slovenski čebelar Letnik LXXXVII-Leto 1985 LETO 1873 — PRIČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM .slovenski čebelar VSEBINA Janko Božič: Čebelarski pašni kataster 5362, 0914 Cretež .... 97 Marjan Debelak: Čebelarska ODra- vila v aprilu.....................103 mag. Franc Javornik: Pristojnosti čebelarskega preglednika . . . . 108 inž. Janez Pokljukar: Dejavnosti Selekcijske službe za kranjsko čebelo do leta 1990 ............... 110 Jože Bregar: Mladi čebelarji — spet se bomo srečali..............112 IZKUŠNJE NAŠIH ČEBELARJEV Ivan Narobe: Nosemavost in propolis .................................113 Dušan Medved: Problemi na paši oljne repice v Istri................114 IZ ZGODOVINE ČEBELARSTVA Ivanka Počkar: Etnološki zapiski — življenje čebelarjev v Krški občini nekdaj in danes...................118 DROBIR OD TU IN TAM Janez Mihelič: XXX. Mednarodni kongres čebelarstva..................121 Martin Mencej: Sredstvo proti napadalnosti afriške čebele . . . 121 Janko Božič: Zakaj dela pršica ameriškim čebelarjem tako velike probleme............................121 Jože Bregar: Mačke v službi čebelarstva 122 VPRAŠANJA IN ODGOVORI Janez Mihelič: Kristaliziran med v satju...........................122 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA Tajništvo: Obvestilo čebelarskim društvom......................123 Jože Bregar: S 5. seje IO ZČDS 124 Posvet čebelarskih mentorjev po-savja.........................125 OSMRTNICE BILTEN MEDEX Boris Slavec: Oblike proizvodnega sodelovanja s HP Medex .... I Boris Slavec: Nova sezona čebelje bere je pred nami.............III Ivan Esenko: Gospodarske matice in matičniki....................IV SLOVENSKI ČEBELAR GLASILO ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE St. 4 1. april letnik 87 CONTENTS J. Božič: Beekeeping forage land register — ČPK numbers 5362, 0914 Čretež by Krško...............97 M. Debelak: Beekeeper’s occupations in April............................103 F. Javornik: The competence of a beekeeping controller.............108 J. Pokljukar: The activities of the selection service for Apis m. car-nica until 1990 .................lio OUR BEEKEEPERS’ EXPERIENCE I. Narobe: Nosema disease and propolis ..............................113 D. Medved: Problems at the forage on Brasica in Istra.................114 HISTORY OF BEEKEEPING I. Počkar: Etnological notes SHORT NEWS J. Mihelič: 30lh International congress of beekeeping.................121 M. Mencej: A mean against the aggressiviines of the African bee 121 J. Božič: Why does the acarosis make such big problems in USA 121 J. Bregar: Cats in the beekeeper’s service.............................122 QUESTIONS AND ANSWERS J. Mihelič: Honey und problems with cristalization.................122 FROM THE SOCIETY LIFE Invitation on the general meeting . 123 A notice to the beekeeping soci- etis and their members . . . . 123 Young beekeepers — we will meet again..............................112 OBITUARIES MEDEX BULLETIN B. Slavec: Cooperation with Hp Medex ................................ I B. Slavec: A new season of beekeeping ..............................Ill I. Esenko: Bee quens................IV 3 K C 36 ">W'V •nbiVn\\1\u1\Mxx.x>AVAN.VxVi\.,v,WvMWlx1xV,^\.v1vv^V^\\iW,l-1\,ViiVi-.^'.l'ty‘j^S^ i,VvVuVv-. '' •'•••'7 V.x- •., ' V :■;; ,. SSfffew ČEBELARSKI PAŠNI KATASTER — (ČPK) STOJIŠČA 5362, 0914 — ČRETEŽ JANKO B02IC razvoj Cpk (Čebelarski PAŠNI KATASTER) Ideja o ČPK (čebelarski pašni kataster) je pri nas že dolgo živa. Vedno so čebelarji razmišljali o zmogljivosti pasišč. Potrebe po ČPK in urejanju pasišč so se največkrat pojavljale zaradi gomiljenja čebel na pasiščih. Resnik-1949 je pri predlogu ČPK za Slovenijo izhajal iz tega problema. Ta naj bi določeval zmogljivost posameznih pasišč. Prvi v praksi uporabni ČPK so nastali za ajdovo pašo v petdesetih letih. S tem v zvezi je bila izdana uredba o prevozu čebel na ajdo in druge paše v Sloveniji leta 1952. Uredba je dala natančna določila za ČPK za ajdovo pašo. Zmogljivost 1 ha ajdovega polja je bila ocenjena na 6 čebeljih družin. Leta 1982 smo dobili pravilnik o izkoriščanju čebelje paše. Pravilnik daje definicijo ČPK. ČPK določa zmogljivost in lokacijo pasišč in upravljalca posameznega pasišča. Določa tudi izdelavo pašnega reda in organizacijo opazovalne in prognostične službe. Od tega imamo le opazovalno službo, ki pa je bolj ali manj omejena na gozdno medenje. Praktično neodvisno od pravilnika je bil izdelan ČPK Krške občine (M = 1 : 50 000) v okviru raziskovalne naloge Čebelarstvo Krške občine (Bo-žič-1982). Novost je v metodologiji in v pristopu. ČPK je sestavljen iz dveh delov. Prvi je karta razširjenosti če-bel-stalne in prevaževalske lokacije z opisom razvitosti čebelarstva. Drugi del je fitocenološka karta gozdov z opisi medenja gozdnih združb. Kasneje so izdelali tudi pašne koledarje. Čebelarski raziskovalni tabor — 1984, skupina ČPK (mentor Božič), je izdelala ČPK za pravi kostanj (M = 1 :25 000). Glej Slov. čebelar 1984-10/326-327. Tu so prvič uporabljene UTM koordinate za lokacije. Prav tako se je v letu 1984 začela akcija za izdelavo ČPK pri ZČDS. V prvi fazi bodo izdelovali karte čebeljih stojišč po občinah. Akacijo vodijo po izkušnjah dosedanjih ČPK. Na študentskem raziskovalnem taboru Luče-1984 je skupina za čebelarstvo popisovala stojišča v mozirski občini. Izdelana karta stojišč bo služila za akcijo drugod po Sloveniji. Leta 1984 so bile opisane tudi vse oblike ČPK (Božič-1984). ČPK stojišča je potreben za načrtovanje čebelarske pridelave na dani lokaciji. Temelji na kartiranju glavnih medovitih rastlin, podnebnih razmer in razširjenosti čebel v okolici. Prav tako pa bo ČPK potreben pri nadaljnjih raziskavah čebelje paše in obnašanja čebel. To je deloma tudi nakazano v nalogi. ^^7^577 Opis reliefa in podnebja stojišča. (Glej zemljevid). Stojišče leži v vzhodnem delu Krškega hribovja na nadmorski višini 370 m. Pasišče (r je manj kot 3 km) je na nadmorski višini 160—349 m. Čebelnjak je na prisojnem bregu griča Čretež, rahlo obrnjenem proti jutranjem soncu. 20 m nižje je terasa, ki povezuje Čretež s Trško goro. Terasa ima na svojem kolenu podaljšek, ki se zajeda v dolino Rore. Na svoji desni ima ozko Globoko dolino, ki čebelam ne predstavlja večje ovire. Prav od čebelnjaka se v Rore izteka še ena ozka dolina. V Rore večkrat zapihajo mrzli vetrovi in so zaradi izpostavljene lege bistveno hladnejše od potočja Zlapovca. Poleg glavnega grabna je še več stranskih, ki se izlivajo izpod Goleka in 400 m visoke terase, ki povezuje Golek z Goro. Onstran terase se nadaljuje terasasti svet z močnim vplivom kraškega delovanja. Proti jugu se spuščajo griči v Krško kotlino. Na sever in vzhod omejuje pasišče dolina reke Save, v katero se spušča več grabnov. |;A>> ' K OJ} -LU.U.i \ I) U4 Lege ncLa. ’ —— potok doiina nun terasa. «< cj fe be\r> A vrh Lo^aciJosto j i' š ca 500 m , i • 25 OOO grof 1 Krško mm padavin fl0 m 100 % 80 70 60 50 k0 30-2.0 ■ -fO-l 0 * 2.' 3- 4. 5. 6. 9. 8. 9. 40. 41. M. Podnebje je zmerno celinsko. Zime so primerne za prezimljanje čebel, saj je povprečna januarska temperatura — 1° C. Poletja pa so kar vroča s povprečno temperaturo 20—24n C v juliju. Posledica tega je, da ni paše. Padavin je povprečno 1026 mm letno. Vsa povprečja so za obdobje 1930—1960, Puč-nik-1980. Najbolj pogosti vetrovi so SZ, pozimi pa je pogosta burja. Pozimi je nekaj izletnih dni s temperaturo nad 12° C. Zlasti v jeseni je pogosta temperaturna inverzija, ki večkrat povzroči žled. Ta pa je lahko usoden za akacijo-robinijo. Druge ujme so razmeroma bolj redke. METODE DELA Podatke o razširjenosti rastlin sem dobil s kartiranjem. Na terenu sem uporabljal karte 1:5000 in 1:25000. Vrisoval sem sestoje dreves, skupine in tudi posamezna debla Praktično sem pretipal vse gozdove. Poleg tega sem opazoval sestoje z grebenov in z radioamaterskega stolpa. Na voljo sem imel tudi avionske posnetke z višine 9000 m. Podatke sem med seboj primerjal in izrisal ČPK mesec stojišča v obsegu 1 km. Ločil sem del do 500 m, kjer sem poudaril razširjenost ive-Salix caprea L. in navadne leske-Corylus avellana L. Posebej imam kartirane kmetijske kulture. Tako sem dobil poleg pregleda o čebelji paši, tudi podobo opuščanja kmetijske zemlje. Razširjenost posameznih vrst sem označil z različno obarvanimi pikami, ki prikazujejo posamezno večje drevo ali skupino več manjših. Površino sem preračunal s štetjem pik in primerjanjem s šistimi sestoji. Površine kmetijskih kultur pa sem določil s pomočjo milimetrskega papirja. Na koncu sem še ocenil možnosti širitve čebelarstva in način čebelarjenja. Opazoval sem tudi čebelji ples z opazovalnim panjem, ki je imel vrisane smeri (K. v. Frisch — 1965). Tako sem ugotovil porazdelitev čebel plesalk po smereh in dobljeno sliko primerjal z razširjenostjo akacije-Ro-binia pseudacacia. REZULTATI Površine kmetijskih in gozdnih zemljišč Zemljišče ha kmet. ali Qozd.p. 'o °d /skupne površine vinogradi if'.1' 5,-H 18,7 6,8 Zapuščeni vinogradi M 0,5 1,7 0,6 sadovnjaki 3,5 4Zt S 4,4 {ravniki l/ J & 4^b SiO 46,b Zapuščeni travniki Vej CDtf/ 47 5,9 2,2 njive y* 8,3 3,o intenzivni tra vriki 0,6 2,J 0,8 kmetijska zemljišča Z8,7 400 36,2 poseke Sc 2,8 4,8 gozdovi p} 49 97,2 62 gozdne površine 60fr 400 63,8 Skupaj 79 400 Značilno za stojišče je nadpovprečen delež travnikov in vinogradov. Večji je tudi delež gozdov, ki pa se ne razlikuje toliko od povprečja, značilnega za Krško hribovje. (Glej tabelo 1 in 2). Z odaljenostjo se poveča delež njiv in deloma vinogradov (Glej tabelo 2), manjša pa se površina gozdov in travnikov. To pa pomeni, da je glavni delež gozdov in travnikov v bližini stojišča, čutiti je nadaljnjo težnjo k opuščanju vinogradov in njiv. Vinograde večinoma zarašča pra- TABELA 1 Površine kmetijskih in gozdnih zemljišč — r 500 m prot, kasneje se pojavijo grmovnice in drevesa, ki počasi prevladujejo. Apnenčasta peščena tla brez primesi silikatov pa že takoj zaraščajo grmovnice in drevesa. Zlasti sta za čebelarstvo pomembni robida-Rubus sp. in robinija-Robinia pseudacacia. S temi argumenti pa ne smemo opravičevati opuščanja obdelovalne zemlje. V zadnjih letih se je povečala sečnja bukovih gozdov, s čimer se spreminja drevesni sestav v prid medovitim rastlinam — žlahtni listavci in smreka-Pi-cea abies. Sadno in gozdno medovito drevje (Glej tabelo 3). Prevladuje sliva-Prunus domestica in ta ima poleg jablane — Pyrus communis ter češnje — Prunus avium pomemben delež pri prvi nektami paši v aprilu in začetku maja. Levji delež prve paše daje češnja v gozdovih, kjer je je za dobra 2 ha. Raste na apnenčasti podlagi v Rorah in okolici. Pomemben delež imajo tudi javorji-Acer sp., zlasti beli javor — Acer pseudoplatanus. Medenje na javorjih pogosto podaljša mana. K'eopazen delež bere v tem času daje zgodnje me- TABELA 2 Površine kmetijskih in gozdnih zemljišč 500 m r 1000 m £ /skupne p/jvršme vinogradi sadovnjaki travniki kmetijska zemljišča GRAFIKON 2 Distribucija čebel po smereh dne 10. VI. 1984 na stojišču 53620, 09145 — 5 mm — 1 čebela gozdne površine skupaj denje smreke-Picea abies. Prva paša je včasih tako obilna, da dobimo prvo točenje že pred robinijo-Robinia pseu-dacacia, ki cveti konec maja. Zaradi višinskih razlik traja paša 14 dni. Površine robinije se v zadnjih letih povečujejo, zlasti na račun manjše sečnje kolja in opuščanja vinogradov. Akacija raste v manjših sestojih, velikih 0,5 ha, in posamično po gozdovih. Skupaj je je za okoli 8 ha. Ce računamo optimalne razmere, potem bi pasi-šče preneslo 200 čebeljih družin. Ker pa to pasišče izkorišča še okoli 100 čebeljih družin sosednjih stojišč, je smiselno povečati zmogljivost stojišča na 60 čebeljih družin. Tako bodo imele čebele še vedno dovolj zgodnje pomla- Vrata ha % Prunus avium L. - Češnja. 0,2 5, 7 Prunus domesticci L - Sliva a, n 36, ? Pyr us communis L. - Hruška in et Ma( U6 domestica Borkbi. jablana 0,57 */6,2 Prunus armeniaca L. - Marelica 0,05 Aß PrunuS persica. L. - Breskev 0,03 4 Sk. upaj M Vrsta znak površina ^ .'n c % od. gozdnih površin riSOOm 5&ha A.%% Karttffn /i Picea cxbies(Lf Navadna smreka? l'Ät _ Jl2 h*. 1,6 Ina A«°/o ŠaliX c aprea L. - Iva d- o,5 ha A % / / / / Corylus civellaria L'Navaclna leska OaJna. 0,s% / / / __ / danske paše, leske-Coryllus avella-na in ive-Salix caprea, ob slabšem medenju robinije pa bodo bere še vedno zadovoljive. Po robiniji nastopi krajša brezpašna doba. Lipe-Tilia pa je bolj malo, prav tako pa v tem času pokosijo večino travnikov. Konec junija priveje iz panjev vonj po pravem kostanju-Ca-stanea sativa, ki da drugo glavno pašo. Porašča malo več zemljišča, ker je primernejši za okolje. Sečnja ko-Ija se je zmanjšala, zato pa so se pojavili ostri zobje kostanjevega raka-Endothia parasitica. Tako je prihodnost kostanjeve paše vprašljiva. Nekateri so zelo črnogledi, drugi pa upajo, da se bo našla kaka rešitev. Kdo ima prav, bo pokazal čas. Vedno pa ostaja upanje, še zlasti ob vesteh, da ni niti smrtnonosna glivica »nesmrtna«. V nekaterih krajih Jugoslavije so že opazili pojav hipoviru- TABELA 3 Sadno in gozdno drevje a. sadno drevje lence, kar pa bo zahtevalo nadaljnje raziskave. V jeseni imamo redko še eno točenje. Po kostanju ni druge paše kot otava. Opazovanje čebeljega plesa (Glej graf 2). Z opazovanjem sem hotel videti povezavo smeri čebeljega plesa s smerjo pasišč. Glavne smeri se ujemajo s smermi glavnih sestojev robinije. Slutiti je večje število plesov v jutranjih urah SKLEP Stojišče je primerno za stalno čebelarjenje. Upravičen bi bil prevoz na gozdno pašo po končani kostanjevi paši in na jesensko pašo na Krško polje. Prav tako je ugodno za pridobivanje osmukanca in matičnega mlečka. Najmanjši stroški pridelave so s čebelarjenjem na mestu. Paša in vremenske razmere zahtevajo zgodnje dražilno krmljenje takoj, ko to dopuščajo vremenske razmere. Ker po kostanjevi paši nastopi suša, je potrebno poskrbeti za krmljenje. Ta ČPK stojišča ni namenjen samo načrtovanju pridelave, ampak predvsem kot temelj pri nadaljnjem raziskovanju čebelje paše in obnašanja čebel. LITERATURA J. Božič: 1982 — Čebelarstvo v krški občini, ZČD Krško; 1984 — Čebelarski pašni katastri (ČPK), Slovenski čebelar 86 (2): 38—42. K. v. Frisch: 1965 — Tanzsprache und Orientirung Der Bienen, Springer Verlag Berlin, Heidelberg. A. Martinčič, F. Sušnik: 1984 — Mala flora Slovenije — praprotnice in semenke, Državna založba Slovenije. A. Melik: 1959 — II. Opis Slovenskih pokrajin — 3. Posavska Slovenija. J. Pučnik: 1980 — Velika knjiga o vremenu; — priloge: 306—311, Cankarjeva založba. J. Resnik: 1949 — Ali je pašni kataster potreben. Slovenski čebelar 86 (2): 38 do 42. 1959 — Osnutek uredbe o prevozu čebel na ajdo in druge paše, Slovenski čebelar 54 (6); ovitek. 1982 —■ Pravilnik o izkoriščanju čebelje paše. Slovenski čebelar 84 (7—8): 220—221. ČEBELARSKA OPRAVILA V APRILU MARJAN DEBELAK Morda nekateri že malo z nejevoljo prebirate moja mesečna navodila, ker tako skoparim s priporočili, kaj je treba delati, več pa pišem o tem, kaj je nepotrebno in nekoristno početi pri čebelah. Vendar sem že na začetku zapisal, da bodo ta navodila odsev čebelarskega znanja, ki ga imava in bova priporočala predvsem tisto, kar izvajava v najini praksi. Še za april bi lahko za hladne kraje podaljšal nasvet, da je dobro oskrbljene čebelje družine najbolje pustiti pri miru. Zares se do konca aprila družine, ki imajo od jeseni še vsega v izobilju, ravno prav razvijejo v prostoru, ki smo jim ga namenili za prezimovanje, če se le nismo pred zimo ali pa celo pomladi vdali misli, da je treba sicer dovolj močne družine stisniti na skrajno malo satov. Ker pa smo čebelarji vendarle radovedni, kako se razvijajo naše družine in imamo v zvezi z zatiranjem varoe na biološki način prav v tem času svoje obveznosti, tudi ni nič narobe in je lahko kar koristno, če lepega, toplega dne družine pregledamo. Preden preidemo k opisu aprilskih opravil, preglejmo še nekaj vprašanj, ki se zastavljajo v tem letnem času. PREGLEDOVANJA Ker se bo zdaj pričela sezona pregledovanj čebeljih družin, je prav, da razmislimo, koliko nujnih opravil si bomo naložili v sezoni s posamezno družino in če bosta število opravil ter čas, ki ga bomo porabili zanje, so-sorazmerna z uspehi, ki jih bomo dosegli. Naš cilj je, da bi imeli čimveč časa pri čebelah za spravilo pridelka in za razvedrilo, ko bomo posedali ob čebelnjaku ter opazovali čebele pri njihovem delu. Da bomo to dosegli, si moramo izoblikovati premišljen letni načrt opravil, s katerim bomo družine imeli na »vajetih«, kar pomeni, da jih bomo imeli stalno pod kontrolo in se bodo tako izognili neljubim presenečenjem, ki jih lahko predvidevamo že zdaj. Taka presenečenja so predvsem roji, na katere nas opozore (ali pa tudi ne) sosedje. Če smo vsak dan doma, še ne- kako preživimo taka presenečenja. Povsem drugače pa je, če imamo čebele daleč od doma in prihajamo na obiske le konec tedna ali Se redkeje. Taki čebelarji moramo čebelariti tako, da rojev in drugih presenečenj ni. Vsa opravila pri čebelah pa morajo biti — in so lahko — razporejena na tedenske ali štirinajstdnevne presledke v glavni čebelarski sezoni. 2. OPRASEVANJE Aprila se prične, jeseni pa neha veliko opraševalno delo čebel v naši kultivirani in divji naravi, ki je mnogo pomembnejše kot pridelki, ki jih dobimo od teh delavk, pa čeprav bi bili še tako veliki. Vendar so čebele in njihovi skrbniki za to delo nagrajeni le s kako znanstveno ugotovitvijo, kako družbeno koristno je to in nam priporočajo, da naj to opravljamo še naprej. ' Kmetovalci in sadjarji nam v zahvalo čebele zastrupljajo z brezbrižnim odnosom do uporabe sredstev za zatiranje škodljivcev. 3. VAROA Ta mesec pričenjamo bitko privrženci biološke metode obrambe pred varoo. Naše orožje v tej vojni je tro-tovina, ki jo čebele prično gojiti v začetku aprila, varoa pa jo silovito napade s svojo zalego. Če odstranjujemo pokrito trotovino, napravimo zajedavca neškodljivega, ker ga tako razredčimo. Trotovina je kot muholovec, na katerega se lovi varoa. Da bomo s trotovino proti varoi zadosti učinkoviti, moramo zagotoviti dvoje: 1. da imamo trotovine stalno dovolj v gnezdu družine na natančno odrejenem mestu (v trotovskem satu), 2. da ne pustimo polegati trote, razen iz že dobro očiščenih in najboljših družin. trotovtki Mtnlk (al) Tridelni trotovsko gradilni AŽ satnik v katerega vstavljamo posebne satiče. Metoda preganjanja zajedavca s trotovino je takle: Pripravimo si tro-tovski satnik, kot je podrobno opisan v lanski marčni številki našega glasila. Navaden satnik predelimo na tri enake dele in v vsak del vstavimo poseben »satič«. V dveh satičih imamo že izgotovljeno trotovino, v tretjem satiču pa samo satni nastavek, da bodo čebele lahko prosto gradile sat. Najbolje je, da je tako sestavljen trotovski sat v panju že od začetka jesenskega dokrmljevanja, da čebele tudi v trotovino nanesejo medeno zalogo, ki pride v tem času zelo prav za spodbudo pri zaleganju, pa še ničesar nam ni treba odvzemati ali vstavljati v panj, ker je že vse tam. Če kdo nima izdelane trotovine v trotovskem satu, je nujno, da počaka z vstavljanjem tega sata do pričetka gradilnega razpoloženja, ki se prične pri nas navadno ob cvetenju češenj. Tako pripravljen trotovski sat vstavimo v začetku aprila ob zaležene sate ali pa kar mednje. Matica ga takoj prične zalegati in ob prvi paši prično vleči tudi gradilni satič. Ko vstavimo trotovski sat v sredo gnezda ali tik ob njem, moramo poskrbeti v zvezi z varoo le to, da si ta datum dobro zapomnimo. Čez tri tedne zatem moramo odstraniti satiče s tedaj že pokrito trotovino in jih takoj J nadomestiti z izpraznjenimi ali izdelanimi trotovskimi satiči iz rezerve. Poskrbimo še za to, da vsaj del odkrite trotovske zalege ostane v panju, da brez prekinitve vabi samice varoe k sebi v celice, ki jih čebele pokrijejo, mi pa jih čez naslednja dva tedna na isti način odstranimo in s tem uničujemo zajedavca in njegovo zalego. Satiče s trotovino praznimo tako, da jih z nožem odkrijemo in otresemo vsebino na papir ali v posodo. Ker bomo uporabljali take trotovske satiče zelo dolgo, bodo postali čvrsti in odporni proti močnemu otresanju in tolčenju. Ostanke trotovske zalege skupaj z zajedavci, ki ostajajo na ostankih zalege in ostenjih celic, pa nato speremo s primerno močnim curkom vode. Najlepše to naredimo z vrtno gumijasto cevjo z nastavkom za škropljenje. Taki satiči so popolnoma očiščeni zajedavcev in jih po potrebi lahko takoj vrnemo čebelam. Lahko pa jih osušimo in spravimo na varno pred moljem, da jih uporabimo kasneje. Ko imamo trotovskega satja tudi v rezervi dovolj, pričnemo vse presežke, to je vse nanovo zgrajene zaležene trotovske sate, topiti v sončnih ali drugih topilnikih in s tem pridobivati vosek. Naravnost ponuja pa se nam ob tem tudi možnost, da dragoceni trotovski mleček skupaj z židko vsebino bohotnih trotovskih ličink uporabo za krmljenje čebel v času, ko bi jim taka prehrana zelo koristila, To je po vsej verjetnosti tedaj, ko po kresu mine ro-jilno razpoloženje in se družine prično pripravljati na zimo. S prijateljem misliva letos uresničiti in preizkusiti to možnost tako, da bova sok trotovske zalege najprej za-ledenila v zmrzovalniku in nato preizkušala, kako se z njim najbolje krmi čebele. Vabim tudi druge čebelarje, da razmišljate v to smer in preizkušate pri posamezni družini ter o rezultatih sporočate. Ko se bo posrečila taka ali podobna oblika izkoriščanja trotovine, bomo rešeni tudi občutka, da ob veliki koristi, ki jo imamo z njo v borbi z zajedavcem, vendarle zametavamo dragoceno čebeljo snov. Če pa hočemo odkriti v trotovim pomembno čebelno krmo, bo ponovno vse v pravem obtoku iin vsestransko koristno uporabljeno. Trotovino na drugih satih v panju, kamor ima dostop matica, preganjamo zaradi varoe najprej tako, da poskrbimo, da je je čimmanj po raznih vogalih satja. Preostale celice s pokrito trotovino na teh satih pa ob pregledih poškodujemo, da jih čebele izpijejo in izmečejo. Tudi s tem smo zajedavca v njih hudo prizadeli, saj mu uničimo njegovo zalego in ga silimo, da pride slejkoprej v naš trotovski sat, kjer je zapisan izločenju. OPRAVILA NA ZAČETKU APRILA (Glej sliko) Takoj na začetku aprila, ob prvem za preglede ugodnem dnevu (in seveda tudi čebelarjevem času) opravimo težko pričakovani pregled vseh čebeljih družin. Pri tem: 1. Osnažimo podnico (najlažje pred pregledovanjem; s tem preganjamo razmnoževanje voskovnega molja; 2. Pregledamo družino: — kako zalega matica (čimbolj strnjeno) — koliko je že zalege (v začetku aprila 4—6 satov) — koliko je hrane (več kot 6 kilogramov pri družinah v enem oddelku in več kot 10 kg v dveh oddelkih) — koliko je čebel (na vseh satih ...) — če je kakšna druga posebnost (plesnivo satje, bolezenski znaki, čebele nečiste rase, pretirano napadalne čebele ...) 3.Prestavimo zaležene sate v sredo panja in sredi mednje vstavimo tro- VZD0L2NA PREREZA Až SKOZI SATA "A" SKOZI SATA "B" VZOOLZKZ PREREZ SKOZI SAT "A" TROTOVSKI • .-'.nama guma OBRNJEN SAT ÜP OBRNJEN SAT Z MEDENIM VENCEM : ■ MED—A ZALEGA—17| 0BN02INA—|xj OBMOČJE ZALEZENIH SATOV 5 MER SIRJENJA ZALEGE 1 A—' I [ÖBMOCJE B—1 ZALEZENIH SATOV TROTOVSKI SAT tovski sat; (imenitno je, če je od jeseni poln medu); 4. Ob tem pregledovanju in prestavljanju lahko obrnemo kak sat z večjim medenim vencem tako, da pride venec spodaj in čim bliže žrelu (da pospešimo praznjenje medenih satov ob gnezdu in povečujemo na neškodljiv način zalegalno vnemo); 5. Ugotovitve o stanju družine in podatek, kaj smo ukrenili, zapišemo v primemo debelo čebelarsko knjigo, v kateri imamo za vsak panj rezerviranih več listov, da nam zadošča za mnogo let. Dober je tudi drug način beleženja, ki nam ohrani spomin na stanje in ukrepe, ki smo jih storili v posamezni družini. Razlike pri zimovanju in pomladnem razvoju v enem oddelku v primerjavi z dvema oddelkoma vidimo na prvi pogled, še bolj pa, če se poglobimo v podrobnosti. Družinam, ki se razvijajo v dveh oddelkih in imajo zaleženih vsaj 5 satov, ob prvem aprilskem pregledu razporedimo gnezdo (zalego v dveh etažah — če ga niso tako zastavile že same) tako, kot to prikazujem v risbi. Po pregledu, ki mora biti opravljen tako, da se zalega ne ohladi (zato satov zalege ne odlagamo na kozico!) in po opisani preureditvi gnezda, panj ponovno toplo in zračno odenemo. OPRAVILA OB KONCU APRILA (Glej sliko) Čez dva ali tri tedne po prvem pregledu in opisanem ukrepu moramo predvsem v zvezi z varozo družine ponovno pogledati. Pri tem: 1. Očistimo podnico; 2. Izločimo pokrito trotovino iz tro-tovskega sata in vstavimo prazno zgrajeno trotovino ter poskrbimo, da je v gradilnem satiču vedno dovolj prostora za prosto graditev satja. Če smo imeli družino samo v enem oddelku, je zdaj praviloma že čas, da prestavimo nezaležene mednor-obno-žinske sate v drugi, doslej zaprti (me-diščni) oddelek nad matično rešetko. Te sate nadomestimo ob gnezdu z lepimi, starejšimi sati iz omare, v kateri smo imeli spravljene čez zimo. (Pred vstavitvijo v panj lahko te sate oprhamo z redko sladkorno raztopino.) Tudi mediščni prostor izpopolnimo z lepimi sati iz omare, ki jih bomo ob naslednjih štirinajstdnevnih pregledih postopno zamenjevali s sati iz plodišča. Pri družinah, ki smo jih obdržali stalno v dveh oddelkih panja brez V7.DCL2NX PREREZ ^ SKOZI SATA "A" DISTANC!!! VLOzF.K OBRNJEN SAT ZALEGE Z MEDEN1M VENČEK tPELO ^ w MATIČNA ^ Äh o"E£setka -> VZDOL2NA PREREZA SKOZI SATA "A" SKOZI SATA Hill KONCEM APRIIA m ■ /l'lvlvlvi 1 gjj§|| i TRIDELNI TROTOVSKI OBRNJEN SAT ŽALEČE SMER SIRJENJA ZALF.CE TPIDELNI TROTOVSKI SAT TROTOVSKA Z ALF GA PRAZEN—1 GRADILNIK— ^ matične rešetke, pa pogledamo ob tem drugem pregledu samo še to, ali ima matica dovolj prostora za zale-ganje. Ce so ob morda lepem aprilskem vremenu močne družine natrpale celice z obnožino in novo medičino in ni več dovolj prostora za za-leganje, je koristno nekaj obnožinskih satov spraviti v omaro ter jih zamenjati s praznimi. V primeru, če je »dvoetažna« družina dosegla konec aprila že vrh razvoja in ima 12—14 satov zalege, pa že moramo poseči po pripomočku za večanje prostornine (zakladi) ali pa poskusiti obdržati družino na vajetih in doseči dobre rezultate brez večanja prostornine. O teh ukrepih, ki pridejo normalno v poštev v začetku maja, se bomo seznanili prihodnjič. Za zdaj le še to, da smo s čebelami proti koncu aprila zares že tik pred rojil-no krizo in če nič ne ukrenemo, imamo pri najmočnejših družinah prvega maja zalezene matičnike in v začetku maja roj. Vendar imamo z biološkim ukrepom proti varoi še dodatno orožje tudi v boju proti rojilni krizi. Krizo preprečujemo predvsem s tem: 1. da ima družina možnost stalno večati zalegalne površine — (dokler veča obseg zaleganja, je več odkrite kot pokrite zalege); 2. da ima družina možnost neprestanega in izdatnega odlaganja presežkov mlečka v trotovsko zalego (to dosegamo s trotovskim satom); 3. da ima družina možnost gradnje satovja (kar omogočamo z rednim izrezovanjem gradilnega satiča). GRADITEV SATJA Gradilni satič, ki ga imejmo redno v trotovskem satniku, nam omogoča natančen pregled, kdaj je družina pripravljena graditi satje. Ko zapazimo, da prično čebele vleči sat na tem sa-tiču, ki ga imamo na najbolj toplem kraju v gnezdu, in ocenjujemo, da utegne vzdržati vreme in paša še nekaj dni, vstavimo satnico ob krajni sat zalege (pri družinah z gnezdom v dveh etažah zgoraj!). Samo tedaj je verjetno, da nam bodo čebele satnico tudi zgradile in ne bo nedograjena predstavljala v gnezdu oviro, ki jo bodo čebele uničevale z luknjanjem. STAROST SATJA Pri tem naj omenim, da nas ni treba tako skrbeti glede obnove satja zaradi večletne rabe, kot to skrbi nekatere. Glede starega satja z gotovostjo vemo samo to, da ga čebele čez vse cenijo. Takemu satju dajejo čebele absolutno prednost tako pri zaleganju kot pri skladiščenju zalog. Samo če nimajo druge izbire, se za-dovolje tudi z mladim, svetlim satovjem. To značilnost kaže upoštevati predvsem spomladi, ko so v panju zelo pomembne ugodne toplotne razmere. TOPLOTA Morda ni treba posebej poudarjati, da čebelam vse leto koristi primemo toplo in suho »stanovanje«. Zato panjev še ne bomo razopažili, dokler ne bo res prevroče in nam bo opaž v napoto. PRISTOJNOSTI ČEBELARSKEGA PREGLEDNIKA MAG. FRANC JAVORNIK Na nekaterih regijskih posvetovanjih o čebelarstvu so čebelarji spraševali o razmejitvi pristojnosti med delom čebelarskega preglednika in veterinarske službe. To pojasnilo bom napisal zato, ker menim, da takih dilem ne sme biti in jih tudi ni za tistega, ki pozna »OBVEZNO STROKOVNO NAVODILO« o programu in načinu opravljanja izpitov na tečajih za čebelarske preglednike in o obsegu dei in nalog pooblaščenih čebe’arskih preglednikov z dne 3. XI. 1982, s katerim so bili seznanjeni vsi kandidati za čebelarske preglednike, ki so opravili ta tečaj. Če želimo pri zatiranju kužnih bolezni čebel dosegati zadovoljive uspehe, morajo pri tem z veterinarsko službo aktivno sodelovati tudi vse čebelarske organizacije in vsi čebelarji v Sloveniji. K tesnejšemu in pristnejšemu sodelovanju med čebelarskimi organizacijami in čebelarji na eni strani in veterinarsko službo, ki ima na skrbi zdravstveno varstvo čebel, na drugi, pa naj bi s svojo dejavnostjo pripomogli tudi pooblaščeni čebelarski pregledniki. In v tem sodelovanju je pomen in vloga čebelarskega preglednika. Ostaja samo poznani in med čebelarji že sprejeti naziv čebelarski preglednik. Toda to ni več amaterski društveni delavec, oseba, ki opravlja samo društvene naloge brez pooblastil čebelarskega društva. S pooblastilom za čebelarskega preglednika so pregledniku dane natančno določene družbene naloge in obveznosti, pa tudi direktna odgovornost družbi in družbeni strokovni organizaciji. Tak čebelarski preglednik ne deluje več samo na območju čebelarskega društva, katerega član je, temveč opravlja naloge s področja čebelarstva pri vseh čebelarjih, tako članih kot nečlanih čebelarske organizacije, in to na celotnem območju, za katerega je pooblaščen. Kriterije in rok za pooblastilo čebelarju za čebelarskega preglednika v soglasju določajo republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s predstavniki republiškega komiteja, čebelarske zveze Slovenije in republiške veterinarske uprave. V prej citiranem Obveznem strokovnem navodilu so v 13. členu natančno določeni obseg in pogoji, ob katerih opravlja delo pooblaščeni čebelarski preglednik. Dobesedno je napisano takole: »Na podlagi potrdila o opravljenem preizkusu za čebelarskega preglednika izda občinski veterinarski inšpektor čebelarskemu pregledniku pooblastilo za opravljanje del in nalog praviloma za območje, na katerem deluje čebelarsko društvo, ki je kandidata predlagalo ZCDS. Pooblastilo velja za naslednja dela in naloge, ki jih pooblaščeni čebelarski preglednik lahko opravlja na določenem območju: — jemanje vzorcev za preiskavo na akarozo, nosemavost in varozo v primeru suma na katero od teh bolezni, — dostavo odvzetih vzorcev oddelku epizootiologojo področne veterinarske delovne organizacije, — zdravljenje pod kontrolo in po navodilih pristojne veterinarske delovne organizacije v čebelnjakih, v katerih je ugotovljena akaroza, — kontrolo zdravljenja, razkuževanja in izvajanja drugih določenih ukrepov, ki so jih dolžni izvajati lastniki — čebelarji v čebelnjakih, v katerih je ugotovljena nosemavost, —• zmanjševanje stopnje invadira-nosti okužbe in izvajanje veterinar-sko-sanitarnih ukrepov po navodilih in pod kontrolo pristojne veterinarske delovne organizacije v čebelnjakih, kjer je ugotovljena varoza, — prijavljanje suma na hudo gnilobo čebelje zalege oddelku za epizo-otiologijo področne veterinarske delovne organizacije, — po navodilih in pod kontrolo pristojne veterinarske delovne organizacije izvajanja sanacijskih ukrepov v čebelnjakih, v katerih je ugotovljena huda gniloba čebelje zalege.« Pristojnosti čebelarskega preglednika so torej v predpisu natanko določene. Vse te naloge pa čebelarski preglednik opravlja izključno na podlagi pooblastila pristojnega veterinarskega inšpektorja. Pooblastilo pa je krajevno in časovno omejeno v skladu s potrebami. Za organizacijo in izvajanje zdravstvenega varstva čebel so pooblaščeni in odgovorni področni veterinarski zavodi. Čebelarski pregledniki pa so takrat, kadar je to potrebno, podaljšana roka veterinarske službe, ki na podlagi pooblastila in pod kontrolo opravljajo natanko določena dela. Menim, da so pri- stojnosti med veterinarsko službo in čebelarskimi pregledniki natančno in jasno opredeljene. Pogosto je sporno tudi plačilo stroškov za delo čebelarskega preglednika. Menim, da tudi tukaj ne sme biti dileme. N'ihče ne more od čebelarskega preglednika zahtevati, da dela brez plačila. Tisti, ki ga je za določeno delo pooblastil, mora poskrbeti tudi za ustrezno plačilo dela. V odločbi ali drugem dokumentu se natančno določi, kdo je plačnik stroškov za posamezen ukrep. Vse drugo je le tehnična izvedba, ki jo opravijo ustrezne službe pri veterinarskih zavodih ali v občinski upravi. Da bo situacija jasnejša, naj navedem nekaj konkretnih primerov. — V občini se je pojavila huda gniloba čebelje zalege. Veterinarski inšpektor izda ustrezno odločbo o preprečevanju širjenja in zatiranju bolezni. Za pomoč veterinarski službi pri izvajanju teh ukrepov pa pooblasti ustrezno število čebelarskih preglednikov. V tem primeru veterinarski inšpektor poskrbi tudi za plačilo. — V čebelarskem društvu se čebelarji dogovorijo, da se na celotnem območju društva ali pa samo pri določenih čebelarjih opravi preventivni pregled na katero koli bolezen čebel in čebelje zalege. To delo opravijo čebelarski pregledniki. Stroški teh pregledov gredo v breme društva ali pa vsakega posameznega čebelarja, če se tako dogovorijo. Če se zgodi, da ob teh pregledih posumijo na eno od štirih bolezni, ki jih zatiramo po zakonu, sta čebelarski preglednik in lastnik dolžna to takoj javiti pristojni veterinarski službi. Ta služba pa je dolžna, da ustrezno ukrepa in na podlagi laboratorijskih izvidov ustreznega materiala ta sum potrdi ali ovrže. Stroški odvzema vzorcev in laboratorijskih preiskav gredo v breme posebnega računa za zatiranje živalskih kužnih bolezni občine. — Čebelarju so bili z odločbo naloženi določeni ukrepi preprečitve širjenja ali zatiranja bolezni. Sam iz različnih razlogov tega ne more opra- viti, zato prosi za pomoč čebelarskega preglednika. Plačilo za svoje delo dobi čebelarski preglednik od lastnika čebel. DEJAVNOSTI SELEKCIJSKE SLUŽBE ZA KRANJSKO ČEBELO DO LETA 1990 Inž. JANEZ POKLUKAR Čebela kranjske pasme je znana po vsem svetu. O njeni kvaliteti obstajajo različna mnenja, često zelo ugodna. Skoda je, da je pri nas enotno selekcijsko delo zastalo in da so nas drugi narodi prehiteli. ZAKONSKA DOLOČILA S PODROČJA VZREJE MATIC Vemo, da selekcijska služba ne more obstajati brez sodelovanja rejcev. V to nas čebelarje obvezuje tudi Pravilnik o pogojih za vzrejo in promet čebeljih matic ter za organiziranje plemenišč (Uradni list SRS, št. 21-1120/81). Naj na kratko povzamem nekatera določila tega pravilnika. Panji na ple-menišču morajo biti oštevilčeni z zaporednimi številkami. V vseh družinah na plemenišču so lahko le matice čiste kranjske pasme. Podani sta dve kategoriji plemenišč: za vzrejo rodovno čistih matic in za vzrejo gospodarskih matic. V plemenišču za vzrejo rodovno čistih matic morajo imeti družine poleg značilnih pasemskih znakov izračunan še kubitalni indeks. Pariti smejo le trotarji, ki bodo pro-geno testirani v preizkuševališču, ki ga vodi Kmetijski inštitut Slovenije. Trotarji morajo biti priznani kot nad-poprečni. V nadaljevanju so opisani kriteriji za plemenilne postaje rodovno čistih matic in za plemenišča gospodarskih matic. Pravilnik nalaga obvezo po ustanovitvi komisije, ki bo na podlagi poprejšnjega pregleda ple- menišča, matičarjev in trotarjev predlagala dovoljenje za promet z maticami. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo potem to dovoljenje izdal za dobo enega leta. Potrebna bo torej vsakoletna obnovitev postopka. Brez dovoljenja ne bo mogoč promet z maticami. Pravilnik obvezuje nadalje redno označevanje vseh matic v plemenišču in izpolnjevanje kartice, ki vsebuje tele rubrike: 1. Kategorija plemenišča 2. Naslov rejca 3. Lokacija plemenišča 4. Označitev rodov, kadar gre za gospodarske matice in linij, če gre za plemenišče rodovno čistih matic 5. Datum pregleda zdravstvenega stanja 6. Številka matice 7. Letni pridelek medu v kg 8. Površina strnjene zalege od 15. do 30. aprila 9. Število rojev v tekočem letu 10. Število vzrejenih in oplojenih mladih matic 11. Število prodanih matic Vzrejevalci matic bodo morali ob vsaki zamenjavi matice nastaviti novo kartico. Pravilnik nalaga precej obveznosti tako čebelarjem vzrejevalcem kot tudi centralni selekcijski službi. Selekcijski uspeh bo zagotovljen, če ga bomo upoštevali. STROKOVNO DELO PRI SELEKCIJI KRANJSKE ČEBELE DO LETA 1990 Poleg sodelovanja in organiziranja vseh čebelarjev vzrejevalcev matic po določilih prej opisanega pravilnika bomo selekcionirali čebele na podlagi novejših znanstvenih spoznanj. Za naše področje pridejo v poštev predvsem trije postopki: 1. Množična odbira. Pri tem načinu opravljamo negativno selekcijo z izločanjem slabših družin in pozitivno z razmnoževanjem boljših družin. 2. Individualna odbira. Dobra proizvodnost družine in njenih sorodnikov je pri tem načinu izbire izhodišče za nadaljnje razmnoževanje. 3. Odbira več linij iste pasme, njihovo inbridiranje in izkoriščanje he-terozisa v medsebojnem križanju med njimi. Množično odbiro opravljajo številni čebelarji z različnim uspehom. Ta postopek bo potreben še nadalje pri vseh zainteresiranih čebelarjih. Plemenišča gospodarskih matic bodo morala dosledno individualno odbirati v tesnem sodelovanju s centralno selekcijsko službo. Tretji način odbire je najbolj zapleten, vendar so tudi uspehi po tujih izkušnjah največjd. Postopek zahteva strokovno zahtevno delo. Na ta način bomo skrbeli za uvajanje novih linij in za osveževanje krvi pri čebelah vzrej evalcev matic. V ugodnih razmerah bomo predvidoma v letu 1989 imeli že prve tako vzrejene linije. Zavedamo se, da je slava kranjske čebele odvisna od slovenskih čebelarjev in od njihovega znanstveno raziskovalnega dela. Vanj se lahko v večji ali manjši meri vključimo vsi. Naši čebeli bo močno v prid, če nam bo uspelo v svetovno zakladnico znanja prispevati majhen drobec. V ta namen predvidevamo več temeljnih in aplikativnih raziskav: 1. Določanje ekotipov na podlagi morfoloških znakov čebel 2. Določanje genetske strukture naše čebele 3. Selekcija in bolezni ter zajedavci čebel 4. Genetika in določanje selekcijskih modelov v čebelarstvu 5. Proizvodnost čebel kot merilo za selekcijo 6. Izdelava računalniških programov 7. Novosti v postopkih vzreje matic in trotov 8. Gozdna paša in gospodarske lastnosti čebel — povezava s prognostično službo. Marsikatera od teh raziskav je zelo dolgotrajna. Bistveno je, da jih v nekaj letih začnemo. SODELOVANJE SELEKCIJSKE sluZbe s Čebelarji Postopki inbridiranja in načrtnega križanja med rodovi z namenom, da bi ustvarjali najugodnejče linije, zahtevajo veliko testiranja. Za zadovoljivo statistično obdelavo potrebujemo vsaj deset primerkov vsake poskusne kombinacije. Teh pa bo zelo veliko. Potrebno bo vestno sodelovanje mnogih čebelarjev. To bo videti približno takole: Poleti bodo dobili čebelarji določeno število označenih matic (10 ali 20). Te bodo dodali v svoje družine. Poleg matic bodo sprejeli evidenčne kartone. Bistveno bo opazovanje in redno spremljanje proizvodnosti čebel. Opazovanim družinam ne bo dovoljeno dodajati čebel ali čebelje zalege iz drugih družin. Potrebno bo redno tehtanje pridelkov in eno- do dvakratno letno merjenje površine čebelje zalege. Ocenjevali bodo mirnost čebel. Uvedli bomo še eno zanimivo oceno: vsak čebelar bo svoje opazovane družine razvrstil z ocenami od 1 do 10. Kriteriji za to oceno ne bodo predpisani; odvisni bodo le od čebe- larjeve presoje. Predvidevamo, da bodo testirane matice v povprečju boljše, ker bo za njimi že določen selekcijski postopek. Vse zainteresirane čebelarje ponovno vabimo, da se javijo telefonsko, s pismom ali pa kar osebno na Kmetijski inštitut Slovenje, Hacque-tova 2, Ljubljana, tel. (061) 323 064. Naša letošnja naloga je, da se spoznamo in da pripravimo vse potrebno za sodelovanje v letu 1986 in tudi še v naslednjih letih. SODELOVANJE S POSPEŠEVALNO IN VETERINARSKO SLUŽBO Delo selekcijske službe bo tesno povezano z dejavnostjo pospeševalne službe. Organizator in glavni nosilec pospeševalnega dela je Zveza čebelarskih društev Slovenije. Ta usmerja in koordinira pospeševanje na območju celotne Slovenije. Medexova pospeševalna služba je uspešna in dosega res dobre rezultate, vendar bo potrebno pritegniti še druge delovne organizacjie, skupnosti in zadruge. Nereda na področju pospeševalnega dela si v prihodnje ne moremo privoščiti. Dejstvo je, da prinaša uvedba selekcijske službe v pospeševalno delo zahtevo po večjem redu. Čebelarstvo je predvsem dejavnost ljubiteljev. Prizadevati si moramo za to, da bomo imeli čimveč velikih čebelarjev, ki naj bi izšli iz sedanjih malih čebelarjev. Popis čebeljih stojišč in njihovih lastnikov je prvi in osnovni korak za varstvo in za pospeševanje čebelarstva. Vse dobljene podatke bomo obdelali računalniško. Naše čebele pesti varoa. Opažamo širjenje hude gnilobe čebelje zalege. Skupno z veterinarsko službo bomo napeli vse sile, da bomo ukrotili zajedavca varoo in omejili hudo gnilobo. Obstaja dejstvo, da so v svetu uspešni v raziskavah odpornosti čebel ne samo proti tema dvema boleznima, pač pa tudi proti večini drugih. Prepričani smo, da kemija sama zajedavca varoe ne bo ukrotila; končni korak bo opravila čebela sama s svojo odpornostjo. Ta odpornost pa je med drugim eden od naših važnejših ciljev. MLADI ČEBELARJI — SPET SE BOMO SREČALI Mladi čebelarji se bomo tudi letos spet srečali. V juniju se bomo zbrali v Kranju. Srečanje in tekmovanje bo potekalo tako, kot je potekalo prejšnja leta. Testov za tekmovanje ne bomo razpošiljali. Vsebina tekmovanja bo zajeta izključno iz Priročnika za čebelarske začetnike in Medexovega kataloga. Krožki, ki kataloga še nimajo, ga lahko naročijo pri tajništvu ZCDS, Cankarjeva 3/II, Ljubljana. Želimo, da bi se na srečanju in tekmovanju pojavili s svojimi predstavniki vsi krožki z naših šol. Po naših podatkih jih je čez 140. Tekmovanje bo tako kot prejšnja leta potekalo v treh kategorijah: Nižja stopnja — učenci prvih štirih razredov osnovne šole (1. do 4. razred) Srednja stopnja —• učenci drugih štirih razredov osnovne šole (5. do 8. razred) Višja stopnja — učenci usmerjenega izobraževanja. V vsaki kategoriji lahko zastopa krožek samo ena ekipa. Učenci lahko nastopijo v višji kategoriji, ne morejo pa v nižji. Ekipe so obvezno sestavljene iz dveh članov. Ta trenutek še ne moremo napovedati natančnega datuma srečanja in tekmovanja; objavili ga bomo v majski številki; lahko pa sporočimo, da bo srečanje prvo ali drugo soboto v juniju. Začetek prireditve bo ob 10. uri. Stroške potovanja nosijo krožki ali šole, stroške bivanja na srečanju pa nosi organizator. Prosimo tiste krožke, ki so zelo oddaljeni in bodo morali priti na srečanje dan prej ter bodo rabili prenočišče, da nam število potrebnih prenočišč sporočijo pisno ali telefonično do 30. 4. 1985. Vzporedno ob srečanju in tekmovanju mladih bo potekalo tudi posvetovanje mentorjev. Prosimo, da se na to mentorji dobro pripravijo, da bi si izmenjali čimveč izkušenj o delu z mladimi in o njihovem vključevanju v čebelarske vrste. Komisija za čebelarski naraščaj ZCDS letnik leto številka medex ljubljana, Jugoslavija XI 1985 bilten OBLIKE PROIZVODNEGA SODELOVANJA S HP MEDEX BORIS SLAVEC S čebelarstvom se ukvarja vedno več ljudi. Naši napori so bili in so zdaj še bolj usmerjeni k usposobitvi in stimuliranju posameznega čebelarja za tržno pridelavo vseh čebeljih pridelkov. To nam narekujejo naše gospodarske potrebe in dolgoročna usmeritev. V DE-Kooperacija ugotavljamo, da se je zadnja leta močno povečalo število sklenjenih pogodb o tržno usmerjenem pridelovalnem sodelovanju. Pri tem opažamo, da mnogo čebelarjev ne pozna vseh mogočih oblik pridelovalnega sodelovanja, in da si napačno razlagajo svoj pogodbeni položaj. S pričujočim sestavkom želimo vse zainteresirane seznaniti z oblikami in pogoji pridelovalnega sodelovanja z našo delovno organizacijo. l. Čebelar — delavec na DOMU ima položaj delavca v združenem delu z vsemi pravicami in obveznostmi. Možnost tovrstnega sodelovanja ima čebelar z najmanj 60 gospodarskimi panji, ki poleg medu prideluje še matični mleček, cvetni prah, med v satju, čebelji vosek, torej čebelje pridelke, za katere se dogovorimo. Delavec na domu prejema mesečni osebni dohodek, ki ne sme biti manjši od 60 °/o povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Vse obveznosti do hp Medex delavec na domu poravna z oddajo čebeljih pridelkov v vrednosti 12 bruto mesečnih osebnih dohodkov. Delavec na domu vsako leto sporazumno sprejme načrt lastne proizvodnje za tekoče leto, ki je vskla-jena z letnim načrtom hp Medex. 2. KOOPERANT postane lahko čebelar z najmanj 60 gospodarskimi panji, ki sklene s hp Medex pogodbo o združevanju dela in sredstev za trajnejše proizvodno sodelovanje in samoupravni sporazum o trajnejšem sodelovanju čebelarja kooperanta. Sporazumno pridelovalno sodelovanje velja za dobo najmanj 5 let. Obveze kooperanta pri pridelavi čebeljih pridelkov so enake kot pri čebelarju delavcu na domu, tako da ni obvezno pridelovanje matičnega mlečka. Razlika med delavcem na domu in kooperantom je v tem, da kooperant ne prejema mesečnega osebnega dohodka. Letna oddaja čebeljih pridelkov je odvisna od izbranega zavarovalnega razreda. Na zavarovalno osnovo izbranega razreda se obračunava ca. 36-odstotni prispevek za zdravstveno, invalidsko, pokojninsko zavarovanje in prispevek za otroško varstvo. 3. POGODBENI ČEBELAR je najširša oblika organiziranega sodelovanja s hp Medex, in to s čebelarji, ki jim predstavlja čebelarjenje dodatni vir dohodka. Pogoj za podpis 5-letne pogodbe o pridelovalnem sodelovanju je lastništvo najmanj 10 gospodarskih panjev ob minimalni letni oddaji 150 kilogramov medu in 2 kg čebeljega voska. V primeru ve2ave v pogodbo več kot 10 panjev pa je letna obveza oddaja 10 kg medu in 0,20 kg čebeljega voska na 1 pogodbeno vezani panj. Morebitne spremembe števila panjev ali zvišanje ali znižanje pogodbeno dogovorjenih količin čebeljih pridelkov lahko pogodbeni čebelar uveljavlja s podpisom aneksa k pogodbi o proizvodnem sodelovanju. Presežke čebeljih pridelkov odkupujemo po istih pogojih kot pogodbeno dogovorjene količine čebeljih pridelkov. Ugodnosti organiziranih čebelarjev hp Medex so predvsem: — preskrba s sladkorjem za spomladansko in jesensko prehrano čebeljih družin, — prednostna preskrba s čebelarskim repromaterialom in priborom kot tudi z gospodarskimi maticami in matičniki, — dolgoročno in kratkoročno kreditiranje razširitve in posodabljanja čebelarstva, — strokovno in teoretično usposabljanje za dogovorjeno pridelavo in pospeševalna dejavnost (praktični in teoretični strokovni nasveti), — zdravstveno varstvo čebeljih družin poravnava stroškov veterinarskih pregledov pogodbeno vezanih čebeljih družin), — pravica do udeležbe pri delitvi dohodka po zaključnem računu hp Medex, — akontacijske odkupne cene čebeljih pridelkov. V organizirano tržno pridelavo čebeljih pridelkov pri hp Medex je vključeno več kot 2250 čebelarjev iz vse Jugoslavije; od tega je ca. 70 če- belarjev s položajem delavec na domu in kooperant. Dolgoročna razvojna usmeritev hp Medexa velja predvsem poklicnemu čebelarjenju, ki ga zajemata obliki delavec na domu in kooperant. Ekonomsko pridelovalni uspehi obstoječih delavcev na domu in kooperantov v okviru hp Medexa so tudi pripomogli k vsevečjemu zanimanju čebelarjev za poklicno čebelarjenje. Najboljšo možnost razvoja ima poklicno čebelarjenje na območjih, kjer industrija in intenzivno kmetijstvo še nista onesnažila okolja. Taka so zlasti nerazvita območja, kot so Kozjansko, Haloze, Brkini in druga. Razvijanje poklicnega čebelarjenja na teh območjih ima širši družbeni pomen (SLO, ohranjanje domačij,.. .). Ne nazadnje ponuja poklicno čebelarjenje tudi solidno možnost zaposlitve našim zdomcem — povratnikom. V primeru, da vam katerakoli od navedenih oblik sodelovanja ustreza, nam čimprej pošljite pisno ponudbo z naslednjimi podatki: — natančen naslov, — število gospodarskih panjev, s katerimi želite sodelovati, — povprečne letne količine čebeljih pridelkov (med, vosek, propolis, .. .) ki bi jih oddali Medexu, — številko telefona doma in v službi, — način izplačila za dobavljene čebelje pridelke: a) osebni dvig b) po pošti c) na hranilno knjižico številka d) na tekoči račun številka — lastništvo prevoznega čebelnjaka tip........... s gospodarskimi panji. Vse podrobnejše informacije dobite pri hp Medex. DE-Kooperacija, Miklošičeva 30, Ljubljana ali pa po telefonu (061) 316 455 int. 44. DE-Ko operacija NOVA SEZONA ČEBELJE BERE JE PRED NAMI BORIS SLAVEC Pred pričetkom sezone čebeljih paš in s tem povezanim točenjem medu ponovno želimo našim dobaviteljem čebeljih pridelkov obrniti pozornost na problematiko, ki je več ali manj stalno navzoča pri prevzemu čebeljih pridelkov. Kot smo že v eni prejšnjih številk Biltena pisali, je lanska čebelja bera precej zaostrila dokončni prevzem medu zlasti ob vprašanju kvalitete in vrste, kar je dober in nazoren nauk za letošnjo čebelarsko sezono za tistega, ki ga hoče razumeti in upoštevati. Poleg tega so se še zaostrile zahteve konvertibilnega trga, kar zadeva kvaliteto in vrsto medu. Tej zaostritvi so pripomogle tudi velika ponudba poceni medu solidne kvalitete na tem trgu kot tudi naša domača nelojalna konkurenca. Pri tem mislimo domače neregistrirane odkupovalce in izvoznike medu, ki so nam zbijali že dogovorjene cene. Kar so že in še bodo ti negativni pojavi pokazali, si ni težko predstavljati. Največja nevarnost, ki preti naši prodaji in izvozu medu ter izdelkov na osnovi čebeljih pridelkov, pa se imenuje pretirana ter nekontrolirana uporaba registriranih in neregistriranih sredstev za zatiranje varoze. Kdor kupuje neregistrirana sredstva od raznih »šarlatanov« in jih uporablja na svojih čebelarstvih, se očitno ne zaveda ali pa mu ni mar za možne daljnosežne posledice, ki lahko dolete naš celotni izvoz čebeljih pridelkov in izdelkov. Zahodne države že delajo analize uvoženega medu iz vzhodnih držav, in to predvsem na mogoče sledi strupenih ali karcinogenih sestavin v medu. O izvajanju takšne vhodne kontrole za med in druge čebelje pridelke resno razmišljamo tudi v Medexu. Zato na tem mestu ponovno pozivamo vse čebelarje, da naj uporabljajo samo registrirana zdravila za zatiranje varoze po priloženih navodilih izdelovalca. V sezoni točenja medu, ki je pred nami, želimo čebelarje opozoriti na določene pomanjkljivosti, ki so najče-šče vzrok nesporazumov na relaciji čebelar — Medex. Po vsaki čebelji paši je potrebno v celoti izločiti medišča v panju pred odhodom na drugo pašo. Med naj bo pokrit, torej zrel. Plodiščne medene sate je potrebno vedno iztočiti posebej, ker je tak med mešane vrste. Če pošiljate v naše skladišče po železnici, je na odpravni postaji po-trebno obvezno pošiljko medu v celoti stehtati, kar je treba dokazati z žigom uradnega tehtanja na tovrstnem listu. Kdor nima transportno sposobne pločevinaste embalaže, jo lahko pri nas pisno naroči. V pisnem naročilu mora biti poleg popolnega naslova čebelarja in namembne železniške postaje napisano tudi, kakšno embalažo in koliko kosov je želel. V zalogi imamo velike sode (2001), male sode (100 1) in aluminijaste kante (40 1). Interesente opozarjamo, da naročajo samo toliko embalaže, kolikor bodo poslali medu. Na vsaki embalaži z medom naj bo čitljivo in obstojno napisano, kakšne vrste je med po mišljenju čebelarja. Pri prevzemu vseh pošiljk medu v našem skladišču obvezno odvzamemo vzorec, ki je zaveden pod tekočo šifro. Vzorce odvzemamo za potrebe nadaljnje analize, ki jo po potrebi opravimo predvsem za ugotavljanje vrste medu (mikroskopska slika, električna prevodnost, organoleptične lastnosti — okus in barva ter vonj) ter kvalitete medu (vsebnost vode, saharoze in HMF faktor). Končno oceno o vrsti in kvaliteti medu da tričlanska komisija ob upoštevanju JUS standarda ter internih kriterijev Medexa, če se dobavitelj in naš prevzemalec ob prevzemu medu nista strinjala glede vrste medu. Ob tej priliki opozarjamo čebelarje, da naj v posamezno embalažo dajo med enake vrste, če je mogoče istega točenja. Mešani med ima precej nižjo odkupno ceno kol pa med čiste vrste. Naj omenimo, da je v Uradnem listu SFRJ št. 4 v letu 1985 izšel novi Pravilnik o kakovosti medu in dru- gih čebeljih pridelkov, ki bo precej zaostril pojem kvalitete, kar je tudi prav. Novi pravilnik stopi v veljavo 1. maja 1.1. Upamo, da bomo s pričujočim sestavkom pripomogli k ubLažitvi več ali manj permanentne problematike pri prevzemu medu. Kvalitetno pridelavo medu bomo dosegli le z večjo osebno zavestnostjo in natančnostjo. DE-Kooperacija GOSPODARSKE MATICE IN MATIČNIKI 2e lansko leto smo poskrbeli za letošnjo vzrejo matic. Predvsem smo poskrbeli za nove rodove, ki bodo na voljo letos. Tako ravnamo vedno, ko se pripravljamo na novo sezono, saj s tem omogočimo pestro ponudbo rodov. Eno izmed najvažnejših vprašanj čebelarjev, ki se oskrbujejo z maticami pri nas, je seveda tudi cena matic, ki jo oblikujemo skupaj z vzrejevalcd. Organizirani čebelarji Drugi Medexa Cena gospodarske matice 700,00 din 800,00 din Cena gospodarskih matičnikov (Pasivni inkubator ä 25 matičnikov) 3.000,00 din 3.500,00 din Čebelarje prosimo, da naročila z dokazom o vplačilu pošiljajo na naš naslov: hp Medex, pospeševalna služba, Miklošičeva 30, Ljubljana. Plačati je na naš žiro račun ali pa v blagajni Medexa. Številka žiro računa: 50100-601-10404. Peti del virmana ali fotokopijo vplačila naj priloži vsak kupec k pisnemu naročilu. Matice in matičnike bomo dobavili po vrstnem redu sprejetih pisnih naročil. Matice bomo pošiljali po pošti, na željo čebelarjev pa ti lahko dvignejo matice tudi osebno v Medexu. Prevzem matičnikov bo izključno oseben. O odpravi ali prevzemu bomo čebelarje pravočasno obvestili. Pospeševalna služba: ESENKO Ivan T-zkti&nje via&Lh- eabeiatjea NOSEMAVOST IN PROPOLIS IVAN NAROBE Radovednemu čebelarju in vsem, ki berejo Slovenskega čebelarja, želim povedati nekaj o nosemavosti. Menim, da je ta bolezen v preteklosti terjala največji davek od čebelarjev. Zato, ker se ne pojavlja vedno in se ne širi tako kot kuga čebelje zalege ali pa v zadnjih letih varoza, nismo dovolj pozorni nanjo. Tudi ne bojimo se je tako. Pa vendar je ne smemo zanemarjati. Znano je, da se ta bolezen pojavlja po dobrem gozdnem medenju. Poleg iz jelkove je najbolj nevaren med iz hrastove mane. Zato naj vsak čebelar, ki ima to srečo in pridela veliko takega medu, tega pravočasno iztoči in zimsko zalogo delno, ali kar je še bolje, v celoti nadomesti s sladkorno raztopino. Čas, v katerem dodajamo zalogo, pa je prav tako zelo važen. Bolje je dva tedna prezgodaj kot pa en teden prepozno. Če pa smo morda primorani hraniti izredno pozno, to je tik pred nastopom mraza, dajemo čebelam le dober cvetlični med. Čebele v mrazu sladkorja ne morejo več predelati v zdravo zimsko hrano. Nepredelan sladkor pa na spomlad, ko se v panju pojavila zalega in večja vlažnost, začne vodeneti in kisati. Poznam moža, ki je svoje čebele nakrmil šele po prvem novembru. Prej je bil na vojaških vajah. Naslednjo pomlad pa je bilo kaj videti. Od 30 panjev so bili živi le še trije ali štirje. To je bilo pred kakimi 25 leti. Od takrat naprej mož nič več ne čebelari, čeprav pripeljejo v njegovo dolino drugi čebelarji na kostanj vsako leto več kot sto panjev čebel. Da ne bom le ovinkaril, naj povem, kakšne zgode in nezgode sem doživel jaz. Prvi roj sem ujel 1947. leta. Potem pa sem kupil še nekaj rojev in z leti množil število čebeljih družin. Imel sem že do 30 panjev. Tudi prodajal sem jih kakšno leto. Do 1976. leta nisem imel mrliča v čebelnjaku. Tudi nosema mi je bila neznana. Mislim, da zato, ker so čebele pile vodo po sivem blatu med močvirskim zelenjem na vaški mlakuži. Voda je bila kisla, podobno kot na barju. Zgodilo pa se je, da smo zaradi lepšega videza in boljšega izkoriščanja tisti kos zemlje osušili. Čebele so morale po vodo drugam. Spomladi sem jih sicer vedno napajal doma v lesenem koritu, poleti pa so raje poiskale druge vodne vire. Kot sem že omenil, je bilo doslej vse v redu. Spomladi leta 1976 pa mi je pomrla ena tretjina čebeljih družin. Za smrt je bilo več vzrokov. Najprej je bil kriv nemir, ki so ga povzročale miši in sinice, morda tudi nekoliko pozno krmljenje in zgodnja zima. Pri vseh mrtvih družinah pa so bila več ali manj vidna znamenja griže. Ponovno sem doživel polomijo pred štirimi leti. Takrat je bilo še slabše. Vzrokov za propad čebel je bilo še več. Eden je bil ta, da so čebele prejšnje leto še pozno v jeseni imele nekaj paše. Izvora medenja nisem mogel ugotoviti. Po rezultatih prezimovanja domnevam, da je bila neke vrste mana. Omenim naj še, da so mi čebele v tistem letu izredno močno rojile. Stari čebelarji, ki so čebelarili s kranjiči na roje, pa so vedeli, da so čebele po dobri letini drugo leto slabe. To si velja zapomniti tudi pri modernem čebelarjenju. Ko se je naslednjo pomlad začela paša na borovnici in češnjah, sem imel spet več praznih kot polnih panjev. Razen ene so se vse preživele družine dobro razvijale. Tista edina bolna družina, oslabela zaradi noseme, mi ni predstavljala nobene gospodarske škode. Saj je bilo v začetku maja na dveh satih le en kvadratni decimeter zalege. Matica je bila sicer voljna za-legati več, saj je bilo po več jajčec v celicah. Ni pa bilo čebel, da bi ogrevale zalego. Zato sem tvegal poskus z zdravljenjem. Zdravil sem s pro-polisom, ki sem ga dal v sladkorno raztopino. Tega si pripravim z dobrim domačim žganjem. Imel sem sicer pomisleke glede učinka alkohola na čebele. Čebele se niso opile. O tem ni bilo niti malo sledu. Klaja je bila od propolisa modrikasto mlečne barve, ker sem ga prilil kar eno četrtino. S tako emulzijo sem poškropil sate okrog gnezda, ker niso bile zmožne jemati hrano iz pitalnika. Po nekaj dneh se je obseg zalege nekoliko povečal. Družinici sem dal zadaj za okence še malo čebel iz sosednjega panja, da so se počasi izprosile v panj. Več čebel je potem omogočalo večji obseg zalege. Postopek z zdravljenjem in z dodajanjem čebel sem po nekaj dnevih še nekolikokrat ponovil. Onesnaženega satja nisem mogel menjati, ker bi s tem uničil gnezdo. Tudi matice nisem zamenjal. Do avgusta je družina napredovala na pet satov zalege. Za zimsko zalego sem dajal propolis, vendar nekoliko manj kot pri spomladanskem zdravljenju. Naslednjo pomlad bolezni ni bilo več. Družina se je razvijala normalno. Jeseni pa so čebele staro matico prelegle. V tem panju ni nikoli veliko čebel. Pridelek pa je veliko večji kot poprečen pridelek v vseh drugih panjih. Poglavje zase so sicer lastnosti družine. Zame je važen le rezultat poskusa s propolisom. Doslej še nikoli nisem bral ali slišal, da je propolis zdravilen tudi za čebele. Vsako jesen, ko krmim čebele s sladkorno raztopino, prilijem tudi nekoliko propolisa. Alkohol izhlapi iz raztopine, propolis pa ostane v hrani. Četudi pri naslednjem točenju pride del tega v med, nima kaj škoditi, prej koristi. Morda bo opisani primer komu zanimiv; pa naj poskusi s propolisom in potem opiše rezultat. Saj je sredstvo za nas čebelarje poceni, preprosto in lahko dosegljivo. PROBLEMI NA PAŠI OLJNE REPICE V ISTRI DUŠAN MEDVED V ravnem, obmorskem delu zahodne Istre, posebno v dolini reke Mirne, sejejo oljno repico. Največ jo goji Po-ljedelsko-industrijski kombinat iz Umaga, nekaj tudi kmetje. Klimatske razmere ustrezajo tej kulturi, zato so pridelki dokaj dobri in kmetijci so jo radi gojili. Zal pa ugodne podnebne razmere prijajo tudi škodljivcem, ki jo močno napadajo. Kmetijci se branijo z vsemi mogočimi sredstvi, posebno še z zapraševanjem razvijajočih se bilk neposredno pred začetkom cvetenja, če pa je posebno močno napadena, tudi ob cvetenju. Vreme odloča, ali je treba repico enkrat ali večkrat zaprašiti. Dež ugodno deluje na razvoj škodljivcev, kmetijcem pa razmočena zemlja ne omogoča uporabe traktorjev. S kolesi bi tako močno razrili posejano zemljo, da nastala škoda ne bi bila v nikakršnem razmerju z doseženo koristjo. V dolini reke Mirne in okoliški ravnini je veliko domačih čebelarjev z malo družin, ki so naseljene predvsem v nakladnih panjih domače izdelave. Do nedavnega so obstajala močnejša čebelarska društva le na Koprskem, za občini Buje in Buzet pa so jih ustanovili šele pred nekaj leti. V občini Poreč čebelarsko društvo še ustanavljajo. V takšnih razmerah ni bilo nobenega pravega pregleda nad stanjem in razmestitvijo čebel. Na stojiščih čebel in na prvotnih čebelnjakih navadno ni bilo naslova, še manj telefonske številke. Ko so pred nekaj leti začeli sejati oljno repico v zahodni Istri v večjem obsegu, so kmalu nastale večje škode na čebelah, kar je, razumljivo, razburilo duhove. Sledile so tožbe z medsebojnimi obtožbami in očitki. Približno v tem času so v SR Hrvatski objavili zakon, ki poleg drugega ureja tudi področje čebelarstva in nalaga čebelarjem, kmetijcem, veterini in občini določene obveznosti. V takih razmerah so se tudi na novo ustanovljena čebelarska društva kaj hitro aktivno vključila v urejanje novonastalih razmer. Ko danes z določene časovne distance presojamo položaj ob prvih škropljenjih oljne repice, lahko ugotovimo, da si kmetijske organizacije, oblast in čebelarji še nismo bili v celoti na jasnem, kako naj poteka sodelovanje v obojestransko korist. Kmetijci so si zamišljali obveščanje zelo preprosto. Ker nihče ni imel spiska čebelarjev, jih tudi ni bilo moč posamično obvestiti. Tu in tam so nalepili obvestilo in še to navadno tik pred začetkom škropljenja. Na boljšem so bili tisti čebelarji, ki so sami vzdrževali neposredne stike s kmetijci, da so pravočasno zvedeli, kdaj bodo škropili. Pri obveščanju čebelarjev niso mogli veliko pomagati ne občina ne veterina in ne čebelarska društva, ker niso imeli pregleda nad lokacijo čebel. Skoda, ki je nastala z zastrupitvijo, je bila večjega obsega, zato je močno zaostrila odnose. Pri vsej vroči krvi je bilo kmetijcem jasno, da potrebujejo čebele za opraševanje repice, čebelarjem pa, da jim ta paša poleg bere medu omogoča še dober razvoj družin, kar pride prav za naslednje paše. V takšnem precej zapletenem stanju so vmes odločno posegle občine in začele urejati odnose. Predvsem so zahtevale, da vsaka stran naredi to, kar od nje zahteva zakon. Ker na Koprskem ni večjih zemljišč, zasejanih z repico, si bomo ogledali sosednjo občino Buje, kjer jih je več. Kmetijski inšpektorat je začel aktivno posredovati. Tako je Čebelarsko društvo Buje napravilo spisek vseh čebelarjev, ki imajo čebele na tem območju s podrobnim opisom števila družin, tipa panjev z navedbo mikrolokacije in natančnimi naslovi lastnikov. Kmetijski inšpektorat je skupno s PIK-om ocenil, kje je zasedenost s čebelami zadostna in kje je zaželen dovoz z drugih območij, predvsem iz bližnje Koprščine. V smislu zakonskih predpisov so veterinarji pregledovali zdravstvene dokumente, po potrebi pa je še sama preverila zdravstveno stanje čebel, ki so jih pripeljali na pašo. Vodili so tudi spisek čebel prevaževalcev, ki morajo svoj prihod pisno ali ustno tri dni prej prijaviti pristojni občini. Kmetijci so po poprejšnjem dogovoru z občino odkazovali stojišča in skrbeli za to, da nekatera območja ne bi bila preobremenjena. Znano je, da čebelar ne vidi rad, če mu kdo pripelje čebele preblizu ali če jih postavi celo pred njegove panje, ker pride do preleta čebel, včasih pa tudi do ropanja. Zaradi tega je bilo med čebelarji veliko vroče krvi, ker so padali očitki, da bi tako nekateri radi s tem, ko so panje postavili pred druge, lovili sosedove čebele in tako ojačali svoje družine. Mesec dni pred začetkom škropljenja je občinski kmetijski inšpektorat sklical posvetovanje na občini. Navzoči so bili kmetijci, čebelarska društva iz Buj in Kopra ter še nekateri večji čebelarji, seveda pa tudi veteri- narji. Vse je bilo v podrobnostih dogovorjeno, vsi so se trudili, da bi vse potekalo najbolje, posebno še kmetijski inšpektorat, ki si je prizadeval za pravičnost in objektivnost. Z velikimi upi smo šli novi sezoni naproti. Ko so pričeli zapraševati, se je pokazalo, da je posvetovanje obrodilo precej uspeha. Marsikaj je potekalo veliko bolje kot prej, ne pa vse. Tako tudi to pot ni manjkalo razburjenja in slabe volje, pa tudi tožb je bilo. Kmetijci so se zelo potrudili. Od čebelarskega društva so dobili spisek vseh čebelarjev, ki jih je kurir na motorju vsakega posebej obiskal in pisno obvestil o dnevu škropljenja. Za prevaževalce je dala občina naslove, le nekaj »padalcev« ni bilo mogoče obvestiti, ker ni bilo znano, kdo so in kakšni so njihovi naslovi. Pa tudi bližnji kmetje niso vedeli drugega povedati kot to, da so čebele od Janeza, ki ga v Ljubljani dobro poznajo, in ne bo nobenega problema z vročitvijo brzojavke. Seveda pošta brzojavk z nepopolnim naslovom ne sprejema, zato so čebele veselo letale na repico, kjer so množično umirale. Slišali smo, da sodna praksa ni priznala škode tistim čebelarjem, ki se niso držali zakona, zoper nekatere pa so sprožili postopek zaradi mučenja živali. Resne škode so nastale tudi na mejnem območju med posameznimi TOZD kmetijskega kombinata. Vsak od njih je obvestil čebelarje svojega območja o dnevih zapraševanja. Ker pa je repica posejana tudi takoj na oni strani meje med TOZD, in zapraše-vanje na posameznem območju ni bilo istega dne, čebele pa letajo na pašo ne glede na to, kateri TOZD repica pripada, je tako nastala škoda. Čebelarji so pripirali čebele tiste dni, ko jih je njihova TOZD obvestila o dnevu škropljenja, ne pa tudi na dan, ko je zapraševala repico sosednja. Škoda je bila precejšnja. Vse to kaže, da popoln uspeh kljub vsestranskemu prizadevanju že takoj od začetka ni zagotovljen. Treba si je pridobiti izkušnje in te nekaj stanejo. Občina si je prizadevala, da bi sodelovanje med zainteresiranimi potekalo tudi v prihodnje s ciljem, da bi odpravili pomanjkljivosti in dosegli boljši uspeh. Posebno pozornost je posvetila mejnim območjem med TOZD in zahtevala da na mejnih območjih zaprašujejo sočasno, pa tudi, da je repico zaprašiti, še preden vsa razcveti. Prizadevanje občine in drugih dejavnikov je obrodilo dobre sadove, saj zastrupitev ni bilo več. Utrpeli so jo le nekateri »padalci«. Kljub temu pa veselje z repičino pašo ni bilo popolno. Seme je slabo vzklilo, zato je je bilo več kot za polovico. To pa je premalo za domače in koprske čebelarje. Zato in zaradi slabega vremena so bili pridelki skromnejši. Upamo, da PIK ni izgubil poguma in da bo repico sejal še naprej. Zdi se mi, da imajo prav tisti čebelarji prevaževalci, ki počakajo, da je repica pred glavnim cvetenjem zaprašena in šele nato pripeljejo čebele. Zakaj, se boste vprašali, Kdor je sam videl, kakšne muke preživlja čebelja družina takrat, ko je ob lepem vremenu več dni zaprta, temu bo to jasno. Močan duh po repičnem cvetju jih vznemirja. Tekajo po panju, močno brenče in iščejo izhoda. Pri tem včasih propade tudi matica. Iz panja ostro zaudarja, kar kaže, kako velika je vznemirljivost družine. Za zapraševanje uporabljajo zelo močno sredstvo, imenovano biilan, za katerega je potrebno, po prof. Čeri-magidu, če se tretira v cvet, zapreti družine za najmanj 3 do 4 dni. To je veliko, zato se prenekateri čebelarji raje odrečejo repičine paše, posebno še, če je treba repico dvakrat zapraševati. čebele je treba zapreti za 6 do 8 dni, tako da za nabiranje medičine preostane le malo dni. Znano je, da med oljne repice hitro kristalizira in ni posebno dobrega okusa. Zato ga v glavnem uporabljajo v biotiki, v trgovini pa ga ni zaslediti. Tam, kjer raste oljna repica, je v bližini cesto tudi nasad hrušk ali breskev. In ker tudi te škrope ob istem času, morajo biti čebele dolgo časa zaprte, bera je negotova, škoda pa skoraj zanesljiva. Po moji presoji mora biti čebelar, ki je na repičini paši, navzoč pri čebelah takrat, ko so priprte. Zvečer, po sončnem zahodu, je dobro žrela odpreti, da gredo čebele iz panja in letajo v neposredni bližini. Na repico ne lete več, zato ni nevarnosti zastrupitve. Notranjost panja se ohladi, zato priprtje naslednji dan nekoliko lažje prenašajo. Rano zjutraj je treba panje ponovno zapreti. Če leži pred panjem veliko mrtvic, je to znamenje zastrupitve. Vzorec pošljemo veterinarjem, hkrati seznanimo s tem še občinski kmetijski inšpektorat. Ko se po nekaj letih vse priprave okrog škropljenja, obveščanja, pripi-ranja družin, pripravljanja dovozov veterini in občini utečejo, ni več velikih škod. Bera na repici pa kljub temu ni vedno velika, ker je aprilsko vreme muhasto. Ob obali je razvit turizem, zato stalno uničujejo komarje, in to na različne načine in z raznimi sredstvi, vendar uspehi niso vedno zadovoljivi. V letu 1983 je najela zdravstvena služba posebna letala. Z njimi so v avgustu zapraševali velike površine, do 15 km v notranjost. Letala so za-praševala v jutranjih urah, ko so bile čebele zunaj, komarji pa notri. Čebelarji s tem niso bili prej seznanjeni, zato čebel niso priprli. Škoda je bila zelo velika. Mrtvic je bilo ogromno, zato so družine zelo oslabele. Varoa je imela nato lahko delo. Kmalu so nekateri čebelarji opazili, da so družine močno oslabele, mrtvic pred panji pa ni bilo opaziti, saj so čebele umrle kmalu po dotiku s stru- penim prahom. Zato so najprej pomislili na varoo, ki je v tem času — avgustu — najhujša. Ker pa je bilo dosti mrtvih družin tudi na območjih, kjer varoa ni bila močna, je kmalu postalo jasno, kaj je pravi vzrok za pomor čebel. Republiška veterinarska inšpekcija v Zagrebu je sporočila, kakšno veliko škodo je imelo čebelarstvo povsod tam, kjer so preganjali komarje z letali. Po dolgem postopku se je končala pravda pred sodiščem v škodo letalcev, zato bodo odslej previdnejši. Zadevo so kasneje dobro izvedli z napravo imenovano top. Zadovoljni so bili turistični delavci, saj je bilo komarjev mnogo manj, pa tudi čebelarji, ki niso imeli nobene škode. Vse to pišem z namenom, da bi prikazal, kako pomembno je dobro sodelovanje čebelarjev z lokalno oblastjo, z veterinarji in med seboj. Sama dobra volja še ni dovolj, potrebne so tudi izkušnje. Vsak pa mora biti pripravljen opraviti del nalog, ki mu jih zakon nalaga. Za neorganizirane čebelarje in »padalce« je vse manj možnosti, da bi uspešno čebelarili, kajti vse skupaj je dokaj zamotano in uspeh je moč doseči le tedaj, če sta sodelovanje in dobra volja na visoki ravni. Družine je treba zapirati in odpirati; včasih slabo vreme spremeni urnik škropljenja, pojavijo se tudi prvi roji, čebele so zelo napadalne in pikajo kmetijce, ki okopavajo krompir, zato brez čebelarja ne gre. Po končani paši pa je treba čebele takoj odpeljati, ker druge bere tam ni, kar rado povzroči ropanje, to pa slabo voljo pri domačih čebelarjih. Veseli me, da so se čebelarji dveh sosednjih občin, Buje in Koper (S Piranom in Izolo), ki sta poleg tega še v dveh različnih republikah, tako dobro ujeli. Vsak ve, kaj je njegova dolžnost, zato ni trenj; nasprotno, prijateljstvo je na zavidljivi višini. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Jz zcföclöüLiie eehelatcüoa. ETNOLOŠKI ZAPISKI — ŽIVLJENJE ČEBELARJEV V KRŠKI OBČINI NEKDAJ IN DANES IVANKA POCKAR — kustos - etnolog (Nadaljevanje) Pričujoči etnološki zapiski so nastali na terenu ob prvem mladinskem raziskovalnem taboru, posvečenem čebelarstvu. Odkrivali smo razširjenost, pomen, načine in odnose do čebelarjenja v krški občini. Raziskava je bila interdisciplinarno zasnovana, saj so se tabora udeležili mentorji s področja biologije (čebelja paša, pelodna analiza, pašni kataster) in etnologije. Z organiziranim pristopom in etnološkimi metodami smo ugotavljali kje in do kakšne mere so še ohranjeni ostanki stare tradicije, kateri sestavni deli so v čebelarjenju prevzeti od drugod, preoblikovani in priličeni. Preučevali smo proces spreminjanja in razvijanja čebelarjenja kot sestavnega dela slovenske ljudske kulture. Zapiski so etnološki prispevek k preučevanju in ohranjanju slovenske kulturne dediščine, imajo pa lahko tudi praktičen značaj; kažejo na ustreznost in uspešnost posameznih pojavnih oblik. * * * Vhod v čebelnjak je ob strani ali zadaj. Pozimi so panje »zapžižili« s slamo, ki pa je »puščala zimo notri«, če ni bila dobro vezana, zato so raje uporabili mehkejšo otavo ali papir, v novejšem času pa stiropor in polivinil. Nekdaj so bili pogosti čebelnjaki v obliki vojaka; postavili so jih v bližini čebelnjaka za okras. Kot izdelovalec panjev vojakov je bil znan Likar iz Dednje-ga vrha, od katerega je čebelar Dular odkupil dva takšna vojaka. Ohranjen je le še spomin nanju. Novejši, z gibljivima rokama, ki ga je leta 1947 izdelal Saš-man iz Breg in je bil sprva okras v veži stanovanjske hiše čebelarja Grozine z Dmovega, pa stoji zdaj pred njegovim čebelnjakom. Čebelar ga je dobil od pogojnega Langa v zameno za med. Na istem vrtu stoji kip sv. Florjana, ki po ljudski veri varuje čebele pred požarom. Čebelar ga je dobil v zameno za AŽ panj z dvema družinama od kiparja Štovička. Orodja in priprave kupujejo v novejšem času pri Medexu, nekdaj pa so jih dali izdelat domačim obrtnikom (»tišler-ju, špenglerju, kovaču«). Čebelarji uporabljajo: »kozico«, »kozo« ali »kozouček« za odlaganje satnlc, »pleh« za pod kozouček, »strgtilo« za čiščenje panja in matične rešetke, »grebljico« za odstranjevanje mrtvic (mrtvih čebel) ali »od-pftkov« (ostanki pokrovčkov s satja), »vilice« za satje odpirati, »sipalnik« za spravljanje čebel, »pirnico« (puranova perut) za ometanje čebel, napajalnik (nekdaj leseno koritce), različne nože (nekateri narejeni iz kose) za odpiranje satnic, za lomljene medu, itd., »špahtl« in »fahl« (strgala), »šilo« za pripenjanje sipalnika, »model za röme zbijat«, električno pripravo za »žfčenje« satnic, sirkovo metlico ali »metličko«, sito za precejanje medu, steklene (z žico vezane) kozarce za med, »prešo za slamo vezat« ali »stroj za slamo plžt«, točilo ali »točilnico« na 3, 4 ali več satov, dleta, »prešo« za vosek (ki je predelana stiskalnica za grozdje, sokovnik ali posebna stiskalnica za vosek), itd. Čebelarska organizacija Na območju občine Krško deluje pet društev. Leta 1981 je bilo vanje včlanjenih 100 od 123 čebelarjev s tega območja, v CD Brestanica 25, v CD Kostanjevica 9, v CD Krško 29, v CD Leskovec 29 in v CD Raka 8 čebelarjev. V letu 1984 je število članov leskovškega društva 39, veliko pa je na tem območju delujočih nevčlanjenih čebelarjev. V organizacijo so čebelarji vključeni zaradi določenih ugodnosti (nakup sladkorja, prodaja medu in voska, možnost paše v drugih krajih, bencinski boni), strokovnih nasvetov in možnosti izmenjave izkušenj. Člani društev so različnih statusov in poklicev; največ je delavcev-kmetov in upokojencev, po starosti pa so čebelarji zadnja leta mlajši kot v preteklosti. Srečujejo se na sestankih, predavanjih, ekskurzijah, piknikih. Shajanje pri posameznih čebelarjih je bilo pogostejše v preteklosti (zbirali so se npr. pri Gunčarju, kjer so kuhali satnice). Pred II. vojno so se čestokrat shajali pred cerkvijo ali v gostilni, danes pa predvsem na sestankih. ČEBELJA PASA V letu 1981 je vozilo na čebeljo pašo 7 članov leskovške čebelarske družine in od vseh 123 evidentiranih čebelarjev v krški občini 12 čebelarjev, to je 9,8 odstotka. Od trinajstih obiskanih čebelarjev le trije še danes vozijo na pašo. Čebelarji, ki imajo več panjev, vozijo na pašo sami, zato da imajo čebele čim več paše zase. Nekateri imajo čebele vse leto v drugem kraju, kjer imajo tudi počitniško hišico (npr. Brezovska gora, Raka) in jih zato ne vozijo na pašo. Drugi menijo, da se prevažanje ne izplača, če nimaš lastnega prevoza, če imaš stare panje ali če je strma pot (Gorjanci!); pa tudi paša ni več, kar je bila, ker sejejo vedno manj ajde, kostanj napada bolezen, cvetlice uničujejo umetna gnojila in škropiva. Eden od vzrokov je tudi pomanjkanje časa, saj so čebelarji večinoma kmetje, ki so redno zaposleni tuii kot delavci. Pogosteje so čebele vozili na pašo pred 20. leti in takoj po II. vojni. Po trije čebelarji so se dogovorili in peljali čebele na navadnem železnem vozu z volovsko, kravjo ali konjsko vprego na 6 do 15 kilometrov oddaljeno pašo. Voz so za prevažanje čebel opremili tako, da so med lojtrnice zataknili drogove in nanje nalagali panje; tako je bilo poskrbljeno za dobro vzmetenje. Vozili so samo ponoči. Najpogosteje so čebele vozili na Krško polje na ajdovo pašo ali na kostanjevo pašo v Gorjance. Nekateri so pasli vsako leto v istem kraju, drugi so pašna mesta iz leta v leto menjavali. Od krajev omenjajo Veliko vas, Pristavo, Drnovo, Vrhovsko vas in Hrastek v Gorjancih, Selce, Bohor, grad pri Brestanici, Raztez, pa tudi bolj oddaljene kraje, kjer so poskusili s pašo le enkrat ali nekajkrat, nato pa jo opustili, npr. na hojevo pašo na Ravbarkomando na Notranjskem, na Vrhniko in Turn pri Dolenjskih Toplicah, kamor so vozili čebele s tovornjakom. Prevozne stroške so si čebelarji razdelili. Navadno si čebelarji zaupajo, kje so dobra pašna mesta, vendar v zadnjem času to zaupanje popušča zaradi strahu pred prenašanjem bolezni. Navadno so že vnaprej dogovorjeni z lastnikom zemlje, kjer bodo pasli in so v tesnejših odnosih le z njim, ki tudi popazi na njihove čebele. Čebelarji hodijo pregledovat čebele na 3 do 4 dni, ko tudi po- berejo cvetni prah, ali pa le ob koncu tedna. Odškodnina za pašno mesto je od nekdaj med, količinsko pa je različna: od 3 do 10 kilogramov, ko se pohvalijo, »bili smo kavalirji, smo dali fino«. Ce so pasli v bolj oddaljenih krajih (npr. Postojna), jim je lastnik zemlje na 14 dni sporočal novice o čebelah in kdaj je treba priti točit med. Po II. vojni so manjši čebelarji s tremi do štirimi panji nekaj let zapovrstjo vozili na pašo v Liko takrat, ko je medil »žepek« (šetraj) in »vrisek« (jesenska vresa). Potovali so ponoči z vlakom in ostali s čebelami po teden dni ali celo tri tedne. Nekateri so tu prvikrat videli nakladne panje in spoznali razne druge oblike panjev: štore, dupla, slamnate in glinaste panje. Nazadnje so peljali v Liko še pred 20 leti. Med so točili v Liki na 8 dni, Medex pa ga je sproti odkupil. Čebelarji so ob paši v oddaljenih krajih dobivali nove znance-čebelarje, vendar do kasnejšega dopisovanja in obiskovanja največkrat ni prihajalo. V zadnjem času vozijo na akacijevo in kostanjevo pašo v Gorjance in na ajdovo pašo na Krško polje. ROJENJE IN ČEBELJA DRUŽINA Izselitev skupine čebel iz panja, v katerem se izlegajo mlade, opisujejo čebelarji različno. Pri rojenju matica nekajkrat zakroži nad žrelom, nato pa se iz panja na lepem vsuje roj čebel, »šop čebel« ali »roj ko hlačnica«. Pravijo, da rojenje napoveduje poprejšnje petje matice, ki se oglaša s »ci-ci-ci« ali »kvaka«. Nekateri menijo, da je slab čebelar, ki mu čebele rojijo in da je moč rojenje preprečevati. Kljub temu so redki, ki v ta namen redno režejo matičnike in mu čebele nikdar ne rojijo. Če opazijo graditev matičnikov, vedo, da se čebele pripravljajo na rojenje. Nekateri pripravijo panj, prestavijo vanj čebele, rekoč, »bog pomagi«, v upanju, da bo to pomagalo. V panju, v katerem se pripravljajo na rojenje, čebele »šumijo«. Pri pregledovanju čebel matici včasih odškrnejo krilo, da v primeru rojenja ne more daleč leteti. Po njihovem v6denju stare matice rojijo blizu, mlade daleč. Če vidi, kako se panj pripravlja na rojenje, eden od čebelarjev panj zapre. Več od vprašanih čebelarjev usmerja roj tako, da ga škropijo z vodo ali mečejo nanj zemljo, kar naj bi roj občutil kot dež in bi zato prej sčdel. (nadaljevanje prihodnjič) OBVESTILO VZREJEVALCEM MATIC KMETIJSKI INSTITUT SLOVENIJE je poslal vzrejevalcem matic kopije zakonskih določil o vzreji in prometu z maticami. V kolikor kdo od vzrejevalcev ni prejel gradiva prosimo, da nam to nemudoma sporoči. Pravilnik nalaga obvezo po pregledu matičarjev in trotarjev v drugi polovici aprila in potrditev le teh. V letu 1985 bodo lahko v prometu le matice iz pregledanih plemenišč. Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 2, Ljubljana Janez Pokljukar ŠTUDENTJE ČEBELARJI POZOR! Organizacijsko želimo povezati vse študente čebelarje in vse tiste študente, ki jih zanima čebelarstvo. Vsi zainteresirani študentje Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani pošljite na ZCDS svoje naslove, oddelek in letnik v katerega ste vpisani. Predvidoma v mesecu aprilu bomo pripravili razgovor o obliki organiziranja študentov čebelarjev. Tajništvo ZČDS MALI OGLASI PLEMENILNA POSTAJA »JOSIP VERBIČ« v Kamniški Bistrici bo letos delovala od 15. 5. do 15. 8. 1985. Čebelarjem bodo na voljo oplojene matice po 800.—din. Matice lahko dvignete osebno vsak četrtek od 17. do 19. ure. Matice pošiljam tudi po pošti. Franc Sitar, Košiše št. 10. Kamnik, tel. (061) 832 421 vsak dan po 19. uri. IZDELUJEM panje AZ in prašilčke. Franc Debenec, Ramovševa 34, Ljubljana tel. (061) 264 926. PRODAM nekaj naseljenih AZ panjev na 10 satov in sestavljav čebelnjak za 10 panjev. Andrej Cedilnik, Tacen 76, Šmartno pod Šmarno goro. PRODAM pet novih nakladnih panjev s štirimi nakladami. Zunanje mere 500 X 415 X 70 mm. Cena 10.000.— din. Konc, Podnart, pošta Podnart. PRODAM 50 LR panjev s čebelami ali samo čebele na satju. Ponudbe na tel. (066) 36 660. PRODAM poceni 2 skoraj nova prazna LR panja, enosatnl opazovalni panj, plemenilnik na 6 satov in nekaj cvetnega prahu. Slavko Vrabič, Tržič Begunjska 48, tel. (064) 50 203. PRODAM 20 družin na A2 satju, nerjaveče točilo na 4 sate in električni talil-nik voska. Ivan Pogačnik, Zvirče 30, Tržič, tel. (064) 57 163. PRODAM po zelo ugodni ceni kamionsko prikolico TAM 4500, predelano v čebelnjak. Tel. (065) 61 236, po 20. uri. PRODAM 13 novih AZ panjev na 10 satov. Panji so domače ročne izdelave. Po- nudbe na tel. (068) 84 983 od 15. do 16. ure. PRODAM 15 LR panjev s čebelami, rezervne naklade s satovjem in brez. Ile- šič, Rožna dolina c. 11/28 a tel. (061) 262 748. ^bmbic 6-d tu ut tam XXX. MEDNARODNI KONGRES ČEBELARSTVA Med 10. in 16. oktobrom 1985 organizira Apimondia XXX. mednarodni kongres čebelarstva, ki bo v Nagoyi na Japonskem. Glavna tema kongresa bo Prispevek čebel naši družbi in njena zaščita. Druge teme pa bodo: 1. Kvaliteta čebeljih pridelkov 2. Biologija Apis Cerane in Apis me-llifere 3. a) Kontrola varoze in drugih bolezni, ki jih povzročajo pršice b) Poapnela zalega 4. Rastline z nektarjem in čebele kot opraševalke 5. Izboljšava čebelarske tehnologije in opreme 6. a) Čebelji strup in akupunktura b) Matični mleček in njegov zdravilni učinek 7. a) Tropsko in substropsko čebelar-svo b) Tropska flora Uradni jeziki bodo francoski, angleški in japonski. Vpisnina bo za udeležence 130 USA dolarjev in za spremljevalce 110 USA dolarjev. Za nadaljnje informacije se obrnite na Generalni sekretariat Apimondie (Segretariatto Generale di Apimondia), Corso Vittorio Emmanuele 101, Roma, Italija. Obisk kongresa bo organizirala turistična organizacija Generalturist iz Zagreba od 7. do 21. 10. 1985. Cena je 389.000.-din in je odvisna od tečaja dolarja. Izlet bo organiziran v kolikor se bo prijavilo najmanj 30 potnikov. Vse informacije lahko dobite na turistični organizaciji »Generalturist« Praška 5 Zagreb tel. 041 424 280. J. Mihelič SREDSTVO PROTI NAPADALNOSTI AFRIŠKE ČEBELE V našem glasilu smo že pisali o afriški čebeli in njeni agresivnosti. Res je afriška čebela veliko bolj donosna kot evropska. Zato je toliko večjo pozornost zbudil med čebelarji prof dr. W. F. Wood, ko je ugotovil, da agresivnost teh čebel popolnoma pomiri dim smodečih se las ali pa perja pernatih živali. O tem podrobneje poroča urednik nemške čebelarske revije Die Biene dr. K. Dreher. Za krotenje naših evropskih čebel uporabljamo pri čebelarjenju dim različnega izvora. Drugače pa je z afriško čebelo, ki ne reagira na »navaden« dim in neusmiljeno pika vse dotlej, dokler ni ukročena. Ko je bil prof. Wood nekaj let v afriški državi Keniji, je opazil, da tamkajšnji čebelarji uporabljajo za krotenje čebel neke vrste tleči predmet, ka- terega duh dima je podoben smodečim se lasem ali pa perju kokoši. Po svoji vrnitvi v ZDA je na univerzi napravil preizkus s tem dimom na določenem številu odbranih čebel, katerih agresivnost ie popolnoma pomiril, prebujene čebele pa niso kazale nikakršne napadalnosti. Zanimivo je, da ta svetleči predmet, ki ga uporabljajo afriški čebelarji, ni nič drugega kot neke vrste goba, imenovana bovista (Lycopardon bovista). To je rumenobela prašnica; raste tudi v Evropi, čeprav bolj redko, ki pa so jo čebelarji uporabljali že v 18. stoletju. No, pri nas ne bo potrebno kaditi čebel s tem dimom, ker bomo ostali kar pri naši kranjski sivki. M. Mencej ZAKAJ DELA PRŠICA AMERIŠKIM ČEBELARJEM TAKO VELIKE PROBLEME Pršica je lani zasedla nova območja. Ameriške čebelarje je presenetila v Te-xasu, Louisiani, Severni in Južni Dakoti, New Yorku in na Floridi. V sezoni 1984 pa je odmrlo že 2690 družin. Pršico-Acarapis woodi je leta 1921 določil Re- nie. Takrat je pustošila po Britanskem otočju. Delfinado in Baker sta 1982. leta opisala rod Acarapis. Poleg A. woodi, ki živi v trahejah, živita na čebeli še A. dorsalis in A. extemus. Ti dve pršici nista tako nevarni čebeljim družinam. Veliko entomoloških in čebelarskih laboratorijev je začelo raziskovati pršico, ki je verjetno vdrla iz Mehike. S pojavom pršice so povsod začeli uvajati karanteno, ki onemogoča prodajo paketnih čebel in matic. To je najbolj prizadelo Texas in Florido. Problem pri zatiranju dela tudi ameriška administracija. V ZDA nimajo registriranega niti enega zdravila proti pršici in varoi, za katero se bojijo, da bo prej ko slej vdrla v ZDA iz Južne Amerike. Ciba Geigy ni šla v registracijo Volbexa VA zaradi predolgega postopka, ki traja najmanj dve leti. Kljub temu v ZDA uporabljajo največ to zdravilo. V Mehiki je poskus pokazal, da Folbex Forte zaostaja po učinkovitosti za Acarolom-mešanico ni- trobenzena in metilsilekata, vendar je malo boljši od mentola. Ameriške sadjarje in poljedelce skrbi omejena prodaja paketnih čebel in zapiranje območij v karanteno. Predvidevajo, da bo letošnjo pomlad plačilo za čebeljo družino, pripeljano na opraševanje kmetijske kulture, narastlo na 30—35 dolarjev. Plačilo dobi čebelar. Glede na evropske izkušnje, ki potrjujejo odpornost čebel proti pršici, meni Taber, da bo pršica v ZDA predstavljala majhen problem, če se bo razširila po vseh državah. Hkrati pa upa, da jim bo uspelo uničiti sedanja žarišča. Po ABJ Janko Božič MAČKE V SLUŽBI ČEBELARJA Čeprav ne vidimo na videz nobene povezave med mačkami in čebelami, je to vendarle mogoče. To je preizkusil neki holandski čebelar. Sredi precejšnjega sadovnjaka ima vzorno stojišče LR panjev. Da bi čimbolj izkoristil ptice za uničevanje sadnih škodljivcev in hkrati pred njimi zavaroval čebele, se je spomnil nečesa posebnega. V sadovnjaku je postavil več ptičjih hišic, kjer ptice gnezdijo in mu vse leto pridno uničujejo škodljivce na sadju. Ker pa rade v vseh letnih časih napadajo tudi čebele, je po panjih razpostavil nekaj mačjih lutk. Te ^DpiaAcufija hi ödgö&ozi VPRAŠANJE Čebelarji iz Murske Sobote in Jože Simšič iz Postojne sprašujejo, kako naj dodajo sate s kristaliziranim medom čebelam, ne da bi satje poškodovali in zakaj nekatere vrste medu tako rade kristalizirajo. ODGOVOR Čebelarjem je že dobro znano, da kristaliziran med nikakor ni primeren za prezimovanje. Prav tako kristaliziran gozdni med ni primeren za prehrano čebel zgodaj spomladi. V kolikor imamo v zalogi sate s pokritim kristaliziranim medom odstranimo z vilicami pokrovce, sate nato za nekaj minut potopimo v toplo vodo, nato jih odcedimo in vrnemo v panje. Med sat z kristaliziranim medom in zalego pa vstavimo sat v katerega smo nalili toplo sladkorno ali medeno raztopino. Tako bodo imele čebele dovolj vode za topljenje kristalov. Postopek z istim satom ponovimo vsakih nekaj dni, da čebele popolnoma raztopijo kristale. Sate s kristaliziranim medom dodajamo šele, ko nastopijo trajnejša obdobja lepega vremena. Se nekateri drugi postopki so opisani v članku »Med trdi« Slovenski čebelar št. 10 leto 1984 stran 309. Glede kristalizacije medu pa le toliko, da je to povsem naraven pojav pri medu, ki je zmes različnih sladkorjev. Hitrost kristalizacije pa je odvisna od razmerja glukoze in fruktoze v medu in količine vode. Tiste vrste medu, ki imajo več glukoze kot fruktoze hitro kristalizirajo. Kristalizacijo medu lahko močno zavlečemo s segrevanjem medu na 80° C vendar s tem popolnoma uničimo biološko vrednost medu. Novi pravilnik o medu že določa, da se med ne sme segrevati preko 40° C. Urednik je oblikoval iz primerno velikih okroglih kosov lesa, ki jih je prevlekel s plišem. Iz kartona je oblikoval mačje glave z očmi in ušesi in jih na »telesa« mačk pritrdil s posebnim kavljem tako, da jih premakne že najmanjša sapica. Enako je oblikoval repe, ki jih je tudi na ustrezen način pritrdil s kavljem, da so gibljivi. Take mačje lutke dajejo vtis živih mačk. Ptice se jih seveda izogibajo in tako pustijo čebele pri panjih pri miru. Po Pčeli priredil Jože Bregar J-z društvenega zLotjevijcL VABILO NA XXXIV. REDNO LETNO SKUPŠČINO — OBČNI ZBOR — ZVEZE ČEBELARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Na podlagi 22. člena pravil ZČDS in sklepa IO Zveze čebelarskih društev Slovenije z dne 23. 2. 1985 sklicujem 34. redno letno skupščino — občni zbor — Zveze čebelarskih društev Slovenije, ki bo v soboto, 13. aprila 1985 ob deveti uri in trideset minut v veliki dvorani DSSS občinskih SIS Zdravstvenega varstva v Ljubljani, Miklošičeva 24. Prosimo, da delegati v skladu s pravili ZČDS prinesejo s seboj poverilnice o statusu delegata. Delegati so prejeli na podlagi 23. člena pravil ZČDS vabilo z dnevnim redom in gradivom 30 dni pred sklicem skupščine. Dnevni red 34. redne letne skupščine ZČDS bo običajen. Predsednik ZČDS Andrej Petelin RAZPIS ZA PODELITEV NAGRAD IZ SKLADA PETRA PAVLA GLAVARJA Na podlagi Pravilnika o podeljevanju nagrad iz sklada Petra Pavla Glavarja (Slovenski čebelar št. 10/84, stran 334) objavljamo razpis za posredovanje predlogov za podelitev nagrad. Predloge je posredovati najkasneje do 31. 5. 1985. Nagrade bodo podeljene na Posvetovanju o sodobnem čebelarstvu v septembru 1985. Predlogi naj vsebujejo: — Priimek in ime, natančen naslov, — rojstne podatke — delovanje v čebelarski organizaciji — zakaj se predlaga za nagrado, utemeljitev z dokumentacijo Predlagatelji so navedeni v 10. členu Pravilnika. Temeljni kriteriji pa so navedeni v 13. členu Pravilnika. Upravni odbor sklada Petra Pavla Glavarja OBVESTILO ČEBELARSKIM DRUŠTVOM IN NJIHOVIM ČLANOM Ker nekatera društva in družine ze- karte v merilu 1 :50000. Na koncu polo zavlačujejo poravnavo obveznosti do pisa pošljite popisnice in en izvod karte ZČDS — nakazilom članarine — in nam na tajništvo ZČDS. Dobro izvedena ak- to povzroča velike težave, je izvršni od- cja popisa bo solidna osnova za nadalje- bor na svoji seji 23. 2. 1985 sklenil, da vanje dela pri oblikovanju pašnega ka- bomo prenehali pošiljati našo revijo čla- tastra. nom tistih društev, ki svojih obveznosti Vsakoletno posvetovanje o sodobnem ne bodo poravnala v celoti do 30. 4. 1985. čebelarstvu bo letos na Gospodarskem Društva pozivamo, da z vso resnostjo razstavišču v Ljubljani 22. septembra, čim prej dokončajo popis stojišč. Vsa Čebelarska razstava bo odprta od 19. do stojišča naj bodo vrisana na občinske 22. septembra. Prireditev je letos jubi- lejna — deseta. Pozivamo vse čebelarje inovatorje, da sodelujejo s svojimi eksponati in tako prikažejo svoj prispevek k sodobnejšemu čebelarjenju. Letos bodo tudi prvič podelili nagrado Petra Pavla Glavarja. Še vedno nimamo vse dokumentacije o registraciji čebelarskih organizacij pri pristojnih občinskih organih. Prosimo vse organizacije, da se čimprej vpišejo v register društev pri pristojnih občinskih organih, nam pa pošljejo fotokopijo odločbe o vpisu. Hkrati prosimo, da nam pošljejo fotokopije o vpisu tudi tiste organizacije, ki so predpisan postopek pri pristojnih organih že opravile, niso pa nam poslale fotokopije. Tajništvo S 5. SEJE IZVRŠNEGA ODBORA ZČDS Od 19 članov IO je bilo navzočih 16. Navzoči so bili tudi člani nadzornega odbora in še nekateri drugi gostje. Kot na vsaki seji je izvršni odbor najprej pregledal zapisnik prejšnje seje in obravnaval poročilo tajništva. Predsednik ZCDS Andrej Petelin je nato poročal o sodelovanju na zadnji seji predsedstva SPOJ (Zveza čebelarskih organizacij Jugoslavije). Glavna točka je bila organizacija kongresa Api-mondije (Mednarodne zveze čebelarskih organizacij) leta 1987 v Jugoslaviji v Splitu. Po predlogu turističnih organizacij iz Splita bi le-te nosile ves finančni rizik ob organizaciji te naj večje mednarodne čebelarske prireditve. Pri tem predvidevajo, da bi prišlo 8.000 do 10.000 delegatov in še okoli 20.000 drugih udeležencev. Poleg tega predvidevajo tudi ustanovitev mednarodne čebelarske šole. V skladu z dogovorom na prejšnji seji je delegat ZCDS glasoval proti organizaciji kongreesa v Jugoslaviji in to utemeljil z naslednjim: — Veliki stroški in dvomljivi dohodki niso v skladu s stabilizacijskimi napori naše družbe. — Dokaj pomanjkljive priprave na simpozij o varozi v Splitu ne opravičuje prevzema še večje prireditve. — Tudi finančno so izkušnje s simpozija zelo neprijetne, saj je bila izguba velika, — Prvi razgovori o kandidaturi Jugoslavije za organizacijo kongresa niso temeljili na samoupravno dogovorjenih skupnih stališčih, — Ce se hočemo kot čebelarska organizacija predstaviti svetu, se moramo najprej sami v Jugoslaviji primerno organizirati in okrepiti našo organizacijo. Sklep o kandidaturi Jugoslavije za kongres Apimondije leta 1987 v Splitu so na predsedstvu sprejeli Izvršni od- bor je po izčrpni razpravi, v kateri so sodelovali prav vssi delegati, sprejel stališče, da se ZCDS, če se bo kongres v Splitu organiziral, priključi vsemu delu v zvezi s kogresom. Vključijo naj se vsi naši čebelarski strokovnjaki in naj kar največ prispevajo h kongresu in tako pomagajo afirmirati naše čebelarstvo. O stališčih ZČDS do kongresa pa smo obvestili skupščino SPOJ, Republiško konferenco SZDL in Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na seji predsedstva SPOJ je bila tudi razprava o organizaciji kongresa jugoslovanskih čebelarjev. Sklenjeno je bilo, naj se kongres odloži. IO je zavzel na stališče, da način zbiranja finančnih sredstev za organizacijo kongresa jugoslovanskih čebelarjev ni sprejemljiv, ker bi pri predlagani rešitvi kg medu na panj največ prispevali ravno slovenski čebelarji, ker so najbolje organizirani. Prav tako je nesprejemljivo, da bi se na tak način zbirala sredstva za temeljne znanstvene raziskave. Izvršni odbor je tudi sprejel sklep glede tistih organizacij, ki še niso poravnale obveznosti do ZCDS. Sprejel je sklep, da je treba izdelati nove kartotečne listine in jih natisniti. Hkrati predlaga IO organizacijam, da uvedejo kartoteke članstva. Po predlogu komisije za odlikovanja in priznanja je IO sprejel sklep, da bo letos prejelo odlikovanje Antona Janše I. stopnje 8 zaslužnih čebelarjev In ena čebelarska organizacija. Izvršni odbor je sprejel sklep o sklicu letne skupščine ZCDS in o dnevnem redu. Hkrati se je IO po krajši razpravi odločil za vse osnutke poročil in predlogov načrtov za letno skupščino. IO je sklenil, da se za naslednjo sejo odloži razprava o Zasnovah razvoja slovenskega čebelarstva in potrebnih ukrepih v čebelarstvu. Razprava je od- ložena zaradi izredne pomembnosti, ker dokument začrtuje dolgoročen razvoj slovenskega čebelarstva in je potreben nadvse temeljite analize. Izvršni odbor je sprejel tudi poročilo o delu uredniškega odbora Slovenskega čebelarja. Bilo je še nekaj predlogov in sprejet je bil sklep o ukrepih za izboljšanje naše revije. Izvršni odbor je izrekel tudi podporo selekcijski službi za kranjsko čebelo pri Kmetijskem inštitutu Slovenije. V razpravi je analiziral predložen letni in srednjeročni plan. Člani so menili, da so načrti zastavljeni dokaj realno in da moramo za njihovo uresničevanje skrbeti vsi čebelarji. POSVET ČEBELARSKIH MENTORJEV POSAVJA Mentorji so se zbrali na posvet v Krškem 22. januarja 1985. Pri posvetu so bili navzoči tudi predstavniki nekaterih čebelarskih organizacij in šol, ki krožkov še nimajo. Najprej so vsi mentorji poročali o svojem delu. Na kratko so se seznanili s problemi vsakega krožka posebej in s skupnimi težavami. Izmenjali so tudi izkušnje o svojem delu. Analizirali so stanje na šolah, kjer čebelarskih krožkov še ni, in ugotovili, da imajo dobre možnosti za to, da v prihodnje postopoma ustanovijo krožke tudi na teh šolah. Največkrat so težave z ustreznim mentorjem. Ugotovili so, da bi šole morale biti naročene na našo revijo. Pohvalili so knjigo Janeza Gregorija Mladi čebelar. Menijo, da je še vedno na raz- polago premalo učil, čeprav imajo urejeno izposojevalnico diapozitivov, Želijo vedeti za testna vprašanja za srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev. Dogovorili so se za srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev Krškega. Pritoževali so se tudi, da starejši čebelarji včasih prikrivajo svoje znanje in predvsem praktično znanje si je zelo težko pridobiti. Ugotovili so, da so lahko s svojim delom zadovoljni, da pa bi prav gotovo lahko dosegli že večje uspehe. Vsem skupaj želimo še več uspeha in dobro čebelarsko letino ter veselo srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev v Kranju. Po zapisniku s posvetovanja Jože Bregar ČEBELARSKI HUMOR Spet vsi na bolniški!? Ni zdravil iz uvoza! Osmtfniee GAŠPER KARNIČNIK Narava je počivala, čebele so spale zimsko spanje. Ob tem času nas je zapustil naš naj-sstarejši član čebelarske družine Gašper Karničnik. Star je bil 92 let. Bil je napreden kmet, družinski oče, čebelar in lovec. Rodil se je leta 1891. V čebelarsko organizacijo se je vključil leta 1955. Dolga leta je bil član upravnega odbora naše organizacije. Za vestno čebelarsko delo je Gašper prejel tudi odlikovanje Antona Janše III. stopnje. ČD Lovrenc na Pohorju AVGUST PETRE Sredi maja, ko se pr-buja narava, je prerano ugasnilo življenje čebelarja Avgusta Petreta, člana čebelarske družine Lovrenc na Pohorju. Rojstni kraj so mu bile Stranice na Pohorju, kjer se je rodil 1921. leta. Ze kot mlad fant je moral iti služit kruh. Tako je prišel v naš kraj. V našo organizacijo se je vključil leta 1980. Upokojil se je predčasno, zaradi bolezni. Ves svoj prosti čas je preživel, kolikor mu je bolezen dopuščala, pri svojih čebelah. ČD Lovrenc na Pohorju DARKO PERKO Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dolgoletni priljubljeni član našega društva Darko Perko, star komaj 52 let. Zahrbtna bolezen ga je iztrgala iz naše srede v prvih dneh oktobra. Od njega smo se poslovili in ga pospremili k večnemu počitku. V našem društvu je bil več let tajnik, zadnje čase pa član upravnega odbora. Čebelice, ki jih je tako ljubil, bosta poslej oskrbovala njegova žena in sin. Ostal nam bo vedno v spominu. Hvala mu za ves trud, ki ga je vložil v našo čebelarsko organizacijo. ČD Trebnje ŠTEFAN HUMAR Dne 23. 9. 1984 smo pospremili k večnemu počitku starosto goriških čebelarjev 82-letnega Štefana Humarja iz Bizjakov pri Levpi, ki je čebelaril 60 let. Kot zgleden in skrben čebelar je bil odlikovan z redom Antona Janše III. stopnje. Samo teden pred smrtjo sta z ženo slavila 60-letnico skupnega življenja. Praznovala sta jo skupaj z vsemi sedmimi otroci. Sinovi so prišli celo iz daljne Kanade, da so se z njima poveselili. Potem pa je nenadoma kruta smrt posegla vmess in spremenila veselje v žalost. Čebelarsko društvo Kanal-Brda PETER MIHOLIČ V letu 1984 smo čebelarji ČD Kobilje v Prekmurju pospremili na zadnji poti kar dva svoja člana. V maju je preminil naš najstarejši član Peter Miholič. Rodil se je leta 1900 v trdni kmečki družini. Pred II. svetovno vojno je vodil plemenilno postajo na Bukovniškem jezeru pri Voglerjevi koči. Med leti 1964 do 1970 in 1979 do 1984 je bil član CD Kobilje. Pred tem je bil član CD Lendava. V organih društva ni sodeloval zaradi svoje visoke starosti. CD Kobilje M. Car ANTON LUPŠA Komaj je minila letna konferenca Čebelarskega društva Ptuj dne 6. 1. 1985, na kateri je sodeloval, nas je že zapustil. Nismo verjeli sporočilu, da je tragično preminil v prometni nesreči v Ptuju. Anton Lupša se je rodil 6. 1. 1910 v Mariboru. Uspešno je čebelaril in zapu-laril je celih 40 let. Veliko je prevažal stil več kot 70 družin v AZ panjih. Cebe-čebele na pašo, še posebno na Pohorje in v Prekmurje. Čebelarsko društvo Ptuj. IVAN DOKL FRANC TRČEK V letu 1984 je smrt iztrgala iz naših vrst dva člana naše čebelarske družine. Ivan Dokl iz Košaškega dola pri Mariboru št. 55 se je rodil 8. 3. 1903. Po poklicu je bil kurjač, ki je čebelaril od tero se je vključil leta 1024; bil je tud* čebelam in čebelarski organizaciji, v ka-leta 1923. Torej je bil celih 60 let zvest član IO CD in čebelarski preglednik s tečajem. Za svoje požrtvovalno deo v čebelarski organizaciji in s čebelami je prejel leta 1950 pohvalo, leta 1956 priznanje, leta 1967 pa čebelarsko odlikovanje Antona Janše III. stopnje od čebelarske družine Maribor-mesto. ČD Maribor-mesto tajnik Stane Sajevec MIHAEL KUKOVEC Tiho, kot je živel, se je od nas za vedno poslovil Mihael Kukovec. Dne 25. 6. 1984 je neizprosna smrt mnogo prezgodaj iztrgala iz naših vrst tega požrtvovalnega čebelarja. Pokojni se je rodil 25. 8. 1922 v viničarski družini v Zg. Ščavnici. Kljub žalosti, ki jo čutimo, pa nas tolaži to, da nam je poleg zglednih potomcev zapustil tudi naslednike za delo v čebelarstvu. ČD Jurovski dol FRANCE SIMONČIČ Kako resnični in boleči so verzi Franceta Prešerna: »Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev že zasula je lopata, odprta dan in noč so groba vrata, al’ dneva ne pove nobena pratka!« S temi besedami smo se 24. avgusta 1984 z bolečino v srcih poslovili od podpredsednika našega društva, marljivega delavca in uglednega čebelarja. Pokojni France se je rodil pred 38 leti v številni kmečki družini na Selah pri Šentjerneju. V sadovnjaku pred hišo je postavil čebelnjak s 30 AZ panji. ČD Šentjernej Kmalu bo minilo leto dni, ko smo se 16. 4. 1984 poslovili od najstarejšega člana CD Žiri. Franc Trček se je rodil dne 1. I. 1899. leta v Sovri pri Zireh v delavski družini. Ze leta 1927 se je včlanil v CD Žiri; če-belariti pa je pričel že prej z AZ panji. Čebelam in CD je ostal zvest vse do poslednjega dne življenja. Dobro leto pred smrtjo je hudo zbolel; Kot dolgoletni član CD Žiri in ljubitelj čebelic je bil ob razvitju društvenega prapora 1977. leta odlikovan z redom Antona Janša II. stopnje. Čebelarska družina Žiri LOJZE OBERŽAN Čebelarsko društvo Laško in Občinska zveza čebelarskih društev Laško sta s smrtjo Lojzeta Oberžana izgubili enega svojih najbolj vdanih članov, izkušenega čebelarja, vsestranskega organizatorja in dolgoletnega — vse do zadnjega časa — aktivnega funkcionarja. Razvojna povojna aktivnost laških čebelarjev, organiziranih v čebelarskem društvu, je neločljivo vezana z imenom pokojnika, saj je bil vse od leta 1953 v prvih vrstah čebelarjev. JOŽE KORBER Dne 5. 1. 1985 smo se čebelarji poslovili od našega člana Jožeta Korberja. Čebelarska družina je tako izgubila vzornega, skrbnega in naprednega čebelarja. Rodil se je 21. 3. 1915 na Polzeli kot kmečki sin. Za svoje vestno delo in zasluge za napredek čebelarstva je prejel več društvenih priznanj in bil odlikovan z redom Antona Janše III. in II. stopnje. ČD Polzela PCELARSKI KOMBINAT BEOGRAD 11000 BEOGRAD JOVANA RAJIČA 5 tel. (Oil) 402-278, 402-371 Čebelarji ! PRI NAS LAHKO KUPITE KVALITETNO ČEBELARSKO OPREMO, KI OMOGOČA SODOBNO ČEBELARJENJE — VSE VRSTE PANJEV — TOClLA NA TRI IN ŠTIRI SATE — POGAČE ZA HRANJENJE ČEBEL — FORSAPIN, DRAZILNI PREPARAT Z VITAMINI IN MINERALI ZA POVEČANJE ZALEGE V PANJIH — VARAMIT, PREPARAT ZA ZDRAVLJENJE VAROZE — ČEBELARSKA LITERATURA — Čebelarski pribor za sodobno Čebelarjenje ODKUPUJEMO VOSEK, IZDELUJEMO SATNICE, KUHAMO VOSClNE MALI OGLASI PRODAM 20 čebeljih družin na devetih A2 satih. Tomaž Stular, Zgornja Bela 18, Preddvor, tel. (064) 45 201. PRODAM električni kuhalnik voščin na 1 sat primeren za čebelarstvo do 40 družin. Jože Sever, Semič NH. tel (068) 56 201. PRODAM 10 čebeljih družin na 10 satih A2 mere. Ponudbe na tel. (061) 213 025. PRODAM novo prešo za izdelavo satnic »standard LR« uvoženo iz Avstrije. Telefon (063) 21 630/09. Rudi Anžel, Griže 44, Griže. PRODAM več čebeljih družin. Jože Petrič, Voglje 20, 64208 Šenčur. PRODAM 12 naseljenih A2 panjev ali samo družine na satju. Jože Felicijan, Veliki Podlog 37, Leskovec pri Krškem. PRODAM zaradi bolezni 50 A2 in 15 LR panjev s čebelami. Oto Primožič Prebold 39, Prebold. PRODAM 30 novih poslikanih A2 panjev na 10 satov s čebelami. Alojz Milač Zgornje Pirniče 12, 61215 Medvode. PRODAM sestavljiv čebelnjak za 24 A2 panjev. Rajko Žitnik, Celovška 138, Lljubljana, tel. (061) 552 903. PRODAM lesen čebelnjak in 16 praznih A2 panjev, omaro za satje, in pet panjev veliki Kirar. Ivan Bukovnik, Pernica 3, Pernica. ČEBELARSKA družina BLED prodaja čebelje družine na satju (A2 in LR). Na 10 ali 5 satih. Jordan Blaževič, Jelovška 37, Bled, telefon dopoldan (064) 77 661, popoldan (064) 78 348. KUPIM 10 rojev. Navedite ceno. Alojz Planinšek, Zagorica 40. 68213 Veliki Gaber tel. (068) 46 587. RADIJSKA PREDAVANJA 2. 4. Pomen dodajanja obnožine zgodaj spomladi 10. 4. Priprava družin na pomladno pašo 20. 4. Uporaba mravljične kisline proti varozi List izhaja vsakega 1. v mesecu Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Cankarjeva c. 3/II. Telefon: 210 992. Izdajateljski svet: Andrej Petelin, predsednik; člani: inž. Alojz Podjavoršek, Janez Mihelič, inž. Jože Babnik, Lojze Kastelic, Boris Slavcc, Marjana Hönigsfcld, dr. Jože Korošec. Uredniški odbor: Janez Mihelič, inž. Jože Babnik, Lojze Kastelic, Martin Mencej, Franc Javornik, Franček Sivic, Boris Slavec, Jože Bregar. Odgovorni urednik: inž. Jože Babnik. Glavni urednik: Janez Mihelič prof. Lektor: Danica Bizjak prof. Glavni in odgovorni urednik Biltena — Up Medcx — Boris Slavcc. Letna naročnina za nečlane 1.400.—, za tujino 2.400.—, za člane čebelarskih organizacij drugih republik 1.400.— dinarjev. Cena za posamezno številko Je 150.— dinarjev za tujino 260.— dinarjev. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Reklamni oglasi: cela stran — 18.000.— din, pol strani 10.000 din, četrt strani 5.000.— din. Splošni oglasi: beseda 30 dinarjev. Člani imajo pravico do enega brezplačnega oglasa v tekočem letu, do 20 besed. Za vsako naslednjo besedo doplačajo po veljavni tarifi 30 dinarjev. Članarina znaša 1.000.— din in 2 din od panja, s članarino je plačan tudi Slovenski čebelar. St. žiro računa pri SDK v Ljubljani, Miklošičeva c.: 50101-678-48636. Devizni račun št. 50100-620-107-010-30960-943. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 421-1/74 jc glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. Revijo sofinancira RSS. Tiskala tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana v 9700 Izvodih. Rokopisov ne vračamo. medex hj ljubljana Miklošičeva 30 telefon: 316 455 321 664 telex: 31529 yu Medex tekoči račun: SDK Ljubljana 50100-601-10404 POSODA ZA ODKRIVANJE SATJA IZD. 343 Posoda za odkrivanje satja je sestavni del tako imenovane linije za točenje medu. Sestavljena je iz podstavka — okvirja, izdelanega iz železa, na katerega so s krilnimi maticami pritrjene noge iz profilnega železa. V plastični posodi je vgrajena premična mreža za odcejanje voščenih pokrovčkov. Na posodi sta kovinski mreži, na katere položimo satje. Tako nameščeno satje znatno olajša odstranjevanje voščenih pokrovčkov. Odcejeni med izteka iz posode skozi standardno odtočno štulo, v zato pripravljeno posodo.