Odgovorna urednica NT Milena Brečko Poklič Urednica NT Tatjana Cvim ŠT. 35 - LETO 55 - CELJE, 31. 8. 2000 - CENA 300 SIT - 23 KUN vrnitev v srednji vek. stran 25 Z rožami odišavljena voda v velikem čebru je vabila gospodo Celjsko, zale deklice pa so med kopanjem poskrbele, da gospoda ni pogrešala ne jedače ne pijače. BOG, DAJ NAM DEŽJA! zaradi suše uničenim pridelkom tudi dež ne bo veliko pomagal. Stran 2. ra TRENUTEK ZAZNAMUJE ŽIVLJENJE Traktorska nesreča je Branka Zupanca priklenila na invalidski voziček, stran 12. DVIGANJE PRAHU NA STRANICAH Protestni shod krajanov zaradi peskokopa. Stran 4. BOLNA CELJSKA REGIJA Zaradi bolniške je vsak dan doma več kot 6 tisoč ljudi. Stran 5. ŠOLSKI ZVONEC v novo šolsko leto z nekaj novostmi v šolah na Celjskem. Stran 4. 2 AKTUALNO Bog, daj nam dežja! Žal pa tudi dež po besedah kmetijskih svetovalcev ne bo vec veliko pomagal, saj je pridelek uničen škoda, nastala predvsem zaradi dolgotrajne suše v ju- niju in sedaj avgustu, je veli- ka. Kmetje so vse bolj obu- pani, saj dežja ni in ni. Ven- dar pa sta suša in ponekod toča že naredili svoje. Naj- huje je prizadeto travinje, sadno drevje, trta in hmelj, kmetje in strokovnjaki pa vse bolj opozarjajo tudi na pospešeno zmanjševanje čred živine, za katero pri- manjkuje osnovne krme. Travniki so prizadeti, dejan- sko ožgani od sonca. Če je bila že prva košnja okrnjena in otava slaba, za tretjo koš- njo niti ni pravih pogojev. Živino sedaj krmijo tudi s koruzo za silažo, ki se je zaradi sušnih razmer začela kar tri tedne prezgodaj. Mitja Dimec iz Kmetijske svetovalne službe v Celju je dejal, da je škoda na področju Celja, Štor, Dobrne in Vojnika precejšnja, čeprav po- pis! po občinah še ni popoln. Pridelek koruze za zrnje je ok- virno manjši za 40 odstotkov, koruze za silažo 35 odstotkov in hmelja 45 do 50 odstotkov. Največja škoda je nastala, kot že rečeno, na travinju, ki ga bo manj za kar 55 do 60 odstotkov. Vzrok za to naj bi bila uničena ruša, nam je pojasnil predsed- nik Kmetijske zadruge Celje Marjan Kovač. Po njegovih be sedah je precej poškodovano tudi sadje, ki je sprva kar dobro kazalo. Zaradi pomanjkanja vode in visokih temperatur je ožgano in neobstojno v hladil- nicah. Zaradi toplotnega udara propada tudi samo drevje in se suši koruza, katerega klasje je obrnjeno navzdol. Z glavami zmajujejo tudi vinogradniki, ki še imajo nekaj upanja v rešilne padavine. »Če bi začelo danes deževati, bi se še prodalo nekaj grozdja,« je povedal Rajko Peč- nik, predsednik Društva vino- gradnikov Virštanj - Kozjansko. »Mladi trsi so posušeni skoraj do polovice in škoda je ogrom- na. Grozdje je zelo sladko in nima dovolj kisline, zato raz- merje ni uravnovešeno. Pone- kod so grozdi celo ožgani, ku- hani, bi lahko rekli, kar je raz- vidno tudi iz njihove bakrene barve. Bolj so prizadeti vino- gradi na južnih legah, medtem ko je na slabših predelih škoda nekoliko manjša.« Najprej prvi, nato drugi udarec Sadjarstvo in vinogradniš- tvo je med drugim tudi prevla-. dujoča dejavnost na področju upravne enote Slovenske Ko- njice, kjer ocenjujejo, da bo manko tovrstnega pridelka med 40 in 50 odstotki, odvi- sno od lege, prsti itd. Koruze naj bi bilo sedaj manj za prib- ližno 30 odstotkov, travinja pa celo od 50 do 60 odstotkov. Pozabiti pa ne smemo tudi na Zgornjo Savinjsko dolino, kjer naj bi bili zaradi visokih tempe- ratur in zato manjših količin pridelane krme prizadeti zlasti živinorejci. V Zgornji Savinjski obsegajo travniki okoli tri četr- tine kmetijskih površin, večje posledice pa je čutiti na bolj izpostavljenih prisojnih legah. »Julijski problem je bila pred- vsem vročina«, je ugotavljal Andrej Presečnik, vodja ko- merciale v mozirski kmetijski zadrugi. »Kmetje, ki so do vro- čine uspeli pospraviti že drugi pridelek krme, bodo posledice suše utrpeli nekoliko manj, vendar bo za živinsko krmlje- nje povprečno 20 do 25 odstot- kov manj krme.« Podobno sli- ko kaže pridelek koruze, kjer bo izrazitejša pravilna obdela- va, od setve, škropljenja ter izbire sort, kar pa seveda ni bilo mogoče predvideti vnaprej. Po ocenah bo silažne koruze manj za okoli 20 do 25 odstotkov. V zadrugi bodo poskušali ublažiti posledice suše skupaj z občina- mi, določene rezultate pa pri- čakujejo tudi od interventnega zakona. Oboje, je prepričan Presečnik, ne bo zadoščalo, za- to bodo izpad poskušali nado- mestiti z nakupom žitaric. Te- žava je v tem, da je v podobnem položaju tudi Madžarska, kar bo zagotovo vplivalo na višje cene, uvoz koruze iz Amerike pa je od Madžarske dražji še za 20 odstotkov. Zaradi suše bo letos tudi za okoli 40 odstotkov manjši pri- delek hmelja v primerjavi z lanskim oziroma s povprečni- mi letinami. V preteklih letih je bil problem padanje cene hmelja na svetovnem trgu, se- danja suša pa bo oklestila pri- delek za okoli 15 milijonov tolarjev. Ne le pridelek, tudi padec na trgu o nezavidljivem položaju podjetij, ki so tesno povezana s kmetijstvom, so povprašali tudi nekatere oškodovance. Vodja vinogradniške proizvodnje v konjiškem podjetju Zlati grič Dejan Brečko je ob tem pove- dal: »Zaključne ocene še ni. Ta suša je že letošnja tretja naravna katastrofa. Prvič nas je doletela konec junija, drugič je bila to- ča. Le-ta je uničila okoli 70 odstotkov, suša pa po mojih subjektivnih ocenah od 30 do 35 odstotkov pridelka.« V šent- jurski Meji so škodo na jabol- kah in lešnikih po junijski suši ocenili na približno 30 milijo- nov, travnikih in pašnikih 6 milijonov in koruzi 3 milijone tolarjev, zaradi razlike med lastno in prodajno ceno mesa pa še dodatnih 10 milijonov tolarjev. Zaradi julijske in avgu- stovske vročine bo škoda na koncu seveda še višja. Direktor podjetja Jože Fidler je prepri- čan, da bo suša prizadela tudi prihodnjo letino jabolk, saj v tem času poteka diferenciacija nastavkov pridelka jabolk za naslednje leto. »Bolj točno oce- no bomo lahko podali v fazi obiranja,« je poudaril, »ne gre pa zanemarjati tudi tržno ško- do, saj nižji pridelek pomeni umik s trga, ki ga v^no zapolni nekdo drug, in pa večje stroške zaradi drugačnih, dražjih teh- nologij, ki se uporabljajo v su- šnem obdobju. Glede na to, da je naše področje razvrščeno v tretjo sušno stopnjo, kjer so najbolj prizadeta območja, pri- čakujemo tudi pomoč države in ostale družbene skupnosti,« je še dodal Fidler. V Sadjarstvu Mirosan suše, ki bi tako katastrofalno okle- stila pridelek in sortna dreve- sa zaznamovala še za nekaj nadaljnjih let, ne pomnijo. Ko so se v juliju lotili obiranja poletnih sort, je bil pridelek za 50 odstotkov nižji. V pri- merjavi z lanskim letom, ko je pridelek jesenskih sort znašal okoli 3500 ton, bo številka letos nižja za 40 odstotkov. Škoda je predvsem na račun debeline jabolk, saj se je zara- di močnega izsuševanja pro- ces zorenja upočasnil, kvalite- to pridelanih jabolk pa so zni- žali tudi sončni ožigi, predča- sno prisilno dozorevanje in odpadanje še nezrelih plodov. Nadaljnji problem predstav- ljajo hladilnice, saj imajo ja- bolka zaradi porušenega raz- merja sadnih kislin, škroba in sladkorja nižjo skladiščno sposobnost. Kakšna je usoda zimskih sort je zaenkrat še preuranjeno govoriti, saj se škoda po suši in vročini pove- čuje iz dneva v dan in je zato težko napovedati posledice. Vidna škoda je tudi v drevesni- ci, saj je prizadetih približno 30 odstotkov vseh mladic. Kolač ni velik Oškodovanih je še ogrornn^ število podjetij, zlasti p^ kmetje, ki jim zemlja omogo. ča (jim je omogočala) preži vetje. Žal je človek proti meljskim silam nemočen i|, lahko le nemo opazuje, kak( narava biča svojega nasprotni ka. Morda bo rane delno zace lila denarna pomoč minisirs tva oziroma lokalnih skupno sti, a to še zdaleč ne bo vsel Kot vsak prispevek iz državm blagajne, bo verjetno potreb no tudi za tovrstno pomoč k^ nekaj časa čakati, še prej p moledovati in pristojne pre pričevati v pravilost popisoi Celjska mestna občina je p( junijski suši podala zahteve! o povrnitvi škode na ministra tvo za kmetijstvo, gozdarstvi in prehrano, ki je znašal okol 153 milijonov tolarjev. Koli ko denarja bo vlada odobrila se še ne ve, žal pa se z nj( nikakor ne morejo uskladil glede popisov škode po avgu stovski suši. Vlado z^to pozi vajo, naj čimprej sporoči, ka tere popise dejansko potrebu je. Popisi, ki so pravzapra delni, pa so narejeni denimo upravni enoti Šmarje pri Jel šah, kjer je odbor za kmetijs tvo ponudil pomoč v višini treh milijonov tolarjev za kup krmnega ječmena. Pi drugem delu suše, tako ko mnoga druga področja, seda čakajo na pomoč države, ki p« v podobnih primerih še niko ni bila radodarna. Žal je kc lač, ki ga je potrebno razreza ti, premajhen, zato se bod verjetno morali mnogi zad( voljiti kar z drobtinicami. 1 to ravno tisti, ki nas hranijo. ■■ MC, UK, HK, EM, PC, Bo Vlada, ki je na treh predhodnih sejah že obrav- navala informacije o posle- dicah suše, je v torek predla- gala, da bi za odpravo pos- ledic iz državnega proraču- na v tem in naslednjem letu namenili 4,48 milijarde to- larjev. Adriana Bezeljak, predstavnica za odnose z jav- nostmi na ministrstvu za kmetijstvo, je povedala, da konkretnih oziroma natanč- nih popisov škode po suši po občinah to poletje še ni bilo narejenih, je pa 156 občin doslej prijavilo za 17,5 mili- jarde tolarjev škode. Mini- strstvo za kmetijstvo pred- laga, da zato svetovalne kme- tijske službe in komisija za sanacije skupaj z občinami naredijo popis škod v zadnji suši. Že naslednji teden naj bi intereventni zakon obravna- vali tudi v državnem zboru. Samo, da ne bo zeblo v aprilski številki Novega tednika smo v članku z na- slovom Kotlovnica - jabolko spora pisali o nestrinjanju konjiškega podjetja Bis tra- de z odločitvijo tamkajšnjih svetnikov, ki so na eni od sej Občinskega sveta sprejeli sklep o prenosu upravljanja kotlovnice Prevrat s tedanje- ga upravitelja Bis tradea na Javno podjetje Slovenske Konjice. Sledila je pritožba, ki ji je celjsko okrožno so- dišče sedaj ugodilo. Kotlovnica ogreva večino- ma osrednji del mesta z okoli 800 stanovanjskimi enotami, med katerimi sta tudi tam- kajšnji kulturni dom in hotel. Sklep svetnikov naj bi bil v nasprotju s pogodbo iz leta 1996, ki sta jo sklenila Bis trade in nekdanje komunalno podjetje. Slednje je kotlovni- co odstopilo Bis tradeu, ki je prevzel v upravljanje tudi vsa osnovna sredstva ter zaposlil dva delavca komunale. Ker pa je kotlovnica v občinski lasti, so se svetniki odločili, da sami določijo upravitelja, ki lahko nadalje sklene kon- cesijsko pogodbo s podizva- jalcem del. S tem se nikakor ni strinjal nekdanji upravljavec, ki se je pritožil na Okrožnem sodišču v Celju. Le-to je nedavno ugo- dilo pritožbi Bis tradea in z odredbo začasno ustavilo pre- nos upravljanja s kotlovnico. V Bis tradeu so z odredbo zadovoljni, kar pa še zdaleč ne pomeni uspeha. Na dokončno odločitev v pravdnem postop- ku bo treba še počakati, pravi- jo. S to izjavo se strinja tudi konjiški župan Janez Jazbec, ki pravi, da si želi le, da bi kotlovnico upravljal dober gospodar. Govorice, da name- rava občina ugovarjati sklepu sodišča, je odločno zanikal in dodal, da si bodo njihovi prav- niki le prizadevali pospešiti" postopek. Naj bo končna odločitev so- dišča naklonjena eni ali drugi strani, za tamkajšnje ljudi je pomembno le, da bodo pozi- mi na toplem. Če pa bodo sodni mlini (pre)počasni, se lahko zgodi, da se bodo greli le z gašperčki. BOJANA JANČIČ Hiša s srcem Celje dobilo težko pričakovano Varno hišo Varna hiša, zatočišče za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja, je kot peta v Sloveni- ji odprla svoja vrata tudi v Celju. Lokacija je anonim- na, naenkrat pa bo zatočišče lahko poiskalo od devet do deset žensk z otroki. Projekt regionalne Varne hi- še v Celju, katerega zaščitni znak je rdeča hiška s srcem, so pripravljali eno leto. Izvedbo so v največji meri omogočili društvo SOS telefon. Mestna občina Celje ter Stanovanjski sklad Celje, ki je poskrbel za ustrezno lokacijo in obnovo objekta, kjer se Varna hiša nahaja. Nadaljnje materialne stroške, vključno s plačami zaposlenih (poleg svetovalne- ga vodje še štiri svetovalke in oskrbnica hiše) bo pokrivalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. - Varna hiša v Celju, katere lokacija in telefonska številka zaradi varnosti ostaja anonim- na, bo lahko naenkrat sprejela od devet do deset žensk in deset do dvanajst otrok (fantje le do 15. leta starosti), ki se bodo želeli umakniti pred ka- kršno koli obliko nasilja v partnerskih, družinskih ali so- rodstvenih odnosih. Ženski in njenim otrokom bo dodeljena posebna svetovalka, s katero se bodo lahko pogovorili o vsem, kar so doživeli, pred vsem pa se pripravili na pri hodnost. V zatočišču lahke namreč ostanejo največ eno leto. Za ženske brez dohod kov bo bivanje v zatočišču brezplačno, druge bodo mo rale prispevati 10 odstotkom svojih prihodkov. Vse svoje običajne stroške (hrana, ipd.) si bodo krile same. Če so brez sredstev za preživljanje, jim jih bodo pomagale pridobiti svetovalke. V celjski Varni hiŠi bodo sicer zaposlene štiri sve tovalke, organizirana pa bc tudi skupina za samopomoč Vanjo se bodo lahko vključile tudi ženske, ki ne prebivajo \ zavetišču. Da bo takšna hiša v Celju ve^ kot dobrodošla, zgovorno pri ča podatek, da je bilo v zad njih nekaj letih v celjski regij' kot žrtev nasilja registriranili od 150 do 200 žensk. Po bese- dah Suzi Kvas, vodje projeK ta, je od ponedeljka, ko so p^^ SOS telefonu začeli z zbir^ njem prijav, za pomoč zaprO", silo že nekaj žensk. i Telefonska številka SOS telefona v Celju za ženske m otroke, ki potrebujejo po^ moč, je 063 080 11 55. SeU lahko pokličete vsak delav nik od 12. do 18. ure, vsak dan pa od 18. do 22. ure. DOGODKI 3 Kandidati do 26. septembra Za boljšo prepoznavnost bodo lahko Antoni tudi Toneti ali Zvoneti, Janezi Ivani, Amalije pa Malčke - Roki za državnozborske volitve, ki bodo 15. oktobra, začeli teči 16. avgusta Republiška volilna komi- jija je sredi prejšnjega ted- 1,3 določila natančni kole- iljr volilnih opravil; nekaj jatumov v tem rokovniku pa je takšnih, ki si jih ob organizatorjih volilnih lianip«!"! velja zapomniti tudi volilnim upravičen- cem. Še zlasti, če na volilno nedeljo ne bodo doma, v liraju svojega stalnega bi- vališča, volitev pa vseeno nebi radi zamudili. 'politične stranke oziroma pkupine volivcev lahko svoje jiandidate za državnozborske poslance predlagajo do 20. septembra, preverjanje zako- pitosti posameznih kandida- ur pa bo opravljeno do 26. fptembra, pri čemer bodo iredlagatelji nepopolnih list Dieli čas za odpravo more- )itnih formalnih pomanjklji- Ifosti do 23. septembra. Še (lobrih 14 dni, do 15. septem- )ra, imajo čas tisti volilni ipravičenci, ki bodo na dan rolitev v tujini, vseeno pa bi želeli glasovati, da svojo zah- tevo sporočijo republiški vo- lilni komisiji, sredi septem- bra pa poteče tudi čas, do katerega volivci še lahko po- dajo svojo zahtevo za vpis v volilni imenik. Liste kandidatov bodo pr- vič javno objavljene 30. sep- tembra, do 8. oktobra pa imajo čas volivci, ki želijo glasovati po pošti, da svojo zahtevo predložijo okrajni volilni komisiji. Predčasno glasovanje bodo na sedežih okrajnih volilnih komisij po vsej Sloveniji izvedli 10., 11. in 12. oktobra med 9. in 17. uro. Zadnji dan predča- snega glasovanja, četrtek, 12. oktober, pa je tudi zad- nji rok za vložitev zahtev za glasovanje na domu za vse tiste volivce, ki se zaradi bolezni ne bodo zmogli od- praviti na volišča. Vsi organizatorji volilnih kampanij so dolžni do da- nes, 31. avgusta, odpreti po- sebne žiro račune za volilno kampanjo, še pred volitva- mi, 4. oktobra, pa bodo mo- rali državnemu zboru pred- ložiti vmesno finančno poro- čilo. In volilni rezultati? Okraj- ne volilne komisije se bodo dela lotile takoj, ko bodo v nedeljo, 15. oktobra, ob 19. uri, zaprli volišča, do 20. oktobra bodo znani rezultati glasovanja po pošti iz tujine, med 20. in 24. oktobrom pa bo čas za postopek ugotavlja- nja uradnega izida glasova- nja in rezultatov volitev. In takrat bo tudi dokončno zna- no, koliko Tonetov, Ivanov in Malčk se bo za naslednja 4 leta uvrstilo v 90-članski se- stav državnega zbora. Zakaj? Zato, ker so letos v republiš- ki volilni komisiji podprli predlog, da bi zaradi lažje prepoznavnosti kandidatov med volivci le-ti lahko ob svojih uradnih imenih, zapi- sanih v rojstnem listu, upo- rabili tudi imena, ki jih sicer uporabljajo in po katerih so bolj prepoznavni v svoji oko- lici. Da bo odločitev voliv- cev bolj preprosta in jasna, bo tisti Anton iz sosednje ulice, ki ga že iz otroštva poznamo le kot Zvoneta, vpisan na glasovnici kot An- ton Zvone! mrnmtm IVANA STAMEJČIČ Danes, 31, avgusta, poteče rok, do katerega morajo v^i mediji objaviti svoja pravila o spremljanju volilne kampa- nje (v uredništvu Novega tednika smo to storili prejšnji četrtek, 24. avgusta). Uradna volilna kampanja se začenja 15. septembra, zaključila pa se bo 24 ur pred odprtjem volišč, torej v petek, 13. oktobra, ob 24. uri. Teden dni pred glasovanjem, 8, oktobra, pa začne veljati prepoved javnega objavljanja raziskav javnega mnenja o kandidatih, listah kandidatov in strankah. Po Mariborski 5. septembra Slaba dva meseca pred pogodbenim rokom bodo delavci CM Celje v torek, 5. septembra, odprli prenovljeno Maribor- sko cesto v Celju. Te dni na Mariborski med križiščema z Dečkovo in Bežigraj- sko ter Kidričevo in obvoznico vzhod-zahod opravljajo še zadnja dela, zlasti talne označbe in postavitev oziroma uskla- ditev prometne signalizacije, do torka pa bodo na cestišču opravili tudi tehnični pregled. Delavci CM Celje bi morali 2. (azo rekonstrukcije Mariborske zaključiti do konca oktobra, vendar so zaradi dokaj ugodnega vremena in dejstva, da so delali tudi ob sobotah in nedeljah, dela opravili predčasno. Tako bo odpadlo tudi začasno odpiranje Mariborske za promet v času med 8. in 17. septembrom, saj si izvedbe 33. MOS brez prevoznosti osrednje prometnice v smeri sever-jug v Celju ne gre niti zamišljati. IS Jože Jeraf zapušča Celovec Jože Jeraj, generalni kon- Republike Slovenije v l^lovcu, je bil razrešen s 'klepom vlade. Kot sam pra- je presenečen nad nači- nom, vendar se s političnimi jSricami ne ukvarja. Pogod- mu poteče 15. novembra, ^radi letnega dopusta pa se ''o v domovino vrnil konec ^Ptembra. Jeraj, rojen je bil v Rečici ob ^3vinji, si je vseskozi prizade- za čim tesnejše stike ko- ^o^kih Slovencev z matično ''omovino, precej zaslug ima '^di za odprtje mejnega pre- hoda Pavličevo sedlo. Njego- želja je še naprej sodelovati ^ Koroško, najraje preko Slo- Jnskega promocijsko pro- ''sjnega centra v Celovcu, ki N bi nastal v sodelovanju z bank v Celovcu. Projekt Podpirajo ministrstva za eko- jl^mske odnose in razvoj, za jjj^etijstvo ter za drobno gos- podarstvo, Jeraj pa pričakuje. da podporo ne bo odrekel zu- nanji minister Lojze Peterle, s katerim, tako ugotavlja gene- ralni konzul v odhodu, bi si v preteklosti in tudi v prihodnje želel bolj plodnega sodelova- nja. Država Slovenija naj bi se preko centra predstavljala v Avstriji in preko gospodarskih interesov povečala izvoz k se- vernim sosedom. In nenazad- nje, pravi Jeraj, naj bi se preko tega projekta koroški Sloven- ci srečali z željami Slovenije. Dejstvo je, da so premalo na- vezani na Slovenijo, potrebno bo doseči višjo raven sodelo- vanja na gospodarsko social- nem področju, vendar, ugo- tavlja Jeraj, slovenska politika kljub zvenečim besedam ni dojela, da je Koroška sestavni del nacionalnega ponosa, če- prav so se razmere v zadnjih letih tudi med samimi Korošci precej spremenile. EDI MAVRIČ Rošicarjeva na celu muzeja Na ponedeljkovi seji občinskega sveta Rogatec so se odloči- li, da bo vršilka dolžnosti direktorja novega zavoda Rogaška dediščina Irena Roškar, ki dela redno v Muzeju na prostem od leta 1998. Svetniki so v začetku poletja sprejeli odlok o ustanovitvi omenjenega zavoda, ki ima na skrbi upravljanje spomenikov in kuUurne dediščine, predvsem zaradi ureditve statusa Muzeja na prostem. Odlok je^začel veljati v ponede- ljek. BJ Ocenjevali izgled krajev Komisija pri Turistični zvezi Spodnje Savinjske do- line si je ogledala dvajset krajev v Spodnji Savinjski dolini in ocenila njihovo urejenost po merilih Turi- stične zveze Slovenije. Na- men ocenjevanja je pred- vsem najti vzorno urejene točke posameznih krajev, hkrati pa občine in turistič- na društva opozoriti na ti- sto, kar kazi podobo krajev. Med ocenjenimi kraji je naj- več točk zbral Žalec, sledili pa so mu Braslovče, Gotovlje, Ponikva, Šešče, Polzela itd. Na delu pa je bila tudi komisi- ja Turistične zveze Slovenije, ki je v okviru projekta Moja dežela lepa in gostoljubna ocenila v Spodnji Savinjski dolini Žalec, Polzelo, Bra- slovče, Ponikvo, Vransko, Pe- trovče in Psnovno šolo Bra- slovče. Rezultati bodo znani prihodnji mesec. T. TAVČAR Izbrali predsednika nove stranke Na prvi redni seji občinske- ga odbora stranke Nova Slove- nija Krščanska ljudska stranka (Nsi) Slovenske Konjice so dokončno oblikovali občinski odbor, ki šteje petnajst odbor- nikov, za predsednika pa je bil izvoljen Stane Podplatan. Glede kandidata za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije bo odbor odločal na eni od prihodnjih sej v dogovo- ru z iniciativnima odboroma iz Zreč in Vitanja. N.N. SREDNJA EKONOMSKA SOLA CELJE Vodnikova 10, CEUE, Telefon: 425-470, fax: 484-184 objavlja prosto delovno mesto učitelja informatike za določen čas do 31. 8. 2001, s polnim delovnim časom. Nastop dela: TAKOJ po izbiri. POGOJI: univerzitetna izobrazba iz računalništva in informatike ali organi- zacije dela smer organizacija informatike afi ekonomija informa- cijsko-upravljalska smer Prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Srednja ekonomska šola Celje, Vodnikova 10, Celje. POSVETU Vairbusuumrlo 143ljH ali polclica Tudi v srednjih šolah je letos kar nekaj novosti. Gradili sicer niso, tudi vzdrževalnih del je bilo zaradi bistveno manj de- narja manj kot običajno, imajo pa nekaj novih programov - na primer v 1. gimnaziji v Celju program klasične gimnazije, v srednji vrtnarski šoli aranžer- skega tehnika, v okviru Poslov- no komercialne šole pa se bo oktobra pričel program višje šole za komercialiste. Na tiste, ki bi si želeli nare- diti maturo in za tiste, ki ma- turo imajo (ali pa tudi ne), pa bi radi pridobili poklic, pa so mislili na Srednji ekonomski šoli. Prvi v Celju so razpisali maturitetni in poklicni tečaj. Maturitetni tečaj je namenjen tistim, ki so uspešno zaključi- li srednjo poklicno, srednjo tehnično ali katerokoli drugo strokovno šolo in bi se radi vpisali na univerzitetni študij. Prav tako se ga lahko udeleži- jo dijaki, ki so končali tretji letnik gimnazije, vendar le ob pogoju, da so izobraževanje prekinili za najmanj eno leto. Sicer so maturitetni tečaj kot prvi v celjski regiji razpisali že lani na Šolskem centru Vele- nje, prijave za letošnji razpis pa zbirajo najkasneje do 25. septembra. Sodeč po številu do sedaj zbranih prijav, bo kandidatov najbrž dovolj, ta- ko da bodo s tečajem lahko začeli že letos. Poklicni tečaj pa je name- njen gimnazijskim maturan- tom, pogoj za vpis pa so uspe- šno opravljeni vsi štirje letniki gimnazije. Z enoletnim teča- jem, ki je tako kot maturitetni brezplačen, lahko pridobijo poklic ekonomskega tehnika. Ob koncu morajo le uspešno opraviti zaključni izpit. Na razpisa maturitetnega in po- klicnega tečaja Srednje eko- nomske šole Celje se kandida- ti lahko prijavijo do 22. sep- tembra. URŠKA KNEZ i HELENA KOJNIK Dviganje prahu na Stranicah Protestni shod krajanov Stranic zaradi peskokopa Krajani iz Krajevne skup- nosti Stranice v občini Zreče so v torek nadaljevali z mir- nim protestom, ki so ga priče- li že v ponedeljek pred tam- kajšnjim peskokopom, in še naprej zapirali vhod vanj. Se- stanek predstavnikov kra- jevne skupnosti ter zreškega župana Jožeta Koširja z vodstvom podjetja Ingrad Gramata se je namreč po šti- rih urah končal neuspešno. Po besedah podpredsednika krajevne skupnosti Stranice Vladimirja Wravorja so bili na torkovem sestanku z vodstvom Ingrad Gramata že tik pred podpisom kompromisne reši- tve. Žal pa do tega ni prišlo, kajti odvetnik Mitja Grčar, ki pravno zastopa celjski Ingrad Gramat, se je zavzel, da v sod- no-poravnavo vključijo vso na- stalo škoda, krajani pa so vztra- jali, da upoštevajo le škodo, ki je bila zapisana v tožbenem postopku, je dejal Wravor. V torek so se tako dogovorili le to, da bodo skušali rešitev za nastali zaplet poiskati nasled- nji dan na novem sestanku, saj naj bi bila vsa druga odprta vprašanja že rešena. Kot smo že poročali, krajani Stranic že več let zahtevajo odškodnino za onesnaževanje njihovega okolja, ki ga povzro- ča delo v peskopu. Najeli so tudi cenilca, ki je ocenil škodo na 26 milijonov tolarjev. Ven- dar tega zneska v Ingrad Gra- matu ne priznavajo, zato so krajani popustili in pristali, da jim podjetje izplača 70 odstot- kov te vrednosti, kar znaša do- brih 18 milijonov tolarjev. Wravor je pojasnil, da bo In- grad Gramat škodo - ta vključ- no s preteklim letom in upošte- vanim inflacijskim faktorjem znaša 21,2 milijona tolarjev - izplačal v dveh delih. Prvi del bo podjetje neposredno porav- nalo do 2. septembra, drugi del pa občina Zreče, in sicer do 31. marca prihodnje leto. Slednja naj bi od Ingrad Gramata v protivrednosti izplačane odš- kodnine dobila pesek. Škodo, ki je s kopanjem pe- ska nastala letos in bo še nasta- jala v prihodnjih letih, naj bi izplačali po posebnih kriteri- jih. O teh naj bi se dogovorili na sestanku v soboto dopold- ne. Torkov zaplet je povzročila zahteva odvetnika Grčarja, da izplačilo prej omenjene odš- kodnine (21,2 milijona tolap jev) pokrije vso škodo za na- zaj, vključno s 65 milijoni to- larjev, kolikor znaša škoda za- radi zmanjšane vrednosti ob- jektov v bližini peskokopa. Predstavniki krajevne skupno- sti so sicer ustno zagotovili, da teh 65 milijonov tolarjev ne bodo nikoli zahtevali, v pogod- bo pa tega niso želeli zapisati. Krajani Stranic so s protest- nim shodom poleg izplačila odškodnin želeli doseči še tri zahteve.. Vodstvo celjske druž- be so opozorili, naj prične s takojšnjo ozelenitvijo ter sa- nacijo peskokopa, zmanjša moč razstreljevanja (na neka- terih hišah so že vidne precejš- nje razpoke) ter prekine z de- lom v vetrovnih dneh, saj se takrat prah širi po vsej okoli- ci, celo do Term v Zrečah. Vendar se na torkovem sestan- ku o preostalih treh zahtevah sploh niso pogovarjali. NGL, SKO Nekaj več kot trideset protestnikov je s transparenti zaprlo vhod v straniški peskokop. Temeljni kamen za novo telovadnico v okviru praznovanja praznika Občine Žalec sta žalski župan Lojze Posedel in ravnateljica Osnovne šole Petrovče Irena Kolar položila temeljni kamen za novo telovadnico. Nova zgradba, ki bo nadomestila prejšnjo premajhno in dotrajano, bo velika 31 krat 27 metrov, imela pa bo dve vadbeni površini. Pogodbena vrednost gradbenih del je 206 milijonov tolarjev, za opremo pa bo potrebno še približno 20 milijonov. Kot je povedal župan Posedel, sredstva zaenkrat zagotavlja samo Občina Žalec, čeprav je ministrstvo za šolstvo in šport obljubilo sofinanciranje. Z deli naj bi celjski Ingrad VNG končal februarja prihodnje leto, do takrat pa bodo petrovški učenci telovadili zunaj oziroma v manjšem vadbenem prostoru v šoli, ki bo kasneje preurejen v knjižnico. T. TAVČAR PODRŽA\^ Roki za volitve LJUBLJANA, 23. avgu. sta - Republiška volilna ko. misija (RVK) je na prvi seji namenjeni izvedbi letoj njih parlamentarnih volj tev, sprejela rokovnik za i? vedbo volilnih opravil Zi splošne volitve v državn zbor, ki bodo 15. oktobra' Volilna kampanja se bo za" čela 15. septembra, zadnj rok za oddajo kandidatu! pa je 20. september opol, noči. Europark mani jo MARIBOR, 23. avgusti - V Mariboru so za potrO šnike odprli vrata največje ga nakupovalnega središči v državi Europark, v kale rem je poleg Intersparove ga hipermarketa še 62 trgo. vin, butikov in gostinski^ lokalov. Novo nakupovali no središče je do večera obiskalo približno 25.00Q ljudi. I Zagožen pogorel) KRANJ, 24. avgusta i Časi. da bi politični veljak govorili, kaj je kaznivo de janje in kaj ni, so že zdav naj minili, je na očitke mi; nistra za gospodarske de javnosti Jožeta Zagožna, d; ne zaupa več v delo polid je, odvrnil generalni direk] tor slovenske policije Mar^ ko Pogorevc. Policija je pd prejemu pisne prijave d najdbi domnevne prislu^ kovalne naprave na gospo- darskem ministrstvu ukr^ pala strokovno in zakonito, je poudaril Pogorevc. Pd njegovih besedah takšed ukrep sledi vsem prijavam^ kadar obstaja sum, da gre za kaznivo dejanje. ^ Avnoj in Avstrija LJUBLJANA, 25. avgu- sta - Predsednik republike Milan Kučan je pisno za- prosil predsednika vladei Andreja Bajuka za stališča vlade do pomena Avnoja in njegovih odločitev za slo- vensko državnost. Sloven- sko zunanje ministrstvo pa je v ponedeljek zavrnilo iz- jave avstrijskega obram- bnega ministra Herberta Scheibnerja, člana Haider- jevih svobodnjakov, ki po- gojuje soglasje Avstrije za vstop Slovenije in Češke v Evropsko unijo z odpravo Avnoj skih sklepov oziroma Beneševih dekretov. Tožba pred Evropo LJUBLJANA, 25. avgu sta - Skupina 176 podpi' snikov referendumske zah- teve za uzakonitev dvo- krožnega večinskega volil' nega modela in udeležen- cev tako imenovanega vo^ lilnega referenduma iz let^ 1996 je na Evropsko sodiš- če za človekove pravic^ vložila tožbo zoper držaV' ni zbor zaradi domnevneg'3 izničenja takratne referen- dumske odločitve za uved; bo večinskega volilnega si stema. TEMA TEDNA 5 Celjska regija najbolj bolna Največ bolniških izostankov v Velenju in Šmarju, najmanj v Mozirju - Izgubljenih 2,2 milijona koledarskih dni, za 15 milijard tolarjev ocenjenih stroškov ^;eprav je bolniških izo- .[jiikov v celjski regiji vsa- jjo leto manj, je to območje pO obsegu odsotnosti z dela vedno na vodilnem mestu , državi. Celjska zdravstve- ,3 regija, kamor sta vključe- ,i še Sevnica in Brežice, je jiil zaradi bolniških izo- ,tankov izgubila 2,2 milijo- ,a koledarskih dni, vsak za- kleni je bil v povprečju v lolniški po dvajset dni, vsak lan pa l«ini v povprečju ni lelalo 6.275 ljudi ali 5,5 od- (otka vseh zaposlenih. Po podatkih, ki jih zbirajo v ddelku za socialno medicino ^voda za zdravstveno varstvo ;elje, je bilo breme bolniških tostankov v zadnjih treh letih ajbolj pereče v upravnih eno- jh Velenje in Šmarje pri Jel- ah, čeprav je treba povedati, \i se je odsotnost z dela na beh območjih lani nekoliko nižala. Leta 1997 je namreč elež bolniških izostankov v marju znašal 8,97 odstotka, mi »le« 6,12 odstotka. V Vele-- ju so leta 1997 beležili 8,16- dstotni bolniški stalež, ki m ga je lani uspelo znižati na 33 odstotka. Zelo nizko od- itnost z dela beležijo v minu- h treh letih v upravni enoti Mozirje. Po ugotovitvah oddelka za ocialno medicino, ki ga vodi !veta Avguštin, dr. med., so aposleni najpogosteje odsot- i zaradi šibkega zdravja in aradi poškodb. Analiza vzro- ov bolniških izostankov na- ireč kaže, da so bili delavci v eljski regiji lani izključno za- idi bolezni odsotni v 75.606 rimerih, kar pomeni, da je ilo več kot dve tretjini odsot- osti z dela zaradi šibkega dravja zaposlenih. Zaradi olezni zaposlenih je bilo v !giji lani izgubljenih 1,6 mi- jona dni, na lestvici vzrokov, aradi katerih ostajajo delavci oiTia, pa sledijo poškodbe iz- dela in pri delu ter odsot- nost z dela zaradi nege otroka ali katerega drugega družin- skega člana. Za nego bolnega predšolskega otroka so bile zlasti ženske lani odsotne 71.474 dni. Večinoma so osta- jale doma v povprečju sedem dni, čepfav imajo zaradi otro- kove bolezni pravico do dalj- šega ižostanka. Zaradi bolezni osnovnošolskih otrok so starši lani izostali z dela 17.727 dni, zaradi nege srednješolca pa 991 dni. Na drugem mestu bolečina v hrbtu Med desetimi najpogostejši- mi diagnozami je bila na bol- niških kartonih lani na prvem mestu akutna infekcija dihal- nih poti, na drugem mestu je bolečina v hrbtu in na tretjem vnetje mandeljnov. Glede na skupino bolezni je bilo lani največ izgubljenih dni (444.083 v 14.106 primerih) na račun bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva, sledijo bo- lezni dihal. Zaradi zdravljenja raka so bili zaposleni odsotni 74.697 dni v 1.096 primerih, zaradi duševnih in vedenjskih motenj pa 127.291 dni v 2.910 primerih. Najvišji delež bolniških izo- stankov v regiji je bil lani na področju predelovalne dejav- nosti. Znašal je 6,75 odstotka, pri čemer je bil delež izostan- kov v proizvodnji usnja in us- njenih izdelkov kar 9,66-od- stoten in je najvišji med vsemi dejavnostmi. Ženske so pogo- steje odsotne z dela kot moš- ki, vendar se tudi hitreje vra- čajo na delovno mesto. Po starostni strukturi so bili lani tako glede števila primerov kot števila izgubljenih dni naj- več odsotni z dela od 20 do 44 let stari delavci, ki sicer pred- stavljajo dobrih 74 odstotkov vseh zaposlenih. Odkrito o alkoholu in kajenju Kdo vse bi lahko vplival, da bi bili zaposleni čim manj odsotni z dela? »V vsak primer bolniškegaf izostanka so vple- teni najmanj trije - delodaja- lec, zdravnik in delavec,« pra- vi dr. Cveta Avguštin. »Delov- no okolje je enkratna prilož- nost za širjenje in sprejemanje sporočil o zdravju. Delodajal- ci bi torej morali bolj pogum- no stopiti na prste alkoholu in kajenju ter propagirati telesno dejavnost in zdrav način živ- ljenja. Vsako podjetje, ki želi izboljšati zdravje zaposlenih, potrebuje kakovostni pro- gram pospeševanja zdravja v delovnem okolju, s katerim lahko pomembno prispeva k zajezitvi koronarnih bolezni, preprečujejo prezgodnje obo- levanje in znižujejo tiste nee- nakosti v zdravju, ki izvirajo in družbenih in ekonomskih okoHščin. Žal je danes v svetu le malo delovnih organizacij, ki bi zdravje na delovnem me- stu sistematično spodbujale. Deloma je vzrok v ozkem ra- zumevanju zaščite zdravja de- lavcev, saj tako delodajalci kot zaposleni največkrat živi- jo v zmotnem prepričanju, da je zdravje delavca obvarovano z zaščitno opremo in s pozna- vanjem zaščite pred poklicni- mi boleznimi.« Kaj pa zdravniki in zaposle- ni? »Zdravniki bi se morali začeti načrtno ukvarjati z iz- boljševanjem delovnih mest ter z aktivnim spremljanjem zdravja vseh delavcev, za za- poslene pa naj bolniški izosta- nek ne postane oblika umika z delovnega mesta,« odgovarja dr. Avguštinova. Pritisk na blagajne Bolniški izostanki so lani v celjski zdravstveni regiji terja- li dobrih 15 milijard tolarjev, od tega je šlo iz blagajne Zavo- da za zdravstveno zavarovanje Slovenije približno 2,8 mili- jarde tolarjev. V oddelku za socialno medicino navajajo primer Gorenja Velenje, ki je eno tistih razvojno naravna- nih podjetij, v katerih si priza- devajo obvladati bolniške izo- stanke in zato vodijo natančne podatke o odsotnosti z dela. Lani so zaposleni v Gorenju zaradi bolniških izostankov izgubili 86.974 delovnih dni ali 7,6 odstotka rednega ča- sovnega fonda. Od 4.290 za- poslenih je z dela vsak dan izostalo 314 delavcev. Za na- domestilo plač v času bolniš- ke so izplačali 346 milijonov tolarjev, od tega jim je ZZZS povrnil 121 milijonov tolarjev ali 35 odstotkov skupnega zneska. V Gorenju so izraču- nali, da zaradi bolniških od- sotnosti teoretično vsak dan »izgubijo« približno 700 veli- kih gospodinjskih aparatov, kar na leto znese 154.563 ko- sov ali 5,5 milijarde tolarjev prihodka. »Da dosežemo načr- tovano proizvodnjo, moramo zaradi bolniških izostankov zaposlovati več delavcev, kar pomeni, da so stroški večji,« pojasnjuje vodja kadrovske dejavnosti Jože Meh. In kaj so nam o bolniških izostankih povedali še v neka- terih drugih podjetjih na Celj- skem? V Cinkarni Celje je v prvih letošnjih šestih mesecih zna- šal delež bolniških izostankov 5,7 odstotka. Med spoloma pa ni bilo bistvenih razlik. »Vzro- ki za takšen delež, ki sicer ni zaskrbljujoč, so delo v treh izmenah, veliko število dnev- nih migrantov in tudi dejstvo, da večina zaposlenih pri nas pripada starejši populaciji,« je pojasnil Jernej Ozec iz ka- drovske službe. »Zaposlene v sodelovanju z Zavodom za medicino dela redno nadzoru.- jemo, velike škode pa nam zaenkrat bolniške odsotnosti ne povzročajo.« »V šentjurskem Alposu se po bolniških odsotnostih uvrščamo v povprečje, naj- pogostejši vzrok pa so obo- lenja in bolezni,« je pojasnil pomočnik generalnega di- rektorja Jože Artnak. »Pred leti je bil odstotek sicer viš- ji, a smo ga z uspešnim pro- jektom zmanjšanja bolniške odsotnosti prepolovili.« Po njegovem mnenju je treba spremeniti sistem financira- nja bolniških odsotnosti: »Država se problema bolniš- kih odsotnosti loteva na na- pačen način, sa| stroške pre- valjuje na delodajalce. Tako kot v tujini bi to moral biti stroštfk zavarovalnic, še po- sebej takrat, ko ne gre za poškodbo ali obolenje, po- vezano z delom.« Takšen si- stem naj bi zmanjševal kon- kurenčnost podjetij, trdijo v Alposu. Lani so nadomestila za bolniške izostanke stala Slovenijo približno 48 mili- jard tolarjev. Blizu 60 od- stotkov tega zneska je šlo iz blagajne delodajalcev. Po približni oceni znaša delež vseh nadomestil 1,3 odstot- ka bruto domačega proizvo- da. V Bolnišnici Celje je bilo v prvi polovici letošnjega leta 5,66 odstotka osebja v bol- niškem staležu, od tega devet desetin ženskega spola, kar je glede na pretežno žensko delovno silo (85 odstotkov zaposlenih) povsem razum- ljivo. Zaradi tega je najpogo- stejši vzrok odsotnosti mate- rinstvo. Z nego družinskega člana vred je bilo z dela od- sotnih 6,14 odstotkov vseh zaposlenih. Nad zaposleni- mi ne izvajajo nadzora, ker so po njihovem mnenju za to pristojne zavarovalnice. De- lež bolniških izostankov je pričakovan, pravijo v bolni- šnici, in je že vrsto let prib- Hžno enak. JANJA INTIHAR miri' PRIMOŽ CIRMAN Foto: GREGOR KATIČ Delo za tekočim trakom je emilično in zaradi ponavljajočih gibov tudi obremenjujoče. Zaradi bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva je bilo lani v regiji največ bolniških izostankov. Največja razstava rezanega cvetja v državi člani ekološko hortikul- '"rnega društva Mozirski in številni slovenski vrt- Ni na čelu z domačim Jo- ^^om Skornškom, so po spomladan- neurju naredili v sa- ^'ijskem parku cvetja sko- nemogoče, tako, da je ta Novno v polnem razcvetu "I primerljiv z vsemi v Slove- ''ii. V sodelovanju z Druš- slovenskih vrtnarjev ffipravljajo od prvega do če- ^^ga septembra razstavo ^ tradicionalnim imenom '^riada 2000. ^ '^a njej se bo predstavilo več osemdeset razstavljavcev cvetja, Darko Bele, predsed- nik ekološko hortikulturnega društva, pa zagotavlja, da bo prava paša za oči največja raz- stava rezanega cvetja v državi, ki bo nosila naslov Regata cvetja na vodi. Poglavitne za- misli bodo plod mednarodne- ga znanja in izkušenj cvetlič- nih mojstrov iz Nemčije, sa- mo izvedbo pa bodo zaupali najboljšim slovenskim cvetli- čarjem in aranžerjem. Poleg cvetlične razstave pri- pravljajo obiskovalcem zani- miv ogled »živih« etnografskih objektov - preužitkarska hiša, mlin. čebelnjak, kašča, kmeč- ka hiša... - razstavo ptic in čebelarsko razstavo, kot gost- je pa se bodo predstavile kmečke žene iz Krašnje Letos bo sejemski obseg ne- koliko zmanjšan, kljub temu bo po zagotovilih organizator- jev na razpolago dovolj čebul- nic. V razstavnih dneh priča- kujejo od 20 do 25 tisoč obi- skovalcev, parkirna mesta so zagotovljena. Razstava bo od- prta vsak dan od 8. do 19. ure, za ogled parka bo potrebno odšteti 700 tolarjev, za skupi- ne nad petnajst ljudi 500 tolar- jev, za otroke od 7. do 15. leta pa bo potrebno odšteti 400 tolarjev. EDI MAVRIČ Predsednik fe Stanko Javornik Na petkovem sestanku na Tinskem so ustanovili občinski odbor SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Šmarje^pri Jelšah. Po odločitvi združitvenega zbora sestavljata nov 12-članski občinski odbor oba glavna odbora bivših strank SKD in SLS. Za predsednika so izvolili Stanka Javornika (prej SLS) ter za podpredsednika Jožeta Čakša (prej SKD). Na sestanku so se tudi odločili, da bodo vzeli v najem pisarno v prostorih nekdanjega šmarskega sodišča. BJ Pendolinova celjska minuta Slovenske železnice pri- pravljajo za torek, 5. sep- tembra, slavnostno vožnjo s hitrim vlakom pendolino. Vlak, ki se imenuje pri nas ICS-InterCity Slovenija, bo začel redno voziti med Ljub- ljano, Celjem in Mariborom z novim voznim redom, od 24. septembra letos. Po torkovi,slovesnosti na ljubljanski železniški postaji bo takoj odpeljal v Celje in najprej proti Mariboru. V Ljubljani ga bosta uradno pospremila na pot minister za promet in zveze mag. An- ton Bergauer in županja Vi- ka Potočnik, ki bosta nato med povabljenimi potniki, v Mariboru pa bo sprejel novo pridobitev župan Boris So- vič. Kot so nam v torek povedali v Slovenskih železnicah, so za Celje predvideli le enominut- ni postanek (približno ob 13. uri), ki je namenjen potnikom povabljencem iz mesta ob Sa- vinji in iz Velenja, ki se bodo nato odpeljali v Maribor. Sicer pa pripravljajo v SŽ za vse zainteresirane program brezplačnih promocijskih vo- ženj, ki bo po 16. septembru. BJ □ GOSPODARSTVO Živeti v Celju, ko je in ko ni sejma Med 8. in 17. septembrom v Celju ] .821 razstavljavcev iz 31 držav - Sejemskim obiskovalcem časa za mesto zmanjka, zato poudarek na promociji znamenitosti, ki bi jih znova pritegnile v knežje mesto Dolga leta je veljalo, da je deset septembrskih dni za Celjane čas, ko je treba stisniti zobe in potrpeti, da bo konec prometne gneče in bo mesto spet zadihalo svoj običajni, mirnejši vsakdan. Blizu četrt milijona obiskovalcev, ki se v času Mednarodnega obrtnega sejma vsaj za nekaj ur ustavi v knežjem mestu, je odgovorne v Celju počasi le vzpodbudi- lo, da so začeli razmišljati o dodatni ponudbi zanje, o tem, kako jih vsaj za kratek čas iz sejmišča zvabiti tudi v mesto, ki ima kaj ponuditi in pokazati. Celjska podžupanja Janja Romih, ki je zadolžena za razvoj turizma v mestni obči- ni, pravi, da se Celje z MOS letos prepleta na dva načina. Ohranjajo lani začeto skupno promocijo sejma in mesta do- ma in v tujini, v sejemskem Atriju pa bo mesto in turistič- no območje LTO Celeia, ki ob celjski zajema še občine Voj- nik, Dobrna in Štore, pred- stavljeno še v posebnem raz- stavnem prostoru. Za razliko od lani, ko je obiskovalce pri- čakala starodavna krčma z iz- stopajočimi izdelki domače in umetne obrti ter turističnimi spominki, bo letošnji sodob- no zasnovan in goste privab- ljal z multimedijsko predsta- vitvijo celjskega turističnega območja. Na sejmišču, v pro- storih Press centra, bodo obi- skovalci v turistično-informa- cijskem kotičku lahko izvede- li vse, kar jih bo zanimalo, poskrbeli pa bodo tudi za nji- hove rezervacije v nastanitve- nih in gostinskih objektih. Mestno središče bo s sejmiš- čem s krožno vožnjo povezo- val turistični vlakec, za obisko- valce pa bodo v sodelovanju s Turističnim društvom Celje po- skrbeli tudi za dopoldanske in popoldanske vodene oglede me- sta in mestnih znamenitosti. Hotelirje, gostince in trgovce z območja vseh štirih občin so v Celju pozvali, naj za čas med 8. in 17. septembrom pripravijo posebno ponudbo in ugodne sejemske popuste, obiskovalce pa bodo z zbranim seznanili v posebni promocijski zloženki, ki jo bodo delili na sejmišču. Spomnimo samo na lanske od- lične knežje pojedine hotela Evropa... Lani je Celje v času MOS živelo v znamenj u razstave Grof- je Celjski, ki je v Pokrajinski muzej in zatem na knežje poje- dine privabila kar lepo število obiskovalcem, letos pa bodo sejemskim in zlasti seveda go- stom knežjega mesta ponudili ogled razstave Živeti v Celju. Po sprehodu skozi obrtniško ulico, jih Celjani vabijo še na Stari grad, v tamkajšnjo sred- njeveško Hermanovo krčmo, da na počasi oživljajoči duh Celjskih v mestu, ki se diči z dvema pridevnikoma: sejem- skim in knežjim, ne bi čisto pozabili. Če na dnevne obisko- valce, ki jih že sam ogled sej- mišča dodobra utrudi, v Celju ne računajo preveč - razen se- veda, da bi se jim mesto že skozi promocijski material to- liko vtisnilo v spomin, da bi ga znova obiskali - pa je druga zgodba z razstavljavci, gospo- darstveniki in poslovneži, ki praviloma'pridejo v Celje za več dni. Večini teh so pred dnevi poslali posebne ponud- be, v katerih so jih natančneje predstavili, kaj vse skritega je v knežjem mestu vredno odkriti, roko pa so jim ponudili tudi z povsem uporabnimi in za tak- šne priložnosti dobrodošlimi informacijami; od tega, kje in kako prespali in jesti naprej. Prvi koraki oživljanja me- sta, ki bi rado tesneje stisnilo roko sejmišču in v septembr- skih dneh živelo skupaj z njim in ne mimo njega, so torej storjeni. Od sposobnosti Ce- ljanov, kaj in kako ponuditi obiskovalcem, pa bo odvisno, kdaj se bo knežje mesto prib- ližalo družbi evropskih sejem- skih središč, za katere velja, da se vsak na sejmu obrnjen tolar (no, menda že marka) v mestu popeteri, če ne celo podeseteri. .............»t.......■ IVANA STAMEJČIČ OZS in Celjski sejem d.d. pričakujeta med 8. in 17. sep- tembrom blizu četrt milijona obiskovalcev. 33. MOS bo slo- vesno odprl predsednik Vla- de RS dr. Andrej Bajuk, na 60 tisoč kvadratniii metrih raz- stavišč pa se bo predstavljalo 1.821 razstavljavcev iz 31 dr- žav; ob slovenskih prihajajo neposredni razstavljavci še iz Avstrije, Bosne in Hercego- vine, Egipta, Hrvaške, Indi- je, Italije, Kitajske, Makedo- nije, Madžarske, Nizozem- ske, Nemčije, Republike Srb- ske, Švice in Zvezne republi- ke Jugoslavije. Okno v slovensko kmelijstvo Na radgonskem sejmu letos 1500 razstavljavcev iz 26 držav-V znamenju združevanj in približevanja Evropski uniji Minulo soboto so v Gornji Radgoni odprli 38. Medna- rodni kmetijsko-živilski se- jem, na katerem se bo do 3. septembra predstavljalo 1500 razstavljavcev iz 26 držav. Sejem je ob prisotnosti šte- vilnih gostov iz domovine in tujine odprl predsednik drža- ve Milan Kučan, ki je v svo- jem govoru posebej poudaril razvojno usmerjenost sejma, saj je imel ob nastanku po- vsem lokalni značaj, danes pa je to ugleden slovenski in med- narodni kmetijsko živilski se- jem. Sejem je tudi pomem- bno središče prenosa strokov- nih znanj v praktično življe- nje kmetijskih pridelovalcev in predelovalcev, s čimer na najboljši način pripomore k razvijanju slovenskega kme- tijstva v uspešno gospodarsko dejavnost. Ko je govoril o prib- liževanju Slovenije, pa tako tudi kmetijstva Evropski uni- ji, je povedal, da problemi kmetijstva in kmetijske poli- tike ter drugi razvojni progra- mi niso lastni samo Sloveniji. Imajo jih tudi drugje v Evropi in svetu. Razlika je v učinko- vitosti reševanja razvojnih problemov. Po njegovem so uspešni predvsem tisti, ki ve- do kaj hočejo, se znajo pogo- varjati in dogovarjati in ima- jo visok socialni kapital, ki se kaže v družbenem soglasju pri opredeljevanju in uresni- čevanju razvojnih ciljev, ne glede na vsakokratno politič- no strukturo. Minister za kmetijstvo in goz- darstvo Ciril Smrkolj se je v svojem nagovoru osredotočil predvsem na težave, ki jih je slovenskemu kmetijstvu pov- zročila po vseh dosedanjih po- datkih najhujša suša v zadnjih desetih letih. Letošnji sejem je po obsegu enak lanskemu, je pa doživel precej strukturnih sprememb. Razstavljavcem je bilo na vo- ljo 22.500 kvadratnih metrov klimatiziranih razstavnih po- vršin in 21.350 kvadratnih me- trov odprtih razstavnih povr- šin. K temu je treba prišteti še 2550 m^ hlevov in 4000 m^ vzorčnih nasadov različnih rastlin. V času sejma se bo zvrstilo še 17 strokovnih raz- stav, 34 posvetov, predavanj in okroglih miz. V okvir sejma sodijo tudi mednarodna oce- njevanja mleka in mlečnih iz- delkov, mesa in mesnih izdel- kov ter vin in kmetijske meha- nizacije. Sprehod po sejmu bo potrdil, da se tudi letos ob kmetijstvu, semenarstvu, agro- kemiji, evropski proizvodnji kmetijskih strojev in mehani- zacije, opreme, kmetijskega gradbeništva itd. predstavila tudi vsa slovenska živilska in- dustrija, ki je obiskovalcem ponudila v pokušino svoje iz- delke. Na sejmu se letos predstav- lja nekaj novih držav, denimo Litva, nasploh pa bo, kot je poudaril direktor Pomurske- ga sejma Janez Erjavec, tudi manj pozoren obiskovalec hi- tro zaznal učinke približeva- nja Slovenije Evropski uniji. Struktura razstavljavcev se na- mreč bistveno spreminja. Na razstavnih prostorih nekate- rih panog, denimo slovenske- ga mlekarstva in živilske indu- strije, bo že na prvi pogled jasno, da se podjetja povezu- jejo in se tako pripravljajo na konkurenco. Brez pretiravanja je tudi mo- goče trditi, da je mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gor- nji Radgoni svojevrsten test slovenskega tržišča za članice Evropske unije in Evropo nas- ploh. Na sejmu razstavljajo vse države iz Evrope, s kateri- mi trguje Slovenija, med naj- večjimi razstavljavci pa je Nemčija, ki je naš največji trgovinski partner. Na sejmu je ob razstavah kmetijske mehanizacije, živil- skih izdelkov, pomembna tu- di strokovna razstava živali. Kakor vsako leto, tako si lah- ko obiskovalci tudi letos ogle- dajo razstavo govedi, praši- čev, konj, drobnice in malih živali. Bogata je tudi lovska razstava, ki pritegne veliko šte- vilo obiskovalcev. LUDVIK KRAMBERGER Tako kot že vrsto let priha- ja v času sejma v Gornjo Radgono sejemski vlak, ki ima začetno postajo v Celju. Vlak odpelje iz Celja ob 9.55 uri, v Gornjo Radgono pa prispe ob 12.42. Iz Radgone se potniki vračajo ob 18.00, v Celju so ob 20.30. V Kovinoopremi grozijo s stavko Delavci zahtevajo sklenitev sporazuma o reševanju svojih zahtev - V treh letih trije predsedniki uprave Izvršni odbor sindikata SKEI v pod- jetju Kovinooprema Zarja iz Petrovč je že v začetku avgusta opozoril na vrsto nepravilnosti pri spoštovanju panožne kolektivne pogodbe in pravic iz dela, vendar doslej z vodstvom družbe ni mogel najti skupnega jezika. Zato se je preimenoval v stavkovni odbor, upravi in nadzornemu svetu pa dal 14-dnevni rok za sklenitev sporazuma p reševa- nju težav. Stavkovni odbor predlaga, da bi pred- stavniki uprave in lastnikov podjetja sku- paj s predstavniki delavcev in območne organizacije sindikata SKEI sporazumno določili roke in tudi način za reševanje vseh njihovih zahtev. Gre za plačilo re- gresa za leta 1998, 1999 in 2000, premalo izplačane plače ter za plačilo nadur, do- datkov in stimulacij. Stavkovni odbor opozarja tudi na večkratne zamike izpla- čila plač, na slabo prehrano med delom ter na izvajanje dogovora o pogojih delo- vanja sindikata ter obveščanja sindikata in zaposlenih. Če sporazuma ne bodo mogli skleniti, bodo delavci pričeli s stavko. »Razmere v podjetju, kjer dela 38 ljudi, so slabe že nekaj časa, vendar smo doslej, da ne bi še bolj ogrozili našega poslovanja, popuščali,« je povedal predsednik stav- kovnega odbora Milan Ambrož. »V treh letih so se zamenjali trije predsedniki uprave, podjetje pa drsi v vse večje izgube. Zaradi arogantnega odnosa vodstva, ki se že poldrugi mesec ne želi pogovoriti z nami, smo se odločili, da gremo tokrat do konca.« Ambrož, ki dela v Kovinoopremi že v dvajset let, meni, da gre v podjetju predvsem za krizo vodenja, saj imajo naročil dovolj, pa tudi delavci so pridni in cenjeni. A žal le izven podjetja. »Včasih smo imeli nadpovprečne plače, zdaj pa komajda dobivamo toliko, kot določa kolektivna pogodba. Seveda brez vseh dodatkov, » pravi Milan Ambrož. O tem, kaj meni o razmerah v Kovinoo- premi, smo želeli izvedeti tudi od pred- sednika uprave, vendar Bojan Rak, ki je na predlog največjega lastnika podjetja. Nacionalne finančne družbe, prišel v Pe- trovče novembra lani, na vprašanja ni hotel odgovarjati. Prav tako nam tudi ni uspelo izvedeti, aH so delničarji na skupš- čini družbe, ki je bila v torek popoldne, sprejeli predlog o dokapitalizaciji. Kovi- nooprema je narhreč lani ustvarila okrog 34 milijonov tolarjev izgube,, ki se letos še poglablja, zato je podjetje že kapital- sko neustrezno. mmmmmmmmmmmmm janja intihar BAROMErE| Mericursi je premislil Uprava Merkurja je nj skupščini delničarjev Kovj, notehne, ki bo 27. septeii^, bra, nameravala predlagat umik delnic tega celjskegj podjetja z borze, vendar sij^ premislila. Obvestilo o umj, ku je namreč naletelo na v? liko neodobravanje med ti stimi, ki so še lastniki Kovj. notehninih delnic. Merkui je za bil za delnico priprav. Ijen plačati 450 tolarjev, kai je dvakrat manj kot lani, k( je objavil ponudbo za prev zem podjetja. Lastniki sej takšno ceno niso strinjali; zato se jih je le malo odloči 10 za prodajo. V Merkurju ki je od julija povečal svo lastninski delež v Kovinoteb ni s 85 na 88 odstotkov, so sf zato odločiH, da si ne bodi več prizadevali za odkuj preostalih delnic in da bode delnice Kovinotehene kljul precejšnjim stroškom še m prej kotirale na borzi. Mercatorpresego načrte Poslovni sistem Mercata je v prvih letošnjih šesti! mesecih ustvaril 1,746 mili- jarde tolarjev čistega dobi5 ka, kar je za 539 milijonoi več kot v enakem lansken obdobju in dobrih 64 odstot' kov načrtovanega letošnjegi dobička. Čisti prihodki Sku pine Mercator so v prven polletju znašali 112 milijan tolarjev, za naložbe pa so \ tem obdobju namenili 10,< milijarde tolarjev, od teg< slabo četrtino v tujini. Mer cator naj bi ta teden s skupi no tujih bank podpisal po godbo o najemu sindicirane ga posojila v višini 40,5 mili j ona evrov, za prihodnje leto pa napoveduje vodstvo druž be še eno dolgoročno sindi- cirano posojilo v višini 35 milijonov evrov. Etol povecuie dobiček Tovarna arom in eteričnili olj je skupaj s svojimi hče- rinskimi podjetji v prvi le- tošnjem polletju ustvarila približno 240 milijonov to- larjev čistega dobička, kar je za skoraj 74 milijonov tolar- jev več kot lani v enakero obdobju. Prihodki so znašali 2,3 milijarde tolarjev, oziro- ma okrog 550 milijonov to- larjev več kot v tem času lani. Na Dobrni bolje kot lani Danes se bodo sestali del- ničarji Toplic Dobrna, kje! je pred kratkim zaradi od- prodaje delnic, ki so bile i lasti Mestne občine Celj^' največja posamična lastnic^ postala celjska družba Alea^ V Toplicah Dobrna, kjer sf imeli v prvih šestih meseciJi več gostov kot lani in ustvari' 11 3,5 milijona tolarjev do- bička, nameravajo marca pri- hodnje leto začeti s temeljit^ prenovo Zdraviliškega dom^' ki jih bo predvidoma stal^ dobro milijardo tolarjev. GOSPODARNO □ Novaera velenjske Ere Letos predvsem konsolidacija prodaje in poenotenje trgovin - Krepitev tržnega deleža v Celju - Razvoj lastnih blagovnih znamk Po Velenju in Slovenski vasi bo tr- govska družba Era jutri odprla cash&carrv center tudi v Celju. Dogo- dek je bil skrbno načrtovan, saj v Eri, ki je bodisi s prevzemi ali pa z nakupi večinskih deležev v osmih podjetjih na jiršem Celjskem, Koroškem in v Za- savju ter ob nenehni realni rasti proda- je postala eden najpomembnejših po- slovnih sistemov na področju trgovine pri nas, ničesar ne prepuščajo slučaju. V Eri d.d. so pred nekaj leti določili ciljne družbe v krogu stotih kilometrov, Id bi jim omogočile širitev maloprodajne mreže in grosistične dejavnosti ter skupaj zagotovile ekonomijo obsega pri dobavi- teljih in racionalizacijo poslovanja. S ciljnimi trgovci so se kapitalsko in intere- sno povezali v Skupino Era, ki je danes s 1700 zaposlenimi in 130 trgovinami ned- vomno med največjimi trgovskimi druž- bami v severovzhodnem delu Slovenije. O njeni izjemni rasti priča na primer tudi podatek, da je Era v začetku devetdesetih imela štiri milijarde tolarjev prometa, letos pa ga bo imela najmanj 43 milijard tolarjev, kar pomeni od osem do devet odstotkov tržnega deleža v Sloveniji v svoji branži. Po^eg matične velenjske družbe sodijo v skupino še Ojstrica Dra- vograd, Korotan Ravne in Jamnica Preva- Ije, ki od junija nastopata s skupnim imenom Era Koroška, Dolina Velenje, Savinja Mozirje, Center Celje, Potrošnja Zagorje in Dravinjski dom Slovenske Konjice. »Kar pet let smo trdo delali, da smo v tem delu Slovenije, za katerega je bila značilna velika razdrobljenost trgovine, zopet postavili na noge približno takšen sistem kot je bil nekoč Merx,« pravi predsednik uprave Ere Gvido Omladič. l»Letos se zaradi velike širitve skupine ukvarjamo predvsem s konsolidacijo po- slovanja ter s poenotenjem zunanje po- dobe nekoč konkurenčnih trgovskih pod- jetij. Čeprav je proces konsolidacije zno- traj tako velike skupine zelo zahteven, poteka uspešno. Ocenili smo, da bo kon- čan v dveh do treh letih, kar je pravzaprav zelo hitro.« Najbrž bo k temu pripomoglo tudi (lejstvo, da ste si prizadevali pridobiti Večinski delež zlasti v takšnih podjet- iih, ki imajo komplementarno ali vsaj podobno strategijo. Ker menimo, da je treba svež denar vložiti v razvoj, smo se povezovali tudi z z^rnenjavo delnic, kar pa je mogoče us- pešno izpeljati le, če imata upravi obeh podjetij podobno strategijo in če je med '^jiiTia zadosti zaupanja. Pri vseh osmih projektih nam je uspelo doseči visoko ^^opnjo soglasja, zato so prevzemi pote- •^311 brez večjih pretresov ali celo afer. Zaradi kapitalskega povezovanja se '^Era doslej že trikrat dokapitalizirala. ^eto občutno vplivalo na njeno lastniš- strukturo? Poleg prvotnih lastnikov, to je notra- "^iih delničarjev, ki so ustanovili družbo Pooblaščenko s 30-odstotnim lastniškim J^ležem, Krekove družbe za upravljanje, y ima dobro petino delnic, ter obeh ^■"žavnih skladov s približno po 10-od- ^^otnim deležem, so v podjetje vstopili še '^^kateri naši strateški partnerji, to so dobavitelji in drugi zainteresirani part- nerji. Se je s prevzemom velenjske Doline kapitalsko povezovanje Ere končalo? V nekaterih družbah želimo svoj delež še povečati, proces povezovanja pa še ni končan. Iz tretje dokapitalizacije nam je ostalo kar nekaj odobrenega kapitala za izdajo delnic za nadaljnje povezave. Edina še samostojna trgovska druž- ba v celjski regiji je Izbira Laško. Se bo morda tudi to podjetje pridružilo Sku- pini Era? Z Izbiro imamo sklenjeno partnersko pogodbo in zelo dobro sodelujemo, kak- šna bo nadaljnja pot te družbe, pa je odvisno predvsem od njenih lastnikov. Je povezava Mercatorja s Potrošni- kom, ki ima v Celju in okoliških krajih kar precej trgovin, usodno prekrižala načrte Ere na celjskem območju? Povsem razumljivo je, da želi vsak večji sistem biti prisoten v kar največ krajih. Tudi pri nas se bomo morali navaditi, da ni prav nič neobičajnega, če bomo drug poleg drugega imeli trgovine Era, Mercator in še kdo. Res je, da smo želeli v našo skupino povezati še Potro- šnik, a so bili interesi njegovega večin- skega lastnika, velenjske družbe Afining, drugačni. Zaradi tega smo se odločili dopolniti našo strategijo v smeri izgrad- nje lastnega nakupovalnega centra v Ce- lju, za katerega že iščemo primerno loka- cijo. Našo prisotnost v celjski regiji bo- mo pač okrepili tudi na drugačne načine. Eden od njih je najbrž tudi center cash&cary, ki ga jutri popoldne odpira- te na Lavi. V skladu z našimi strateškimi usmeri- tvami, da bo Center v Celju samo nosilec maloprodaje, prehaja v Ero vsa velepro- dajna dejavnost te družbe, z njo pa tudi njen nakupovalni center na Lavi. V prete- klih mesecih smo ga temeljito prenovili, povečali prodajne površine in dopolnili asortiman, hkrati pa smo ga po vsebini prilagodili najsodobnejšemu konceptu si- stema prodaje »plačaj in odnesi«. Name- njen je zlasti malim trgovcem in gostin- cem, katerim bomo sčasoma ponudili popoln gostinski inženiring, to je od oskrbe s hrano in pijačo ter inventarjem do dodatnih storitev. V nekaj letih želimo namreč postati ključni oskrbovalec go- stinstva v regiji. To je tudi Erin največji cash&carry v regiji. Odločili smo se, da bomo nakupe omogočili tudi individual- nim potrošnikom, vendar zaradi ohrani- tve tipa trgovine in cen posamični nakup ne bo smel biti nižji od desetih tisočakov. Verigi tovrstnih centrov, ki nosi ime Pri- ma in bo zapolnjevala vrzel med klasič- nim grosističnim skladiščem in malopro- dajno trgovino, bomo zaradi intenzivne rasti trga, predvsem pa zaradi ekonomije obsega in racionalizacije posvečali veli- ko pozornosti. Boste v Celju širili tudi mrežo neživil- skih trgovin Adut? Vsekakor. Trenutno imamo manjšo tr- govino Adut le v centru Interspar, vendar ugotavljamo, da imamo na tem območju kljub močni konkurenci Skupine Mer- kur, velike možnosti za širitev prodajne- ga programa z izdelki za dom in gospo- dinjstvo. Tako kot na področju prehrane, kjer bomo razvijali navadne trgovine ter gradili mrežo Prima in nakupovalne cen- tre do največ 5.000 kvadratnih metrov, dajemo velik poudarek tudi razvoju stro- kovnih trgovin Adut. Načrtujemo prib- ližno šestdeset Adutov po vsej Sloveniji in širše, bodisi lastnih, kot franšizo ali v najemu, s konceptom Adut pa bomo povezali tudi neodvisne trgovce in nad- gradili našo kapitalsko povezavo s tujino. Adut je tudi ena od blagovnih znamk, ki jih s širitvijo uveljavljate v Skupini Era. Pod imenom Adut uvajamo na trg izdel- ke gospodinjske galanterije, potrebščine, pribor, posodo in podobno, prav tako kot z znamko Agrina uvajamo izdelke za kmetijstvo in vrt. Ko že omenjam Agrino, naj poudarim, da je Era, potem ko je lani prevzela žalsko podjetje Agrino, sedež neživilskega dela prenesla v Žalec. Era je že lep čas večinska lastnica celjskega Centra, vendar je to navzven - mogoče opaziti šele sedaj, ko ste na pročelja trgovin namestili nove table, v trgovinah pa uvedli nekatere načine ponudbe, ki so značilni za skupino. Se je s Centrom kaj zapletalo? Skupne indentifikacijske znake postav- ljamo povsod, ne le v Celju. Čeprav so procesi konsolidacije zahtevni, štejemo projekt Center med lažje, saj ima le živilsko dejavnost. Več korajže je bilo sicer potrebne pri vsebinskih spremem- bah, nekoliko več naporov pa smo v času, ko zaposleni še niso vedeli, kaj jih čaka, morali vložiti v usklajevanje kultur obeh družb. Kaj pa zamenjava direktorja? Gorazd Uratnik zapušča Center na last- no željo. S 1. septembrom ga bo nasledil Boris Krajnc, ki je tudi direktor naše prehrambene divizije. Bo blagovna znamka Center ostala? Vsekakor jo bomo ohranili. Naša mar- ketinška filozofija namreč temelji na oseb- nem odnosu do kupcev. Prepričan sem, da v prihodnje ljudje ne bodo izbirale trgovin po tem, ali so cenejše od drugih, saj bodo cene najbrž povsod približno enake, ampak bodo hodili tja, kjer se bodo počutili domače. Zato prav temu področju namenjamo zelo velik del izo- braževanja zaposlenih. Uprava GIZ Suma 2000, katerega članica je poleg Veleja, Kolonial in Živil tudi Era, je pred kratkim napove- dala tudi kapitalsko povezovanje. Bo projekt uspel? Če hočemo preživeti, se moramo orga- nizirati po vzoru velikih sistemov v tuji- ni. Projekt ni enostaven in bo po fazah tekel kar nekaj let, saj imajo članice v določenem delu različne dejavnosti, raz- lične lastnike in tudi različna področja delovanja. Kljub temu menim, da tisti, ki smo se združili v Sumo, sodimo skupaj. Ko bomo tudi kapitalsko povezani, bomo zelo močni, saj bomo predstavljali drugi najmočnejši steber v slovenski trgovini, na katerega bo treba resno računati. ■■»■■•■HHHHHHNI JANJA INTIHAR Gvido Omladič FINANCE Vrednostni papirji delniških družb Vrednostni papirji investicijskih družb Tečajnica Borzni indeksi * v tednu od 23.8.2000 do 29.8.2000 Esprit v Celju Podjetje Intermoda iz Šmarja pri Jelšah, ki zastopa znano blagovno znamko oblačil Esprit, je včeraj na Glavnem trgu v Celju odprlo tretjo trgovino s tem imenom v Sloveniji. V Evropi je trenutno že 2100 trgovin Esprit, pri nas pa naj bi jih prihodnje leto odprli še deset. JI □ KULTURA Veronika za Strojana in Zlobca v celjskem Narodnem do- mu je bila v ponedeljek slav- nostna razglasitev dobitni- ka Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko le- ta, ki je bila že četrta po vrsti. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali predsednik dr. Mat- jaž Kmecl ter pesnika Ivo Strop- nik in France Forstnerič, je enakovredni nagradi (600 ti- soč tolarjev in plaketo Mestne občine Celje) tokrat podelila dvema poetoma - Marjanu Strojanu za zbirko Parniki v dežju in Cirilu Zlobcu za zbir- ko Samo ta dan imam. Letošnji večer poezije so na- slovili z verzom ene od nomi- nirank Erike Vouk Kar bo osta- lo, so sledi, zabrisane v bese- di..., na njem pa so poleg obeh dobitnikov nagrad svoja dela predstavili še drugi priznani pesniki - Barbara Simoniti, Erika Vouk, Matjaž Kocbek, Vinko Moderndorfer, Boris A. Novak in mladi Matej Krajnc. Občinstvo pa je navdušila tudi dramska pevka in igralka Alen- ka Vidrih, in sicer z interpre- tacijo poezije ob klavirski spremljavi Cvetke Bevc. Bo.J., Foto: G.K. Matej Krajnc, Matjaž Kocbek. Erika Vouk, Vinko Moderndorfer, Marjan Strojan, Boris A. Novak, Barbara Simoniti in Ciril Zlobec. Slovesno odprtje razstave v Novem Celju. Razstava prinesenih lilcovnihdellMBS v avli dvorca Novo Celje je bila v soboto odprta razstava likovnih del, ki so jih na mednarodni likovni simpo- zij IMBS 2000 prinesli udele- ženci simpozija. Novo Celje, oziroma občina Žalec, na- mreč dva tedna gostita člane in goste mednarodnega li- kovnega simpozija. Na pobudo edinega Sloven- ca IMBS, slikarja Jureta Ceku- te, se je minuli petek zbralo 16 slikarjev in kiparjev in sicer; Allan Leintner iz ZDA, Barba- ra Giloi, Erika Klos, Almut Plate, Horst Reichle, Liesbeth in Walter Wohrizek ter Renate Kohl iz Nemčije, Renate Pol- zer in Shannon Wardell iz Av- strije ter Matejka Belle, Bilja- na Unkovska, Rudi Španzl, Dare Zavšek in Katja Gorup iz Slo- venije. Razstavo je postavil Drago Medved (na fotografiji), ki je na otvoritvi spregovoril o sli- karjih in njihovih delih, nato pa še Jure Cekuta in Renate Polzer, ki sta se zahvalila žal- skemu županu Lojzetu Pose- delu in njegovi ekipi za 14- dnevno gostovanje simpozija v dvorcu Novo Celje. Odprtje razstave v Novem Celju us- tvarjenih del bo 6. septembra v Savi novem likovnem salonu Žalec. T. TAVČAR Vpis abonmajev Kulturni center Laško vabi k vpisu abonmajev za novo se- zono. Vplačilo 1.400 tolarjev vam za leto dni zagotavlja sprot- no obveščanje o vseh priredi- tvah, prednost pri nakupu vstop- nic ter znižano ceno za obisk abonmajskih prireditev. Bo.J. Tri. Sestre, v Prothasijevem dvorcu v soboto in nedeljo se bodo v Prothasijevem dvorcu v Celju ob 20.30 s plesno gledališko premiero Tri. Sestre, predstavile plesalke Plesnega teatra Igen Studia za ples Celje, ki bo s celovečernima prireditvama hkrati obeležilo dvajsetletnico delovanja na svetovnih odrih. Predstava je nastala po motivih drame A. P. Čehova Tri sestre, v njej pa bodo nastopile plesalke Mojca Majcen, Anka Rener in Alexandra Vučkovič. Režija in koreografija je delo Igorja Jelena in Helene Krieger. Studio za ples obenem obvešča, da ves september vpisujejo člane v svoj izobraževalni program. Ljubiteljem plesne umet- nosti med 4. in 25. letom starosti so na voljo različni oddelki: plesni vrtec in mala šola, sodobni ples, balet, jazz, plesno gledališče in Plesni teater Igen. Bo.J. Trobilni kvintet Konjice se je predstavil Pred približno tremi leti so si nekateri člani konjiške godbe na pihala zaželeli komornega muziciranja. Tako je nastal trobilni kvintet v sestavi Stanko Kolar in Martin Kacbek (trobenta), Jaka Furman in Bojan Obner (pozavna) ter Aleksander Kuhar (tuba). Umetniški vodja je Marjan Kovše, fantje pa vadijo vsaj enkrat tedensko. Popolnoma neznani sicer niso, saj so že igrali na Prešernovih proslavah, otvoritvah razstav ter celo na pogrebih. Nedavno pa so se v konjiškem Starem trgu prvič predstavili s celovečernim koncertom, ki je obsegal štirinajst skladb, ki jih je hvaležno občinstvo sprejelo izredno lepo. Sicer pa, komu niso všeč skladbe kot Pink Panter, pa Entertainer, Summertime in podobne? I.K. ZAPISOVANJA Selitve Ni človeka, ki se vsaj enkrat v življenju ne bi preselil. Ki se ne bi selil. Ki enega življenj- skega prostora ne bi zamenjal za drugega. In ni človeka, ki bi se spremembi stalnega bi- vališča. silnicam in elemen- tom. ki uravnavajo življenje tegfl novega življenjskega pro- stora, lahko že spočetka in precej navadil. Ga ni. Še pose- bej, če gre za selitev iz enega v drugo mesto. Iz enega kraja v drugega. Iz vasi v drugo vas. In, kar je najtežje; iz mesta na vas oziroma v manjši kraj. Silnice, ki so na delu, ele- menti, ki uravnavajo življenj- ski ritem tega manjšega kraja so pač nekaj povsem drugega od tistega, česar smo vajeni v mestih. In obratno: ko ste se preselili v stanovanjske bloke sredi ali na obrobju mesta, si nikakor niste mogli predstav- ljati meolikanosti« vaših no- vih sosedov, ki jim ni bilo niti najmanj mar za to, kdo v resnici ste, ki se z vami ne pogovarjajo, niti v dvigalih, kaj šele na stopniščih aH na dvoriščih, si nikakor niste mo- gli predstavljati tega nezani- manja za novega stanovalca. Ja, bili ste pač vajeni nečesa povsem drugega. Doživeli ste manjši šok. So- cialni šok. Ne pa tudi kultur- nega. Kulturni šok je doživel tisti, ki se je iz takih blokov sredi ali na obrobju mesta preselil na vas ali v manjši kraj. Pa ne zaradi tega, ker bi ga kar naenkrat pričeli nago- varjati novi sosedje, ker bi se vtikali v vsako njegovo deja- nje, ker bi jih zanimalo tudi to. kam utegnete novi stano- valec skočiti na »drink«, ker bi jih zanimala poraba benci- na njegovega nekaj let starega avtomobila, ker bi jih zani- mal posel, s katerim se ukvar- ja. ker bi jih zanimal datum, ko bo obiral slive in jabolka... Ja, vse to je stvar življenj- skih navad in običajev vašča- nov in krajanov tega novega življenjskega prostora. In vse to je treba vzeti v zakup. Do kulturnega šoka pride takrat, ko človeku sredi noči zmanjki: cigaret in jih nima kje kupiti! Do kulturnega šoka pride ta- krat, ko ni možnosti naroča-\ nja hrane trn dom. Do kultur- nega šoka pride takrat, ko človek ne more na jutranjo kavico s časopisom pod pazdu- ho v prvo kavarnico na klepet s stalnimi strankami te iste male kavarnice. Hja, ker ta kraj take kavarnice ne premo- re. Ker tak kraj, če kavarnico že premore, ima le eno tako kavarnico, in še ta je vsaj kilometer ali dva oddaljena od novega bivališča. Čisti šok. Ki se še bolj poglobi zvečer, ko nastopi spoznanje, da v tem novem kraju oziroma na uasi nimaš dobesedno kam. Da so vse tiste gostilne že obiskane. In spoznane. Da je obsodba neke vrste kulturne teme po- polna realnost. In kar je naj-, hujše, taka obsodba je stuai zavestnega dejanja posamez- nika, ki se je odločil preseliti iz mesta na vas. Ja, kulturni šok niso stavbe^ niso stanovanjski bloki, niso trgovine in gostilne, kulturni šok ne predstavlja odsotnost kulturnih in umetniških do- godkov, to še najmanj, ker so ti dogodki tako ali tako že stvar sleherne vasi, ker se na kul- turni in umetniški dogodek ni težko vsake toliko peljati iz vasi oziroma manjšega kraja v mesto, kulturni šok niso ljudje tega malega kraja oziroma va- si. Kulturni šok niso njihove življenjske navade. Pač pa dejs- tvo, da se je treba tem novim življenjskim navadam prepro- sto ukloniti. Paradoksalno; av- torske pravice tega kulturne- ga šoka so izključno na strani tistega, ki se je odločil za seli- tev. Zakaj potemtakem tarnatil Zakaj se sploh razburjati? Za- kaj se enostavno ne prepustiti toku, v katerem $e človek v taki situaciji znajde? Težko vprašanje! In še težji odgovor. Ker je popolnoma jasno, da človek, preden se za selite^ sploh odloči, o kakšnih šokih ne razmišlja. Sluti že, toda i/ definitivno milejši obliki. In ravno zaradi tega tudi pride do šoka. Takšnega ali drugač- nega. Piše: TADEJ ČATER KULTURA D Družabnost z umetnostjo Na 8. Mozaikovi slikarsko-kiparski koloniji sodelovalo ]] umetnikov-Slike in kipi za razstavo V dneh od 21. do 26. avgu- sta je v Malih Braslovčah potekalo tradicionalno dru- ženje slikarjev in kiparjev, Iti so v lepem in zanimivem paravnem okolju ustvarili vr- jto novih slik in skulptur, te umetnine pa si bo mogoče ogledati na razstavi, ki jo bodo v galeriji Mozaik v Ce- lju odprli 8. septembra. Tudi letos je Mozaikova sli- l(arsko-kiparska kolonija po- tekala v znamenju družabno- sti in ustvarjalnosti. Umetni- ki, s katerimi smo s^ pogovar- jali v večernem času, ko so odložili svoja orodja in sedli skupaj k loncu odlične ribje Jorbe, so postavljali v ospred- je druženje z izmenjavo mnenj, izkušenj in pogovorov o čisto vsakdanjih stvareh, s katerimi se srečujejo v poklicnem in zasebnem življenju. Umetnine so nastajale pre- težno v naravnem okolju tega idiličnega delčka Slovenije. Ne- kateri umetniki so se Mozai- kove kolonije udeležili prvič, večini pa so Male Braslovče že dobro poznan kraj, kamor pri- hajajo že vrsto let. Vsi po vrsti so hvalili organizacijo, odlič- ne pogoje za ustvarjanje in prijetno počutje. Letos jim je bilo tudi vreme nadvse naklo- njeno. Po napornem delu od jutra do večera so se vsak ve- čer zbrali in kramljali v blago- dejni senci, med pogovori, ki se kdaj potegnili v prve ure naslednjega dne, obujali spo- mine na minula srečanja, tudi na zdaj že pokojnega slikarja Jožeta Tisnikarja, ki je bil po- gost udeleženec te kolonije. In tudi letos so se poslovili z željo, da se prihodnje leto spet srečajo v Malih Braslovčah. Na 8. Mozaikovi slikarsko- kiparski koloniji so letos so- delovali: Tihomir Lončar, aka- , demski slikar iz Zagreba, Mi- lena Braniselj, akademska ki- parka iz Cerknice, Darinka Pa- vletič Lorenčak, akademska sli- karka iz Celja, Milan Todič, akademski slikar iz Celja, Vla- dimira Stoviček, akademska kiparka iz Leskovca pri Krš- kem, Viktor Šest, akademski slikar iz Maribora, Jakov Ba- raron, akademski slikar z Du- naja, Enver Kaljanac, akadem- ski slikar iz Ljubljane, Štefan Marflak, akademski slikar iz Celja, Stane Žerko, slikar iz Smokuča in Simon Kajtna, aka- demski slikar iz Ljubljane. MARJELA AGREŽ Ženski del Mozaikove kolonije: Milena Braniselj, Darinka Pavletič Lorenčak in Vladimira Stoviček. PRIREDITVE GLEDALIŠČE Kulturni center Laško 8. 9. ob 17. in 20.30 komedija Bal- kanski špijon. RAZSTAVE Gostišče in muzej Firšt Lo- garska dolina slikarska raz- stava Vlada Geršaka, do 30. 9. Mesna galerija Riemer Slo- venske Konjice Franc Skerbi- nek. Pokrajinski muzej Parfu- mi - skrivnostni svet dišav in stekla, do 30. 9. Muzej novejše zgodovine Živeti v Celju, stalna razstava. Osrednja knjižnica Celje Celjski mestni park nekoč in danes. Avla hotela Dobrna Nejka Selišnik, do 8. 9. Stekleni fotografski atelje Josipa Pelikana, Razlagova ulica 5, Celje, ki ga ni več. Galerija Borovo Toni Mo- har, do 18. 9. OSTALO Velenje do 2. 9. festival mla- dih kuhur - Kunigunda 2000. Ipavčeva hiša Šentjur 31. avgusta ob 19. uri predstavitev študija oblikovanja na Šved- skem - Peter Arlič, Dotik svet- lobe. Mladinski center Celje 31. avgusta 18.00 računalniška de- lavnica -Office, ob 20.00 po- topisno predavanje Janeza Ja- kliča o Srednji Ameriki; 1. september ob 21.00 plesni ve- čer »densolnajt« iz serije mul- timedijskih plesnih večerov; 5., 6. in 7. september od 18.00- 20.00 računalniška delavnica AutoCAD (rezervacije!). Muzej novejše zgodovine Celje - Hermanovo gledališ- če 2. septembra ob 10. uri lutkovna predstava Muca co- patarica lutkovnega gledališča Fru Fru iz Ljubljane. Prothasijev dvorec 2. in 3. september ob 20.30 pre- miera plesne predstave »Tri. Sestre.« v izvedbi Stu- dia za ples Celje - Plesni teater Igen. 17« prireditev Družina poje mifmmHimt11imiliniaMi-iim inpin.T int »Peli so jih mati moja« je bil moto letošnje in vseh prejš- njih prireditev, ki v Andražu nad Polzelo združujejo Slo- vence iz domovine in za- mejstva pri obujanju, ohra- njanju in promociji stare slo- venske pesmi. Na letošnji, 17. prireditvi, je nastopilo 20 družin, prisluh- nilo pa jim je kakih dva tisoč poslušalcev, ki so predvsem kot ljubitelji domače pesmi uživali ob petju in v prelepem naravnem okolju prireditve- nega prostora pod Goro Olj- ko. Nastopajoče in poslušalce ie na začetku pozdravil župan občine Polzela Ljubo Žnidar, ki je poudaril, da je občina prevzela pokroviteljstvo nad prireditvijo predvsem zato, ker )epomen gojenja domače ljud- ske pesmi neprecenljive vred- 'losti za narod, njegovo samo- bitnost in kulturo. Nastopili so: družina Hoče- var iz Šentjerneja, bratje Gre- gorc s Frankolovega, sestre Ne- delj ko iz Ormoža, družina ^trmšek z Brinjeve Gore pri Srečah, bratje in sestre Čepon Horjula, bratje in sestre Vi- 'iovič s Ptujske Gore, družina '^opač iz Medvod, bratje in Pestre Šter iz Vogelj pri Kra- ■^ju, družina Klodič iz Stegna v Jl^liji, bratje in sestre Narat iz ^'Strice ob Sotli, družina Brez- iz Pameč pri Slovenj Grad- cu, družine Erman iz Voličine, bratje in sestre Ulaga iz Laške- ga, družina Božič iz Ponikve pri Kanalu, družina Antolin iz Kobiljega, družina Kovačič iz Nove Gorice, družina Jakop iz Spodnjega Gabernika pri Pod- platu, družina Fajs iz Kamne Gorce pri Kostrivnici, bratje in sestre Gorenc iz Rake na Gorenjskem in bratje in sestre Brenčič iz Logatca. Družine so zapele po dve pesmi, na koncu pa vse skupaj Zdravljico. Nastopila je tudi Tamburaška skupina KUD Pol- zela in duet Joško in Jaka iz Luč ob Savinji. Letošnjo prireditev Družina poje so popestrili s čebelarsko razstavo, ki jo je pripravilo Čebelarsko društvo Polzela, po- kušino več vrst zeliščnih ča- jev, ki so jih pripravljali os- novnošolci, ki čaje sami goji- jo ali nabirajo in z ogledom naravnih in turističnih zname- nitosti Andraža in Dobriča, ki so si jih tisti, ki so jih zanima- le, lahko občudovali z lojter- nika s konjsko vprego. T. TAVČAR Bratje Gregorc s Frankolovega. Ljubezenska premiera Gledališka skupina KUD Grifon Šempeter in Savinjski 'komorni zbor KUD Svobodo Žalec bosta v soboto. 2. ^^ptembra, ob 20. uri v Antičnem parku v Šempetru premier- uprizorila mitološko zgodbo o ljubezni z naslovom Zeus Evropa. SKO Jubilejna razstava Arpada Salomona Ob bližajoči sedemdeseti ob- letnici je slikar Arpad Šala- mon iz Slovenskih Konjic še posebno dejaven. Postavil je že več razstav, zadnjo v ga- leriji Zavoda za kulturo v Mozirju. Razstavo s sedemdesetimi (!) eksponati je prejšnji petek od- prl član sveta Občine Mozirje Anton Venek, kritiko pa je oblikovala Marlen Premšak. Ob glasbenem programu pia- nista in glasbenega pedagoga Tonija Acmana, je Arpad Ša- lamon predstavil svoja likov- na dela najzrelejših in ustvar- jalnih let z nekaj žanri, v olju, akvarelu, kolažu, monotipiji; za potrebe podjetništva pa se ukvarja tudi s portretno sliko, industrijskim oblikovanjem, designom in drugo uporabno tehniko. Kot član društva Šaleških likovnikov, vsako leto vodi grafično delavnico, med ak- tivnejšimi pa je tudi pri ude- ležbah na različnih likovnih kolonijah, delavnicah ter raz- stavah doma in v svetu. Za svoje udejstvovanje je prejel veliko občinskih in republiš- kih priznanj ter nagrad na natečajih za npr. extempore kolonije po Sloveniji. Tudi v Mozirju so mu poznavalci to- vrstne umetnosti izrekli veli- ko priznanj ter najboljše že- lje za vitalno in ustvarjalno življenje v osmem desetletju pestrega življenja. Razstava v galeriji Zavoda za kulturo ZGS bo odprta vsak delovni dan od 16. dol8. ure, v soboto in nedeljo pa od 9. do 12. ure, do 8. sep- tembra. JOŽE MIKLAVC Arpad Šalamon in poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik v družbi s slikarji. 10 NASI KRAJI IN UUDJE Zakleiifena vrata katedrale Zaplet med posvetnimi in cerkvenimi oblastmi v Gornjem Gradu Po navedbah župana To- nija Riflja so se glavne teža- ve v Gornjem Gradu začele kopičiti s prihodom župnika dr. Vlada Zupančiča. Ta naj bi prepovedal vse vstope v katedralo in odstranil napi- sne table. Župan poudarja, da so bili ogledi katedrale in etnoloških zbirk v Šteklu vedno pod strokovnim vods- tvom tamkajšnjega turistič- nega društva. Brez dvoma je bila katedra- la v zadnjih letih najzanimi- vejši del gornjegrajske turi- stične ponudbe. Zaradi zakle- njenih vrat naj bi se obisk kraja zmanjšal za več kot po- lovico. Ljudje terjajo, da se zadeve uredijo, tako da bo ogled cerkve omogočen vsem, ki prihajajo v Gornji Grad. Za nepotrebne zaplete je po mnenju župana kriv župnik, ki se poleg vseh dru- gih težav ne odziva na novo- letna srečanja županov Zgor- nje Savinjske doline z župniki gornjegrajske dekanije. Različne poglede glede gos- podarjenja. s katedralo - ta je bila obnovljena v sodelovanju krajanov, bivše občine Mozir- je, škofije in takratne države - naj bi po Riflju rešil kar sam mariborski škof dr. Franc Kramberger. V Gornji Grad želijo duhovnika, s katerim bodo lahko sodelovali in tudi marsikaj naredili, zato župan prosi škofa, naj v faro pride duhovnik, ki bo pripravljen sodelovati s krajem in občino. Gornjegrajski problem naj bi torej rešil škof, čeprav »pobu- da« župana predstavlja vme- šavanje v interne zadeve cerkve. To je potrdil tudi župnik dr. Vlado Zupančič, ki se je brez zadržkov odzval naši želji po osvetlitvi zapleta še z njego- vega zornega kota. Po njego- vem ne gre za nikakršno pre- poved ogleda katedrale. Res pa je, in pri tem gornjegrajski župnik odločno vztraja, da se je potrebno v cerkvi obnašati dostojno ter v božji hram ali kulturno zgodovinski spome- nik, če je komu ljubše, vsto- pati tudi primerno oblečen. V preteklosti naj bi se ravno pod vodstvom turističnega društva ljudje v cerkvi nepri- merno obnašali, pravi žup- nik. Poleg tega je turistično druš- tvo zadnji dve leti pobiralo nekakšne prispevke za ogled katedrale, od katerih cerkev ni dobila ničesar. »Kar govorijo, je navadno obrekovanje žup- nika. Če v Gornjem Gradu nisi na jeziku, nisi pravi, v tem primeru pa je šlo nekaterim samo za materialno korist. Tu- ristično društvo ni gospodar tukaj!« je dejal dr. Zupančič, ki je prepričan, da se je čas v Gornjem Gradu ustavil nekje v petdesetih letih. »Župan ne bo govoril, kdaj je treba zamenja- ti župnika, naj pride k meni, saj se je o vsem mogoče pogo- voriti, objektivno in brez obre- kovanj,« trdi dr. Zupančič. Na novoletna srečanja, ki so po mnenju gornjegrajskega du- šnega pastirja ostanki sociali- stičnih časov, pa ne misli hodi- ti. ■__EDI MAVRIČ Največ turistov prihaja v Gornji Grad predvsem zaradi katedrale. Pingo za poletno osvežitev v turistično dejavnost Spodnje Savinjske doline se vključuje vedno več zaseb- nikov, med katerimi velja omeniti družino Cizej iz Or- le vasi. Blizu izvoza iz avto- ceste Šentrupert - Logarska dolina je družina namreč zgradila kopališče Pingo, ki premore najmodernejše či- stilne naprave, rekreacijske, gostinske in igralne prosto- re ter od letos tudi velik to- bogan. Ko je leta 1995 družina Ci- zej prejela odškodnino za ob- delovalne površine, po kate- rih danes teče avtocesta, sta se zakonca Stanko in Stanka Cizej odločila, da bosta denar vložila v gradnjo turističnega objekta. »Seveda samo odš- kodnina ni bila dovolj,« pravi Stanko, »potrebno je bilo na- jeti še kredite.« Te pa je bilo težko dobiti, saj je bil projekt ocenjen kot zelo tvegan in je zato skoraj povsod naletel na gluha uše- sa. A nekaj mesecev zatem je na družinskem posestvu v Orli vasi le pričel rasti turistič- ni kompleks, ki danes obsega bazenček za najmlajše, bazen za rekreativno plavanje z vgrajenimi podvodnimi, sten- skimi masažami, igrišče za odbojko, tlakovano plažo ter spremljajoči objekt s sanitari- jami in kabinami. Letos, v če- trtem letu obratovanja, so ko- pališče kronali še z 80 metrov dolgim in 8 metrov visokim pokritim toboganom, katere- ga uporaba je brezplačna. Zraven spada še obbazenska ponudba, ki vključuje gostin- ski lokal s pokrito teraso, kjer v poletnih mesecih strežejo tudi hitro pripravljeno hrano, ter igralnica z biljardom, fli- perji, namiznim nogome- tom... »Za varnost in higieno na kopališču je poskrbljeno,« pravi Stanko, ki ve, da je pri obiskovalcih najprej potreb- no vzpostaviti zaupanje. Za- poslen je en reševalec in tudi Stanko sam ima licenco reše- valca iz vode. Sanitarni nad- zor opravlja Zavod za zdravs- tveno varstvo Celje, v bazenih pa so vgrajeni najmodernejši filtrirni sistemi. Prihajajo večinoma doma-' čini, včasih se ustavi tudi kak- šen tujec. Sezona kopanja se prične že sredi maja, če je vreme naklonjeno, ter se nadaljuje tudi do sredine septembra. V dobrih letnih pogojih tempe- ratura vode niha od 25 do 26 stopinj Celzija. Če pade, si pomagajo z vgrajenim dodat- nim ogrevanjem. V toplih no- čeh, ko temperatura ozračja ne pade pod 15 stopinj Celzi- ja, ponudba vključuje tudi nočno kopanje, ki je priljub- ljeno med starimi in mladimi. MC Praznovanfe invalidov Društvo invalidov Rimske Toplice bo ob 10-letnici razvit- ja prapora pripravilo v soboto ob 16. uri v tamkajšnji osnovni šoli priložnostno prireditev. Predsednica društva Mira Sluga bo spregovorila o delu društva v preteklosti in njihovi viziji za v prihodnje. Vse bodo podrobno -predstavili tudi v priložnostnem biltenu, ki bo izšel ob tem dogodku. Osrednja točka prireditve bo pobratenje njihovega društva z Društvom invalidov Hrast- nik. V kulturnem programu bodo sodelovali pevci moškega pevskega zbora Rimske Toplice, harmonikar Nejc Mlinšek, skupina ljudskih godcev Vrajeva Peč in skupina Grofje iz Socke. V. M. Spretnostna tekma v Lokrovcu Kinološko društvo Celje prireja v soboto na vadbišču v Lokrovcu 6. pokalno tek- mo Friskies v AgilitYju. Tek- movanje v spretnosti psov vseh pasem se bo začelo ob 8. uri. Bo.J. Dom kreativnosti v Gotovlfah Minulo soboto so v Go- tovljah odprli vrata G3 - centra za kreativno preživ- ljanje prostega časa. Usta- noviteljici Alenka Lesjak in Polona JCuder sta skupaj z voditelji posameznih de- javnosti in inštruktorji predstavili vse programe in dejavnosti svoje ustano- ve. Glasbenica Lesjakova in profesorica športne vzgoje sta pred leti ugotovili, da se njuni osnovni dejavnosti, glasba in gibanje, prepletate še s tretjo, gledališko, in tako je nastalo ime G3. V centru tako združujejo vrsto gibalni dejavnosti za otroke (igrari- je, aerobika, plesne igrice, show dance, jazz balet, hip- hop, electro boogy ter break dance) in odrasle (številne zvrsti aerobike, plesne tečaje in preventivno - terapevtsko vadbo. Na glasbenem po- dročju poučujejo kitaro, sin- tesizer, popularno petje, pri- pravili pa bodo tudi glasbeni vrtec. Tretji G skriva kreativne in izobraževalne dejavnosti. Tako bodo v likovnem svetu otroci spoznavali različne tehnike risanja, oblikovanja in drugih ročnih spretnosti, v centru pa napovedujejo, da bodo skušali organizirati tudi nekaj tečajev za odra- sle, od slikanja na svilo do oblikovanja slanega testa. V pravljičnem svetu se bodo najmlajši potapljali v čarob- ne svetove najlepših prav- ljic, ki jih bo pričarala izku- šena »pravljičarka«. Z igro bo prepleten tudi tečaj an- gleščine, na katerem bodo otroci osvajali osnove tujega jezika. Starše, ki jih skrbi otrokov rojstni dan, bodo .v G3 odrešili z zabavo in praz- novanjem, ki bo vključevalo prigrizke in plesno, glasbe- no, likovno... animacijo. V centru si želijo ustanoviti svojo gledališko skupino, ki bi pripravljala predstave za otroke in odrasle. Delovali naj bi mlajša in starejša sku- pina, slednja bi zabavala predvsem vse ljubitelje ko- mičnih vsebin. Hkrati s sobotnimi dnevom odprtih vrat so se pričeli tudi vpisi v posamezne dejavno- sti, te pa se bodo pričele 15. septembra. SEBASTIJAN KOPUŠAR Soustanoviteljica G3 centra Alenka Lesjak je predstavila en' od inštruktoric aerobike Simono Jan. Vsi niso za rože v Rogatcu bo v soboto, 2 septembra, javna podelit^, zmajčkov ter priznanj najlepše urejene domove lokal. V turističnem društv^ so se letos prvič odločili, d^ bodo spomnili še na najbo| neurejeno okolje, pri čem^f opozarjajo na zasebno hij^ v središču trga. Za najlepše urejeno okolja bodo v KS Rogatec prejet zmajčke Majda in Ante Spu, dič, Leonida in Ivan Grosel; ter Janez Drofenik mlajši, pg, sebna priznanja pa družinj Grošev, Alojz Božak, Marja na Posl ter Marija in Fred Turk. Turistično društvo iz Ro. gatca bo izdalo med prazno vanjem bližnjega občinske^ ga praznika že tretji turistič- ni prospekt, ki opozarja nj zanimivosti mlade obsotelj- ske občine. V KS Dobovec bodo prejeli zmajčke za urejenost Mira in Srečko Bele ter Sonja in Ro- man Vreš, priznanja pa Greta in Jože Polajžar, Marija in Kari Artič ter Julčka Križan. V KS Donačka Gora si je zasluži zmajčka Jurij Fric ter prizna- nja Štefka Kitak, Ivanka Než- mah in Vikica ter Slavko Vo- dušek. Za najlepše urejeni lo- kal in njegovo okolje v celotni občini so razglasili gostinski lokal Barbare Kunstek v cen- tru Rogatca. V turističnem društvu, kj pripravlja tekmovanje že šes let (pred tem ga je KS), ugoi tavljajo, da je okolje v občini velikimi turističnimi načrti iz leta v leto lepše. Pri tem zanimivo, da je najmanj ocj vetličen prav glavni trg Rogat] ca, vendar se prebujajo tufl tam. BRANE JERANKd NASI KRAJI IN UUDJE 11 Zdrav duh v zdravem telesu Filip Baric je pristaš naravnih metod zdravljenja - V veliko veselje sta mu slikarstvo in gobarstvo Filip Barič je človek, ki se ukvarja z alternativno medicino in s pomočjo zdra- vilnih zelišč rešuje zdravstvene težave i^iiogih ljudi. Je tudi umetnik, saj se ukvar- 3 s slikarstvom, fotografiranjem in pisa- njem poezije. Skratka, vsestranska in zani- miva osebnost. ^Ob strani mu ves čas stoji žena Ljubica, ki je tudi ukvarja z medicino. Po njuni poti je šel jjn Bojan, ki črpa bogato znanje svojih staršev JI je zaposlen v Termah Atomske toplice, kjer jvaja različne vrste masaž. Drugi sin Dalibor ,ase je predal gostinstvu. Dar predvidevanja dogodkov Filipove korenine izhajajo iz Šentjurja. Nje- gova mama je bila zaradi vojne pregnana na hrvaško, kjer je preživela drugo svetovno pojno. Po vojni se je vrnila na izropano doma- čijo v Šentjur, vendar se je poročila na Hrvaš- ko. Otroci, tudi Filip, so se vrnili nazaj v ;iovenijo. Filipov dar za slikarstvo se e pokazal zelo zgodaj: »Ko lem bil star dve leti sem že isal take risbe, da so se vsi !udili, da je to mogoče. Tudi v ioli sem moral vedno kaj po- lebnega narisati.« Filip je kot itrok risal predvsem karika- ure, sedaj pa se ukvarja z ibstraktnim slikarstvom, lazvija tudi novo tehniko, nešano tehniko z različnimi ?ečplastnimi postopki. »Upo- abljam veliko različnih barv aporedno, da dobim imitaci- 0 fotografije. Risana fotogra- fe spominja na preteklost, «danjost in mogoče prihod- lost,« pravi Filip. Filip ima izredno močno in- tuicijo. Vse stvari, ki se doga- jajo danes, je predvidel že pred časom. To izraža tudi s svojimi slikami in pesmimi: »Veliko imam slik, ki sem jih narisal pred dvajsetimi leti, uresničile so se pa v današ- njem času. Bil sem šokiran. Tudi pesmi, ki sem jih napisal kot mule, se uresničujejo tu nekje zdaj. Če bi jih kdo bral, bi mislil, da sem jih napisal v sedanjosti.« Njegove pesmi so življenjske, abstraktne, v svobodni pesniški obliki. Sli- ka pa najraje v naravi, vendar ne narave. Ustvarja barvne kompozicije iz domišljije. Sposobnost predvidevanja dogodkov ga je pritegnila tudi k vedeževanju, s katerim se ukvarja bolj za šalo kot zares. Verjame pa v reinkernacijo. Filip se z zdravilnimi zelišči ukvarja že od malih nog. Nav- dušil ga je oče. Pridno je pre- biral očetovo literaturo in se učil. Imel je celo svoj domači laboratorij: »V Baranju na Hr- vaškem nisem imel možno- sti, da bi se bolj posvetil alter- nativni medicini. Ko pa sem prišel v Slovenijo, je bil do- stop do knjig veliko večji, ob- stajala so že tudi različna društva, v-katera se je bilo moč vključiti. Svoje ideje sem uresničil šele tukaj.« Prav tako kot zelišča ga za- nimajo tudi gobe. Že trideset let je član Gobarske družine Bisernica in je eden od dveh, ki pozna vse vrste gob v Slo- veniji, okrog 2200 priznanih vrst. Je določevalec vrst. Pomagati moraš iz srca Filip, Ljubica in Bojan imajo podobno življenjsko pot, vsi pomagajo ljudem na ravni medicine, vsak s svojo pano- go. Strinjajo se, da mora člo- vek pomagati iz srca. »Za vsa- ko stvar, s katero se oče ukvar- ja, je najpomembnejše imeti občutek, občutek za gobars- tvo, za pomoč ljudem slikars- tvo in pesmi. Dandanes so ljudje nečustveni, materiali- stično usmerjeni, ne pa podu- hovljeni. Za vsako stvar moraš imeti občutek,« dodaja sin Bo- jan. Filip je dosegel veliko uspe- hov na področju alternativne medicine, ki žal danes še ni povsem priznana. Največji us- peh je dosegel pri zdravljenju želodca in ledvic. Klasična me- dicina predpisuje različna zdravila, Filipovo zdravilo pa je programirana voda: »Voda je vir življenja, vendar jo je treba znati uporabljati, preob- likovati in prilagoditi. Za to obstajajo prastari recepti.« Skrivnost je v šestkrat pre- kuhani vodi. Štiri litre navad- ne vode je potrebno prekuha- ti in ohladiti. Ko je voda šest- krat prekuhana in ohlajena, jo je potrebno prefiltrirati in naliti v steklenice, plastična embalaža ne velja. Pije jo lah- ko vsak, saj ni škodljiva. Ni pa dobro, če se pije v kombinaci- ji z drugimi zdravili. Filip pra- vi: »Najbolje jo je spiti pol litra zvečer in pol litra zjutraj. Zdravi vse želodčne težave, razen rane na želodcu. Naj- bolj učinkovita je pri zgagi. Stimulirana voda razkraja strupe in odvečne snovi v že- lodcu ter jih odstrani.« Uspešen je tudi pri zdrav- ljenju ledvičnih bolezni, pred- vsem vnetja ledvic. S svojo mešanico zdravilnih zelišč je že mnogim pomagal premo- stiti težave: »Vsa ta zelišča in metode zdravljenja smo naj- prej preizkusili družinski čla- ni sami, šele nato sem sveto- val drugim ljudem. Seveda se vseh bolezni ne da ozdraviti z alternativno medicino. Včasih je potrebna' klasična zdrav- niška oskrba, saj ima določe- ne pristope, ki so za nas alter- nativce nemogoči.« SABINA KRANJEC Filip Barič Blagovna praznuje V KS Blagovna, v šentjur- siti občini, začenjajo jutri, v petek 1. septembra, s praznovanjem krajevnega praznika. Tako bo jutri v domači šoli najprej odprtje razstave če- belarskega društva na Bla- govni, zvečer pa pri gasil- skem domu košarkarski turnir športnega društva Dole. V soboto, 2. septembra, bo sledilo slavnostno odprt- blizu kilometer dolgega odseka na lokalni cesti kri- žišče Sele-Bukovžlak, glavni (testni povezavi krajev med Ponikvo pri Grobelnim in Celjem, ki "ga bo predal na- '^enu župan Jurij Malovrh, ^a cesti so z občinskim de- •^arjem opravili rekonstruk- '^'jo. Po otvoritvi bo pohod ^^ cerkve sv. Rozalije, kjer bodo predali namenu novo ^szsvetljavo. Osrednje krajevno "praz- novanje bo 9. septembra, ko bo dan odprtih vrat parti- ^nske bolnšnice Zima. Le- jošnje krajevno priznanje, ^ so ga namenili gasilske- društvu Lokarje za nje- loo-letnico, so že po- Knjižne nagrade za ^^jboljše učence bodo letos t^^ejeli Gregor Guzej, To- •^^ž Renčelj, Vanja Vode- in Metka Praprotnik. BJ Pohod Savinjske konjenice Društvo Savinjske konjenice je pripravilo že četrti tradicionalni pohod po Savinjski dolini. Pričel se je minuli petek pri domačiji Gojzdnik v Zalogu, pot pa so nadaljevali do sobotnega cilja pri Satlerjevih v Andražu. Na Polzeli jih je pozdravil tamkajšnji podžupan Stanko Novak in jim izročil občinsko zastavo, ki jih je potem spremljala na poti po občini. Pot so nadaljevali po občini Braslovče in skozi Letuš v občino Šmartno ob Paki. Tam so se srečali z rejci konj in si izmenjali izkušnje, potem pa krenili prek gore Oljke in Dobriča v Andraž do domačije Satler, kjer so prenočili. Naslednji dan so pot nadaljevali prek Ponikve do Vinske gore ter prek Šentilja nazaj v Andraž do Satlerjevih, kjer so v večernih urah pripravili zaključno družabno prireditev Savinjsko konjenico je vodil njen stotnik Milan Krajšek, spremljala pa sta jo tudi živinozdravnik in kovač. T. TAVČAR Z MOJEGA^KNA Tolarček trgovki, hranilniku ali za dobra dela? Ne vem, koliko drobiža vi pustite blagajničarkam v tr- govinah, ampak jaz ga vse manj in manjkrat in sem vse večkrat pripravljena počakati tudi na zadnji tolar. Skopuš- tvo? Ne, pač pa lakota otroških hranilnikov po žvenketu ko- vancev, No, pa tudi nekaj ne- navadnih osebnih opažanj in opazk ljubih znancev... Ko smo pred kratkim pose- dali v lenobnem poletnem popoldnevu, je eden od znan- cev začel nedolžno razpredati o televiziji, fižolu in tolarju. Sprva je bilo zabavno. Začel je namreč z vprašanjem »A se vam kaj prah s televizije vsi- pa?« in smo udeležene ne- vestne gospodinje začutile rahlo slabo vest, preden je pojasnil, da misli na prastare slovenske nadaljevanke v slo- gu Naše krajevne skupnosti. V tisti, ki si jo je ogledal, je razborita gospodinja ugnala v kozji rog goljufivega trgovca, ki je navrtal uteži in raji ved- no navagal kakšno deko manj. Tatiča so odpeljaU mi- ličniki, soseska pa je dobila novega podjetnega štacunar- ja, ki je vestno tehtal z brez- madežnimi utežmi. Le da se mu je pogosto pokvarila bla- gajna. In je potem računal kar na kalkulatorček. Račun je bil vedno do pare točen, le da je bila vanj vedno všteta še kon- zerva fižola. In ko je taista pedantna in srborita gospodi- nja privršala nazaj, je uglajeni zvitorerpec z nedolžnim na- smehom dejal: »Ja, gospa, sem vedu, da se boste vrnil, ste fižou pozabla.« Potem je zmedena ženska s konzervo odšla domov, prebrisanec je na pult postavil novo konzer- vo in jo zaračunal novi seriji strank, od katerih se nobena ni vrnila ponjo. Zgodba je bila zabavna, am- pak poanto je dobila šele, ko je dodal, da je dan po tem skočil v eno od novih, moder- nih celjskih štacun. Kot razva- jen potrošnik, ki se ima za naprednega človeka, ima go- tovino le še za pivo pri svojem najljubšem oštirju, ki si bo prej dal odrezati roko, kot pa začel sprejemati plačilne kratice. No, nakupil je vrečko drobna- rij, blagajničarka je vse skupaj seštela, znanec je pomolil kar- tico, ženska jo je potegnila skozi režo na terminalu in vnesla znesek. Za tolar večji od tistega, ki se je svetil na blagajni. Potem se je obrnila, položila na pult izpisek za podpis in zraven še tolarski kovanec. Ker naš vrli pripove- dovalec nima otrok s hranilni- ki, mu seveda še na misel ni prišlo, da bi vzel tisti plehnati krogec, ki ni za drugega kot zoprno cingljanje po žepu, na- zadnje pa ti tega še preluknja. Med vožnjo domov pa ga je končno preblisnilo. Fižol! To je njena konzerva fižola. Ra- čun, kartica, za tolar višji zne- sek na njej, večina strank teč- nobni kovanec še pogleda ne in... Zrno do zrna... To smo se smejali, ko se je pridušal, da si bo kupil moš- njiček za okoli vratu, da bo vanj spravljal vrnjene kovan- ce! Potem se je začelo pa bolj zares. Ena od že omenjenih gospodinj se je spomnila, da je ameriška TV zvezdnica, ki je vsak delovni popoldan na ogled tudi na eni od sloven- skih televizij, s pozivom k spravljanju drobiža za dobre namene naredila hudiča pa pol. Z zbranimi kovanci je spodbudila gradnjo... ah, kaj pa vem česa... šol ali domo- vanj za revne ali nekaj takega. Amerika je velika in kovan- cev se je nabralo še pa še. Ampak tudi pri nas bi se jih, če bi vsak, ki drobiž zdaj pusti pri blagajni, tiste novce raje spustil v kak dobrodelni špa- rovček. Ali pa bi to storila blagajničarka. Dan po opisani debati se mi je namreč zgodi- lo, da sem bila zaradi časovne stiske pripravljena pustiti bla- gajničarki nekaj tolarjev, sa- mo da bi hitro opravila. Pa ni bilo nič hitreje, ker je - še preden mi je vrnila papirnati ostanek, iz blagajne vestno izbezala tisti »drobiž pa kar pustite« in ga spravila v sko- delico ob blagajni. V naglici sem nekaj zarenčala, pa je rekla, da mora blagajna šti- mat in da zato napitnine spravlja posebej. Sproti. Kar se da, se v črno luknjo zako- pa, in spodobnim ljudem se pač ne spodobi, da bi v takem primeru rekli, da tako kot pa- šejo v njeno skodelico, gredo kovanci tudi v domači hranil- nik... In sem pač počakala. Ne bom nikoli več, prmejdun, da ne. Bi raje dala nekaj tako po nemarnem puščenega drobi- ža za poštnino in za pisemca raznim vodjem štacun, da bi pa morda res lahko kje nasta- vili hranilnike za dobra dela. Celje ima 50 tisoč prebivalcev Če bi vsak na mesec v tak hranilnik dal le en tolar, bi se jih v enem letu nabralo 600 tisoč. S tem se da pa komu ali čemu že prav lepo pomagati, a ne? P.S.: Saj nimam nič proti trgovkam, res ne. Ampak eno je napitnina zato, ker ti je nekdo lepo postregel, ti svetoval in pomagal, drugo pa je drobiž, ki ostane neko- mu samo zato, ker se račun ni izšel na okroglo. Me prav zanima, če imajo v trgovini, kjer so moj drobiž spravili v skodelico, gospe, ki tam de- lajo, ta drobiž vsaj za kolek- tivne kofetke. Ali pa morda na koncu konča v hranilni- ku nekega drugega otroka? Piše: PIKA KUKERL 12 NASI KRAJI IN UUDJE Ko trenutek zaznamuje življenje Branko Zupane iz Rifengozda nad Laškim se je pred slabim letom hudo telesno poškodoval v nesreči s traktorjem Zgodilo se je 23. oktobra lani. Zupančevi imajo v pose- sti kar precej zemlje, ki jo sami obdelujejo. Tisto sobot- no popoldne je takrat 27-letni Branko s traktorjem in cister- no gnojil travnik v bližini do- mačije. Zadnja vožnja pa je bila zanj usodna. Na mokrem travniku je težka cisterna za- čela drseti, za seboj potegnila še traktor in s z njim zakotali- la po strmem pobočju. »Bilo je grozno,« se spomi- nja nesrečnega dogodka Bran- ko, ki se nikakor ni mogel rešiti iz kabine. »Videl sem, kako je cisterna letela preko traktorja, mene pa je metalo po kabini. Kar naenkrat jo je utrgalo in jo zmlelo skupaj z mano,« je prizadeto pripove- doval Branko. Posledice so bi- le hude. Fantu je zdrobilo ne- kaj vretenc in pretrgalo živec v hrbtenici. Po nesreči so ga ta- koj prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so ga operirali. Takrat nihče ni vedel, kaj ga čaka. Sedaj je hrom od prsi navzdol in nima moči v rokah. Nekaj časa se je zdravil v uni- verzitetnem zavodu za reha- bilitacijo Soča v Ljubljani. Tam so mu^zdravniki dejali, da je poškodba zelo huda in da ni- koli več ne bo hodil. A stvari so se vendarle obrni- le nekoliko na bolje. Sedaj že zazna dotik tuje roke na svoji, prej tega ni čutil. Zdravniki o tem, ali obstaja še kakšna mož- nost, da bi se mu stanje izbolj- šalo, ne želijo govoriti. Šele po dveh ali treh letih naj bi vedeli kaj več povedati. Ujet med štirimi zidovi »Zame je ta invalidnost hud udarec, saj je vse prišlo kot strela z neba. V trenutku. Vse, kar sedaj počnem, je, da se premikam z enega konca hiše na drugega, gledam televizijo ali pa sem pred hišo. Večinoma sem v njej, tako da se počutim kot kakšen arestant,« je pove- dal Branko, za katerega pretež- no skrbita starša, oče Martin in mati Štefka. Pri tem jima po- magata tudi druga dva sinova. Branko je bil pred leti zapo- slen v železarni Štore, ki pa je šla stečaj. »Šest mesecev sem bil na zavodu za zaposlovanje, nato pa sem se zaposlil pri zasebniku iz Rimskih Toplic, kjer sem delal kot strojnik,« je pripovedoval. »Ves dan smo bi- li na terenu, enkrat na dan jedli, denarja za plačo pa ni bilo. Poleg tega nikoli nismo vedeli, kako dolgo nas bo še delodaja- lec potreboval. Ker mi ni hotel več podaljšati pogodbe, sem tako enostavno ostal na cesti,« je grenko pripomnil Branko, ki je bil od takrat doma. V hiši živi skupaj s starši, vendar pa bi si nadvse rad ustvaril svoj dom. Ob hiši je zgrajen še en pritlični objekt, ki bi bil precej primer- nejši za njegovo bivanje, saj v njem ni stopnic. Vendar pa je ta hiša že precej stara in nima opreme. »Potreboval bi pro- stor, kjer bi se lahko neovirano gibal. Rad bi bil na svojem, da ne bom neprestano v breme domačih,« je dodal Branko, za katerega je Rdeči križ Laško v sodelovanju s starši začel akci- jo zbiranja finančnih in mate- rialnih sredstev za preureditev prostorov, kjer naj bi živel. Zdravljenje je drago žal pa za Zupančeve to še zdaleč ni edina težava. Bran- kov zdravnik v Mariboru je dejal, da bi bilo priporočljivo nadaljevati s terapijami oziro- ma razgibavanji v Zdravilišču Laško, vendar pa naj bi po Štefkinih besedah invalidska komisija njegov primer zavrni- la, češ da je nadaljnje zdravlje- nje zanj nepotrebno. Na to od- ločitev sta se z Brankom tudi pritožila, na odgovor pa še ved- no čakata. »Tega ne razumem,« je s solzami v očeh dejala Štef- ka. »Kdo potem sploh pride v poštev? Ali tisti, ki je že na parah? Fant je star 28 let in še ima možnosti, da se mu zdrav- je izboljša.« Vendar pa so tera- pije v zdravilišču po njenih be- sedah zelo drage, poleg tega pa je potrebno doplačati tudi za spremstvo medicinskega oseb- ja. »Trenutno je večinoma vse na naših plečih,« je pripovedo- vala Štefka in dodala: »Ne vem, kako bo v prihodnje. V zdravi- lišču si lahko plača zdravljenje le tisti, ki ima dovolj denarja. Branko povrhu vsega niti ni bil dodatno zavarovan in tako ne more dobiti nobene odškodni- ne.« Navkljub vsem preprekji pa Štefka ne namerava odi^ iiati. »Včasih se moraš kar p, šteno razburiti, drugače niču dosežeš,« je dejala. »Tako pi zdravnikih, sestrah in uradij kih, povsod. V Ljubljani soj zaradi prostorske stiske v b(i nišnici hoteli kar mesec (j| prej odsloviti in če ne bi takij udarila po mizi, bi lahko šla J naslednji dan ponj. A to j zdaleč ni bilo vse. Odnj zdravstvenega osebja in naij zdravljenja v Ljubljani nas je, ne edine, zelo razočaral. To^ velja tudi za nekatere druj bolnišnice. Nikoli nas nihče j vpraša, kako shajamo. No, ik kako gre, je pa včasih grozii težko. Pa kaj moreš. Saj grej tvojega otroka,« je še dejala. Tisti, ki želite Branku | nančno pomagati pri urejanj doma, lahko nakažete sred tva na žiro račun Območnej združenja RK Laško na števi ko 50710-678-49285 s skliq številko 00 764 100, s pripis« »za Branka«. Ob njenem pripovedovanj človeka kar zaboli srce. Da m sreča nikoli ne počiva, dokazuj tudi smrt edine hčere, ki je pre letom in pol izgubila življenje prometni nesreči. V Prožin^ vasi je z veliko hitrostjo vaq trčil pijani voznik, ki je zavil i levo stran cestišča. Zaradi mali marnosti otroškega zdravnii je gluh eden od sinov. Obsta] pa še upanje za Branka. BOJANA JANČI Branko mora dvakrat dnevno vsaj nekaj časa stati s pomočjo železnega stojala, da vsaj delno uporablja mišice na nogah. Turisti mirno letujejo Slovenci so ponovno odkrili Črno goro - Dejan Smuk: »Naš gost v tuji državi ne sme biti prepuščen sam sebi. »To je bilo nekakšno logično nadaljevanje srednješolske poti, ko sem za naš razred organiziral razna turistična in tudi strokovna popotovanja,« je odgovoril na vprašanje, za- kaj se je odločil za lastno turi- stično agencijo, ki jih je v Slo- veniji že 740, od tega pa jih ima licenco le 58, Dejan Smuk, ki ima s soprogo Špelo turistično agencijo Interflash v Trebnjem na Dolenjskem, podružnico pa v Mariboru. V doglednem času naj bi jo od- prl še v Celju, kajti po njegovih besedah Celjani izredno radi in veliko potujejo. »Začel sem tako kot skoraj vsi: zapodil sem se v Istro in Kvarner, toda hitro sem uvidel, da je moja pot južneje, moj prostor pod soncem predvsem Črna gora. Nikogar nisem poz- nal, usedel sem se na letalo in odšel sreči naproti. Res je, da so me v začetku gledali ne samo čudno, ampak tudi nezaupljivo, kajti marsikatera slovenska tu- ristična agencija je črnogorskim partnerjem ostala dolžna veliko denarja. Takrat sem sklenil, da bom redno plačeval, kajti le tisti. ki redno plačuje, pridobi zaupa- nje. Pa ni šlo samo za zaupanje, šlo je za to, da sem si pridobil poslovne prijatelje, to pa tudi v turizmu veliko pomeni. Črna gora ima prekrasne plaže, toda družbeni hoteli so zanemarjeni, izvenpenzion- ska ponudba še ni takšna, kot bi morala biti. To našim stran- kam tudi povemo. Zadnje ted- ne so odprli nekaj manjših za- sebnih hotelov; v Jazu nad Budvo, Rafailovičih in v sami Budvi nad Slovensko plažo. Ti hoteli so zanimivi zato, ker je v njih čutiti nov zasebni duh, nimajo samo polpenziona kot v družbenih, so bolj čisti, bolj >domači<. Zaradi poslovnega prijateljstva so mi prvemu po- nudili sodelovanje.« Dejan Smuk, ki izhaja iz go- stinsko turistične družine, med drugim je njegov stric Edo Smuk, eden najbolj znanih ljubljanskih gostincev, širši jav- nosti pa je postal znan po tem, da se je prvi znašel in ves čas govora ameriškega predsedni- ka Billa Clintona na ljubljan- skem Kongresnem trgu držal nad njim razpet dežnik, trdi, da brez trdega dela ni uspehov. V tem je podoben nekdanjemu fotoreporterju in lastniku turi- stične agencije Dober dan Ediju Masnecu, ki je tako imenovani »slovenski kralj« Dubrovnika in okolice in s katerim dobro sodelujeta. Podobno kot Ma- snec v Dubrovniku prevzema Smuk na jugu naslov turistične- ga kralja. »Premalo je,« trdi, »da slo- venskega gosta pošlješ v Črno goro. da uživa na prekrasnih plažah, da obiskuje Mesto gle- dališče Budvo, kjer so bile od prvega julija pa do konca avgu- sta vsak dan v starem mest- nem jedru gledališke in zabav- ne predstave. Vsak novi objekt, ki ga priporočamo in ga vključi- mo v naš katalog, si temeljito ogledamo. Bistveno je tudi, da imamo, edini od slovenskih agencij, v Črni gori svojega predstavnika, kajti gost se v tuji državi ne sme čutiti zapuščene- ga. Mora biti varen. In trdim, da je Črna gora kljub zadnjemu incidentu dveh slovenskih dr- žavljanov s tamkajšnjo vojsko, varna dežela. Ali lahko kjer koli v demokratični Evropi kar tako fotografiraš vojaške ob- jekte in to po možnosti še na dokaj vroči meji? Ne! Zakaj 1 bilo potem tam drugače? Vs izlete, ki jih organizira domal turistična agencija Monteneg Express, pa naj bo v stari Kot( po Skadarskem jezeru s ko lom na Karuči, kjer vam pripn vijo skadarskega krapa, v ll cinj in na svetovno znano nud stično plažo Ada Bojana, vo naš vodič.« Čeprav je Črna gora dolj oddaljena, je postala z dobri! letalskimi zvezami zadnje čai hitro dostopna. Glede na leto nje vroče poletje pa bo zanin va tudi v prihodnjih mesed »Poletno vreme je tam vse i sredine oktobra, cene pa taki močno padejo. Tedenski p( penzion v hotelu A kategori (tamkajšnja kategorizacija) ^ ne že 25.700 tolarjev v hotelu kategorije pa samo 15.400 toli jev,« je zaključil Dejan Smuk.. JOŽEJERM^ Dejan Smuk s soprogo Špelo. Za najlepšo vas, ulico, hišo Občina Laško tudi letos sodeluje v tekmo- vanju slovenskih krajev na področju turiz- ma in urejanja ter varstva okolja pod sloga- nom »Moja dežela - lepa in gostoljubna«. V okviru te akcije imajo v Laškem prvo tek- movanje na občinski ravni za najlepšo vas, zaselek, ulico, hišo, kmetijo, dvorišče, vrt, balkon itd. Med krajevnimi skupnostmi, ki so se odlo- čile za tekmovanje, je tudi Marija Gradec. Po besedah predsednika Borisa Zdovca, so za začetek tekmovanja letos vključili le vas Troj- no in gostišče Kater, po svojih močeh akcijo podpirajo tudi v okviru krajevne skupnosti i pričakujejo večji odziv krajanov v naslednji letih, Če bo fekmovanje še trajalo. V vas Trojno je skupaj enajst domačij. Vf-aka izmf' njih si po svojih močeh prizadeva za čif boljšo skupno oceno vasi. Rezultate tekmovanja bodo na občinskei^ nivoju razglasili na posebni prireditvi v Ku turnem centru Laško, v krajevni skupno«' Marija Gradec pa imajo prav tako nam^' pripraviti zaključno slovesnost na,eni izm^ domačij na Trojnem. VLADO MARO' NASI KRAJI IN UUDJE 13 Poletne reminiscence pja številne prigode, pa naj jO bile še tako izjemne, se jlovek nikoli ne bi spomnil, bi vročinski naleti ne bili ,3Ko skrajni kot so letošnji. po temeljitem tuhtanju, kdaj [,i letos bilo najugodneje na [iiorju, sem mojim mladim dru- ^nskim članom predlagala ko- nec maja in začetek junija. Obi- lo sonca, malo vetriča, nobene 50pcire - tako sem napovedovala prednosti izbranega časa. Seve- da sem se uštela. Na obali smo največ časa potratili za iskanje jence, umikati pa se je bilo treba tudi invaziji šolske mladine, ki je (običajno brez vodstva in nad- zora) nazorno dokazovala, da je že čvrsto zasidrana v Evropi. Domačim in tujim gostom so predvajali bravurozne skoke v vodo, ne da bi pri tem spustili iz rok pivske steklenice. Očarali bi prenekaterega režiserja akcij- skih filmov. Neartikulirani kriki pri vsem tem so galebe pregnali daleč na odprto morje. Stari Rimljani bi pozeleneli od zavi- sti, ko bi lahko videli borbo na suhem med mišičastim smrkoli- nom in debelušnim fantom, ki gaje prvi s premišljenimi udarci tako obdeloval, da so modrice ena za drugo maličile obraz te- penega. V krogu se je zbralo veliko ljudi, otrok, mladih in starejših, vsi pa so podpirali naj- glasnejše navijače, da je treba debeluha zdelati, pretepsti, ga obrcati, vreči na tla itd. Ko se je tepenemu pocedila iz nosa kri, je komajda še zadrževal solze. Stopila sem v »ring« in karateista potisnila vstran. Ta pa se še zme- nil ni zame in zdelo se mi je celo, da bi se me rad lotil. Nekomu sem rekla, naj pokliče policijo, a sem možaka s tem predlogom tako odobrovoljila, da sem še dolgo slišala njegov krohot. Za izid pretepa nisem povpraševa- la. Povsem jasno mi je, kako se je končal. Da, zelo pestro je lahko na slovenski obdi. Nič manj zabavna ni bila vožnja proti domu. Potekala je v slogu »meter za metrom.« Stisnjeni med pločevino smo lebdeli v napol halucinantnem stanju med gnevom in resigna- cijo, kajti pozabila sem pove- dati, da smo bili na cesti, ko je zrak migotal od vročine in ko so dela na cesti bila v polnem razmahu. Ko je detece popilo zadnji požirek čaja, se nas je začela lotevati panika. Dobri kmetje so nam nekje pokazali možnost za obvoz in tako smo preživeli, posledično z znaki rahle zmedenosti. Kogar se loteva bolezen, naj preizkusi vse naravne in nadna- ravne sile, naj prosi boga, koli- kor veruje vanj, da bi se mu bolezen prestavila s poletnih mesecev vsaj na jesen. Celotno zdravstvo je poleti na dopustu. Mika me, da bi izvedela, kako uravnavajo migracijo te vrste v tujini, pri čemer ne mislim na Bangladeš ali katero afriških držav. V zdraviliščih pa v tem času delajo s polno paro. Do- bim ključ za sobo s pogledom na krošnje še zdravih kostanjev, takoj pa ugotovim, da moram prehoditi zelo dolg hodnik do ambulant in do restavracije. Slabo voljo mi prežene drobcen pajek, ki se nad mojim vzglav- jem spušča in dviguje s pajčevi- nasto nitko vred. Sami si lahko postrežemo z zajtrkom in ni ga gosta, ki bi jedel zgolj kosmiče, hrano, ki jo tako zelo priporo- čajo. Jemo kot za stavo. Moški pri sosednji mizi je nenasiten. Ko komaj še diha, si priv^ošči še napitke iz avtomata. Spoznam, da so visokoleteči nazivi za glavne jedi opoldne in zvečer lahko nastavljena past. Vanjo sem se ujela, ko sem si naročila »diplomatski narastek« ali ne- kaj sličnega v zvezi z diploma- cijo. Iz kockaste testeninaste zadeve so se pri dotiku z vilico vsuli na krožnik debeli kosi šampinjonov. Teh pa še zmletih v juhi nimam rada. Gosti v zdravilišču se pogo- varjajo le o dveh temeljnih da- nostih naše prisotnosti na na- šem modrem planetu, o zdrav- ju in bolezni. Vsi pa imajo skupnega sovražnika: bolečino. Večkrat berem o tem, da so bolečine od vsemogočnega da- ne prednosti in o tem, da smo vse bolj plemeniti in bliže sve- tosti, ko se ji predajamo. Oseb- no rade volje prepustim tudi najnedolžnejši glavobol takim teoretikom. Ni mi do tega, da bi bila mučenica ali svetnica. Ko sem poklicala taksi za vožnjo domov, nisem vpraša- la, ali ima vgrajeno hlajenje. Izkušnje s saunanjem so mi prišle zelo prav. Najbolj me zbode, če mi kdo reče, da je naše mesto provin- ca. Takoj se mu postavim v bran. Ko popotnik, naj je tujec ali domačin, stopi z vlaka in zapusti železniško postajo, mu pogled mora obviseti na izpo- stavljeni reklamni tabli za sex shop. Če pa se slučajno posveti zanimivim fasadam hiš na svo- ji desni, pa v tablo zadene z nosom. Ima absolutno pred- nost pred vsemi drugimi spo- ročili o našem mestu, zato se ji ni mogoče izogniti. In ker so sex shopi nekaj tako izjemnega in enkratnega, da vsakdo, ki zve zanje, kar ponori od sreče ter zavije vanje, je omenjena celjska reklama takorekoč ma- skota knežjega mesta. Ker je baje brez pomagal impotenca že kar zaskrbljujoča ugotovi- tev svetovne zdravstvene orga- nizacije, lahko trdimo, da je naše mesto tudi zdravo mesto. Na Savinjsko nabrežje rada zahajam, saj mi sožitje in pri- jateljstvo med ljudmi veliko pomeni. Razumevanje med policijo in motoristi je vzorno (da o kolesarjih ne govorim). Ko se na sprehajalni poti sre- čajo prvi na kolesih v mičnih poletnih uniformah, drugi na motorjih različnih izvedb in glasnosti, se lepo pozdravijo. Ljudje tožijo zaradi zares pretirane vročine, meni se je oddolžila s poletnimi remi- niscencami. ZORA HUDALES Mladina in gore v Braslovčah v Sloveniji poteka pod okriljem mladin- ske komisije planinske zveze tekmovanje Mladina in gore. Vsako leto ga v sodelova- nju z osnovno šolo organizira planinsko društvo, katerega ekipa je zmagala na tek- movanju v preteklem letu. Na enajstem tek- movanju v Framu so zmagali mladi planinci iz osnovne šole Braslovče. Urška Topovšek, Blaž Strožer, Izidor Sle- nenšek in Rok Ušen so si pod vodstvom mentorice Irene Kumer prislužili sedemdnev- no bivanje med poletnimi počitnicami na med- narodnem taboru v Franciji oziroma v Romu- niji. Zaradi prevelikega lastnega doplačila pa so se v okviru odobrenih sredstev raje odpravili petdnevno mednarodno potepanje kar sami in ni jim bilo žal. Pot jih je vodila čez mejni prehod Rateče do Belopeškega jezera prek Cortine d'Ampezzo. Sledil je ogled narodnega parka Cortina, kjer so videli svizce in gamse, in se po ferati povzpeli do koče tako želenega tritisočaka Tofana di Rozes (3225 m). Navdu- šile so jih tudi Benetke. Nato so se odpravili v Slovenijo na rafting po Soči. Zadnji dan so bivakirali pod Mangartom, ga po slovenski smeri (2768 metrov) osvojili in se spustili nazaj po italijanski. Pot domov jih je vodila do Rabeljskega jezera, ustavili so se pri spomeni- ku Jakoba Aljaža v Dovju in obiskali planinski tabor v Završnici. Kot je povedala mentorica Irena Kumer, jih sedaj čaka še posebej odgovor- na naloga - organizacija 12. državnega tekmo- vanja Mladina in gore v Braslovčah, ki bo v mesecu novembru. T. TAVČAR Srečanje staršev maturantov ^ zadnjem obdobju smo priča številnim srečanjem ljudi, ki so bili na različne načine Povezani. Vse z namenom, da obudijo spomine, navežejo še boljše stike in da skupaj P^^živijo nekaj prijetnih trenutkov. Eno takšnih srečanj, če ne celo edino, so pripravili starši letošnjih maturantov Gimnazije Center-Celje skupaj z razrednikom prof. Markom ^^vnikom. Njihova soočanja na govorilnih urah, roditeljskih sestankih in drugih oblikah ?^^ženja so bila tako prijetna, da se jih je večina odločila za druženje na srečanju v ^entrupertu nad Laškim. VLADO MAROT Raztegnjen meh Konec tedna bo na Ljubecni 20. Zlata harmonika V soboto in nedeljo, 2. in 3. septembra, bo pri osnovni šoli na Ljubečni 20. Zlata harmonika Ljubečna 2000. V desetih predtekmovanjih in dveh polfinalih je nastopi- lo preko 330 harmonikarjev, na vseh dosedanjih 20. Zla- tih harmonikah pa doma in v tujini preko 1500. Organi- zator, KUD Ljubečna želi čimvečjo udeležbo ljubite- ljev igranja na harmoniko, zato se je tokrat odločil, da ne bo vstopnine. Ob jubileju so izdali tudi bogato oprem- ljen in vsebinsko zanimiv zbornik s prikazom in raz- vojem Zlate harmonike. Finalisti bodo prvič nasto- pili že v soboto dopoldne, ko bodo v telovadnici OŠ Lju- bečna zaigrali vsak po dve melodiji, ena je obvezna, pred strokovnima komisija- ma. Drugič bodo nastopili popoldne v revialnem delu, ki se bo začel ob 16. uri. V tem delu se bodo predstavili tudi harmonikarji veterani, trobflni kvartet iz Liboj, sku- pina iz Vraje Peči, harmoni- karski orkester Mikola in štir- je harmonikarji podjetja Miiller iz Avstrije, ki bo naj- boljšemu harmonikarju poda- rila svojo novo harmoniko. Prav ob Zlati harmoniki so izdelali serijo dvajsetih. Po uradnem delu bo za veselje in dobro razpoloženje poskrbel ansambel 7. raj iz Zreč. Strokovno komisijo, ki bo podelila pisna priznanja ter bronaste, srebrne in zlate pla- kete in nagradila z velikim pokalom najboljšega harmo- nikarja, sestavljajo Albert Za- vršnik. Zoran Kolin in To- maž Guček. Komisijo za pla- keto Avgusta Stanka pa bo vo- dila Jasna Vidakovič z Radia Slovenija. Občinstvo bo na popoldanski prireditvi izbra- lo svojega ljubljenca, ki bo dobil majoliko NT-RC. Do- poldanske in popoldanske ocene se bodo seštele. Žrebanje številk za nastop v finalu je bilo opravljeno v po- nedeljek, 28. avgusta, v glas- beni oddaji Vrtiljak polk in valčkov na Radiu Celje ob so- delovanju predsednika orga- nizacijskega odbora Martina Groseka in predsednika stro- kovne komisije Alberta Zavr- šnika, žrebal pa je 9-letni Aleš Stopnik iz Spodnjega Doliča, ki je tudi igral na har- moniko. Vrsti red nastopajočih Veterani za naslov ljud- skega godca: Karlo Logar (Sežana), Štefan Gor (Murska Sobota), Franc Škufca (Šmar- je SAP), Metod Praprotnik (Podnart), Janez Gašperlin (Medvode), Angel Lapajna (Grahovo ob Soči), Albin Škerjanc (Komenda), Darij Kralj (Sežana), Vinko Ušenič- nik (Žabnica) in Branko Grogl (Radlje). Kategorija od 41. do 60. leta: Baren Jankovec (Zagra- dec), Jože Derstvenšek (Ljub- ljana), Ivan Šekoranja (Porto- rož) in Stane Vrčkovnik (Šo- štanj, nastopil na vseh Zlatih harmonikah razen prvi). Ka- tegorija od 26. do 40. leta: Zdravko Detmar (Ljubno ob Savinji) in Franc Vegelj (Cer- klje ob Krki). Kategorija od 15. do 25. leta: Zvone Baškovč (Seno- vo), Matej Bizjak (Raka), In- dira Simunič (Kozje), Klemen Leben (Mengeš), Danijel Koz- lovič (Dekani), Matej Zlatnar (Strahovica), Matej Pečan (Ljubljana - Vič), Roman Sta- lekar (Sevnica), Andrej Gro- pajc (Škofije), Dejan Vene (Šentrupert) in Darja Brežnik (Šmartno v Rožni dolini). V nedeljo, 3. septembra, bo pri OŠ Ljubečna še revija na- rodno zabavnih ansamblov, ki jo pripravlja predsednik KUD Ljubečna Janez Šabec. Nastopili bodo Lipovšek, Ve- sna in Vlasta, 7. raj. Štajer- ski objem, Mikola, Frajerji ter Brane Klaužar in Viki Ašič ml. Kategorija do 14 let: Gašper Mrak (Brusnice), Dejan Kušer (Laško), Simon Plemenitaš (Rogaška Slatina), Uroš Točaj (Mozirje), Jernej Kolar (Arti- če). Jure Ciber (Ig), Janez Lek- še (Škocjan), Matjaž Kokalj (Podnart), Stojan Imperl (Blanca) in Neža Petek (Lu- če). Pravico nastopa imata tudi lanska in predlanska zmago- valca: absolutni Primož Ke- lenc iz Gorišnice in dobitnik plakete Avgusta Stanka An- draž Kamnar iz Ljubljana - Polje. Oba imata priložnost, da kot prva harmonikarja v dvajsetih letih Zlate harmoni- ke osvojita še tretjič laskava naslova. Letošnjo Zlato harmoniko so podprla številna podjetja, sponzor pa je Mestna občina Celje. ^■■■■■■■■ITONE VRABL 14 NASI KRAJI IN UUDJE lOOletPGD Braslovče Prostovoljno gasilsko društvo Braslovče in Gasil- ska zveza Žalec bosta sku- paj pripravila praznovanje dneva gasilca GZ Žalec in stoletnice delovanja PGD Braslovče. Slavnostna seja bo v petek, 8. septembra, ob 18. uri, osrednja slovesnost pa se bo pričela v soboto, 9. septem- bra, ob 15. uri s parado skozi trg Braslovče do prireditvene- ga prostora. Sledilo bo razvitje prapora GZ Žalec, podelitev priznanja in svečan prevzem novega vozila GV-1 ter podar- jenega kombiniranega gasil- skega vozila. T. TAVČAR Brez žoge ne gre Rogatec v soju bakel in petrolejk - Na občinskem slavju z nogometaši hrvaške prve lige v Rogatcu je v teh dneh poskrbljeno, da ni nikomur dolgčas. Pred osrednjo prire- ditvijo občinskega praznika, ki bo 9. septembra, se vrstijo najrazličnejše prireditve, ki opozarjajo na pestro življenje razmeroma malega območja. Tako bo v rogaškem Muze- ju na prostem danes v četrtek, 31. avgusta. Večer s kitaro, ki bo v znamenju nastopa slatin- skega kantavtorja Tomija Lor- berja. Prireditev sodi v sklop Večerov pod kozolcem ter bo v soju bakel in petrolejk (ob 20. uri). V soboto, 2. septembra zve- čer, bo v Rogatcu (ob 19. uri) veliko srečanje folklornih sku- pin, z več sto nastopajočimi ter podelitvijo zmajčkov za lepo urejeno okolje, zjutraj (ob 8. uri) pa ribiško tekmovanje ter ob 16. uri streljanje na glinaste golobe. Naslednji dan, v nede- ljo (ob 17. uri), bo sledilo prvo srečanje narodnozabavnih an- samblov, ki ga pripravlja novo kulturno društvo Aplavz. V ponedeljek, 4. septembra, bo najbolj živahno v gasil- skem domu Donačka Gora, kjer bo razstava Sadje, dobro- te iz krušne peči in ročna dela (od 16. do 20. ure). V torek bo v Muzeju na prostem Medča- sovnica (ob 20. uri), predstavi- tev poezije Rogatčanke Simo- ne Kopinšek, pred tem pa še (ob IZ uri) nogometna tekma med veterani Rogatca in nogo- metašev Straže s hrvaške stra- ni, ki vadijo na slovenskem igrišču. Tekma bo obenem slovo od starega nogometne- ga igrišča, kjer bo od prihod- njega leta med drugim veliko Mercatorjevo nakupovalno središče. Veliko zanimivega prinaša še športna sreda, 6. septem- bra, ko se bodo na nogometni tekmi (ob 16.30) najprej po- merili predstavniki rogaškega gospodarstva in- negospo- darstva. Pri tem računajo predvsem na predstavnike šole in občine, vendar župan Martin Mikolič zaradi poš- kodovane noge letos ne bo mogel igrati. Največje sredino preseneče- nje bo gotovo nogometna tek- ma med rogaškim nogomet- nim klubom Mons Glaudius in hrvaškim prvoligaškim moš- tvom Nogometnega kluba Za- greb, ki bo ob 18. uri. BRANE JERANKO Začetek praznovanja na Svetini. Prvi reševalci iz zraka Ob četrtem prazniku kra- jevne skupnosti Svetina in 30. obletnici delovanja tam- kajšnjega prostovoljnega gasilskega društva je bila v soboto osrednja proslava pred gasilskim domom na Svetini, na kateri se je zbralo zavidljivo število obiskoval- cev. Prireditev se je začela s po- strojitvijo gasilcev pred gasil- skim domom in parado ob spremljavi godbe na pihala Svetina. Vrvežu v središču je sledil kulturni program ter blagoslov in slavnostni prev- zem novega gasilskega vozi- la. Donatorjem sta PGD Sveti- na in Gasilska zveza Celje po- delila priznanja in plaketi ter se posebej zahvalili osemnaj- stim botrom. Priznanja PGD Svetina so prejeli: Sandi Stra- šek, Franc Mlakar, Marjan Je- lene, Anton Videč, Romana Šlatau, Mihaela Romih, Franc Jurkošek mL, Polde Jurko- šek, Drago Ojsteršek,^ GZ Ce- lje, KS Svetina, Jani Šepetavc in Jani Šterlekar, priznanja GZ Celje pa Franc Jurkošek st., Mirko Zupane in Alojz Pesjak, Anton Romih, župan Franc Jazbec pa si je prislužil zlato plaketo za prispevek k razvo- ju gasilstva v občini Štore in celjski gasilski zvezi. Jazbec je dobil tudi plaketo PGD Svetina za posebno po- moč društvu in pomoč pri nakupu gasilskega vozila. Drugo plaketo je dobil direk- tor podjetja Hudournik Stan- ko Zakelšek, sicer tudi lastnik helikopterja, s katerim naj bi v kratkem začeli prevažati poškodovance s težko do- stopnih terenov. Svetinski ga- silci bodo tako prvo tovrstno društvo, ki bo pod okriljem celjske gasilske zveze uspo- sobljeno za reševanje iz zra- ka. Usposabljanje na Igu ne bo zastonj, zato bodo morali gasilcem priskočiti na pomoč sponzorji. B. JANČIČ Tudi v prostem času se učimo Zavod za aktivno preživ- ljanje prostega časa je že drugo leto pripravil pro- gram Tuševe otroške šole prostega časa, ki je name- njen najmlajšim. Otroci lahko za šolsko leto 2000/01 izbirajo med štirimi programi, ki jih izvajajo stro- kovni mentorji. V programu A lahko sodelujejo otroci med šestim in osmim letom. Po pouku bodo vključeni v vsebine s področja športa, us-_ tvarjalnosti in izobraževanja. Po programu B se otroci, stari od šest do enajst let, po pou- ku vključijo v interesne dejav- nosti, ki si jih sami izberejo. Program C je namenjen od dvanajst do štirinajst let sta- rim otrokom, ki bi se želeli po pouku rekreativno ukvarjati s športom ali pa bi želeli po- moč pri učenju. Vsi trije nave- deni programi potekajo od ponedeljka do petka, in to po pouku do 16. ure. Program D pa bo potekal samo ob pet- kih. Otroci med dvanajstim in štirinajstim letom bodo preži- veli prosti čas v bazenu Golo- vec. V osnovni šoli Frana Roša bodo izvajali aktivnosti za otroke naslednjih osnovnih šol: I. OŠ, m. OŠ, Frana Roša, Polule, Hudinja in Vojnik; v OŠ Lava pa za otroke II. OŠ, IV. OŠ in Lava. Poskrbljeno je tudi za organiziran prevoz. Mesečni prispevek staršev za sodelovanje v posameznih interesnih dejavnostih znaša od 1950 do 2950 tolarjev, so- delovanje v programu A pa 12.950 tolarjev. Zavod za aktivno preživlja- nje prostega časa izvaja pro- grame tudi v poletnem času in ob sobotah. Kaj vse so po- čeli že do sedaj, si lahko ogle- date na razstavi v trgovinah Tuš. Promocijske zloženke bodo otroci dobili v šolah, na voljo pa so tudi v trgovinah Tuš, ki je generalni pokrovi- telj Tuševe otroške šole. HELENA KOJNIK DESKANJE PO SPLETU Kultura kar lako Tisto, kar se je začelo kot promocijska kampanja za knjigo, točneje leksikon izrazov, povezanih s sodob- no popularno kulturo, je preraslo v enega izmed ob- veznih postankov za vsake- ga spletovljana, ki ga zani- majo pop fenomeni. Govo- rim o alt.culture (www.alt.culture.com), sez- namu pojmov in imen, ki je prejel že toliko prestižnih priznanj, da bi že bilo precej površno, če bi ga v tej rubri- ki zaobšli. Spletni leksikon ponuja od- govore na vprašanja, ki so po mnenju avtorjev, Stevena Dal- ya in Nathaniela Wica, ključ- nega pomena za razumevanje sodobne kulture. Da gre za avtorsko mnenje, poudarjam že na začetku, vzrok pa bom navedel malce kasneje. Kaj to- rej lahko pričakujemo od alt.culture, niti ne preveč ob- sežnega spletnega seznama? Med nekaj manj kot tisoč gesli bomo našli opise glasbe- nih zvrsti, modnih trendov, znanih osebnosti, glasbeni- kov, likovnih in modnih us- tvarjalcev, pisateljev, režiser- jev, igralcev, založniških hiš, medijskih dogodkov - da, ce- lo politikov - ter ostalih pop ikon, ki so tako ali drugače vplivale na razvoj popa. Hja, vključno z drogami in mno- žičnimi morilci. Tako lahko v istem hip^ prebiramo kratke, a inform^ tivne zapise o Amnesty Intet national, America OnLin^ Charlesu Mansonu, JFK-jn prsnih vsadkih, tetoviranju cracku, Bukowskem, mobiljj telefoniji, Internetu, punk^ technu, magazinih Wired i| Rolling Stone, ženskih koj domih, hackerjih, hip-hopu nanotehnologiji, virtualni r« sničnosti, scientologiji, Simp sonih, Beavisu & Butt-headj in South Parku, če naštejei samo nekaj naključnih. Seve da je tu še vrsta imen in pq mov, ki so, prosto po Andyi Warholu (brez njega sevedj ne gre), doživela vsaj svojil pet minut slave, če ne še ka več. Pravzaprav to niti ni taki skromen seznam, z omembi samo nekaterih gesel pa sen najbrž marsikomu (in marš čemu) naredil krivico. Morda utegne koga pres< netiti, da se je v alt.cultuif znašla tudi Bosna in HercegO vina, vendar je vpis povsel logičen in upravičen. Kljub i| noranci zahodnega sveta, ij je dopustil veliko morijo \ naši bližini, je tamkajšnje dfl gajanje pustilo globok pefil na področju popularne kult( re, kar navsezadnje dokazu) za današnje razmere presf netljivo iskrena in hkrati zelii uspešna aktivnost pevca ski^ pine U2, Bona Voxa, da bi BiH zopet vpisal na kulturni umetniški zemljevid sveta Seveda v tem ni osamljen, ki lahko jemljemo edino kot re dek pozitivni trend politizad je popa. Ah, skoraj bi pozabil. N< začetku sem omenil poHii slek v zvezi z izborom gesel Slaba plat tega leksikona j' namreč v tem, da je stvai namreč za moj okus naravna na malce preveč ameriško i' pozoren obiskovalec bo p" grešal marsikatero ime ali p" jem iz Stare celine, Dobra pl^ medalje pa je predvsem tem, da lahko na ta načf spoznamo, kako na pop kul turo gledajo v njeni zibelki f kaj vse evropskega je pljusi' nilo preko preko luže. Vasja Ocvir vasja@kibla.OM Med počitnicami so se v Ihševi otroški šoli prostega časa otroci veselili tudi na bazenu, z novim šolskim letom pa se obetajo novi programi. POLETJE Z NOVIM TEDNIKOM 15 r ....... . ;r 'v Tako nizko, pa tak razgled! Pohvalno označena pot na Brnico - Razgled na Celjsko kotlino malo drugače Vsako večje mesto ima svo- jo pohodniško romarsko pot, l^jer je ijudi kot avtomobilov na avtocesti. Ljubljančani se ob lepem vremenu zgrinjajo na Šmarno goro, Mariborča- ni na prizorišče zlate lisice, za rekreacije željne Celjane pa t)odo morali kmalu urediti ({vosmerni »peš promet« na Celjsko kočo. Za vse tiste, ki niso za gnečo, so v bližini Celja urejene še druge, malo manj oblegane planinske po- ti, Med njimi po svojevrstnem razgledu izstopa 457 m viso- ka Bmica, ki smo jo tokrat izbrali za naš pohodniški cilj. m Ker med Celjani pot na Srni- co ni preveč dobro poznana, jo bomo zato opisali malo bolj natančno. Izhodišče pohodniš- kega izleta s celjske strani je Griček oziroma cesta pod Grič- kom, po kateri se lahko z av- tom odpeljemo do bližnjega Brniškega potoka. Tiste, ki bo- ste štartali na Gričku, po prib- ližno dvajsetih minutah hoje Jaka prvo tabla z oznako Dom na Bmici. Kakšni dve minuti za kažipotom boste že prestopili Brniški potok. Če bi od tu zavili desno, bi prišli do visečega mo- stu čez Savinjo, ki je navsezad- nje tudi eno izmed možnih iz- hodišč pohoda. Na levi strani niostu stoji kažipot za Brnico z •^^kacijo. Pot nadaljujete po Makadamski cesti mimo križa, '^kih petdeset metrov od nje- boste našli puščico, ki kaže '^vo na gozdno pot. Tukaj lah- izbirate med tremi možnimi Potmi. Za manj kondicijsko pri- pravljene in za družine^ majh- ■^i otroki je najbolj primerna Prva gozdna pot, ki je označe- s tablo in markacijo ter do- M položna. Lahko pa greste '^prej in čez kakih deset minut ^vijete desno čez potoček, kot to storili mi. Tabla z napi- hni Pot po grebenu Brnice Označuje nekoliko strmejšo in Ozko pot, ki vodi do kmetije, lahko z enim samim po- zaobjamete celo Os- ^ožno. Spomin na črno smrt Ta točka je začetek bolj raz- glednega dela pohoda. Pot vas bo vodila po pobočju vinogra- dov in starih zidanic, kjer se ne boste mogli izogniti laježu cele vojske psov. Na desni strani boste lahko uživali v čudovitem ra^edu na Leveč, dokler ne bo vaše pozornosti pritegnil kam- niti steber. Neuki pohodnik se morda ne bo niti zaustavil. Brez kakršnegakoli opozorila, kaj razpadajoči steber predstavlja, mimoidoči pač ne more vedeti, da gre za kužno znamenje iz časa turških vpadov (najverjet- neje iz 15. stoletja). Steber je bil postavljen v čast Sv. trojice ali Marije kot eden izmed zahval- nih spomenikov ob koncu epi- demije kuge. Kot zanimivost je treba ome- niti še bližnjo vzpetino Straža, ki je prav tako povezana s turš- kimi vpadi. Na njej so v času nevarnosti prižgali ogenj, ki je ljudi opozarjal, da prihajajo v deželo sovražne turške čete. H kužnemu znamenju pripe- lje tudi manj strma gozdna pot, ki smo jo priporočali za družine z majhnimi otroki. Po približno dvesto metrih pridete na asfalt in do kapelice, postavljeni v čast zavetnika vin, svetemu Urbanu. Sem vodi tudi cesta z libojske smeri, na katero zavijete pri keramični tovarni Kili, če se do doma na Bmici pripeljete z av- tom. Od tu se kot na dlani ponu- ja razgled na Bukovico, Gozd- nik. Griže, Prebold, ob lepem vremenu pa tudi na Kamniško- Savinjske Alpe. Le 200 metrov višinske razlike še lepši razgled se vam od- pre nekaj metrov naprej, pri domu na Broici, na Celjsko kočo. Grmado, Mrzlico, Hom, Malič (oddajnik Radia Celje), Šmohor in na del Celjske kotline, kot ga najver- jetneje niste vajeni. Planinski dom, postavljen leta 1996, leži na 457 metrih in je izhodiščna točka zlasti za Šmohor. Dom, v lasti PD Liboje, je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. Pred domom je primeren prostor za piknike, kjer se lahko po približno eni uri hoje spočijete in naberete energijo za povratek. Da se ne bi vračali po isti poti, priporočamo spust v smeri Šmohor - Liboje. Čez nekaj minut hoje v tej smeri, morate zaviti desno ob težje vidnem kažipotu za Košnico-Hom-Slomnik. Na- to pa se dobro uro v prijetno hladni senci spuščate v dolino nazaj do mostu čez Brniški potok. Za konec naj še samo poudariva, da je Brnica del Savinjske planinske transverzale in ena izmed zelo priljubljenih smeri za gorske kolesarje. Ti se ponavadi pripeljejo po asfaltu z libojske smeri in spustijo proti Košnici. Vsi, ki radi tekmujejo, pa se lahko udeležijo tradi- cionalnega teka in pohoda po mejah KS Libo- je, ki je organiziran vsako leto konec aprila. r- r ':; ; HELENA KOJNIK ^ URŠKA KNEZ Ste že videli Celje s te strani? Za lažjo orientacijo je pot označena na zemljevidu (Atlas Slovenije: MK, 1987, str. 112, 113). Planinski dom Liboje na Bmici. Kužno znamenje priča, da je tu nekoč kosila črna smrt. Veselica s tombolo za orgle CEUE - Na Jožefovem hribu nad Celjem bo v soboto, 2. septembra, dobrodelna veselica s tombolo, pri čemer bodo izkupiček namenili za obnovo tamkajšnjih cerkvenih orgel. Sodelovala bo godba na pihala Svetina, za veselo razpoloženje pa skrbela dekleta ansambla Mlade frajle. Poskrbljeno bo tudi za jedačo in pijačo. Tombolske kartice lahko kupite v župniš- ču. Začetek prireditve bo ob 17. uri. (BJ) Otroci, pridite na grad! GRAD PODSREDA - Kozjanski park pripravlja za soboto, 2. septembra, veliko prireditev Grajski živ-žav, ki bo od 11. ure. V glasbenem delu bodo nastopili Tinkara Kovač in Jan Pleste- njak, slatinska skupina Zlate strune ter pihalna godba Videm Krško. Za otroke pripravljajo različne razvedrilne igre in ustvarjalne delavnice. Tako bodo lahko pod vodstvom men- torjev ustvarjali, poslušali glasbo, prepevali, slikali, modelirali, streljali z lokom,' iskali grajski zaklad, se vozili s kočijami in podobno. (BJ) od pekla do nebes Turistično društvo Šempeter bo v nedeljo, 3. septembra, pred jamo Pekel pripravilo sprostitveni dan Od pekla do nebes. Obiskovalci bodo lahko pod strokovnim vodstvom članov gobarskega društva Bisernica nabirali gobe, pripravili gobarski piknik, okušali kmečke dobrote, plesali ob zvokih skupine Banana, najbolj drzni pa bodo sedli na motornega zmaja. (SKO) 16 NAŠI KRAJI IN UUDJE 120 metrov pod ledenikom Koroško Šaleški jamarski klub Speleos Siga se je letos že dvanajstič zapovrstjo ude- ležil tradicionalnega jamar- skega tabora na Korošici ozi- roma na Molički planoti. Le- tos je članom tabora uspel tudi poseben podvig, saj sta jamarja Boris Mastnak in Milan Podpečan odkrila le- deno brezno, v katerega do- slej še ni vstopila človeška noga. Molička planota velja za pra- vo jamarsko meko, odlične vremenske razmere pa so omo- gočile, da so jamarji vse dni tabora raziskovali podzemlje Kamniško Savinjskih alp. Na tem območju je tudi eno naj- globljih brezen na svetu, z globino 1130.5 metra se uvrš- ča na 39. mesto. Mastnak in Podpečan sta med vstopom v že znano ledeno brezno, ki je bilo vrsto let zasuto s snegom in ledom, na njegovem dnu odkrila odprti- no. »Slutila sva. da bova lahko vstopila globlje, toda kako glo- boko, si niti v sanjah nisva predstavljala,« pravi Mastnak. »Ves čas spusta sva se plazila skozi ozek ledeniški rov, pro- stora je bilo le toliko, da sva lahko napredovala, led pa na- ma je ves čas hladil telesa.« Približno osemdeset metrov globoko od vstopa sta naletela na dvorano, ki se je raztezala v osrčje gore. Okrašena je bila z jamskimi biseri, ki so jima jemali sapo zaradi njihove le- pote. »Na takšne kapniške tvor- be naletiš le malokdaj v jamar- ski karieri,« je navdušen Mast- nak. Po nadaljevanju rova sta se spustila še za petnajst me- trov, nato pa jima je zmanjka- lo vrvi. Skupaj z mlajšimi jamarji sta se do ledenega brezna vrni- la naslednji dan. Od točke. kjer sta se ustavila na prejš- njem spustu, sta napredovala še za 45 metrov, rov pa se je končal na grušču, ki se jima je zdel zelo znan. »Malo sva se razgledala in ugotovila, da sva pristala v sosednji jami, ki je že raziskana (oznaka 1-51). Od veselja sem kar zaplesal,« se spominja Boris Mastnak. Vendar ni bilo časa za pretira- ne izbruhe navdušenja, saj je bila temperatura v notranjosti le poldrugo stopinjo Celzija. Jamarja sta se začela vračati na površje, ves čas pa sta meri- la in risala novoodkrito brez- no. »Sneg bo kmalu zapadel in zasul vhod, tako da sva bila morda prvič in zadnjič v brez- nu. Prav lahko pa nam bo narava poklonila njovih pet mi- nut, da bomo poskušali še v drugih smereh,« upa Mastnak. BM Jamarski reševalec kluba Speleos - Siga Boris Mastnak je s prijateljem odkril novo ledeno brezno. Rekrealivci s paraplegiki Zdravilišče Laško je konec minulega tedna pripravilo že šesti teniški turnir dvojic članov Zveze paraplegikov Slovenije in delavcev zdravilišča, v torek pa je bil še tretji VIP turnir, kjer so s paraplegiki igrali v dvojicah znani slovenski ljubitelji tenisa. Na igrišču Camloh je v soboto zmagala dvojica Mojca Tomažin in Vlado Sajevec, druga sta bila Zdravko Eržen in Roman Matek, tretja pa Janez Gešnovar in Brane Lipar. Na povabilo vodstva' zdravilišča so letos na VIP turnirju članom zveze paraplegikov pridružili še Marjan Krajnc, Aleksander Lucu, Ivo Milovanovič, Janko Mimik, Zvone Murgelj, Ciril Ribičič in Peter Vilfen. Katera od dvojic, ki so jih sestavljali še Slavko Bračič, Janez Češnovar, Zdravko Eržen, Peter Robnik,Grega Škerlj, Boris Šter, Mojca Tomažin in Janez Trdina (vsi na sliki), nam do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti. JI, Fdto: GK Za boljšo obveščenost Najmlajše turistično društvo v Savinjski dolini je bilo lani ustanovljeno na Gomilskem. Kot pa kaže so se svojega dela člani društva lotili zelo resno in prizadevno. Pri vstopu v KS Gomilsko, pred Grajsko vasjo so postavili tabli, ki zelo nazor- no kažeta, kaj je na tem po- dročju obiskovalcem na voljo. Na večji (na sliki) lahko vidi- mo, kako priti do turističnih znamenitosti, manjša pa na- ključnemu gostu pove, kaj mu posamezna vas v KS lahko po- nudi. T. TAVČAR Obiskovalci srečanja jadralnih padalk niso občudovali samo zaradi njihove drznosti. ' jezerom ^ ' | Jadralnopadalsko srečanje, ki ga je minulo soboto pri- pravilo slovensko-češko pod- jetje Sky, je na vzletno mesto na Dobrovljah in na prista- nek ob Žovneškem jezeru privabilo več deset jadralnih padalcev iz vseh koncev Slo- venije in še veliko več rado- vednežev, ki so prišli od bli- zu pogledati modeme ikarje. Slednji so izkoristili odlič- ne pogoje za jadranje nad do- broveljsko planoto, številni pi- loti pa so nad jezerom opravili tečaj ekstremnih situacij. Ta je bil prava paša za oči, saj so se kupole padal ves čas zvija- le, vrtele in skakale v vse sme- ri, odprlo se je kar precej rezervnih padal, nekaj pilotov pa je pristalo v jezero, tako da so morali ponje reševalci i čolnih. Na žalost je eden oj padalcev z rezervnim pad^ lom nesrečno pristal v gozdu tako da so ga morali odpeljali na zdravljenje v celjsko bolni šnico, sicer pa je vrtoglavi nihanje nad jezersko gladini minilo brez hujših posledic Največ nebeških spretnosti j^ pokazal testni pilot podje^ Sky Tomaž Lednik, ki je i svojimi elegantnimi vragoliji mi tik nad gladino povzrofi pravo poplavo vzdihov na obaS Organizator, ki je zbranim pre« stavil novo serijo skyovih pa dal, se je izkazala tudi s pikni kom, na katerem so lačnim i žejnim ustom deUli brezplaf no hrano in pijačo. siq Božje znamenje in kažipot V vročih avgustovskih dneh se je marsikdo odločil za obisk planin, kjer je biJ temperatura nekoliko znosnejša kot v dolini. Novaštifčani pa so v nedeljo po velikeH' šmarnu poromali na planino Travnik iz povsem drugega vzroka. Člani pašne skupnos® Travnik - Menina planina so nedaleč od pastirske koče, ob poti proti vrhu Menine planin« postavili tri metre visoko razpelo s Kristusom. Božje znamenje, ki bo služilo tudi kot kažipot planincem in lastnikom živine ter vsetf mimoidočim, zre daleč preko doline vse do strmin Grintavcev na drugi strani, kot da ho^^ simbolično povezati ljudi dobre volje pod gorami in planinami. Blagoslov je opravil in maS^ daroval župnik Lojze Ternar, s številnimi domačini, in člani pašne skupnosti je popoldaf; preživel tudi dr. Franc Zagožen, predsednik SLS + SKD. Srečanje na planini Travnik naj bi posl^ postalo tradicionalno. EDI MAVRl^ NASI KRAJI IN UUDJE 17 Letos še zanemarjeno jezerce naj bi po napovedih prihodnje leto postalo kopališče za goste. Fenilcs pod Menino v Varpolju v Zgornji Sa- vinjski dolini je pred sedem- najstimi leti zrasel avtokamp Menina, ki je konec osemde- setih postal izredno priljub- ljen med tujimi turisti. Po gostov sušnih letih v burnem iiasu slovenskega osamosva- janja in balkanskih vojn ter nekajletnem životarjenju, se avtokampu Menina znova obetajo lepši časi. Letos je namreč zamenjal lastnike in prišel v roke doma- čina, 24-letnega Jureta Ko- lenca, ki se je oživljanja sa- vinjskega turističnega bisera lotil z mladostno zagnanostjo in velikimi načrti. Skupaj s prijateljico Kristino sta se v tej sezoni lotila predvsem čišče- nja že rahlo zaraščene okolice in nujnega vzdrževanja objek- tov in napeljav. V približno pet hektarjev velikem boro- vem gozdičku v bližini Savi- nje je 180 prostornih mest za šotore, kamp prikolice ali av- todome, opremljenih s pri- ključki za elektriko. V zida- nem objektu so stranišča in tuš kabine s toplo vodo ter umivalniki za pomivanje po- sode, gostje pa lahko najame- jo tudi pralni stroj. Čeprav leži kamp le lučaj od vasi Varpolje in slab kilometer od glavne ceste Mozirje-Ljubno, je vzdušje v njem izredno pri- jetno in mirno. »Letos kopalci iz našega kam- pa še uživajo na bregovih Savi- nje, drugo leto pa namerava- mo obnoviti jezerce, ki na vzhodu meji na kampirni pro- stor, tako da bomo imeli last- no kopališče in plažo,« našte- va svoje načrte mladi lastnik. Menina je bila dolga leta bolj znana med tujimi turisti kot med domačimi, saj so jo v svoje kataloge uvrstile števil- ne turistične agencije, med svo- jim članstvom pa so ga pro- movirale tudi tovrstne organi- zacije in društva. Vanj redno zahajajo tujci, ki jim je prilju- bila neokrnjena narava Savinj- ske, vedno bolj znan pa je tudi med slovenskimi popotniki in ljubitelji kampiranja. »K nam prihaja vse več domačih enod- nevnih gostov, ki si pripravijo piknike, veliko pa jih ostane po nekaj dni, saj je kamp od- lično izhodišče za uživanje v vse bolj bogati turistični po- nudbi Zgornje Savinjske doli- ne,« ugotavlja Jure Kolenc. Ta- ko bo oživljena Menina odpr- ta vse do prvega oktobra, pri- hodnjo turistično sezono pa bo pričakala prenovljena in močno ozaljšana, obljublja podjetni Kolenc. SKO S pesmijo v devetdeseta Miha Pajk je v soboto upihnil devetdeset svečk, nekoč po s petjem petrolejko Devetdesetletni Miha Pajk z Dobjega pri Lesičnem nosi v sebi pravi zaklad starih ljud- skih pesmi. Najstarejši občan KS Prevorje še danes zapoje z glasom, ki zveni čisto, kot je nekoč odmeval udarec njego- vega kladiva po nakovalu. Zgovorni slavljenec, ki je prejšnjo soboto praznoval de- vetdeset let, s šaljivimi pesmi- mi spravlja v dobro voljo svo- je najbližje in prijatelje. Ni ga treba dvakrat prositi, da vam kaj zapoje. Malo pobrska po spominu in že iz njegovih ust privrejo duhovite rime, kot je tale: »Nikoli ne bom pozabil očeta mojega, ki me je napra- vil sredi travnika«. Čeprav se ni nikoli včlanil v pevski zbor. ima tako močan glas, da je s svojim petjem nekoč celo uga- snil petrolejko. Miha se še dobro spominja, kako je s kovaškim kladivom iskal zaslužek za preživetje svoje šestčlanske družine. V Nemčiji je vzdrževal zračne jaške v rudniku, po vojni pa je odšel iskat srečo v srbski Alek- sinac. V tamkajšnjem rudniku je skrbel, da so bili konji, ki so vlekli vagone z rudo, dobro podkovani. Leta 1952 ga je domotožje prignalo nazaj med kozjanske griče. Z ženo sta kupila eno izmed dveh hiš v Dobju pri Lesičnem, ki med umikom nemških čet nista zgoreli kot večina kozjanskih domačij. Takrat se je odločil, da bo odložil kovaško kladivo in se posvetil kmetovanju. Danes s ponosom prešteje svojih deset vnukov in devet pravnukov. Z njimi rad igra karte in igro Človek ne jezi se. Kadar ni z otroki, rad obišče prijatelje, še posebej tiste, ki zaradi bolezni ne morejo iz postelje. Pravi, da mu druže- nje z ljudmi daje življenjsko moč. Najbolj se boji samote med štirimi stenami. Odkar mu je pred petnajstimi leti umrla žena, se pogosto udele- žuje izletov. Tako je v tem času z upokojenskima druš- tvoma Prevorje in Planina pre- potoval Slovenijo po dolgem in počez. Če bo nadaljeval s takim tempom, mu bo do nje- govega stotega rojstnega dne zmanjkalo izletniških točk v Sloveniji, ki jih še ni obiskal. UK, HK Od leve proti desni: pravnuka Peter in Branka, vnukinja Darja ter hčeri Ljudmila in Danica. ^ovi lastnik kampa Menina Jure Kolenc lastnoročno skrbi za neoporočnost higienskih prostorov. Rodbina Koicovnik pri sveti Ani Ob stoletnici poroke starih staršev Martina in Marije Rokovnik s Čreta na Dobrovljah so se njuni potomci na pobudo Janeza Rokovnika zbrali pri cerkvi svete Ane na Čreti. Tam sta njihova prednika sklenila zakonsko zvezo. Prišlo jih je več kot 200, ožjih potomcev pa je bilo 32. Svojo prvo rodbinsko srečanje so pričeU s sveto mašo, sledilo je družabno srečanje, na katerem so se sorodniki med seboj spoznavali, saj se nekateri med njimi še niso srečali, obujali so spomine in se veselili. T. TAVČAR 18 INFORMACIJE Hranilnica Lon tudi v Celju Poslovna enota najstarejše in največje slovenske hranilnice kmalu no Glavnem trgu - Vse bančne storitve za občane, popoln bančni servis za mola podjetja Pred devetimi leti se je Slavko Erzar skupaj s še nekaterimi partnerji odločil uresničiti idejo o ustanovitvi prve zasebne hranilnice v drža- vi. Praktično iz nič so si pridobili licenco Banke Slovenije in visoko zaupanje varčeval- cev in komitentov. Danes ima Hranilnica Lon preko 300 delničarjev in 200 milijonov tolarjev kapitala, bilančna vsota pa se je povzpela že na 3,5 milijarde tolarjev. Njen sedež je v Kranju, v Ljubljani, Grosupljem in Postojni imajo poslovne enote, na Ptuju pa izpostavo. »Želeli smo odlično oplemenititi prihranke varčevalcev in jih spodbuditi k dolgoročnejše- mu varčevanju,« pravi direktor Hranilnice Lon Slavko Erzar in dodaja, da so posebno pozor- nost namenili tudi obrtnikom in malim podjet- nikom, brez katerih ni mogoče pričakovati dobrega gospodarskega razvoja. Hranilnica vsa leta posluje uspešno, kar pomeni, da je s pravilno poslovno politiko v bančništvu in kljub močni konkurenci mogoče uspeti. V čem je prednost hranilnice pred banka- mi? Osnovne prednosti so bolj- ši, neposreden, individualen in hiter bančni servis, visoka stopnja prilagodljivosti, ta- kojšnji odziv na potrebe ko- mitentov in prijaznost. Z združevanjem postajajo ban- ke vse večji okosteneli siste- mi, tako da bo naša prožnost in postrežba strank na ljubez- niv osebni način pridobila še večji pomen. Ne želimo pose- gati v množične posle, ki jih obvladujejo banke, za nas je pomemben posameznik in kvaliteten servis zanj. Kako ste poslovali lani in kakšne rezultate pričakuje- te letos? Leto 1999 nam je bilo na- klonjeno predvsem zaradi povpraševanja prebivalstva po denarju in posojilih pred uvedbo DDV. Hranilnica je po-. slovno leto zaključila z viso- kim dobičkom, ki je znašal 72,4 milijona tolarjev. Tudi rezultati poslovanja v letoš- njih prvih sedmih mesecih so več kot vzpodbudni. Kakšna je struktura vaših komitentov in katere stori- tve jim ponujate? Večino naših komitentov predstavlja prebivalstvo, osta- lo pa mali podjetniki in obrt- niki. V novi poslovni enoti bomo opravljali vse bančne storitve, od depozitnega po- slovanja občanov, to je različ- nih oblik osebnih varčevanj, do popolnega bančnega servi- sa za male pravne osebe. Vodi- li bomo žiro in tekoče račune, s katerimi smo vključeni v mrežo bankomatov, imamo tudi celotno ponudbo kredit- nega poslovanja. Poleg tega bomo opravljali še plačilni promet, plačilo položnic, me- njavo valute in druge finančne posle. Nekoč ste izjavili, da je cilj Hranilnice Lon postati hra- nilnica premožnih posamez- nikov, saj je pri najpremož- nejšem sloju opazen močan trend povečanja hranilnih vlog. To še vedno drži? Da, pogojeno predvsem z zaupanjem ljudi v trdnost hra- nilništva. V Lonu smo dokaza- li to stabilnost in varnost, kar se nam odraža v visokem po- rastu hranilnih vlog. Več kot tretjina vseh zbranih sredstev je namreč dolgoročnih, kar ni značilnost ostalega bančnega sektorja. Tako visoko zaupa- nje varčevalcev bomo s trdim delom in z našim osebnim pristopom poskušali dobiti tudi na Celjskem. Odločili ste se, da bo hra- nilnica aktivno sodelovala tudi v prenosu računov pravnih oseb iz APP. Na kakšen iztržek računate v »boju« za račune podjetij? Banka Slovenije nam je po- delila licenco za opravljanje plačilnega prometa za male pravne osebe že konec lanske- ga leta. Žal se je prenos plačil- nega prometa zavlekel, tako da bomo v prvem delu od septem- bra dalje k sodelovanju pova- bili predvsem naše dosedanje komitente, v nadaljevanju pa tudi ostale. Po predvidevanjih v letošnjem letu približno 150 in v naslednjem preko 500. Kateri so največji projekti hranilnice Lon v, letu 2000? Načrtujete do konca leta še kaj novosti? V Hranilnici Lon govorimo o letu 2000 kot prelomnem letu, predvsem zaradi novega zako- na o bančništvu in nujni prila- goditvi le-temu, kar nam je s precejšnjimi napori tudi uspe- lo. Prav tako pomembna je tudi otvoritev nove poslovne enote tu v Celju in izdaja lastne nove plačilne kartice Eurocard Ma- sterCard za plačila doma in v tujini. Do konca leta nas čaka predvsem realizacija velikega projekta, na katerega se pri- pravljamo že celo leto, to je že omenjeno izvajanje novega pla- čilnega prometa za pravne ose- be in elektronsko bančništvo. Z odpiranjem poslovne enote v Celju ste še korak bliže k svojemu cilju, to je postati vseslovenska hranil- nica. Kateri so poglavitni razlogi za prihod v Celje? Odločitev za prihod Hranilni- ce Lon v Celje izhaja iz naše dolgoročne politike, ki je us- merjena v nadaljnjo kakovost- no rast tako po obsegu kot tudi teritorialno. Na osnovi ocene zanimivosti tržišča in možnosti zbiranja sredstev ter ocene sta- nja in možnostih razvoja v širši celjski regiji, kjer je podjetnost posameznikov zelo velika, sem prepričan, da je ustanovitev no- ve poslovne enote utemeljena. Da pa je naša odločitev pravil- na, mi potrjujejo bančne anali- ze sedanjega stanja v celjski regiji, poleg tega pa tudi zgodo- vinska dejstva, povezana z raz- vojem hranilništva in denarniš- tva od druge polovice 19. stolet- ja na Celjskem. Pozive k usta- novitvi lastnih hranilnic je leta 1868 javno oznanjal že dr. Jože Vošnjak. V Celju ste lahko m nosni na tako bogato in J membno preteklost, ki je pj gotovo del vašega uspešnJ gospodarskega razvoja in tr^ cije. Že tradicionalne varčevJ ne navade ljudi širšega celjsW ga območja, uspešno raz\^ obrt in podjetništvo ter kvalitri na sejemska dejavnost nas J bolj krepijo v prepričanju i pravilni odločitvi. Ker danes Celju in okolici ni nobene hij nilnice, menim, da je to za n^ poslovna priložnost in izziv. Trenutno so v Sloveniji 1 tri hranilnice. Kakšna bo p vašem usoda hranilništv pri nas in kako se v prihod nosti vidi Hranilnica Lon? Razvoj hranilništva bo odvj sen predvsem od usode zadrui nih hranilno-kreditnih služ: ki ne poslujejo z licenco Bank Slovenije. V primeru, da se h iz sedanjega velikega števil manjših HKS-ov razvilo nefa uspešnih, bo to krepilo tud obstoječe hranilnice, kar poj meni, da je perspektiva hrani^ ništva lahko dobra. Na takša razvoj smo pripravljeni, saj smo sodobno tržno usmerjeni in dovolj veliki, da bomo ko^ zahtevam časa in potreban strank. V Hranilnici Lon žel^ mo tudi v prihodnje obdržati status najprodornejše hranilni ce ter širiti svoje poslovanje tudi v tiste dele Slovenije, kja še nismo prisotni. Razmišlja mo tudi o razvoju Hranilnicj Lon znotraj Evropske skupno; sti. Skupaj s sodelavci bomo še naprej skrbeli za visoko kakft vost naših storitev ter indivb dualno obravnavo vsakega ko mitenta na Ljubezniv Osebn Način. ! ■■■■■■■■■■■■■■Mi PE Direktor Hranilnice Lon Slavko Erzar ŠPORT 19 Rudar nezrel za vrh lestvice Velenjski derbi Olimpiji - Vrnitev Lavriča pomeni preobrat? - Po podvigu CM Celja Publikuma na Skalni kleti Nigerijca! podobno kot prvih pet je bil Hidi 6. krog v I. SNL nadvse ^niniiv, za največje presene- čenje pa je poskrbel CM Celje publikum, ki se je po porazu ^ Ljudskem vrtu vrnil v veli- lieni slogu in eni naših naj- močnejših ekip, HIT Gorici, prizadejal najhujši poraz v ^dnjih dveh, treh sezonah, H^anj uspešni kot Celjani so bili »knapi«, katerih želje je odpihnila neustavljiva Olim- pija. V domači elitni konkurenci stvari počasi prihajajo na svoje mesto. Prvi favorit prvenstva, Maribor PL, je s tekmo manj že tik pod vrhom, na njem zaen- krat kraljuje ljubljanska Olim- pija, ki je očitno tik pred popol- nim razcvetom. Velenjski Ru- dar je zdrsnil po lestvici navz- dol, trenutno 4. mesto pa bi bilo za »knape« ob koncu pr- venstva odlična uvrstitev. Toda dotlej bodo morali odigrati še številne tekme, podobne ne- deljskemu derbiju. Končno dogodek! Za razliko od prejšnjega der- bija med Rudarjem in HIT Go- rico smo tokrat doživeli pravi nogometni dogodek, kakršne- ga na Celjskem pogrešamo že več kot leto dni. Ob jezeru se je zbralo kar 2 tisoč nogometnih navdušencev, ki so vedeli, da Olimpija ne bo ponovila goriš- kega razočaranja izpred tedna dni. Sijajno vzdušje in zmage željni moštvi sta kljub precejš- njemu številu napak, ki so bile posledice dokaj visokega ritma in borbenosti ter želje po dose- gi zadetka, zadovoljili izbirčno velenjsko občinstvo, ki je osta- lo prikrajšano le za zmago svo- jih ljubljencev. Uspeh je bil to- krat manj oddaljen, kot kaže rezultat, saj so imeli domačini precej več od igre v prvem polčasu, ko je Jolič zadel celo prečko, v nadaljevanju pa so zeleno-beli izkoristili širok iz- bor kakovostnih nogometašev in kaznovali vse pogostejše na- pake velenjske ožje obrambe, ki je v lovu na izenačenje po- vsem pozabila na obrambo svojega gola. V prvem polčasu, ko sta nasprotnika še tipala eden drugega, se je Toni To- mažič izkazal za izvrstnega stratega. Olimpiji je preprečil vse pristope do svojih vrat, obenem pa so bili njegovi varo- vanci večkrat izjemno nevarni. toda krone (zadetka) ni bilo od nikoder. V drugem delu je Bo- jan Prašnikar našel pot do us- peha, njegovi nogometaši (strelca Jukič in Kujovič) pa so suvereno zakorakali po njej vse do vrha lestvice, kamor so si želeli tudi »knapi«, a očitno za kaj podobnega še niso zreli. Lavric naprej, Jolic nazaj »Do izraza so prišli boljši nasprotnikovi igralci, ki so manj grešili, obramba Olimpije pa je delovala zelo suvereno,« je iskal vzroke za poraz Toni Tomažič in razkril nekatere Rudarjeve težave: »Brez Lavri- ča v napadu nismo tako nevar- ni, kot bi bili z njim. Doslej smo igrali le z enim izrazitim napa- dalcem - Mujanovičem, Jolič ni prava >špica<. Odslej bo bržčas drugače,« se je Tomažič ozrl proti nadaljevanju prvenstva. Njegov nedeljski nasprotnik se je raje spominjal bleščeče zma- ge v soju velenjskih žarometov »Moji varovanci so bili vidno utrujeni po vrhunski predstavi proti Sheriffu. Toda sčasoma smo postajali vse bolj uigrani, akcije so stekle in po bledem prvem polčasu smo v nadalje- vanju, kljub zelo solidni igri Rudarja, prišli do treh točk,« je obračun komentiral najtrofej- nejši slovenski trener. Domači- ni niso kazali pretiranega razo- čaranja. Zameriti jim ne gre ničesar, kajti fantje so dali vse od sebe, trenutno so pač Ljub- ljančani boljši. Edino kar je bodlo v oči, je bila nova bleda igra virtuoza Gorana Joliča. »Jolič se je pač znašel v položa- ju, ko je moral zakrpati luknjo v našem napadu. Potem ko je Lavrič okreval, ga bom upora- bil na sredini igrišča, rekovales- centa pa v konici. Je pa res, da Jolič že nekaj tekem ni pokazal vsega, kar zna,« je skušal utiša- ti kritike Tomažič. Njegov novi adut je mladi Zasavec Klemen Lavrič, ki so ga Olimpijini bra- nilci ob vstopu na igrišče še posebej pozorno spremljali, njegove prave partije pa pride- jo na vrsto šele prihodnji me- sec. »Počutim se dobro, po- trebno bo še izpiliti formo in potem bodo prišli tudi goli,« obljublja postavni blondinec. Celjska eksplozija! Verjetno ga ni bilo navijača CM Celja Publikuma, ki bi si upal napovedati izdatno zma- go svojih ljubljencev na gosto- vanju pri HIT Gorici. Toda zgo- dilo se je: CM Celje Publikum je končno razbil tekmeca. »Po vi- sokem porazu v Ljudskem vr- tu naših nogometašev nismo kaznovali, kot smo sprva na- povedali, temveč smo jim na- kazali, da se lahko z zmago v Novi Gorici izvlečejo,« je poja- snil skrivnost uspeha vodja strokovnega sveta Ambrož Krajnc, trener Marijan Pušnik pa je zasluge za presenečenje pripisal svojim varovancem: »Fantje so igrali tako kot znajo, tako kot od njih zahtevam. Z borbenostjo so navdušili vsi od prvega do zadnjega in uspeh ni mogel izostati.« Na Skalno klet se je vrnila židana volja, vendar strateg opozarja: »Ne mislite si, da smo tako močni, kot izgleda po presenetljivi zmagi. Uspeh bo potrebno potrditi proti Domžalam, kar nikakor ne bo lahko. Vesel sem zmage, toda bodimo realni: naše moštvo je mlado in neizkušeno, zato bo nihanj precej,« nas pripravlja na morebitna razočaranja Pu- šnik. Njegovi delodajalci so po- skrbeli za novo presenečenje, saj so v klub pripeljali Nigerij- ca: 19-letnega napadalca Char- lesa Ikogha iz Lagosa in sko- raj leto dni starejšega igralca zvezne vrste Moyosoreja Mo- loma iz Ibadona, ki sta nazad- nje branila barve Shooting stars sports cluba iz rojstnega kraja slednjega. Nogometaša se nista uvrstila v mlado nige- rijsko reprezentanco, čeprav sta bila na širšem spisku kan- didatov, na Skalni kleti pa bo- sta do nadaljnjega na preiz- kušnji. »Registrirali ju bomo in jima ponudih priložnost, ni pa rečeno, da bosta okrepitvi,« je »stopil na žogo« direktor Dar- ko Klarič in potrdil predvide- vanja, da najbrž ne gre za po- sebej kakovostna nogometa- ša ranga Okoche, Kanuja, Amokachija in ostalih umetni- kov s črne celine. Morda pa se kateri izmed novih celjskih atrakcij »odpre« prav v mestu ob Savinji... TOMAŽ LUKAČ Foto: GREGOR KATIC Sebastijana Cimerotiča (v svetli opremi) nista uspela zaustaviti Spasojevič in Turk. Rezultati slabši kot organizacija AMD Šlander je kot vsako leto v mesecu avgustu tudi tokrat pripravil peto dirko za državno prvenstvo v kar- •ingu. Z malimi, toda izred- no hitrimi tekmovalnimi vo- zički, je nastopilo 59 tekmo- valcev iz vseh slovenskih klubov, med njimi tudi trije (Celjski tekmovalci. Mladinca Florjan Vidaček Dejan Paj tekmujeta v laž- iih kategorijah razreda IGA 100, medtem ko Klemen Pe- vec vozi v formuli C 125. Na Sobotni tekmi je za celjsko iioštvo nastopil žal samo l^lorjan Vidaček in pri mladin- cih na A 100 osvojil peto me- ^lo med desetimi tekmovalci, '^o petih tekmah pa je v skup- '^i konkurenci z 111 točkami ^^dmi. Dejan Paj je v skup- nem seštevku z 81 točkami Klemen Pevec pa med •^^jhitrejšimi s 60 točkami ^^ajseti. V moštveni konku- l^nci je celjska ekipa AMD p3nder 5. in je do sedaj zbra- 143 točk. Predstavnik organizatorja Kosaber je po srečanju poligonu dejal: »Zadnja le- ^ nimamo več močne ekipe. Naš najboljši tekmovalec Alen Pevec, ki sedaj tekmuje za Lucijo, je bil zadnji, ki je kandidiral za naslov prvaka. Skromna finančna sredstva v društvu nam, žal, ne omogo- čajo, da bi privabili v klub večje število tekmovalcev. Upam pa, da bo v mladinskih razredih kmalu bolje s po- močjo staršev. Veseli me, da je bila organizacija tekme od- lična.« In še zmagovalci v štirih tekmovalnih razredih in po- sebnem pokalu Saxo: David Rotar v NI/60, Domen Ker- man v A-100, Aleš Prek v ICA- 100 (vsi AMD Moste), Alen Pevec ( Lucija ) v FC-I25 in Aleš Videmšek v pokalu Sa- xo. Med moštvi je najboljše AMD Moste. JOŽE KUZMA, foto: MIŠO Žal na letošnji dirki za DP v kartingu ni šlo brez poškodb. Vivod spet zmagal Celjski atlet - veteran Bran- ko Vivod se z največjih te- kem jK) pravilu vrača z odlič- ji. Novo si je okrog vratu nadel po 11. mednarodnem prvenstvu v VVelsu v sosednji Avstriji, kjer je zlahka opra- vil s konkurenco. Na tekmovanju se je pome- rili 300 tekmovalcev iz Avstri- je, Nemčije, Češke, Madžar- ske in Slovenije, v skoku v višino pa je bil naš predstav- nik prepričljivo najboljši. Nje; gov rezultat sicer ni bil nič posebnega (165 cm), toda konkurentje niso zmogli niti tega. Čeh Jiri Maleh je zaostal za 10, Nemec Jonas Schmidt pa kar za 15 centimetrov. Vi- vod je, potem ko je že opravil s konkurenco, naskakoval 170 cm, vendar je že v prvem skoku začutil bolečino v nogi in s tekmovanjem raje preki- nil.. TL. ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 1.9. »MMSS»Xv......■ ■■■ji^iam ■ ATLETIKA Celje: miting za pokal Celj- skih knezov (16.) MALI NOGOMET SMNL, 1. krog - Celje: Maxi klub Celje - Zagorje (20.) MARATON Celje: 16. maraton Celje - Logarska doUna (6.), Mozirje (8.30), Ljubno (9.30), Luče (10.30) NOGOMET II. SNL, 5. krog - Šentjur: Šentjur - Esotech Šmartno, Slovenske Konjice: Dravinja - Živila Triglav. III. SNL - sever, 4. krog - Vransko: Vransko - Rogoza, Zreče: Zreče - Ptuj, Šoštanj: Usnjar - Kovinar, Rogatec: Mons Claudius - Fužinar (vse 17). KONJENIŠTVO Škofja vas: mednarodno tekmovanje v preskakovanju ovir za pokal MOS (tudi v nedeljo). PANORAMA I. SNL ^ 6. krog: HIT Gori^'- CM Celje -Publikum 0:4 (0:2); Pekič (17.), Žnuderl (35., 57.), Radosavljevič (64.). Rudar - Olimpija 0:2 (0:0). Vrstni red: Olimpija 15, Ma- ribor PL 13, Tabor, Rudar 11, Dravograd, HIT Gorica, Primorje 8, CM Celje Publi- kum, Korotan 7, Mura, Ko- per, Domžale 3. II. SNL 4. krog: Jadran Šepič - Šent- jur 2:0 (1:0), Beltinci - Dravi- nja 0:1 (0:0); Sire (56.). Eso- tech Šmartno - Aluminij 1:2 (0:1); Arhč (48.). Vrstni red: Živila Triglav 12, Jadran Šepič, Pohorje 9, Elan, Aluminij 8, •Zagorje, Šentjur, Dravinja, Nafta 7, Ivanšna Gorica 6, Renkovci 3, Železničar, Via- tor&Vektor 2, Esotech Šmart- no, Beltinci 1, Brda 0. III. SNL 3. krog: Mons Claudius - Paloma 2:2, Fužinar - Vran- sko 5:1, Stojnci - Usnjar 2:2, Rogoza - Zreče 2:2. Vrstni red: Ptuj 9, Usnjar, Paloma 7, Kozjak^, Zreče, Mons Clau- dius, Stofnci 5, Rogoza 4, Fu- žinar 3, Hajdina, Kovinar 2, Gerečja vas 1, Vransko, Krško 0. MALI NOGOMET mmiHOOlli,- ...... ....... Superpokai Slovenije Lesna industrija Litija - Ma- xi klub Celje 3:1 (3:0); Dela- mea (37.). 20 ŠPORT Olimpiiska smetana na atletskih stezah »Kladivarjev dan« s četverobojem reprezentanc Sarajeva, Zagreba, Trsta in Celja - Predstavitev olimpijcev Atletski stadion Kladivar- ja v Celju bo jutri znova oživel. Na sporedu bo med- narodni miting za pokal Celjskih knezov, na katerem bomo imeli priložnost videti četveroboj reprezentanc Ce- lja, Trsta, Sarajeva in Zagre- ba. Medtem ko bodo Italijani prišli s povprečno zasedbo, se bodo njihovi nasprotniki postavljali z olimpijci. Teh bo na tekmovanju vsaj deset, čeprav obstaja mož- nost, da se preizkusi še kak- šen, saj se bodo pred tekmo- vanjem občinstvu predstavili vsi slovenski olimpijski atleti vključno z domačimi aduti. Organizatorji so prireditev poimenovali »Kladivarjev dan«, postala pa naj bi tradi- cionalna in v prihodnjih letih baje še obsežnejša ter bolj kakovostna. »Žal nimamo to- liko denarja, da bi si lahko privoščili ogled velikih zvezd svetovne atletike. Vseeno pa želimo ljubiteljem kraljice športov ponuditi vsaj nekaj, zato menimo, da smo s četve- robojem zadeli v polno,« je med drugim dejal predsednik AD Kladivar Celje Jože Zim- šek. Celjanom se je z Atlet- sko zvezo Slovenije tudi us- pelo dogovoriti, da bo pred- stavitev slovenskih olimpij- cev tudi zadnja uradna pred- stavitev naših atletov pred od- hodom na olimpijske igre. Organizatorji obljubljajo na- stop Gregorja Cankarja, upa- jo pa, da se mu bo pridružil še kateri izmed reprezentanč- nih kolegov, ki bi tako še dodatno dvignil raven mitin- ga. Sezona poškodb Gostitelji so upali celo na nastop nekoč prve dame slo- venske atletike Brigitp Buko- vec, ki naj bi v Celju še zadnjič lovila normo za Sydney, toda Bukovčeva se je odločila, da se ne bo udeleležila tekmovanj v Avstraliji, zato tudi barv Celja (po dogovoru so lahko v repre- zentancah mest tudi državni reprezentantje, op.p.) ne bo branila. Domačini, ki so na prvem mitingu lani zlahka opravili s konkurenco, se na- dejajo ponovitve uspeha, ven- dar je bila letošnja sezona pol- na poškodb. »Zaenkrat sploh še ne vemo, kdo bo nastopil v teku na 400 metrov z ovirami, saj sta tako Miro Kocuvan kot Urh Kopitar poškodovana. Te- kel bo verjetno tisti, ki se bo na dan tekmovanja bolje počutil. Sicer pa smo imeli letos ogromno težav, saj je bilo kar precej naših atletov poškodo- vanih, v zadnjem času Rovan in Rozman,« je tarnal predsednik strokovnega sveta Kladivarja Hrvoje Fižuleto. Dušan Jane- žič, član upravnega odbora, pa ga je dopolnil: »Vseeno se iz- plača ogledati nastope mladih celjskih atletinj, ki so izjemno perspektiviia ekipa, v kateri je tudi udeleženka oktobrskega mladinskega svetovnega pr- venstva v Čilu, Marina Tomič.« Zagreb na papirju v celjski moški ekipi bo nastopil le en olimpijec, če- prav organizatorji še niso po- vsem obupali:.»Morda se Gre- gorju Cankarju, ki bo zaneslji- vo tekmoval, pridruži še kdo,« se nadeja direktor Kladivarja Vlado Vidmar, direktor mi- tinga Roman Lešek pa hvali konkurenco: »Predvsem moš- tvo Zagreba ima v svojih vr- stah nekaj odličnih atletov, kar 7 se jih bo predstavilo. Iz Sarajevo bosta prišla dva, ver- jetno pa bo ena najzanimivej- ših disciplin suvanje krogle, saj se bodo udarili Hrvat Stei- mir Ercegovič, ki ima osebni rekord 20,81 m, letos pa je orodje tudi že vrgel čez 20 m, Bosanec Edmen Kačevič (OR: 21,11, letos le 18,75) in Miro Medič, ki bo seveda skušal izkoristiti prednost domačega okolja. Iz Zagreba bodo nasto- pili še olimpijci Darko Juričič (400 m ovire), skakalec v da- ljino Siniša Ergotič (letos 806 cm), 400-metraša Branimir Pere in Elvis Prečeč ter sred- njeprogašica Kristina Perica z osebnim rekordom 50,98 na 400 m. >Na polno< pa bo v skoku v višino nastopila Neje- na Lendel, ki je že preskočila 191 cm, v Celju pa bo lovila normo za sydneysko vozovni- co. V tej disciplini bo pri moš- kih skakal še bosanski olimpi- jec Elvir Krehmič, ki ob pono- vitvi svojih najboljši dosežkov (letos 228, OR 231) ne bo imel resne konkurence. Organizatorji so urnik tek- movanja sestavljali v dogovo- ru s predstavniki ostalih re- prezentanc, zato na sporedu ne bo ženskega troskoka, kjer bi pričakovali domačinko An- jo Valant, bosta pa na sporedu obe memorialni disciplini: tek na 100 m v spomin na Ferda Skoka in tek na 110 m z ovirami v spomin na Fedorja Gradišnika, zmagovalca v obeh šprintih pa bosta posebej nagrajena. TOMAŽ LUKAČ Aleksander Ošep osvojil dve medalji Slovenska lokostrelska mladinska repre- zentaca je na evropskem mladinskem poka- lu v Ninburgu na Češkem dosegla imeniten uspeh. Štirinajstčlanska ekipa je osvojila kar 14 medalj, kar je doslej v tej kategoriji najboljši dosežek. V mladinski reprezentanci je nastopil tudi komaj 13-letni Aleksander Ošep iz Pariželj pri Braslovčah, sicer član LK Mozirje. Aleksander je osvojil dve medalji, zlato z reprezentanco Slovenije in srebrno med posamezniki. Z lo- kom se je prvič srečal leta 1993 pri svojih šestih letih. »Od takrat vadim, kolikor mi čas dopuš- ča. Hodim po tekmovanjih in si nabiram izkuš- nje z očetom, ki je tudi odličen lokostrelec,« pravi mladi Parižljan. Po odličnih rezultatih ga je trener Samo Medved uvrstil v mladinsko ekipo, tako da je bil najmlajši tekmovalec na evropskem pokalu na Češkem. To je bil njegov prvi nastop za reprezentanco, ki ga je takoj kronal z dvema medaljama. »Kot zanimivost naj povem, da je tudi moj oče prvič nastopal za reprezentanco pred šestimi leti prav tu na Češkem. To tekmovanje sem vzel zelo resno. Med 168 lokostrelci iz 18 držav sem kvalifika- cijski nastop končal s 1337 krogi na prvem mestu, v finalu pa sem pristal na drugem mestu, česar sem zelo vesel.« Zlato medaljo je osvojil njegov klubski kolega Aleš Rosa iz Ankarana, ki je imel v finalu več športne sreče kot Aleksander. T. TAVČAR Mladi žalski strelci z bero pokalov in medalj letošnje strelske sezone. Streljanje v zaklonišču Odlični mladi strelci iz Žalca z bogato bero letošnje sezone Strelsko društvo Juteks Žalec je med najboljšimi v Sloveniji, tako v najmlajših kot tudi v članski kategoriji, bera letošnje sezone pa je bila še posebej bogata. Zato bi letošnji uspehi žalskih strelcev morda lahko bili bolj odmevni tudi pri tistih, ki imajo moč besede in de- nar. Pravzaprav je kar ža- lostno, da v Žalcu ni streliš- ča, ki bi zagotavljal prave pogoje za trening in tekme. Prizadevno delo strelskih zanesenjakov in rezultati, ki jih strelci dosegajo že več kot petnajst let zapovrstjo, bi ned- vomno veljalo nagraditi z iz- gradnjo sodobnejšega, dobro zračenega in prijetnejšega strelišča. Zaklonišče ob žalski šoli, kjer domujejo že od leta 1986, je zatohlo, z 90-odstot- no vlažnostjo in zato nič kaj zdravo za mlade športnike. Poleg tega pa v tem strelišču, ki ima devet strelskih mest, ni mogoče organizirati ligaških in drugih tekmovanj, saj jim zaradi novega sistema tekmo- vanj manjkajo tri strelska me- sta. To pa pomeni, da imajo precej več stroškov, saj mora- jo hoditi na vse tekme dru- gam. Klubski trener Janko Me- lanšek, ki že 17 let dela z mladimi strelci, je v letoš- njem letu ponosen na dosežke dveh svojih varovank, Polone Bitenc in Tadeje Urankar. Še posebej zato, ker se dekleta redkeje odločajo za ta šport, čeprav so običajno bolj vest- ne, umirjene in natančne od fantov. To so nedvomno tudi lastnosti Polone in Tadeje, ki sta kot posameznici na držav- nem prvenstvu osvojili brona- sto in srebrno medaljo. Prva pri pionirkah in druga pri mlajših mladinkah. Polona je med petdesetimi tekmovalka- mi le za štiri kroge zaostala za zmagovalko, Tadeja pa celo samo za en krog. Njeno nadar- jenost so hitro opazili tudi na strelski zvezi in ji dodelili sta- tus kategorizirane športnice. Ne gre pozabiti še na Uroša Vogrinca, ki je bil najboljši strelec državne lige pri pionir- jih. V tej ligi -so bili žalski pionirji celo skupni zmago- valci. Ta naslov so si pridobili s petimi zmagami in dvern drugima mestoma (od sedmi kol). Pionirji pa so posta zmagovalci tudi regijske lig in za nameček postavili še re gijski rekord glede na števili zadetih krogov. Svoj veliki le tošnji uspeh so dopolnili šei drugim mestom na državnea prvenstvu. Na njem so za pre senečenje poskrbeli tudi strel ci članske ekipe, ki so le z krog izgubili tretje mesto Najbolj se je izkazal Andre Trifunovič, ki je prispeva največ za skupnih 1737 kro gov, kar je tudi članski družift ski rekord. m^m DARKO NARAGLA\ Obeta se rešitev Kot kaže, se vroče košar- karsko poletje v Rftgaški Slatini bliža srečnemu kon- cu. Na obzorju so namreč rešitve, ki naj bi RR Rogaš- ka 98 ohranile »pri življe- nju«, še več, v Rogaški Slati- ni razmišljajo o skladu ozi- roma poolu, ki naj bi s po- močjo podjetij pridobil prib- ližno tretjino potrebnih sred- stev za nemoteno delo. Predsednik kluba dr. Damir Franič je razkril, da bo klub končno dobil generalnega po- krovitelja, ki naj bi v prihod- nje zagotavljal približno polo- vico potrebnih sredstev, po- sledica tega pa naj bi bilo tudi novo ime kluba. Ker tako Fra- nič kot gonilna sila rogaške košarke Vlado Kučan v tem času še ne želita prehitevati stvari, bodo imena ostala skrivnost vse do prvih dni pri hodnjega meseca, ko bodo \ klubu nadaljevali s skupščino začeto junija (!). Oba sta zatr dila, da bodo izvolili novega predsednika kolektiva, čigai pogoj je bil ostanek dr. Frani ča v klubu. Upravni odbor se bo izdatno okrepil z ljudmi, ki bodo prek svojih podjetij zagotovili potreben denar. Če prav bo za reševanje kadrov ske problematike časa še do volj, je že zanesljivo, da bc nad prvim moštvom bdel tre ner Damir Volarič. Stratega sploh ne čaka lahko delo, sa je ekipo zapustil edini pravi center Jernej Štahl, ustrezno zamenjavo zanj pa bodo težko našli. Omenjajo izposojo ka- terega izmed obetavnih košar- karjev iz višjega tekmovalne- ga ranga, osnovni cilj pa jf povezan z obstankom v seda- nji konkurenci in sčasoma preboj v 1. B ligo. Sicer pa bo vse jasno po sestavi novega upravnega odbora kluba v pri' hodnjih dneh, ko bo v Rogaški Slatini dokončno zavel noV veter, ki ga je povzročil di Franič s svojim nepreklicnini odstopom. S svojimi dejanji je pognal mlin, ki dobro melje. V Ro; gaški Slatini upajo, da bo tudi moka kakovostna, zanimiv" pa je, da se revolucija v taiH' kajšnji košarki začenja sep* tembra, podobno kot pred 40 leti, ko se je v teh krajih košar- karska igra začela razvijati. JANEZ TERBOVC Krempuš že zmagovalec člani celjskega Kajak-kanu kluba Nivo so se izkazali tudi na 5. tekmi za slovenski pokal. V Tacnu so se kar štirikrat zavihteli na najvišja mesta, najbolj vesel pa je bil Jernej Krempuš, ki je že osvojil lovoriko, Krempuš je namreč z zmago v slalomu med dečki potrdil premoč v slovenskem prostoru in kot prvi Celjan v tej kategoriji osvojil slovenski pokal. Do konca tekmovanja je preostala še zadnja preizkušnja, toda celjskega slalomista ne more več nihče zriniti z vrha. Aljaž Muhič je s 5. mestom dopolnil Krempušov slalomski uspeh, v spustu pa je bil celo 3., Jernej pa je izenačil Aljaževo slalomsko uvrstitev. Zorzo in Grdina sta se v obeh disciplinah uvrščala na mesta med 10. in 17., navdušila pa je še Urška Rovče. V mladinski konkurenci je namreč tako v slalomu kot spustu osvojila 2. mesto in za prihodnje sezone napovedala svoj preboj v vrh tudi v članski kategoriji. T.L. ŠPORT 21 Šestna jstič peš v Logarsko dolino priištvo maratoncev in po- [,Q(inikov Celje, ki deluje 5 njegovi zametki pa so na- jtali že pred 16 leti, ko so se j(ifje pohodniki podali iz Ce- Ijj v Logarsko dolino, se letos ^ibada s številnimi težavami pri organizaciji tradicional- nega maratona. Največ zaple- tov je pri pridobitvi dovoljenj. »Birokracija nas je že sko- [■aj povsem onemogočila, to- da z vztrajnostjo premaguje- mo vse težave. Ni namreč enostavno pridobiti dovolje- nja za delno ali popolno za- poro katere izmed cest, zato letos v času maratona pro- metni režim ne bo bistveno spremenjen, kar bo od nas organizatorjev terjalo še več dela, saj bo izpeljava pohoda organizacijsko še zapletenej- ša,« tarna predsednik društva Ivan Žaberl. Tudi letos bodo pn izvedbi pohoda sodelovali pripadniki Slovenske vojske, ki bodo imeli na prireditvi svoje tekmovanje v marato- nu, na cilju pa bodo poskrbeli za lačne in utrujene pohodni- ke. Tudi letos pričakujejo okrog 700 pohodnikov, v pri- meru ugodnih vremenskih razmer tudi kakšnega več, o rekordnih številkah (800) pa ne razmišljajo. Iz tujine naj bi prišli Čehi ter delegacija iz nemškega Eisenacha, ki bo ocenila delo organizatorjev in okarakterizirala 75-kilometr- ski maraton, ki bi se ob ugod- nih ocenah Nemcev utegnil znajti na mednarodnem kole- darju evropskega superpoka- la, kar je dolgoletni cilj celj- skih organizatorjev. Prijave za udeležbo na ma- ratonu Celje - Logarska dolina še vedno sprejemajo v prosto- rih ZŠAM v Celju, prijavnina pa je enaka lanski: 3000 tolar- jev oziroma tisočak več na dan prireditve, za dijake, študente, upokojence in imetnike olim- pijske kartice pa pripravljajo še posebne ugodnosti. Vzdolž proge bodo tekmovalci tudi letos deležni posebne pozor- nosti, saj bo zagotovljena nji- hova varnost, okrepčali se bo- do lahko tako rekoč na vsa- kem kilometru, na cilju pa jih čaka še topel obrok. Franc Smodiš, ki je iz Celja v Logarsko dolino pešačil že pred 16 leti, upa letos na nov podvig: »Odločil sem se že, da grem na maraton, ne vem pa še, ali bom s progo opravil,« je previden, čeprav je kot edini zmogel vseh 15 dosedanjih pohodov. Absolutni rekord proge ni ogrožen. Lastnik naj- boljše znamke Velenjčan Stanko Berber je namreč po stari trasi pred leti na cilj prite- kel v manj kot petih urah, na sedanji progi pa ima rekord 5 ur 22 minut in 7 sekund. Ob lepem vremenu tudi rekord ni izven nevarnosti, čeprav je na pohodu predvsem pomem- bno priti do cilja, pa čeprav šele v poznih popoldanskih ali zgodnjih večernih urah. TOMAŽ LUKAČ Foto: GREGOR KATIČ Štart bo ob 6. uri pred ob- činsko stavbo v Celju, sledi- jo pa še štarti v Mozirju ob 8.30 (40 km), na Ljubnem ob 9.30 (25 km) in v Lučah ob 10.30. uri (15 km). Organizatorji kljub številnim težavam zagotavljajo lepo prireditev. Bratčeva se je znašla Celjska umetnostna drsalka Anja Bratec je v preteklih dneh prvič nastopila na večji mednarodni tekmi v tujini. V franco- skem St. Gervaisu je nastopila na prvem letošnjem mladin- skem grand prixu in med 22 tekmovalkami na koncu osvojila 12. mesto. Zmagala je Rusinja Kristina Oblazova. Ob vrnitvi sta bila tako Anja kot njen trener Boris Uspenski več kot zadovoljna. »Za prvi nastop je bilo to več kot dobro. Dobili smo pregled trenutne konkurence med mladinkami v Evropi. Za Anjo je bil to prvi večji nastop v tujini in če v kratkem programu ne bi napravila večje napake v kombinaciji, bi se verjetno uvrstila med najboljšo deseterico,« je ob vrnitvi dejal trener Boris Uspen- ski. Anja Bratec, ki je letos prvič pričela sezono brez poškodb, pa je dodala: »Prvič zaradi treme nisem spala noč pred prvim kratkim nastopom. To svetovno mladinsko tekmovanje je tako dobro organizirano, da je za nas, ki šele stopamo v svet velikih tekmovanj, izredno velik preskok. Upam, da bom še dobila priložnost. Uvrstitev na 12. mesto pa me obvezuje, da še bolj pridno vadim in čimprej premagam tremo pred nastopom. » JOŽE KUZMA Nov celjski šport Celjski drsalni klub je prvi in trenutno edini slovenski športni klub, ki bo razvijal in gojil nov zimski šport - short track ali hitrostno dr- sanje na kratke proge. To je zanimivo hitrostno dr- sanje v krogu na navadnem drsališču in je tudi olimpijski šport. Da bi to športno pano- go pobliže spoznali v Sloveni- ji, Hrvaški, Bosni in Hercego- vini ter ZR Jugoslaviji, so se na pobudo Zveze za drsalni šport Slovenije v DK Celje od- ločih, da sprejmejo pobudo mednarodne zveze ISU in pri- pravijo v Celju spoznavni ta- bor. Vodila sta ga mednarod- na demonstratorja iz Kanade in ZDA, udeležili pa so se ga številni tekmovalci in trenerji iz držav z ozemlja bivše Jugo- slavije. Po številnih treningih in seminarju za trenerje so v soboto pripravili demonstra- cijsko tekmovanje. Na njem so za celjsko moštvo tekmo- vali Polona Peunik, Anja Ko- lar, Blaž Vizjak in Urban Kal- šek. Za slednjega je madžar- ski sodnik in trener Lajos Hernady dejal: »Dejansko va- di šele nekaj dni, vendar pa je s svojim nastopom že poka- zal velike možnosti za vrhun- ske rezultate. Če bi ga imel na Madžarskem, bi iz njega na- pravil prvaka.« Upajmo, da bodo Celjani uspeli pri treningu nove športne panoge. Žal doma ne bo prave konkurence, zato bodo morali gostovati v so- sednjih državah, kjer je novi šport že bistveno bolj popula- ren. J.K. VGrižakcIani Griže, nekdaj zelo po- membno rokometno središ- če v Savinjsld dolini, so zno- va oživele. Žal za prijatelje rokometa le za en dan. Ob praznovanju praznika kra- jevne skupnosti so veterani RK Griže pripravili 7. turnir generacij, na katerem so zmagali člani pred veterani, mlajšimi člani in starejšimi veterani. Na turnirju se je zbralo bli- zu 60 vseh nekdanjih igralcev tega kluba, ki so zasedli igriš- če pri osnovni Šoli. Številni rokometaši so v preteklosti ogromno prispevali k razvoju rokometnih središč v dolini in nastopali tudi v moštvih dru- ge ter celo prve zvezne lige. Z nastopom so skupaj s sodni- kom Povalejem, najboljšim strelcem Turnškom in naj- boljšim vratarjem Krajncem, za en dan spomnili Grižane, da so bili pred tridesetimi leti med najboljšimi. J.K. Pozdrav izpod oblakov Ta konec tedna je bilo v Vojniku odprto državno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni - Vojnik 2000, ki so se ga udeležile številne domače in tuje ekipe. Organizacijo prvenstva je vojniškemu balonarskemu klubu kot svojemu članu poverila Letalska zveza Slovenije. Prireditev, ki je bila res paša za oči, je minulo sredo uradno otvoril predsednik Letalske zveze Slovenije Zmago Jelinčič, prvi tekmovalni dan pa je bil v četrtek. Balonarji so se pomerili v svojih spretnostih nad Vojnikom in letališčem Leveč, in sicer v jutranjih in večernih poletih. V končnem vrstnem redu so med enajstimi uvrščenimi ekipami prva štiri mesta zasedli člani Aerokluba Ljubljana, peti je bil Jure Belužič iz Balonarskega kluba Vojnik, deseti pa Igor Centrih, član Fly kluba iz Velenja. Bo.J., foto: G. K. Damjan Krajnc na cilju celovškega kvalifikacijskega Ironmana. Celjani na avstrijskem Ironmanu člani celjske Kovinotehne f^amjan Krajnc, Jani Senger 'tt Matjaž Mraz so se udeležili enega izmed številnih kvalifi- '^acijskih triatlonov, preko ka- terega so se skušali prebiti na •Najimenitnejšega na Havajih. Kvalifikacijske norme v av- strijskem Celovcu ni izpolnil '^ihče, odlikoval pa se je izku- šeni Damjan Krajnc, ki je bil i^med vseh predstavnikov Ko- vinotehne daleč najhitrejši, saj s 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka opravil v 9 urah, 57 minutah in sekundah, kar je zadostova- lo za 51. mesto v kategoriji triatloncev starih od 30 do 35 let, skupno pa za 177 mesto med 1300 tekmovalci. Po pla- vanju v Vrbskem jezeru ter kolesarjenju in teku po Celov- cu in njegovi okolici je 30-letnik v cilj pritekel zmagoslavno, saj je bil nad svojim dosežkom navdušen. Zadovoljen je bil tu- di 8 let mlajši Jani Senger, v svoji kategoriji 21., skupno 511., ki je za svojim klubskim kole- gom zaostal za slabo uro in 20 minut, medtem, ko je Matjaž Mraz zaradi številnih težav na progi bdstopil. T. L. 22 PISMA BRALCEV ODMEVI Gob, da te kap Rad bi dodal samo par be- sed na zapis g. Amadea Do- lenca iz Celja, glede bere 60 jurčkov gospoda Antona Peč- nika iz Brega pri Polzeli (slika na naslovnici 31. številke NT). Omenjeni gospod Pečnik je član ribiške družine Šempeter in je tudi kontrolor, zato on točno ve, koliko rib lahko ulo- vi ribič na en lovni dan (3 kom.). Več uloviti je kaznivo, tako je tudi pri gobah: 2 kilo- grama pa konec, mogoče ma- lo več, ampak brez hvale. Rad bi spomnil, da obstaja zakon o športnem ribolovu, kakor tudi zakon o gobarjenju, zato je slika čisti dokaz prekrška, ki ga je treba plačati (kazen), za- to gobarski družini Bisernica predlagam, da ukrepa proti takšnim, kot je g. Pečnik, ki ne nabirajo gob, ampak ropajo. JOŽEJAVORŠEK, član gobarske družine Bisernica, Celje Župan zahteva nov razpis če smo doslej netočnosti v dosedanjih izjavah gospoda župana občine Štore Franca Jazbeca za medije pripisovali pač temu, da mora kot župan »imeti svoj prav« (tako se je večkrat sam izrazil), saj kot politik ne more popuščati v svojih zahtevah (tudi to je njegova izjava), pa je v članku »Župan zahteva nov razpis«, ki je bil objavljen v Novem tedniku, 10. avgusta 2000, prekoračil vsako mejo dobre- ga okusa. Strinjamo se s trditvijo, da se je vse začelo z najavo upo- kojitve bivšega ravnatelja gospoda Vlada Novaka. OŠ Štore se je v tem času že intenzivno pripravljala na de- vetletno osnovno šolo, ki naj bi jo začeli uvajati v šolskem letu 2000/01. Učitelji so obi- skovali predpisana izobraže- vanja, starše bodočih prvo- šolcev smo že dvakrat pokli- cali na sestanek in jim pred- stavili organizacijo dela v de- vetletki. S prenovljeno šolo ter prizidkom so bili izpolnje- ni tudi prostorski pogoji. Šola je imela privolitev Ministrstva za šolstvo in šport ter občine Štore, da v jeseni začne s tem projektom. Potem pa smo doživeli »hladen tuš« - dopis na šolo in objava v medijih, da občina zaradi upokojitve ravnatelja, gospoda Vlada Novaka, meni, da je projekt nemogoče kvalitetno začeti in ga torej preklicuje. To pa je bil šele začetek. Ob pričetku razpisa za novega ravnatelja je g. župan izjavil, da denar za šolo ne bo prob- lem, če se bodo pač na šoli pravilno odločili in podprli kandidata, ki bo tudi po volji občine. V nasprotnem prime- ru pa bo občina šoli nagajala. Izrazil je željo, da bi bil ravna- telj domačin in vsaj tako pri- pravljen na dialog kot prejšnji ravnatelj. V strokovno delo na šoli pa, da se občina in on sam nikakor ne mislita vme- šavati. Glede kandidata, ki bi bil po mnenju občine primeren za ravnatelja, ni omenil nobe- nega imena, čeprav je bila jav- na skrivnost, koga bi občina na tem mestu želela. Zato smo bili pravzaprav presene- čeni, da ga občinski svet, ki mora podati mnenje o kandi- datih, na svoji seji ni podprl. Kolektiv OŠ je že v prvem krogu podprl g. Franja Rump- fa, kar je naletelo na hudo neodobravanje občine in zah- tevo po novem razpisu. Do tega je res prišlo, ker nihče od kandidatov na svetu zavoda OŠ ni dobil večinske podpore. Kolektiv je pri ponovnem razpisu spet podprl istega kandidata kot prvič, občina pa je podprla drugo kandidat- ko, ki je sicer domačinka, za- poslena v Celju, verjetno pa dosti manj pozna razmere staršev naših šolarjev (tudi poznavanje razmer staršev učencev je bila poleg mene- džerskih sposobnosti ena od zahtev g. župana) kot kandi- dat, ki je na šoli zaposlen že 25 let. Na osnovi česa je g. župan ocenil menedžerske sposobnosti kandidatke, ki jo je podprl občinski svet, ne vemo. Po končanem razpisnem postopku je svet zavoda po- slal vso predpisano doku- mentacijo na Ministrstvo za šolstvo in šport. Dan, preden je mandat nastopila nova vla- da, je g. župan, ki je hkrati tudi poslanec v državnem zboru RS, izjavil, da je sedaj »zadeva ravnatelj« zanj za- ključena in tudi pristal na pla- čilo dodatnega programa v novem šolskem letu. Ko pa je naslednji dan na šolo in obči- no prišlo soglasje ministrstva k potrditvi imenovanja nove- ga ravnatelja, g Rumpfa, dati- rano 30. 5. 2000, je g. župan takoj telefonsko preklical ob- ljube prejšnjega dne. Pričeli so se očitki, da soglasja ni podpisal minister, da je bilo ministrstvo zavedeno (od ko- ga in kako?) itd. Zgodba se tu ne konča. Če doslej g. župan v svojih izja- vah vsaj ni bil žaljiv, je tokrat pozabil na pravo mero. Učite- ljem je začel očitati nedelav- nost, prehitro odhajanje z de- lovnega mesta, šel pa je celo tako daleč, da pravi, da so prav zato podprli kandidata iz svojih vrst. O tem, kako svoje delo opravljamo, najbo- lje pričajo rezultati, ki jih učenci dosegajo na ekster- nem preverjanju znanja in številnih tekmovanjih (objav- ljeni so vsak konec šolskega leta na spletni strani OŠ Što- re). Če bi bil naš glavni cilj čim prej priti iz šole domov in se posvetiti gospodinjskim ob- veznostim, kot nam je bilo očitano, verjetno ne bi bili re- zultati takšni, kot so. Učiteljski kolektiv OŠ Štore je ogorčen in prizadet zaradi neutemeljenih obtožb. Zahte- vamo javno opravičilo v istem mediju, saj smo prepričani, da skrbno izpolnjujemo de- lovne obveznosti, ki so zapi- sane v 119. členu Uradnega lista RS št. 12 - 29. februarja 1996vZOFVl. • Županovi očitki ne letijo le na učitelje, temveč tudi na starše v svetu staršev, ki pro- stovoljno opravljajo to funk- cijo. V šolskem letu 1999/ 2000 so se res sestajali manj kot po navadi (čeprav ne sa- mo enkrat, kot trdi gospod župan), a zakon nikjer ne predpisuje, da ob imenovanju ravnatelja odloča svet staršev. Učitelji in vodstvo šole se je pripravljeno pogovarjati z g. županom, kar je ravnatelj šo- le g. Rumpf, poskušal že štiri- krat. Trikrat neuspešno, pri zadnjem telefonskem pogo- voru pa mu je g. župan dejal, da se z njim ne bo pogovarjal, saj ga ne priznava za ravnate- lja. Učiteljski zbor OŠ Štore Kaj imajo jezuiti z vandalizmomV. Srečne debele in kraji, ki imajo samostane in redove. Oni čistijo zrak, ki ga onesna- žujejo tisti v svetu, predani najsramotnejšim grehom in poželjivostim... Gorje svetu, ki bi mu manj- kali samostani in redovi! Ljudje ne razumejo njihove pomembnosti, ker, če bi jo razumeli, bi storili vse, kar je v njihovi moči, da bi jih pom- nožili, ker se v njih lahko naj- de pomoč za vsa fizična in moralna zla... Ljudje se ne zavedajo, od kod prihaja rešitev duš, spreobrnjenje velikih grešni- kov, konec velikih nadlog, ro- dovitnosti zemlje, konec ku- ge in vojn ter sožitja med narodi. Vse to je zaradi moli- tve, ki dviga samostane in re- dove. H.J. Opuščena šola bovseljiva olctobra Iz članka s tem naslovom v NT 24. avgusta 2000 avtorja B.P. je razvidno, da so v nek- danji šoli sredi Vitanja uredili nova stanovanja, za katera bo najemnina za kvadratni me- ter stanovanjske površine znašala okrog 550 tolarjev. Naveden je tudi citat župana, ki pravi, da je cena določena z vladnim pravilnikom, ki velja za vso Slovenijo ter da niti občina niti Atrij nimata vpliva na višino najemnine. V zvezi z navedenim cita- tom župana moramo pouda- riti, da je le-ta netočen. V 3. členu Odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. L. RS št. 23/00) je opredeljena struktura najvišje dovoljene neprofitne najemnine v od- stotkih, ki znaša za stanova- nja, mlajša od 60 let, 5 odstot- kov od vrednosti stanovanja, za stanovanja, starejša od 60 let, pa 3,81 odstotka od vred- nosti stanovanja. Iz omenje- nega člena torej izhaja, da Od- lok predpisuje le najvišjo ozi- roma zgornjo mejo odstot- kov od vrednosti stanovanj, pri katerih se šteje, da je na- jemnina še neprofitna. Vsak lastnik stanovanja pa ima seveda možnost in pravi- co, da se glede na razmere v njegovem okolju (razmerje med ponudbo in povpraševa- njem po neprofitnih stanova- njih, dejanska povprečna cena novozgrajenega stanovanja, cena zazidljivih zemljišč, gos- podarski razvoj kraja ali me- sta ipd.) sam odloči, da najem- nikom obračuna nižjo nepro- fitno najemnino, kot je določe- na s citiranim odlokom. Pri oblikovanju nižje neprofitne najemnine bo lastnik stano- vanj verjetno analiziral vse zgoraj navedene in-morebitne še druge okoliščine. Iz vsega navedenega torej izhaja, da lastnik novih stano- vanj, pridobljenih s prenovo stare šole v Vitanju, pri določa- nju višine najemnine ni zave- zan upoštevati zgornjih dele- žev, kot jih določa 3. člen Od- loka, pač pa, da oblikuje oziro- ma določi nižji delež za izra- čun neprofitne najemnine. MATEJA GORNIK, Ministrstvo za okolje in prostor PREJELI 30 let ceste na Kabbje Leta 1955 ustanovljena šentjurska občina je v marsi- čem zaostajala za takrat raz- vitejšimi sredinami. Od ka- snejših 11 krajevnih skupno- sti je bila brez makadamske cestne povezave le krajevna skupnost Kalobje. Središče je bilo poleg šole, farne cerkve, gostilne Erjavec in ostalega gospodarstva oskrbovano po vaških kolovozih iz različnih smeri. Prevoze so opravljali z nekaj pari vprežene živine in kmečkimi vozovi. šolski upravitelj Fran Cerkvenik je v nahrbtniku j kar v košu prenašal potrelj čine za šolo in šolsko kuhinj iz Šentjurja. Res tega ni imel delovnih zadolžitvah, vend^ tudi ne ugodnejših rešite^ Občinski odbornik Alojz Pij buta iz Kostrivnice je na zbo ru volivcev jeseni leta 1967 Slivnici postavil zahtevo, d se v obravnavani občins| program vnese tudi izgradnj ceste na Kalobje. Obljubljeni mu je bilo, da bo cesta izgra jena v roku dveh let. Na zboru volivcev 11. f^ bruarja 1968. leta v učilni( osnovne šole na Kalobju ol polni udeležbi so krajai sprejeli naslednje obveze: d bodo soglašali s traso, katen bo predlagala strokov^ pooblaščena oseba, da bodi sami poskrbeli za brezplačei odstop zemljišč na podlaj odstopnih izjav, pri gradnj bodo delovno in organizaq sko sodelovali. Novoizvoljeni župan A( Svetina je spoštoval dano ob ljubo prejšnje občinske gami ture. Idejno rešitev trase cesti je dogovoril s takratnim pro jektantom gozdnih cest ing Dušanom Husom iz Celja. Tj se je odločil za odcep regional ne ceste Šentjur - Sevnica ni vrhu Jezerc skozi vas Kostriv niča. Gradnjo je prevzela ekip; takrat že kar uspešnih zaseb nih obrtnikov, katero je pove zoval Jože Voga iz Gorice pri Slivnici. Na zaključku del sc strojniki in šoferji interpreti rali doživetja v času gradnje, Ljudje kar nekaj časa niso verjeli, da gre za res. Na ob^ činskem prazniku 23. avgusta 1970 je bila prvič polna zased ba osebnih vozil skozi vas, Marsikdo od udeležencev je bil tudi prvič na Kalobju. Cesta je omogočila avtobu sni prevoz. Krajani so zapro- sili Izletnik iz Celja, da uvede redno progo.- Do realizacije naj bi pomagala tudi občina. Občina in Izletnik sta se dogo- vorila, da opravijo poizkusno vožnjo. Odpeljali so se na Ka- lobje, kjer so jih pričakali predstavniki krajanov. Pova- bili so jih v gostišče Erjavec na pogovor ter seveda po gosto- ljubni kozjanski navadi tudi zakusko. Po vrnitvi v avtobus je bil ta zasut s cvetjem, ne da bi opazili katerega od krasite- Ijev. Kmalu je bila odprta red- na proga, čeprav za Izletnik vselej premalo rentabilna. Leta 1977 je Kalobje prviii brezžično vključeno v telefon- sko omrežje in tako povezano s svetom. Danes je Kalobje eno od slikovitih, prijetnih in pano- ramsko razglednih naselji z vse več dovoznimi cestami ter dru- gimi komunalnimi. napravami- Popotnik z veseljem zaide v ta kraj med vedno prijazne do- mačine. Žal pa vedno manj šte- vilne! VINKO JAGODIČ, Ponikva Naravni vodotoici so resna stvar Včasih zgleda, da je ravnanja v praksi z njimi precej drugač' no. Tak je primer z vodotokorn Trnovo pri družini Jožefa ii^ Rozalije Završnik v kraju Bre2' je pri Mozirju v Zgomje Savinj' PISMA BRALCEV 23I Ij jolini. Omenjena družina je J^<;eljena dokaj nizko... Sko- tik ob vodotoku te stru- ' [sjavaden, preprost človek l^prajda ne more verjeti, še i^iij, da bi mogel razumeti, a resnično... Prav tako je razumeti tudi, da so tu- jj gradbeni izvajalci, vzdrže- valci vodotokov, naravni vodo- struge pri urejanju usmerili l;Qrajda k poslopju in naselje- j stanovanjski hiši. Ko je ne- plgo tega Nivo Celje, podjetje 3 vzdrževanje vodotokov na j[ii območju, med vzdrževa- ijeiii, čiščenjem in urejanjem, jvajalo utrjevanje struge s ^Tinito"^oblogo na območju (jjotoka Trnova, je v kraju Ijezje pri Mozirju strugo na- jvnega vodotoka Trnave tik jed objekti Završnikovih v lo- ju (najbrž v cilju upočasnjeva- zadrževanja, umirjanja hi- [osti vode), usmerila k njim in ijihovim objektom, namesti la bi ga v nasprotno stran, tran od objektov. Tja, kjer je ifosta, travnata ledina in bolj jravnan tok mimo objektov. Očitno je, da načrtovalca lot tudi izvajalca sploh ni za- limala omenjena »prizadeta« fužina Završnikovih, saj bi icer bržkone ravnali druga- e, če bi ti bili vključeni v aščftne izvedbene načrte. Jihče jih namreč tudi ni o tem lič vprašal ali se z njimi o tem aj pogovarjal. Še več. Sporo- ili jim niso niti, kdaj in kaj lodo tam delali. Ignorirali so ih, preprosto prišli oziroma iripeljali so se in meni nič, ebi nič, začeli delati svoje in o tudi dokončali ter odšli. Družina Završnikovih s sta- lovanjsko hišo, gospodar- kim poslopjem in gospo- larstvom pa je tu ostala in lalje tu živi, dela in stalno irebiva. Seveda je bila in je lad postorjenim presenečena f slabem pomenu besede, za- fudena. Vznemirjena. Osu- pla. In nenazadnje nemočna, fu živi, a s precejšnjo mero negotovosti in strahu. Ob vsa- u spremembi vremena (de- ževju), negotovo pričakuje najhujše, kar se lahko prime- ri, to je poplavo. Saj je znano, da vodotoki v teh krajih kaj fadi poplavljajo. Kaj mala tolažba je v taki situaciji človeku, da je imamo demokracijo v državi. Saj ne- l^teri tako kot je opisano in podobno ravnajo. Da ti preo- stane le kot v tem primeru, tako pravi prizadeta gospa Rozalija, da se moraš krepko zavarovati pri zavarovalnici - ^ primer eventuelnih posle- 'lic iz naslova poplav, povo- "^enj, zgolj zato, da lažje pre- ■^ašaš tesnobo, strah, stisko, ■Negotovost in tudi stres, ko vsakem večjem deževju Pričakuješ povodenj. Ob zaključku se (nevtralen) pisec tega pisma sprašujem, ^kaj takšni, da rečem skoraj- nikakršni medsebojni od- ■Nosi. Še posebej ob izvajanju odločujočih posegov v J^ravo...? Zakaj brez'vsakr- ^■Nih (pozitivnih) kontaktov? tako odtujeno, vsakse- hladno? Nihče z nikomer, formalno je, da se je motiti loveško. Najbrž bi bilo prav, ^ že ne kar nujno, da bi si stvar ogledal pristojni stro- J^vnjak. Seveda še prej, pre- bi lahko nastale eventuel- nepredvidljive posledice. VLADO PAREŽNIK, Levstikova 9, Mozirje Kurilnega olja ni! Pred časom sem se odloči- la, da bom kupila kurilno olje. V Novem tedniku sem opazi- la oglas podjetja Fela trans- port, kjer je pisalo, da proda- jajo kurilno olje z različnimi ugodnostmi (kot npr. dostava na dom brezplačna). Poklica- la sem in oglasila se je prijaz- na gospa. Omeniti še moram, da mi je omenjena gospa ob tem pogovoru povedala, da je na porodniški in da dela izven delovnega časa in da naročila pošilja od doma v Maribor, kjer ima sedež omenjeno podjetje. Vprašala sem jo, po kolikšni ceni ga pri njih pro- dajajo in odgovorila mi je, da je cena nekoliko nižja kot pr- votna. S ponujenim sem bila zadovoljna, zato sem tudi na- ročila kurilno olje. Pozanima- la sem se tudi, kdaj ga bodo dostavili in dejala je, da čez teden dni. Čakala sem teden, dva ted- na, olja pa ni bilo od nikoder. Zato sem poklicala na tele- fonsko številko, na katero sem olje naročila. Morala sem kar nekajkrat poklicati, do- kler se končno ni oglasil gos- pod, ki je dejal, da je soprog gospe, pri kateri sem naročila kurilno olje. Ko sem ga vljud- no povprašala, kako to, da še nisem dobila dostavljenega olja, je dejal, da je surovin zmanjkalo in da ga nimajo na zalogi. Vprašala sem, zakaj strank o tem ne obveščajo, pa je dejal, da naj pokličem šefa. Mimogrede, tudi soprog gos- pe dela za podjetje Fela. Dal mi je njegov mobitel in pokli- cala sem ga. Oglasil se je in ko sem tudi njemu postavila enako vprašanje, je rekel: »Ne dobimo surovin, sploh ne vem, kdaj bo olje, mogoče čez teden, štirinajst dni ali pa čez mesec.« Seveda sem ga pobarala, zakaj me ni obve- stil. Pa je bil nekaj časa popol- noma tiho in nato je zopet z malo višjim tonom poudaril, da olja ni. Rekel je da ga bodo dostavili takrat, ko bo prišel in to po ceni, ki bo takrat veljala. Seveda sem bila pre- senečena, kaj vse si ljudje do- volijo, saj bi morala olje pla- čati občutno dražje. Ugotovila sem, da imajo v tem podjetju zelo čuden odnos do ljudi, saj nisem edina, s katero so se tako ponorčevali. Zagotav- ljam vam. da poznam kar ne- kaj ljudi, ki so naročili pri tem podjetju, pa je bil vedno isti odgovor oz. izgovor, da olja ni. Zato, spoštovane bralke in spoštovani bralci Novega ted- nika. ko boste brali oglas podjetja Fela transport, pre- mislite o nakupu. Sprašujem se. kako lahko ljudje objavijo oglas v časopi- su, potem pa vztrajno zago- tavljajo, da nečesa ni. da to bo. pa ne vedo kdaj. potem pa teg^ sploh ne dobiš. Zani- ma me, kdo bo še sploh ko- mu verjel, če je poštenosti vedno manj. A.S. Volilni sistem Bralce Novega tednika lepo prosim, naj mi kdo v tem časopisu razloži, kako bomo 15. oktobra volili novo vlado. Ali bo to Zagožnov, Podobni- kov ali Drnovškov sistem? Kako se bomo, za božjo vo- ljo, znašli preprosti ljudje, če niti poslanci niso znali pravil- no obkrožiti glasovnice, saj so vendar visoko šolani, no razen nekaj tistih najbolj gla- snih, pri katerih pa ni opaziti niti osnovnošolske izobraz- be. Na Podobnike in Zagožna sem veliko stavila, da bodo pripomogli k demokraciji, pa so me tako razočarali, da ne morem nič drugega reči, kot da ima poslanec Pučko še tri brate. Upam, da jih je sram prikazati se na ulici. Oh, ljubi Bog, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo! Za odgovor se vnaprej lepo zah- valjujem. MARJETA KOBAL, Vojnik ZAHVALE, POHVALE Pomočvtežlcih Irenilikih Bolezen me je pripeljala na Oddelek za krvne bolezni in bolezni veziva Splošne bolni- šnice v Celju. Pri tem sem srečala gospo Matejo Grat, doktorico medicine, specia- listko internistko, ki me je s strokovnostjo, prijaznostjo, ljubeznivostjo in človeškostjo sprejela in mi pomagala v naj- težjih trenutkih mojega življe- nja. Za to ji izrekam najlepšo zahvalo in upam, da me bo vodila in spremljala še naprej. Prav tako se zahvaljujem vsem drugim zdravnikom, ki so sodelovali in še pomagajo pri mojem zdravljenju, še po- sebej pa vsem medicinskim sestram tega oddelka in he- matološke ambulante za nji- hovo požrtvovalno in nese- bično pomoč, ki mi je bila in mi je na razpolago v vsakem trenutku. Vsi ti ljudje mi vliva- jo upanje na ozdravitev. Prebivanje na tem oddelku mi zaradi takega medicinske- ga osebja daje moč. hkrati pa bi bilo njim in nam. pacien- tom. lažje v bolje urejenih de- lovnih in bivalnih prostorih. Vsem resnično želim, da bi se razmere kmalu korenito iz- boljšale. TEREZIJA KRAJNC, Celje Vzorno vodstvo krajevne skupnosti Javno želim izraziti svoje mnenje in še mnogih drugih krajanov ter hkrati pohvaliti svetnike iz KS Pristava pri Mestinju za njihova prizade- vanja in zastopanje te KS v občini Podčetrtek - še pose- bej v zadnjem času, za kar jim vsa pohvala. V zadnjih letih se je s tem vodstvom res kar veliko nare- dilo. naj omenim vsaj glavna dela. kot so ceste, pločniki, razsvetljava. pokopališče, večnamenska dvorana ter še druga dela. ki niso tako vid- na. Veliko se je naredilo z akcijami ali deli, ki so jih sami izvajali z g. Gobcem na čelu in s tem prihranili marsikateri tolar KS Pristava. Če bi priskočili na pomoč vsi krajani, bi lahko naredili še več. Hvala vsem, ki sodelu- jete pri takšnih ali podobnih projektih za razvoj KS Prista- va. Posebej hvala predsedni- ku g. Gobcu za neutrudno delo in še mnogo uspehov. MILAN JURAK. Celje Ko zapoje jo Stefanski fantje Zgodilo se je pri Svetem Štefanu v občini Šmarje pri Jelšah. Kje drugje pa naj bi se kot med vinogradniškimi gri- či. kjer je vedno odmevala ljudska pesem! Skupaj so stopili možje, ki se poznajo od mladosti. Skupaj so pre- pevali že kot fantje pod okni deklet na vasi. ali ob vsakem delu. ki se je končalo s pet- jem. To petje jim je ostalo v srcih in ušesih. Ob poplavi vseh vrst bum - bum in jau - jau glasbe se priležejo lepe stare melodije, ki so povsem drugačne in človeku pričara- jo drugačen svet in druga- čen čas. Seveda je oboje mi- nilo, ne delamo si utvar, to- da, ker narod piše svojo zgodovino, želimo, da se v tej zgodovini ohrani tudi kaj lepega, zvočnega, da se bo vedelo kaj več o kulturi prejšnjih časov in o ljudeh, ki jim je ta kuhura bila vsak- danje življenje. Štefanski fantje pojo izvir- no-ljudsko petje, ki je bilo še posebno aktivno po koncu druge svetovne vojne. Preži- veli so se vračali domov in v letih 1945 do 1950 je bilo na vaseh neizmerno veliko pet- ja, iz preprostega veselja, da je vojne konec in da so preži- veli. Mnogi, premnogi se niso vrnili. Takrat je bila edino glasba tista, ki smo si jo sami naredili. To pa je bilo petje, le ob redkih prilikah je bilo sli- šati kakšno harmoniko, »frajtonarco« seveda. To je bilo vse. Svet je bil tih. Noči temne in tihe. Vrisk na vrhu hriba je bilo slišati po treh farah. Fantovsko petje pa tu- di. Ko so prepevali na vasi, po napornem delu, ponoči seveda, je bilo vse na oknih, vsi smo poslušali. Peli so de- kletom in vedelo se je, kate- rim. To petje nam je ostalo v ušesih. Ponovno ga lahko do- živimo na kaseti Štefanskih fantov. To so pesmi brez not- nega zapisa, brez strokovne obdelave in priredbe. Fantje pojo brez umetniškega vodje. Sami se popravljajo in učijo. Nobene druge ambicije nima- jo, kot lepo zapeti staro do- mačo pesem. Temu se stro- kovno reče »negovanje kul- turne dediščine«. Tudi to se lepo sliši. In mi. ki jih lahko samo poslušamo, smo srečni in veseli, da jim je to uspelo. Znajo zapeti izvirne melodi- je in izvirna besedila. Pesmi so čustvene, žalostne, pa tu- di vesele. Glasovi so težki, ganljivi, ubrani in izzvenijo kot nekdaj ponoči, kot pravi zvonovi do dna duše. Kdor tega ni slišal, ne bo nikoli vedel, kje se je napajala slo- venska kuhura. Vem, našel se bo genij, ki bo trdil, da takšno petje nima umetniš- ke vrednosti in da je sploh brez veze. Hvala bogu. res nima umet- niške vrednosti za bum - bum umetnost. Ima pa neiz- merno dokumentarno in več kot umetniško vrednost za tiste, ki vemo, da se vse na tem svetu le ni začelo šele včeraj. Hvala vam. fantje, še veli- kokrat zapojte in resno priča- kujemo drugo kaseto. Tudi tokrat vas bomo podprli! DANIEL ARTIČEK, Kamnik Z veselim avtobusom Iz lastnih izkušenj vam lah- ko povem, da so bili izleti, ki jih je v času počitnic organizi- rala Zveza prijateljev mladine Celje, zares super. Šofer gospod Tone Planin- šek nas je srečno in varno vozil na naslednje izlete: na Bled in Pokljuko, Krvavec, v Izolo, Živalski vrt Ljubljana, na Pohorje, Kozjansko in v Atomske toplice. Piran, na Kopitnik in Rimske Toplice, v Bohinj. Savudrijo, Kranjsko Goro in KekČevo deželo ter Moravske Toplice. Vendar pa izleti ne bi bili tako super, če nas ne bi spremljali dve pri- jazni vodnici, gospa Jožica in gospa Milka, ki sta nam zelo radi pripovedovali o zanimi- vostih krajev, pisateljih in nji- hovih delih, razne anekdote in zgodbe. Zelo radi smo jima prisluhnnili, saj smo izvedeli veliko zanimivega o naši lepi domovini Sloveniji. Na izletih so nas spremljali tudi vzgoji- telji, ki poskrbijo za večjo var- nost. Naš avtobus se ni ime- noval zaman Veseli avtobus, saj smo imeli razne kvize, na katerih so bila vprašanja o krajih, ki smo jih obiskali, o njihovih zanimivostih, pisate- ljih. Sledile so nagrade - kape, kuliji, lončki, zvezki... Izlete že četrto leto omogo- čajo občine Vojnik, Celje in Dobrna, za kar se jim prisrč- no zahvaljujemo. Udeležijo se jih lahko otroci, ki so stari od šest do štirinajst let, pred- nost imajo družine, ki so so- cialno ogrožene. Starši poskr- bijo za malico, denar za mo- rebitne vstopnine. BARBARA ČUK, Celje' Konecdober- vse dobro Turistično društvo Celje in Zavod moj Aron se po uspe- šni prireditvi Srednjeveški dan na Starem gradu, ki je 26. avgusta potekala pot pokro- viteljstvom Mestne občine Celje, zahvaljuje vsem, ki so prispevali k uspehu in od- mevnosti te prireditve. To so: Butler - Klemen Kovačič s.p. Celje, Arhitekt - Matija Golner s.p., Avtohiša Kolmanič iz Maribora, Celjski plini d.o.o, Porta - Andrej Mernik s.p., Celje, Slovensko ljudsko gle- daUšče Celje, Vigrad d.0.0. Celje, Ljubečna Celje d.d.. Kraljeve mesnine d.d. Ljublja- na, Varnost d.d. Celje, Alpeks d.o.o. Celje, Pošta Slovenije PE Celje, Izletnik Celje, d.d. Celje, Prostovoljno gasilsko društvo Štore, Sklad za ljubi- teljske kulturne dejavnosti 01 Celje, JZ LTO Celeia Celje, No- vi tednik&Radio Celje, Radio Fantasy in Radio Štajerski val, Šmarje pri Jelšah. Iskrena hvala tudi našim prijateljem: Neni, Ini, Mihel- ci. Simoni, Karmen, Evi, Savi- ni, Meliti, Maji, Saši. Vesni. Snežani, Alešu. Matiji. Žimi- ju, Tomažu, Silvu, Dejanu, Milanu, malemu Matiji in De- mirju. Posebej se zahvaljujemo vsem medijem, ki so sprem- ljali našo prireditev. TURISTIČNO DRUŠTVO CEUE 24 ZA RAZVEDRILO ZA RAZVEDRILO 25 26 MALI OGUSI - INFORMACIJE MALI OGUSI - INFORMACIJE 27 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE INFORMACIJE 29 30 KRONIKA Nesreča pri spustu s padalom Med spustom z jadralnim letalom z vrha v Dobrovljah se je 26. avgusta nekaj po 15. uri poškodoval 49-letni Ljubljan- čan. Bojanu Ž. se je pri spustu padalo zapletlo med vrvi, zato je aktiviral rezervno padalo, ki pa ga je zaneslo v gozd v kraju Podvrh. Tam je športni jadralec zadel v drevo in padel na tla ter utrpel hudo telesno poškodbo. M.A. Utopitev v bazenu Tragični dogodek se je pripetil 27. avgusta okoli 19. ure v vodi bazena pri stanovanjski hiši v Vojniku. Šestnajstletni R.K. je plaval pod vodo v bazenu, katerega globina znaša približno poldrugi meter, in med plavanjem nenadoma izgubil zavest. Svojci so mu takoj nudili prvo pomoč in ga oživljali, nekaj minut po polnoči pa je v celjski bolnišnici umrl. Sanitarna obdukcija bo pokazala, kaj je povzročilo fantovo smrt. M.A. GORELO JOE« • • Rešili so vsaj živino v torek, 22. avgusta okoli 13. ure, je v Lokovini zago- relo na gospodarskem po- slopju, last Ivana D. Požar, ki so ga pogasili ga- silci iz bližnjih gasilskih dru- štev, je uničil ves zgornji del poslopja in nadstrešek. Do- mačim je uspelo rešiti živino in razna kmečka orodja, kljub temu pa je v požaru zgorelo okoli 53 ton sena, nekaj kmetijskih strojev in večja količina umetnega gno- jila. Na kraju požara so preisko- valci ugotovili, da je požar povzročil samovžig sena, po nestrokovni oceni pa gmotna škoda znaša okoli 10 milijo- nov tolarjev. Kratek Stik v torek, 22. avgusta okoli 20. ure, je nastal požar na osebnem avtomobilu, last Milana F. Z osebnim avtomobilom Zastava 128 se je Milan F. peljal iz smeri Spodnje Rečice proti Rečici, med vožnjo pa je opazil dim in nato ogenj, ki je nastal zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Požar so Milanu F. pomagali pogasiti gasilci iz Nazarij, gmotna ško- da na vozilu pa znaša približ- no 100 tisoč tolarjev. M.A. MINIKRIMICI Kradel v kamnolomu v času od 20. julija do 22. avgusta je nekdo kradel na ob- močju kamnoloma v Libojah. Z delovnega stroja je demontiral rotacijski motorček, v nepo- sredni bližini pa je ukradel vr- talno kladivo, vrtalno visokot- lačno cev za zrak in 100 litrov dizelskega goriva. Podjetje Mi- nerva je oškodovano za okoli pol milijona tolarjev. Vstopil, pobral, štel v torek ali v sredo prejšnje- ga tedna, je neznani storilec vstopil v pisarno trgovine Kle- men v Slovenskih Konjicah, last Brede K., segel v predal pisalne mize in ukradel zajet- no kuverto. Potem je štel ban- kovce, ki so bili v kuverti in končal pri številki 130 tisoč. Zamenjava originala s ponaredkom Celjski policisti so bili 24. avgusta obveščeni, da so neznani storilci, ki so se 22. avgusta med 10. in 12. uro zadrževali v trgovi- ni Elmark na Oblakovi ulici v Celju, opravili zamenjavo. Ori- ginalni GSM aparat Nokia 8210, vreden 130 tisoč, so nadomestili z malo vrednim ponaredkom. Podvizal seje v sredo, 23. avgusta okoli 14.30 ure, je neziiani storilec vstopil v skladiščni prostor pro- dajalne Mladinske knjige na Lin- hartovi ulici v Celju, kjer je Zlatki M.O. ukradel denarnico z nekaj gotovine in kreditnimi oziroma bančnimi karticami. Listnica je ugotovila, da je storilec še istega dne na bankomatu dvignil 43 tisoč tolarjev gotovine. Denar in hrana v četrtek, 24. avgusta popold- ne, je nekdo vlomil v stanovanj- sko hišo v Bovšah, last Marjana Š. Po pregledu notranjosti hiše je ukradel 60 tisoč tolarjev de- narja in nekaj prehrambenih izdelkov. Lastnika je oškodoval za okoli 70 tisoč tolarjev. Vlomil V kapelico Koncem minulega tedna je neznani storilec vlomil v kape- lico, ki stoji ob križišču lokal- nih cest v Javorju. Iz kapelice je odnesel dva kipa, svetega Martina in sveto Rozalijo, oba visoka okoli 65 centimetrov, ukradel pa je tudi dva medeni- nasta svečnika. Po izjavi lastni- ka Janeza T., sta kipa stara okoli 200 let, vrednost vseh ukradenih predmetov pa znaša približno 500 tisoč tolarjev. Vrata je treba zaklepati v noči na soboto, 26. avgu- sta, je neznani zmikavt, najver- jetneje zbiralec oziroma pre- prodajalec starin, vstopil v ne- zaklenjeno stanovanjsko hišo v Spodnji Ponkvici, last Urše G. Ukradel je staro stensko uro, vredno okoli 100 tisoč tolarjev. Zapoznela prijava žalski policisti so bili 27. avgu- sta obveščeni, da je že 22. avgu- sta, z lesenega križa, postavlje- nega v kraju Roje, izginilo razpe- lo, visoko okoli 90 centimetrov in staro okoli 70 let. Lastnik Jože R. iz Zgornjih Roj je oškodovan za okoli 100 tisoč tolarjev. Grozil S pištolo Policisti PMP Rogaška Slatina so minulo nedeljo zvečer interve- nirali v kraju Plat pri Rogaški Slatini, ker so bili obveščeni o nevarnem medsosedskem prepi- ru. Avguštin K. (54) naj bi s pištolo grozil sosedom, grožnje pa je podkrepil tako, da je nekaj- krat ustrelil v zrak. Ob priliodu policistov je kršitelj pobegnil v bližnji gozd, od tam pa je proti policistom izstrelil naboj. Ko so ga aretirali, so pri njem našli revolver in 7 nabojev ter ročno bombo. Zoper osumljenca so po- licisti odredili pridržanje in ga kasneje s kazensko ovadbo pri- vedli k preiskovalnemu sodniku. Popisana učilna v noči na 28. avgust je proče- lje osnovne šole Miha Pintar Toledo v Velenju dobilo nov izgled. Neznani nepridiprav se je stene lotil z razpršilom in oranžno barvo. Šola je oškodo- vana za približno 100 tisoč to- larjev. Vandalizem pred šolo v noči na 28. avgust so nez- nani škododelci delovali na parkirišču pri osnovni šoli Pod goro na Šolski cesti v Slovenskih Konjicah. Iz cvet- lične grede so izruvali cvetje, polomili veje dreves in poško- dovali nosilce obvestilnih ta- bel. Gmotna škoda, ki so jo povzročili, znaša okoli 100 tisoč tolarjev. Tatvine izvozil Minulo soboto zjutraj je nani storilec kradel v osebti^ avtomobilu, parkiranem , Linhartovi ulici v Celju. nik Peter K. pogreša denarni, in denar ter plačilne kartice. V ponedeljek, 28. avgu« kmalu po polnoči, je nekdo u mil v osebni avtomobil, parj, ran na Savinjski ulici v Žal^ Ukradel je dva mobilna tele{ na, Samsung SGH 600 in Sagej Lastnika, Borut Č. iz Roj in Jo; K. iz Gomilskega, sta oškodo^ na za okoli 150 tisoč tolarjev, V noči na 28. avgust je bi vlomljeno v osebni avtomol Renault Clio, parkiran na Ro^ Neznani storilec je iz vozila uki del nekaj audio kaset, sonfi očala, kapo in dežnik. Poskus, ( bi ukradel še avtoradio, pa mu uspel. Lastnik je oškodovan j okoli 30 tisoč tolarjev. M.i[ Podjetje NT&RC d.o.o., ? direktor: Branko Stamejčič.^; Poslovni sekretar: Suzana Roba Podjetje opravlja časopisno-^ založniško, radijsko in agencijsk tržno dejavnost. Naslov: Prešemd 19. 3000 Celje. ^ telefon (063) 422-50, ' fax: 441-032, ^ Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 300 tolarjev ; Naročnine: Majda Klanšek.j Mesečna naročnina je 1000 tolarji Za tujino je letna naročnina 24.0 tolarjev. Številka ? žiro računa: 50700-601-106900 Nenaročenih rokopisov , in fotografij ne vračamo, i Tisk: Delo, Tisk Časopisov in' revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor: Alojz Zibelnik. Novi tednik sodi med proizvode za katere se plačuje 8% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Milena Rrečko-Poklič. ^ Urednica Novega tednika: j Tatjana Cvirn. | Uredništvo: Marjela Agrež, Janj Intihar, Bojana Jančič, Brane ' Jeranko, Gregor Katič, Sebastijai Kopušar, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič. , Tajnica uredništva: Mojca Maro Tehnični urednik: Franjo Bogadi, Računalniški prelom' Robert Kojterer, Igor Šarlah. 1 Oblikovanje: Minja Bajagič. ' E-mail uredništva: | tednik(Snt-rc.si; E-mail tehnični uredništva tehnika.tednik@nt-rc. imimi Odgovorna urednica: Nataša Gerkeš-Lednik. ^ Uredništvo: Simona Brglez, 5 Vesna Lejič, Nataša Leskovšek.' Sergeja Mitič, Mateja Podjed,| Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel Vodja tehnike: Bojan Pišek. , Telefon studia (za oddaje v živo) 4900-880, 4900-881 E-mail: radio@nl-rc.si tmim Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in ' Radiu Celje ter nudi ostale i agencijske storitve. Vodja Agencije: Franček Pungeri* Propaganda: Valter Leben, Vojk® Grabar, Zlatko Bobinac, CarnJC' Koprivica, Vesna Matjašič; ; Telefon: 063/422-50 i fax: 441-032, 443-511 ^ Sprejem oglasov po elektronski' pošti: agencija@nt-rc.si KRONIKA 31 Za šolarje so odgovorni predvsem starši K - Nq celjski policijski upravi so pripravili vrsto aktivnosti ob začetku novega šolskega leta Celjski policisti bodo v pr- tednu novega šolskega ^ storili vse, da bodo naši larji v prometu čim bolj jni in da bodo izvedeli čim i; o tem, kako se je treba (lašati na cestah, kjer na- ^ prežijo številne nevarno- Hekatere aktivnosti so že ravili. Pregledali so obstoje- načrte za varovanje otrok na ti v šolo in iz šole domov in 1 dopolnili, pregledali so, v kšnem stanju je prometna Ijnalizacija na vseh prometno jimembnejših cestah, zlasti I v bližini šol in vrtcev, polici- E' I sodelovali na sestankih, jih pripravili na osnovnih in v vrtcih, pri županih v Ifinah in tamkajšnjih svetih I preventivo in vzgojo v cest- cm prometu. Za varovanje |rok so se policisti dogovorili avtošolami, avto moto druš- Em in združenjem šoferjev in omehanikov, zlasti bo to so- ovanje tesno v prvih dneh ^a šolskega leta. Aktivnosti za varnost naših larjev so se začele že takoj 115. avgustu, ko so policisti figosteje nadzorovali hitrost jšil v bližini šol, da bi na tak l^in zmanjševali povprečne bosti že pred pričetkom ouka. Tako bodo pred sa- lim pričetkom pouka izvedli Idi dvodnevne poostrene nadzore po sistemu »veriga«, katerih namen je voznikom vzbuditi občutek, da so ne- nehno pod nadzorom in da jih za storjene prekrške zaneslji- vo čaka ustrezna kazen. V času od začetka šole do 8. septembra bodo naši policisti sodelovali še na uvodnih rodi- teljskih sestankih s starši pr- vošolcev in jih opozarjali na prometne pasti. V tem času bodo nadzirali otroke-kole- sarje, med šolskih letom pa bodo na šolah pregledovali v kakšnem stanju so kolesa, s katerimi se mnogi šolarji vsak dan podajo v promet. Posebno pozornost bodo policisti pos- večali opremljenosti najmlaj- ših šolarjev z rumenimi ruti- cami in odsevnimi telesi, ki znatno prispevajo k varnosti oziroma vidljivosti otrok na cesti. Pri rednih nadzorih cestnega prometa bodo polici- sti ugotavljali tudi tehnično urejenost vozil (npr.avtobu- sov) v katerih se otroci vozijo v šolo. Izvedli bodo akcijo »Varne poti« na najbolj obre- menjenih cestah in križiščih ter prehodih za pešce, da bi šolarje kar najbolj nazorno seznanili z nevarnostmi v pro- metu in jim postregli s korist- nimi tovrstnimi nasveti. Ak- tivnosti policije za varnost na- ših otrok bo še več, navedli smo jih le nekaj. Letošnja statistika o udelež- bi otrok in mladoletnikov v prometnih nesrečah na našem območju je spodbudna, saj se je število teh nesreč z lanskih 270 zmanjšalo na letošnjih 191. V 59 nesrečah so bili udeleženi otroci: 1 otrok je izgubil življenje, 12 jih je bilo hudo telesno poškodovanih, 36 otrok pa je utrpelo lažje poškodbe. V 132 prometnih nesrečah, kjer so bili udeleže- ni mladoletniki pa je 1 mlado- letnik umrl, 24 je bilo hudo ranjenih, 64 pa lažje. Otroci so v prometnih nesrečah naj- pogosteje udeleženi kot kole- sarji, pešci ali sopotniki v vo- zilu, mladoletniki pa tudi kot vozniki koles z motorjem. Tisti, ki lahko največ storijo za varnost otrok v prometu, pa so gotovo starši, je na pone- deljkovi redni novinarski konferenci poudaril Bojan Vrečič, načelnik urada unifor- mirane policije na PU Celje. Starši so tisti, ki morajo otro- ku povedati, katera je tista pot, ki ga bo najbolj varno pripeljala do šole, na kaj mora biti na poti v šolo še posebej pozoren, sploh pa lahko veli- ko prispevajo tudi z lastnim zgledom, ko se z otrokom po- dajo v promet. Zlasti prvo- šolčke naj prve "dni starši spremljajo na tej novi poti, je svetoval načelnik, za konec pa postregel z dvema primero- ma, ki sta vsega obsojanja vredna: Nad svojim početjem naj se globoko zamisli tisti voznik, ki so ga te dni ustavili v Mesti- nju in ki so mu izmerili 0,99 gr/kg alkohola v organizmu, bil pa je na poti na morje na Hrvaško - z vso družino, torej tudi s svojimi otroki. Še istega večera so policisti ustavili tudi 22-letnika. voznika osebnega avtomobila, ki je bil na poti v Portorož. Bil je voznik-začet- nik, v krvi pa je imel 1,83 gr/ kg alkohola! MARJELA AGREŽ Policisti »žanjejo« v minulem tednu so šmarski policisti in policisti iz Rogaške Slatine odkrili in uničili več nasadov indijske konoplje. Policisti iz Rogaške Slatine so pri Karli ju B. našli nasad konoplje v njegovem vinogradu, pri hišni preiskavi pa so mu zasegli U sadik in nekaj posušenih bilk. Kar trikrat pa so koncem tedna šmarski policisti odkrili nasade konoplje, iz katere nastane mamilo. Izruvali in uničili so 38 sadik, lastnike pridelka, ki ga tudi katastrofalna suša ni prizadela, pa še iščejo. M.A. NOČNE CVETKE • Marija z Mariborske je bila 22. avgusta vsa nesrečna. Poli- ciji je prijavila, da so neznani fantalini naravnost na njen balkon odvrgli vrečko z vodo. Policisti storilcev niso mogli odkriti. Kako malo je potreb- no, da so nekateri lahko ne- srečni! • Podobna nesreča je 23. av- gusta doletela Simono, ki se je policistom potožila, da njen mir ogrožajo mulci iz sosešči- ne, da ji na okno mečejo razne predmete. Patrulja pa je ugo- tovila, da so bili na dvorišču otroci, ki so se šli nogomet, žoga pa je zletela v napačno smer. • V noči s srede na četrtek so trpeli tisti občani, ki živijo v soseščini gostinskega lokala Roth bar. Zaradi hrupne glas- be niso mogli spati, patrulja pa je v lokalu našla le lastnika, ki je pozabil, da ima v bližini sosede, ali pa je hudo naglu- šen. • V Novi Cerkvi sta se v četr- tek ponoči besedno dvoboje- vala Matjaž in njegova mama. Ker je šlo za kršitev javnega reda in miru, bosta oba najož- ja sorodnika obiskala sodnika za prekrške. • V četrtek ponoči je Aleš prijavil, da ga je v križišču Dečkove in Mariborske ce- ste boksnil neznanec. Ko sta oba voznika stala pri rdeči luči, je nek moški stopil iz avtomobila Ford Mondeo in Aleša tako močno udaril v obraz, da mu je poškodoval arkado. Ker si je Matjaž za- pisal registrsko številko vo- zila, storilca ne bo težko najti. • Pred bistrojem Škorpijon je 26. avgusta opolnoči četve- rica uprizorila pravi pretepaš- ki obračun. Imena udeležen- cev so: Branislav V, Gregor P., Matej K. in Stanislav K. Vse čaka sodnik za prekrške. • Ata Ivan s Hochkrautove ima napačne, poniževalne in celo kaznive vzgojne metode. V nedeljo ponoči je pretepel svojo hčerko. • V noči z nedelje na ponede- ljek pa so bili ob nočni poči- tek stanovalci v bloku Ob že- leznici 2. Tam je Uroš D. navi- jal svojo »ferštekarijo«, ker pa je ob poslušanju glasbe s pali- cami udarjal po praznih ste- klenicah, gre razmišljati v tej smeri, da je na vidiku nov uspešni celjski bobnar, ki zdaj še vneto trenira. Žal si bo za treninge moral izbrati bolj prikladni čas, kot so nočno- jutranje ure. M.A. PROMETNE NEZGODE Padel S kolesom Na lokalni cesti Spodnja Wica - Rečica ob Savinji se ■v sredo, 23. avgusta zve- pripetila nezgoda, v ka- Si je bil hudo telesno poš- odovan kolesar. Vahid D. (28), državljan Bi- 'z začasnim prebivališčem v ^ici ob Savinji, je vozil kolo 'smeri Spodnje Rečice proti ^ici ob Savinji. V bližini l^novanjske hiše Spodnja Re- '(^a 67 je izgubil oblast nad ^ilom, padel po vozišču in fhudo telesno poškodoval. Nenadoma na levo v naselju Dobrna se je v 'jftek, 24. avgusta zvečer, fipetila nezgoda, v kateri je ^^ hudo ranjena ena ose- na vozilih pa je škode za ^li 100 tisoč tolarjev.. Mnka B. (38) iz Lokovine ^Vozila osebni avtomobil sko- ' naselje Dobrna, iz smeri nad Dobrno proti Loko- Takrat je pred njo vozil ^^ik kolesa z motorjem, 15- jj^i David K. iz Klanca nad ^orno, ko pa sta oba voznika JPeljala do odcepa za parki- ^^ pri hotelu Dobrna, je mo- '^'list začel zavijati v levo v ^^ri parkirišča. Voznica je l^r zavirala, a trčenja z mo- ^'stom ni mogla preprečiti. Silovito trčenje Na regionalni cesti zunaj naselja Frankolovo se je v petek, 25. avgusta popoldne, pripetila nezgoda, v kateri sta bili hudo telesno poško- dovani dve osebi, dve pa laž- je. Na vozilih in objelctih je nastalo za okoli 650 tisoč tolarjev gmotne škode. Adis B. (20) iz Zagorja ob Savi je vozil osebni avtomobil po regionalni c^sti zunaj nase- lja Frankolovo. V smeri proti Vojniku je vozil za neznanim tovornjakom, potem pa ga je začel prehitevati. Prehiteval je v času, ko je iz nasprotne sme- ri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 56-letni Branko R. iz Celja. Kljub temu. da je voznik Adis B. močno zavi- ral. voznik Branko pa se je umikal v desno, sta vozili si- lovito trčili. Pri tem je vozilo Branka R. odbilo z vozišča na travnato nabrežino, nakar se je ustavilo na njivi. Hude tele- sne poškodbe sta utrpela voz- nik Branko R. in njegova so- potnica. 76-letna Štefanija K. iz Vojnika. v istem vozilu pa je bila še Majda R. (47) iz Celja, ki je bila lažje ranjena. V vozilu Adisa B. se je lažje telesno poškodoval 47-letni Radivoje M. iz Celja. Trčil V robnik Na regionalni cesti v nase- lju Dobrna se je v soboto, 26. avgusta popoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poško- dovala. Darko O. (27) iz Vojnika je vozil osebni avtomobil po lo- kalni cesti iz smeri Lemberga proti regionalni cesti. V kri- žišču z regionalko je zavil de- sno proti Hudičevemu Grab- nu, takrat pa je iz nasprotne smerf pripeljal voznik oseb- nega avtomobila, 22-letni Gregor K. iz Celja, ki je zavrl ter se umaknil na desno, nato pa trčil v betonski robnik. Pri trčenju je utrpel hude telesne poškodbe. Izgubil oblast nad vozilom Na regionalni cesti zunaj naselja Loče se je v ponede- ljek, 28. avgusta popoldne pripetila nezgoda, v kateri sta bili ranjeni dve osebi, ena hudo. Mario P. (21) iz Zreč je vozil osebni avtomobil iz smeri Žič proti Zbelovem. Ko je speljal dolg desni nepregledni ovi- nek, ga je na spolzkem voziš- ču zanašalo, izgubil je oblast nad vozilom, bočno drsel pre- ko vozišča in se ustavil na njivi, približno dva metra pod nivojem cestišča. Pri tem je voznik utrpel lahke telesne poškodbe, njegov sopotnik, 18-letni Matjaž F. iz Kloko- čovnika, pa je bil hudo telesno poškodovan. M. A. Radarske icontrole bodo... • v petek, 1. septembra dopoldne, na območju Velenja, popoldne pa na območju Celja, • v soboto, 2. septembra dopoldne, na območju Šmarja pri Jelšah, v popoldanskem času pa na območju Laškega, • v nedeljo, 3. septembra dopoldne, na območju Celja, popoldne pa na območju Šentjurja pri Celju, • v ponedeljek, 4. septembra dopoldne, na območju Mozirja, popoldne pa na območju Velenja, • v torek, 5. septembra dopoldne, na območju Laškega, v popoldanskem času pa na območju Rogaške Slatine, • v sredo, 6. septembra dopoldne, na območju Šentjurja pri Celju, popoldne pa na območju Celja ter • v četrtek, 7. septembra dopoldne, na območju Velenja, popoldne pa na območju Mozirja. 32 ZANIMIVOSTI Noč, ko so zaradi Noci pretepali ponočnjake Tudi Celje bo dobilo sodo- ben Mercatorjev hipermar- ket. Vsaj tako je zagotovil predsednik uprave Zoran Jankovič. Seveda to ne po- meni, da Mercatorja še ni v Celju; njegov je Potrošnik, toda res je, da so tako rekoč že povsod po Sloveniji zrasli sodobni Mercatorjevi hiper- marketi, samo v Celju ga še ni. »Iščemo primerno zem- ljišče,« je dejal prvi mož naj- večje slovenske trgovske družbe, ki se trudi, da bi še to leto prišla med dvesto naj- večjih na svetu, v nekaj letih pa med petdeset največjih. »To nam bo uspelo, pa naj se sliši to še tako neskrom- no,« je prepričan človek, ki je tudi velik športni zanesenjak, pa najsi gre za rokomet, ki ga ima najraje, ali pa za nogomet in košarko. In se je na zadnji tiskovni konferenci prav ču- dil, da kako to, da ga mediji pustijo na miru in da ga nič ne napadajo. »Tudi sindikati me pustijo na miru, pa čeprav že leto dni, vedno, kadar hočejo poudariti, kako slabo ravna- mo z delavci, privlečejo na dan eno in isto zgodbo, z delavko, ki se je (to je bilo tik pred otvoritvijo Mercator centra v Ljubljani) zaradi preutrujenosti onesvestila. Kaj novegg^ pa nimajo pove- dati. In napadajo nedeljski in praznični delovni čas, ne ve- do pa, da takrat zaslužijo de- lavci toliko, da so resnično zadovoljni.« Nakar je povedal resnično zgodbo, ki je že ne- kaj časa krožila po prestol- nem mestu in sicer, da hodijo tajnice ob koncu tedna delat v Mercator center. Tako si po- pravijo račun za kakšnih šest- deset tisočakov, to pa se na koncu meseca še kako poz- na. Kakšnih takšnih zgodbic, kot prihajajo iz E. Leclerca, pa vsaj iz Mercatorja ni slišati. Tam je ena izmed delavk ob- tožila svojega šefa spolnega nadlegovanja. Možakar je očitno mislil, da je na pravem Balkanu ali pa je bil prepričan v svoj francoski šarm. To o francoskem šarmu je sploh zadeva, ki je okupirala sve- tovne sociologe, ki so ugoto- vili, da je pravi Francoz uma- zan, nepriljuden, slabo izo- bražen, skratka, popolno nasprotje tistega, kar si o Francozih domišljamo mi. Če pustimo ob strani dejs- tvo, da je novi obrambni mi- nister skupaj s svojimi nekda- njimi strankarskimi prijatelji in sodelavci, medtem ko je bil Celjan, načelnik generalštaba slovenske vojske Iztok Pod- bregar na zasluženem dopu- stu, postavil, zamenjal, nagra- dil in degradiral kakšnih 60 časnikov slovenske vojske (zanimivo bi bilo videti gos- poda Podbregarja, ko bo šel na vrata številka 5 pozdravit svojega... namesto njega pa bo zagledal polkovnika Si- mona Krejana, ki je v kazen- skem postopku zaradi suma kaznivega dejanja protiprav- nega odvzema prostosti v pri- meru Depala vas), je največ pozornosti vzbudila Noč v stari Ljubljani, tudi zato, ker je edina tovrstna prireditev v prestolnem mestu. Pa še ta... Torej, Ljubljana je konec tedna preživela Noč v stari Ljubljani, ki jo je s sodelavci spravil skupaj profesor Pri- mož Lorenz, eden od najbolj znanih slovenskih kulturni- kih, ki ga poznamo po vir- tuoznem igranju v Triu Lo- renz in tudi po tem, da je njegova sestra velika šefica Jane in že nekajkrat poročena emancipirana dama Bernar- da Jeklin. Pa se je gospod Primož vštel, saj so nekam čudno definirali pojem, kaj je to »noč«. Je to samo ime neke prireditve ali je to noč, v kate- ri naj bi se staro in mlado zabavalo? Začela se je sredi popoldneva. Prav. Ognjemet so imeli nekaj po 22. uri, po- tem pa konec. Morda tudi prav. Ni pa bilo prav, da je ljubljanska policija, na zahte- vo enega ali dveh stanoval- cev, ki bi radi imeli sredi me- sta mir, prav neusmiljeno mi- kastila udeležence Noči, naj- bolj tiste, ki so se udeležili zabave na desnem bregu Ljubljanice, na tako imenova- nem prostoru za tehno glas- bo. Poleg brc, klofut in še česa so policaji za kakšnih 400 za- bave željnih, ki se niso ob 1. uri hoteli odpraviti proti do- mu, uporabili solzivec. Zakaj Noč, ki traja samo do ene ure, je menilo veliko udeležencev. In naj ne organizirajo tehno zabav, če nimajo pojma o tem, da taka zabava traja vse do jutra, so menili drugi, ■i NINA KAVRAN-ADLEŠIČ NASMEH, PROSIM! Viktorija Tovornik iz v dic 21 pri Dobju je naša sta šaljivka in je tudi tol;, poslala nekaj šal za objav^ v šoli Učitelj razlaga otrokom da se človek po smrti spi meni v prah. Ko konča, m fantič vzdihne: »Joj, potem pa pod mamino posteljo n no mrličev!« Na klopi Policaj preseneti zaljn Ijenca na klopi v parku. »A se sončita?« »Ne, za ušesi se prask va!« »Potem pa pospravi ušesa v hlače in takoj (j mov!« REPORTAŽA 33 Vrnitev v srednji vele Preko 5 tisoč obiskovalcev Srednjeveškega dne in Aronovih viteških iger no Starem gradu - Gospoda Celjska okopana za mesec in dan Turistično društvo Celje in Zavod Moj Aron sta v loboto popoldne na Starem gradu preko 5 tisoč obisko- fjlcem ponudila priložnost, da se od letošnjega počit- li§kega poletja poslovijo v duhu srednjega veka. Za s loncem obsijanim grajskim obzidjem je na mračnjaštvo listih let spominjal birič Perkus, ki je imel v pozne ^erne ure dovolj dela s tatiči in opravljivkami, rožlja- nje mečev in sulic ter švistajoče puščice napetih lokov. I veliko več je bilo razkošnih podob in radoživosti gospode Celjske, ki se je letos zalim deklicam pustila udi kopati in razvajati z jedačo in pijačo v z rožami ^šavljenemu čebru vode. I Preko 200 nastopajočih, )detih v srednjeveško opra- ro, je obiskovalcem priča- alo srednjeveško vzdušje; ižnica s številnimi rokodel- 3 znotraj grajskega obzidja, Itevilni glumači, zastavono- ie, bruhalci ognja ter za pi- to na i še trebušna plesalka lursel s svojim navadnim 1 bojnim plesom... Kot no- lost letošnjega Srednjeveš- kega dne sta se v viteškem dvoboju pomerila oprodi Aljaž Celjski in Gašper Krajnski, ki je klonil pod spretnim vihtenjem lesene- ga rezila najmlajšega Celj- skih, vitez Vilijem pa je na večernem spopadu bojevni- kov osvojil meč Hermana Celjskega. Organizatorji so po številu vstopnic prešteli nad 5 tisoč obiskovalcev; po govoru so- deč ob domačinih letos tudi izredno veliko obiskovalcev iz drugih krajev Slovenije, od Prekmurja do Primorske in od Koroške do Dolenjske, ter tujcev, zlasti gostov okoliš- kih zdravilišč. Kakšno je bilo življenje Celjskih pred stolet- ji, sta si v soboto ob domači, mestni oblasti, ogledala tudi predsednik Vlade RS dr. An- drej Bajuk in predsednik ZLSD Borut Pahor. Vrhunec Srednjeveškega dne pa je bil zagotovo večerni slavnostni sprevod vseh nastopajočih in prihod grajske gospode, ki si je ogledala lokostrelski tur- nir za Friderikovo puščico, viteški turnir bojevnikov za meč Hermana Celjskega ter nastop zastavonoš, bruhal- cev ognja in zaključni ples. Zato tudi razmišljanja orga- nizatorjev, ki prihodnje leto vidijo Srednjeveški dan raz- tegnjen s popoldansko-ve- černih ur in srednjeveške ve- čerje zadnje avgustovske so- bote še v nedeljsko dopold- ne, ko bi na svoj račun prišli zlasti najmlajši, vodijo v pra- vo smer. Dotlej pa ostaja, v obujanje spominov na letoš- njega in pričakovanje prihod- njega Srednjeveškega dne, Celjanom in drugim grajskim obiskovalcem posedanje v srednjeveški Hermanovi krč- mi, v kateri bo za Frideriko- vim stolpom osebje v sred- njeveški opravi gostilo obi- skovalce. IVANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ Vitez Vilijem, zmagovalec letošnjega spopada bojevnikov, ki si je pribojeval meč Hermana Celjskega. ^^žami odišavljena voda v velikem lesenem čebru je vabila ^^spodo Celjsko; zale deklice, ki so pomagale pri preoblače- pa so med kopanjem poskrbele, da gospoda ni pogrešala ne jedače ne pijače. Grajsko pobočje z gospodo Celjsko v prvi vrsti; v trenutku, ko je bilo biriču Perkusu treba pomagati z odločitvijo, kakšno kazen naj naloži opravljivki. 34 NAŠI KRAJI IN UUDJE — ......t................ Zdravila s cvetočega travnika Zeliščarki Marjano Plajh- ner in Vido Razgoršek so vpeljali v skrivnosti zeliš- čarstva starši, Marjana pa je 20 let tudi članica Društva zeliščarjev v Ljubljani. Zdravilne rastline nabirata v okolici Dobrne, ker je tam okolje še čisto. Ponavadi se odpravita na Pohorje in Paš- ki Kozjak. Pred časom sta se že četrtič predstavili v hotelu Dobrna. Marjana Plajhner, ki se je pred leti preselila z rodne Do- brne v Velenje, svoje bogate izkušnje deli tudi z drugimi. Večkrat je že predavala kmeč- kim ženam, upokojencem, na Karitas, v Turistični zvezi Do- brna in na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Enkrat tedensko pa razkriva svoje praktične izkušnje iz zeliš- čarstva tudi gostom v hotelu Dobrna. »Med njimi,« pravi Marjana, »so tudi farmacevti in zdravniki, ki v veliki večini podpirajo tak način zdravlje- nja.« »Vedno več ljudi se obrača nazaj k naravi in tako raste tudi zanimanje za naravne na- čine zdravljenja,« opaža naša sogovornica. Vendar če zdra- vilne rastline napačno upo- rabljamo, so lahko tudi stru- pene. Zato je potrebno veliko znanja in izkušenj. Marjani Plajhner obojega ne manjka. Po študiju biologije in kemije je poučevala na osnovni šoli Dobrna. Že takrat je posvečala svoj prosti čas iskanju in pri- pravi zelišč. Zdaj, ko je v po- koju, pa izkoristi vsak sončen dan za odhod v naravo in spoz- navanje zelišč. Kot iz rokava vam strese vse pomembne podatke o nabira- nju, shranjevanju in pripravi zelišč. »Skoraj vse zdravilne rastline najdemo v naravi. Le tu in tam je potrebno kakšno rastUno posaditi na vrtu; npr. ognjič. Pri nabiranju moramo biti pozorni, da rastline vsebu- jejo v različnih delih dneva, meseca in rastnega cikla različ- ne količine učinkovin. Nabra- no nato razprostremo, primer- no je sito, saj omogoča krože- nje zraka. Ko so zelišča posuše- na, jih shranimo v suh in temen prostor, kjer ne sme biti več kot 35° C. Sama jih shranju- jem na podstrešju. Najpogo- steje pripravim poparke. Cve- tove, liste, korenike itd. preli- jem z vrelo vodo in pustim nekaj minut stati (od pet do deset). Pripravek zatem slad- kam z medom in pijem po požirkih, zato da se učinkovi- ne lažje absorbirajo v telo.« Vida Razgoršek, ki je ogromno znanja pridobila od Marjane, je na koncu poudari- la, da ne zaupa čajem v filter vrečkah. »Nikoli ne veš, kaj vse zmeljejo noter. Če pa sam nabiraš, natanko veš, kaj boš zaužil.« HELENA KOJNIK Zeliščarki Marjana Plajhner in Vida Razgoršek. Braslovčani množično na Triglavu člani braslovškega Planinskega društva Dobrovlje, ki deluje šestnajsto leto, so skleni- li, da bodo do dvajsetletnice svojega delova- nja osvojili vse slovenske dvatisočake. Nanje bi radi pospremili čim več svojih članov, zato so pred časom organizirali dvodnevni pohod na simbol slovenstva - Triglav. Pohoda se je udeležilo 61 pohodnikov vseh starosti, za njihovo varnost je skrbelo devet planinskih vodnikov, za duhovno plat pa dr. Ivan Rojnik. Proti triglavskemu vrhu so se zagrizli iz Kota do doma Valentina Staniča. Od tu jih je nekaj krenilo še na Rjavino in Begunski vrh, ki tudi sodita med dvatisočake. Pot so nadaljevali k Triglavski koči na Kreda- rici, kjer so imeli v kapelici mašo, v koči pa prenočišče. Naslednji dan so se uspešno povzpeU na vrh Triglava, potem pa sestopili do Rudnega polja na Pokljuki. V Braslovčah imajo poslej 28 novih »pravih Slovencev«, 33 udele- žencev pa je ta pridevnik imelo že od prej. T.TAVČAR Najbolj so bili srečni tisti, ki so bili prvič na vrhu Triglava. Napetost med igro z brentačo. Hladim voda tekmovalcev ni ohladila. Oberi, pojej, zažvižgaj V Zibiki, kjer so v nedeljo praznovali krajevni praz- nik, so pripravili sedme Ša- ljive igre za pokal Zibike. Osem ekip je začelo z igro ulovi banano, ko so morali tri banane med oviranjem najprej obrati, nato pojesti ter za konec zažvižgati. Med igro Euro 2000 po zibiško pa je moral biti spodnji del vratarjevega telesa v žaklju, pri čemer je moral ubraniti žoge strelk, ki so bile obute v prevelike škornje. Tekmo- valci so prav tako morali v štirih minutah sestaviti star kmečki voz, se preizkusiti v poznavanju ljudskih pesmi, se igrati z brentačo ter vleči vrv. Prizadevanja tekmoval- cev, ki so se jim udeleženci prireditve od srca nasmeja- li, so preverjali strogi sodni- ki. Zmagala je ekipa Kulturne- ga društva Zibika, na 2. mesto se je uvrstila ekipa trgovine Trak ter na 3. mesto ekipa podjetnika Janka Orača iz Pre- dence pri Šmarju pri Jelšah. Prav tako so sodelovale ekipe Afne Gunca iz Čemšenika Zasavju, iz pobratenih Gabi pri Šoštanju, Društva podež< ske mladine Šmarje pri J( šah, vasi Brecljevo in kai bara v Zibiki. Prireditev je bila na Jernej vo nedeljo, ko je starodav krajevni praznik. Zato so uvodnem delu prireditve op zorili na letošnje pridobiti med njimi na nove metre i falta ter nov most proti T skem. Zbrane je pozdravil di župan Jože Čakš. BRANE JERANl ŠpegIjeva kmetija za vzor Nad glavno cesto Vitanje- Mislinja domuje Žaosova kmetija, kot se po domače reče kmetiji družine Špegelj. Bivalna hiša je bila sezidana 1785, v zadnjih letih pa so jo temeljito obnovili, vendar povsem ohranili njeno ča- robno prvobitnost, nad kate- ro so navdušeni mnogi obi- skovalci. Kmetija je resnično vzorno urejena in v ponos družini pa tudi kraju v Sp. Doliču in občini Vitanje. Posebnost bi- valne hiše je v povezovalnem hodniku s prostorom, ki je namenjen sušenju zelišč in pripravi zdravilnih napitkov. Pod tem prostorom pa je pro- stor za prašiče. Tako domisel- no grajenih hiš menda v Slove- niji ni ravno veliko. Kmetijo dopolnjuje velik hlev v kate- rem domuje čreda goveje živi- ne in šest konj, tri kobile in tri žrebeta. H kmečki idili pris- pevajo svoje še ovce pa dva psa in seveda kokoši. Vzorno ure- jeni sadovnjaki ter cvetoč vrt pod hišo dopolnjujejo doma- čijo, ki je že dobila priznanje za urejeno kmetijo »živimo s podeželjem«. Gospodinja Marjana Špe- gelj (na sliki) je »stroj« do- mačije, na kateri se je že usta- vil in bil na kosilu predsednik države Milan Kučan. Gospa Marjana pa žal nekaterih stvari ne razume. Ne morejo dobiti statusa kmetije odpr- tih vrat ali kaj podobnega, ker nimajo po normativih urejene kuhinje! Vina ne smejo prodajati, ker nimajo vinograda! Sicer pa pridelajo vse doma in pripravijo oku- sno hrano, ki jo pač ponudijo samo naključnim obiskoval- cem in prijateljem. Doma pe- čejo več vrst kruha, odlično pecivo, postrežejo z žganji- co... Imajo domače sadje, mlečne izdelke... Ponudijo izvrsten jabolčnik! Marjana je bila tudi »glavna« pri pripravi voza s prikazom zeliščne lekarne na letošnji Holceriji v Vitanju. »Več kot tri mesece smo kmečke žene in otroci nabirali zelišča, jih sušili, vezali v šopke, namaka- li v žganje ali kuhali v mazila,« pripoveduje med ogledom podstrešja s starim pohiš- tvom, številnimi stekleničk^ mi, vrečkami in vonjem, ' očara. Na Holceriji sodelu vsako leto pa tudi ob drug priložnostih je aktivna, kot s tudi aktivni drugi člani njen družine. Pri Špegljevih ali po doifl^ če Žaosovih kljub zapletoi upajo, da se bodo sčasoi® stvari le uredile in da bo(J svoje kraljestvo med mogt'^ nimi gozdovi, špičastimi traj niki in sadovnjaki lahko tu'' uradno ponudili ljudem iz line, mest, kjer je doma asfalf NASI KRAJI IN UUDJE 35 Pomoč sosedov ohranja kmetijo Spodnji Knebusak se bije z grintami in bregačami ter s sabo Vlnogo kmetij je bilo nekdaj raztrešenih ^ prostranem gornjegrajskem pogorju. V ^2ličnih obdobjih in pod različnimi režimi jv bitkah za preživetje prenekatera klecni- lin povsem opustela. Demografska ogrože- pst v teh hribih se tudi s samostojno drža- P ni veliko izboljšala. Kmetije umirajo, led njimi tudi kmetija Petra Završnika, ^njega Knebušaka, ki se s priletno ma- ffjo mukoma upira lastnim slabostim in »ecej apatično gospodari na posestvu, ki je ježivljalo številne močne rodove. Pred 17 leti, takrat je živel še oče Janez, so (ostavili novo hišo. Morebiti bodo nekoč do ie napeljali tudi vodo in elektriko - potem bi fdalo živeti. Samo nekaj volje in energije se di, da manjka... Saj, živi se tudi tako, Peter in jati sta očitno zadovoljna tudi v stari hiši, ki eskoz in skoz razmajana, streha pušča, njena pdoba pa spominja na opustošeno karavlo ekje na soški fronti. Podobna slika se zrcali jdi na svinjaku v katerem sameva en samcat rašič. Jeseni bo šel pod nož, pripoveduje eter. Nekaj želodcev bo ostalo doma, ostalo D prodal. Denar se vedno rabi. Leta 1962 je v hribovju pod Rogatcem razsa- jalo neurje in da bo siromak še večji bednež, je strela našla pot v knebuško gospodarsko po- slopje. Takrat je bil gospodar še pokojni oče Janez. S pomočjo sosedov in znancev so tistikrat postavili nov marof - v štirih desetlet- jih pa ga je zob časa toliko dodelal, da so zopet morali pristopiti na pomoč sosedje. Streha je klonila pod vsemi tegobami, kdo ve, če bi zdržala še eno zimo. Franc Bezovšek, sosed iz nasprotnega brega Lenarta, je organi- ziral fante in tudi tesarski mojster Franc Jel- šnik je udarniško priskočil na pomoč. Ko je streha kot se spodobi, potem je lažje - 11 juncev in volov se pase na Lepenatki. Če bo sila za denar, bo pač moral kakšen še pred zimo iz hleva. Mikalo me je, da pogledam notranjost, vendar se mi je korak ustavil pred nabitimi govejimi rogovi na vogalu štale. Sim- bolika, ki govori brez besed. Posestvo meri 42 hektarov, a niti pedi ravnine. Seno Peter še vedno nosi v bremenu, mati pa se za njim muči z grabljami. Samo kako dolgo še... Razmišljanje o ovcah in kozah, ki bi lahko popasle nehvaležne grinte, so menda samo sanje. In vendar je v teh hektarjih precej gozda, samo v roke bi kazalo pljuniti. Vsak pač moli svojega boga, pravi pregovor, Bezovšek pa do- daja, da bodo pomagali napeljati elektriko in vodo v novo hišo. Kmetija se mora ohraniti, z novimi rodovi bo morebiti več volje za dostojen spopad z grintami in bregačami. Tudi zato, ker možnosti niso povsem brezupne - vendar bo moral ribe loviti tudi gospodar Peter. EDI MAVRIČ Sosedje so prišli in postorili, solidarnost je v hribih še živa. Petru Završniku kot da se je ustavil čas. Jernejeva nedelja v Šmiklavžu v šmiklavžu nad Rimskimi Toplicami so v nedeljo jedli z veliko žlico, saj je godoval Itron tamkajšnje cerkve, sv. Jernej. Župnijski pastoralni svet, ki ga vodi župnik Jože Turk, je po maši s procesijo pripravil veselje I več sto zbranih krajanov od blizu in daleč. V številnih domačijah so ves teden pekli sladke fcrote, ki so jih prijazno razdelili vsem zbranim in kljub presenetljivim količinam je peciva itro zmanjkalo. Za veselje in ples je poskrbel ansambel Dori, katerega člani so doma iz teh tejev, izkupiček pa bodo namenili za obnovo cerkve. AB 36l NASVETI ZDRAVNIK SVETUJE Menopavza (2) Dd bi ublažile težave, ki jih povzroča menopavza, že desetletja milijoni žena po vsem svetu uporablja nado- mestne hormone, kar pa ima lahko tudi negativne posle- dice. Ena od raziskav je prouče- vala vpliv hormonske zaščite pri ženah z že obstoječo in dokazano koronarno bolez- nijo (HERS). Po štirih letih je bila študija prekinjena, saj nadomestno hormonsko zdravljenje ni zmanjšalo ce- lotnega rizika za pojav bo- lezni srca in ožilja niti ni znižalo nenadne srčne smrt- nosti. Pravzaprav se je v pr- vem letu zdravljenja rizik povečal, nekoliko se je zni- žal šele pri nadaljevanju zdravljenja. NET (sam estrogen) pove- čuje tveganje, da se pojavi rak na sluznici maternice (endometrij), medtem ko kombinirano hormonsko zdravljenje (NHT) to tvega- nje zmanjša. Estrogeni pove- čujejo koUčino trighceridov v krvi, ki so tudi dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Pri ženah, ki jemljejo nadomestne hor- mone, se pogosteje pojavlja- jo krvni strdki, a tudi bolez- ni žolčnika. Nekatere študije so dokazale povečano tvega- nje za pojav raka na prsih, druge pa ne. Že omenjena NURSE študija je to dokaza- la po desetih letih jemanja hormonov. Strokovnjaki še nadaljujejo z raziskavami, končni rezulta- ti teh študij pa bodo znani šele po letu 2006. Kljub temu, da je pri žen- skah v postmenopavzalnem obdobju tveganje, da se bodo pojavile bolezni srca in ožilja ter možganska kap, večje kot pa da se pojavi rak na prsih, se mora vsaka o nadomestni hor- monski terapiji posvetovati s svojim ginekologom. Nadomestnega hormonske- ga zdravljenja ne priporoča- mo pri: -aktivni bolezni jeter -predhodno ugotovljenem ra- ku na prsih ali maternici -boleznih žolčnika -pojavu krvnih strdkov v ve- nah, zlasti na nogah in v plju- čih. Previdnost pa je potrebna pri ženskah: -z jasno ishemično boleznijo srca -s pozitivno družinsko-anam- nezo o raku na prsih -s kronično okvaro jeter -z BMl (body mass indeks) nad 30 -s sladkorno boleznijo -z izrazito povišanim krvnem tlaku -s pozitivno anamnezo o pre- boleli kapi. Iz številnih študij je znano, da približno tretjina žensk v postmenopavzi ne sme preje- mati nadomestnih hormo- nov, tretjina jih slabo prenaša in le tretjina jemlje nado- mestne hormone pravilno in redno. Ne glede na vse našteto pri- poročamo ženskam, da ob iz- gubi menstruacije opustijo kajenje, znižajo prekomerno telesno težo vsaj za 10 odstot- kov, povečajo fizično aktiv- nost, v hrani pa zmanjšajo količino zasičenih maščob in holesterola. V prehrani naj povečajo količino zaščitnih snovi, predvsem rastlinskega porekla. Poleg vitaminov, mi- neralov in balastnih snovi vsebujejo številne rastline (soja, pira, kamut, plahti- ca...), zlasti pa njihovi proi- zvodi, tako imenovane fito- hormone (genistin, genistein. daidzain...). Te snovi zasede- jo na celici iste receptorje kot hormoni (estrogen in proge- steron), nimajo pa stranskih učinkov. Ob spremenjeni pre- hrani in uživanju teh snovi se število rakastih obolenj celo zmanjša. Če vas zanimajo fitohor- moni, boste o njih našli veli- ko novega na spletnih stra- neh in tudi v Novem tedni- ku. Če imate tudi vi zdravstve- ne težave in ne veste, kako ravnati, pišite na Novi ted- nik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Zdravnik svetuje. Prim. JANEZ TASIČ dr. med., spec. int. kardiolog MOJA POKOJNINA Odgovori o upokojevanju Nov zakon o pokojnin- skem in invalidskem zavaro- vanju, ki velja od 1. januarja 2000, je prinesel v slovenski pokojninski sistem veliko sprememb. Čeprav se bodo določila zakona uveljavljala postopoma v naslednjih de- setih letih, marsikoga že se- daj zanima, kdaj se bo lahko upokojil. Peter Šalej, vodja oddell^ za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri celjski enoti ZPIZ, odgovarja na vaša vprašanja. Star sem 52 let in imam pogosto zdravstvene težave, kajti skoraj vsak mesec sem v bolniškem staležu. Imam 27 let delovne dobe ter vem, da se še ne morem redno upo- kojiti, zato me zanima, ali se lahko invalidsko upokojim. Ni mi znano, ali sploh lahko sprožim postopek pred inva- lidsko komisijo. Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so osebne pravice. Zaradi tega jih praviloma lahko uveljavlja le zavarovanec sam. Postopek za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti «e lahko začne tu- di na predlog zavarovančevega osebnega zdravnika ali zdrav- niške komisije s t.i. obr. 3. Postopek za pridobitev pra- vic iz pokojninskega in inva- lidskega zavarovanja je uve- den, ko zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pre- jme zahtevo za uveljavitev v zakonu določene pravice. Zahtevek je mogoče vložiti na katerikoli enoti zavoda s pi- sno vlogo ali na zapisnik. Za uveljavljanje pravic na podla- gi invalidnosti pa velja za za- četek uvedbe postopka še do- daten pogoj, povezan s poseb- no dokumentacijo, ki omog« ča izdajo odločitve o pravi^ Postopek je v tem prim^ uveden, ko dobi zavod popoj no delovno in medicinsko ^ kumentacijo o zavarovane^ vem zdravstvenem stanju j delovni zmožnosti. O tem, ali zahteva vsebu vso potrebno dokumentacij bo odločal izvedenec zavo(j ki bo o morebitnih pomai kljivostih obvestil strokov^ ga delavca, ki vodi postope ta pa zavarovanca oziron osebnega zdravnika, če zav rovanec ni sam vložil zahtev V bralčevem primeru je sm selno, da gre k svojemu osel nemu zdravniku, se skupaj p govorita o njegovem zdravstv nem stanju in o vložitvi zahi ve za uveljavljanje pravic i podlagi invalidnosti. IŠČEMO DOM v zavetišču za male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah si lahko pse ogledate od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro. Več informacij na tel: 7490600 in na spletni strani: http://come.to/zonzani. V zavetišču se trenutno ruihaja bemardinec, star leto in pol. BIO KOLEDAR Sejte, presajojle, sadite, zalivajte, negujte rabine; rahijajte in prezročujte fia, pobirajte in predelujte pridelke v čosu, ki je najugodnejši zo posomezne tipe rastlin in ki je razviden iz koiedarjo. NASVETI 37 KAJ BI DANES KUHAU? ^Cenka v testu, pmpirjev zavitek, ^^Ijna solata. pečenka V testu la 4 osebe potrebujemo: jO dag svinjskega mesa, 80 šampinjonov, 2 glavici ,gt)ule, 1 limono, 2 stroka (gsna, 5 peteršiljevih vejic, 8 jjtkov žajblja, 4 dag masla, 3 žlice olja, sol, poper; za ,isto: 25 dag moke + 5 dag, 3 jag masla, 4 žlice olivnega jlja, 1 žlico soli, 2 rumenja- ka. priprava: očiščene gobe iperemo pod mrzlo vodo, ih narežemo na ploščice, ^rno v skodelico in pokap- amo z limoninim sokom, remešamo. Olupljeno če- lulo in česen sesekljamo. V losodi segrejemo 2 dag ma- la in prepražimo čebulo, lodamo še 2 dag masla, go- be in česen in dalje meša- mo. Operemo in sesekljamo peteršilj, žajbelj in majaron ter dodamo gobam. Tempe- raturo zvišamo in mešamo, da tekočina izhlapi. V peka- ču segrejemo olje. Oprano meso dobro obrišemo, po- solimo in popramo. Na maščobi ga z vseh strani opečemo, da dobimo lepo barvo. Temperaturo zvišamo in ne- pokrito meso pečemo 20 mi- nut. Pečeno meso odložimo na rešetko in pustimo hladiti 2 uri. Hitro zamesimo testo - iz moke, mehkega masla, 2 žlic olja, soli in enega rumenja- ka, počasi dodamo vodo (3 - 4 žlice). Testo razvaljamo v četverokotnik, potrosimo z moko, premažemo z oljem, prepolovimo in ponovno razvaljamo. Postopek pono- vimo še dvakrat. V hladilni- ku ga nato pustimo dve uri. Pečico pripravimo na 210 stopinj C. Na razvaljano te- sto razporedimo gobe, polo- žimo nanje meso, prekrije- mo zopet z, gobami in testo tesno ovijemo. Meso položi- mo na pekač, premazan z maslom, tako da so robovi testa zgoraj. Testo namaže- mo z rumenjakom in peče- mo 25 minut, da dobimo le- po rjavkasto barvo. Ostanek gob serviramo okoli mesa. Krompirjev zavitek Za 6 oseb potrebujemo: 35 dag hstnatega testa; za nadev: 40 dag krompirja, 1 glavico čebule, 10 dag korenčka, 10 dag graha, 2 šopka drobnjaka. 1 rumenjak, strok česna, mo- ko za posipanje, maslo, nari- ban muškatni orešček, 1 jajce, sol, poper. Priprava: krompir skuha- mo. Posebej skuhamo grah in korenje, narezano na kocke. Olupljeno čebulo spražimo na maslu. Dodamo zelenjavo, po- solimo in popramo. Kuhane- mu, pretlačenemu krompirju dodamo zelenjavo, sesekljan drobnjak, rumenjak, stisnjen česen, sol, poper in muškatni orešček. Na pomokani delovni površini razvaljamo odmrz- njeno testo, namažemo z nade- vom, zvijemo in položimo na namazan pekač. Premažemo z razžvrkljanim jajcem. Pečemo 30 minut v pečici segreti na 200 stopinj C. Zeljna solata Potrebujemo: 500 g belega zelja, vodo, sol, 3 žlice kisa, sol, poper, 4 žlice olja, šopek peteršilja. Priprava: zunanje zeljne li- ste odstranimo. Zeljno glavo narežemo najprej na četrtine, nato na tanke rezance. Zelje lahko tudi nastrgamo. Zavre- mo osoljeno vodo. V krop da- jemo narezano zelje. Naen- krat damo v vodo manjšo koli- čino zelja, pustimo, da voda ponovno zavre, nato pobere- mo zelje s penovko iz vode. Damo ga na cedilo, da se odte- če in ohladi. Iz soli, popra, kisa in olja zmešamo kremasti solatni preliv. Zelje damo v skledo, zmešamo ga s solat- nim prelivom, nato ga pusti- mo stati pol ure, da se navza- me okusa. Vmes večkrat pre- mešamo. V zeljno solato za- mešamo sesekljani peteršilj. Piše: MAJDA KLANŠEK KOZMETIČARKA SVETUJE Lepotni nasveti iz domače kuhinje Iz sestavin, ki jih imate doma v kuhinji, si lahko pripravite učinkovite obloge in maske, ki bodo osvežile in pomladile vašo kožo. Spomnite se na svoj obraz vsaj 2-krat tedensko. Ne za- nemarjajte vsakdanjega čiš- čenja pred spanjem. Če boste vlagale čas in trud za svoj negovani izgled, bosta us- peh in z njim zadovoljstvo kmalu vidna na vašem obra- zu. Medena obloga za starejšo in izsušeno kožo Sestavine: 2 jedilni žlici medu, I žlica olja pšeničnih kalčkov (ali olivno olje), 1 rumenjak. 5 kapljic limonine- ga soka. Postopek: obraz, vrat in dekolte predhodno očistite z mlekom in tonikom. Nato nanesite sestavine, ki ste jih temeljito premešale na obraz, vrat in dekolte v debeli plasti. Okolico oči in usta seveda izpustite. Masko je najbolje nanašati s prsti. Učinkuje naj 30 minut. Na oči si položite še obloge iz kamiUčnega čaja. Masko iz- perete z mlačno vodo in na- nesete vlažno kremo. Vlažilno oljna maska za normalno in za suho kožo Sestavine: 15 ml avokado- vega olja, 5 ml sojinega olja, 5 ml mandeljnovega olja, 2 kap- ljici limoninega soka. Postopek: sestavine teme- ljito premešajte in shranite v temno stekleničko, najbolje v shrambo na temno mesto. Na- to odlijte le 1 čajno žličko premešane vsebine, kateri pri- mešajte 1 čajno žličko ko- renčkovega soka. Oblogo ta- koj nanesite na obraz in vrat in jo pustite, da deluje približno 20 minut. Ostanek obrišite s papirnatim robcem in izperite z mlačno vodo. Svetujem, da osnovno me- šanico olja porabite čimprej - najbolje 2-krat tedensko. Maska iz kisle smetane Sestavine: 4 žlice kisle smetane, 3 kapljice limonine- ga soka. Postopek: masko takoj na- nesite na obraz, vrat in dekol- te. Deluje naj 20 minut. Izmij- te jo z mlačno vodo in nanesite ustrezno kremo ali emulzijo. In še: ostankov mask nikar ne shranjujte, saj bodo oksidirali! Kozmetičarka VESNA 38 GUSBA Izzivalci Sile v elementu. Prebujanje Sile v kamnolomu Pleme The Stroj je v soboto že četrtič svoj obred predstavilo v kamnolomu Recica Pot navkreber je vodila mimo ognjenih zubljev, ce- sta pa je bila prekrita s košč- ki stiropora. Na vrhu se je razprostiral veličasten po- gled na s plamenom osvet- ljeni kamnolom. V daljavi se je videla jeklena konstrukci- ja s pritrjenimi sodi, pred njo pa množica približno ti- sočih ljudi - vsi smo čakali na nastop Laščanov The Stroj. Težko pričakovani tradicio- nalni spektakel, Prebujanje Sile, se je po polurni zamudi začel s pompoznim priho- dom desetčlanske zasedbe trenutno najbolj inovativne slovenske glasbene skupine oz. kot sebe imenujejo, ple- mena The Stroj. Po desetmi- nutnem »obredu prihoda«, ki je požel med navzočimi val navdušenja, se je njihov že četrti nastop v peskokopu Spodnja Rečica, tokrat pod imenom. Kamnolom.00/Sila, začel. Na dvonadstropni kon- strukciji, stroju, sta bila dva člana plemena na vrhu, osta- lih osem pa spodaj, v dveh vrstah po štiri. Oba na vrhu sta ritem narekovala, osmeri- ca pa ju je spremljala. Občins- tvo je z aplavzom pozdravilo vsak nov ritem, razen največ- jih poznavalcev njihovega opusa pa se dobršen del pri- sotnih na ritme ni znal odzva- ti, saj so mnogi prišli v kam- nolom zgolj zaradi radoved- nosti. Vseeno pa niso odšli razočarani, saj so v kakšnih 50 minutah trajajočem nasto- pu po dolgem času slišali ne- kaj novega, svežega in izvir- nega - »ljudi, ki so svojo moč, čas in znanje pripravljeni po- staviti na oltar kamnoloma v čast silam Gibanja, Ritma in Ognja«. V dobi industrializira- ne glasbe je vračanje h kore- ninam plemenskih ritmov prava osvežitev in balzam za naše, z računalniškimi ritmi oprane možgane. The Stroj so »ritual pretvar- janja materije v ogenj in giba- nja v ritem - oživljanjem že obstoječega s pomočjo Sile« začinili s pirotehničnimi učin- ki, ki pa, roko na srce, niso bili ravno nepozabni, prese- netili so s svojo usklajenostjo in enotnim nastopanjem, vseeno pa nas je večina priča- kovala še več. Nekateri nav- zoči so jim očitali tudi preveli- ko podobnost s kultnimi Tr- boveljčani - Laibachom, ki naj bi se kazala v ikonografiji in inspiraciji s stroji, ki jo Lai- bach predstavljajo na svoji slavni zgoščenki Ljubljana- Zagreb-Beograd. Čeprav The Stroj priznavajo, da so nastali po uvodnih asociacijah na po- doben francoski projekt Les Tamboures Du Bronx, pa jim inovativnosti pri sami izvecfbi ritualov ne gre oporekati. Nastop The Stroj v kamno- lomu je snemala tudi ekipa nacionalne televizije, ki o njih pripravlja dokumentarec. Četrti zaporedni nastop v kamnolomu Spodnja Rečica je za njimi, jutri jih čaka nastop na Etno festivalu v Domžalah, 15. septembra pa bodo izzivali Silo v Zagrebu. S svojim pr- vencem, zgoščenko Ventilator, so se v treh letih dokončno prelevili iz lokalne atrakcije v slovenski fenomen, ki bi lahko ob dobrem delu s producen- tom Aldom Ivančičem iz le- gendarne Borghesie postal naš izvozni izdelek. NATAŠA PEUNIK PRIMOŽ CIRMAN Foto: GREGOR KATIČ Muziko igramo v zadnjem času je izšlo kar nekaj kaset in CD slo- venskih narodno zabavnih ansamblov, prav gotovo pa sodi v sam vrh najnovejši izdelek ansambla Sreden- šek sextet, ki ga vodi neu- morni glasbenik Jože Sre- denšek. Ansambel deluje 15 let, ob- jubileju pa je izdal CD z naslo- vom »Muziko igramo«, na ka- terem je 20 skladb, štiri melo- dije so v nemškem jeziku. To je po svoje razumljivo, saj je ansambel veliko igral v tujini in tudi dosegel lepe uspehe. »To je presek našega petnajst- letnega dela,« pravi vodja Jo- že Sredenšek, ki je v Nemčiji posnel kar enajst kaset, do- ma pa doslej štiri. Dvakrat je uspešno nastopal na festivalu slovenske polke in valčka, si- cer pa uspešno igra širom po Sloveniji. Kaseto je izdda RTV Slovenija, Založba kaset in plošč. V ansamblu igrajo: Jože Mandl (harmonika), Dušan Štriker (klarinet), Andrej Hu- dobreznik (trobenta). Marko Zaveršnik (bariton) in Jože Sredenšek (kitara), poje pa Ja- smina Maček. TONE VRABL Drugačen festival V soboto za Spodnjim gradom v Celju 2. festival Musicafest Musicafest je mlad festival, ki se zgodi enkrat letno in bo 2. septembra za Spodnjim gradom v Celju doživel svojo drugo uprizoritev. Namen fe- stivala je predstaviti sloven- ske in tuje ustvarjalce, ki do- segajo po kvaliteti in izvirno- sti višje nivoje, sledijo svetov- nim trendom in nudijo obi- skovalcu nekaj več. K.U.T. GAS, kulturno umet- niška tolpa, bo predstavila svoj zadnji album »Fashion«. Fantje ne špekulirajo z okusom ob- činstva in ne ugibajo, kaj si kdo želi poslušati, ampak igrajo glasbo, ki jo ljubijo z vsem srcem in tako jim vedno bolj uspeva, da občinstvo prepriča- jo v svoje početje. Alien, bad boy domače scene, bo mešča- nom knežjega Celja prvič v ži- vo predstavil kreacije z aktual- nega LP »Smetana za frende«, trio OHO, ki je nastal kot frakci- ja skupine Pismejkers in ga tvorijo prekaljeni glasbeniki, vešči svojih inštrumentov, pa bodo skušali presenetiti z me- šanico soula ip acid jazza in vložki narečnega rapa. Dee Gees&Sunart je zased- ba, ki se, odvisno od vremena, poljubno širi in krči, neomejeno in neobremenjeno pa igra etno, jazz, elektroniko, new age, ročk fusion. Domačin DJ Benjamin, sicer pa eden izmed najbolj is- kanih slovenskih house DJ, bo za festival pripravil izbor glasbe novih dimenzij, ki bo odstopala od njegovih običajnih setov. Iz tujine se bodo predstavili Ke- Su-Ko-Zi. Afriška folkloma skupina, sestavljena iz treh bobnarjev, bo obenem poskr- bela tudi za glasbeno podlago modnemu projektu Ptice. Eddy&Dus sta uveljavljena za- grebška producenta v tujini, kjer sta od leta 95 izdala že štiri single, dvajset rembcov, vsak svoj samostojni EP in album »High Life«. Zanj sta v Veliki Britaniji dobila odlične kritike v glasbenih revijah Jockey slut, Muzik, Blues&Soul Times... Musicafest bo gostil tudi mlade perspektivne oblikoval- ce, ki se bodo pokazali s po- sebno ekstravagantno upodo- bitvijo fashion shovva z naslo- vom Ptice, in pa mednarodni multimedijski projekt Gree- tings From Tokio štirinajstih študentov devetih držav. Ne, to ni festival za vsako- gar! To je festival za vse tiste, ki želijo nekaj drugačnega, ne- vsakdanjega in kvalitetna Festival si želi postati tradic nalen in dati ljudem zala »duševne hrane«, za katero bo potrudilo predvsem krc^ slovenskih kreativcev, ki vg mejo, da kvalitete ni potreb zmeraj iskati preko meja... ] je tukaj, blizu; na dosegu ro] hočemo dokazati in pokazj vsem, ki si to upajo verjeti. EKPRES EKSPRES • Izvrstna škotsko-ameriška naveza Garbage se pospeše- no pripravlja na skorajšnji izid novega albuma. Po leta 1995 objavljenem prvencu in odličnem nadaljevanju »Ver- sion 2« bo to njihov tretji al- bum. • V popularno žensko R&B zasedbo Honeyz se je pod odhodu Mariame Goodman spet vrnila originalna pevka Heavenli Abdi. Celena, Naima in Heavenli so skupaj že po- snele pesem »Not Even Gon- na Trip«, ki bo 25. septembra izšla kot drugi single sound- tracka filmske uspešnice »Nutty Professor 11«. • Po izjemnem uspehu, ki so ga Scorpions to poletje zabe- ležili na stari celini z albu- mom »Moments Of Glory«, se ti nemški rockerji odpravljajo v ZDA, kjer bodo v podporo skorajšnjega izida omenjene- ga LP na oni strani velike luže odigrali nekaj koncertov. Na krajši turneji jih bo spremljal Berlinski filharmonični orke- ster, ki je sodeloval tudi pri nastajanju »Trenutkov slave«. • Več kot 300 000 ljudi je v preteklih nekaj mesecih so- delovalo v velikem »referen- dumu«, ki ga je pripravilo uredništvo popularne inter- netne strani Rockn- world.com. Ljubitelji ročk godbe so z izborom svojih najljubših kreacij pomagali oblikovati lestvico Top 100 Songs, največ glasov pa so zbrali legendarni Led Zeppe- lin s skladbo »Stairway To Heaven«. • Legendarna britanska ročk skupina The Who se bo po končani come-back turneji zaprla v studio basista Johna Entvvistlea in posnela dolgo in težko pričakovan nov studij- ski album • 3. oktobra bo izšel nov, še- sti album skupine Green Day. LP »Warning« bo zapolnjen z dvanajstimi skladbami, zalo- žila pa ga bo, tako kot tri predhodne, hiša Reprise. • Legendarna angleška ročk skupina Motorhead bo 22. oktobra s koncertom v zna- meniti londonski dvorani Brixton Academy obeležila 25. obletnico prisotnosti na svetovni glasbeni sceni. Ob tej priložnosti bo izšel tudi dvoj- ni album »25 Years Doesn't Matter Any More« z retros- pektivo 40 njihovih najvidnej- ših del. • U2 so v ponedeljek razkrili skoraj vse podrobnosti o svo- jem desetem studijskem iz- delku. LP bo izšel pod ime- nom »Ali That You Can't U ve Behind«, na njem bo pesmi, med njimi tudi že s šani prvi single »Beautii Day«, neznan pa še ved ostaja datum izida. • Robbie VVilliams in G< Hallivvell sta zanikala, da i oz. da sta bila ljubimca. A gleška superzvezdnika j baje le dobra prijatelja, imata za sabo »trnovo« p med najpopularnejše glast nike - oba sta bila člana sla nih najstniških zasedb (Ta That in Spice Girls) in oba s po odhodu na svoje post nadvse uspešna solo artista • Kultni metalci Megade bodo svoje podanike v bliži prihodnosti razveselil kar dvema albuma. Najprej ba za svojo sedanjo založbo d pitol izdali zbirko svojih na večjih uspešnic, kmalu zata pa naj bi izšel še nov, že de\ ti studijski album. • 26-letna kanadska mej zvezdnica Alanis Morisse bo prihodnji mesec zač( pripravljati material za n album. Po best-sellerjih »Jč ged Little Pili« in »Suppos Infatuation Former Junld bo to njen tretji LP. • Drum&bass heroj Roni! ze namerava s svoji drugi albumom »The Mode« prep čati tudi ljubitelje tovrst godbe na oni strani Atlantik zato je k najstajanju pleš povabil nekaj znanih imen ameriške glasben scene (ra perja Methoda Mana, pev skupine Rage Against ti Machine...). • 26. septembra bo izšel dr gi samostojni album MarI Knopflerja. Na plošči »Saili to Philadelphia«, ki bo iz pri diskografskem gigaii Warner Bros., bo trinajst p smi. • The Backstreet Boys so promocijski CD svojega spo zorja, verige restavracij hii prehrane Burger King, prisp vali novo skladbo »lt's Tru£ Omenjeno pesem bo moČ o tobra slišati tudi na njihove tretjem studijskem podvigu • V soju olimpijskega ogn in dvigu olimpijske zasta' bo 15. septembra v Sydne? popularna avstralska pevi Vanessa Amorosi odpela P sebej za to priložnost narej no »Heroes Live Forever«. f sem bo nekoliko kasneje la tudi na njenem albumu The Power«, ki ga je Vane« pred kratkim najavila s Šta co »Absolutley Everybody«- STANE ŠPEGf Miro Kline vabi v Liboje V petek, 1. septembra ob 20. uri, bo pod šotorom pri cerkvi sv. Barbare v Libojah prav gotovo prijetno. Za to bo poskrbel večni veseljak, ki mu daleč naokrog ni po- dobnega, Miro Kline. Čeprav je glasbi zapisan že nekaj desetletij, pa bo v petek tudi uradno praznoval 15-let- nico, kar z njim nastopajo različni muzikanti. Miro je za- čel s triom, kmalu prešel na klasični kvintet, vedno pa je bil pri občinstvu lepo sprejet. Miro se lahko pohvali s preko 130 avtorskimi skladbami in 70 posnetimi TV spoti, da po- sebej ne govorimo o televizij- skih in radijskih oddajah, mnogih gostovanjih in dru- gem, kar sodi k uspešnemu glasbeniku. Njegove skladbe so uspešnice na mnogih radij- skih postajah, z Dimnikarjem pa je pred leti tudi zmagal v glasbeni oddaji Domačih 5 in Domače 4 na Radiu Celje. Bil je zmagovalec popularnih Lojterc domačih in drugih srečanj. Miro Kline na jubilejni kon- cert ni povabil posebnih go- stov: »Dovolj imam svojih skladb in proslavljam jubilej glasbenikov, ki so v zadnjih petnajstih letih delali z menoj. Vse sem povabil v Liboje in skoraj vsi bodo tudi prišli in zaigrali. Zaključil bom s seda- njo ekipo, ansamblom Okro- gli muzikanti. Povabil sem tu- di Podhomskega Jožo, ki je prijatelj Klobasekovega Pepi- ja, ki me redno spremlja na mojih nastopih. Glasbene nit- ke pa bosta vezala v prijeten večer Darja Vrhovnik in Tone Vrabl« Miro Kline je zadnja leta »motor« popularne Libojske revije, redno sodeluje z Ra- diom Celje, vse bolj pa je ce- njen tudi kot humorist in morda celo voditelj. »K sode- lovanju me je povabil Alpski kvintet. Tega sem vesel, kaj se bo izcimilo, pa ne vem.« Aktiven je tudi v svojem stu- diu MIMIK, kjer dela pred- vsem z mladimi glasbeniki. TV Miro Kline TY VODIC 39 40 TY VODIC TY VODIC 41 42 TV VODIC GLASBA 43 Misija nemogoče 2 f^i v reda. Ni v redu. pa Idjnec. Tom Cruise je v tem Igrnu vse tole: prosti plezalec, '^i se verjetno lahko meri s :^etovnim prvakom. Enkrat- ni vlomilec. Šofer na ravni .j^kšnega Schumacherja. Člo- z mnogimi identitetami, j^o ve. kdaj si jih je imel čas ^otoviti. Mojster borilnih )ješčin, verjetno vseh. Akro- hat. Genetika mu ni ravno ^laba točka. Spozna se na ra- čunalnike, čeprav ima kole- ga, ki mu pri tej panogi malo pomaga. (Saj, Tom Cruise že fie bi mogel ekvilibrirati sam po celem filmu, to bi že bilo preveč... ali pa ne?) Seveda je nenadkriljivi strelec. Bombar- der. Strateg. Motorist, katere- mu motor nikoU ne ugasne, in ki zna vsako znamko- vozit brez minutke seznanjanja, lapeljivec, kateremu bi Casa- nova lahko pral predpražni- ke. Še dobro, da je zapeljivec. Še dobro, da je Thandie New- ton prisotna v filmu. Ker dru- gače bi lahko bil naslednji predlog Tomu, da si da prio- perirat še en organ med noge, in potem še ženske ne bi potre- boval. In ker je gospod glavni igralec tudi producent filma, ki si je sam izbral celo reži- serja, lahko precej očitno vi- iimo, kakšen imidž bi si Tom rad ustvaril. Ne samo lamesa Bonda. Ampak tudi Brucea Leeja. Supermana. Batmana. Spidermana. Ko- garkoli. Karkoli. Če bi z njim snemali recimo Kmerui, bi potrebovali za vlogo štirih superjunakov le enega igral- ca. Igralca vseh igralcev. To- ma Cruisa. Štos pa je v tem, da Tom ne prepriča. Prav zaradi te me- galomanske preobremenitve. Celo John Woo ne prepriča. Sam ponavadi reče, da vidi akcijske scene kot balet, in morda jih je tudi tokrat videl takšne, toda posnel jih je bolj kot klovnovske točke. Včasih precej nenavdahnjeno, kon- fekcijsko. Včasih jih je celo do- volil zelo nerodno zmontirati. (Recimo scena, ko Tom iz avta ob robu prepada rešuje Than- die. Med enim in drugim de- lom reševanja manjkajo mi- nute dogajanja. Tega človek od načeloma cenjenega reži- serja ne pričakuje. Kot da se mu ni ljubilo.) Občutek imam, da so njegovi ostali ameriški filmi (predvsem me- rim na Zlomljeno puščico) bolj domišljeni, da, tudi oziro- ma predvsem akcijsko, tudi zaradi igralcev kot so Slater ali Travolta ali Cage, ki so bili vsaj za določene vloge ravno pravi, in ki so bili sposobni tudi manj verjetnim delom fil- ma vdihniti vsaj nekaj pre- pričljivosti. Tukaj pa je akcija enostavno preveč bosa. Preveč pretirana. Preveč nemogoča. In to, da je priznavajoči na- slov filma Misija nemogoče, ničesar ne spremeni. Zgodba je trhla. O karakterjih je bolje ne govoriti - ampak dobro, presenetljivih vpogledov v člo- veško psiho od filma niti ni bilo pričakovati. Humorja je premalo, da bi ublažil vtis neskončne resnosti, neskončne pretencioznosti, ki pri podob- nih vohunsko trilerskih zade- vah naredi več škode kot kori- sti. Ni vsaj blage distance. (Jackie Chan je v tem pogledu mojster.) Smeješ se prej filmu kot z njim. Romantičnost fil- ma je kljub izredni lepoti Thandie prav tako izumetni- čena, površna. Anthony Hop- kins pa Rade Šerbedžija sta preveč stranska, da bi lahko pri vtisu kaj pripomogla. Ta- ko imam za najbolj svetlo toč- ko filma prej omenjeno Than- die Nevjton, katere pravo ime je Thandiwe, ki je s Cruisom že igrala v Intervjuju z vam- pirjem, njen najbolje sprejeti film je bila stranska vloga v Beloved z Oprah Winfrey, in ki sicer niti tukaj nima prilož- nosti. da bi delala čudeže iz svojega lika. ampak je dejan- sko tako zelo lepa, da samo s tem vnese nekaj tiste prepo- trebne erotike v dogajanje. Upam, da ji je Bernardo Berto- lucci v Besieged naklonil kaj več prostora. Ne, še eno svetlo točko ima film: glasbo. Od Hansa Zim- merja do Metallice. Ampak če je CD boljši od filma... je tudi poslušanje boljše od gle- danja. PETER ZUPANC Jonas Žnidaršič • Odklopljeni in adrenalina polni Borut Veselko je priznal, da ima pred vsakim nastopom pred kamero tremo. Ali bo ta še posebej močna, bomo lah- ko videli še ta teden, ko bo simpatični zdravnik in igralec startal kot voditelj kviza na Kanalu A Življenjska prilož- nost. Tudi POP Tvjeva konku- renca na dogodek nestrpno čaka. Jonas, voditelj kviza Le- po je biti milijonar, pa je ob zamenjavi Mita Trefalta z mnogo bolj popularnim Boru- tom, menda ostal hladen kot špricer. Tudi blefiranje Jonas dobro obvlada, vedo povedati tisti, ki ga dobro poznajo. • Stojan Auer, ki se je iz najpo- pularnejšega obraza med Slo- venci prelevil v uspešnega po- slovneža ugotavlja, da denar ni vse. Ker tako zelo hrepeni po slavi in kljub cvenku nezadrž- no tone v pozabo, se je lotil vrnitve na male ekrane. Ker si je lepi Mariborčan na vseh veli- kih televizijah zaprt vrata, bi bilo najbolje, da ponovi korake z začetka svoje kariere, v kak- šnem skromnem lokalnem studiu. Na Slovenskem jih je kot gob po dežju. • Nekoč zelo priljubljena vodi- teljica oddaje Zdravo Barbara Jerman, sicer sestra tudi zelo znane in uspešne bivše smučar- ske tekmovalke Metke Jer- man, je ponovno briljirala pred kamerami. Dobila je priložnost za vodenje oddaje TV Tednik, kjer je sicer zaposlena kot novi- narka, uredniške in voditeljske vajeti pa drži trdno v rokah Drago Balažič. Ko je Drago pri- šel s celomesečnega dopusta je ugotovil, da je vendarle trajal nekoliko predolgo - gledalci ga namreč niso prav nič pogrešali. Barbara, na katero so se takoj privadili, pa mu je kljub temu predala vodenje oddaje. • To poletje so v dnevnoinfor- mativnem programu nacional- ne TV zasij^i številni mladi no- vinarski in voditelj ski obrazi. Redakciji skrite kamere so naj- bolj padli v oči Marjeta Kle- mene, ki velja za mlado damo z najdaljšimi in najbolj negova- nimi nohti, Janja Lakner, ki šarmira z glasom, kot ga pre- more le redko katera nastopa- joča TV zvezda, in Natalija Racman, ki je gledalce očarala z oblikovitostjo svoje postave. Vse tri mlade dame so svoje delo opravile nadvse profesio- nalno, v veliko veselje odgo- vornega urednika Uroša Li- puščka, ki so mu nekatere po- tencialne zvezdnice pred ča- som očitale, da mladim ne daje dovolj priložnosti. • Drago Bule, turistični novi- nar, ki velja za najbolj zname- nitega turista - novinarja, je bil minule dni viden v Celju. Na delovnem obisku. Za svo- jo turistično oddajo »Hommo turisticus« je snemal reporta- žo ob otvoritvi parkirišča za turistične avtodome. Bil je brez obveznega metuljčka pod vratom, ki ga vselej nosi, a to Celjanov ni motilo. Mnogi pa so bili začudeni, da je v mesto ob Savinji sploh prišel, saj ponavadi reportaže raje snema po širnem svetu, ali pa se, svečano opravljen kot vin- ski vitez, udeležuje gastro- nomsko enoloških prireditev. KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: 31. 8. do 6. 9. ob 16., 18.30 in 21. akcijski - vohun- ski triler Misija Nemogoče. Mali Union: 31. 8. do 6. 9. ob 18. akcijska komedija Opoldanski obračun in ob 20.30 romantična komedija Zvestoba do groba. Metropol: 31. 8. do 2. 9. ob 16.30,18. in 20. komedija Kre- menčkovi 2, ob 23. akcijski- vohunski triler Misija Nemo- goče 2, 2. 9. ob 10. sobotna matineja: Kremenčkovi 2, in 3.9. do 6. 9. ob 16.30,18. in 20. komedija Kremenčkovi 2. Kino Žalec: 31.8. ob 18. in 20. romantična najstniška ko- medija Ameriška pita, 1.9. ob 20. in 3.9. ob 18. srhljivka Ča- rovnica iz Blaira, 2. 9. ob 18. akcijski film Misija nemogo- če 2, 2.9. ob 20.15 in 3.9. ob 20. romantična drama Najina zgodba, 3.9. ob 18. srhljivka Čarovnica iz Blaira. Gremo v kino! Režiser John Woo je sodeloval z igralcem Jackiem Chanom, se glasi pravilni odgovor na nagradno vprašanje prejšnjega tedna. Nagrajenci so: Sandi Repas, C.14. divizije 1, 3220 Štore, Ksenija Škrubej, Breg 20, Celje in Sebastijan Jug, Na Lipico 4, 3230 Šentjur. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. Nagradno vprašanje: film o Kremenčkovih je nastal na Osnovi risane serije dveh znanih avtorjev. Katerih? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 4. septembra. Izžrebali bomo tri dobit- fiike vstopnice za ogled filma. VRTIUAK POLK IN VALČKOV 44 ZA AVTOMOBILISTE Škoda spremenila octavio škoda octavia je že precej časa najbolje prodajano vo- zilo češke avtomobilske to- varne. Po svetu se vozi že dobra štiri leta, sedaj pa to- varna predstavlja nekoliko prenovljeno izvedenko, ki naj bi bila slovenskim kup- cem na voljo jeseni ali mor- da že septembra. Sprememba octavie ni revo- lucionarna, kar je po svoje povsem razumljivo, saj gre av- to zelo dobro v promet tudi na zahodnoevropskih trgih in to- rej ni posebnega razloga za bistvene spremembe. So pa spremenili prednji in zadnji odbijač, nekoliko tudi masko, avto je spredaj (pod odbija- čem) dobil spojler, na bokih so drugačne letve ipd. Zanimi- vo je tudi, da bo limuzinska različica octavie po novem imela tudi brisalec zadnjega stekla. Notranjost je komaj kaj spremenjena. Pomembno pa je, da so nekoliko drugače vpeli zadnjo premo in tako povečali prostor za noge, medtem ko je prtljažnik os- tal nespremenjen oziroma še naprej tako velik, kot je bil. Nove so tudi sedežne prevle- ke oziroma njihove barve,- serijska oprema je bogatejša (sicer pa so na voljo opreme classic, ambiente, elegance in laurin&klement). Nove so še štiri barve zunanjosti, drugačna so kolesna platiš- ča, za doplačilo bodo ponu- jali tudi elektroniko za lažje parkiranje, pa elektronski stabilizacijski sistem ESP ipd. Omembe vredno je tudi, da ima octavia po novem trilet- no splošno jamstvo in deset- letno jamstvo pred prerjave- njem karoserije. Ob tem pa Škoda ponuja tudi novo izve- denko z oznako RS. Slednja je v uporabi recimo tudi pri Audiju, kjer označuje avto- mobile z močnimi motorji. Tako je tudi pri Škodi, kjer bo octavio RS po novem po- ganjal 1,8-litrski bencinski štirivaljnik s turbinskim pol- nilnikom in s 180 konjskimi močmi. Kot trdi tovarna, bo škoda octavia RS s tem mo- torjem zmogla največ 232 ki- lometrov na uro in do 100 kilometrov na uro pospešila v točno osmih sekundah. Koli- ko bo avto stal, je ta hip nemogoče zapisati, na voljo pa naj bi bil jeseni. Ob tem bo octavia dobila še 1,4-litrski bencinski mo- tor s 75 konjskimi močmi, štirikolesna izvedenka v va- rianti kombi pa 1,9-litrski turbodizel s 101 konjsko močjo. Kot že rečeno, novo- sti naj bi bile kranjskim kup- cem na voljo jeseni. Na sli- ki: prenovljena škoda octa- via. Schrempp za pravice kupcev Na čelu družbe Daimler- Chrysler Italija se je pojavil nov človek znanega imena - VVolfgang Schrempp. Gre za brata prvega človeka omenjene nemško-ameriš- ke korporacije Jorgena Schremppa. Čeprav se zdi, da je šlo za sorodstveno navezo pri ime- novanju najpomembnejšega moža podružnice, ki je v Ita- liji zelo pomembna, je VVolf- gang Schrempp že dolgo časa v avtomobilskem poslu, s svojimi prvimi potezami pa je navdušil tako italijanske kupce kot tudi politike. Zavzel se je namreč za to, da bi zaščitili pravice kupcev v primeru, ko so avto pla^j 'li, pa ne dobili, ker je trgo vec v tem času propadel. Pjj mer se zdi v slovenskih oko liščinah tako rekoč zanemat Ijiv, v Italiji pa očitno nj Ugotavljajo namreč, da se t, vsako leto zgodi vsaj odstot ku kupcev, kar pomeni, daj( lahko pod nosom obriše 2, svoj denar in avtomobil pri| ližno 20 tisoč ljudi. Tudi itj lijanska država priznava, dj sedanji zakoni ne ščitiji kupca v teh primerih. Če bo Schrempp te pravice zaščitil tako, da bo tovarna prevzelo morebitni riziko, si bo ned vomno pridobil številne sin patije - in nove kupce. 6M bi kupil Marutija Indijska tovarna Maruti Udyog je bila nekdaj znana tudi pri nas po dobro proda- janem malčku maruti 800. V zadnjih letih je ta tovarna s slovenskega avtomobilske- ga prizorišča tako rekoč po- vsem izginila. Zato pa je Maruti na doma- čem indijskem trgu izjemno uspešen, saj naredi oziroma proda približno polovico vseh avtomobilov, ki jih pokupijo na tej podcelini. Gre torej za veliko tovarno z možnostjo širitve posla. Tako se je za Maruti začel zanimati ameriš- ki General Motors, največja svetovna korporacija. Kot ka- že, bi GM rad kupil 50-odstot ni delež, ki je sedaj v rokah indijske vlade, medtem ko je lastnik druge polovice japon ski Suzuki. Glede na kapital- sko in siceršnjo povezavo na relaciji GM-Suzuki (tovarni med drugim sodelujeta pri iz- delavi avtomobila, ki se pri GM oziroma Oplu imenuje agila, pri Suzukiju pa wagon R+) je povsem verjetno, da se bo posel GM posrečil. Indijski malček, priljubljen tudi pri nas - maruti 800. Bivši avstrijski kancler pri VW Gospodarstvo in politika so tesno povezani, zato niti ne čudi, če je dr. Ferdinand Piech, nesporni šef koncema Volkswagen (v slednjem je osem avtomobilskih tovarn oziroma imen), k sebi zvabil tudi bivšega avstrijskega kanclerja Viktorja Klimo. Ta je odstopil februarja letos, ko je njegova stranka izgubila na volitvah. Klima bo skrbel za Volkswagnove avtomobilske operacije v Južni Ameri- ki. S tem kontinentom in trgi ima VW kar ambiciozne načrte, še posebej z Argentino in največjo južnoameriško državo Brazilijo. Peugeot 406 na dizelski pogon je tržni hit letošnjega prvega polletja. Dizli gredo za med Dizelski motorji in seveda avtomobili postajajo letos v Zahodni Evropi izjemno populaf; ni. Tako se je njihov delež v letošnjem polletju v Veliki Britaniji, Nemčiji, Italiji in Španij' povečal na 33 odstotkov, kar je bilo za dobre tri odstotke več kot lani v tem času. Posebej veliko je povečanje tržnega deleža v Franciji, saj je ta v omenjenem času narastel na 4? odstotkov, lani pa je bil še nekako 41-odstoten. Dizelski avtomobili so vse bolj popularni tudi^ Španiji, njihov letošnji tržni delež je kar 53-odstoten, v Italiji pa presega 33 odstotkov. Še posebej so s prodajo avtomobilov z dizelskim motorjem zadovoljni pri francoskem avtomobilskeiH koncernu PSA, ki ga sestavljata Peugeot in Citroen. Njihov delež v skupni proizvodnji dizelskil^ avtomobilov letošnjega polletja je kar 48,2-odstoten; tako sta peugeota 406 in 306 z dizelskini' motorji najbolje prodaja avtomobila te vrste v Veliki Britaniji. ZA AVTOMOBILISTE 45 Oplov vivaro in Renauitov novi traf ic Sodelovanje avtomobil- ^ tovarn pri izdelavi gos- ^arskih vozil je že dolgo llasa običajna praksa (recimo ped Fiatom in koncernom PSA, pa med Mercedes Ben- jom in Toyoto ipd,). Sedaj se pri podobnem projektu zdru- jojeta Renault in Opel, ki bo- ita sredi septembra na frank- lurtskem salonu gospodar- ^dh vozil predstavila novega lafica oziroma vivara. To gospodarsko vozilo naj bi izdelovali v britanskem Lutnu (tam ima GM, ki je lastnik Opla, svojo tovarno), na voljo pa bo v različnih karoserijskih varian- tah in z dvema različnima me- dosnima razdaljama (309 in 349 centimetrov). Največja do- voljena obremenitve bo prib- ližno 1200 kilogramov, prostor- nina tovornega prostora pa šest kubičnih metrov. Oba av- tomobila bosta imela pogon na prednji kolesni par, naprodaj pa bosta z dvema različnima motorjema, in sicer z dizelskim (1,9 litra) in bencinskim (2,0 litra) z 80 oziroma 120 konjski- mi močmi. Kdaj se bo vivaro oziroma novi renault trafic po- javil na slovenskem trgu, ta hip še ni znano. Na sliki: novi opel vivaro. Smrt inženirja V concordu Nesreča francoskega con- corda je že skoraj pozablje- na, v nemški avtomobilski tovarni BMW pa še niso po- zabili na svojega inženirja, 57-letnega Christiana Eic- ha. Ta je bil v BMW zelo cenjen, z usodnim letom pa se je odpravil na dopust. V letalu do bili tudi njegova žena in njuna otroka ter že- nini starši. Prikaia kia carens Povpraševanje in s tem prodaja kompaktnih eno- jrostorskih vozil, kamor ivrščajo renaulta scenica, iata multiplo in še mnogo irugih avtomobilov, vsaj na BTopskih trgih dokaj strmo arašča. Zato ni nič čudne- j, če se pojavljajo vedno lovi avtomobili te vrste. Na ^n ali septembra bo tudi la slovenskem trgu stekla prodaja kie carens. Ta bo na voljo s petimi ali Šestimi sedeži, dolga pa bo 4,4 metra. V osnovi bo carensov prtljažnik meril zelo obetav- Mh 617 litrov, kar je skoraj zjemna številka. Za pogon bo ikrbel 1,8-litrski bencinski notor s po štirimi ventili na olj in s 110 konjskimi močmi, tot je pri korejskih avtomobi- ih običajno, bo tudi oprema lokaj bogata: servo volan, ki X) nastavljiv po višini, osred- ija ključavnica, radijski spre- «nnik s kasetofonom. Ta hip je znana tudi že cena, saj bo kia carens na voljo za približ- no 2,42 milijona tolarjev. Tisti, ki bodo nekaj globlje segli v žep, si bodo lahko omisli bolje opremljeni carens z oznako LS (dve zračni varnostni blazi- ni, ABS, klimatska naprava, električni pomik stekel spre- daj in zadaj ipd. ), ki bo na voljo za 2,91 milijona tolarjev. S scenicom na pot okoli sveta T^a hip je težko reči, kako gre na slovenskem trgu v promet renault scenic RX4, se pravi izvedenka J^ega enoprostorskega avtomobila s stalnim štirikolesnim pogonom. Je pa res, da sta se junija francoska študenta s tem avtomobilom odpravila na pot okoli sveta. Do cilja naj bi pripeljala f^gusta prihodnje leto, prevozila pa nekako 80 tisoč kilometrov. Večinoma noči naj bi oba prespala ^ v avtomobilu in upda, da se jima na poti ne bo zgodilo nič neprijetnega. Na sliki: reanuh scenic RX4. 46 ZANIMIVOSTI Cvetlični park Hanifa Koprive živi na Teharski cesti v Celju, njena hiša pa se od drugih razlikuje po pravem cvetličnem parku. Rože vseh vrst in barv obkrožajo hišo, ki je prava popestritev sicer sive in turobne soseske. »Najvažnejše v življenju je delo. Brez dela se ne doseže ničesar. Tale hiša je bila ob mojem prihodu podrtija, a v desetih letih sem jo sama obnovila,« ponosno pove. Veliko dela in truda je tudi v njenih rožah: »Vsak dan za njih porabim tri do štiri ure, a mi ni žal, ker jih imam zelo rada.« PC Ko se ponorcuje narava Narava ima očitno bujno domišljijo, včasih pa se tudi malce ponorčuje. Le kaj si naj človek misli ob paradižnikih, ki-so zrasli pri Mirku Nikoliču na Grobelnem? Pravzaprav ni veliko mož- nosti... MC Modema kokošja ^ umetnost Pri Kmeclovih na Prekorju so pred časom kupili deset grahastih nesnic. Štiri in pol meseca stare kokoši so zače- le nesti prva jajca, veselje last- nice Tilčke pa se je sprevrglo v začudenje, ko je pod eno od njih opazila takšno nenavad- no jajčno umetnino. »Zaen- krat neseta samo dve od de- setih kur, ena običajna jajčka, druga pa takšna nenavadna. Kaj bo, ko bodo začeli nesti še ostale?« se je vprašala lastni- ca, ko je kokošjo umetnino prinesla pred naš objektiv. SKO Skoraj kilogram težek krompir Sandi Virant je zagotovo ponosen na svoj letošnji pridelek, saj ga je mati zemlja obdarila z velikanskim krompirjem. Ko lani krompir ni in ni hotel uspeti, se lahko pri Vi- rantovih letos pohvalijo s svo- jevrstnim dosežkom. Njihov letošnji krompir je resnično gigantski. Največji je težak kar 90 dekagramov, veliko je takih, ki tehtajo le pet deka- gramov manj. In v čem je skrivnost uspeha? Sandi še sam ne ve, saj ga niso nič gnojili ali zalivali, kot pravi. Izkopali so ga kakšno tono in pol, kar bo res velikanska ozimnica. NATAŠA PEUNIK RIBIŠKE TROFEJE j Kljub vročini in nizkemu vodostaju na Šmartinskei jezeru so ribe v preteklih dneh pridno prijemale. To j dokazali trije ribiči, ki so iz globin jezera potegnili kapital ne ribe. Celjski ribiči upajo, da bo tako tudi 9. septembra, ki na Šmartinskem jezeru pripravljajo celodnevni ribolov m soma. Samo Novak (na fotografiji levo) je na bučkanje ulovil soma dolgega 175 cm in težkega 37 kilogramov. Dean Confidenti se lahko pohvali z letos največjim ulovlje- nim amurjem, ki je na tehtnici pokazal 18 kilogramov. Malo manjšega amurja, težkega 14.5 kilogramov, pa je ulovil Jernej Jelen. Največji klopotec v Založah v Savinjski dolini je Matjaž Terglav, po domače Polakov, v domačem vinogra- du postavil klopotec, ki je naj- večji vsaj v Savinjski dolini. V višino meri osem, v širino pa pet metrov. Pri izdelavi in postavitvi (na sliki) mu je po- magal Matej Satler, bližnji so- sed. Klopotec, ki bo klopotal, dokler vinogradi ne bodo utrga- ni, bo preganjal škorce in druge ptiče, Id se radi gostijo s sladkim grozdjem, ne le v Polakovem vinogradu, temveč tudi v vseh sosednjih. T. TAVČAR v MODNEM VRTINCU 47 iModna jesen 2000 - klasika z navdikom avantgarde Hova podoba prihajajoče sezone odraža no stotine trendovskih inovacij, pogojenih z retrospektivo klasičnih modnih vzdušij - Na pohodu so eleganca Lane Turner, ekstravaganco Madonne, hladen glomur Grete Gorbo... i fjepričakovane ljubezni l^arijo kot strela z jasnega, |favijo. No, novomodne Iju- l^i na prvi pogled bodo ^ošnjo jesen pričakovane. jfod lani se namreč napove- (njejo in - če smo povsem jljeni - zdaj, ko so zares tu, ji domala ničesar v njiho- Uja videzu tako udarnega, bi človek okrog padel, kot Ki strele zadet... t Kar pa je, če malce aktivira- no sive možganske celice in si> adevo ogledamo iz racional- lega zornega kota, od mode ladvse ljubeznivo. Se bo vsaj jhko v letošnji trendovski ontekst vključilo čimveč lan- ke in predlanske jesensko- jmske garderobe. Pripravljeni? Pa se jih v rahlo aotični cik-cak liniji, kot viju- ;a tista specifična hoja po kak- iaem sejemskem modnem azstavišču, lotimo. Predlogov B prihajajočo hladno modno Bzono, seveda. Barve Bogata paleta rje, čokolade, ide kave, temno in signalno deče, brona, močvirno zelene, Dplo rumene, globoko modre, uedene, starega zlata, rjave in I5)et (ji bodo letos modni nav- iušenci bolj glasno zaploskali lot lani?) - bele. Smetanasto, Bvinsko, snežno bele... Materiali Tvid, volna (bukle, prepleta- nje nepravilnih površin tankih in debelih niti, enobarvnih in melanžnih prej), lasaste tkani- ne, voskane in impregnirane mešanice bombaža in volne, voluminozni tehno in strech poliuretanski efekti, melanž, umetno in naravno usnje ter umetno in - naravno krzno. Vzora* Vichy (mali dvobarvni kva- dratki kot pri kuhinjskih pr- tih), pied de poule (miniatu- ren ali gigantski pepita), širo- ke raznobarvne ravne ali geo- metrijsko prelivajoče se črte, dvobarvni rombi, diagonalno prekrižani z ozkimi črtami, cvetlični motivi, potiski kro- ko usnja, ribja kost. Krila Rahlo nad, do ali decimeter pod kolena segajoča. Senzual- no oprijeta po celi dolžini, od bokov naprej zvončasto raz- širjena, položena v široke gu- be ali razkošno frfotava v sončnem pliseju. Bluze Smelo potiskane, prosojne, zavezane v stilu osemdesetih let v veliko pentljo, kravato oziroma šal pod vratom. Kostimi Vrača se hlačni kostim in z njim »moški look«, suknjiči so krajši, pogosto jih nado- meščajo bluzoni z zadrgami. Obleke Zmagovita linija srajčne ob- leke, brezrokavne oblekepred- pasnika za dnevne priložnosti in romantični drapirani všitki ter krznene obrobe na oblekah za večerne slovesnosti. Dodatki in detajli Krzneni ovratniki, štole in kučme, krznene torbice, ba- rete in klobuki, vzorčaste de- bele nogavice... In še in še... Pravzaprav, kako je že spesnil Balaševič? »Princip je isti, vse ostalo so nianse...« Vab- ljeni torej k jesensko-zimskemu modnemu »niansiranju«! V red- nih tedenskih odmerkih si ga bomo privoščili vse tja do prvih spomladanskih sapic leta 2001. Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Dolce&Gabbana: moški »look« ali asociacija mi hladen glamur Grete Garbo. Jil Sander: eleganca Lane Tarner v tvidu in pliseju. Ungaro: če ne želi- * biti elegantni, bodite ek- stravagantnL Genny: kot tekoča, bleščeča kovina, tudi za dan. Rustikalna pletena belirm za barvito jesen. Nagradno vprašanje avgusta: MOŠKA HAVAJSKA ALI ALOHA SRAJCA JE POTISKANA: a) S črnobelimi črtastimi in kvadratastimi motivi; b) Š pisanimi vzorci eksotičnega cvetja in sadja. Odgovor na np nagradno vprašanje: ii^Vv Ime in priimek:............................................................ Točen naslov:............................................................. Vezenine Bled Almira Radovljica MODNI DOGODKI Smernice pomlad/poletje 2001 četudi sezona jesen-zima 2000/2001 šele začenja svoj modni ples, oblikovalci že mislijo na prihodnjo pomlad in poletje. Sredi avgusta se je v hali A ljubljanskega Gospodarskega razstavišča razvila ena iz- med tradicionalnih tendenčnih revij, ki jih že 15 let pripravlja kreativni direktor Rok Lasan. V sodelovanju z našo oblačilno in obutveno industrijo so tako tudi letos ugledale dan smernice za trendovski jutri in sicer sočasno s svetovnimi prestolnicami. Kaj je novega? Barve prijateljujejo kot po trenutnem navdi- hu. Marelično oranžna je kombinirana z od- tenki od svetlo roza do intenzivno rdeče. Čokoladna ne more brez jajčno rumene, meli- rano rjaste in turkizne. Zelena vabi k sebi vijolično, če obe vsebujeta podobno količino bele barve, torej svetlosti. Vzorci niso samo havajsko vpadljivi, ampak tudi romantično m.iniaturni, pa naj gre za strukturni ali samo optični učinek materiala. Krila pogosto segajo od kolen navzdol. Vča- sih izpod njih kukajo robovi kontrastne spod- nje plasti. Črta pasu se večinoma nahaja na bokih. Linija oblek lahkotno sledi oblikam telesa. Mladostne majčke razkazujejo popek, medtem ko bolj klasične bluze z žepi dosegajo dolžino sredine bokov. Jopice poudarjajo em- pirski slog. Še vedno bodo kraljevale ležerne kapri hlače. Med modnimi dodatki izstopajo pletene roparske kape, po kmečko zavezane naglavne rutke, koraldasti nakit in očala z ognjenimi stekli. Trend naj bi bili sandali, ki barvno čifnbolj odstopajo od oblačila, recimo kombinacija total peščenega kostima in živo oranžnih salonarjev. KM, Foto: STANE JERKO 48 KRONIKA S CEUSKEGA Odpiranje zalcienjenili vrat Na Pilštanju so se srečali slikarji likovni pedagogi - Dušo Sarajeva je najbolj razumel Šentjurčan - Kolonija, požar, nakar še velik pokal Na Pilštanju, stanKlavnem kozjanskem trgu (občina Koz- je), pripravljajo pogosto zani- mive prireditve. V zadnjih dneh je bil prizorišče 9. slikar- ske kolonije likovnih pedago- gov, ki je vsaki dve leti. Umet- nike je po tradiciji pogostila vsak dan druga gostoljubna kozjanska družina. Med zanimivimi obrazi le- tošnje kolonije je bil slikar Ivo Brodej iz Šentjurja, likovni pedagog ter pomočnik ravna- telja osnovne šole Pranja Mal- gaja. V njej uči že skoraj četrt stoletja, začel je celo mesec dni pred diplomo na likov- nem oddelku mariborske pe- dagoške akademije. V šoli, ki je bila pred odprt- jem dodatne šole v Hruševcu največja v Sloveniji (z več kot tisoč učenci), je včasih učil v enem samem tednu v sedem- najstih razredih. Iz množice njegovih bivših učencev sta danes na likovnem področju posebej uspešna oblikovalec Peter Arlič (odšel je na spe- cializacijo na Finsko) in resta- vrator Anton Podkrižnik. Umetnik Brodej je odšel v svet iz Velike Ravni v okolici Vojnika, z velike kmetije. Od- ločitev kmečkega fanta za li- kovno smer je bila v tistih časih nevsakdanja: »kriv« je bil slikar Peter Krivec, Brodejev učitelj v vojniški šoli, ki je bil pozoren na Ivov talent. Ivo Brodej je danes uveljavljeni slikar ter je letos razstavljal že v galerijah Vovk v Celju in Štekl v Gornjem Gradu. Nje- gov posebni uspeh je bila 1. nagrada slikarske kolonije li- kovnih pedagogov nekdanje Jugoslavije, v poolimpijskem Sarajevu (za risbo Baščaršije). V zadnjem času se poleg akrila in pastela precej ukvarja z ilustracijo. Opremil je dve pe- sniški zbirki in zbornik šentjur- skih literatov (lani so se v druš- tvo povezali še tamkajšnji lju- biteljski slikarji, ki jim je men- tor). Na pilštanjski koloniji li- kovnih pedagogov sodeluje pr-' vič ter je našel nekaj motivov čudovitih starih poslopij. Na pedagoškem področju dela prav tako njegova sopro- ga Branka (v osnovni Šoli v Slivnici uči matematiko), s ka- tero sta za spremembo letos dopustovala v gorskem sve- tu, sin (študent stomatologi- je) in hči (študentka matema- tike), pa sta se odločila za morje. Šentjurčani poznajo slikarja Brodeja tudi kot nav- dušenega gobarja, spominja- jo se ga prav tako kot nekda- njega igralca dramske sekcije. Pilštanjsko razkošje Iz Rogaške Slatine je prišla na Pilštanj slikarka Erna Fer- janič-Fric, ki dela v I. osnovni šoli. V razkošju pilštanjske pokrajine je našla veliko mo- tivov, tako da je nastalo prib- ližno štirideset skic ter dve sliki na platnu. Med kolonijo je »manjkala« en dan, ko se je napotila na razstavo v Sesljan-Sistiano pri Trstu. Zaradi gozdnega poža- ra je na razstavo celo zamudi- la, tam pa so jo presenetili z velikim pokalom mednarod- nega bienala za slikarstvo, ki- parstvo in grafiko. Ferjaniče- va, ki je bila uglednega priz- nanja zelo vesela, je uveljav- ljena slikarka, ki je samostoj- no razstavljala po Italiji, Av- striji in na Kitajskem ter sku- pinsko v Združenih arabskih emiratih, Kanadi, Poljski, Hr- vaški... V Rogaški Slatini je dolga leta kustodinja Muzeja grafič- nih umetnosti od 16. do 19. stoletja (donacija Švicarja Kurta Miillerja), prejšnji me- sec pa je tam pripravila že četrto veliko mednarodno razstavo Umetniki Rogaški Slatini. Razstava s 25 umetni- ki iz 10 držav Evrope in Azije je bila zelo odmevna. Tudi umetnica iz Rogaške Slatine letos ni pogrešala morja. Med šolskimi počitni- cami je bila za spremembo na izletih na Pohorju in Logarski dolini ter pri prijateljih umet- nikih v Italiji. Skupaj s sopro- gom Francem Ferjaničem, ki dela v Steklarni Rogaška in hčerko, gimnazijko Anjo. Na Pilštanju so bili seveda zastopani tudi Gorenjci. Iz vasi Sonca, rojstnega kraja velikega slikarja Ivana Groharja, je prišel v starodavni trg slikar Miro Ka- čar. Z velikanom slovenske umetnosti je v daljnem sorods- tvu, pravijo, da celo njegove slike spominjajo na Groharjeve. Zadnjih pet let vodi v Grohaijevi rojstni hiši likovne in glasbene delavnice za učence iz vse Slo- venije, pred tem je bil tri deset- letja likovni pedagog v šoli. Hidi njegova soproga, s kate- ro imata tri otroke in dva vnuka, dela na pedagoškem področju. Teden dni dopusta sta preživela kot vsako leto v Portorožu, ven- dar mu je bUo na Kozjanskem bolj všeč. V tej pokrajini je bil prvič, zato se je že odločil, da bo prišel prihodnjič z vso družino. Še posebej so mu všeč ljudje. Motive je našel ob Levstiko- vem mlinu pri Podsredi, na Pil- štanju ter ob mostu pod Pilšta- njem. Novim prijateljem je nav- dušeno razlagd, da ima Pilštanj skrito energijo, vrata na pol po- zabljenega bisera je treba le od- kleniti. Vsaka peta družina Med likovnimi pedagogi je bil letos povabljenec iz dalj- ne Makedonije: slikar Niko- la Butrov je likovni pedagog v šoli v Gevgeliji, kraju ob grški meji. Na Pilštanju je bil v koloniji prvič natanko pred desetimi leti, lani so ga povabili v Jugoslavijo, pred tremi leti je razstavljal in ri- sal v francoski Normandiji, leto prej v koloniji v Bolgari- jL.. S soprogo Vesko, ki ga je spremljala na Pilštanju, imata na Kozjanskem veliko prijate- ljev, pri čemer ugotavljata, da so Kozjanci prav tako gosto- ljubni kot Makedonci. Make- donski slikar je bil nekoč z učenci večkrat na srečanjih v Bistrici ob Sotli ter je družin- ski prijatelj slikarja Petra Kriv- ca, pobudnika pilštanjske ko- lonije (izvira iz Kozjega, kjer ima atelje), čigar sin je služil vojaški rok v daljni Strumici. Butrov je našel za svoje akva- rele motive predvsem v Lesič- nem ter v Podsredi. Zakonca Butrov sta prema- gala 1100 kilometrov dolgo pot s praga Grčije z avtomobi- lom. Sicer pa sta preživela letošnje počitnice v enem od Gevgeliji bližnjih grških leto- višč. Tako kot obiskujejo Slo- venci hrvaško morje, odhaja- jo Makedonci na grško. Umetniki so uživali letos gostoljubje predvsem pri dru- žinah na Gubnu pri Lesičnem (iz te vasice sta slovenski ekonomist prof. dr. Janko Belak in poslanec Franc Po- točnik). Tja so jih povabili na kosilo in večerjo Ahačičevi, Amonovi, Dvoršakovi, Grilovi in Polutnikovi, v Lesično Plankovi in Lupšetovi ter v Zdole Pirševi. V devetih letih kolonije je gostilo 23 umetni- kov več kot 50 družin s Pilšta- nja in okolice. To pomeni ka peta tamkajšnja družj^ kar je seveda mogoče le ,, gostoljubnem Kozjans^ Družine pridejo nato v vej kem številu na otvoritve r^, stav, tako da umetniki pr^K jo, da je na Pilštanju pogoj. več udeležencev kot v mesijk V prvih letih so pri drujj nah tudi stanovali, zdaj bivaj v apartmajih Zakoškove hi na Pilštanju. Duša kolonije namreč družina Mihe Zak< ka iz sosednjega Lesičnega, se še vedno čuti Pilštanjčai Tam je preživel mladost { poučeval v nekdanji šoli (m tematiko, fiziko, tehnii| pouk in telovadbo), zdaj je Celju organizator prodajn mreže Zavarovalnice Trigla^ Pri organizacijskem dd mu pomaga soproga Vej dolgoletna učiteljica v Lesll nem, ki pripravlja za umeii) ke zadnja leta vsakodnevi zajtrk. Pritožuje se, da so sij bi jedci, vendar umetniki trd; jo, da je njena postrežba pn bogata. To je obenem kn jutranjega delovnega klepe( umetnikov ter zbirališče pit odhodom na teren. Otvoritve likovnih koloj ima na skrbi dramska seko Kulturnega društva Pilštanj 1 sično, ki jo vodi njun sin Matji (bas kitarist znane obsote sko-kozjanske skupine Raf bend). V delo sekcije je pni tako vključena sestra Urfli (profesorica nemščine in zgi dovine srednje zdravstvene S( le v Celju), njun brat Jure pa zelo dejaven v košarkarska klubu Dren Lesično. BRANE JERANK Družina Zakošek iz Lesičnega uživa v razgledu na Pilštanj vsak dan. Duša kolonije je Miha Zakošek, v pomoč mu je soproga Vera. Sin Matjaž je predsednik dramske sekcije, v katero je vključena tudi sestra Urška. Umetniki Miro Kočar, Nikola Butrov s soprogo Vesko in Ivo Brodej (z leve proti desni). Ema Ferjanič-Fric je en dan »manjkala«. Druži jih tudi veliko navdušenje nad Kozjanskim.