnih in pravorečnfh priročnikov pač ni pričakovati kaj prjda koristi za jezikovne potrebe posameznih strok.
Julij Kugy v slovenskem prevodu. Planinska Ttiaitica namerava fzdaij v prihodnji seriji svojih knjig poleg Mencingerjeve
Za našo strokovno terminologijo. To, še
vedno pereče vprašanje slovenske jezikovne kulture obravnava v članku »Slovar slovenskega jezika in naše vsakdanje zdravniške potrebe« (^Zdravniški vestni;k< in v posebnem odtisu) primarij dr. Mirko Čer-n i č (Maribor). Pisec se kot zdravnik zaustavlja ob dveh novih knjigah, _ fei ju po pravici jemlje v roko tudi medicinski pisec; prj Glonarjevem »Slovarju slovenskega jezika« in Brezoik-Ramovševem »Slovenskem pravopisu«. Oba priročmiika našega jezika pa prinašata zlasti medioincu obilo razočaranja- saj ga v tolikih vprašanjih njegove terminologije puščata na cedilu. Dr. Čerijiič upravičeno vabi m rofci slovenske besednjaka rje, da naj v bodoče posvečajo več pozornost; zdravstvu. Z druge 6tranij pa poziva tudj zdravnike, da priobčijo svoje strokovno besedje. Pisec postavlja glede našega nazivoslovja dobro in zdravo načelo, da naj ne presajamo tujih cvetk v našo zemljo, marveč sikušajmo strokovni pojem po svoje izoblikovati in torej sami vzgojiti cvetko. Načelo, kii naj bj veljalo po možnosti tudi za terminologi;o drugih strok! V dru gern delu svojega vzpodbudnega članka zavzema dr. Cernič svoje stališče glede tujk in pravi, da je treba ohraniti tujike, ki so nam potrebne za bistvo pojmov in za mednarodno literaturo, obenem pa je treba iskati in uvajati domače izraze-^ da tako ene z drugimi izpopolnimo in lažje doumemo. Pisec z daljšo vrsto primerov graja pomanjkljivosti naših slovarskih in pravopisnih priročnikov ih prehaja nato k rabi znanih in ukoreninjenih besed, kj tfh skušajo nekateri izpodriniti z raznimi še manj primernimi besednimi novotvorbami. Skratka: prispevek dr. C er niča je poln bonstafb vzpodbud in prepričevalen zagovor dobrer
Točno plačaf »Jutro« naročnhr. Varul.svofcem zavarovalnino
Rafael Sabatini;
21
MORSKI KRAGULJ
»Kaj naj se sira Oliver ju zgodi?« je zagodlmjal Lionel, kaJkor da bi bila taka misel smešna.
»Bog <Haj, da bi imeli prav,« je sluga odirnitt, a sir Oliver ima dandanes obilo sovražnikov; ni dobro, dia hodi v temi äe z dbma.«
Plemič Je zaničljivo skomignil z rameni ter uka-zas slugi, da ne bi česa zasonnil, naj dà večerjo na miao.
Ko se je to zgodilo, je skrb zvabila starega slu. žpJbnika pred vrata, ozirat se po gospodarju. Tudi v hleve je èel in videl, da je bil sir Oliver peš zapustil grad.
Plemič ni mogel zaužiti niti grižljaja. Samo ikrožnik je pamazal, razdrobil košček kruha in željno popil vrč rdečega vina. Nato je poiskal Niklasa. Zdaj se je tudi sam Minil, kakor da bi ga skrbelo. V slugovi sobi sta skupaj preoula brezkomčno noč iin čaifeala tistega, o katerem je plemič vedel, da se nikoli več ne vrne.
Ob jutra jem svitu sta zbudila siužinčad in razposlala ljudi poizvedovat za izginulim. Lionel sam je odjezdil v Arwenack in hladnokrvno vprašal sira KiMigrewa, ali ne ve, kje bi utegnil biti brat.
Sir KflHgrew je M vidtoo prestrašen, toda odločno se je zaMel, da že več dni ni videl sira OIL ver ja. Z Lionelom je bil prijazen, kajti čMaa ga je, kakor so ga vsi čislali Plemič se je tako silno razlikoval od svojega ošabnega in prevzetnega brata, da so se (njegove čednosti zaradi tega nasprotja še tem svetleje bleščale.
»Povsem razumljivo mi je, da se obračate do mene,« mu je sir John zatrdil, »a verjemite moji besedi: prav nič ne vem o njem. Ni moja navada, da bi v temi spravljal sovražnike s poti.«
»Ta misel se ni niti za trenutek oglasila v meni, sir John,« je z mulko odvrnil Lionel. »Ne zamerite mi nedostojnega vprašanja; samo razburjenost mi ga je položila na jezik. Od strašnega dogodka v godolphimeflcem parku nisem več tisti, ki sem bil. Ta zločin mi razjeda srce; prestrašna je misel, da se je moj lastni brat — o«h, samo po poli brat, Bog bodi zahvaljen — omadeževal s toli za vratnim dejanjem.«
»Kaj?« je začuden vzkliknil KMligrew. »Sami ste prepričani o tem?«
Plemič Lionel ga je zmedeno pogledal, in sir John je popolnoma napak razumel njegov pogled, tako, da je bilo mlademu možu v kar največjo čast. V tistem trenutku je vzkalilo tesno prijateljstvo, ki je pozneje združilo ta dva moža. Siru Johnu se je Lionel zasmilil, češ, da mora dobrosrčni, pošteni in odkriti mladenič tapeti zaradi takega malopridnega brata.
»Razumem,« je vzdHhnlL	sami Teste, da
vsak dan pričakujemo kraljičinega ukaza, naj se uvede proti vašemu... proti siru Oliverju. poeb». pek, M ga je sodišče doslej odbijalo. Edo ve, ali
ni sir Oliver vedel o tem?«
Plemič Lionel je takoj uganil, kam sir John meri.
»Kakopak, sam sem mu povedal. Kako vam je prišlo na misel?«
»Ali ne bi utegnilo biti v tem pojasnilo za izgi-n jen je sira Oliverjat Bogme, tako je! Norec bi bil, če bi se še dalj potikal tod, fco ve, da ga čakajo vešala.«
»Moj Bog,« je srepo giledlaje za jecljal Lionel, torej mislite... torej mislite... da je pobegnil?«
Vitez je skomignil z rameni. »Kaj drugega naj si človek misli?« Lionel je pobesil glavo: »Da, kaj neki?« Poslovil se je kakor človek, ki ga čuvstva preganjajo. Prvikrat se je jasno zavedel, da je njegovo dejanje neogibno moralo povzročiti ta zaključek, ki bo potlačil vsakršen sum.
Ko se je vrnil v Penarrow, je Niklasu drzno povedal, kaj domneva sir John, in rekel, da se zdi to tolmačenje na žalost tudi njemu pravilno. Sluga se pa ni dal tako izlahka prepričati.
»Kaj res prisojate siru Oliver ju takšno dejanje?« je očitajoče vzkliknil starec. »Tega vendar ne morete verjeti, plemič Lionel.«
»Bog pomagaj, kaj drugega pa naj mislim po njegovem begu?«
8 stisnjenimi ustnicami je sluga pristopu k plemiču ia se s prsti, skrivljenimi od skraine, dotaknil njegovega komolca: »Sir Oliver ni pobegnil, plemič Lionel,« je zatrdil s srditim poudarkom. »Ta
ni bil nikoli strahopetec, ta se ne boji ne človeka ne vraga. Tudi če bi bil res ubil plemiča Godolphi-na, ne bi bil zbežal, ampak bi se bil postavil za svojo pravico. Ne verjemite siru Johnu Killigrewu niti besedice: sir John ga je od nekdaj sovražil.«
A v v»ej okolici je bil stari sluga edini, ki je tako sodilL. Ta beg pred bližnjim kraljičinim ukazom je bil razpršil poslednji dvom
Poezno popoldne je prišel kapitan Leigh v Pe-narrov, češ, da želi govoriti s sirom Oli ver jem. Plemič Lionel je ukazal NiMasu, naj' ga spusti k njemu.
Čokati mali mornar se je na sabljastiih nogah primajal v sobo iin, kakor hitro sita bila sama, pikro poškilil na svojega naročnika, »Varno je spravljen na ladji Vse je šlo gladko in mirno, kakor da bi dečki jabolka kradli«
»Zakaj site se dali napovedati njemu, ne meni« je nezaupljivo vprašal plemič.
»Zakaj?« se je obregnil Jasper. »Nu, z njim sem imel opravka. Saj sva bila v dogovorih zastran neke vožnje. Ves Smithiok gobezda o tem. To se izvrstno ujema.« Povrtal si je s prstom po nosu. »Le zanesite se name; jaz delam vse tako, sir Lio. nel. S čim bi mogli pojasniti moj obisk?«
Lionetl je plačal dogovorjeno ceno ter dobil zagotovilo, da odrine »Lastavica« s prihodnjo pümo.
9I4LI OGLASI
Sia i bo dobi
Bewxte 1 Dia. «»vek I Dia. n Hfra «li dajanje asdova I Dia. Najmanjši «n«*ek 17 Dia.
Brivskega
pomočnika
dobrega in hitrega delavca ter bubižtucerja, sprejmem takoj. Ponudbe na: Mirko Gašperlin, brivnica, hotel »Union«, Kranj.
18998-1
Blagajničarko
sprejmem takoj Prednost začetna moč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »iPoStena blegajniiarkac.
18931-1
Korespondentko
• večletno prakso, perfekt-no v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini, stenografiji in strojepisju, dalj«
fospodično z znanjem je>ni-ov, stenografije, strojepisja, hitro račum&rico — »prejme tekstilna tovairna v okolici Ljubljane za takoj aH 1. oktobra. Pi smerne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tekstilna*.
188794
Šoferja
aa osebni avto sprejmem. Ponudbe s spričevali na: Mak« Foci, Kranj.
18878-1
Knjigovodlrinjo
% daljSo prakso, veičo todi srt>ohrvatske 5n nem-Bce korespondence, eventi stenografije io bilanciranja izurjeno strojepisko, išče podjetje na Gorenjskem v lepem kraju ob železnici. Nastop 1. septembra t. 1. Plača po dogovoru. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo prakse na ogl. odd. Jutra pod »Knjigo-vod&inja za Gorenjsko«.
H8836-1
Nekaj kamnosekov
vzamem za delo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »"Ljubljana I1G37« 188894
Pekovskega
pomočnika
»lajiega, ki ima neka-j svojih odjemalcev, sprejmem takoj. Jstotam sprejmem tudi ras na šal ca. Naslov v vseh poslovalnicah Ju-tra.	H8806-1
Potnici
Potnik
■ dobrim nast-opom, išče zastopstvo večjih tovarn za Slovenijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fin nastop«.	18903-5
Žitna veletrgovina
▼ Zagrebu, išče za takojšnji nastop resnega, solidnega in dobro uvedenega zastopnika za dravsko ba-Bovino. Pon'idbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro vpeljan«.	18868-5
Službe išče \
Vsak» Oeseds » pat, torek 8 Dia, ca Sir« afi da tanj» naslov* 5 Dia; najmanjši enesek IS Dia.
161etna deklica
išče službe. Gre kot pomoč gospodinji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Strogo poštena«.
18882-2
Pridna in poštena gospodična
bi šla 1. septembra za blagajničarko kamorkoli. Položim kavcijo. Začetnica. Sla bi k otrokom ali kot samostojna gospodinja k zakoncema. Razume vsa gospodinjska dela An trgovino, z znanjem nemščine in srbohrvaščine in tudi korespondence. Ponudbe na M. Jadran, Jelša, Hvnr.
18007-2
Prodam
Beseda 1 Din davek 8 Dia. za šifro aH dajanje naslova 5 Dia. NajmanjSi tneaek 17 Dia.
Dve železni
blagajni
ena majhna ta eaa velika
naprodaj. N» ogled v pisarni »Ljudske samopomoči« v Mariboru, «rajpk. trg št. 7._16809 6
Gostilniški inventar
divan, spalnico za eno osebo, gramofon, bas-kitaro, radio itd. poceni prodamo. Vidovdanska 16.
16895-6
Inventar moderne kopalnice (plin)
prodom radi preselitve. — Ogledati med 10. in 16. Trubarjeva ^It (most Sv. Jakoba).	18906-6
Beseda 1 Din. davek 8 Dia. ta Šifro ali dajanje naslova S Din. NajmanjSi znesek 17 Dia.
Upokojenci pozor!
Malo, zelo lepo posestvo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18874-20
Naslove tnalih oglasov pošiljamo
samo onim,
ki pošljejo znamke za 3 din.
Vaiencitke)
Beseda l Dia. davek 3 Dio u Šifro aH dajanje naslova S Din. NajmanjSi enesek 17 Din.
Učenka
iz dobre rodbine se sprejme v trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Vestna 500«.
18842-44
Strojepisni pouk
(za časa počitnic). Večerni tečaji od 6. do pol 8. in od pol 8. do 9. ure »večer za začetnike in izvežbance. Na razpolago so stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. Pričetek pouka 3. avgusta. — šolnina znižana: učna ura 2 Din. Christofov učni zavod, Domobranska cesta št. 15.
16881-4
G. Th. Rothman :
VRTISMRČEK in ŠILONOSKA
Nove pustolovščine
63
Nekoliko pred drevesom se skrijemo za kup snega. Minuto ali kaj se ne zgodi nič posebnega. Molče stojijo vojaki-ve-verjaki na preži. »Lahko se zaneseš, da nam Hinko to pot ne uide!« reče stric Mikastovič. Nu, takih misli sva tudi piidval
K
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5, Telet. 20-59
Avto. moto
Beseda 1 Din davek 3 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Motorno kolo BSA
600 ccm s prikolico, v odličnem stanju, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1887540
Ziindapp 350 ccm
motorno kolo, skoro novo, prodom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18876-10
Kupim
Beseda 1 Din. davek 3 Din za Šifro %U dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Fotoaparat
6% X 9, kupim. Blažir, trgovina, Zelena jama.
16883-7
Beseda 1 Din. davek S Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Sobo in kuhinjo
oddam 1. avgusta družini brez otrok. Tyräeva c. €0.
18902-31
Dvosob. stanovanje
I. nad&tr., parket, « priti-klinami, oddam. Cesta v Rožno dolino 7.
18897-211
Enosob. stanovanje
v prvem nadstropju, oddam čisti in mirni stranki za september. Celovška cesta, nasproti gostilne Kmet.
16905-21
Enosob. stanovanje
oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
36887-21
Ti/i/gvr« t» T»
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Solnčno sobo
z eno ali dvema posteljama, oddam v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16666-33
Prazni sobo
mansardno, čisto (Lutz-peč) oddam tudi takoj. Kolezija, Riharjeva 2, za Obrtno šolo.	18886-23
Opremlje sobo
z 1 ali 2 posteljama, veliko, udobno opremljeno, svetlo, čisto in mirno, s posebnim vhodom, par korakov od Zveade, oddam 1. avgusta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16880-33
Iz sodne dvorane:
Vlomilci v železniški vagon obsojeni
Ljubljana. 27. julija.
Pred malim kazenskim senatom, v katerem sta pod predsedstvom s. o. s. Rajka Lederhasa sodelovala gg s. o. s. Kralj in dr. Rupnik, se je morala danes dopoldne zagovarjati trojica proti obtožbi državnega tožilca dr. Pompeta, da so 22. jul;ja letos vlomili v železniški vagon na ljubljanskem glavnem kolodvoru in odnesli dva zaboja po 50 kg in vrečo s 100 kg sladkorja. Bili so to trije delavci, stanujoči v ljubljanskih predmestjih: 29-letni Anton Setnikar, 31-letni Franc Bahal in 25-letni Silvester Ferč-nik.
Kljub občutnim kaznim, ki jih zakon določa za tatvine iz javnih prostorov, si fantje niso kaj preveč belili las in so bili še dokaj zadovoljni. Njrh zadovoljnost pa je seveda v pretežni meri podpirala precejšnja družbica njih dobrih znancev in znank, sedečih na klopeh za poslušalce. Zelo pazljivo, z neprikrivanim sočutjem je vsa družba sledila razpletu razprave. Saj taka spre-
memba iz samotnega preiskovalnega zapora do neprčakovanega srečanja z dobrimi znanci in prijatelji prav dobro dé in kre-pilno vpliva, čeprav postaja tu in tam na J zatožni klopi malce vroče.
Tudi sodnikom niso delali nikakih težav, saj so popolnoma odkrito vse priznali, česar jih je dolžila obtožnica. Le Bahal si je dal nekaj opravka z zanikanjem predkazni ne brez uspeha, kajti po natančnih poizvedovanjih so dognali, da v resmici z vlomi še ni imel opravka. Imel je le nekaj manj pomembnih srečanj s policijo, ki se niso končala z velikimi pretresi.
Ko je predsednik senata po krajšem posvetovanju razglasil sodbo, s katero je bil Setnikar obsojen na 6 mesecev in Bahal na 5 mesecev strogega zapora, Ferčnik na 1 leto in pol robije, vsak pa tudi še na 3-letno izgubo častnih državljanskih pravre, jih je sprva le malo zadela taka kazen za sladkor, ki jim itak ni nič koristil, ker so ji mga zaplenili. Ko pa so se k njim primaknili iz poslušalskih klopi znanci in prijatelji, od katerih so sprejemali cigarete in od prijateljic tudi poljube, jih niti ni več motilo, da jih je paznik pozval v verige. Najkorajžnejš: med njimi je svojima tovarišema zaklical vzpodbudno: No. tički, zdaj pa naprej!«
Nov Sokolski dom v Savinjski dolini
V nedeljo bo velik zbor Sokolov v št Petru
Kapital
Beseda 1 Dia davek S Dia za Šifro ali dajanje oaalov» 5 Dia. NajmanjSi znesek 17 Dia.
Hranilne vloge
rseh denarnih zavodov terjatve io vrednostne papirje t o o v £ i a
najkulantneie po najvilji ceni
takoj * gotovini
A. Planinšek
Ljubi tana, Bethovnov» al. 14. Telefon J5-10
»16
Hranilne vloge kupite ali predaste potom moje pisarne najbolj!«
RUDOLF ZORE
Ljubljana. Gledališka
Telefon 86-10.
1890446
Sobo
opremljeno ali prazno, v centru, takoj oddam. Tyr-ševa 16/111, desne stopnice.
18888^3
Sobo
lepo opremljeno, solnfcno, poseben vhod, oddam boljšemu gospodu 1. ali 15. avgusta v Kersnikovi 5/IJ, vrata 7 — istotam naprodaj hladilna omara za led.
38891-33
Zračno sobo
solnčno, separiran vhod. — oddam 1. avgusta. Napoleonov trg 6/III.
18892-23 Opremljeno so!^1
s posebnim vhodom, oddam v vili. Bohoričeva ul. 24a.
1839443
Sobe išče*
Beseda 1 Din davek 3 Din za Šifro ali lajanje naslova 5 Din. NajmanjSi inese.k 17 Din.
Sobo
v bližini Obrtne šole, išče stalen gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »(Poseben vhod«.
18883-23a
Št. Peter v Savinjski dolini
Bliža se 1. avgust, ko se bodo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. odprla vrata našega novega Sokolskega doma, posvečenega nepozabnemu spominu blagopokojnega Viteškega kralja. Prav to posvetilo je dalo povod, da je naš mladi vladar blagovolil prevzeti pokroviteljstvo, s čimer je našemu društvu in vsemu So-kolstvu izkazal najvišjo čast in priznanje. Ponosni smo na to sokolsko odlikovanje zlasti v današnji dobi, ko na sokolsko delo kar dežuje klevet naših nasprotnikov, za katere nam ni mar, pač pa jih smatramo za izraz onemogle jeze, ko vidijo, da gre Sokolstvo neustrašeno in strumno ter s prezirom naprej ter od dne do dne dosega vedno lepše uspehe.
Bratje, sestre! Vedno in vedno čujemo o sijajno uspelih sokolskih prireditvah, zato smo prepričani, da boste s svojim številnim posetom dali tudi naši izredni sokolski in nacionalni prireditvi oni sijaj, ki ga po pravici zasluži. Upoštevajte v polni meri vse težave in neprilike, ki jih je naše društvo že in jih bo še moralo premagati. Treba je bilo mnogo občutnih žrtev, truda, dela in nezlomljive volje in poguma, da smo uspešno dosegli sad svojega 10-letnega nesebičnega dela v obliki ličnega doma in letnega telovadišča. Skozi vse težave in neprilike, ki so se nam videle v gotovih trenutkih nepremagljive, nas je bodril k delu genij sokolske vztrajnosti, da čimprej utelesimo svoje koprnenje in izpolnimo svoje pričakovanje. Trdnjavam sokolskega hotenja se bo 1. avgusta pridružila nova vrstnica, ki je namenjena nam in našim potomcem. Kot tako jo občudujemo in pozdravljamo, pričakujoč od nje bodočnosti, ki bo v razmerju z našo dobro voljo. Naš novi dom otvarjamo z namenom, da bi postal šola narodne discipline, zavod za go-
Razno
Beseda 1 Din davek 3 !>ln u Šifro ali dajanje oaslovs 5 Din NajmanjSi u»sek 17 Din
Buret
tister in vsa lahka letna oblačila
v elegantni izdelavi nudi ceneno
PRESKER,
Sv. Petra ccsta 14

INSERIRAJ V „JUTRU"!
jitev čiste požrtvovalne ljubezni do kralja, domovine in naroda, kovačnica slovanskega bratstva, vir zdravega in realnega življenja poedinca in naroda ter izhodišče do-bromislečih v boljšo in srečnejšo bodočnost. Naš novi dom ni razkošna palača, temveč miren kotiček, ki naj bi postal skupno ognjišče za vse one, ki iščejo luč resnice, glasnik k brezpogojnemu in odkritosrčnemu sodelovanju med posameznimi stanovi našega prebivalstva v cilju svobodoljubja, enakosti in bratstva. Naš novi dom smo posvetili spominu najodlič-nejšega Sokola in jugoslovenskega sina, Viteškega kralja, z obljubo, da hočemo v smislu njegovih zadnjih velikih besed vzgajati naše članstvo v resnične čuvarje Jugoslavije ter skrbeti za to, da postane naš dom žarišče prosvete, steber jugoslovenskega nacionalizma in narodnega edinstva. Ko pred otvoritvijo svojega doma ob 10-letnici obstoja našega društva ugotavljamo navedena načela, kličemo vsem bratom in sestram ter prijateljem Sokolstva:
Prihitite dne 1. avgusta v častnem številu v naš lepi št. Peter ter dokažite s svojo navzočnostjo sokolsko in nacionalno zavednost in resnično bratstvo! Nujno potrebujemo moralne in nič manj tudi gmotne podpore, še par dni nas loči od tega velikega in pomembnega dne. živi val sokolskih bratov in sester ter naših prijateljev naj tedaj zajame prijazne prostore našega sokolskega hrama! Naše članstvo se z največjo vnemo trudi s pripravami, da preskrbi ljubim gostom in posetnikom naše prireditve čim večje udobje. Prepričani smo tedaj, da bo odziv na naš poziv kar najčastnejši. Opozarjamo br. edinice in širšo javnost, da bo poleg otvoritve novega doma tudi javni telovadni nastop žalskega sokolskega okrožja z najpestrejši-mi točkami, nato pa velika sokolska in narodna veselica, pri kateri bo sodelovala priznana sokolska godba iz Trbovelj. Za duševni in telesni užitek bo prvovrstno preskrbljeno. Br. edinice prosimo, da nam čimprej pošljejo prijave v smislu naše okrožnice! Vsem udeležencem jamčimo, da bodo zapuščali našo prireditev duševno in telesno poživljeni ter bodo še in radi prišli med nas. še enkrat: 1. avgusta vsi v Sv. Peter v Savinjski dolini!
Sokol Zidani most. Priprave za društveni javni nastop so v polnem teku. Dela se živo, intenzivno, z vso voljo. Oddelki so že vsi pripravljeni in nestrpni v enotni želji, pokazati sadove svojega dela in dela svojih vodnikov, ki kljub službi in odgovornosti delajo nesebično in idealno v prospeh društva in Sokolstva. Ker se v društvu vrši delo na vseh področjih telesne kulture, bodo 1. avgusta zjutraj ob osmih tekme
Izgubljeno
Beseda 1 Diu lave* 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Zamenjan kovček
Pri nedeljski večerni vožnji iz Celja v II. razredu sem pri izstopu v Zagorju zamenjala svoj kovček s tujim. Sele doma sem opazila pomoto, ko sem videla, da se nahajata v kovčku dve knjigi Šentjakobske knjižnice, iz česar sklepam, da so bili sopotniki Ljubljančani. Podpisana prosim za cenj. naslov, da lahko zamenjamo vsak svojo lastnino. SekŠ Alojzija, gorje ob Savi.
18900-08
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam na kakršenkoli način izkazali svoje sočutje ob prerani izgubi skrbnega soproga in dobrega ateka, gospoaa
ŠIFRER ALOJZIJA
trgovca in gostilničarja,
iskrenä iivälä
štejemo si v dolžnost, da se še prav posebno zahvalimo Sokolskemu društvu za ganljive žalostinke ob domači hiši in odprtem grobu, tovarišem lovcem za častno spremstvo, zlasti g. Zaffu za poslovilne besede. Iskrena hvala darovalcem krasnega cvetja in sploh vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
V LAPORJU, 25. julija 1937.	žalujoča rodbina ŠIFRER.
v odbojki trboveljskega okrožja, nakar bodo ob 11. uri tekme na Savi v plavanju ▼ dolžino 2 km; te tekme bodo nad v»e zanimive in bodo pokazale moč, voljo in vztrajnost telovadcev v taki meri, da jih bo užitek gledati. Ob 15.30 bo javni nastop, za katerega vlada živo zanimanje, saj je po organizaciji kakor po izvedbi v veščih rokah bratov prednjakov, ki niso štedili truda, da pokažejo novi duh in novo življenje v društvu. Za ves trud, vložen v delo za čim popolnejšo in lepšo izvedbo nastopa želi društvo, da ga gmotno podpre občinstvo od blizu in daleč, saj je ves dobiček namenjen izključno samo za obzi-davo in sanacijo doma. Bratje, sestre, zavedajte se ogromnega pomena idejne in moralne zmage našega Sokolstva, zato podprite tudi najmanjše edinice v našem sestavu ter dokažite enotno in vsestransko misel, da je Sokol narod in narod Sokol. V nedeljo vsi v Zidani most, zveze so ugodne!
Sokolsko društvo Velenje je z odhodom prometnika Riharda Müllerja v Ponikvo izgubilo marljivega člana-odbornlka in zgledno požrtvovalnega prosvetarja, šo-štanjsko sokolsko okrožje pa svojega okrožnega prosvetarja, ki se je z vso vnemo in poln lepih načrtov lotil poverjene mu naloge. Br. Müller je kot društveni prosvetar uspešno deloval na dramatskem področju, zlasti je podčrtati njegovo vzorno režijo spevoiger (»On in njegova sestra« L dr.) ter mladinskih iger, od katerih nam ostane v neizbrisnem spominu posebno »Princeska in pastirček« s petjem in orkestralnim partom. Kot dober muzik je sodeloval tudi pri jazz-orkestru. Uredil nam je društveno strokovno knjižnico in izvršil vse priprave za mladinsko knjižnico ter knjižnico na vasi. Naraščaj, ki mu je bil posebno pri srcu, je zainteresiral tudi za filatelijo. Iniciativno je bilo njegovo prizadevanje v odseku za zgradbo Sokolskega doma v Velenju. Sploh ni bilo panoge v društvenem obširnem delokrogu, ki ne bi bila imela v br. Müllerju vnetega sodelavca. Tudi lutkovni oder je sad njegovega truda in ljubezni do mladinske vzgoje. Najlepše dopolnilo v svojem sokolskem udejstvovanju je imel br. Müller v svoji družici Cilki. tuk. učiteljici iz znane narod-no-zavedne Prelogove rodbine; ona je bila vzorna, zgledno požrtvovalna načelnica domačega društva in podnačelnica šoštanj-skega sokolskega okrožja. V skromno zadoščenje za ves njen veliki vsakodnevni trud naj ji bo dejstvo, da so jo tako iskreno vzljubile članice, naraščajnice in deca, in da jo ohranijo v najlepšem, trajno hvaležnem spominu starši otrok. S premestitvijo br. Müllerja izgubi torej društvo poleg prosvetarja tudi priljubljeno načelni-co, ki je strokovno odlično naobražena visoko dvignila telovadbo vseh ženskih oddelkov, o čemer zgovorno pričajo doseženi lepi uspehi pri društvenih, okrožnih in župnih tekmah ter uspeli nastopi doma in pri prireditvah bratskih društev. Ker bi društvo na ta način utrpelo izgubo kar dveh zelo važnih funkcionarjev, si usoja apelirati na ugledno direkcijo državnih železnic v Ljubljani, da blagovoli svoj odlok glede premestitve prometnika Riharda Müllerja v Ponikvo, ako to dopuščajo službene potrebe, revidirati, ker bi bil njegov povratek z go. soprogo v Velenje neprecenljive važnosti za nadaljni uspešni razvoj Sokolskega društva v pomembnem industrijskem središču šaleške doline. Zdravo!
U»We Davorin Ravljen, - lalaja BI komore« tìtatrai Adolf Rlbniktt. - Za Narodno tiskamo d. 4 kot ttokamarja n» - Za ^aerata! « *
Iz Škofje Loke
šl_ glava planinskega polka bo 1. avgusta v Škot j i Loki iin bo .kot spomrin na dan-ko je bil polk ustanovljen. Za polkovo filavo, ki bo letos, vse od obeloja polka dalje, prvič v Škofji Loki ee izredno obsežno pripravljajo. Bogosluženie in rezanje kolača bo ob 10. v vojašnic} kralja Petra II.' a popoldne bo vojaška zabava- Simpatije in prteröne vezi med škofjelščann m njegovim polkom so znane, zato bo dobila proslava nedvomno tako lep. poudarek, kakršnega prireditev tudi zasluži. Domačin proslave je komandant polkovnik g. Ivan Maikulj.
šl_ škofjeloška elektrarna v novih prostorih. Demšarieva kovačnica, vrhu ve e ga še zapuščena- gotovo ini krasila okolice, pa je zato v estetskem pogledu čisto prav, da bodo poslopje zdai popolnoma predelali in to za potrebe škofjeloške elektrarne. Novi prostori bodo lični- m podjetje samo pa vrhu teea tudi praktične.rši. — Na Mestaem trgu obnavliajo hišo trgovke Ješetov9 kar značj zopet drobec k napredku mesta. Ko bi «e le vsi zganili!
šl— Tnjsko-prometna seiija je letos ▼ Škofjii Loki prav lepa. V mesto je prispelo nad 20 Beograjčanov, da ostalih gostov ix raznih krajev države in tudi iz inozemstva (Češkoslovaške) številčno niti posetej ne navajamo. Zdi «e, da je vendarle krepkeie prodrla med domačine zavesi, da tujski promet blagostanju koristi. Sem in tie ee Prirejajo promenadni koncerti. Občuti se per manjkanje moderne kavarne — ako že prezremo mnogotere druge potreb«. M jih bo treba s časom le uveljaviti.
Älcfr Barak - 3W I «ubOart