Vszebina. Bassa Ivan : Blazseno nevo leto..............1 Klekl Jozsef: Salve Regina ........4 (bi) : Navuki szv. Frančiška Szaleza......7 Bassa Ivan : Iz zgodovine materecerkve . . . . 11 Drobiš. — Glaszi ...........26 Ki ne dobro, ki je vees, ali men je dobo sznopicsoT, naj mi do 5-ga febrnara naznani ! Vsza piNZiiia k meni, vh stamparijo nikaj ! Ki scse liszt d&blati, naj za njega dve koroni posle na ime: Bassa Iran plebanos v« Sovojgori — Ujhegy — posta I*iiszta-Nzentiuihiilj, (Tasm.) Sziromaki, ki nemorejo zdaj vessiszi plaesati, kak vsza k o leto, tak i letosz lebko po veeskr&tnib snniab, ali pa, kda bodo meli, naednok pl&csajo ! Csiszti dohodki liszta sze obrnejo na zidanje ednoga szamosztana (klostra) v krajini Szlovenszkoj na Vogrszkom. Preminocse leto je osztalo nanjega 300 koron. Zdaj zse mamo 1100 koron i interes. IY. leto. 1908. 1. st. Januar. Blazseno novo leto! VIVo je ono, ka szi eden ovomi zselete z veszelim obra-diU zom ino z szrcsnira zselenjom vu zacsetki novoga leta; za to mi dopiisztite, ka vu prvom sznopicsi Mariji-noga liszteca tildi jasz z etim zselenjom sztopim ob prvim pred vasz, ki szam iz vole našega milosztivnoga puspeka za volo betega goszpoda Kleklna reditelsztvo našega lisz-teca prek vzeo. Blazseno, blagoszlova bozsega puno novo lelo zselem vszem pomocsnikom, siritelom, narocsnikom etoga liszta. Liszt osztane tudi vu mojih rokaj, ka je dozdaj bio: Glaszitel velikoszti blazsene Device Marie; siritel liibez-noszti Boga; branitel szv. materecerkve; diisevna hrana za vsze, ki glad ino zsejo majo za pravico. Escse vecs bi vam rad bio nas liszt: Vezalje, stero vogrszke szlovence vkiiper zdriizsi vu jedinoszti vere, vu sztanovitnoszti vu boji za verszke pravice. Navdtisavati vasz scse vu driizstveno zsivlenje, na szlozsnoszt ino jedinoszt. Zato bode vu vszakom liszti kakse cstenje od bi. Divice Marie, bode iz zgodovine szv. materecerkve, bode kaj za one, ki zselenje vekse popunoszti noszijo vu szrci szvojem. Zviin toga bodejo veszeli i zsalosztni glaszi, dogodbe med drobisom iz vszeh krajov szveta, zato, ka sze iz driige pelde navcsimo ka je vcsiniti nam i ka nam je za odsztaviti, csi scsemo katolicsanci osztati, ar sze je vszik-dar bole vcsiti iz ludszke neszrecse, kak pa iz lasztivne szkusnje. Goszpode piszatele proszim tiidi jasz za dobrovolno pomocs. Siritele dobrovolne proszim, naj tudi meni ne odpovejo szvojega podpiranja vu nabiranji narocsnikov ino raztalanji sznopicsov. Narocsnicje naj gledajo, ka vszaki ednoga novoga narocsnika szpravi. Ar szamo tak de nam na haszek, csi de nasz vnogo vkiiper, ki szmo ednoga mislenja i ednoga nakanenja. Prvi sznopics ete poslemo vszakomi, ki ga je lani voziti dao. Csi ga nescse obderzsati, to naj tam oglaszi, kde ga vu roke dobi do konca januara meszeca. Cena osztane, kak je bila : Doma dve korone v Ameriko 65 centov. Zdaj pa idi lisztec, glaszi csaszf. Boga i bi. Divice Marije, navdusavaj vogrszke szlovence, vcsi je na vrelo lubeznoszt szvoje vere, vcsi je na jedinoszt csutenja, na vkGpdrzsanje vu vszem, ka je narodi na diisevno zveli-csanje ino tudi na zemelszko napreduvanje. Novagora 1908, januara 1-ga. Bassa Ivan reditel. PPEKM^O Društvo % V o Salve Regina. i ozdravlena bodi . . . v upa nje nase. To.je nadale nasa molitev vu Salve Regini. Viipanje nase je Precsiszta Devica Marija. Zakaj ? Ar je mati Jezusa Krisztusa, našega Odkiipitela, koga je Bog Adami i Evi po v greh szpadaji zse vu paradizsomi obecsao. Njega szo csakali vszi narodje, zanjega je zdihavala cela zemla, ponjega szo gledali szveti ocsaki med szive oblake i nje proszili, naj ga roszijo, toga Pravicsnoga. Viipanje do toga Messiasa je zsivelo vu szrci cslove-csansztva vu čelom sztarom veki, kak zsive i vu novom veki. Njega szo pricsakovali z gorecsimi zselami izraeli-tanci „naj ga zemla rodi" i na izkaz toga zselenja szo szvoje mrtve sz obrazom proti zemli obracsajocs pokapali, naj zkazsejo, ka sze proti nebi obrnoti nemorejo, proti zemli, proti pekla trnaci more telo obrnjeno biti, kam je diisa potuvala ino odkod je resi on, koga vszi narodje csakajo, ki bo telo kak je nase to je iz zemle sztvorjeno meo izato „zemla naj ga rodi." Ali to viipanje obcsinszko do dr&goga Messiasa je ne szamo bilo. „Neprijatelsztvo poszejam med tebom i med zsenszkov". . . recsi szo sze lak glaszno glaszile vu paradi-zsomi, ka je vszakse szrce zapopadnolo i Messiasa po nyegovoj materi csakalo. To je prvi zrok, zakaj je Marija nase viipanje. To je podloga onoga viipanja sz sterim szo sze sztaroga testamenta duše k njej obracsale, to je razlozsenje recsih szvetoga piszma, stere sze od Marije glaszijo „Jaz szem mati szvetoga viipanja". (Jez. Szin. Sir. XXIV. 24). Ali kak vu sztarom, lak vu novom testamenti je tildi Marija nase viipanje. Szvele materecerkvi djanje i veseuje poleg bozsje vole nasz nato nagible, naj po Mariji mamo viipanje od Goszpoda vsze duševne i telovne milosese dobiti. Ona je kak en zsleb, po sterom bozse milosese v naso diiso pritecsejo. Ona je, kak sinjek, po sterom sze mi, kak kotrige szvete materecerkvi sz glavov szvete materecerkvi, to je sz Jezusom Krisztusom vkup prikap-csimo. Ona je nasa szredbenica, stera med nami i G. Bogom sztoji i nase prošnje njemi za poszliihnenje ponuja njega za nase grehe pomirjava, njega meszto nasz diesi ino hvali. Tak nasz vesijo szveti oesaki, tak nasz vesi i tak dela szv. mati cerkev, stera teliko proszi po Mariji. Szv. Bernard pise „Cse je kje viipanje i milosesa za nasz, dobro znamo, ka nasa szarno po Mariji bo". On pravi nadale, ka po Mariji takse milosese dobimo stere bi brezi nje nikdar nebi dobili, ar ne ga prošnje stere bi njeni szin ne poszliihno, csi jo ona da pred njega. Viipanje nase je Marija, kda nasz grehi tezsijo. ar je meszec ona, vsteroga lehko gledamo, steri blizse k nam, k nasoj ženili sztoji steri szvojo szvetloszt od szunca od Jžzusa dobi. Od Jezusa ma szvojo inilobo, od Jezusa ma szvoje miloszti trake, steri vnaso dušo zaszijejo, steri našega szrca grešen sztan preszvetijo, nasz predramijo, k szunci gorzdignejo, z Jezusom pomirijo. Oh pozdravleno bodi viipanje nasz Grešnikov. Keliko nasz je gratalo ponižnih, csisztih, milosztiv-nih, goreesih, -pobozsnih, vernih, ki szmo prle gizdavi, razvtizdani, neszmileni, mlaesni, poszvetui, neverni bili! — fi Keliko uasz hodi gosztokrat k szpovedi, k precsiscsavanyi ki szo prle po letah sze szpovednice ogibali. Keliko nasz zsele v cerkev vszaki den priti ino tam vecs viir kle-csati i moliti, ki szmo prle szi niti teliko truda ne vzeli, ka bi kranscsak pred njov dolivzeli. V Mariji szmo sze vQpali, k njoj szmo sze obrnoli, ponjoj szmo sze povrnoli, ne je zato ona zaisztino vii-panje nase? „Oh Marija, oh Marija, ti szi nase viipanje" sze glaszi vu cerkvonoj peszmi iz viiszt jezero vernih i ne zaman. Ka viiszta pojejo, szrce obešati, duša pa vesini: viipa sze vu Mariji. Viipa sze dilsa vu Mariji, diisa grehsna, tem bole pa duša praviesna, Ednoga szvetca nega — pa brez raesuna szo — ki ne bi poszebno esasztio Marijo, ki ne bi poszebno naszlediivao njo, ki ne bi sze viipao vu njej ki ne bi proszo po njej i nebi dobo po njej milosese, ka je szvetec grato. Viipanje do Marije je na veliko sztubo szvetoszti zdignolo. Zseles vgoniti, dragi krsesnik, ka je tomi zrok, ka szi ti lak mlacsen, nemaren, hudoben — drugi pa tak pobozsen goreesi i szveti? — posepetnem ti. Ti sze ne viipas vu Mariji, ne proszis ponjej milosese potrebne — ov sze pa vupa vu Mariji i ponjej proszi i dobi i obiljava kda ti maloverno mucsis, k njej sze ne obrneš i zatoga-volo vu diisi glad trpiš. Viipanje nase je Marija, vu njej szo sze vtipali sztari oesaki, ka njim ona porodi Jezusa Odkupitela — i ne szo sze vkanili; vu njej szo sze viipali vnogi grešniki ka njim miloseso povrnenja szpravi od szina i ne szo sze vkanili —- vu njej szo sze viipali vszi szvetci, ka je na dobroj poti sztanovitno obdrzsi i ne szo sze vkanili. Ne vkanimo sze mi tudi ne, ese sze bomo vnjej viipali. (Dale.) Klekl Juzsef. Navuki szv. Frančiška Szaleza. -YnVrvi sznopics lanszkoga leta nam je zsivlenje szv. J^s? Frančiška popiszao, letosz vam namenimo iz njegovih navukuv nisterne popiszati, stere je on med pogo-varjanjom davao onim, ki szo k ujemi hodili sze modroszt ino pobozsnoszt vcsit. Ete navuke je obprvim njegov vucsenik i szledkar skof vu Belley na francuskom dolipopiszao pa tudi mi je iz njegove knige scsemo vzeti. Od liibeznive pravice. Szkoro vszaki cslovek ma kaksega podlozsnika, ali koncsi dobroga prijatla, z kem je vecskrat vkuper, koga je duzsen vcsaszi na kakso njegovo hvalingo opominati, to je duzsen je koga opominati na pravico. Kak more to vcsiniti ? ,,Pravica, stera je ne puna lubeznoszti iz takse liibez-noszti zhaja, stera je ne pravicsna," je pravo na to na.s-szvetnik. Kak sze to more razmeti ? Tak, kf k je szv. Frančišek delao. Csi je vido, ka sze sto jako zburka za volo kakse hvalinge drugih liidih, ga je lubeznivo na sztran potegno pa njemi je etak pravo : „Verte mi, da ki za szvojo duzsnoszt szpozna drugim pravico nazvesztiti ino je pokarati, on more szvojo zna biti za blizsnjega tezsko ino trdo pravico vu taksem ognji lubeznozti szkuhati, ka vsza trdoszt odide iz nje, ovacsi de opominanje szpodobno taksemi szadi, steri je nezreli, trdi pa steri ravno zato prle britkoszt napravi, kak vala. »Ar gledajte," je djao na dale, „to je gviisno znamenje, ka je lubeznoszt szrca ne pravicsna, csi je recs pravice, stero viiszta vopovejo, ne zacsinjena z zacsimbov liibeznoszti." Kak pa te to moremo szpoznati, jeli recs pravice iz liibeznoszti zhaja ? Tak kak szv. Augustin pravi: „ lubeznivo moremo karati ne z zselenjom škode nego z nakanr njom proprav-lanja. Csi iz liibeznoszti szamoga szebe karaš, te szi nikaj ne vcsino hasznovitoga, csi z liibeznoszti onoga, koga karaš, te szi doszta vcsino." Da pa to tiidi zsmetno razmeti, nego szv. Frančišek nam to etak razlozsi: »Pravica te zhaja iz liibeznoszti, csi jo szamo iz liibeznoszti Boga ino onoga, komi jo praviš, gucsis." Pa sze razmi ka je to tak. Ki zato kara, ka scse szebe za pravicsnesega, ali bole razumnoga pokazati, ali kara, ar scse blizsnjega oszramotiti, on szamo kvar dela dušam, ne haszek. Vnogi sztaris i goszpodar pokvari z taksira szvojo deco ino szliizsabnike. Pa tiidi vnogi prijatel prijatle, ar na takse karanje liidje escse bole trdi posztanejo. Csi sto z liibeznosztjov kara, on pokazse, ka szamo bozso csaszt i blizsnjega haszek iscse, ar kak szv. Pavel apostol pravi „lubeznoszt ne iscse, stera szo szvoja." Vnogi sztaris szi zdihava, ka prej zadoszta preklinja pa ga deca li ne poszluhnejo. Zakaj pa preklinja? Zakaj scse dobro deco meti? Ka sze njemi ne bi potrebno bilo z njimi csemeriti, ka njemi ne bi vsze sirom na poti bili, ka szi drugi ludje ne bi od njega bozsno gucsali, ka njemi vu sztaroszti ne bi bozsno slo. Vidite, ete szvoja iscse, lubeznoszti do szvojih podlozsnikov pa ne fima. „Bogse je," pravi nas szvetnik, „zamucsati pravico ino gledati krivico, kak pravico nelubeznivo naprejdali, ar je ta najbogsa hrana tiidi nika ne vredna, escse skod-liva, csi ne dobro zkuhana pa vrasztvo tudi škodi, csi sze ne dava vu pravom csaszi." Te pa szlobodno zamucsi pravico, kda krivico vidi ? Vszakojacski je bogse csedno mucsati. kak noro vOpove-dati pravico, stera lubeznoszti vu szebi ne ima. Kak pa te moremo karati ? „Vu diihi krotkoszti" pravi szv. Pavel apostol. Krotkoszt je naime ona prijatelica lubeznoszti, stera sze od nje odlocsiti nikdar ne szme, ar zse szveti Pavel apostol pise : „lubeznoszt je dobrotivna pa prenaša i pretrpi vsza," to je pa zse krotkoszt, ka vsze prenaša. Duh bozsi je ne vu viheri, nego „pride na nasz tvoja krotkoszt, ino mi szmo pobogsani" pise prorok vu psalmusi 89-tom od Boga. K dobroj salati prej vecs olja potrebno, kak jeciha ino szoli. Ka mo pa te delali, kda mo duzsni koga na pravico opominati ino pokarati? „Bodite lubeznivi," pravi szv. Frančišek, „kak szte szamo mogocsi pa szi zmiszlite, ka z ednov zslicov meda vecs muh zgrabile, kak z ednini lagvom jeciha. Pa csi zse brezi hvalinge karanje ne more biti, te raj naj bo hvalinga iz lubeznoszti, kak iz szrditoszti. Ediia lubezniva recs dosztakrat velko szrditoszt po- gaszi, kak voda ogenj; pa ne tak nerodne zemle, stera z mirovnim i lubeznivim delom ne bi szad prineszla. Ne bridkesega, kak je zeleni oreh, pa csi sze vu cukri notrizkuha, ga vszaki rad ma. — Takse naj bo tudi karanje: notrizkuhano vu cukri liibezni." Da pa pravica je vszikdar pravica pa szv. Pavel apostol tak pise Timotheus puspeki, ka naj vszikdar predga pravico pripravno i nepripravno. „Isztinaje," pravi nas szvetnik, szamo ka szv. Pavel apostol tudi to pravi, ka „vu vszoj poterpezslivoszti ino vucsenoszti" sze naj pravica gucsi, to je vszikdar z lubeznosztjov pa tak, ka csi sze komi tak tudi ne vidi pa sze zourka, ka rao te z poterpezslivoszljov prenašali zburkanje njegovo, ar vszaki, ki drtige vcsi, rnore znati, ka de placsa najvecskrat nezah-valnoszt, da pa csi to zna, on zalo li ne szme za volo loga hvalinge delati, ar ki za volo Boga vcsi, kara, kas-tiga druge, on miren osztane vu szrci, csi li njegovo vcsenje, karanje, aH duzsna kastiga brezi dobroga szada osztane. Karaj i opominaj z lubeznosztjov bozsov. ka ne bodes grehsio te, kda druge scses pobolsati. (bi.) Iz zgodovine szvete materecerkve. Cerkvena opravila i navade prvih triszto let. zveti Augusztin pise zse, ka sze vu nikakso vero ne morejo liidje szpraviti brezi toga, ka ne bi ineli kaksa zviinesnja znamenja, stera je vkiipdr-zsijo. Pa je to isztina ; ar to bedav gucs, csi sto pravi, ka sze vera naj vu szrci drzsi pa sze pred szvetom naj ne kazse. Cslovek ne sztoji szamo z diise, nego tudi z tela, pa vszaki cslovek takso naturo ma, ka ono, stero vu szrci noszi, sze njemi tudi na djanji i govo-renji pozna. Ob drugim pa : ar cslovek na telo gledocs tudi od Boga zhaja, je dosztojno, ka Bogi z telom tudi szluzsi, ne szamo z dusov. Ve je pa Kriszlus predgao ; molitev oesanasa je vesio: na deco roke polozso; na apostole zdehno, kda je poszveto; kruh vu roke vzeo pa molo ino ga je blagoszlovo prle, kak ga je na szvoje lelo i kerv obrno; oesi k nebi obrno; kda je molo i t. d. pa zevszim tem nam vzgled dao, ka od nasz tiidi zsele. naj bozso szliizsbo ne opravlamo szamo vu diihi ino szrci, nego tiidi z telovnim talom. Pa to szo zroki za sterih volo szo zse apostolje nasztavili zviin znotrasnje molitve tiidi zviinesnjo bozso szliizsbo z tala tak, ka szo obderzsali ona, stera szo pri Jezusi vidili i stera njim je on zapovedao poszebno na szv. meso ino na szvesztva gledocs, z tala szo pa oni szami tiidi kaj naprej piszali, z kem sze pobozsnoszt po- digava ino z kem szo sze pripravlali k vrednomi obszlii-zsavanji bozse szkrivnoszti ino jemanji szvetih szakraraentov. P-oglednimo eta opravila ino navade na kratei, tla sze navucsimo od prvih krszlsenikov njihov dober zgled naszleduvati. Katakombe. Bozso szluzsbo szo prvi krsztsenicje vu tak zvanih katakombaj drzsali. To szo v zacsetki pokopaliscsa bila pod zemlov. Rimszki poganje szo naime navado meli mrtve szvoje pozsgati. Njihov pepel szo te v edno po-szodo djali pa szo ete poszode z pepelom szvojili pokojnih te ne v obcsinszko pokopaliscse neszli, ar je taksega ne bilo, nego szo na konci szvojih njiv kre eeszte male hizsieske — bi mogeo piszati kapelice — zozidali, pa szo pepel z poszodami vu nje posztavili. Ki szo pa ne dali pokojne zezsgati, oni szo pa iz taksih hizsic doli pod szvoje njive votline napravili pa vu etih voLlinaj szo po-lozsili szvoje mrtve na pokoj. Vu takse votline szo tudi krscsenicje noszili szvoje mrtve ino one, steri szo za csaszov preganjanja od poganov vmorjeni. Pa te votline szo zvali za katakombe. Kda szo vu vnogom preganjanji vszikdar vecs meszta niicali, szo ete votline vszikdar dale kopali, zemlo pa peszek pa vu kakse rude szpravili po nocsi, kde sze je ne tak poznalo malo vecs, ali menje zemle. Naj bi pa vu ti votlinoj csiszti zrak bio, szo namesztaj luknje napravili gori, kak dimnjak, stere szo odzgoraj v kakse grmovje napelali. ka poganje ne bi naisli. Notri vu katakombe szo navadno szkoz tih kapelic hodili,'ali tudi med kaksim grmovjom kde. Pri sztubaj, kde szo notri sJi, szo sztali navadno vratarje (ostiariusje), steri szo pazili, ka pogan, ali nepri-jatel naj ne pride notri. Vratarje szo naime vu dne pred bozsov szluzsbov sli od hizse do hizse krsztsenikov ino szo tam povedali kde i ob kelkoj vuri — navadno vcsa-szi po pol nocsi — de bozsaszliizsba obdrzsavana pa szo tildi edno recs povedali, na priliko „zvelicsanje", slero recs je vszaki uiogeo praviti, kda je vu katakombe not-risztopo. Eta recs sze je vszikdar preminjavala, naj pc- ganje ne zvedijo slera je. Po toj recsi je te vratar szpoznao, ka je to krsztsenik, ar zna to recs. Kda preganjanja ne bilo, te szo tudi notri vu meszti, vu hizsi kaksega premocsnesega krsztsenika, meli bozso szliizsbo. Kda je taksi krsztsenik, steroga je vratar notripuszto, dale priseo po toni hodi, je priseo pomali na edno meszto, kde je cela hizsa bila vOvszecsena z zemle, kde je navadno eden, ali vecs glaszovitnesih manternikov truge bilo viditi vu votlinaj, stere szo vu szteno bile napravlene pa tudi je bio tam mali sztol za daritve, sztolec za piispeka i za duhovnike. Sztene szo bile pomalane, ali nariszane z podobami na pr. dobroga pasztira, zadnje vecserje, bi. Divice Marije, szv. Petra; bila je riba malana, kak znamenje Krisztusa, bil je krtih, kak znamenje oltarszkoga szvesztva i. t. d. Vu taksih mesztaj szo bile bozse szliizsbe. Szv. mesa. Szvela mesa je bila od zacsetka mao ona szredina katolicsanszke bozse szliizsbe, okoli stere szo sze vsze druge bozse szliizsbe obracsale. Vu 11-tom sznopicsi l(J06-ga leta szmo popiszali szv. Juszlin mantrnika piszmo, vu sterom nam on popise, kak sze je onoga hipa szv. mesa szliizsila. Na kratci escse ednok popišemo par recsi od nje za volo onih, ki szi na novo dajo nas lisztec voziti. „Po opravlenih molitvaj, pise Szv. Jusztin, sze eden deo iz szvetoga piszma precste, pa na to duhovnik, ali piispek razlozsi on tal szv. piszma" — to escse denesnji den tak pri szlovesznih mešaj, kak szo na priliko primicje, ka sze vu mesi po evangeliumi obdrzsi predga — „po tom molimo dale vero bozso i na to krszcsenicje dariijejo szvoje dare, iz sterih piispek kruh ino vino vzeme ino z hvalodavanjom one recsi pravi, stere je Krisztus pravo pri szlednjoj vecserji pa liidsztvo odgovori: Amen." Tu vidimo dariivanje pa preobernenje kriiha i vina na telo i krv Krisztusovo — „Telo i krv Krisztusova sze zdaj vorazdeli krsztsenikom na vzsivanje, diakonusje pa odneszejo onim, ki szo dom'a, ali vu vozi za volo szvoje vere." Vnogi krsztsenicje szo tudi z szebom vzeli oltarszko szvesztvo vu drage cape zasziikano, ka bi je vu preganjanji pred szmrtjov vzsivali. To je szv. mesa tak, kak je zdaj. Tudi szpevali szo krscsenicje pri szv. mesi, kda szo sze ne meli bojati od poganszkih v ah, knk nam szv. Jusztin manternik popise, ki etak hvali iz pobozsnoga szrca izhajajocso cerkveno peszem: „Ona pobudjava dušo na gorecse zselenje onih darov, steri sze vu hjmnuszaj popevajo; vtisi neredne telovne naszladnoszti, obrodi recs, vojake jakoszti vu te-zsavaj okrepi, pa pobozsne vtoli vu nevolaj zsivlenja." Kak radi idemo k polnocsnici! Pa je te na vszaki szvetek polnocsnica bila, ar szo za volo poganov krscse-nicje ne mogli za szvetla vkuper pridti! Pa kelkokrat szo je vlovili tam vkuper ino szo je pelali vcsaszi po precsis-csavanji vu manternisko szmrL. Pa szo to krscsenicje znali, ka de tak, pa szo li sli ar szo ne gledali na szvetszko oblaszt, ne na njeno prepovid, ne na szmrt, edno, szamo edno je nje navdusavalo: Liibezen Jezusa vu oltarszkom szvesztvi ino vu vekivecsnoszti. Pripravlanje k krszti. Gsi je steri pogan, ali zsidov zselenje meo krscsenik posztanoti, te szo ga krscsenicje k ednomi duhovniki pelali, pred sterim je mogeo eto szvoje zselenje vopove-dati. Na lo ga je duhovnik notrizapiszao med tak zvane katechumene, (to je: vucsence) steri szo sze katekizmus vcsili. Ti katechumeni szo bili na tri dele razdeljeni poleg njihovoga znanja, pobozsnoszti i vieloszti. Tii i tam sze je zgodilo, ka szo kde kaksega pogana naednok okrsztili, poszebno csi sze kaksa csiida zgodila, vu vozi, ali pri mantri kaksega manternika, kda je te pogan te tudi vcsaszi mogeo mreti za Krisztusa; nego navadno szo osztro obdrzsali te troje vrszte katechumenov, sterih prva je bila ona, vu koj szo sze zvali za poszluhsavce. Eti szo szamo pri evaugeliumi pa pri predgi bili pa szo te mogli osztaviti szv. meso po predgi. Ta druga vrszta sze je z vala klecsecsih, ki szo pri moli t vaj tiidi tam osztali pa szo te pred daruvanjorn prijeli škofov, ali duhovnikov blagoszlov pa potom szo sli viin od szv. mese: ta tretja vrszla je bila proszecsih, ali izvolenih, ki szo -zse kakti včodebrani bili, ka szo szlobodno proszili szv. krszt ino szo sze k njemi pripravlali k najblizsnjemi szvetomi vremeni. Prva i driiga vrszta je escse vnoge szkrivnoszti nase szv. vere ne szmela poznati poleg ovih recsih Krisz-tusovih: „Ne vrzste szveta pred psze", „ne mecste vase dragocenoszti pred szvinje", ar szo iz teh vnogi nazaj sztopili, kda szo vidili preganjanje krszcsenikov, to pa ne bi bilo dosztojno, kak je tudi denesnji den ne, esi sto szkrivnoszti szvoje szvete vere, stere szo najvekse nase csaszti vredne, nerazumnim druge vere liidem pripovedava, ki sze vu szojoj nerazumnoszti te szarno norcsariti znajo iz nyih. Ta tretja vrszla szarno sze je szmela vucsiti Ocsanas, verobozso, szkrivnoszt szvetoga Trojsztva, vtelov-lenje Szina Boga ino szkrivnoszti szvetih szakramentumov, poszebno oltarszkoga szvesztva. Krszt. Kda sze je steri katechumen etak vsze dobro nav-csio, ka njemi je potrebno bilo, te szi je oproszo med krscsenikami botrino. Na eden veksi szvetek ali pred szvetkom eden den, najvecskrat na velko szoboto, kda sze je lepo z molitvami 1110 z posztom pripravo ino je odpo-vedao satani pa vszemi njegovomi djanji ino je dolipolozso katolicsanszke vere vadluvauje, je notrisztopo vu vodo, csi je zdrav bio, ino szo ga trikrat notripogrozili, csi je pa szlab, ali betezsaszti bio, te szo ga po glavi polejali ino szo pravili recsi, stere je Krisztus nasztavo za szv. krszt, „Jasz te okrsztim vu imeni Ocse i Szina i Duha szvčtoga". Malo deco szo tak krsztili, kak denesnji den. Kak szmo zse szpomenili, szv. krszt sze je po szvet-kai, po nedelaj delio. Szledkar, kda je zse szv. maticerkev mirnese csasze vzsivala, szo pa navadno k trem Kralom, k viizmi ino k riszalom krsztili. Za to mamo escse den-denesnji na te tri dobe vu cerkvi blagoszlavlanje vode! Novokrsztsene szo te vu belo obleko oblekli na znamenje neduzenoszti, ali csisztoszti duše, stero szo oszem dni noszili. Pred poganami szo sze^ za to z tem ne vo- ovadili, ar .je med poganami tiidi jako razširjena navada bila vu belo oblecseni hoditi. Potrdjenje. Ki szo sze tak okrsztiti dali, onim je piispek vcsaszi z polozsenjom szvojih rok ino z maziljanjom szv. olja potrdjenje, ali szv. firmo podelio. Recsi, stere je pravo szo ete bile: „Pecsat darov Duha szvetoga." Krszt krivovercov. Toga hipa zse — kak znamo — bilo tiidi krivover-cev, steri szo szv. krszt prek vzeli od szv. matere cerkve ino szo szvoje kotrige, steri szo z pogansztva, ali zsi-dosztva k njim preksztopali, tiidi tak krsztili, kak szo vidili i csiili vu pravoj materi cerkvi i kak je vu szvetom evangeliumi popiszano. Na to je te pitanje bilo, jeli one, ki iz krivoversztva sztopijo vu szv. matercerkev, potrebno escse ednok okrsztiti, ali ne. Pa po preiszkavanji szv. piszina ino szpo-rocsila apostolov, je szv. malicerkev tak naisla. ka je ne potrebno, naj li szo lak krseseni, kak szv. maticerkev krszli, a.- z krsztom vsz ki vu njo sztopi, csi zna to, ali ne. Zato szo krivoverce, ki szo vu krivoj veri zse valani krszt dobili, z polozsenjom rok gorijemali, stero polozsenje rok je bilo na znamenje pokore ino pomirenja z pravov cerkvov bozsov. Szveli Augusztin pise naime od toga etak rekocs : Ka szo krivoverci od nasz prekvzeli ino obderzsali, to njim celo osztane ino vu lom szo zdriizseni k szv. ma-tericerkvi. Krisztus je naime, ki krszti, pa csi sze tak krszti, kak je Krisztus nasztavo, te sze vu njegovo vero i cerkev krszcseni gori vzeme, nego csi te li nescse vsze vervali, ka je Krisztus vervati zapovedao, vu tom, stero nescse vervali i drzsati, je razlocseni od nasz. Poleg loga preiszkavanja vucsenih mozsov, kak je bio Tertullian, szv. Cyprian, pa szv. Stevan papa szo te cerkvena szpraviscsa vu Arlesi ino obcsinszko vu Nicili drzsano vopovedala, ka je vozkazana koticsanszka pravica, ka je krszt krivovercov, csi sze vu im ni Ocse i szi na i Duha szvetoga deli, valani ino sze ne szme ponavlati, ar szo szakramenti ne odviszni od toga jeli je vreden on, ki je vodeli, ali nevreden, nego od toga, jeli szo poleg zapovedi Krisztusove dani, ali ne. Poleg Krisztusove zapovedi pa djanja apostolov pa vszaki valano krszti, naj szamo dobro krszti. Oltarszko szvesztvo. Od oltarszkoga szvesztva szmo zse piszali pri szve-toj mesi. Isztina, ka szamo vu szebi vszaki duhovnik ma oblaszt kda stecs psenicsni kruh i vino na telo i krv Krisztusovo obrnoti, nego za volo velike csaszti, stero szmo elomi najveksemi szvesztvi duzsni, ne szme ni eden duhovnik to vcsiniti zviin szvete mese pa je tiidi ne esi-nio nikdar ni eden vu szv. matercerkvi. Prvi krscsenicje szo vu roke dobili oltarszko szvesztvo : mozski vu dlan, zsenszke vu kaksi szvilni, pozlacsetii robcsek, steroga szo szamo za to niicali, pa szo szi te szami k viisztam neszli bozse telo. Kda njim je duhovnik prek dao, je pravo : „Telo Krisztusovo", krscsenik je pa odgovoro : „ Amen" to je : tak je, znam, verjem. Za volo velke csaszti szvesztvi prikazane szo poszebno to drzsali krscsenicje za szkrivnoszt pred poganami. Nego po niksoj poti sze je li vozvedilo nikelko tak, ka szo za volo precsiscsavanja gucsali poganje od krscsenikov, ka oni malo deco kolejo pa je pojejo. K betezsnikom szo je pod oblekov szkrito noszili szamo pod kepom kruha, tudi tak voznikom i drugim, ki szo ne mogli k szv. mesi. Blazseni csaszi, kda szo vszi krscsenicje tak zsiveli, ka szo sze viipali vszikdar precsiscsa vati, ka szo pripravni bili nocs i den k szmrti! Pokora. Kak lepa je duša, kda sze vu szv. krszti poszveti, kda jo oblije ino szprehodi miloscsa bozsa, kak ogenj zselezo, kda sze od lubeznoszti Boga szveti, kak roszna trava vu szuncsenom traki, kda jo angel je bozsi i szveci nebeszki z veszeljom hodijo gledat doli z neba. Pa kak blazseni je cslovek, ki elo prvo miloscso do zadnjega hipa zsivienja szvojega obcsuva ino z tov prvo v oblekov, ne-raztrganov, sztopi pred oblicsje szvojega Boga. — Zsali-bog, vnogi zgubijo to prvo miloseso, vnogi ne vejo postavati ete najveksi kincs diise szvoje, nego ga vrzsejo ta, sze dajo satani v roke ino iz szinov bozsih posztanejo szini satanovi, iz delnikov nebesz delnicje pekla. Pa je nas milosztiven Bog to naprejvido, ka de to tak pa je ne naprejodvrgeo grehsnika, nego njerai je na-sztavo szvesztvo pokore, ka csi ma kolicskaj dobroga duha vu szebi, naj sze povrne nazaj ino naj ma priliko sze zmiriti z Bogom szvojim. Nego pri teh vrelih krscsenikaj prvih csaszov je pokora malo osztresa bila, kak je denesnji den. Zse od szvetoga Pavla apostola cstemo, ka je ednoga mozsa včzapro iz obcsinsztva szv. materecerkve za volo njegovih odurnih grehov pa ga je szamo po dugoj pokori ino na prošnjo pobozsnih krscsenikov nazajvzeo. Celo to pise apostol: „Naj sze da prek satani,8 ka de njemi leliko tak na haszek. Pa szveta maticerkev od tisztoga csasza vszikdar zsive z tov oblasztjov, ka takse, ki njene zapovedi zametavajo, včzapre pa je ne puszti k szvetim szakramentomom pa njim ne da cerkvenoga pokopa. Zdaj sze z vszakoga greha szkrito szpovedavamo, vu zacsetki szo sze z velikih, obcsini szpoznatiih, grehov pa dosztakrat tudi iz szkrivnih na glasz pred vszemi ludmi szpovedali pa kda szo sze szpovedali, sze njim je taksa pokora nalozsila, ka nevem kelko krscsenikov bi denesji den ono pokoro pripravnih bilo na szebe vzeti. Vo szo je zaprli naime iz obcsinsztva krscsenikov ino szo je szamo po dugoj pokori vzeli nazaj. Pokorniki szo sze na štiri vrszte delili. Ta prva vrszta je bila jokajocsih. Tak szo sze zvali oni, ki szo vu zacsetki szvoje pokore bili pa szu vu cerkev sztopiti ne szmeli, nego szo od zvunah pri cerkvenih vratih sztali ino proszili one, ki szo notri sli, naj molijo za nje. Za jokajocse szo sze imeniivali zato, ar szo sze navadno jokali lam za szvoje grehe. Ta druga vrszta sze imenii-vala: poszluhsajocsi, steri szo zse szlobodno notri sztopili vu cerkev, evangelium i predgo poszluhnoli ino te z kalechuineni poszluhsajocsimi navkiiper viin sli. Trelji szo bili klecsecsi, steri szo z klecsecsimi kalechumenami vkiip tam osztali po predgi pri tnolitvaj ino szo po piispekovom ali diihovnikovom blagoszlovi, steroga, szo klecsecs dobili pred dariivanjon, sli iz cerkve. Strti szo bili sztojecsi, steri szo zse pri celoj szv. mesi szlobodno nazocsi bili, nego za daritev szo ne szmeli escse nikaj prineszti pa tudi k precsiscsavanji szo ne szmeli. Bili szo grehi, za stere szo mogli do konta zsivlenja pokoro delati, kak na priliko: za prelomlenje zakona, ali oblube devistva. Ki je pa znova szpadno vu bolvansztvo, necsisztoszt, prelomlenje zakona, onoga szo pa nancs na szmrtnoj poszteli ne šteli odvezali, csi je ne zvilnredna znamenja pokore kazao. Kda je steromi csasz pokore mino, steri je vcsaszi 10, 15 let trpo, te szo ga szlovesznosztjov vzeli nazaj vu obesinfcztvo krsesenikov. Zaprva je piispek szam meo na szkr.bi szpokornike, nego szledkar, kda szo vu nisternili preganjanjaj vnogi zatajili szvojo vero, je zse piispek ne zadoleo na vsze szkrb meti, zato je te v navado prišlo, ka szo poszebno za te poszel ednoga duhovnika imenilvali vo. Vcsaszi sze je vopovedani csasz pokore tiidi okrato za 50, 100, 300 dni pa to sze zvalo: odpusztki. Vcsaszi sze je cela pokora, stero sto odzaja meo escse presztati, odpusztila, csi szo naime taksi manternicje za nje proszili pri puspeki, ki szo po mantri vu zsivlenji osztali, ali drugi szvetoga zsivlenja krscsenicje i to szo bili te: popuni odpusztki, steri szo sze njim davali ne za njihove persone volo, nego za volo zaszliizsenja onih (manternikov, szpo-vednikov), ki szo za nje proszili. Okoli ete pokore sze je celo kriva vera zaesnola, stera je vesila, ka szo grehi, steri sze odpiisztiti nikdar ne szmejo, ar szo nisterni prevecs zlehka jemali notri nazaj vu szvoje obcsinsztvo takse, ki szo vu preganjanji szvojo vero zatajili. Oh, csi bi denesji den tiidi tak bilo, kelko krsesenikov bi osztalo? Krscsenicje, csi bi vasz vsze vozaprli iz szv. materecerkve, ki neprijatelom krscsatiszke vere pomagate ino szvojo vero zametavate za volo par litrov vina? Ki ne poznate petka ni szvetka, csi szamo par rajuskov morete kde zaszluzsiti pri kaksoj zsetvi? Zdaj sze mala pokora deli, da pa za grehe szvoje vszaki zato more pretrpeti edtiok na eiom, ali na driigom szveli, zato radi vzemite na szebe zemelszko trplenje i preganjanje, ka te menje meli trpeti vu purgatoriumi. Radi poniicajte prilike, kda szte mogocsi odpiisztke dobiti, ka de vasa zemelszka kastiga mensa. Szlednje mazanje, cerkveni red i hizsni zakon. Od teh szvesztv malo cstemo pri szv. ocsakaj zato, ar szo oni od etoga doszta ne šteli piszali za volo szkr-blivoszti, z sterov szo szvesztva pred poganami zakrivali. Ka je szveto szlednje mazanje od Krisztusa nasztav-leno, to znamo iz piszma szv. Jakoba apostola, ki etak pise od toga: „Csi je sto betezsen med vami, naj posle l>o duhovnike, ki naj molijo nad njim ino ga naj nama-zsejo vu imeni Goszpodovom, pa verna molitev olejsa be-tezsnika, pa csi kakse grehe ma, do ujemi odpusztseni." Origenes, glaszovitni cerkveni piszatel, vu ednoj szvo-joj predgi tudi imenuje szlednje mazanje, kak szvesztvo, stero je betezsnikom dano za odpiisztsenje grehov, ar csi po szpovedi osztanejo kakse nevedocse hvalinge na diisi, ali kastiga vremenita, ono sze odpiiszti pri szv. maziljanji. Od poszvecsenja duhovnikov je zse bio gucs vu preminocsem sznopicsi. To poszvecsenje sze je davalo z polozsenjom rok med molitvami i posztom. Szveti hizsni zakon zse szv. Pavel apostol zove za veliko szvesztvo vu Ivrisztusi i szv. matericerkvi." Krscse-nicje szo vcsaszi vu zacsetki szi v navado zeli, ka szo szvoj zakon blagoszloviti dali vu cerkvi, ka szo ga pred nazocsnosztjov duhovnika zvezali. Zakon ednok zvezani sze je vecs razvezati ne szmeo, dokecs szta obadva zsivela, ar zakon szamo szmrt razvezse poleg nasztavlenja bozsjega. Z poganami sze zseniti je krisztsenikom prepovedano bilo, nego csi je sto z pogansztva sze dao okrszliti, on je duzsen bio z poganom duzse vu zakoni osztali, ar zvezani zakon sze z preksztoplenjom na drugo vero tudi ne razvezse. Szamo eden greh je, naime csi sto prelomi zakon hizsni, le neduzsni zakonszki tovariš ma jus prosziti pus-peka, ka njemi dopusztijo, ka z grehsmin tovarisom ne bode prisziljeni duzse vkup zsiveti. Nego zakon zato osztane, znova ozseniti ali k mozsi idti ne szme ni eden tecsasz, dokecs drilgi tao zsive. — To dopiisztsenje Krisz-tusovo szv. Pavel apostol popise. — Szamo ka odpusztiti je zato vszikdar bole krscsanszko. kak razidti. Dovicam ali dovcom sze je vszikdar popunoszt krsztsan-szkoga zsivlenja preporacsala, nego csi je steo escse ednok vu zakon sztopiti, sze je dopusztilo, kak tiidi den-denesnji. Szvetki ino poszt. Szvelke je zse Bog szam nasztavo vu sztarom zakoni za csloveka. Znamo iz zacsetka szv. piszma, ka je Bog zapovedao szedmi den csasztiti, na te den ne delali, nego poszebno Bogi ino duši szvojoj szluzsiti. Szveti ocsacje t.ak pravijo, ka je za krscsenika vszaki den szvetek, ar vszaki den vzsiva vszaki cslovek miloscso bozso ino szi bere iz szada Krisztusove moke ino szmrti zaszliizsenja za vekivecsnoszt. Za to je zse vu zacsetki szv. matere-cerkve vu navado prišla vszakdenesnja szv. mesa, k steroj szo tiidi hodili krscsenicje, csi szo kolicskaj mogli. Nego nedelszka bozsa bluzsba je vszikdar bole szlo-veszna ino z predgov vkiipprikapcsena bila. Pa csi szo delavne dni duhovnicje szami opravlali tak zvane duhovne viire, to je na vszaki den naprejpiszane molitve, v nedelo je eden velki tao pobozsnih krscsenikov z njimi vkup molil ino hvalil Boga z hymmnusi i peszmami, ar szo nedelo kakti ponavlanje szpomina Krisztusovoga szvetili, kije na ete den sztano od mertvih ino poszlao szvetoga Duha. Pa to szo bili tiidi zroki, zakaj szo zse apostolje nedelo zacsnoli szvetiti, ne szoboto, kak zsidovje vu sztarom testamentomi. Naisili szo sze krscsenicje, steri szo prle zsidovje bili, ki szo szoboto eden csasz escse duzse szvetili, nego te, kda szo za volo toga szvaje nasztanole, je szv. mati-cerkev szoboto za den oddrzsavanja od meszne jesztvine povedala, pa je z tem konec napravila szobotnomi szvetki, ar to je te zse obcsitiszko cstitenje bilo, ka na szvetesnji den, poszebno vu nedelo sze ne poszli, ar je szvetek den csisztoga dusevnoga veszelja ino hvalodavanja za miloscse i dare bozse, ne pa člen zsaloszti i pokore, stera zna meti uje poszl. Posztili szo sze prvi krscsenicje tudi vszako szredo i vszaki petek, ar szo ete dneve vu t, jed ni kakti za stacije, ali posztaje, ineli, stere szo je poszehno znale na trplenje Jezusovo oporainati. Tudi velki poszt je bio zse vcsaszi vu zacsetki not-rivpelani, steri je trpo zaprva eden tjeden, szledkar 40, G0, celo 70 dni pred viizrnom. Nedela je bila včvzeta, nego eden, ali tri dni szo sze tak posztili vu tjedni, ka szo do vecsernoga mraka nika ne jeli, ove dni pa odve-csara do tretje viire, kak vu leti po szredaj i petkaj. Viizem sze je tudi poszebno obszliizsavao, kak escse dendenesnji, szamo ka je tretji den escse tudi obcsinszki szvetek bio. Ravno tak riszali. Viizem i riszali szo bili kakti szredina drugih szvet-kov. Szamo ka vu zacsetki szo na izhodi viizem vszikdar te obszliizsavali, kda zsivovje, na zahodi pa je viizem vszikdar v nedelo bio. Po dugom pregovaranji ino preisz-kavanji piszem ino szporocsila apostolszKi csaszov szo te na szlednje sze zjedinili ino vopovedali, ka sze viizem naj vu celoj szv. matericerkvi poleg rimszke navade vszikdar v nedelo, to je na den gorisztanenja Jezusovoga naj obszliizsava. Szvetili szo tudi den Vnebozasztoplenja Krisztusovoga, bozsics ino tri kralovo, kakti szpomin prikazanja i krszta Krisztusevoga. Zvtin toga szo obdrzsali dneve szmrti man-ternikov, stere szo za dneve narodjenja zvali, ar szo sze na ete dneve mantrnicje za nebo narodih. Pred velkimi szvetkami szo tudi meli poszte, tak zvana verosztiivanja (vigilie), ar szo sze te cele nocsi med pobozsnov molitvov, posztom ino szvetimi peszmami pri-pravlali k obszluzsavanji szvetka. Krscsanszko zsivlenje. ilmostvo, dvorba betezsnikov, szprevodje pokojnih, piiscsavniki. Ka szmo dozdaj popiszali od prvih trojih sztolet szv. materecerkve, je nazviinesnje pokazalo zse, ka szo mogli vu szrcah meti oni, ki szo vu etom nevarnom csaszi vii-pali kak krscsenicje zsiveti. Szv. mesa, vszakdenesnje, ali szkoro vszakdenesnje precsisztsavanje je bilo to, ka je njim raocs dalo, ka szo vu vszem preganjanji sztalni bili v liibeznoszti szvojega Boga. Mocs Krisztusova je obhajala njihova szrca ino vu toj mocsi szo ponovili szebe ino vu toj mocsi szo njihova dela ponovila formo celoga szvela. Szveti Jusztin mantrnik etak popise ono szpremembo, stero je kalolicsanszka vera napravila pri krszcsenikaj : „Oni, ki szo dozdaj, kak jesz tiidi, naszladnoszti zsiveli, zdaj jedino szvoje veszelje vu csisztoszti iscsejo; ki szo dozdaj compernijo delali, szo sze zdaj vekivecsnomi, ne-sztvorjenomi Bogi preporoesili ; ki szo szi dozdaj bogasz-tva szpravlali oni zdaj vsza, z sterimi vladajo na obcsin-szke potrebcsine sziromakov zdavajo ; ki szo dozdaj odtlr-javali eden ovoga ino szo sze z tihincom vu edno drii-zstvo ne podali,, zdaj vkiiper zsivejo z njimi po prika-zanji Krisztusa ; celo molijo za szvoje neprijatele pa prilike iscsejo, kak bi mogli vtoliti one, steri je z odiirja-vanjom naszleduvajo. Vszaki med njimi ma szvojo doina-csijo, pa sze li szamo za tihince, za popotnike drzsijo na szveti ; kak prebivalci ednoga meszta, vsze obcsinszko majo med szebom ; kak tihinci prenašajo vszako sztiszko; vszaki tuhinszki kraj njim je domacsija in vszaka doma-csija njim je tuhinszki kraj. Tudi zakone szk enjavajo med szebom, kak driigi, pa majo deco, nego vkraj jih ne mecsejo, kak poganje; vu teli zsivejo, nego ne vu zselenji tela: potujejo na zemli, nego v nebeszaj njim je pravo meszto ; oni lubijo vsze, nje pa vszi preganjajo, szmrt njim je zacsetek zsivlenja." Tertullian pa etak pise poganom; „Vi nasz ogovarjate zato, ka sze mi lubimo, vi sze pa odiirjavate; ka je prinasz eden za ovoga vmreti pripraven, vi szte pa na vmaranje eden ovoga nagnjeni; mi szmo szi bratje tiidi po obcsinsztvi imanja našega, vasz pa ravno imanje vcsini za neprijatele. Vu vszem obcsinsztvo vzsivamo zviin zsenszek, vi pa ravno vu tom mate obcsinsztvo." Zlate recsi na znamenje navdiisenoszti prvih krscsenikov. Origenes pa etak pise zse od krsztsansztva: „Krisz-tusovo delo sze zse na čelom cslovecsansztvi pozna; kde sze krscsanszke obcsine nasztavijo, tam sze od jezero grehot odszlobodijo prebivalci, pa scse i zdaj nikso csii-dovitno krotkoszt, liibeznoszt do blizsnjega ino szmilenoszt pobudi ime Jezusovo pri vszeh onih, ki navuk od Boga t Krisztusa ne vzcmojo za volo szvetszkih haszkov, nego za volo Boga." Prvo velko delo je bilo med krscsenikami, ka szo oni szvoje szluzsabnike kuplene za szlobodne povedali, ar szo vu otroki (kuplenom szliizsabniki) tudi kep bozsi i nemertelno dušo szpoznali. Pa je to velko delo bilo vu onom vremeni, kda je vu rimszkom caszarsztvi vsze vkuper bilo 200 million ludih pa med temi je szamo eden tretji deo bio szloboden, dva tretjiva dela pa szuzs-nik, to je taksi szluzsabnik, ki je kde vlovleni ino za peneze odani kaksoj hizsi, kde je mogeo do szmrli vu szuzsnoszti, dalecs od szvoje domacsije, brezi p'acse szluzsiti. Drugo velko delo je bilo, ka je novo bilo vu krs-csanszkoj veri, ka szo vnogi zodali szvoja imanja, ali eden tao pa szo tiszto dali razdeliti med krscsenikami taksimi, steri szo z almostva zsiveli. Pogan csi je betezsnika meo, ga je szkrio ino komaj csakao, ka vmerje; szuzsnika je vmoro, ka njemi ne bode napoti; krscsenik je bio prvi, ki je bolnišnico napravo z szvoje hizse ino je dvoro tomi najmensemi, kak naj\ek-semi; sziromaki, kak bogatci; odurnomi, kak najcsisztesemi. Pogan je zezsgao pokojnoga pa csi ne dobo doszta od njega, ga je hitro pozabo — krscsenik je molo, al-diivao za pokojnoga, kda njemi je telo na postenom me-szti pokopao pa sze je nepresztonoma szpominao vu szvojem dobrora djanji z njega, poszebno pa na den njegove szmrti. Pogan je ne znao, ka je popunoszt, ne je csasztio poszebno csisztocse. Vu csaszti je drzsao device, stere szo sze na edno vremen Veszta boginji daruvale, nego obliibo vekivecsne csisztoszti je med njimi vcsiniti ne navada bila. Krscsanszka vera je prineszla eto jakoszt na zemlo ino je naszadila z njenov pomocsjov nase grehsno sztanil-vanje iz Ieliami lepe neduzsnoszti, po steroj je one, ki szo jo csuvali vu red nebeszki angelov podignola, escse vise, bi rad pravo, csi bi szmeo, ar angel ne cslovek, ki more grehsiti. Tem veksa csaszt je pa csloveki, ki more pa ne vcsini, nego zataji szamoga szebe za volo Krisztusa. Pa poleg toga, ka szo krcsenicje tak postuvali szv. csisztocso, szo vu postenji drzsali tildi zsene szvoje ino szo je za telko meli kak szebe — ne kak poganje, kde je zsena ne bila driigo, kak prilika naszladnoszti, kak szluzsabnica vu szuzsnoszli. Deco je pogan szlobodno vmoro, vcsino je to vnogi, steromi sze zse prevecs vido njihov racsun — krscsenik je deco postiivao vu hizsnom zakoni, ar je Bogi csasz-tilce i za nebeszko kralesztvo sztaniivalce gojio. Poleg vszega toga pa szo bili te zse vnogi, ki szo escse takse zsivlenje tudi za premalo drzsali na bozso csaszt, zato szo odah vsza, stera szo meli ino szo odisli v pusztino, kde szo med posztom, pobozsnov molitvov i trpincsenjom szvojega lasztivnoga tela szliizsili Bogi za grehe szvoje ino onih, steri szo ne šteli pokore delati. Szlabe recsi szo to, szlab je tudi kep, z sterim szam vam popiszao zsivlenje prvih krscsenikov. Nego zadoszta bode za one, ki namenijo szliizsiti Bogi ino szi iscsejo pelde vu sztarodavnom csaszi, stere bi naszlediivati mogli. Pelda je pred vami, naszleduvajte jo. Bassa Ivan. Drobiš — Glaszi. — Ne S20 sze najeli francuzje escse izda z bojom proli szv. raatericerkvi. Zdaj zse peto pravdo delajo poleg stere sze mesne fundacije tudi morejo duhovnikom z rok vzeli. Pa csidi bodejo zdaj ti penezi? Tak pravi ta nova pravda, ka csi je sto, ki po vednakoj liniji zhaja od onoga, ki je lundacijo napravo (szin, vnuk it. d.), te je on dobi, csi pa taksega ue ga, te do drzsavni. To pa tak znamo, ka fundacije najvecs taksih Judih dela, ki ne imajo dece pa duhovnicje; po taksem do zdaj te pa malo zseli szlobod-nozidarszki fiskalisje. Pri vszakom drugom imanji rod lierba, kde dece ne, tu szo pa z toga rod vozaprli, ar tak oni ne bi dobili. To pa, ka szo z tem mirajocsih ludih szlednja nakanenja zdaj tak unicsili, nje ne boli, ve mtrvi ne pridejo nazaj sze pravdat znjimi. Zselenje mirajocsih ne csasztiti je zse ta szlednja sztuba divjaz-noszti; to nancs divji narodje ne vcsinijo. (bi) — Na vsze szvetce je vu vnogoj francuszkoj fari ne bilo szv. mese ino predge, ar je vojszka ravno na te dneve pozvala one francuszke duhovnike, steri szo vojacje osztali, na vojaške vaje (muistro), to szo znan pa zato vcsinoli, ar szveto matercerkev jako postavajo? Ka raisz-lite? ' (bi) — Na poljszkom, szmo zse ednok piszali, je ua szpro-toletje nova kriva vera nasztanola. Yu leti, kda szo rimszki papa to vero obs.zo(^„(i«j?,Miyfi,.naszledttvalce iz szvete materecerkve " '"lili, ka ti nesz- t' , •• , recsni I udje pamet f pa szo bili te ;s ; Mizsijo szv. matericerkvi Jdi za prema' ^ i szpra- viscse meli ir hi vsza, stera "T;;. 'J.anl0°i