5 konodan indllplati glasilo delovne organizacije ™ :—h -1-4-1 LETO XXXIII. induplati jarše JULIJ-AVGUST 1985 Naša delovna organizacija tokrat z manj poznane vzhodne strani Informacije z zasedanj delavskih svetov Letošnji junij je bil za člane delavskih svetov precej naporen, saj sta bili kar dve skupni seji delavskih svetov. Prvi sestanek je potekal na začetku meseca, drugi pa je bil sklican zadnji teden v juniju. Dnevni red obeh sestankov je bil dokaj dolg, tako da je bila sejna soba obakrat zasedena precej dlje kot eno uro. SKLEPI PRVE JUNIJSKE SKUPNE SEJE DELAVSKIH SVETOV 7. 6. 1985 so se v sejni sobi delovne organizacije zbrali člani delavskih svetov delovne organizacije, TOZD Proizvodnja, TOŽI) Konfekcija in DSSS. Najprej je bilo članom delavskih svetov podano kratko poročilo o volitvah v samoupravne organe, ki so bile 25. 4. 1985. Vsi prisotni so se strinjali z razglasom izida volitev. Ker je predsednikom delavskih svetov oziroma njihovim namestnikom že pretekla mandatna doba, so bili imenovani tudi novi predsedniki in namestniki delavskih svetov. Novoimenovani predsedniki in namestniki predsednikov delavskih svetov so: Rajko BIRK — predsednik delavskega sveta delovne organizacije; Nikolaj VODLAN — namestnik predsednika delavskega sveta delovne organizacije; Drago ŠARC — predsednik delavskega sveta TOZD Proizvodnja; Anton KOTNIK — namestnik predsednika delavskega sveta TOZD Proizvodnja; Stanka KONCILJA — predsednik delavskega sveta TOZD Konfekcija; JOŽI PER — namestnik predsednika delavskega sveta TOZD Konfekcija; Franc PUHAN — predsednik delavskega sveta DSSS; Vinko VODNIK — namestnik predsednika delavskega sveta DSSS. Vsi omenjeni funkcionarji so na nove delovne dolžnosti izvoljeni za dobo enega leta. Na aprilskih volitvah šb bili poleg članov delavskih svetov izvoljeni tudi člani posameznih komisij na ravni delovne organizacije (komisija za samoupravne akte, komisija za informiranje, komisija za usklajevanje pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnih razmerij, komisija za varstvo pri delu, komisija za reševanje stanovanjske problematike in komisija za izobraževanje, šport in rekreacijo). Imenovane so bile tudi komisije za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD in DSSS ter izvršni odbori delavske kontrole. Predloge teh članov so pripravili 10 OOS po posameznih organizacijskih enotah, obravnavani pa so bili tudi na kandidacijskih konferencah. Člani delavskih svetov TOZD Konfekcija so potrdili nabavo naslednjih investicij: — dve odsesevalni napravi INKO-FLEKS v vrednosti 415.000,00 din, — stroj za dvotočkovno varjenje tip DT 2, vrednosti 580.000,00 din, — elektropnevmatski orbitalni ko-vični stroj OMA 2.01 z varovalno napravo v znesku 518.805,00 din, — pnevmatska stiskalnica PS 400 v znesku 561.600,00 din, — odsesevalna naprava pri varjenju Al ogrodij v OE kovinske konstrukcije v znesku 1.900.000,00 din, — varilna naprava v vrednosti 650.000. 00 din. Tudi člani delavskega sveta TOZD Proizvodnja so odobrili predelavo metaliziranega stroja v tiskarski stroj za tiskanje poštnih vreč, pri čemer znašajo stroški predelave 296.000. 00 din. Naslednja investicija je preureditev kleti predilnice v tiskamo, vrednost stroškov bo znašala 1.718.945,00 din. Delavski svet je sprejel tudi investicijsko vzdrževalno delo v višini 730.000,00 din za na- sipanje gramoza in utrditev pomožnega parkirišča. Na sestanku je predsednica IO KOOS DO Induplati Majda Marolt obrazložila mnenje športne komisije o razkoraku med uspehi športnikov iz Induplati ter opreme tekmovalcev, ki je zelo slaba. Zato se je komisija zavzela za nakup osemdesetih trenirk različnih velikosti. Po razpravi so člani delavskega sveta delovne organizacije potrdili nakup omenjene količine trenerk, pri čemer bo vsak športnik prispeval dvajset odstotkov lastnih sredstev. Na TOZD Konfekcija, OE Mokronog je prispela prošnja za finančno pomoč pri ureditvi okolice spomenika NOB v Mokronogu. Delavski svet TOZD Konfekcija je v ta namen odobril OO ZZB Mokronog denarni znesek v višini 100.000,00 din. Člani delavskih svetov so obravnavali tudi predlog samoupravnega sporazuma o kritju stroškov obmestnega prometa na območju občine Domžale. Mnenje nekaterih, naj se sprejem tega samoupravnega sporazuma začasno odloži, ni bilo možno upoštevati, ker so prevozniki lokalnih prog zagrozili z njihovo ukinitvijo. To pa bi bil udarec za precejšnje število delavcev, ki prihajajo na delo z avtobusom. Z anketo je bilo ugotovljeno, da se na lokalnih relacijah redno vozi 80 naših delavcev, v jesensko-zimskem času pa še 132. Glede na povedano so člani delavskih svetov ta samoupravni sporazum tudi sprejeli, pač pa je bilo rečeno, naj strokovne službe pri izvršnem svetu Skupščine občine Domžale dosežejo drugačen način financiranja nepokritih stroškov. V skladu z zakonom o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter pravilnika o organizaciji službe varovanja materialnih in drugih dobrin (Nadaljevanje na 3. strani) Da bi lahko pripravili nov pod v delu tkalnice, je bilo Obnovljene statve potrebujejo tudi obnovljen prostor potrebno nekaj statev, ki niso šle v remont, začasno umakniti pod nadstrešek pred jedilnico Zelo pester program naših konfekcioniranih proizvodov zahteva širok asor-timan tkanin (na fotografiji skladišče tkanin za konfekcijo) (Nadaljevanje z 2. strani) v organizacijah združenega dela, je potrebno v tozdih in DSSS s pravilnikom urediti varovanje materialnih in drugih dobrin. Ta pravilnik bo zajemal naslednja področja: — varovanje objektov in premoženja tozdov oziroma DSSS, — pravice in obveznosti delavcev v zvezi z varovanjem premoženja, — gibanje na območju in prostorih tozdov, — varnostno službo. Na sestanku delavskih svetov je bil govor tudi o osnutku samoupravnega sporazuma o združevanju v DO Induplati. Veljavni samoupravni sporazum o združevanju v DO Induplati je bil sprejet 28. 6. 1974, kasneje je bil večkrat spremenjen in dopolnjen, statut DO Induplati pa je bil sprejet 18. 12. 1974, čez šest let pa je bil spremenjen in dopolnjen. Zaradi novosti in sprememb v zakonodaji pa je potrebno precej poglavij v obeh aktih spremeniti oziroma oblikovati na novo. Bistvene spremembe v osnutku sporazuma o združevanju v DO Induplati so: 1. Predvidena je subsidiarna odgovornost tozdov za obveznosti delovne organizacije lin obveznosti drugih tozdov. 2. Na novo je napisano poglavje o planiranju. 3. Drugače so oblikovana tudi razmerja pri pridobivanju skupnega dohodka. 4. Spremembe so v poglavju o delitvi čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke. 5. V določbah o samoupravnih organih je opredeljena njihova sestava, mandat in naloge. 6. Na novo je napisano poglavje o inovacijski dejavnosti, večja je vloga TOZD pri spodbujanju, ogani-ziranju in financiranju raziskovalnega dela. 7. Skupno urejanje delovnih razmerij je usklajeno z zakonom o delovnih razmerjih in zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 8. Novo je poglavje o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. 9. V poglavju o reševanju sporov iz notranjih razmerij preko notranje arbitraže je poenostavljen postopek imenovanja arbitrov. V statutu DO Induplati pa so naslednje spremembe: — statusne določbe so povzete po osnutku samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo; — pri oblikovanju samoupravnih organov je predvideno imenovanje celotnega organa za dve leti; — pri poglavju o obveščanju delavcev so delno dopolnjene določbe o internem listu zaradi uskladitve z zakonom o javnem obveščanju in zakonom o sistemu družbenega informiranja. Osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo in statuta delovne organizacije gre v poprejšnjo javno obravnavo v skladu z določbami statutov tozdov. Po predlogu razpisne komisije za imenovanje vodje TOZD Proizvodnja je bil s tajnim glasovanjem izbran za dela oziroma naloge vodje tozda ing. Janko Ukmar za mandatno dobo štirih let od 1. 7. 1985 dalje. Razpisana so bij a tudi dela in naloge šefa‘tehničnega sektorja. Člani delavskega sveta DSSS so sprejeli kandidaturo Pavleta Stoimenov-skega, ki je s 1. 7. 1985 tako ponovno izbran za šefa tehničnega sektorja za dobo štirih let. Na dnevnem redu sestanka je bila tudi točka o imenovanju šefa razvojnega sektorja. Na prosta dela dn naloge je bil soglasno sprejet dipl. ing. Janez Pezdir, ki prične z delom 15. 8. 1985 za dobo štirih let. Imenovan je bil tudi računovodja delovne organizacije. To odgovorno nalogo bo prevzela tov. Fanči Majhenič in jo bo opravljala v štiriletnem mandatnem obdobju. Kandidat, ki se je prijavil na razpisana prosta dela oziroma naloge vodje marketinga ni izpolnjeval pogojev glede zahtevanih ustreznih delovnih izkušenj, zato so člani delavskega sveta DSSS zavrnili njegovo kandidaturo. Z DRUGEGA JUNIJSKEGA SESTANKA DELAVSKIH SVETOV Drugi skupni sestanek delavskih svetov TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija, DSSS lin delovne organizacije je bil 26. junija. Dnevni red je bil malo manj obširen kot na prvi junijski seji. Strokovnim službam sta največ hude krvi povzročila predlog občinske zdravstvene skupnosti o povečanju prispevne stopnje za zdravstveno varstvo in predlog SKIS-a o bistveno večjih prispevkih za financiranje srednjeročnega plana SKIS Domžale za obdobje 1986—1990. Občinska zdravstvena skupnost Domžale je poslala delavskim svetom tozdov in DSSS v sprejem povečanje prispevne stopnje za zdravstveno varstvo z 10,16 % na 13,06 %. Predlog utemeljuje s tem, da ji vsako leto primanjkuje približno 10 % sredstev za nemoteno delovanje in za razširjanje programa osnovnega zdravstvenega varstva. Delavski sveti za sprejem o prispevni stopnji za zdravstveno varstvo niso pristojni. O tem namreč odloča skupščina občine Domžale, kjer je potrebno izpeljati odločanje po delegatih. Če pa predlaga zdravstvena skupnost financiranje dodatnega programa, bi bilo potrebno sprejeti samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela, o čemer sklepajo zbori delavcev. Delavski sveti so zavrnili tudi predlog SKIS-a o povišanju prispevne stopnje za financiranje srednjeročnega plana z dosedanjih 2,20 % na 6,09 %. Ker bi tako šlo za znatno večje obveznosti organizacij združenega dela kot do sedaj, bi to za tozde pomenilo zmanjšanje obsega sredstev, ki se razporejajo za osebne dohodke in skupno porabo, za izboljšanje materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv v tozdih. Že samo s povečanjem osebnih dohodkov, ki so podlaga za izračun teh prispevkov, se v celoti večajo sredstva, namenjena za te dejavnosti, zato bi se o kakršnemkoli povečanju prispevnih stopenj morali dogovarjati skupno za vsa interesna področja. Služba za elektronsko obdelavo podatkov v Induplati je predlagala članom delavskih svetov, da odobrijo nakup dopolnilne računalniške opreme, kajti osnovna tovrstna opre-(Nadaljevanje na 4. strani) INFORMACIJE Z ZASEDANJ DELAVSKIH SVETOV (Nadaljevanje s 3. strani) ma je bila nabavljena že do letošnjega junija. Uspešnost poslovanja sodobne delovne organizacije je zelo odvisna od ustreznih, kvalitetnih in pravočasnih podatkov, ki so osnova za razne poslovne odločitve. K temu prispeva levji delež izgradnja celovitega informacijskega sistema z ustrezno računalniško opremo. Delavski sveti so sprejeli tudi spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v Ljubljansko banko — Banko Domžale. Spremembe se nanašajo na učinkovitejše dogovarjanje in planiranje, natančnejšo opredelitev pravic in odgovornosti v odnosih s tujino in učinkovitejši način odločanja, zadevajo pa tudi kontrolo uresničevanja odločitev ter reševanje morebitnih sporov z arbitražo. Članom delavskih svetov je bil predložen tudi osnutek sprememb in dopolnitev pravilnika o obvezno- stih in odgovornostih. Ta pravilnik je bil sprejet pred petimi leti, zato so nekatere določbe postale neustrezne. Tako naj se v pravilniku nič več ne predvidevajo fiksni zneski pavšalnih odškodnin, ampak se nadomestijo z odstotkom od povprečnega osebnega dohodka v delovni organizaciji v zadnjih treh mesecih ali povprečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih. Pred sprejemom teh sprememb bo javna obravnava. Delavski svet TOZD Proizvodnja se je na predlog samoupravne stanovanjske skupnosti odločil, da se samski del stanovanjskega bloka na Pelechovi 35 prenese po stanju 1. 1. 1985 v stanovanjska sredstva tega tozda, ki bo pokril tudi ves primanjkljaj sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje. Člani delavskih svetov so prav gotovo prisluhnili točki dnevnega reda, ki je bila namenjena razpisu stanovanjskih posojil. Na podlagi vezave sredstev pri LB — Banki Domžale lahko delovna organizacija začne z 21. julijem koristiti sredstva, ki so bila pogodbeno vezana. Zato je bil razpisan natečaj za dodelitev stanovanjskih posojil za naslednje namene: — pridobitev novih stanovanj od proizvajalcev stanovanj; — nakup družbenih stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnosti za mlade družine; -— nakup starih stanovanj; — nakup novih stanovanjskih hiš od njihovih proizvajalcev; — skupno reševanje stanovanjskih potreb delavca z drugo OZD, s tem, da se dodeli posojilo drugi OZD pod pogojem, da ta dodeli stanovanjsko pravico zakoncu delavca v naši TOZD ali DSSS; ■—■ graditev stanovanjskih hiš. Vse prisotne pa je vsekakor razveselil Jože Klešnilc, pomočnik generalnega direktorja, ki je delegate podrobneje seznanil z novejšimi poslovnimi rezultati naše delovne organizacije. Slednji ne ostajajo samo na doseženem nivoju, temveč so na nekaterih področjih še boljši, zato so vsekakor izpolnjeni pogoji za dvig vrednosti točke od 0,29 na 0,33 din. Pri tem je ugotovil, da bi si po merilih družbenega dogovora sicer lahko odrezali še večji kos pogače, vendar to ne bi bilo podobno ravnanju dobrih gospodarjev, saj moramo poskrbeti predvsem za razširjanje materialne osnove dela. Pripravila Lada Lavrič Agencija Ljubljanske banke — Banke Domžale v Jaršah Naša maloprodaja pri vhodu v tovarno nič več ne sameva. Pred kratkim je namreč dobila sosedo. To lahko razumemo skoraj dobesedno, saj imata obe poslovni enoti isti glavni vhod. Manjši prostor poleg trgovine je od delovne organizacije namreč najela LB — Banka Domžale za obdobje tridesetih let. Ker pa so Jarše manjši kraj, ni domžalska banka tukaj odprla ekspoziture, kar je značilno za Domžale, Mengeš in Vir, temveč samo agencijo. Razlika med njimi je v tem, da so ekspoziture samostojne banke v sklopu temeljne banke, agencije pa so del temeljne banke; bančno okence, ki je locirano zunaj temeljne banke, v neki drugi stavbi. Ta razloček ne pogojuje bistveno omejenih možnosti delovanja bančne agencije. Njeno poslovanje se v ničemer ne razlikuje od drugih bank. Agencija Jarše opravlja vse storitve občanov na dinarskem in deviznem področju. Tako kot v temeljni banki je tudi tukaj možno odpreti tekoči in devizni račun, možna je vezava hranilnih vlog, prav tako ni omejen znesek denarja, ki ga posameznik lahko dvigne s hranilne knjižice. Res pa je, da v agenciji ni možno uveljavljati stanovanjskih in potrošniških kreditov. Agencija Jarše je prva tovrstna institucija LB — Banke Domžale. Seveda pa ima banka v Domžalah namen, da bo agencije odprla še drugje v občini. S tem je namreč marsikomu precej skrajšana pot do bančnih okenc, ki so v glavnem v centru občine. Delovanje jarške agencije je šele na začetku. Otvoritvena slovesnost je bila komaj 11. junija. Toda, kot mi je povedal njen uslužbenec Milan Jeran, jo ljudje že kar dobro poznajo. Seveda ni takšnega navala, kot ga poznajo centralne banke, vendar pa jo bodo prav gotovo radi obiskovali tisti, ki jim čakanje v vrsti pred bančnim okencem ni v veselje. Milan Jeran je dejal, da je agencija odprta za stranke vsak dan od 8. do 18.30, ob sobotah pa od 8. do 11.30. Trenutno je poleg njega zaposlena še Mojca Bauer. Vendar pa je njuna zaposlitev začasna, saj bo- sta s prvim julijem sprejeta na dela in naloge dva redna uslužbenca. Seveda pa za obstoječe zahteve zadoščata dva delavca — eden dela v dopoldanskem času, drugi pa popoldne. Ko sem Milama Jerana vprašala, kako je z obiskom strank, je odgovoril, da je štirinajst dni, kolikor je agencija odprta, prekratek rok za celovitejšo analizo. Dejansko je obisk vsak dan različen. Rekel pa je, da je takšno sosedstvo banke in trgovine pozitivno za trgovino, saj lahko kupec mimogrede dvigne denar, če se odloči za nakup, ki pre- Na banko opozarja tudi svetlobni napis sega zmožnosti njegove denarnice. Za primer je navedel obisk ameriških izletnikov, ki so se ustavili pred tovarno. Prav gotovo so bili začudeni nad (za jugoslovanske razmere) neobičajnim primerom, ko so v manjšem kraju lahko nemoteno zamenjali devize v našo valuto. Da bančna agencija v Jaršah ni odprta zaradi same sebe, sem opazila med svojim pogovorom s tovarišem Jeranom. Ko sem premišljevala, kdaj naj ga obiščem, sem že-(Nadaljevanje na 5. strani) (Nadaljevanje s 4. strani) lela izbrati tak čas, ko bi imel čim manj strank. K njemu sem prišla okrog enajste ure dopoldne. Ko sva se začela pogovarjati, ni bilo nobenega obiskovalca, vendar pa so v pičlih dvajsetih minutah, kolikor časa sem se razgovarjala z njim, prišle tri stranke. Tudi njih sem povprašala, kaj menijo o novi banki v Jaršah. Joži Vincelj, delavka iz tkalnice, je povedala, da je prvič tukaj. V agencijo je prišla zato, ker stanuje v Jaršah in je precej bolj priročno, kot pa, če bi morala iti v Domžale. Marinka Kern je doma iz Most pri Komendi, zaposlena pa v Induplati V steklu ob vhodnih vratih se zrcali železniška postaja, ki je preko ceste Radomlje. Dejala je, da je namenjena v službo in tako mimogrede dviguje denar. Tretji obiskovalec je bil Ivan Tič iz Vira, zaposlen pa v Heliosu na Količevem. Po poklicu je šofer in je mimogrede s ceste opazil banko ter prišel dvigniti denar s hranilne knjižice. Ivan je izrazil pozitivno mnenje o poslovnih enotah, ki jih imajo banke zunaj večjih centrov. Kajti vse ekspoziture in agencije pomenijo mnogim prihranek časa — in denarja. O tem, kakšna je usoda hranilne blagajne v delovni organizaciji, sem govorila s Francko Marinšek, šefinjo f inančno-računovodskega sektor j a. Tovarišica Marinškova je povedala, da uradno hranilna blagajna v naši tovarni še ni prekinjena. Zaenkrat bo delovala na tako imenovani plačilni dan, ko bo vsakdo lahko dvignil ustrezno količino denarja. Druge dneve pa se bodo morah delavci posluževati uslug bančne agencije. Še nekaj časa bo hranilna blagajna delovala zaradi tega, ker v Radomljah ni nobene poslovne bančne enote in bi bilo nepošteno do delavcev, zaposlenih v TOZD Konfekcija Radomlje, ki bi morah tako dvigovati denar precej dlje od Radomelj. Problem poslovanja hranilne blagajne je predvsem prenos gotovine, ker za večje zneske ni ustreznega prevoza denarja. Vendar pa tovarišica Marinškova priporoča delavcem delovne organizacije koriščenje uslug te agencije LB — Banke Domžale. Vsekakor pa jarška agencija ni namenjena samo delavcem iz Induplati, temveč vsem vaščanom in tudi kupcem v trgovini. Ustrezala bo tudi upokojencem, katerim bo lahko potem, ko bodo prinesli zadnji pokojninski odrezek, opravljala vse usluge. Lada Lavrič Kam na dopust? BRALCEM KONOPLANA SE OPRAVIČUJEMO ZA ZAMUDO PRI IZIDU GLASILA, DO KATERE JE PRIŠLO ZARADI POMANJKANJA MATERIALA V TISKARNI . Uredništvo Rezultati ankete o reševanju stanovanjske problematike naših delavcev Že bežen pogled na razpredelnico starostne strukture zaposlenih v DO v zadnjih nekaj letih nam pove, da se z odhodom generacije, ki je začela z delom v začetku petdesetih let, povprečna starost niža. Skoraj ni več oddelka, kjer ne bi bilo mladih sodelavcev. Pri- -bajajo iz šol ali pa od drugod, zato je razumljivo, da si v življenju še niso uspeli zagotoviti ene od najbolj temeljnih dobrin — stanovanja. Malo je srečnežev, ki s tem nimajo težav, ker so jim stanovanje zagotovili starši. Zato in pa zaradi številnih prošenj, naslovljenih na organe samouprave in kadrovsko organizacijski sektor, smo se odločili izpeljati anketo, ki bo predloga za naše nadaljnje odločitve. Treba je namreč vedeti, da pri sedanji rasti cen stanovanjem, z dosedanjim združevanjem sredstev in njihovo porabo, ne bi uspeli rešiti najnujnejših problemov niti v sto letih. Od 1031 zaposlenih, smo v kadrovsko-organizacijskem sektorju prejeli 870 izpolnjenih anketnih listov. Če upoštevamo število opravičeno odsotnih, lahko ugotovimo, da je bila pripravljenost za sodelovanje zadovoljiva. Iz izpolnjenih anketnih listov smo ugotovili, da ima polovica (447 — 51,3 %) delavcev dolgoročno zagotovljeno stanovanje. Vendar pa je med njimi 32 delavcev (3,7%), ki bi želeli dobiti posojilo za dograditev ali adaptacijo, 3 (0,3%) za gradnjo stanovanjske hiše, 3 (0,3 %) za nakup ali zamenjavo stanovanja, 2 (0,2%) za nakup stanovanja. 357 delavcev (41,0%), nima rešenega stanovanjskega vprašanja in bi želeli dobiti pomoč v DO. Pomoč naj bi bila v obliki posojila, ki bi ga delavci namenili za nakup stanovanj 35 delavcev, adaptacijo 88 delavcev, nakup stanovanjske hiše 135 delavcev, dodelitev stano- vanja 48 delavcev, nakup zemljišča 2 delavca, 43 delavcev pa še nima urejenega stanovanjskega vprašanja in se še ni odločilo, kako bi ga reševali. Med njimi je 8 delavcev, ki nihajo med dvema odločitvama: —* gradnjo stanovanjske hiše ali adaptacijo (4), — dodelitev ali nakup stanovanja (2), — nakup stanovanja ali nakup stan. hiše (2). Ob štetju anketnih listov smo našli tudi 50 neizpolnjenih, 5 delavcev je odgovorilo, da nimajo nič, trije pa so odgovorili »nimam nič«. Iz zbranih podatkov in upoštevajoč že omenjeno premajhno združevanje oziroma zagotavljanje sredstev za te namene, je razvidno, da bo treba proučiti vse možnosti za pospešeno stanovanjsko gradnjo, zlasti blokovno. Če bodo za to dani tudi ostali pogoji, bi bilo morda treba razmišljati o postopni graditvi lastniških stanovanj v manjših blokih, seveda čim bliže tovarni. Tako bi ob prizadevnem sodelovanju delavcev in njihovih zakoncev zgradili vsaj nekaj manjših lastniških stanovanjskih enot. Dosedanje zbiranje sredstev namreč ne zagotavlja nakupa niti dveh srednje velikih stanovanj na leto. Glede na ponudbo stanovanj, zgrajenih za trg (predraga, prevelika itd.), in sedanje kreditne pogoje, pa tudi ni mogoče pričakovati, da bi se delavci odločali za nakup stanovanj v blokih. Tudi če delavcu uspe zagotoviti potrebna lastna sredstva, mesečne obveznosti skoraj v pravilu presežejo njegovo plačilno sposobnost, zato se raje odločajo za individualno gradnjo, kjer pač gradijo toliko, kolikor je sredstev. Iz kadrovsko-organizacijskega sektorja I!i!l liiiii iliiiiilllilllillliilllllilililiiiil :::::::::::::::::::::::: iiiiiiiiii Obisk strokovnega sejma inovacij Technova 85 v Gradcu Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Domžale je 14. junija 1985 organiziralo obisk strokovnega sejma inovacij TECHNOVA 85 v Gradcu. Na strokovnem sejmu so bili prikazani tehnološki dosežki s področja mikroelektronike, računalništva in mikro procesorjev, merilne in regulacijske tehnike, kontrole kvalitete, raziskave, inovacije in transfer tehnologij ter razvoj novih proizvodov. V naši delovni organizaciji je precej članov društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav. Nekateri od njih so se udeležili omenjenega sejma. Naj omenim, da je član tega društva lahko vsakdo, ki se kakorkoli ukvarja z inovacijami, oziroma daje strokovno pomoč inovatorjem ali kako drugače sodeluje pri inovativni dejavnosti v delovni organizaciji. Tukaj bom najprej navedel nekaj osnovnih kriterijev in lastnosti, ki jih moramo upoštevati, da lahko govorimo o izumu. Izum je rešitev tehničnega problema, pri čemer morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: 1. Rešitev tehničnega problema je izvedena z zna-problema mora biti nova. 2. Izum mora biti opredeljen kot tehnični problem. 3. Dosežek mora biti rezultat ustvarjalnega dela, ne pa rezultat že znanega znanja iz področja tehnike, niti ne sme zaostajati za razvojem svetovne tehnike. 4. Izum mora biti industrijsko in tehnično izvedljiv. 5. Izum je taka rešitev tehničnega problema, ki se lahko uporabi v industrijski dejavnosti ali kje drugje. Če izum izpolnjuje vse te lastnosti, ga lahko zavarujemo s patentom. Znanstvenega odkritja ne moremo zavarovati s patentom, saj z znanstvenim odkritjem le spoznamo naravne zakone, ki že obstajajo. Po naši zakonodaji tudi ne moremo patentirati izumov, ki nasprotujejo zakonu ali morali ter kemične in farmacevtske proizvode. Področje tehničnih izboljšav obsega vsako racionalizacijo dela, ki še ni patentirana. O tehnični izboljšavi lahko govorimo, kadar le-ta izpolnjuje naslednje pogoje: 1. Rešitev tehničnega problema je izvedena z zna nimi tehničnimi sredstvi. 2. Rešitev mora biti uporabna in koristna. 3. Rešitev mora biti rezultat nerutinskega dela. 4. Rešitev mora biti nova najmanj na ravni organizacije združenega dela. Vsaka uporabna tehnična izboljšava je lahko zelo koristna za delovno organizacijo, saj vemo, da se naš strojni park nezadržno stara, pri tem pa je potrebno nenehno dvigovati kvaliteto. Spodbujanje inovativne dejavnosti mora biti permanentno in usmerjeno. Srečanje izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav na Graškem sejmu ni potekalo samo kot ogled dosežkov razvitega sveta na področju tehnike, ki se v drugi polovici 20. stoletja revolucionarno spreminja, tako da bo že v kratkem močno spremenila naš način življenja in (Nadaljevanje na 7. strani) Idejno politično usposabljanje članov OO ZK Na predlog osnovnih organizacij ŽK Induplati ter v sodelovanju z delavsko univerzo Domžale in OK ZKS Domžale smo konec aprila v DO Induplati pripravili predavanje na aktualno temo »Družbenoeko- Predaval je Viktor Žakelj, namestnik predsednika Komiteja za družbeno planiranje SRS nomski odnosi v SFRJ v pogojih ekonomske stabilizacije«. Predavanje je bilo organizirano kot sestavni del idejnopolitičnega usposabljanja v ^snovnih organizacijah ZK Slovenijales Radomlje, GG-Kooperacija Preserje in Induplati Jarše. Predaval nam je tov. Viktor Žakelj, dipl. oec., namestnik predsednika Republiškega komiteja za družbeno planiranje. Predavanje je bilo razdeljeno v štiri tematska poglavja: — upravljanje naše družbe; — problem sedanjega trenutka — povratno informiranje; — razlogi za družbenoekonomsko krizo; — uveljavljanje političnega sistema. V diskusiji smo se dotaknili predvsem problemov, ki se nanašajo na informiranje (v zadnjem času so informacije popolnejše, vendar včasih protislovne), posvetili smo se protislovjem v rasti prebivalstva (nekatere države se komaj reproducirajo, nasprotja močno razvitih in na drugi strani nerazvitih dežel, prirast prebivalstva pri nas in problem na- še lastne reprodukcije), zanimali smo se za vzroke visoke inflacije (problemi posameznih ekonomij, ki morajo za pokrivanje obveznosti do dolžnikov dajati več kot 30 % družbenih sredstev — niso rentabilne), posebno področje so bili ekološki problemi pri nas in problemi, ki nastajajo z novim deviznim zakonom. Obširnejše poročilo s predavanja bomo objavili v eni od naslednjih številk Konoplana. OO ZK Induplati ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU VSTAJE 22. JULIJ ::::::::::::::: ::::::::::::::::::::::::::::::: ::::::::::::::::::: lil (Nadaljevanje s 6. strani) dela, temveč je bilo tudi priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj med inovatorji, ki se v svojih sredinah še vedno prevečkrat ukvarjajo s težavami pri uveljavljanju materialnih odškodnin, ki jim pripadajo. Razstavljena oprema in stroji na sejmu so temeljili na razvoju in izboljšanju izdelkov z uvajanjem sodobne mikroelektronike, mikroračunalnikov in mikroprocesorjev na vsa področja tehnike, kot so elektronsko krmiljeni obdelovalni stroji, robotizacija, merilna in regulacijska tehnika itd. Na splošno smo vsi prisotni lahko videli, da elektronika prodira v vsa področja tehnike in življenja. Stroj oziroma robot bo v prihodnosti razbremenil človeka večine fizičnega in monotonega deia, obenem pa bo vodil in krmilil tehnološke procese mnogo hitreje in učinkoviteje kot človek. Ljudje, razbremenjeni ročnega dela, pa bodo morali svoje umske potenciale uporabiti za načrtovanje sodobne opreme, t.j. za nenehni znanstveno tehnološki razvoj, kajti zaostajanje katerekoli družbe za svetovnim razvojem pomeni vedno večji prepad med revnimi in bogatimi v svetovnem merilu. Ivan Pirc Nov širinsko-razpenjalni stroj prihaja v tovarno v večjih zaporednih pošiljkah. Trenutno se zaboji odlagajo pred garažami, kjer bodo čakali na montažo, ki se bo predvidoma pričela po kolektivnem dopustu Prostor, kjer bo stal nov širinsko-razpenjalni stroj, trenutno zaseda nedokončana proizvodnja Upokojenci delovne organizacije Induplati Naši upokojenci: Urbanija Vinko, Jeretina Marija, Lužar Franc (stojijo), Mujdriča Marija, Stojan Francka, Habjan Elizabeta, Cerar Drago (sedijo) V našem glasilu ponavadi dvakrat letno zapolnimo del prostora z vtisi naših sodelavcev, ki odidejo v pokoj. Tokrat so nas zapustili: Drago Cerar — vratar, Mara Prezelj — pripravljalnica, Francka Strojan — čistilnica blaga, Francka Juračič — čistilnica blaga, Marija Jeretina — oplemenitilnica, Franc Lužar — oplemenitilnica, Vinko Urbanija — vzdrževanje, Elizabeta Habjan — OE Mengeš, Marija Mujdrica — OE Mengeš, Marija Orehek — kovinske konstrukcije. Kratka slovesnost, ki je bila v ta namen prirejena v prostorih restavracije Induplati, se je spremenila v pravo družabno srečanje z obujanjem spominov in hudomušnih dogodkov, ki so jih včasih zagodli so- delavcem. Seveda pa naši upokojenci niso pozabili omeniti težkih delovnih pogojev, ki se z današnjimi ne morejo primerjati. Pa kljub temu, v sodelavcih je bila prisotna mnogo večja delovna vnema, zadovoljstvo, spoštovanje in tista lepa človeška lastnost, ki jo danes mladi skoraj ne poznajo — skromnost. In kaj si želijo naši upokojenci? Čim bolj zdravi preživljati ta zaslužena in težko pričakovana leta, ko ne bo treba več vstajati ob petih in hiteti na delo. Dela ima vsak dovolj tudi doma in zato jih ne skrbi, da bi jim bilo dolgčas. Prav lepo pozdravlja vsak svoje sodelavce in naj zaključim ta kratek povzetek srečanja z mislijo Franca Lužarja: »Čas gre za vse enako hitro naprej, le občuti ga vsak drugače.« Darja Fortunat KVALITETNA PREHRANA NA DELU — POROK ZA ZADOVOLJSTVO, ZDRAVJE IN DOBRE DELOVNE REZULTATE Že dalj časa je vroča tema vseh sestankov komisije za družbeni standard kakovost naših malic, obenem pa tudi način organizacije delavske prehrane nasploh. Slišati je bilo nešteto pripomb o slabi kvaliteti malic, zlasti o uporabljanju raznih nadomestkov, predvsem pri enolončnicah. Ni potrebno posebej poudarjati, da slaba prehrana na delu oziroma nezadovoljstvo z njo ne vpliva ravno najbolj ugodno na počutje vsakega posameznika. Ker vsaka delovna organizacija med drugim skrbi za čimbolj še počutje delavca na delovnem mestu — k čemer pripomore tudi kvalitetna malica, je komisija že večkrat predlagala korenite spremembe naših malic. Seveda ne smemo pod temi spremembami razumeti tega, da bo odslej naprej vsakdo vsak dan jedel najboljšo hrano — takšno, ki se najde na jedilnih listih najbolj priznanih restavracij Slovenije. Popolnoma umestna je zahteva po takšni kvaliteti tople malice, da jo bo lahko naročila večina delavcev, ne pa, da se mora marsikateri zadovoljiti s hladnim obrokom, kar je trenutno skoraj vsakdanja praksa. Posledica tega pa so znane — velikokrat ostanejo znatne količine tople hrane, ki jo je nato potrebno zavreči. Seveda vsi poznamo vzrok takšnega stanja. Ker je TOZD Restavracija samostojna organizacija združenega dela, mora sama nositi vse režijske stroške, zato jim računi ne dopuščajo veliko izboljšav glede kakovostnejše prehrane. Da ne bom naštevala samo slabosti naše prehrane, omenjam še hladne napitke, s katerimi je večina delavcev zadovoljna. Toda tudi tu se pojavlja majhen problem — namreč, napitki so že zdaj, v poletnem času, premrzli. Kar zmrazi me, če pomislim, da bodo hladni tudi pozimi! (Nadaljevanje na 10. strani) IZLET V CRIKVENICO Druga sobota v juniju ne bi bila za člane OO ZSMS INDUPLATI nič posebnega, če se ne bi zjutraj zbrali pred tovarno in se odpeljali v Crikvenico na dvodnevno letovanje. Petintrideset mladincev je v meglenem jutru napolnilo avtobus in se odpeljalo proti morju. Že v Ljubljani nam jo je zagodlo vreme, kar pa ni bistveno pokvarilo našega razpoloženja. Seveda je šofer Jaka med dolgo' vožnjo tudi ustavil avtobus za petnajst minut, da smo si lahko pretegnili noge ter se okrepčali v gostilni. Ves čas nadaljnje vožnje, vse do Reke, nas je spremljalo rahlo udarjanje dežnih kapelj po strehi avtobusa. Ostal nam je le še kanček upanja, da bo v Crikvenici bolje. Na srečo nas je v Crikvenici pričakalo pravo poletno sonce in nas razveselilo s svojimi žarki. Ustavili smo pred hotelom AD TOURES, kjer nas je sprejel direktor hotela. Nastanili smo se v hotelu ter v depandansah okoli njega. Že popoldne smo se lahko kopali v morju — sicer pa smo čakali le na to. Ker v hotelu ni bilo organiziranega plesa, smo se z avtobusom odpeljali v center mesta. Tu smo plesali in se zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Hoteli smo še malo posedeti ob obali, vendar nas je prehitel dež in močna burja. V nedeljo dopoldne se je }e zjasnilo, ker pa se je bližal čas našega odhoda, smo imeli na razpolago le še nekaj ur toplega morskega sonca. Izlet je izredno uspel in prav zares smo bili veseli prijaznega sprejema ter dobre in hitre postrežbe v restavraciji. Upamo, da se bomo še z veseljem vračali v ta kraj. A. B. 25 let nogometnega kluba Induplati Jarše Moštvo NK Induplati, ki je nastopilo na turnirju v počastitev 25-letnice kluba; od leve proti desni stojijo: Mršič I, Lisjak, Plaznik, Momčilovič, Melkič, Andrejka, Prša, Zelič, Pančur, Čolak; čepijo: Pejič, Mršič F., Jurišič, Mlinarič, Vovk, Stankovič, Mujadič (Nadaljevanje z 8. strani) Seveda bi bilo potrebno nabaviti kuhalnike in ustrezno posodo za njihovo gretje, zlasti v obratih izven matične delovne organizacije. Žal se zatakne pri denarju, ki bi bil potreben za nakup omenjenih stvari. Problem hladnega oziroma mrzlega mleka bi lahko rešili, ali pa vsaj omilili z nabavo alpskega mleka, k je pasteriziran in ga je možno ponoči hraniti na toplejšem mestu, tako da nam ne bi bilo treba dopoldne piti ledenice. Kljub kritiki o nekvalitetni prehrani imamo zaupanje v delavce, ki pripravljajo vsakodnevne obroke in menimo, da nam želijo po svojih najboljših močeh in možnostih izboljšati prehrano. Kajti delavci iz kuhinje so predlagali nov sistem delitve malic. Bistvo novosti je v tem, da bi imel vsak delavec kartonček, s katerim bi se en dan prej odločil za eno od treh vrst malic. Za kakršen obrok se bo naročil prejšnji dan, takšnega bo dobil naslednji dan; če delavcu malica ne bo všeč, ne bo mogel dobiti drugega, obroka, temveč samo tisto, kar je naročil. Delavci iz kuhinje so izdelali jedilnik za pet dni v tednu s tremi vrstami malic. Predlog je naslednji: Ponedeljek 1. pasulj — kranjska 2. kuhana govedina, pire krompir 3. slanina, pašteta Torek 1. goveji zrezek v omaki, pražen krompir 2. pečena rebra, srbska solata 3. pariška salama, jogurt Sreda 1. goveji golaž, testenine 2. hrenovka z gorčico, jogurt 3. doručak, sirček Četrtek 1. ocvrt piščanec, solata 2. pečen piščanec, krompir v kosih 3. šunkarica, pašteta Petek 1. krompirjev golaž z govedino 2. pečena riba 3. pašteta, jogurt Seveda se bodo vsa vprašanja in problemi, ki so povezani z našimi malicami, obravnavali na zborih delavcev, upoštevale pa se bodo vse upravičene pripombe. K. P. Pogled v notranjost rastlinjaka, ki stoji na zelenici za kotlarno - Nogometni klub Induplati Jarše praznuje letos pomemben jubilej — petindvajsetletnico svojega delovanja, ki so ga praznično obeležili z majhno slovesnostjo, veselico in organizacijo nogometnega turnirja v soboto in nedeljo, 25. in 26. maja. Slavnostni govornik je v svojem govoru, iz katerega objavljamo povzetek, orisal prehojeno pot kluba, ki nosi ime po naši delovni organizaciji. Nogometni klub je skozi petindvajset let doživljal vzpone in padce, svetle in temne trenutke. Največ zaslug pri ustanovitvi NIC Induplati in pri njegovem kasnejšem aktivnem delovanju ima prvi predsednik in organizator kluba Rajko Radmelič. Seveda so za uspehe NK zaslužni vsi njegovi začetni igralci, ki so bili obenem tudi organizatorji. To pa so: Srečo Smole, Mihajlo Na-giy, Janez Pogačar, Janez Kralj, Bojan Štefanič, Jože in Janez Hafner, Joško Martinc, Lado Ulčar, Peter Jeretina, Peter Pirnat, Franc Divjak, Franc Hautman, Janez Kveder in trener Nace Rode. Vsekakor pa zasluži posebno priznanje Lenčka Grbec, ki je bila vrsto let gospodarica kluba. Seveda je klub v začetku »plaval med Scilo in Karibdo«, doživljal je uspehe in neuspehe, počasi pa je postajal vse uspešnejši. Po vstopu nekaterih mlajšihi članov v klub, je bil vrsto let med najboljšimi v občini Domžale, za vstop iz podzveze v consko ligo pa mu je največkrat manjkala le kakšna točka ali gol. V tem času sta se v klubu oblikovala posebna delavnost in tovarištvo. Najbolj zaslužni takratni člani NK, ki so pripomogli k njegovemu uspehu in dobrim predstavam, so bili: predsednik kluba Albert Žibert, propagandist in kasnejši predsednik Otmar Lipovšek in igralci: brata Hafner, brata Trobec, brata Pišek, Franci Grbec, Stane Skok, dolgoletni vratar Stane Bonča, igralec in trener Marjan Urh, Franc Bleje, Marjan Testen, Janez Svoljšak, Toni Paderšič, Lado Kočevar, Dušan Pirš in drugi. Seveda so k tako velikim uspehom NK precej pripomogli tudi trenerji: Hacier, Hočevar, Cetina in Zdravko-vič. Po stopinjah teh igralcev in trenerjev so nato stopali številni mladi igralci, ki so danes nedvomno najboljši kader nogometnih moštev v občini Domžale. Sedanjim igralcem je to vsekakor spodbuda in obveza za nadaljnje delo. e SUPER VLAKNO »Desetkrat močnejše od jekla«, trdi James J. Dunbar, direktor ameriške družbe Allied. Super vlakno je najmlajši izum na področju trdnosti vlaken v njegovem podjetju. Vlakno se prodaja pod imenom »Spectra 900«. Izdelali so ga iz polietilena, in sicer po zelo kompliciranem, večstopenjskem tehničnem procesu. Vlakno se odlikuje po izredni elastičnosti in je prav zaradi te lastnosti primerno za izdelavo neprebojnih materialov, jadrovine, vrvi in tekočih trakov. Povzeto iz Capital Magazine, New York. Izobraževanje ob delu Velikokrat se sliši z raznih strani, da je sodobna atomska oziroma elektronska družba učeča se družba. Če si ogledujemo podatke o izobraževanju mladih v začetku 20. stoletja oziroma sto ali dvesto let prej in jih primerjamo z današnjimi, je to res. Po drugi svetovni vojni je namreč svet doživel pravo eksplozijo izobraževanja. Lestvica poklicev se je izredno podaljšala. To je tudi eden od kazalcev, ki označujejo napredek človeštva. Ker pa ima vsaka medalja dve plati, se tako pred posameznika postavlja vprašanje, kakšno stopnjo izobrazbe doseči. Seveda nesmisli m tukaj posploševati že neštetokrat uporabljene fraze o razlikah v sposobnostih. Kajti volja in različne okoliščine, v katerih človek živi, igrajo ravno tako pomembno, če ne celo pomembnejše vloge. Zato je marsikdo iz različnih vzrokov nezadovoljen s poklicem, ki ga opravlja. Nekateri se s tem sprijaznijo, precej je pa takšnih, ki svojo željo po pridobivanju dodatnega oziroma novega znanja, tudi uresničijo. Skoraj idealno stanje pa nastopi, če se želje posameznika ujamejo z interesi delovne organizacije. V Induplati sta trenutno dva študenta ob delu, katerih želje so usklajene s potrebami delovne organizacije, ki tudi planira njuno izobraževanje. To sta Marijan Mali iz DSSS in Matija Burja iz TOZD Proizvodnja. ŠTUDENT NAJ BO Zakaj pa ne, si je mislil naš sodelavec Marjan Mali iz konstrukcijskega oddelka, ko je v sivo zeleni uniformi stal na straži v vojašnici. Marjanu se je nadač ideja o nadaljnjem izobraževanju utrdila ravno v času služenja vojaškega roka. Takrat, ko mlad fant razmišlja o vsem in vsakomur. Nasploh je Marjan sprejemal znanje po stopničkah. Po osnovni šoli se je vpisal na poklicno šolo za strojnega ključavničarja. Toda po uspešnem zaključku te šole se ni zaposlil, temveč se je vpisal v 3. letnik srednje strojne šole. Ker je bil štipendist DO Induplati, se je po končanem šolanju takoj tudi zaposlil. Najprej je delal v mehanični delavnici, zdaj pa že dalj časa opravlja dela in naloge konstruktorja II. v konstrukcijskem oddelku. Tukaj s sodelavci riše šotorske konstrukcije in razne objekte za potrebe delovne organizacije. Danes 25-letni Marjan se je že po enem letu zaposlitve (leta 1982) vpisal v prvi letnik Strojne fakultete konstruktorska smer, kot študent ob delu. Sklenil je pogodbo z delovno organizacijo, s katero se je obvezal, da bo redno opravljal izpite, prinašal dokazila o uspešnem študiju vodji kadrovske službe in ostal v delovni organizaciji toliko časa, kolikor bo trajalo šolanje. Induplati pa krijejo vse stroške študija (razen prevoza na predavanja v Ljubljano in nabave literature, ki je potrebna za izobraževanje). O samem študiju je Marjan dejal, da ni preveč naporen. Veliko bolj naporno je to, da ima približno trikrat na teden popoldne od 14. do 19. ure predavanja v Ljubljani. Rekel pa je, da se mu splača hoditi na predavanja in vaje, ker mu to precej pomaga takrat, ko študira gradivo za posamezne izpite. Snov, ki jo je slišal na predavanju, toliko lažje razume in osvoji. Nasploh pa Marjan nima problemov s študijem, saj je že v 4. semestru 2. letnika. To pa je za študente ob delu, katerih študijski letnik se raztegne na dve leti, redni rok. Marjan je ob tem povedal, da študentom ob delu delovna organizacija lahko odobri tri dni študijskega dopusta pred vsakim izpitom. Marjan opravlja vse študijske obveznosti v rednem roku Toda on se tega skoraj ne poslužuje. Pravi, da študira popoldne; pred izpiti, ko mu gre že »za nohte«, pa tudi ponoči. Na vprašanje, kako se je s stalnimi odsotnostmi sprijaznila njegova družina, je smeje odgovoril, da mu žena študija ne otežuje. Kljub številnim obveznostim mu za družino ostane dosti časa. Le za druge dejavnosti mu ga primanjkuje. Pripomnil je še, da je žena vesela, ker se ne more tako pogosto ukvarjati z nogometom kot prej, ko je bil odsoten od doma zaradi nogometa. Študij je vseeno boljša naložba, bi prav gotovo menila večina žena, katerih možje odhajajo v popoldanskem času na razne športne treninge. Ko sem Marjana vprašala, ali je višja izobrazba, ki jo bo dosegel, zadnja stopnička v njegovem življenju, je odgovoril, da ne namerava študirati dalje. Seveda pa se izpopolnjevanj v svoji stroki z različnimi oblikami izobraževanja (pre-Musikakademie von Ljubljana ver-(Nadaljevanje na 11. strani) Opozorilni napis v kolesarnici se žal vidi le pri belem dnevu, ker razsvetljava še ni urejena Priklepanje kolesa v skladu z napisom na opozorilni tabli je postalo zelo nerodno. Lastnik tega kolesa je izbral lažjo pot (Nadaljevanje z 10. strani) davanja, seminarji) ne bo branil, kajti dober strokovnjak je le tisti, ki nenehno zasleduje novosti s področja, na katerem dela. Toda upam si trditi, da Marjan kljub mnenju, da bo zadovoljen z izobrazbo, ki jo bo dosegel, še ne stoji na zadnji stopnički. To dokazuje že njegova dosedanja pot pridobivanja znanja. PONOVNO V ŠOLSKIH KLOPEH Pogodbo o izobraževanju ob delu z DO Induplati ima sklenjeno tudi Matija Burja, 20-letni obratni ključavničar iz predilnice. Matija se je pred dvema letoma in pol, ko je končal šolanje na poklicni strojni šoli, zaposlil v Induplati. Že takoj po končanem izobraževanju se je želel vpisati v srednjo strojno šolo, a se ni mogel zaradi usmerjenega izobraževanja. Po Zakonu o usmerjenem izobraževanju je bil pogoj za vpis v nadaljnje šolanje eno leto delovne dobe. Tako je mladi Matija postal delavec, a misel o nadaljnjem šolanju ga je še vedno spremljala. Takoj, ko je zadostil pogoju Zakona o usmerjenem izobraževanju, se je iz lastne želje in veselja vpisal v V. stopnjo usmerjenega izobraževanja za poklic strojnega tehnika. Povedal je, da izobraževanje ob delu na tej stopnji traja po pravilih dve leti in pol. Toda Matija upa, da bo že jeseni zaključil z izpiti, tako da mu bo šola vzela le dve leti časa. Strojni ključavničar Matija Burja se je odločil za nadaljnje izobraževanje samo na podlagi lastnih želja. Ko je že zaključil prvi letnik šolanja, je šele sklenil pogodbo o izobraževanju z DO. Po tej pogodbi je Matija dolžan posredovati dokazila o uspešnosti izobraževanja kadrovskemu sektorju, delovna organizacija pa mu plačuje šolnino in na njegovo prošnjo odobri dva prosta dneva pred vsakim izpitom. Na vprašanje o napornosti istočasnega izobraževanja in dela se je Matija nasmehnil in zatrdil, da ga celodnevni delavnik (osemurno delo v Induplati ter predavanja od 16. do 19. ure v Ljubljani), ki ga je deležen Dopoldne ob strojih, popoldne pri knjigah dvakrat ali trikrat v tednu, sploh ne izmuči, saj se uči z veseljem. Snov, ki mu jo posredujejo predavatelji, študira ob večerih ali pa ob prostih sobotah in nedeljah. Seveda pa se knjigam posveti bolj temeljito nekaj dni pred posameznim izpitom. Matija je dejal, da se domači strinjajo z njegovim izobraževanjem in ga moralno podpirajo v dneh pred izpiti, ko mu večkrat primanjkuje časa. Veseli so, da se v prostem času posveča izobraževanju oziroma si pridobiva novo znanje. Preden sem Matiji zaželela veliko uspehov pri opravljanju še zadnjih izpitov, mi je rekel, da bi imel rad v prihodnje več dela s svojega strokovnega področja. Menil je, da delo, ki ga sedaj opravlja (naravnavanje glavnikov za raztezanje preje, tehtanje preje, mazanje strojev) ne ustreza tistemu, kar se je on učil v šoli. Lada Lavrič PRIPRAVNIŠTVO — START V ODRASLOST Psihologi menijo, da obstajajo v človekovem življenju trije mejniki, ki vplivajo na njegovo osebnost. Prva prelomnica je vstop v šolo, ko se otrok sreča z večjo organizirano skupino, bi uresničuje določene cilje. Precej pomembno vlogo v življenju vsakega posameznika ima tudi prva ljubezen. Vstop iz sveta otroštva v svet odraslosti pa naj bi pomenila prva zaposlitev. Elzo Hribar, enaindvajsetletno pripravnico v kadrovsko-organizacij-skem sektorju nisem spraševala o občutkih, ki so jo prevevali, ko je prvič z materjo prestopila šolski prag. Niti se nisem zanimala za njeno prvo ljubezen, čeprav je prvih ljubezni toliko, kolikor je parov, ki se zaljubijo. V najinem pogovoru sem se osredotočila na njeno prvo zaposlitev po končani višji šoli v DO Induplati. Simpatična Elza mi je povedala, da se je po končani gimnaziji, ki jo je obiskovala v Kamniku, vpisala na prvostopenjski študij Visoke šole za organizacijo dela v Kranju na organizacij sko-kadrovsko smer. Obenem je zaprosila za kadrovsko štipendijo v Induplati. Po končani diplomi se je 1. marca letos tukaj tudi zaposlila za določen čas —- za dobo enega leta, ko bo opravljala pripravništvo. Takoj po sprejemu v redno delovno razmerje je Elza tri mesece delala v različnih proizvodnih obratih v Jaršah, Radomljah in Mengšu. V Pečah ni delala, temveč si je samo ogledala delovhe prostore in potek dela. V Vsakem obratu je bila približno en teden. V Jaršah se je podrobneje seznanila z delom v predilnici, tkalnici, pripravljalnici, ople-menitilnici in v vseh skladiščih. Tri tedne je hodila na delo v Radomlje — v obrat Konfekcije, težke konfekcije an kovinskih konstrukcij. Se- Prva zaposlitev je tudi za Elzo pomemben mejnik znanila pa se je tudi z izdelovanjem konfekcijskih izdelkov v Mengšu. Povsod je Elza pomagala delavkam pri delu, ponekod je bila tudi pri stroju. Takšen začetek opravljanja pripravniške dobe za delavce, ki se zaposlijo v DSSS, Elza odobrava, saj pripomore k spoznavanju delovnih procesov v proizvodnji. Ni namreč eno in isto ogledovanje poteka dela v neposredni proizvodnji in opravljanje tistega dela. Seveda je dejala, da so delovni pogoji v neposredni proizvodnji težki, bodisi zaradi hrupa, prahu ali izvajanja vedno enih in istih kretenj. Najbolj všeč ji je bilo v Jaršah, delno tudi zato, ker je bila že v času gimnazijskih let večkrat tukaj na počitniškem delu, le da je bila takrat vedno v pripravljalnici. Od začetka junija dalje je Elza v kadrovsko-organizacijskem sektorju. Tukaj tipka različne obrazce, zaključuje delovne knjižice, potrjuje zdravstvene knjižice, izpolnjuje prijave za zavarovanje itd. Pravi, da se s sodelavci dobro razume. Delo, ki ga opravlja, je seveda manj zahtevno od tistega, česar se je naučila v šoli, toda tudi pripravniška doba bo nekoč končana. Lada Lavrič Gorje, če zdravi nima dela. Kdor nikdar ne začne, niti ne more nikdar končati. Najhujša je utrujenost od brezdelja. Odgovorni nismo samo za to, kar delamo, temveč tudi za tisto, česar ne delamo. Naj večja nagrada za človekov trud ni tisto, kar bo zanj dobil, temveč tisto, kar bo postal. obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA POROČILO O GIBANJU OD ZA MAJ 1985 Prišli : 1. TOPIČ MILE, električar, prišel 13. 6. 1985, 2. TOPOLOVEC JOŽE, not. transport, prišel 20. 6. 1985, 3. PIRNAT VERONIKA, previjanje, prišla 24. 6. 1985. Odšlii: 1. BROJAN MAJDA, čišč. sur. tkanin, odšla 2. 6. 1985, 2. SMODIŠ EVGEN, barv. na apar., odšel 11. 5. 1985, 3. MAJDIČ URŠKA, previj., odšla 16. 6. 1985, 4. REBERNAK FRANCKA, tkalka, upokojena 28. 6. 1985. 5. URBANIJA VINKO, pom. in transp. del., upokojen 28. 6. 1985. TOZD KONFEKCIJA Prišli: 1. KAČ LIDIJA, del. v obr. kov. konstr., prišla 20. 6. 1985, 2. JURAS TATJANA, del. v kov. konstr., prišla 24. 6. 1985, 3. RAINER MATJAŽ, del. v kov. konstr., prišel 26. 6. 1985, 4. RAINER ANDREJ, del. v kov. konstr., prišel 26. 6. 1985, 5. VODLAN DARJA, del. v kov. konstr., prišla 26. 6. 1985. Odšlii: 1. NOVAK FRANC, del. v obr. kov. konstr., odšel 16. 4. 1985. TOZD MALOPRODAJA Vstopov ni bilo. Odšlii: JAKOP IRMA, prodaj. II., odšla 30. 6. 1985. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Vstopov ni bilo. Odšli : 1. BARTOL TONČKA, evid. nar. in šifr., upokojena 28. 6. 1985, 2. MAROLT DARINKA, obr. prod. in fakt., upokojena 28. 6. 1985. POROČILI SO SE KNEP ANICA in KORDEŽ DUŠAN — TOZD Restavracija in poč. domovi, MEŠIČ MINE, tkalka, poročena PROSIČ Iskreno čestitamo! Pregled osebnih dohodkov za maj in polni zahtevnosti del in nalog: 1985 za delo v polnem delovnem ča- Vrednost točke za mesec maj je su, ob normalnih delovnih pogojih znašala v brutto vrednosti 0,290 din. Razred • TOZD Proizv. TOZD Malopr. TOZD Restavr. TOZD Konf. DSSS Skupaj do 25.000 1 1 25.000—30.000 2 8 10 30.000—35.000 59 39 98 35.000—40.000 118 1 2 77 198 40.000—45.000 121 5 3 82 4 215 45.000—50.000 125 14 2 31 14 186 50.000—55.000 59 3 4 18 14 98 55.000—60.000 33 2 2 13 13 63 60.000—65.000 23 1 2 5 13 44 65.000—70.000 6 1 2 3 10 22 70.000—75.000 5 2 12 19 75.000—80.000 3 3 9 15 80.000—85.000 1 1 5 7 85.000—90.000 7 7 90.000—95.000 1 1 2 4 nad 95.000 1 1 4 6 Skupaj 556 28 18 284 107 993 Najnižji OD 26.033 38.892 37.900 23.516 42.375 23.516 Najvišji OD 101.893 84.865 90.865 95.392 122.650 122.650 Povprečni OD 45.157 50.186 53.863 42.490 65.585 46.895 BOLNIŠKI IZOSTANKI V MAJU 1985 H O N D Štev. zaposl. Bolezen V % Nesreče pri delu v % Bol. izost. zaradi krv. Nega druž. članov v °/o Sprem. druž. članov v % Redni in pod. por. dopust v % Skupaj v % Izpadle ure Proizv. izdelkov iz sint. vlaken 571 4,30 0,29 0,76 0,07 0,87 6,29 6.895 Maloprodaja 31 5,43 — 0,48 0,14 3,28 9,33 546 Retavracija in počitniški domovi 18 2,26 — — — — 2,26 77 Konbekcija 300 4,48 0,39 0,56 0,15 3,00 8,58 4.947 Delovna skupnost skupnih služb 111 2,03 — 0,19 — 0,90 3,12 664 Povprečni izostanki za celotno podjetje: Zaposlenih 1031 delavcev Izostanki zaradi bolezni 4,11 % Izostanki zaradi nesreč 0,28 % Izostanki zaradi nege družinskega člana 0,62 % Izostanki zaradi spremstva 0,08 °/o Izostanki zaradi porod, in pod. porod. dop. 1,55 % Skupaj: 6,64 % Izdaja v 1650 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški odR''1” urednik, Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIČ, Kat ja KHAM, Kristina PUNGERČAR in Franci VELEPEC. Natisnila tiskarna U plačila prometnega davka z^odločbo Sekretariata za informacija [vrt^vTsoonj] iOS'10 S8 M 61 SOI *dd 3|Bzuioq 0CZ19 w\/nn JAf pgjdnpui Ivina ČESNIK. Lada LAVRIČ, odgovorni 3"iv?woa 0£ 9 9«Tfl V»y0A0010» 3'lV?W0QTN>le lVW*DgO - fIQ