Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 13. januarja 2022 - Leto XXXII, št. 2 stran 2 Knjižni dar – zanimivo branje za vse Inda sveta so lidge znali poštüvati hrano stran 4 MADŽARSKI, HRVAŠKI IN SLOVENSKI GLASBENIKI SKOZI ČAS... stran 7 Bola samo lejpi spomini ostanejo stran 8 2 Knjižni dar – zanimivo branje za vse Bralci našega časopisa Porabje so večinoma že pred prazniki prejeli božični knjižni dar, ki smo ga v Porabju uvedli pred več kot 25. leti, in sicer na pobudo zdaj že pokojnega novinarskega kolega Ernesta Ružiča, ki se je s to dobro prakso srečal med Slovenci na avstrijskem Koroškem. Letošnji božični knjižni dar je vseboval tri publikacije, dvojno – božično-novoletno – številko časopisa Porabje, letopis Porabskih Slovencev ali Porabski koledar 2022 in leposlovno knjigo. Na sredini lanskega decembra je izšla 24. knjiga v zbirki Med Muro in Rabo, in sicer deset kratkih zgodb Norme Bale z naslovom Ptice dronovke/ Ftice dronovke, ki jih je v porabščino prestavil Dušan Mukič. Knjigo sta založila ARGO, društvo za humanistična vprašanja, in Zveza Slovencev na Madžarskem. V njej najdemo 10 takoimenovanih ženskih zgodb, nekaj izmed njih je povezanih tudi z zamejsko tematiko, saj avtorica dolga leta poučuje slovenščino na gimnaziji Borg v avstrijski Radgoni, kjer živijo tudi Slovenci v t. i. radgonskem kotu. »Zgodbe v tej knjigi – razen dveh – pripovedujejo o ženskah, ki jih je pisateljica izoblikovala, kot je zapisano v njenem uvodnem razmišljanju, iz osebnih izkušenj, fikcije in sanj. Pripovedujejo tudi o zamejskih prostorih, na ketere je delovanje teh žensk vezano. Ti prostori nekajkrat dobijo konkretnejše obrise učilnice, pisarne, igrišča, kraja in pisateljica tudi mestoma kritično ošvrkne okostenelost izobraževalnih institucij in njihovih predstavnikov, narodnostno mlačnost zamejcev in slovensko servilnost ali se pa posmehne plitkosti političnih akterjev,« je med drugim zapisal v spremni besedi urednik Franci Just. Prebiranje zgodb, ki so zelo berljive, priporočam – bodisi v knjižni slovenščini, bodisi v zahtevni prestavitvi Dušana Mukiča v »naš domanji gezik« - ne le ženskam. Naši bralci so dobili tudi Po- Klara Fodor je napisala več prispevkov; v enem predstavi dejavnost slovenske zagovornice Erike Köleš Kiss, v dveh drugih se ukvarja z delovanjem društva upokojencev. Prispevka na temo pira« v Porabju in Prekmurju. Marija Kozar piše o slovenski hiši v sombotelskem skansnu, ki so jo postavili pred 20. leti. Tamara Andrejek piše o posodah in kuhinji v soboškem gradu, saj je bila Slovenija rabski koledar 2022, letopis Porabskih Slovencev, ki sta ga uredili sekretarki Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoleta Vajda Nagy in Gyöngyi Bajzek. V njem – v osmih poglavjih – najdemo veliko zanimivega branja tako porabskih kot tudi prekmurskih avtorjev. Z uvodnimi mislimi se tokrat obrača k bralcem Andrea Kovács, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki je med drugim zapisala: »Tau, ka si se naraudo za Slovenca na Vogrskom, je dano, dapa nej gvüšno, ka se boš kak Slovenec gornajšo, se leko razvijo. Pri tem mata delo badva rosaga, Slovenija pa Vogrska, ka pomagata, aj gorostanejo lidgé, steri so drugoga roda in gučijo drugo rejč.« Prvo poglavje nosi naslov Porabje, v njem najdemo prispevke o Porabcih ali povezane s Porabjem. Nekdanja sekretarka ZSM in dolgoletna predsednica Društva porabskih slovenskih upokojencev izobraževanja sta napisali bivša ravnateljica seniške šole Erika Glanz, ki se posebej veseli uspeha (diplome) svoje nekdanje učenke Éve Balogh Papp. Sladko sem se nasmejala jezikovnim prigodam, ki jih opisuje vzgojiteljica asistentka Romana Trafela, ki jih je doživela med porabskimi malčki. Profesor slovenščine na monoštrski gimnaziji Norbert Gerencsér je prepričan, da njegovim gimnazijcem ni nikoli dolgčas. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič opisuje svoje delovanje v raznih slovenskih kulturnih skupinah. Mlada diplomantka Martina Zakocs je na kratko predstavila svoje magistrsko delo, v katerem se je ukvarjala z jezikovno krajino – zlasti z javnimi napisi – slovenskega Porabja. V poglavju Razprave in študije najdemo nekaj zanimivih etnoloških in muzeoloških prispevkov porabskih in prekmurskih avtoric. Jelka Pšajd piše o vlogi »rauž iz krep pa- leta 2021 gastronomska regija Evrope. Elizabeta Emberšič Škaper in Ibolya Dončec Merkli nadaljujeta jezikovno serijo s področja porabskega kmetijstva, tokrat obravnavata poimenovanja za pridelke na polju in vrtu. Mlada Porabka, živeča v Budimpešti Dragica Gašpar, je predstavila jezikovne razsežnosti epidemije ali kako je pandemija vplivala na naše besedišče. V tem poglavju najdemo prispevek generalne konzulke Metke Lajnšček z naslovom 30 let samostojne države Slovenije, v katerem predstavi proces osamosvojitve, zasluge zamejcev za osamosvojitev in sedanjo vlogo države v mednarodni skupnosti. (Naj omenim v oklepaju, da bi moral biti ta članek – zaradi njegove tematike in teže – v uvodnem delu koledarja.) V poglavju Cerkveno življenje najdemo tri članke, vsi so osredotočeni na mednarodne evharistične kongrese. Marija Kozar je zbrala odlomke člankov iz slovenskega tiska, ki so Porabje, 13. januarja 2022 poročali o svetovnem evharističnem kongresu v Budimpešti v letu 1938. Slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss je pisala o lanskem mednarodnem evharističnem kongresu v madžarskem glavnem mestu in o deležu Porabskih Slovencev na njem. V času kongresa je slovensko mašo na trgu Szervita v Budimpešti služil župnik, porabski rojak Ferenc Merkli, ki je svojo pridigo pri maši objavil v Koledarju. Sledijo poglavja Za duge zimske večere, Piše mladi rod, Ljudje in usode ter Literatura. Izpostavila bi poglavje, ki so ga napisali mladi Porabci. Spodbudno je, da pišejo tako gimnazijci kot tudi študentje (Noémi in Jazmin Illés, Fanni Császár, Dóra Doszpot, Flórián Nagy in Mate Kozma). Posebej zanimiv je potopis, ki ga je o potovanju svoje družine po Izraelu napisal Mate Kozma, vsekakor se splača prebrati tudi misli Noémi Illés o tem, zakaj smo Porabci posebni. V poglavju Literatura najdemo tudi dve francoski baladi, ki ju je v porabsko narečje prevedel Dušan Mukič, ilustriral pa Szilveszter Bartkó. Predzadnjega poglavja bodo najbolj vesele gospodinje, ki rade pečejo. Lili Šiftar je namreč spekla 12 zdravju prijaznih sladic in objavila recepte le-teh. To poglavje odlikujejo izjemne fotografije sladic. Bralci bodo verjetno z veseljem obračali Kroniko dogodkov na več kot 120-ih straneh, ki s pomočjo fotografij in besedil predstavlja delovanje slovenskih organizacij in institucij v Porabju v letu 2021. Porabski koledar 2022 na 330ih straneh vsakemu ponuja nekaj, tudi tistim, ki iščejo preproste zgodbe v domačem narečju in tistim, ki segajo po bolj zahtevnem branju. Marijana Sukič 3 Erika Köleš Kiss - o dogajanju v letu 2021 in pričakovanjih v letu 2022 Ne več v 24., ampak v 20. uri Čeprav je bilo leto 2021, tako kot tudi leto poprej, v znamenju epidemije Covida-19, se po besedah slovenske zagovornice delo v madžarskem parlamentu »ni pa so pomembna vsa področja, od gospodarstva, zdravstva do kulture, še posebej pa šolstvo. »Zagotovim lahko, da se naše prošnje upoštevajo, tako da Slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss je tudi lani – kot zaprošena govornica Odbora za narodnosti – večkrat govorila na plenarnem zasedanju Parlamenta ustavilo niti za trenutek. Potekalo je sicer malo drugače kot običajno, saj smo bili, zato da imamo med seboj ustrezno razdaljo, premeščeni v drugo dvorano. Od sredine februarja smo zasedali vsak teden, in sicer tako, da so bile plenarne seje običajno ob ponedeljkih, seje odborov pa so potekale tako kot običajno. Tisti teden, ko je bila plenarna seja, so odbori zasedali v torek, sredo in četrtek.« Seveda so tudi v parlamentu veliko pozornosti namenili temam, ki so povezane z novim koronavirusom in ukrepi, s katerimi bi zajezili epidemijo. »Vemo, da je kar nekaj mesecev življenje v državi zastalo, to pa se je poznalo tudi na področju gospodarstva. Na dnevnem redu smo imeli kar nekaj zakonov, s katerimi smo uveljavili ukrepe, tudi finančne, ki so bili v pomoč gospodarstvu,« je pojasnila Erika Köleš Kiss in razložila, da je vedno več zakonskih predlogov, o katerih razpravlja tudi parlamentarni Odbor za narodnosti: »Dejstvo je, da skorajda ni zakona, ki se ne bi dotikal tem, ki so pomembne za pripadnike narodnosti, ki na Madžarskem tvorijo okrog 10 odstotkov prebivalstva.« Sicer smo narodnostni zagovorniki in poslanec nemške narodnosti res del madžarskega državnega zbora,« je še poudarila sogovornica in dodala: »Vse do zadnje parlamentarne seje, ki je bila sredi decembra, smo imeli kar veliko dela. Kot zaprošena govornica Odbora za narodnosti sem v razpravi sodelovala tudi sama. Predlagatelja zakona sem opozorila, da bi bilo za avtohtone manjšinske skupnosti na Madžarskem zelo pomembno, če bi v naseljih, v katerih živimo, lokalne samouprave usklajevale z narodnostnimi samoupravami pri pripravi urbanističnega načrta. Dejstvo je, da je bila naša arhitektura vedno drugačna. Hiše v porabskih vaseh so imele svoje posebnosti in prav je, da ohranimo podobe naših vasi takšne, kot jih poznamo.« Po besedah Erike Köleš Kiss je pomembno, da veliko pozornosti namenjajo tudi mladim. Z ustrezno štipendijsko politiko podpirajo tiste srednješolce in študente, ki bi lahko v prihodnje s svojim znanjem in izobrazbo koristili svoji narodnosti: »V zadnjih letih so lepe štipendije dobivali tudi štirje Porabski Slovenci, zdaj se šolata še dva. Ena vzgojiteljica se je že zaposlila v monoštrskem vrtcu, ena pa v gornjeseniškem, zdaj pa pričakujemo, da se bosta kmalu izšolala in se v Porabje vrnila še dva učitelja.« Zakonodaja narodnostim na Madžarskem omogoča, da pouk, vse od vrtca do mature, poteka v narodnostnem jeziku, »kar se seveda pri nas, Slovencih, ne bo nikoli uresničilo, saj nas je malo, imamo pa zagotovljen dvojezični pouk. V zadnjem obdobju smo veliko delali na tem, da bi pogodbe, ki jih z vzgojno-izobraževalnimi inštitucijami podpisuje minister za človeške vire, v letošnjem letu obnovili, in sicer tako, da bi se delež financiranja povišal. Podpora, ki je veljala zadnjih pet let, se namreč ni spreminjala, čas pa gre naprej. Plače učiteljev se dvigujejo, višje so cene energentov in tako dalje, zato smo zaprosili, da država zviša to dodatno finančno podporo, ki jo namenja za narodnostno šolstvo.« Slovenska parlamentarna zagovornica je zadovoljna, da je bilo v obdobju, ko je bila epidemična slika bolj ugodna, predvsem v drugi polovici leta, izpeljanih kar nekaj prireditev, tudi v Porabju: »Imeli smo vaške dneve, tradicionalno srečanje Porabskih Slovencev, pa srečanje vernikov sombotelske škofije in še bi lahko naštevala. Z velikim veseljem sem se udeležila vseh teh prireditev, ki so pokazale, da se ljudje radi družijo.« V letošnjem letu bodo na Madžarskem parlamentarne volitve. Občni zbor Državne slovenske samouprave, ki je v začetku decembra minulega leta postavil narodnostno (slovensko) listo, je na prvo mesto ponovno postavil Eriko Köleš Kiss, ki meni, da ima po dveh mandatih še vedno dovolj volje in energije, da kot narodnostna zagovornica pomaga slovenski narodni skupnosti na Madžarskem: »Marsičesa, kar smo si zastavili, še nismo izpeljali do konca. Med drugim gre za Razvojni program Slovenskega Porabja, ki se je začel izvajati leta 2020, lani pa smo že imeli objavljene razpise, ki so bili namenjeni posameznikom. Tisti, ki so uspeli, lahko denarno podporo pričakujejo že kmalu. Hvala bogu, je bilo zelo veliko kandidatov, kar pomeni, da lepo vsoto in dodatno finančno injekcijo za gospodarski razvoj Porabja. Naš namen je, da ljudje, ki živijo tukaj, vidijo, da se slovenska narodnost spoštuje. Ohraniti je potrebno vse tisto, kar je bilo že doslej, tudi kulturne skupine. Če bomo mladim zagotovili delovna mesta, da jim ne bo Če je bila doma, se je udeleževala prireditev tudi v Porabju; na sliki s predsednico ZSM Andreo Kovács Slovensko Porabje živi in da obstajajo podjetniki, mali in srednje veliki, ki vidijo svojo perspektivo v naši pokrajini in bodo, v skladu z razpisom, delovali v dobrobit tukajšnje slovenske skupnosti.« Poleg tega so denar namenili tudi za tri večje projekte. Za obnovo kulturnega doma v Števanovcih bo namenjenih 80 milijonov forintov. Odkupili so mlin na Gornjem Seniku, ki lahko postane tehnični muzej. Radi bi odkupili še dve zgradbi, oljarno in nekdanjo domačijo lastnikov te oljarne: »Če hočemo, da bo ta mlin oživel, moramo spet posejati ajdo in poskrbeti, da bo obnovljen objekt zaživel tudi v turistične namene.« Idej in načrtov je še veliko, med pomembnejšimi projekti je tudi obnova števanovske cerkve, ki je najstarejša cerkev v Porabju. A to ne bo mačji kašelj, saj bo za obnovo potrebnih najmanj 500 milijonov forintov. Pri tem sogovornica pričakuje, da bo kmalu zaživel tudi madžarsko-slovenski sklad, namenjen naložbam v Prekmurju in Porabju: »Če bo šlo vse tako, kot je načrtovano, predstavlja to Porabje, 13. januarja 2022 treba hoditi na delo v Avstrijo, upam, da bo vedno več takih, ki bodo z veseljem peli in plesali oziroma se kako drugače udejstvovali v naših kulturnih skupinah.« Erika Köleš Kiss želi, da bi bilo poleg vzgojno-izobraževalnih inštitucij slovenski jezik moč vedno več slišati tudi v porabskih domovih: »Hvala bogu, vse več staršev, predvsem pa starih staršev, ugotavlja, da so naredili napako, ko otrok niso naučili slovensko. To hočejo zdaj popraviti tudi tako, da vnuke pošiljajo k pouku slovenskega jezika. Spomnim se, kako je bilo takrat, ko se je ustanavljala Zveza Slovencev na Madžarskem in je pokojna Irena Barber v svojem govoru večkrat rekla, da smo v 24. uri. Jaz menim, da smo se vrnili v 20. uro, tako da obstaja možnost, da bo Slovensko Porabje ponovno oživelo. Da bo res tako, moramo na tem delati vsi, tudi zato sem se odločila, da ostanem še en štiriletni mandat.« Silva Eöry Fotografije: arhiv časopisa Porabje 4 Jelka Pšajd – o razstavi z naslovom Pomanjkanje, zadostnost, izobilje PREKMURJE Tonček Gider in GZ Šalovci Radio Murski val je že 31. leto po redi vöodabero Pomurko in Pomurca leta. Poslušalci so med 20. in 30. decembrom leko glasovali dvakrat na den. Med 10. kandidati, stere so v uredništvi vöodabrali, tüdi na predlog poslušalcov, sta največ glasov daubila Tonček Gider in Gasilska zveza (GZ) Šalovci. Starosta slovenskoga športnoga novinarstva Tonček Gider, steri je lani daubo Bloudkovo plaketo za življenjsko delo v športi, se s športnim novinarstvom spravla že celi svoj žitek. Njegov glas so poslušalci že dostakrat leko čüli v prenosih različnih mečov, največkrat fotbalskih, pa tüdi z drügih športnih tekmovanj. Na Murskom vali že več kak 30 let ureja in pripravla športno rubriko za poročila in drüge kedenske športne oddaje. GZ Šalovci pa je celo leto zberala pločevinke. S penezi (3000 evrov), stere so tak daubili, so pomagali tistim mlajšom, steri majo zaostanek v razvoji in nücajo ekstra terapije. Sodelüvlejo vsa gasilska drüštva v šalovski občini, akcija pa je prerasla granice njihove občine, vej pa pločevinke zberajo po cejlom Pomurji. Med kandidati za Pomurko in Pomurca leta so bili ške: Janko Rožman, Robert Kuzmič, Feri Lainšček, Sandi Červek, Milena Toth, Irena Kumer, Vera Granfol in Laura Kovač. Razglasitev rezultatov je bila v radijski oddaji Nedeljska kuhinja, v steroj so pauleg Tončka Gidera sodelovali ške: Uroš Gašpar (predsednik GZ Šalovci), Jožef Šömenek (poveljnik GZ Šalovci), Tomaž Svetec (predsednik PGD Dolenci in podpredsednik GZ Šalovci), pa tüdi Klement Časar, član PGD Dolenci in predsednik komisije za mladino pri GZ Šalovci, steri si je vözbrodo akcijo zberanja pločevink. Silva Eöry Inda sveta so lidge znali poštüvati hrano Lani na sprtoletje smo pisali o tom, ka se je zatau, ka je Slovenija v leti 2021 bila evropska gastronomska regija, Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota (PMMS) odlaučila, ka de se spravlala s temo, stera je povezana z gestijom in hrano. Konec preminaučoga leta so tak v soboškom muzeji gorodprli ške razstavo z naslovon Pomanjkanje, zadostnost, izobilje, stera prikazüvle prehransko dediščino. »Erbija o hrani, tau, ka so inda sveta geli, pa tüdi ka gnesden gemo, vsega toga je dosta, zatok sam si ges tak zbrodila, ka tau malo ovak napravim. Na pomauč sam pozvala oblikovalca Gregora Purgaja, steri trnok lepau pa ovak vidi, kak trbej kaj postaviti, ka de lepau vövidlo. Tak ka sva te vküper napravila razstavo,« je prva raztolmačila Jelka Pšajd in cujdala, ka je inda sveta nej bilau telko hrane, kak jo mamo gnesden: »Bili so tüdi pavri, steri so nej meli zadosta za gesti. Pauleg toga gučim tüdi o tom, kak je trbelo za stolom sedeti in što je prvi daubo gesti. Dostakrat je tak bilau, o tom mi je v Porabji pripovejdala pokojna Ilonka Braunštein z Gorenjoga Senika, ka so mlajši te, gda se je mesarilo, čemerni bili na staro mater. Tau pa zatau, ka je ona dobila najvekši pa najbaukši falat mesa. Ovak pa se je inda sveta zabadalo bole pozimi, nej pa kak gnesden, ka večkrat na leto mesarijo.« V drügom tali 19. stoletja so tam, gé je vküper živelo več držin, za stolom moški sedeli in geli iz ene sklejce, ženske pa so mogle stati in so tak gele. Toga gnesden nega več: »Ne smemo pozabiti, ka so inda sveta dosta boga molili, tüdi zavolo toga, ka bi meli zadosta hrane na stoli. Lidge so te ške znali poštüva- ti hrano. Tüdi toga gnesden več nega. Sploj mlajši dostakrat brodijo, ka vse v bautaj leko najdejo, pa ka za tau, ka rano prpauvaš, nej trbej nej bilau zadosta, pa tüdi samo dvakrat, tak ka so večerdje nej meli. Vertinje so dostakrat mogle k pavrom titi delat, ka so si te prislü- Jelka Pšajd med predmeti, steri so notpokazani na razstavi z naslovom Pomanjkanje, zadostnost, izobilje žmetno delati. Tüdi o tom gučimo na razstavi. Notpokažemo tüdi dosta predmetov, posaude, pa drüge škeri, stere so se v künji nücale. Inda sveta so pekli v lončenom maudli, gnesden pa v bauti leko gesti küpimo vküper z embalažo. Sploj deci sam stejla pokazati, žile hrano za domau, ka so leko nahranile držino, sploj mlajše. Ge tak brodim, ka so zatau, ka je nej bilau zadosta hrane, jo bole poštüvali. Gda so sedeli za stolom, so se znali tüdi zahvaliti Baugi, ka majo zadosta hrane.« Tisti, steri de si v soboškom gradi pogledno tau razstavo, Kejp, steri je biu napravleni med obema svetovnima bojnama na zabadanji na Goričkom, si leko poglednete na vilični razstavi v Murski Soboti ka se svejt vöminjavle. Nej samo posauda, tüdi žmaj je ovakšen. Inda svejta je hrana mela nekši žmaj, gnesden pa ga nema ali pa je furt gnaki.« Po rečaj Jelke Pšajd so se inda sveta lidge bole znali zahvaliti za hrano, bole pa so znali tüdi vözbroditi, kelkokrat na den do geli: »Navadno so geli trikrat na den, če pa je stera de na ogled do djeseni, si leko pogledne tüdi kejpe, pa eksperimentalni film. Pauleg toga je na drevoredi pred evangeličansko cerkvijo že od djeseni postavlena ške ena razstava, stera notpokaže pomursko kulinariko, pripovesti in spomine na preteklost, z zapisi pa arhivskimi in dokumentarnimi kejpi: »Ta razstava, stera je bila Porabje, 13. januarja 2022 postavlena že oktobra, kaže ške ene drüge reči iz erbije o hrani. Tam smo pa steli notpokazati, ka so lidge inda sveta pa tüdi ka gnesden gejo. Tau, kak so mesau polagali v žir, je inda sveta bilau normalno, vej pa so nej poznali hladilnikov pa zamrzovalnikov. Gnes je tau isto gesti gratalo neka več, nekši gastronomski kulinarični onej.« Na kejpaj si leko lidge poglednejo tüdi granadirmarš, gesti, napravleno iz krumplov in mele, stero so sodacke v prvoj svetovnoj bojni geli. Opisana je tüdi bujta repa, gesti, stero se največkrat pripavla v Prekmurji te, gda se zabada. Zanimivo je, ka so recept domau prinesli tisti, steri so odili na sezonsko delo v Francijo: »Če leko tau tak povejmo, so oni v Franciji na repo šli, pa so jo zatau, ka jo je bilau dosta, tüdi küjali. Ka so malo zbaukšali žmaj, so falat mesa notri dali, pa ške pšeno, proseno kašo, pa je te gratala bujta repa. Istina gé, ka so v Prekmurji vsi nej meli repe, sploj na Goričkom, pa so bole zeldje, kapüsto nücali, pa so cuj dali mesau, sploj te, gda so zabadali. Ovak pa trbej povedati, ka bujto repo vsakša vertinja malo po svoje napravi. Ništerne mesau ekstra sküjajo ali pa spečejo. Gestejo takše, ka svinjski hrbet notri v repi küjajo.« Če te šli na internetno stran PMMS, te pod naslovon Iz künje f kühnjo najšli ške videoposnetke, na sterih vertinje v domanjih ramih pripravlajo različno gesti iz Prekmurja, Porabja in Štajerske. Pauleg toga Jelka Pšajd piše tüdi knjigo, v steroj de pisala o erbiji s hrano, o toj temi pa de dosta pisalo tüdi v aktualnom zborniki soboškoga muzeja. (Kejp na 1. strani: Cvirkove pogače.) Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in PMMS 5 Indašnje slovenske meštrije – 2. Lončarge Pred prvov svetovnov bojnov je bilau na Slovenskom zvün tkalcov največ lončarov, šteri so se spravlali z ednov trnok starov meštrijov. Tau vejmo s toga, ka so slovenski arheologi strov, po drügoj svetovnoj bojni že menje kak dvejstau, na konci 1960-i lejt pa več samo sedemdeset. Tri glavna lončarova dela so: kopanje ilojce, delo na šajbi in žganje v peči. Gnesneden že z mašinom mejsijo in čistijo ilojco, pred drügov svetovnov bojnov pa so tau eške z rokami in nogami delali. S prstami so vöbrali male kamle tö, zavolo šteri bi posaude v peči paučile. Farbo za oblejalo (máz) so semleli z raučnimi mlinami, v modernom cajti pa go küpüjejo po bautaj. Inda svejta so lončarge delali f üži, kisnej Lončar z nogauv süče šajbo, na šteroj z pa je emo že vsikši rokami rédi pekač za kuglof svojo ejkstra delavnipod zemlauv najšli sploj indaš- co. Glavna škér lončara je šajnje črepnjé, depa na freškonaj ba (korong), štero so poznali s srejdnjoga vöka ranč tak vi- že v 10. stoletji. Sprvoga so go dimo lončare. V stari papéraj gnali z nogauv, sledik pa že z pišejo o toj meštriji na Slovens- elektrikov. Lončar süče küp kom oprvim v leti 1340, od 16. gline na šajbi, zmejs pa si postoletja dale pa je gorostalo maga z vodauv in falajčekom dosta dokumentov o lončarski ledra, s šterim zdigava in gladi cejaj. (V 17. stoletji so ga meli na stenau posaude. Motive majsnašom Gorenjom Seniki tö.) ter kisnej nutvrejže, nutpotisNa konci 18. stoletja so se ne ali s farbov gornamala na začnili varaški lončarge bole svoj produkt. Prejloč, prkovač s pečmi spravlati, po vesnicaj ali lüknje napravi sledik, po tispa je donk ostalo dosta takši tom pa posaudo dobro posiši, majstrov. Od 1880-i lejt so pri ka bi nej paučila pri žganji. pavraj ranč tak začnili nücati Žganje je žmetno delo, šteroga železne posaude, oprejta gniš- v vsakšoj slovenskoj krajini v ka pa so pomalek vöminili ovakšoj peči opravlajo. Peč se moderni špajeti. Lončarov je dostakrat küri z drvami, bole vsikdar menje bilau. moderne pa z elektrikov ali Najvekša lončarska središča plinom (gáz). Nika posabnoga na Slovenskom so bila kauli je črna keramika v PrekmurKomende na Gorenjskom pa ji, štera svojo farbo ne dobi z Ribnice na Dolenjskom, na več oblejalom, liki med žganjom. mejstaj na Štajerskom, v na- Takšoga ipa v peč naložijo šom Prekmurji in v Bejloj kra- trnok smolate prkauli, štere jini. (V slejdnjoj so na šajbi de- gorijo z gaustim dimom. Lonlale zvekšoga samo ženske, vej čar nutzatekne vse lüknje na so se pa skoro vsi moški spaki- peči, zatok dim ostane v njej, vali v Meriko.) V té krajinaj so posauda pa dobi črno farbo. najšli zavolé takše ilojce, štera V drügi slovenski krajinaj pozje bila dobra za lončarstvo. Na najo oblejane in nej oblejane, konci 19. stoletja je bilau na barnaste, redeče, zelene in bejSlovenskom eške štiristau maj- le posaude. Ništerni majstri so rédili kákline (kályhacsempe) za peči tö. Slovenski lončarge so vsikdar takše produkte delali, kakše so leko odali. Tau so bile največkrat sklejce, pütre (vrči za formi mali konjov ali medvedge, ništerni pa rédijo figure z indašnje mitologije ali paverskoga žitka tö. Na našom konci slovenske zemlé so bili majstri najbole poznani po svoji tepsaj za gibanico, šticlinaj za mlejko, cedilaj za küjano testau, bidračaj za kuglofe pečti, vrčaj za eci in matüncaj za zmauče. Najvekša posauda panonski lončarov je biu pár, veuki pisker, v šterom so vertinje gvant prale. Inda svejta so lončarge največ svoji posaud odali v svoji delavnicaj, de so pa dosta ojdli po veški in varaški senjaj tö. V našom Prekmurji Majstri so na cejlom Slovenskom delali vrče in v Bejloj krajini so za vodau – v Prekmurji in Porabji so je zvali svoje produkte vömi»pütre« nili za sildje in gra, vodau), štücki (vrči za vino), posaudo so tapripelali v košaj, laboške in piskri. Ništerne po- dostakrat na konjaj. Bili pa so saude so bile tipične za edno takši slovenski majstri tö, šteri krajino, zatok so po nji dobile so svojo blago odavali daleč: svojo ime: na priliko »ljubens- z Ribnice so šli vse do Trsta, s ke sklejce« ali »komendski pi- Komende pa na Tirolsko. skri«. Posaude, štere so verti- V moderni cajtaj so začnili nje vsakši den nücale, so bile lončarge vsefelé tepse za meoblejane od znautra, štere pa sau réditi, štere küjarce leko so za svetke na sto dejvali, so nücajo v svoji električni špajedobile oblejalo od zvüna tö. taj tö. Veuka moda je gratalo Kreativnost slovenski lonča- pečti domanji krü, pri šterom rov se je najbole pokazala pri so ranč tak prav prišle lončarpütraj in štückaj. V ništerni ske posaude. Od konca 1970-i krajinaj so meli vrči (»majol- lejt se je na Slovenskom pá ke«) veuki trbüj, na šteroga furt več in več lüdi spravlalo z so gornamalali čedne misli in lončarstvom, gnesnedén so tö verše. Štajerski majstri so ré- popularni njini produkti. dili tzv. »vragé«, šteri so vrkaj Leta 2002 je mrau slejdjen meli vrajžo glavau s kosmatov porabski lončar Karel Donkecov in badjüsami. Lončarge čec, od tistoga mau se eden z Ljubnoga na Gorenjskom so Slovenec ne spravla več s tauv svoje sklejce okinčali s štrafi v meštrijov v našoj krajini. Za formi numere 8, majstri s Ko- števanovske šaulare držijo lonmende pa so rédili takše tepse čarske tabore, na šteraj je včijo za potice, štere so bile vekše od majstri z Goričkoga in Őrséga. 60 centimejterov. Mabiti pa eden mladenec donk Lončarge kauli dolenjske Rib- dobi volau za tau lejpo, indašnice so delali veuke kotle za njo meštrijo … küjanje palinke, de so pa naj-dmbole po svoji mlašeči špilaj eričilustracija: ni gratali. Eške gnesnedén priMarija Kozar dejo spod njini rauk füčlinge v Porabje, 13. januarja 2022 ŽELEZNA ŽUPANIJA Ledevnica Dostakrat se pravi, ka je mrzlo kak v ledevnici. Najbola tašoga reda, gda stoj doma mrzlo künjo ma. Vej zdaj, kak že nega mraz, tak negajo ledevnice tö nej. Prvin, najbola januara, gda je že voda redno zmrznila, gda je že kusti led grato na mlakaj ali na Rabi, so začnili led rezati. Tau so zato delali, ka prvin nej ka hladilnika nej bilau, ranč tak elektrike tö nej. V Železni županiji so srečni bili, zato ka dosta mlak pa potokov je bilau, gde so leko led žagali, najbola na Rabi. Nej tak na Alföldi, gde je raven pa samo malo vode je bilau. Ledevnice so v zemlau skopane zamanice (zemljenice) bile s ciglami kaulak vösklajene, kaulakvrat pa vrkar s slamov pokrite, največkrat z dječmenovo. Više nji je edna mala zidina stala iz lesa pa z malimi dverami. Te je še posaba nej bila izolacija, pa itak ta slama tak hladno držala ledevnico, ka v leti v najvekšoj vročini so krčmardje hladno piti leko odavali. Pa nej samo zavolo slame so meli tak dugi led, zato tö, ka sploj dosta leda je bilau na ednom küpi. V zimi, gda je najvekši mraz biu, z žagami pa s kaulami so šli na mlake pa potoke. Led rezati se je razmeti trbelo, tau znanje se je od generacije do generacije prejkdavalo. Najprvin so s tapačov edno lüknjo vsekli, tadale, gda je že bilau mesto, mejterske falate so z leda vözožagali. Potejm so te velke falate na kaule sprajli pa pelali v ledevnico. V Porabji so največkrat na Rabo odli, zato ka v mali potokaj nej bilau telko vode pa leda. Na Gorejnjom Seniki so na potok odli led rezat, zato ka pred mlinom je vsigdar velka voda stala, s sterov so mlinsko kolau gnali. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... E-vinjete so zamenjale nalepke Po 13. letih vinjetnega sistema so cestninske nalepke zamenjale e-vinjete. Zaenkrat so na voljo le letne e-vinjete in polletne za motorna kolesa, od februarja naprej pa bodo tudi ostale. E-vinjeto je moč kupiti na spletni strani DARS-a, ki je posebej narejena za nakup elektronske vinjete (evinjeta.dars.si) in tudi na fizičnih prodajnih mestih npr. AMZS in bencinskih servisih, ob nakupu vinjete pa je nujno potrebno posredovati točno registrsko številko (treba jo je vnesti brez presledkov, pomišljajev ali kakršnihkoli drugih znakov, na primer: LJ03SAZ), ki se bo zapisala na potrdilu, ki bo nadomestilo klasično vinjeto. Poleg elektronske oblike je največja novost, da letna elektronska vinjeta ne bo več vezana na koledarsko leto, ampak bo veljala eno leto od datuma nakupa oz. izbranega datuma (maksimalno 30 dni od nakupa). Novost je tudi, da je lastnik ob prodaji vozila upravičen do povračila sorazmernega dela letne vinjete le, če novi lastnik vozila ne bo registriral z isto registrsko številko. Za vožnjo brez elektronske vinjete je predvidena kazen od 300 do 800 evrov, če pa bo voznik neupravičeno prenesel registrsko tablico, na katero je vezana vinjeta, na drugo vozilo, pa je predvidena kazen 500 evrov. Cene elektronskih vinjet so ostale enake, kot so bile doslej. Tako letna vinjeta 2022 za osebna vozila in avtodome (razred 2A) stane 110 evrov, mesečna 30 evrov in tedenska 15 evrov. Letna vinjeta za motor (razred 1) znaša 55 evrov, polletna 30 evrov in tedenska 7,5 evra. Letna vinjeta za kombije, ki imajo nad prvo osjo višino 130 cm ali več (razred 2B), je 220 evrov, mesečna 60 evrov in tedenska 30 evrov. Pisali smo pred 30. lejti (1.) Pod naslovom EŠČE ŠNAJCEK MI JE MOKER sam avtorica etoga pisanja v 1. številki Porabja, stera je vöprišla 16. januara 1992, pisala o tom, kak je bilau te, gda se je za dva dni gorodprla granica med Čöpinci in Verico: »Mnogi se držijo za klobuke, saj veter zavija, kot da ne bi bili na 363 metrov visokem griču, ampak kar na Triglavu. Zadonita madžarska in slovenska himna. Slavnostno prerežejo trakova in mejni prehod je, po dolgih desetletjih čakanja, spet odprt, res le za dva dni, toda vsi upajo, da bodo kmalu dočakali še kaj več. Predsednik krajevne skupnosti Čepinci Aleksander Abraham meni, da ne sme ostati le pri tem, ampak da mora po prehodu Martinje-Gornji Senik priti na vrsto tudi ta. »Včasih je bilo ob tej meji spletenih veliko prijateljskih vezi, fantje in dekleta so se med seboj tudi poročali in zakaj ne bi bilo tako tudi poslej, saj na obeh straneh meje živimo Slovenci.« Zadoni pesem pevcev iz Čepinec in Števanovec. Mnogi ne skrivajo solz. »Ešče šnajcek mi je moker,« pravi Karel Krajcar z Verice, ganjen zaradi petja, besed govornikov in predvsem zato, ker za obisk »žlate« ni bilo treba potovati prek Hodoša, ampak je bilo potrebnih le nekaj korakov. Na drugem transparentu so zapisali: Hočemo Evropo brez meja. In ljudje, ki so se zbrali ob slovesnosti začasnega odpiranja meje, se zavedajo, kaj to pomeni, saj so dolgo živeli ob zastraženi meji. Sicer pa niso prišli le krajani Čepinec in Verice, ampak tudi okoličani. Marija Žlebič je iz sosednjih Budinec. Tudi sama živi ob meji. Spominja se časov, ko tega ni bilo: »Te smo pa lejko šli, gé smo ščeli, zdaj pa tü, gé pistijo.« Ko je bila mlada, so se ljudje vsak dan obiskovali, predvsem peš. Dve teti sta bili poročeni v Porabje, toda zdaj sta že umrli, sorodniške vezi pa so se tudi zaradi težav z mejo razrahljale.« Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök je piso o srečnejšom nauvom leti: »Ljudje z optimizmom pričakujejo, kaj bo prineslo novo leto in se ne ozirajo nazaj. Nekateri si tudi naredijo delati na győrskon radioni. Nej zato najbole, ka smo nej meli prakso pa poštene magnetofone pa djajckali, zavolo drugi lagvi pogojov (feltételek). Dosta bole zato, ka so porabski lidgé dostakrat takši - bili, kak školjke (kagyló) v globkon maurdji. Žmetno je bilau gor odprejti njino düšo. Kak če bi se eške itak bodjali, Naslovnica 1. številke iz leta 1992 letno bilanco o tem, kaj so naredili in kaj bi lahko bolje naredili. Žal so tudi takšni, ki bi najraje še živeli v letu 1991, ko so še imeli službo in ko so družinski dohodki še zadostovali za normalno življenje. Kaj bo pa prineslo novo leto Porabskim Slovencem, še ne vemo natančno. In to je menda tudi dobro, saj smo vsaj do prvega razočaranja lahko optimisti. Zveza Slovencev čaka narodnostni zakon, proračun za leto‚ 92 in odprtje mejnega prehoda Gornji Senik-Martinje. Del Porabskih Slovencev, ki so leta in leta pridno delali v monoštrskih tovarnah, pa med tem izgublja svoje službe. Mi, ki imamo vsaj službe, pomagajmo vsem tistim, ki so v stiski, in tistim, ki so tega potrebni. Pa vseeno mi dovolite, da zaželim vsakemu bralcu Porabja srečnejše novo leto, kot je bilo leto ‚91.« Francek Mukič pa je piso o slovenskih oddajah na győrskom radioni: »Sprvoga, pred več kak desetimi lejtami, je žmetno bilau slovenski program ka je eške „samo” dvajsti lejt minaulo od petdesetij lejt, da so je priganjali. Zavolo njine slovenske materne rejči tö. Pa ka so „jugoslovanski špijoni” pa tak tadale. Pa te pridejo nikši čüdni porabski stvauri, šteri so gor na tau na „Slavskon” ojdli v šaulo, z nikšin čüdnin magnetofonon na plečaj pa je vsefele spitavajo. Ka bi aj uni gučali nutri v tisto škatűlo? Ka pa nej! Ka do nas pa priganjali! Natau miné par žmetni lejt nezavüpanja, pa se tisti, šteri smo delali slovenski radijski program, začnemo baukše počütiti. Nej najbole zato, ka smo dobili elegantne magnetofone, druge moderne aparate, auto, ka nej tarbej pau gneva čakati na Verici, da pá od nikec kakši autobus pride itd. Naše zadovoljstvo je bilau od toga, ka so se biserne školjke (gyöngykagyló) gor odprle! Lüstvo je nutri parvidelo, ka smo mi nej nikši Titovi agenti (Tito-ügynök), liki normalni Porabski Slovenci, šteri bi radi bili, če bi se naša materna rejč ohra- Porabje, 13. januarja 2022 nila. Če bi naše slovenske korenine krepke ostale. Ka se brez korenin eške najvekšo drejvo táposüši. Malo pa eške sprva. Brez korenja pa nika živoga ne more ostati. Človek tö nej. Če rejsan se giba, smegé, guči. . . Vse tau mašinge, robotke tö znajo delati ... Kak pravin, slejdnje par lejt smo srečni bili, ka so se lidgé nej ka nej abali od nas, liki so nas pitali, zvali: Da pa k meni pridete? Mi vas že tö dugo čakamo! Ka aj o kištaj, pune pisem, kart ranč ne gučin. Pa kak so se ništarni pa ništarni domau paščili z nedelske meše, aj ne zamidijo slovenski program. Od 12. januara tadale se slovenske oddaje na győrskon radioni več nedo čüle na srejdnjon vali (középhullám). Največ lüdi nas je tü leko čülo in poslüšalo. Največ lüdi nas zdaj nede čülo in poslüšalo. Po naši informaciji samo malo lüdi v Porabji ma takše radijske aparate, na šteraj je takzvani vzhodni UKV (keleti URH). Naše oddaje do se čüle aucigamau samo na ton vali. Oddajnik v Šoproni de davo na valovni dolžini (hullámhossz) 72,86 megahertzov, oddajnik Kabhegy pa na 72,98 megahertzov. Vaš radio te zgrabi slovenski program, če ma takzvano FMI (OIRT)-škalo, njene numare pa so od 65 do 74. Na drugoj, FM2 (CCIR)-škali, šteroj se pravi zahodni UKV (nyugati URH), tö, od 88 do 104 megahertzov, slovensko oddajo győrskoga radiona nete mogli dobiti. Po nauvon se naš program začne: 9:35. Te pa probajte najti te numare, pa če te si gdakoli kakši radio kipüvali, skrb mejte, aj te numare gorbaudejo. Ka ovak tak zopodimo, če smo že nej, kak v porabskaj cerkvaj, ge se slovensko lüstvo z vogrskimi molitvami priporoča Baugi... Pa se baugdragi tau Njemi dopade?!...« Vküppobrala: Silva Eöry 7 Glasba nas bogati, povezuje, združuje in se oglaša čisto povsod ... MADŽARSKI, HRVAŠKI IN SLOVENSKI GLASBENIKI SKOZI ČAS IN PROSTOR (9) Hrvaška, 2 in Ivan pl. Zajc Še en hrvaški skladatelj in dirigent Ivan pl. (plemeniti) Zajc je neposredno povezan z geografsko tromejo med Hrvaško, Madžarsko in Slovenijo. Rojen je bil na Reki (3. avg. 1832), umrl pa je v Zagrebu, kjer je itak naredil največjo (glasbeno) kariero (16. dec. 1914). Šolal se je na Reki v domačem okolju, saj je bil njegov oče vojaški kapelnik češkega rodu, in na konservatoriju v Milanu. Po šolanju je najprej deloval v rodni Reki kot učitelj na Filharmoničnem inštitutu in dirigent opernih stagionov (tj. v prvi vrsti sezon italijanskih opernih gledališč oz. njihovih skupin, ansamblov s časovno omejenim repertoarjem). Od 1862 si je na Dunaju pridobil priljubljenost z dirigiranjem in s svojimi operetami. Z njimi je že takrat stopil v korak z J. Straussom, F. Suppéjem in K. Millöckerjem. Na pobudo zagrebškega škofa in politika Josipa Jurija Strossmayerja (1815-1905) in književnikov Avgusta Šenoe, Franja Markovića, Ivana Trnskega idr. je sprejel ponudbo, naj v Zagrebu ustanovi Opero in prevzame vodenje šole Hrvaškega glasbenega zavoda. Prvo dolžnost (vodenje Opere) je opravljal v letih 1870-1889, drugo pa v času 1870-1908. Kot skladatelj se je zgledoval po italijanski »operni šoli.« Bil pa je še umetnik bujne in sveže fantazije in je ustvaril odlična dela za glasbeno gledališče. Ta so do danes ohranila izvirno svežino. V nekaterih svojih delih, zlasti v besedilih, si je prizadeval poudariti rodoljubne prvine. Primer tega in takega je zagotovo njegovo življenjsko operno delo Nikola Šubić Zrinjski (1876). Ta je neposredno povezana s sosedi – Madžari, saj ta hrvaška opera v libretu Huga Badalića in po drami nemškega pesnika in vojaka Carla Theodorja Körnerja (1791-1813) v treh dejanjih in osmih slikah slika bitko pri Szigetváru v županiji Baranja leta 1566. V njej šen je npr. celoten panonski svet, Panonija. Višek predstavlja znameniti zbor U boj, u boj!, ki je vsekakor primerljiv z Verdijevo Va, pansiero sull’ali dorate/ Spavaj misel na krilih hitečih iz opere Nabucco. Nekatere motive iz tega svojega napeva je Zajc kot način vodilnega motiva vpletel v prizore, v katerih Zrinjski in njegovi vojaki pogumno in neustrašno pričakujejo sovražnika in se ne bojijo niti smrti. Premiera te opere je bila v ZagSkladatelj in dirigent Ivan pl. Zajc rebu 4. novembra (1832-1914) 1876 v tedanjem ljudse je Nikola IV. Zrinjski, vodja skem gledališču, ki je danes hrvaških in madžarskih sil, Stara mestna hiša. junaško postavil proti prevla- Glavni Zajčev pomen za razvoj dujočim otomanskim silam. hrvaške glasbe je v tem, da je Gre za najbolj priljubljeno delo v času, ko je na Hrvaškem na Rokopis naslovnice Zajčeve glasbene tragedije, opere Nikola Šubić Zrinjski (1876) hrvaške glasbene romantike. Kasneje je imelo prav to Zajčevo delo pomembno vlogo celo v kulturno politični zgodovini. Kasneje je postalo celo simbol neke vrste rodoljubnega navdušenja v boju hrvaškega naroda proti tuji oblasti. Vsekakor gre za še kako enotno in enovito zgodovinsko glasbeno gledališko fresko skupnega geografskega prostora, kakr- glasbenem področju vladala popolna stagnacija, ustvaril hrvaško (nacionalno) Opero s sodobnim repertoarjem in v tem, da je s svojim profesionalnim pedagoškim delom prispeval k odpravljanju diletantizma, tj. nestrokovnosti v glasbi. Zato je obdobje oz. čas med 1870 in 1916 v razvoju hrvaške glasbe dobilo njegovo ime. Sicer pa je bil I. pl. Zajc zelo plodovit skladatelj, saj je zložil več kot tisoč del. V kulturni in še posebej glasbeni zgodovini se le redko zgodi, da ena sama umetniška osebnost več kot štiri desetletja obvladuje glasbo kakega naroda. To se je Hrvatom zgodilo ravno z Ivanom Zajcem in po katerem se imenuje to obdobje ali čas hrvaške glasbe. Vendar ne smemo pozabiti, da to ni samo zaradi Zajčeve velike glasbene nadarjenosti in trdne glasbene izobrazbe, temveč predvsem zaradi splošnih razmer na Hrvaškem v drugi polovici 18. in prvi polovici 19. stol. Skladatelju je bila za zgled italijanska operna šola, zlasti njen največji predstavnik G. Verdi. Tako se Zajc v svojem umetniškem idealu ni držal smeri, zarisane v prejšnjem, ilirskem obdobju, ko so menili, da je lahko samo folklora temelj hrvaške umetne glasbe. Vendar je Zajčeva neizčrpna invencija, vedno bujna in sveža, ob njegovem zanesljivem in obsežnem znanju ustvarila kvalitetna in številna dela. Med njimi opera Nikola Šubić Zrinjski še danes lahko prenese tudi najstrožjo kritično oceno. Resnici na ljubo pa je treba priznati tudi to, da Zajc ni ravnodušno puščal ob strani narodove ustvarjalnosti. Ugotavljal je zunanje značilnosti hrvaške melodike in si prizadeval, da jo je uporabljal v svojih delih. Prav tovrstne refleksije lahko ugotavljamo še v preostalem Zajčevem opusu tako značilnem za neke vrste vsaj posredno kot rezultate s panonsko folkloro, glasbo in plesom. Najdemo jih lahko v (dveh) uverturah, godalnih kvartetih, operetah in operah (Mislav in Ban Leget), Simfonični poemi, klavirskih in komornih delih, Fantaziji polacca za klavir in orkester, glasbeni alegoriji Prvi greh, oratoriju Oče naš idr. (Slika na 1. strani: Skladateljeva delovna soba v Zagrebu.) Prihodnjič: Madžarska 4 in Zoltán Kodály Franc Križnar Porabje, 13. januarja 2022 ... DO MADŽARSKE Nadaljuje se akcija za cepljenje V januarju se nadaljuje akcija za cepljenje, ki je bila v novembru in decembru zelo uspešna. Na več kot sto mestih v državi (v bolnicah v županijskih središčih in v večjih zdravstvenih domovih) so ljudi ob določenih dnevih cepili brez predhodne registracije. Akcija se nadaljuje v mesecu januarju, paciente, ki želijo dobiti cepivo proti koronavirusu, pričakujejo vsak teden ob četrtkih in petkih popoldne ter ob sobotah. István György, vodja strokovne skupine za cepljenje, je poudaril, da je namen akcij, da bi se dvignil odstotek precepljenosti pred novim valom epidemije. V državi je prvi odmerek cepiva dobilo že več kot 6 milijonov ljudi, polovica teh je cepljenih že tudi s tretjim odmerkom. Ministrstvo za človeške vire je domačim zdravnikom obvezno predpisalo, da morajo v mesecu en vikend (v petek in soboto) cepiti svoje paciente. Epidemiologi pravijo, da se bo začel peti val v Budimpešti že ta teden, zanj bo odgovorna različica omikron. Na podeželju se bo začel peti val z nekajtedenskim zamikom. Lani so kupili več rabljenih avtomolibov kot novih Lani so na Madžarskem registrirali več kot 132 tisoč uvoženih rabljenih avtomobilov, kar je za 1,4 odstotka več kot pred enim letom. Novih avtomobilov se je prodalo manj, samo 122 tisoč. Kupci so uvožene, rabljene avtomobile kupovali predvsem v drugi polovici leta, ko je naraslo povpraševanje in avtohiše niso imele zadosti novih avtomobilov. Analitiki pravijo, da se bodo trendi nadaljevali tudi v tem letu, saj bo pomanjkanje čipov trajalo najmanj do polovice leta, v slabšem primeru do konca leta. 8 Bola samo lejpi spomini ostanejo Ani Kürnjek, po možej Labodi, že več deset lejt v Varaši živé, depa ovak je iz Andovec, od Zetjini. Nej mejla nej brata pejški smo odli delat, nej bejo zato aj vretina vö ne posene.« nej avto pa nej motor, menje - Vi ste meli stüdenec? pejnaz bilau, vse smo z rokauv »Mi smo meli eden petnajset delali, kak žetvo tak mlartitev, mejtrov globoki stüdenec, te pa itak človek na stüdenec je nikdar nej vöpote čase tak misli, seno, vsigdar je emo vodau. ka je tau lejpo pa Vrkar na brgej je velka nevola veselo bilau. Živ- bejla, zato ka tam je nej bilau ljenje je žmetno stüdenca, tam so z dola nosili bilau, depa bola vodau pa v dau so krave gonije veselo bilau, li napajat. Sledkar, gda so že zato ka lüstvo je skopali enga za cejli brejg, te eden drügoma je že baukše bilau, depa gda pomagalo, vküp- je süča bila, te je večkrat vöpodržalo, nej so bili seno. Tašoga reda je že vsikši tak nevoškeni rano üšo po vodau, aj telko kak zdaj, zado- leko zagrabi, ka ma za küjati volni so bili s tis- pa za piti dojde.« tim, ka so meli. - Zdaj malo pogledneva te Gda je vekšo stare, črno-bejle kejpe, stere delo bilau, ali si nam vküppobrala. Če je če kakšni oblak dobro poglednemo, na vsej üšo, gda si senau kejpaj je veselo, smeječo sišijo, sausadje, lüstvo dolavzeto, tau rejsan Ani Kürnjek Lábodi že več deset lejt v Varaši živé lüstvo iz vesi tak tak veselo bilau ali samo zanagnauk ti je na volo kejpov se smejejo? pa nej sestre, pa itak nikdar pomauč skočilo. Gnesden, tak »Prvin so se rejdko tjejpi redli, nej bila sama, zato ka dosta mislim, tašo že več nega, pa če najbola samo tašoga reda, gda padaškinj pa padašov mejla. Andovce gledamo, ranč doma- so se ženili, birma pa prva spauTistoga reda je v Andovci dos- njoga lüstva nega.« ved bila ali kaj tašo. Če so pa k ta ramov, sausedov pa lüstva, dobroga lüstva bilau. Steri so eden drügoma pomagali kak pri deli tak tašoga reda tö, gda so v nevauli bili. Kak je nam pripovejdala, lejpe spomine ma s tisti časov, gda je še doma bila, gda je še mlada bila. - Ani, začnili smo nauvo leto, človek tašoga reda malo nazaj pa naprej gleda, kak vidiš ti lajnsko leto pa ka čakaš od nauvoga leta? »Vejš, ka ti povejm, če od lajnskoga leta nede lagovejšo tau nauvo leto, dja sem te že zadovolna. Tau tü istina, če človek nazajmisli, te je vsigdar vse lepšo tisto, ka je že bilau, Tri padaškinje iz Andovec zato ka človek se bola samo na lejpo spominja, lagvo prvin tapozabi. Zato je tak, ka vsig- - Je kakšna taša šega tašoga fotografa Tanayna šli, te so se dar tau pravimo, kak dobro je reda januara, ka ste prvin še na tau kreda dejvali, gvant so bilau, gda smo mladi bili. Tau tam doma v Andovci držali? si tjöjpili ali dali so si zašiti pa istina, gda si mladi, tisti časi »6. januara so na stüdanec vsig- so k frizerki šli. Tak ka tau je so vsigdar lejpi, depa zato dos- dar kurino gorazabili, tau je velko delo bilau, gda so koga ta tašo vse je bilau, ka je nej nej krispan, samo tak vögleda. dolavzeli, zavolo toga je tau dobro bilau, ka je lagovejše Šaupe pa pantlike so gorazve- vsigdar veselo bilau, zato se bilau kak zdaj. Dosta je trbelo zali na mali djelič pa te tauga lüstvo smejalo pa dobre vaudelati kak v fabriki tak doma, so gorazabili na stüdenec, la so bilej. Edno tašo je bilau, gda so se nej smejali, tau je pokapanje bilau. Tau so prvin fejst doladjemali, nej samo pokapanje, šega bejla tau, ka odprejto škrinjo so doladjemali, aj se mrtvec tö dobro vidi.« - Maš več stari kejpov, eden med tejmi je, gda so oča v sodačkom gvanti dolavzeti. »Gda so te tjejp naprajli, potistim nejnadudja so ga Rusi vala, kelko lejt si te stara bila? »Dvadvajsti lejt sem stara bejla, gda sem se oženila pa kraj od rama, vö z vesi odišla.« - Maš en kejp, gde je zabadanje. »Tau je doma pri nas, tau je vsigdar fejst veselo bilau. Lüstvo je lopau vtjüpprišlo, malo so delali, djeli pa pili pa Ani pa njeni mauž, gda sta se zdala pa gda sta ešče samo pajdaša bila zgrabili pa dvej lejta je v Rusičkom bejo. Gda je domau prejšo odtistec, tak je nevauni bejo, ka doma ga je mama kumaj spoznala.« - Ti si sama bejla, nej si mejla nej brata pa nej sestre, kak je bilau tak gorrasti? »Dobro, zato ka dosta padaškinj sem mejla, dosta smo vküpodli, dosta smo odli na veselice, nikdar sem nej bejla tak, ka bi se sama čütila.« - Sto je bejo bola siguren (strogi), mama ali ati? »Mama je bejla bola sigurna, ati, on sploj nej, on je sploj dober bejo, on je name nikdar nej bešejktivo.« - Dva tjejpa sta, gde si dolavzeta, gda si v šaulo odla, gde je tau bilau? »Na ednom smo dolavzeti tisti mlajši, steri smo v andovski folklori plesali. Merkli Kalmana žena, barcetkorca (učiteljica) Magdi so nas včili plesati. V Andovci pred šaulov smo dolavzeti. Na drügom kejpi so nas gospaud Markovič dolavzeli, vse tiste Andovčane, steri smo te v šaulo odli, v nižje razrede.« - Je eden kejp, gda si se zda- Porabje, 13. januarja 2022 so te tak cejli den, do večera ta bili. Največkrat, gda so zgotauvili, so nej domau šli, litji karte so se špilali do paunauči.« - Kejp od trej padaškinj, nej? »Tau smo tri padaškinje, depa na žalost, dvej so že mrle, Dužejnarski Ani pa Trnjaški Magdi. Pomalek, eden za drüdim vsi tapreminemo s tiste generacije. Depa ovak tö, vej pa v Andovca že kumaj par domanji lüstva žive, edni so pomrli, drügi so odišli. Tau je velka baja bejla, ka v Andovca smo kesno dobili avtobus, steri je delavce vozo v Varaš. Zavolo tauga je dosta lüstva odišlo v Varaš ali kama inan se je preteplo, odkec je bola skrjej bilau delat odti.« - Ka misliš, gda je bilau baukše žejvati, zdaj ali prvin? »Tau gvüšno, ka zdaj dosta ležej se žive, samo tau je baja, ka lüstvo se je spreminaulo, nevoškeni so, vsigdar več majo, več njim trbej, že so nej taši, kak so prvin bili. Prvin je bola srmastvo bilau, depa bola so se poštüvali, bola veselo so žejvali pa frtau telko so nej meli, kak gnesden lüstvo ma.« Karči Holec 9 Od inda v gnešnji čas - 14 Pripovejsti od stari Slavov V našom vandranji od inda v gnešnji čas smo vidli, kak so naši stari Slavi kakšno ménje najšli, si ga vözbrodili. Pri imenaj dvanajsti mejsecov v enom cejlom leti je ranč tak bilau. Gnes nam latinska imena gučijo, v sterom mejseci smo, depa inda je vcejlak ovak bilau. Poglednimo si, kak so se mejseci indasvejta zvali pa zakoj so ranč takšo ménje meli. Od zime do sprtolejtja Gnesden se prvi mejsec v Pa smo znauva pri tom, ka süšec v drugi slovenski V tretjom mejseci se sprtolejt začne, depa kakši snejg leko eške vsigdar spadne leti januar zové. Tau ménje je po rimskom baugi Janusi daubo. V našoj staroj rejči je januar nej samo eno ménje emo. Poznamo ga kak prosinec, sečen pa eške zimec, lednik, snežnik, prvnik pa tak naprej pa tak tadale. Depa mi se pri dvej najbole poznani stavimo, njiva poglednemo. Prosinec v sebi prosau nosi. Zvejkšoga vala tau tumačenje, ka se je v tom časi na velke prosau prosilo. Zaprav se je zvekšoga iz prosa gesti na stoli melo. Že smo od toga pisali, ka prosau je pri stari Slavaj najbole naprej valaun bilau. Drugo menje je sečen gé. Ja, drejve so se sejkati, podejrati začnile. Od toga tou ménje pripovejda. Depa v eni krajinaj je tau ménje že za drugi mejsec, za februar valalo. Njegvo najbole poznano staro ménje je svečen, ledene svejče vseposjedi doj visijo. Leko tau tö, ka iz kakši drugi svejč je ménje vöprišlo. V naši krajini je bole poznano ménje süšec bilau. krajinaj je tretji mejsec se tak zvau. Süšec od toga pripovejda, ka snejg se že topiu, süja zemla pod njim operajo, nisterno bildje že cvesti začne. Našo staro ménje se tö iz vegetacije »narodilo«; mali traven. Tau ménje v sebi nosi malo pa travo tö. Pa ranč trava je eške nej tak velka, kak je v njegvom starejšom brati, mesjeci maji gé. Zato ka mejsec maj se v našoj staroj rejči velki traven zové. Že vejmo, ka krajine so kakšomi mejseci drugo, svoje ménje dale. Tak se za maj skrak Mure pa Rabe mali risaušček tö pravlo. Depa mali traven eške tö kakšo svojo staro ménje ma, kak so travnjek, jurjevščak, štrnik pa eške bi se ji najšlo. Juniji se v naši krajini ivanšček pravi. V Sloveniji pa je bole kak rožnik poznani. Od toga nej trbej kaj na velki tumačiti, zakoj rožnik. Dosta bole staro menje pa bobocvejt geste. Bob je staro bildje, gra je njegva žlata. Depa bob Našo staro ménje za apriliš se je tö iz vegetacije »narodilo«: mali traven pa ga je žedno pila. Pa če smo že v tretjom mejseci, poglednimo, kak se je eške zvau, kak so ga po indašnjo zvali: brstnik, ranoživen, veternik … Od sprtolejtja do vraučoga leta Ménje aprila iz latinske rejči aperire vöpride. Ta rejč pa goroperanje znamenüje. Ranč zatoga volo, ka se cvejti že bole na velki so naši stari pauvali, eške prva je gra iz Merke prišo. Naš bob je v madžarskoj rejči dau ménje za gra, bab. Seme od boba se že v tretjom mejseci v zemlau dava, brž kaliti začne pa dosta prva kak gra se dozori. Sedmi mejsec že velko delo na njivaj pa paulaj prosi. Zato nej čüdo, ka se mali srpan zové, prve žetve se začnejo. Srpan pa samo za- toga volo, ka naši stari so kose eške nej poznali, s srpom se je želo. Logično je, ka nin mora tö velki spran biti. Ja, mejsec avgust je velki srpan, v njem se že na velki krma kosi, se na paulaj ženje. Ovak pa eno pa drugo gnešnje poznano ménje julij pa avgust iz Od oktaubra ta do zime Deseti mejsec je kak vinotok poznani. Ja, vino se zori, pretakati ga trbej, ka se ne skvari, po polaužkaj vonjati ne začne. Depa v oktaubri v lasej že listje se z drejv na zemlau spiščava. Inda so ga na velko grablali, ga v štalaj pa glejvaj ži- V aprili v logaj skrak vode na velke čemaž ali medvedov česnek raste. Po tejm takši diš kaulak dé, kak bi človek v česnekovo župo nut spadno dvej rimski časarov pride; prvi je Julij Cezar, drugi je časar Avgustus biu. Bole nauvo menje za august, stero iz tradicije krščanstva vöprijde, je mešnjek. Vejmo, zavolo velke meše, depa tau s starimi Slavami nika vküper nema. Žetve so se zgotovile, sad trbej gor brati, doj trgati. V septembri se leto v gesen obrne. Leko ranč zatoga volo se deveti mejsec poberuh zové, poberuh-pobejrati. Po nekši tumačenji aj bi Poberuh pau-baug biu. Ranč tisti, steri gor pobejra. Mi vejmo, ka človek iz zemle gor bere pa iz djablani djapke doj bere. Tej mejsec pa eške eno trno interesantno ménje ma, tau je kimavec. Tö pri njem se zmejs teorija od boga najde. Zdaj pa če tau rejč kimavec v našo domanjo obrnemo, bi septembri klumavec leko prajli. Kimati tau klumati znamenüje. Pune vejke nam v vötri klumajo, klumajo, aj sad z nji doj poberemo. Porabje, 13. januarja 2022 vini za »postelo« polagali. Tak iz eške bole stari časov je deseti mejsec emo menje listognoj. Pravijo, ka gnoj z listjom je biu najbaukši za zemlau. Na, enajsti mejsec nam malo v našo tumačenje nut skače. Un se tö listopad zové, gda se z listjom tau godi, ka smo točkar napisali. Leko pa eške ena teorija gé, ka so oktaubra z gnojom iz listja prazne njive pa paula gnojili. Kakoli že, za té mejsec eške eno ménje najdemo, tau je kozoprsk. Tau nika drugo ne znamenüje, kak tau, ka koze so se v tom časi plodile. Té slejgen tau rejči -prsk je tau, ka kozel seme v kozo prskne, jo za brejo naredi. Naš kraug se z dvanajstim mejsecom zgotovi. Zvekšoga se njemi po staro gruden pravi, gda zorana zemla v grüde zmrzne. Vsikšo staro menje nam od toga pripovejda, kak so lidge z zemlau zvezani bili pa s tejm, ka vse se kaulak nji godi. Miki Roš 10 Novo temeljno delo o svetih Cirilu in Metodu »Bodita nam, brata, zdrava, svet’ Ciril in svet’ Metod,« sem se takoj spomnil prvih verzov cerkvenega napeva o svetih solunskih bratih, ko sem prvič vzel v roke novo, izčrpno monografijo akademikinje prof. ddr. Marije Stanonik z naslovom »Sveta Ciril in Metod v slovenski književnosti in narodovem spominu«. Pesem sem na neki cerkveni prireditvi v Porabju slišal od ljudskih pevcev z Gornjega Senika, kjer sta slovanska apostola naslikana tudi v notranjosti katoliške cerkve. Vse to dokazuje, da je spomin na Cirila in Metoda še kako živ tudi v krogu Slovencev na Madžarskem. Obsežno delo je v lanskem letu na 685. straneh izšlo pri založbi Družina in je sad več kot tridesetletnega predanega raziskovanja avtorice. Marija Stanonik je po lastnih besedah gradivo od samih začetkov zbirala z namenom, da ga sistemizira glede na vlogo svetih bratov v zgodovini, Cerkvi, jeziku in književnosti, zaradi obsežnosti vseh teh vsebin pa se je končno omejila na motiviko Cirila in Metoda v slovenski slovstveni folklori in literaturi – torej na področji, na kateri se sama najbolje razume. Uvodoma lahko v monografiji marsikaj preberemo o mestu svetih bratov v slovenski zavesti, med drugim tudi o njunem češčenju na slovenskih tleh. Sledijo tri osrednja poglavja o Cirilu in Metodu v slovenski prozi, dramatiki in poeziji, ki ob podrobnih vsebinskih povzetkih prinašajo tudi marsikateri navedek iz obravnavanih del. Med predstavljenimi stvaritvami je za nas morda najbolj zanimiva krajša pripoved »Filozof Konstantin in razbojniki«, ki jo je v reviji »Oznanjenje« leta 1982 objavil prekmurski rojak, pokojni škof dr. Jožef Smej. V monografiji najdemo več vrinkov iz časopisa Porabje ali Slovenskih koledarjev kot na primer objavo očenaša v glagolici ali posnetka o spomeniku svetih bratov oziroma panonskih knezov Pribine in Koclja v Zalaváru. V poglavju o folklor- ni motiviki navaja avtorica celo odlomek o srečanjih Cirila in Metoda s starimi Madžari, in sicer v prevodu Marije Kozar v porabsko slovensko narečje. V poglavju o prisotnosti svetih solunskih bratov v slovenski Marija Stanonik se ne zadržuje le pri književnih delih v klasičnem pomenu besede, v njeni monografiji lahko spoznamo na primer tudi strip o svetih bratih iz Beneške Slovenije. V treh desetletjih je avtorica zbra- Razstava modelarja Franca Pala Časovni stroj, kolo, planetarij … Do spomladi leta 2022 bo v preddverju lendavske gledališke in koncertne dvorane na ogled razstava izdelkov iz lesa modelarja Franca Pala iz Lendave. Razstavo je ob pomoči domače občine pripravila Zveza kulturnih društev Lenda- Franc Pal je po poklicu metalurški modelar, zaljubljen v les in modeliranje v lesu Redna članica SAZU prof. ddr. Marija Stanonik v svoji monografiji razkriva neizbrisne sledi, ki sta jih Ciril in Metod pustila v slovenski kulturni zavesti dramatiki se avtorica ne omeji le na dramska dela v ožjem pomenu besede, temveč se posveti la številne napise na razglednicah, zvonovih in kapelicah – in celo na nekem nagrobniku v Prlekiji. Monografija nadalje prinaša cerkvene legende in ljudske anekdote, med drugim o tem, zakaj so madžarski arheologi po drugi svetovni vojni začeli iskati ostanke Blatenskega kostela ravno blizu današnje vasi Zalavár. Tudi preprosto slovensko ljudstvo se je rado spominjalo svetih bratov, avtorici monografije je uspelo zbrati zmerljivke, šaljivke, Sveta solunska brata sta postavila temelje pregovore in celo slovanski književnosti in kulturi – bistveno sta uganko o njiju. V zaznamovala tudi slovensko narodno identiteto kmečkem spominu pa so ostale tudi vsem stvaritvam, namenje- številne pripovedke o Cirilu nim odrski postavitvi. Odsek, in Metodu, in sicer z različno ki obravnava mesto Cirila in tematiko. Naše zanimanje lahMetoda v slovenski poeziji, pa ko še posebej vzbudi obsežno prinaša pesmi v kronološkem poglavje o folklorni motiviki o zaporedju po desetletjih: od 30- poti solunskih bratov v Rim – ih let 19. stoletja vse do konca od Prekmurja preko Štajerske 20. stoletja. Predstavitvi posa- in ljubljanske okolice vse do meznih pesniških stvaritev sle- Primorske. di navedba vsebinskih motivov, Monografija prinaša bogato ki se navezujejo na tematiko slikovno gradivo, ki vsebuje svetih bratov. upodobitve Cirila in Metoda na va. Med izdelki so tudi prave tehnične mojstrovine, vsi pa so estetsko oblikovani. Na ogled so med drugim časovni stroj, kolo, violina, letalo, osončje, lesorezi in kipi. Razstavili so tudi planetarij, ki ga je dokončal pred nedavnim. Franc Pal, ki ga prijatelji in znanci kličejo Feri, se je z ljubeznijo do lesa srečal že v osnovni šoli. Rodil se je leta 1950 v Gaberju, a se je s starši še kot otrok preselil v Lendavo. Pri petnajstih letih je naredil že iz lesa miniaturni moped, jadrnico, avtomobil in drugo. V Ljubljani se je izučil za metalurškega modelarja, a je po izobraževanju odšel na delo v Avstrijo, potem pa v nemški Ingolstadt. Leta 1979 se je vrnil v Gaberje, kjer je skupaj z očetom in bratom odprl družinsko podjetje, ki je izdelovalo modele za takratno livarsko industrijo po vsej nekdanji Jugoslaviji. Franc Pal je razložil, da je časovni stroj izdelan iz 3500 delov. Prikazuje gibanje Zemlje z Luno okrog Sonca v resničnem času z mnogimi podrobnostmi: od sekunde do minute, ure, dneva, meseca in leta. »Leseno kolo je narejeno po moji zamisli in sem ga izdeloval dve leti. Je vozno in sem z njim prevozil 500 kilometrov. Dizajn je prav tako inovativen in edinstven. Narejeno je iz lesa gabra in javorja, kolesa pa so iz oreha. Je tudi z lesenimi zavorami, ročaji in stopalkami,« je še povedal Franc Pal. Besedilo in fotografiji: Jože Gabor freskah, vitražih in celo razglednicah, med listanjem izdaje pa lahko spoznamo tudi marsikateri kip obeh svetnikov ali njima posvečene kapelice. Bibliografija na koncu knjige obsega kar 60 strani, kar prav tako priča o marljivosti, poglobljenosti in temeljitosti avtorice. Nedavno objavljeno monografijo – tudi zaradi njene enciklopedičnosti – priporočamo vsem slovenskim bralcem v panons- Porabje, 13. januarja 2022 kem prostoru, kajti kakor je Marija Stanonik v svoji uvodni besedi o Jožefu Smeju zapisala: »je bila njegova materinščina najbližja jeziku, ki sta mu po prihodu na slovansko ozemlje prisluškovala Ciril in Metod, saj je bil iz Prekmurja, ki je bilo v tistih davnih časih nekaj časa pod vladavino kneza Koclja.« -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 14. 01. 2022, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 10.30 TV-izložba, 10.45 Kuharija na kubik: Ravioli, kuharska oddaja, 11.15 TV-izložba, 11.30 Moj pogled na znanost: Življenje z roboti - prof. dr. Marko Munih, dokumentarna oddaja, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Želite, milord? (III.): Dan na deželi, britanska humoristična nanizanka, 14.30 TV-izložba, 14.45 Prisluhnimo tišini: Slovenska ustava za vse ljudi!, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.00 TV-izložba, 15.15 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.55 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenski magazin, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz,18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Zimski pozdrav, 21.25 OdBita pot: Mehika, popotniška oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Pariz, Teksas, koprodukcijski film, 1.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.00 Napovedujemo PETEK, 14. 01. 2022, II. spored TVS 6.00 Napovedujemo, 8.45 Videotrak, 10.00 Dobro jutro, 12.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 14.05 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.45 Nordijsko smučanje svetovni pokal: smučarski tek, sprint, 16.30 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, 17.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 18.30 New neighbours - Novi sosedje: Učenje češčine, dokumentarna oddaja, 19.05 V osrčju razbitin Titanika, francoska dokumentarna oddaja, 20.05 Ingrid gre na zahod, ameriški film, 21.45 Na njenih ramenih, ameriški dokumentarni film, 23.20 Zadnja beseda! - izbor, 0.15 Videonoč SOBOTA, 15.01.2021, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program, 10.20 Infodrom, otroški in mladinski program, izobraževalna oddaja, 10.35 Skoraj nikoli: Koncert, 11.05 Kapucar, nanizanka, 11.20 TV-izložba, 11.35 Informativna oddaja, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? informativni program, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, 13.50 Podjetno naprej: Sončni raj, kmetovanje in turizem, izobraževalni program, 14.25 TV-izložba, 14.40 Prisluhnimo tišini: Zvok, ki nikoli ne utihne, 15.00 Čarobna števila - skrivnostni svet matematike s Hannah Fry: Števila kot bog, 16.00 Rojaki, dokumentarni program, 16.30 Na vrtu, izobraževalni program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.50 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, verski program, 18.40 Kuhar Štef, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.05 Beli vran, film, 22.10 Poročila, Šport, Vreme, 22.35 Donbas, film, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2:00 Napovedujemo SOBOTA, 15.01.2021, II. spored TVS 6.00 Pričevalci: Jože Pugelj, Informativni program, 9.10 Deskanje na snegu: Tekma mešanih dvojic, svetovni pokal, 10.40 Alpsko smučanje (Ž): Smuk, svetovni pokal, 12.25 Alpsko smučanje (M): Smuk, svetovni pokal, 14.25 Biatlon (M): Štafeta, svetovni pokal, 15.55 Nordijsko smučanje (M): Smučarski skoki, ekipna tekma, svetovni pokal, 17.50 Deskanje na snegu: Tekma mešanih dvojic, svetovni pokal, 20.00 Rokomet: Slovenija - Danska. evropsko prvenstvo, 22.15 Košarka: FMP - Cedevita Olimpija, liga ABA, 22.55 Janis - otožna deklica, dokumentarni program NEDELJA, 16.01.2022, I. spored TVS 7.00 Otroški program, 10.55 TV-izložba, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalni program, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Zimski pozdrav, 14.50 OdBita pot: Mehika, potopis, 15.20 Rudi na kolesu, komedija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 V petek zvečer, zabavna oddaja, 17.35 Družina Jazbečjak, risanka, 17.55 Čez planke: Mit o kralju Matjažu, potopis, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Leninov park, nadaljevanka, 20.50 Intervju: prof. dr. Matej Accetto, intervju, 21.40 Poročila, Šport, Vreme, 22.10 Ubij Indijanca v otroku, dokumentarni program, 23.10 Za lahko noč: Janez Dovč & Sounds of Slovenia: Šentjanževo, kulturno-umetniški program, 23.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 23.45 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 0.40 Napovedujemo NEDELJA, 16.01.2022, II. spored TVS 6.00 Napovedujemo, 6.30 Duhovni utrip, 06.45 Koda, izobraževalni program, 7.15 Ugriznimo znanost, izobraževalni program, 7.40 Alpske vasi: Avstrija, dokumentarni program, 8.10 Alpske vasi: Francija, dokumentarni program, 8.40 Glasbena matineja: Mladi virtuozi: Alexander Gadjiev, kulturno-umetniški program, 9.15 Ambienti, 10.10 Alpsko smučanje (M): Slalom, 1. vožnja, svetovni pokal, 11.25 Alpsko smučanje (Ž): Superveleslalom, svetovni pokal, 12.05 Nordijsko smučanje (Ž): Smučarski tek, 10 km - zasledovalna tekma, svetovni pokal, 12.40 Biatlon (Ž): Zasledovalna tekma, svetovni pokal, 13.25 Alpsko smučanje (M): Slalom, 2. vožnja, svetovni pokal, 14.40 Biatlon (M): Zasledovalna tekma, svetovni pokal, 15.55 Nordijsko smučanje (M): Smučarski skoki, svetovni pokal, 17.50 Rokomet: Portugalska - Madžarska, evropsko prvenstvo, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Gospa sapiens, dokumentarni program, 20.55 Sedem let Lukasa Grahama, 22.05 Nevarni ples, 23.35 Čez planke: Mit o kralju Matjažu, dokumentarni program, PONEDELJEK 17.01.2022. I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja duha, verski program, 10.40 TV-izložba, 10.55 Kuharija na kubik: Ribji brodet, kuharska oddaja, 11.20 Moj pogled na znanost, dokumentarni program, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Želite, milord? nanizanka, 14.30 TV-izložba, 14.45 S-prehodi, 15.15 Dober dan, Koroška, 15.45 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Podjetno naprej, izobraževalni program, 18.00 Kepice, risanka, 18.10 Pujsa Pepa, risanka, 18.20 Vem! 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, magazin, 21.00 Studio City, Magazin, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Pisav, 23:30 Glasbeni večer: Simfonični orkester RTV Slovenija, Mario Hossen in Rossen Milanov (W. A. Mozart, N. Paganini), 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1:40 Napovedujemo PONEDELJEK 17.01.2022. II. spored TVS 6.00 Napovedujemo, 9.20 Videotrak, 10.15 Dobro jutro, 13.10 Prisluhnimo tišini, izobraževalni program, 13.45 Zadnja beseda! 14.30 OdBita pot: Mehika, potopis, 15.10 Ljudje in zemlja, izobraževalni program, 16.10 Veronika in Friderik, dokumentarni program, 17.35 Rokomet: Črna gora - Slovenija, evropsko prvenstvo, 20.20 Rokomet - evropsko prvenstvo, 22.00 Dediščina Evrope: Prigode mladega Voltaira, nadaljevanka, 22.55 Podjetno naprej: Civis, usposabljanje za varnost pri delu, izobraževalni program, 23.30 Videonoč TOREK, 18.01.2022. I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Pisave, kulturno-umetniški program, 10.35 TV-izložba, 10.50 Kuharija na kubik: Rižota z morskimi sadeži, izobraževalni program, 11.25 Moj pogled na znanost: Kdo se oglaša? dokumentarni program, 11.55 Tednik, informativni program, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Želite, milord? nanizanka, 14.30 TV-izložba, 14.45 Duhovni utrip, 15.00 TV-izložba, 15.15 Lučka – Pitypang, informativni program, 15.45 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, izobraževalni program, 18.00 Tib in Tamtam, risanka, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem! razvedrilni program, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Kukavici, nanizanka, 21.10 Dan nič, dokumentarni program, 22.10 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.15 Pričevalci, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska Porabje, 13. januarja 2022 OD 14. januarja DO 20. januarja kronika, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo TOREK, 18.01.2022. I. spored TVS 6.00 Napovedujemo, 10.00 Videotrak, 11.15 Dobro jutro, 14.10 Slovenski magazin, 14.40 Avtomobilnost, 15.15 Svet ni vedel, da je pristal v pesmi, dokumentarni film, 16.25 Čez planke: Mit o kralju Matjažu, dokumentarni program, 17.50 Rokomet - evropsko prvenstvo, 19.35 Dokumentarni feljton, 20.00 S ščepcem soli, dokumentarni film, 20.55 Film tedna: Ustanovitelj, 22.55 Kaj govoriš? = So vakeres? informativni program, 23.15 Spolne sužnje v katoliški cerkvi, dokumentarni program, 0.15 Videonoč SREDA, 19.01.2022, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Koda, 10.30 TV-izložba, 10.45 Kuharija na kubik: Jetrca s pire krompirjem, 11.15 TV-izložba, 11.30 Moj pogled na znanost: Zdravje iz narave - prof. dr. Samo Kreft, dokumentarni program, 11.55 Studio City, informativni program,13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Želite, milord? nanizanka, 14.30 Osmi dan, 15.05 Rojaki, dokumentarni program, 15.30 Mostovi - Hidak, informativni program, 16.00 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Izzivi srebrne generacije: Starejši in sodobne tehnologije, dokumentarni program, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Zofka Kveder: Njeno življenje, 18.05 Bela in Sebastijan, risanka, 18.20 Vem! 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Matematikove prigode, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Sveto in svet, 23.50 Izzivi srebrne generacije: Starejši in sodobne tehnologij, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo SREDA, 19.01.2022, II. spored TVS 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 10.00 Lučka – Pitypang, 10.30 Dobro jutro, 13.25 Marko Hatlak & FUNtango, kulturno-umetniški program, 14.25 Ambienti, 15.10 Andrej Šifrer: 40 let norosti in Moj žulj, 17.50 Alfred & Sofie, dokumentarni program, 18.50 Gospa sapiens, dokumentarni program, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Moj klasični hit: Tomo Križnar, 20.10 Svetovni Wagner: iz Bayreutha v svet, dokumentarni film, 21.15 Moje mnenje, informativni program, 22.05 Telesni stražar, 23.20 Najgloblji zemljan v kopalkah, dokumentarni program, 0.45 Videonoč ČETRTEK, 20.01.2022. I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Izzivi srebrne generacije: Starejši in sodobne tehnologije, 10.30 TV-izložba, 10.45 Kuharija na kubik: Šparglji z jajcem, 11.15 TV-izložba, 11.30 Ogenj znanosti, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Želite, milord? nanizanka, 14.30 TV-izložba, 14.45 Slovenci v Italiji, 15.15 Brez meja - Határtalan, 15.45 TV-izložba, 16.00 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, 17.55 Na kratko, 18.05 Reaktivčki, risanka, 18.20 Vem! 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.25 Dediščina Evrope: Prigode mladega Voltaira, nadaljevanka, 0.30 Ugriznimo znanost, izobraževalni program, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Napovedujemo ČETRTEK, 20.01.2022. II. spored TVS 6.00 Napovedujemo, 8.45 Videotrak, 10.00 Dobro jutro, 12.50 Sveto in svet, verski program, 14.05 Biatlon (M): Posamična tekma, svetovni pokal, 15.45 Zimski pozdrav, 17.20 Dvoranski nogomet: Kazahstan - Slovenija, evropsko prvenstvo, 19.30 New Neighbours - Novi sosedje: Hiša boja, dokumentarni program, 20.05 Kraljice Oranga, dokumentarni program, 21.00 Avtomobilnost, izobraževalni program, 21.30 Ambienti, 22.00 Mladi plesni talenti: Mladinska skupina Kazina, 22.15 Slovenska jazz scena: Jumbo Big band, gostovanje Big banda RTV Slovenija v Novem Sadu, 22.50 B. Cullberg: Don Kihotove sanje, 23.45 Videonoč Pod Srebrnim brejgom … pripravljenost sodelovati na občasnih strokovnih izpopolnjevanjih. Pri ocenjevanju vloge pomeni prednost: poznavanje slovenskega knjižnega jezika strokovna kvalifikacija. Svoji vlogi priložite naslednje dokumente, potrdila: kratek življenjepis in vizijo strokovnega dela potrdilo o nekaznovanosti, ki ni starejše od 3 mesecev Primerno zdravstveno stanje – udeležba na pregledu na medicini dela v času zaposlitve. Radio Monošter razpisuje prosto delovno mesto slovenskega radijskega novinarja za nedoločen čas. Plača, nadomestila: plača v skladu z odobrenimi sredstvi v proračunu ustanove in sistemom drugih nadomestil oz. dodatkov k plači. Trajanje delovnega razmerja: zaposlitev za nedoločen čas na osnovi Zakona o delovnih razmerjih. Vrsta zaposlitve: polni delovni čas (40 ur na teden). Kraj opravljanja dela: Železna županija, 9970 Monošter, Gárdonyi u.1. Kompetence, ki pomenijo prednosti: delo v skupini, vztrajnost, mobilnost. Opis del in nalog: urejanje novic, pisanje poročil, priprava intervjujev na terenu oziroma izvajanje vseh aktivnosti za Radio Monošter, ki so povezane z oddajanjem radijskih programov, samostojno urejanje pripravljenega gradiva za objavo, poznavanje osnov studijske tehnike ter vklopa in izklopa oddajniške opreme, vključitev v program in nadzor nad izvajanjem programa. Razpisni pogoji: sposobnost navezovanja stikov razgledanost novinarske-reporterske veščine samostojno delo (iskanje tematik, oseb za intervjuje) odlično poznavanje porabskega in/ali goričkega (prekmurskega) slovenskega narečja vsaj srednješolska izobrazba vozniški izpit B-kategorije osnovne računalniške spretnosti TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Dokumenti, potrdila, ki jih je treba priložiti k vlogi: fotokopija potrdila o šolski izobrazbi, pridobljenih kompetencah in znanjih, potrdilo o nekaznovanosti. Datum nastopa dela: delovno mesto je možno zapolniti takoj. Delodajalec odreja 3-mesečno poskusno delo. Rok za oddajo prijave: takoj. Nadaljnje informacije v zvezi z razpisom delovnega mesta: Attila Bartakovics po telefonu 06-94-554-125 ali 06-30-338-9338. Način oddaje vloge: po pošti na naslov: Radio Monošter (9970 Szentgotthárd, Gárdonyi u.1.). Na ovojnici prosimo navedite »RAZPIS«. Način ocenjevanja prispelih vlog na razpis: delodajalec. Rok za odločanje o vlogah: takojšen. Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB … kultura najbole naprej v tom leti pride. Istina, ka nauvi betek se neške pa neške dojstaviti, ka slovenski politični obraz skur več niške ne pozna, ka so se že kampanje za volitve (választás) začnile, ka vse je drakše pa drakše, ka se lidge tadale talajo na naše pa njigve, ka obečanja najbole prejgnji zvekšoga samo obečanja ostanejo. Depa kak povejdano, dva velkiva človeka, steriva sta kuturo najbole visko zdigavala, leto 2022 za svoje dobita. Od toga rejsan neka več trbej prajti. Starejši od obej je Giuseppe Tartini, violinist pa komponist. 330 lejt nazaj se je v Pirani naraudo, vcejlak skrak maurdja njegvi kip stodji, na istom trgi njegvi ram tö, v sterom se je narudo. Velki majster svojga inštrumenta je za seuv kaulak 130 koncertov püsto. Zvün toga je vcejlak nauve sisteme za igranje na violini vönajšo. Vela za očo trilčka, njegvoga celau vrajži trilček zovejo. Drugi, steromi de tau leto posvečeno, je velki, eden najvekši, arhitekt Jože Plečnik. Njemi de v taum leti 150 lejt, ka se je naraudo. O njem so knjige pa knjige bile napisane. Tak mi samo neka drauvnoga o Jožeti Plečniki napišemo. Delo je v Beči, v Pragi pa po cejloj Sloveniji. Gda si gnes človek vse od njega pogledne, si samo leko brodi, kak je v svojom živlenji vse tau sploj naredo. Najbole skrak Srebrnoga brejga stodji cerkev v vesi Grad na Goričkom. Skur vse, ka se nut v njoj vidi, je Plečnikovo delo. Malo bole v dolini, v Bogojini (v njoj se je Jožef Košič naraudo) je cejla cerkev njegvo delo. Turisti od blüzi pa daleč jo gledat ojdijo. Gnes leko vse se vidi, kak nauvi arhitekti pri svojom deli vse indašnje dojpoderejo pa nauve rame ali kaj drugo naredijo. Jože Plečnik je ovakšen biu. V pismi svojomi brati je piso: »Bogajnski plebanoš Baša šké, aj staro romansko cerkev vcejlak doj porüšiti dam, na njenoj mesti pa nauvo cerkev aj napravim. Brat moj, nemam srca vničavati tisto, ka so lidge stau pa stau lejt pred meuv naprajli.« Ja, rejsan je tak bilau. Plečnik je odišo iz Bogojine, nej škeu stare cerkve podrejti. Za eno par lejt ga plenaboš Baša nazaj pozové pa njemi povej, aj dela, kak šké. Stara cerkev je zdaj kak ena aula, skozi stero se v nauvo cerkev pride. Tartinijevo pa Plečnikovo leto 2022 nede samo slavilo dva velkiva človeka. Od njiva do se najbole mladi spoznavali z arhitekturo, z njeno funkcijo, z varvanjom arhitekturne erbije. O Tartiniji do simpoziji, koncerti, turistične pauti, v šaulaj de se več od njega pripovejdalo. Z vsejm tejm škejo arhitekturo bole popularno naprajti. Nej pa trbej popularne smučarske skoke delati. Za tau skrb mlada garda ma, stera na smučaj skače. Najbole dva mladiva Lovro Kos pa Timi Zajc tau delata. Ranč Lovro Kos pa je v svojoj prvoj sezoni največi stopaj naprej naredo. Daleč naprej od nesterni najvekši vej leteti, nej več samo skakati. Té nauvi rod znauva zdigava zanimanje za té šport, v sterom so Slovenci neka lejt nazaj najbaukši bili. Generacije so se mogle vöminiti, tak je vsigdar, gda nega takši rezultatov, kak bi je publika škela. Naš Srebrni brejg vse takše o kulturi pa športi trno rad vidi pa čüje. Neka njemi pripovejda, ka vse takše lidam vekšo volau do živlenja dava, bole batrivni skauzi te lagve betežne čase gratajo. Zatoga volo je tö veseli, kak lidge vse bole vidijo, se je vse bole prime, kak leko vse takše pozitivne lidi vkraj od političnoga bojnanja odpela, se vse takše doj stavi. Istina, ka na njem eden Plečnikov ram ne stodji, na njem je Tartini nej ločec od violine vlejko, depa dun vej, ka je dobro gé. Miki Roš