Le Valli del Natisone su Internet www.lintver.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.700 lir - 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/% Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 18(1103) Čedad, Četrtek, 2. maja 2002 Storia Natura Cultura www.lintver.it Scuola bilìngue da quattro mesi senza stipendio Trenta persone da quattro mesi senza stipendio. E’ il personale (un dirigente, i docenti, il personale amministrativo, i cuochi, i collaboratori scolastici) della scuola bilingue di S. Pietro ni Natisone. Una situazione incredibile e insostenibile, dice il sindacato Cgil regionale attraverso il suo segretario Antonio Luongo. E la scuola si mobilità: del caso yerrà interessato il presidente della Repubblica Ciampi, in visita in questi giorni in regione, attraverso una lettera scritta e firmata dall intero personale dell’istituto scolastico. E anche i genitori degli alunni si sono mobilitati in questo senso. La mancata corresponsione degli stipendi avviene a causa di un inghippo formale che dovrebbe meravigliare, se non fossimo in Italia. Dopo le enormi lungaggini per ottenere il decreto di statalizzazione della scuola, sembrava tutto risolto. Si è invece scoperto che le risorse previste dalla legge di tutela per la minoranza slovena sono state collocate in modo errato nel bilancio del ministero dell'Istruzione. Per un altro ministero, quello del Tesoro, quei soldi non possono essere utilizzati fino a quando il governo non as- “Dragi predsednik Ciampi...” Tele dni bo predsednik italijanske republike Carlo Azeglio Ciampi v naši deZeli. Uslužbenci špetrske dvojezične Suole so mu pru zatuo napisal pismo, kjer ga obvestijo gor mez težko situacijo, ki jo doživljajo Ze nomalo miescu. “Je jasno - pišejo med drugim, potlé ko ^ponedeljek je bil v dvorani Aiace v Vidmu zanimiv posvet na pobudo deželnega vodstva Levih demokratov Odkod sredstva za manjšinske jezike V središču pozornosti zakon 482 in uvajanje pouka materinščine in v materinščini v šole dežele F-JK Novi izzivi, s katerimi Se sooča šola v deZeli Fur-laniji-Juljiski krajini po sPrejetju zaščitnega zakona jezikovne manjšine v Italiji so bili v središču pozornosti na nadvse zanimi-vem posvetu, ki ga je v ponedeljek priredila v Vidmu stranka levih demokratov. Udeležba je bila resnici na ljubo precej skromna, kvalitetni referati pa so opozorili na kompleksnost in večplastnost vprašanja, ki je sprožil precej polemik v javnosti in najbrž terja globlji razmislek. Uvodni poseg je v imenu stranke imel Mauro Travanut. Najprej je orisal filozofski okvir v katerega postaviti manjšinsko vprašanje. Podčrtal je zgodovinsko pozornost levice do specifičnih krajevnih posebnosti in istočasno zanima- nje za univerzalna vprašanja, pri čemer je bilo težišče v zgodovini enkrat na prvi drugič na drugi opciji. Ponosno je podčrtal zasluge levice pri sprejetju zaščitnega zakona za jezikovne manjšine ter opozoril na dejstvo, da ne gre pri pouku furlanščine le za uvajanje predmeta več. Priča smo pravi revoluciji, je podčrtal, saj se spreminja sam prijem pri prenašanju kulture, to pa zahteva od učiteljev globoko antropološko raziskavo Furlanije, od deZele in države pa da priskrbijo potrebna finančna sredstva. Na koncu se je zavzel za tako pojmovanje Furlanije, ki se ne naslanja na etnično osnovo pač pa sprejema za Furlane vse, ki tu Živijo, naj so domačini ali priseljenci. Sledil je strokovni prispevek nevrologa in ne-vrolingvista Franca Fab-bra, sicer svetovalca Evropske unije pri oblikovanju priporočila o zgodnji večjezični vzgoji, ki je bilo objavljeno v evropskem uradnem listu leta 1998. To kar pri nas vzbuja polemike in konflikte, je na evropski ravni sprejeto in celo priporočeno, je ugotavljal. 40 let nevrolin-gvističnih študij potrjuje namreč, da ni omejitev pri zgodnji večjezični vzgoji, kar pomeni od 3. do 7. leta starosti. In tudi furlanščina mora biti vključena v program večjezične vzgoje. Vsak evropski državljan bo namreč moral govoriti najmanj še dva jezika poleg materinega, je zaključil Fabbro, (jn) beri na strani 4 razlagajo, zaki ne morejo potegnit plače - da situacija je za nas nespremelji-va. Bi na mogli počakat do septembra, takuo kot kaZe, pa predvsem mislimo, da nie glih za vse tiste, ki nimar puno die-lajo, z velikim entuziaz-mom, za telo Suolo”. Takuo, ki je an Cgil podčartala v tiskovnem sporočilu, vič al manj 40 sesterà il bilancio, sembra addirittura dopo l’estate. La Cgil ha chiesto un in- Predsednik republike Ciampi. Gor na varhu dvojezična Suola odstotku šuolarju Ne-diških dolin hodi v d-vojezično Suolo. Uslužbenci takuo a-pelirajo na Ciampija, da bi reSil telo neverjetno situacijo. Na koncu mu voSčijo, naj se bo lepuo imeu v naši večjezični deZeli, an po sloviensko so mu napisal: “Hvala in nasvidenje”. contro urgente al ministero dell’istruzione, incontro che avverrà domani, venerdì 3 maggio. Nella stessa giornata il comitato direttivo nazionale della Cgil Scuola, convocato a Roma, voterà un ordine del giorno di protesta per quanto sta avvenendo e di solidarietà al personale della scuola. Se la questione non sarà risolta in modo tempestivo, il sindacato potrebbe mettere in atto clamorose azioni di protesta. Nelle ultime ore uno spiraglio: la Direzione regionale scolastica guidata da Bruno Forte ha inviato una lettera al ministero del Tesoro chiedendo un anticipo delle somme dovute. La garanzia ci sarebbe, la risposta è attesa con trepidazione. Molilo 'Tolto !.' NE VADO/ 17 STENDEVIferro IL V Avùol / Sloveni e legge di tutela globale Per oltre un decennio, parlando della legge di tutela, le forze della sinistra che la sostenevano e gli sloveni stessi l’hanno definita legge di tutela globale. Con questa definizione si evidenziavano due esigenze: a) la legge doveva comprendere la comunità slovena del Friuli-Venezia Giulia nella sua globalità (erano gli anni in cui la De ma anche la proposta del governo a firma Maccanico distinguevano gli sloveni di Trieste e Gorizia dalla “popolazione di origine slava" della provincia di Udine); b) oltre alla tutela della lingua e della cultura si dovevano prevedere anche inter\’enti volti a favorire lo sviluppo socio-economico dell’area dove la minoranza slovena era insediata storicamente. Le valli del Natisone e del Torre assieme a Resia, con il loro tragico abbandono e spopolamento, sono lì a dimostrare oggi come ieri che è indispensabile tutelare l’uomo, favorirne la presenza e la permanenza sul territorio per poterne proteggere le caratteristiche linguistiche e culturali. La legge di tutela (38/2001) in vigore ha queste caratteristiche di globalità. Prende in considerazione senza discriminazioni gli sloveni di tutte e tre le province e all’art. 21 riconosce per la fascia confinaria della provincia di Udine il diritto alla tutela ed allo sviluppo socio-economico. La somma messa a disposizione è modesta, 500.000 euro circa ( 1 miliardo di vecchie lire) all’anno, che però ha un forte valore simbolico. Risponde ad una necessità effettiva, ma è anche un riconoscimento del diritto al risarcimento per aver subito il confine, la guerra fredda, la mancanza di interventi e la conseguente e-migrazione. Modesta la somma investita, si diceva, tuttavia se u-tilizzata, per esempio, per l’abbattimento degli interessi per l’avvio di nuove attività economiche o forme analoghe di investimento capace di produrre risultati apprezzabili, (jn) Segue a pagina 4 četrtek, 2. maja 2002 2 Nov spopad med Baritussiom in Toniuttijem Dva kandidata za Občino Trbiž 26. in 27. maja bodo Sli na volitve za obnovo občinskega sveta tudi prebivalci občine Trbiž v Kanalski dolini. Izbirali bodo med šestimi listami, županska kandidata sta pa dva: dosedanji župan Franco Bari-tussio, deželni svetovalec Nacionalnega zavezništva, ki ga podpira Hiša svoboščin s štirimi listami (NZ, FI, CCD/CDU/DE in Severna Liga), njegov tekmec je pa Carlo Toniutti, ki se naslanja na dve listi levega centra in sicer listo Oljke ter občansko lista Mavrice. Zanimivo je, da gre tokrat že za tretji volilni spopad med Baritussiom in Toniuttijem. Prvi je zmagal predstavnik levega centra, ki je bil trbiški župan od leta 1993 do leta 1997. Nasledil mu je zastopnik desnice z zelo prepričljivim uspehom. Leta 1997 je namreC Ba-ritussio zmagal s 63,88 odstotka glasov in z rekordnim številom preferenčnih glasov: 2.224, kar je za občino s 5.200 prebivalci vsega spoštovanja vredno. Torej volilna preizkušnja se za Oljko in levicen-ter napoveduje kot zelo zahtevna tudi upoštevajoč dejstvo, da tokrat desničarski Zupan lahko raCuna na podporo Severne lige, ki je pred petimi leti nastopila samostojno in sama zbrala 10.93 odstotka glasov. Po svoje je zanimivo tudi dejstvo, da ni v nobeni od šestih list niti en sloven- ski kandidat, pa Čeprav je slovenska prisotnost v Kanalski dolini vidna in še zlasti na kulturnem področju vitalna in aktivna. Kar se slovenskega vprašanja tiCe pa sami Slovenci ocenjujejo, da se je dosedanji Na levo Franco Baritussio, zgoraj Carlo Toniutti Zupan obnašal korektno in da je redno obiskoval slovenske prireditve razumevajoč očitno in upoštevajoč dejstvo, da v Kanalski dolini oz. v občini Trbiž živijo različne jezikovne skupnosti. PisiTLO iz Kima Stojan Spetič Za nami je 25. april, že proslavljamo prvi maj. Letos sta v znamenju poskusov zmanjševanja njunega pomena. Pod vprašajem je antifašistični izvor republike in njenega temeljnega zakona, ustave. Pri tem so preoblečeni fašisti le zaledno kritje izbir poslovno pragmatične sredine, ki jih vrednote, kot so svoboda in demokracija zavirajo na poti obvladovanja globalnih razsežnosti gospodarjenja in torej politike. Fini prisega na svoje spreobrnjenje, Čeprav njegovi najtesnejši sodelavci ne skrivajo fašistične Cme srajce. V Trstu je Menia poskusil zbrisati celo praznik osvoboditve, medtem ko so njegovi pajdaši priredili mašo za-dušnico za Mussolinija. Vprašati se moramo samo, kako to, da celo nekateri med nami ne vidijo nevarnosti, ki jo predstavljata novi fašizem in, na nasprotnem bregu, ravnodušne reakcije, Ceš da je to le fol- klora. Francozi so razumeli in sedaj, Čeprav pozno, reagirajo. Na levici ni najmanjšega dvoma, da morajo sedaj vsi podpreti Chiraca, ki je sicer desničar, liberalni konzervativec, a antifašist in demokrat. Temu v Franciji pravijo “republikanska solidarnost”, za katero pri nas ne vedo niti, kje je doma. Kako naj drugaCe razumemo togosti in sektaštvo, s katerima sejemo razdor in poveličujemo ločevanje, pa Čeprav to na stežaj odpira vrata desnici, tudi fašistom? Glejmo občino Devin-Nabrežina, kjer se demokratične sile leve sredine predstavljajo z dvema nasprotujočima si županskima kandidatoma in koalicijama, ki se že medsebojno spopadata, medtem ko se desnica hahlja in razmišlja, da ji nikoli ni bila zmaga tako blizu, celo ponujena. Svoj Cas je pesnik rekel, da imajo usta pravico kričati, Ce ti nekdo reCe prst na nogi. Odtod tudi moje razmišljanje, namenjeno Beneškim Slovencem. Pripadamo isti manjšini, z zaščitnim zakonom je bila naša usoda združena za vselej. Ne more nam biti vseeno, Ce - naprimer - klecne občina, ki je vezni Clen med Trstom in Gorico, doslej primer zglednega sožitja različnih skupnosti, pa je prav po njej najhuje udaril Scajolov odlok proti dvojezičnim izkaznicam in, objektivno, proti izvajanju našega zaščitnega zakona. Občinski upravitelji bi morali skrbeti za dobrobit prebivalstva. Kakšno dobrobit želijo domačinom ljudje, ki so pripravljeni predati desnici in fašistom oblast, samo da bi ne padla v roke nekdanjim političnim partnerjem? Ali je sprejemljiva logika skrajnežev, ki po Deng Xiao Binu ponavljajo, da je “sovražnik mojega sovražnika moj prijatelj”? Zal je prevladalo škodoželjno iskanje in poglabljanje razlik, osebna nečimrnost in politična ozkost nad nujnostjo kompromisa. Kakor mož, ki se je dal skopiti, da bi se mašCeval nezvesti ženi... PS: Vso solidarnost učiteljem in osebju špetrske dvojezične šole, ki celo leto ne bodo prejemali plaC zaradi “napake” ministrice Letizie Moratti, tiste, ki pravi, da bo šolo “poslovno modernizirala”, v resnici pa v Spetru uvaja suženjstvo, edino obliko neplačanega dela. Drnovšek ne bo kandidiral za predsednika Predsednik vlade Janez Drnovšek naj bi se dokončno odloCil glede njegove možne kandidature za predsednika države. Med pogovorom za Radio Celje je povedal, da trenutno ne vidi možnosti, da bi kandidiral na jesenskih predsedniških volitvah. “Deset let vodenja vlade je zelo veliko, zato se mi vCasih zdi, da so se me ljudje tudi že naveličali,” je dejal Drnovšek in nadaljeval, da bo kljub vsemu poskušal narediti, kar je obljubil volivcem. Po njegovih besedah zdajšnja koalicija je z vidika notranjega usklajevanja lažja kot nekatere prejšnje, vlada pa je trdna in večina v parlamentu dovolj velika za odločanje. Na vprašanje o smiselnosti nakupa luksusnega vladnega letala, ki je v javnosti sprožil pravcato afero, je predsednik vlade odgovoril, da država letalo potrebuje, vendar bo nova komisija ponovno proučila vse možnosti, tudi morebitno zamenjavo za manjše in cenejše letalo. Ob Drnovškovi odločitvi, da ne bo kandidiral na mesto, ki ga zaseda Milan KuCan, se je treba vprašati, kakšni so, ob izrečenih, še drugi razlogi za takšno odločitev, ki ni bila pričakovana. Verjetno ob utrujenosti, tudi zaradi težav z zdravjem, je verjetno premierja precej razočaralo dejstvo, da se med Slovenci niža število tistih, ki so za vstop v Evropsko unijo oziroma v zavezništvo Nato. Drnovškova odločitev pa je takoj sprožila ugibanja, kdo naj bi bili najresnejši kandidati na najvišje mesto državne hierarhije. Nekateri omenjajo bivšega guvernerja Banke Slovenije Franca Arharja (pripada Ljudski stranki). Kaže, da ima podporo tudi v nekaterih levo usmerjenih krogih. Logika pa bi narekovala, da bi moral predsedniški kandidat izhajati iz kroga najveCje stranke, LDS. V tem smislu nekateri napovedujejo svetlo kariero zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu, ki sicer ne uživa popolne podpore v stranki, znal pa bi zbrati glasove tudi v desnosredinskem bregu. Drugi možni kandidat, o katerem se je svoj Cas govorilo, je Igor BavCar. Dejstvo pa je, da je BavCar prav pred kratkim pustil ministrsko funkcijo in se preselil v gospodarstvo. Možnosti, da bi lahko kandidirala na to mesto, ima tudi ljubljanska županja Vika Potočnik, ki je v liberal-demokratski stranki izraz ZSMS-ejevske frakcije in precej priljubljena pri predsedniku republike. Na desnosredinskem bregu so se že odločili za sodnico Barbaro Brezigar. Sedaj, ko je prišla v javnost Drnovškova odločitev, m reCeno, da ne bo prišlo tudi v tem taboru do kakšnih sprememb in da bodo iskali novega kandidata. Sedanji predsednik države Milan Kučan pa se pripravlja na pomembno mednarodno srečanje. V dneh 31. maja in 1. junija bo Slovenija ponovno gostiteljica pomembnega mednarodnega oziroma meddržavnega srečanja predsednikov srednjeevropskih držav. Letošnjega srečanja se bodo udeležili predsedniki ih-držav: Poljske, Nemčije, Italije, Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske, Ukrajine, Moldavije, Hrvatske, Jugoslavije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, R°' munija, Bolgarije in Slovenije. Osrednja pozornost bo posvečena temi: “Srednja Evropa kot povezovalec združujoče se Evrope - dosežki tranzicijskih procesov v Srednji Evropi”, (r.p.) Presidenziali, Drnovšek ci ripensa Drnovšek rinuncia Il presidente del consiglio sloveno Janez Drnovšek nei giorni scorsi, a sorpresa, ha dichiarato che non intende candidarsi alle elezioni presidenziali d’autunno. Molte le ragioni di questa scelta, dalla stanchezza appesantita anche da seri problemi di salute alle polemiche legate all’acquisto di un aereo presidenziale lussuoso. A Lubiana si fa cenno anche al mancato sostegno plebiscitario aU’intemo del suo partito (LDS) e allo stesso tempo alla volontà di Drnovšek, europeista convin- to, di essere lui a guidare la Slovenia quando aderirà all’UE. Intanto a Lubiana si è scatenato il totopresidente. Tra i candidati più accreditati c’è l’ex governatore della Banka Slovenije France Arhar. Buoni rapporti All’inizio della settimana si è recata in visita a Sarajevo una delegazione del parlamento sloveno guidata dal presidente Borut Pahor. Quest’ultimo ha di- chiarato all’agenzia Sta che la Slovenia è interessata che in Bosnia ed Erzegovina ci siano pace e stabilità e che per mantenere questa condizione è anche pronta a dare la propria collaborazione. Pahor si è complimentato con i presidenti dei due rami del parlamento per l’ingresso del paese nel Consiglio d’Europa e per i progressi conseguiti dopo la fine della guerra. La collaborazione economica tra Slovenia e Bosnia-Erzegovina è buona e Lubiana è il primo investitore nella repubblica bosniaca. Vika si ripropone Vika PotoCnik, sindaco di Lubiana ed autorevole membro del partito liberal-democratico (LDS), ha annunciato la sua volontà di ripresentarsi alle elezioni amministrative del prossimo autunno per un altro mandato alla carica di sindaco (4 anni). Il suo partito nel 1998 aveva ottenuto il 31 per cento dei consensi e poi governato la capitale slovena in una coalizione con la Lista associata. La PotoCnik aveva vinto al primo turno con il 53 per cento dei consensi. Più contro che a favore L’adesione della Slovenia alla Nato è uno dei temi più scottanti sulla scena politica. Anche se sembrava uno degli obiettivi più evidenti ed importanti dello stato, non c’è su questa scelta unità politica. Da un’indagine del quotidiano Deio risulta che se domani ci fosse un referendum >j 39,7 per cento degli aventi diritto voterebbe a favore ed il 39,8 per cento contro-in ogni caso se il referendum ci sarà, la partecipazione sarà alta. Ben il 77,3 per cento degli interpellah ha dichiarato di volervi prender parte. Petkovšek d’argento L’atleta slovena Mitja Petkovšek ha ottenuto uh buon secondo posto al campionato europeo di a-tletica. Alle parallele ha vinto la medaglia d’argd1' to. četrtek, 2. maja 2002 Ali veste kako nastane knjiga? Občina Prapotno je v tem prostoru Se najbolj oddaljena od našega kulturnega delovanja in živi neko svpje, žal, prevečkrat ločeno življenje, ki nam je vse Premalo poznano. V vasici Podarskije, v sredini občine, ima svoj sedež kulturno društvo Vitae, k' je v teh dnevih pobudnik ln organizator zanimive kulturne manifestacije, posvečene slikanicam za otroke. Vse se bo odvijalo od 8. do 15. maja. Društvo Vitae je s pomočjo ilustratorja Girolama Codata in pod pokroviteljstvom občine Prapotno ter Pokrajine Videm, organiziralo razstavo in delavnico z naslovom “Odkrimo vse tajnosti slikanice”. Razsta-v°, ki bo odprta od 9. do 13. in od 14.30 do 18. ure, bo sestavljalo kakih petdset Cvirnih ilustracij, objavljenih v štirih knjigah za otroke, ob njih pa bo predstavljeno vse pripravljalno delo in potek nastajanja knjige od načrtovanja do krta-cnih odtisov in negativov °z. barvnih poskusov. Obiskovalec se bo lahko seznanil tudi z vsemi fazami rojstva knjige za najmlajše od ■deje do načrtovanja, od tiska do vezave ter promocijo in distribucije. Ob razstavi kot rečeno je društvo Vitae organiziralo tudi delavnico, ki bo praviloma trajala eno uro za vsak razred oziroma orga-mzirano skupino obisko-valcev. Pobuda je zelo podobna številnim drugim, ki so 'meli kot središče Beneško Snlerijo in beneške ilustratorje, ki so se močno uve-Javili, v prvi vrsti naj omejimo Luiso Tomasetig, in o gotovo imela uspeh. V Bardu praznovanje farnega zavetnika Zbor “Jacobus Gallus” spremljal mašni obred V nedeljo, 21. aprila, so v Bardu praznovali god župnijskega zavetnika sv. Jurija. To je bila tudi priložnost, da se versko doživljanje združi z lepo kulturno ponudbo, za katero sta tudi tokrat poskrbela domača župnija in Center za kulturne raziskave. Kot skoraj vsako leto, so tudi tokrat medse povabili slovenski pevski zbor iz tržaške pokrajine, ki je s svojim petjem obogatil praznično mašo. V goste je namreč prišel zbor “Jacobus Gallus” iz Trsta, ki je pod vodstvom Janka Bana spremljal mašrii obred (slednji je potekal v italijanščini, furlanščini in v domačem slovenskem narečju) z vrsto slovenskih in tujih nabo- žnih pesmi. Maša je bila namreč tudi priložnost za prisostvovanje lepemu glasbenemu dogodku, katerega pomen je med obredom poudaril sam župnik g. Renzo Calligaro. Calligaro je med pridigo orisal lik sv. Jurija, kateremu je posvečena domača fara, in med drugim podčrtal predvsem njegovo važno vlogo pri povezovanju krajevne skupnosti. Dirigent Janko Ban je za to priložnost izbral vrsto skladb, ki so jih uglasbili ali priredili slovenski in tudi tuji skladatelji. Pri tem naj omenimo predvsem beneški ljudski “Jezus je od smarti ustau“ in “Dol pokleknimo” v priredbi Pavleta Merkuja, s katerima se je mašni obred začel oziroma zaključil. Mladi beneški godci v soboto gor pri Hlocju Glasbena šola v Spetru od lanskega leta ima tudi tečaj diatonične harmonike za odrasle. Obiskovala ga je pod vodstvom prof. Zorana Lupinca lepa skupina beneških mladeničev, ki bodo imeli zaključni nastop ob koncu šolskega leta v soboto 4. maja ob 19.30 v Hlocju, v gostilni Alla posta. Pridite an vi poslušat novo generacijo beneških “godcev”. > Letošnja sezona Slovenskega stalnega gledališča se je odvijala med mnogimi težavami, ki so izrazito pogojevale redni potek načrtovanega sporeda produkcij in gostovanj. Vodstvo gledališča se je odločilo za nujne spremembe, ki so zade- Nova produkcija slovenskega gledališča vale nadomestitev nekaterih izmed predvidenih predstav, med katerimi tudi zadnje produkcije v abonmaju. Sezona se bo zaključila z znano komedijo francoskega avtorja Jeana Anouilha “Skušnja ali kaznovana ljubezen” v režiji Dušana Mlakarja, ki bo doživela premiero v petek, 10. maja. Komedija iz leta 1950 spada v sklop satirično-sen-timentalnih del avtorija. Mattiuzza, i versi frenetici di un ‘trastolon’ “Di sot in su” è il titolo della serata che si è tenuta di recente a Civi-dale, organizzata dall’associazione “Cibo e benessere”, e lo sguardo tipico del friulano di fronte al mondo e agli eventi. Un misto di umiltà, rispetto, a volte forse un velato senso di inadeguatezza. Ma a ben vedere “di sot in su” è anche la visuale di chi sta disteso su un prato ad annusare l’aria, a contemplare la grandiosità della natura, a sentire le solide radici che a quella terra lo legano in modo indissolubile. Nella poesia del poeta friulano Maurizio Mattiuzza, asciutta ma fortemente evocativa, convivono sensazioni contrastanti e ascoltandolo sembra di percorrere il suo “canyon” di emozioni interiori. Si viaggia assieme a lui nelle assolate e ventose campagne friulane, si incontrano vecchi col volto scavato dall’età e dalla saggezza, ci si trova spiazzati di fronte alla fredda e ottusa frenesia delle nostre città, si scopre che le piccole cose del quotidiano possono aprire immensi varchi i-naspettati, si avverte la concreta e calda protezione di un solco scavato nella terra nera. Mattiuzza ha letto i primi versi nel buio della sala, seduto tra il pubblico. Ha poi lasciato la parola alla voce e alla chitarra di Renzo Stefanutti e ai versi di Stiefin Mo- Maurizio Mattiuzza rat, perché un po’ di a-narchia gli era necessaria, vitale, così come lo è la sua continua ricerca di sé e di un certo Friuli attraverso la musica, la poesia, le situazioni. I suoi versi solari, dinamici, frenetici si placano e rallentano solo per la sete di riflettere, cercare, capire e si susseguono fluidi, come le acque e i venti che popolano molte sue poesie. Rimane un solo enigma: che significa “trastolon”? Per loro stessa definizione i poeti “trastolons” sono “poeti che scrivono in una lingua senza legge, quella della poesia, e sentono, e scelgono di usare una lingua senza legislatori, il friulano. La lingua dura della nostra identità zingara. Una poesia plurale che usa un friulano aperto e babelico, mixato, iperbolico, musicale”. Per i più curiosi: www.tierenere.net Michela Predan ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst - Gorica - Videm sklicuje HI. KONGRES in 36. REDNI OBČNI ZBOR v soboto, 18. maja 2002 v Pokrajinski sejni dvorani v Gorici (Korzo Italija 55) °t> 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: 1 • otvoritev kongresa in občnega zbora ter namestitev delovnega predsedstva Predsedniško in blagajniško poročilo - • podelitev priznanj Pozdravi gostov in potrditev novih članic -*• Predstavitev bilanc in poročilo nadzornega odbora razprava r odobritev bilanc ■ razresnica staremu odboru • volitve novega odbora 1()- razno A Povoletto ritorna il concorso dedicato ai giovani strumentisti Sesta edizione della rassegna promossa dall'associazione Euritmia Promuovere la cultura musicale, favorire lo scambio di esperienze fra strumentisti di lingue e culture diverse, incoraggiare i giovani e giovanissimi allo studio della musica: questi gli obiettivi del “Concorso internazionale per giovani strumentisti” ideato e promosso, a Povoletto, dall’associazione culturale musicale “Euritmia”, per la direzione artistica di Franco Brusini, in collaborazione con l’ANBIMA del Friuli-Venezia Giulia, il Comune di Povoletto, la Provincia di Udine e la Regione. Rivolto a giovani strumentisti provenienti da scuole di musica pubbliche e private o da corsi di orientamento musicale di tipo bandistico, il concorso in programma a Povoletto dal 20 al 23 giugno festeggia quest’anno il traguardo della 6A edizione. Nel tempo ha registrato la partecipazione crescente da parte di centinaia di giovani musicisti delle regioni di Alpe A-dria (Italia, Slovenia, Au- Uno dei giovani strumentisti che hanno preso parte alle scorsi edizioni stria, Croazia ...), confermandosi come un appuntamento centrale per gli operatori del settore e per i nuovi talenti musicali del Cen-tro-Europa. Le iscrizioni si potranno fare entro il 31 maggio. All’iniziativa da tre anni, sempre grazie all’associazione “Euritmia” si affianca il “Concorso interna- zionale di composizione per strumento solista”, con o senza accompagnamento del pianoforte, organizzato sempre a Povoletto, e rivolto a compositori italiani e stranieri, senza limite di età. Le iscrizioni potranno essere perfezionate entro l’11 maggio. Per informazioni tel. +39/0432/852974. Četrtek, 2. maja 2002 4 Finančna sredstva v zakonu 482 nezadostna Manjšinski jezik bo prestopil prag šole? s prve strani Silvana Schiavi Fachin je podčrtala dejstvo, da zakon za zaščito jezikovnih manjšin uvaja v šolo pouk manjšinskega jezika in v manjšinskem jeziku, taka izbira pa ima v sebi velik inovativni naboj in bo vplivala na kvaliteto šole in jezikovne vzgoje. Zavzela se je za večjezi-kovno vzgojo, ki se najprej pojavlja na ustni ravni, izhaja iz domačega okolja in govora in se nato bogati v pisni obliki ter se razvija v dolgem procesu. V Furlaniji imamo 30 let zanimivih izskušenj dvojezične in večjezične vzgoje, ki so se odvijale v sodelovanju z univerzo. Prav jih je spoznati, ovrednotiti ter posredovati učiteljem, ki se danes spoprijemajo z novimi izzivi. Odorico Serena je nato spregovoril o pozitivnem odzivu družin glede uvajanja furlanšCine (in slovenščine) v šolo. Gre za 29 ti-soC družin v treh pokrajinah, je podčrtal, in to pomeni, da smo priCa pravi revoluciji v šolskem sistemu. Vprašanje danes je, kako zastostiti željam družin, ki se vsekakor postavljajo v evropski okvir. Deželno šolsko ravnateljstvo, je nadaljeval, dela prav na tem. Sklenil je krog Giuseppe Mariuz, nekdanji predsednik deželne komsije za radiotelevizijo, ki se je zavstavil še zlasti ob vprašanje vloge medijev pri uveljavljanju manjšinskega jezika med mladimi generacijami. Precejšnje sozvočje glede umestnosti uvajanja manjšinskega jezika v okviru večjezične vzgoje je nekako postavil pod vprašaj deželni tajnik šolskega sindikata CGIL Antonio Luongo, sicer tarCa kritičnih pripomb glede zaprtosti sindikata oz. nekaterih učiteljev do teh vprašanj kakor je prišlo do izraza tudi v krajevnem tisku. Predstavnik CGIL je Cresce l’offerta della biblioteca A Cividale anche prestito interbibliotecario La Biblioteca Civica di Cividale del Friuli informa che sono a disposizione dell’utenza le numerose nuove acquisizioni e che il catalogo informatizzato è consultabile sia in sede, tramite le postazioni a disposizione del pubblico, sia tramite qualsiasi postazione internet attraverso i siti di pronto-bibiblioteca.com e www.infoteca.it. Il primo vuole essere un portale per molti cataloghi in linea di biblioteche regionali indipendentemente dal software di gestione, il secondo invece racchiude tutti i cataloghi delle Biblioteche regionali utenti del software di gestione Bi-bliowin. Gli ultimi acquisti effettuati mirano ad inte- grare e modernizzare soprattutto i settori di narrativa, geografia e la sezione dedicata ai più piccoli. Con l’adesione al Progetto Nati per leggere si è provveduto, infatti, a rendere più completa la già ben fornita sala che si prefigge di introdurre anche i più piccoli alla lettura. L’emeroteca, la sezione dedicata alle riviste, si è arricchita di nuovi abbonamenti, sia di interesse generale che specialistico, contribuendo ad accrescere sensibilmente il numero delle presenze in Biblioteca. Recentemente inoltre è stato avviato il servizio di prestito interbibliotecario in collaborazione con le Biblioteche della regione. pozitivno ocenil zakon in obnašanje deželnega šolskega ravnatelja, a odprtih vprašanj je veC, je dejal, in so še kako resna. Nato je kar utaknil prst v rano. Pozitiven odziv družin, je dejal, pomeni, da bo treba v treh pokrajinah Vidma, Gorice in Pordenona organizirati 1.500 razredov, kjer bo potekal večjezični pouk. Če računamo na 50 ur pouka letno za vsak razred, ugotovimo, da je potrebnih od pet do šest milijard starih lir za finančno kritje. Teh sredstev ni, ravnatelji v posameznih šolah, pa morajo že sedaj vedeti, kako organizirati delo in s kakšnimi sredstvi bodo razpolagali. To skrb je osvojil tudi predstavnik LD Ferdinando Milano, ki je posvet zaključil z ugoto-vitvjo, da se lahko zakon v takih pogojih spremeni v boomerang, (jn) ‘4 Nakup čevljev preko interneta K sedanji gospodarski upočasnitvi je izrazito pripomogel upad določene tehnologije in interneta. Do marca 2000 so na svetovnih borznih trgih cene podjetij New Tech oziroma interneta vrtoglavo rastli. Presegli so vrh 5000 točk, nakar se je pričel katastrofalni padec. Danes se ameriški Nasdaq suče okoli 1700 točk. V padcu so mnoga podjetja propadla, odpustila delavce in tehnike ter izpraznila tepe milijonov ljudi, ki so investirali denar v podjetja z novo tehnologijo. Podobno se je zgodilo s telefoni. Pred dvema letoma so v Evropi vsi svetovali nakup telefonskih delnic. Podjetja so se na valu evforije krepko zadolžila pri kupovanju licenc za mrežo Umts. Nato se je pričel strmi padec. Danes si noben analitik ne upa predlagati večjega nakupa telefonskih delnic. Le te so lahko začimba v pričakovanju počasnega vzpona. Problem je resen. Pričakovanja internetske in telematske družbe so bila nekaj let motor ekonomije. Pričakovanja so dvigala cene delnic, dvig je polnil žepe ljudi, ljudje so kupovali lepe in večkrat odvečne stvari. Ko se je pričel sesuvati mit New Techa, je potisnil v krizo celotni gospodarski sistem. Plavali smo na valu interneta in telefonov, ko je val splahnel, smo postali vsi revnejši. Kako to? Zakaj smo postali revnejši, je jasno. Preprost pa je tudi odgovor na vprašanje, zakaj so najno-vejSe telefonske usluge in internet izgubile svoj Sarm. Življenje in navade se spreminjajo počasneje od tehnologije. Meni, kot večini ljudi, sta za danes dovolj preprosti računalnik in prenosni telefon. Mnogi radi potujejo po internetu, sam uporabljam (službeno) elektronsko posto. Niti na pamet mi ne pade, da bi si zaželel telefon, kjer bi videl na ekrančku obraz sogovornika (z izjemo kake lepe gospe) ali pa, da bi kupoval tehnološko pošast, ki bi je ne znal obvladati. Najmanj modro pa se mi zdi, da bi kupoval blago preko interneta. Si, drage bralke in bralci, zamišljate nakup čevljev preko interneta? Osebno moram poiskusiti kar nekaj parov čevljev, da dobim prave. Zaradi žulja sem se že znašel v bolnišnici. Kako naj to opravim preko interneta? Naj dajem stopala na ekran? Lahko bi našteli na stotine nakupov in opravkov, ki jih ljudje raje opravljamo brez tehnoloških pripomočkov. Pretirana tehnologija celo plaSi. Avtomobili, kjer vse urejajo elektronske centrale, se nam zdijo (upravičeno) nezanesljivi. Ce se namreč premakne žica ali ugasne mikročips, ti lahko le uradni mehanik z dragimi računalniki ugotovi napako. Nekoč si se lahko odpeljal s pomočjo vaškega mehanika, danes kličeS vlečno službo in jo drago plačaS. Obstaja Se drug razlog. Ljudje se ne moremo vedno učiti novih si-stemo\ in novega pritiskanja na gumbe. Prevelika doza tehnologije naveliča. Zanima nas enostavnost. Vizija sveta, kjer bomo urejali lastno ži- j vljenje te s pomočjo računalnikov, ni vabljiva. Človeški stiki ostajajo nenadomestljivi. Kdor je ogromno investiral v najnovejšo tehnologijo preprosto ni mislil, da ne želimo biti vsi astronavti ali visoko specializirani tehniki. Ohranjamo stare navade in ob enaki zmogljivosti raje kupimo pralni stroj na enostaven pogon kot pa tistega, ki ima toliko gumbov kot najsodobnejše letalo. Zaradi teh preprostih stvari sta padla neka iluzija in njej podrejena industrija. Pri tem trpi vsa ekonomija. Ponoven vzpon ne bo bliskovit: navajali se bomo počasi in sorazmerna bo tudi prodaja novotarij. Sette lingue un notiziario Tam Tam, il notiziario settimanale plurilingue prodotto da Radio Onde Furlane con il contributo della Provincia di LJ-dine - Assessorato alle Solidarietà Sociali (in onda ogni sabato dalle 19.00 alle 20.30 e in replica la domenica alle 13.00) sbarca nella rete delle reti. E’ attivo infatti da alcuni giorni il sito www. tamtam, udi-ne.it che contiene le notizie in sette lingue selezionate ogni settimana dalla redazione, composta da immigrati e giornalisti locali. A proposito degli interventi sulla base dell’art. 21 della legge di tutela Tutela socio-economica Curioso caso di strabismo da parte dell' Amministrazione comunale di Gorizia segue dalla prima Invece?*Il commissario della Comunità montana Valli del Natisone Giuseppe Sibau, supportato dai sinda-ci come ha spiegato, ha impiegato i 200 mila euro per il 2001 così: a Drenchia per la ristampa di un libro (già costato 20+18 milioni), a S. Pietro, Torreano (che dunque riconosce implicitamente la presenza slovena) e Grimacco per completare le aree Pip e artigianali - Ma come faranno mai nei comuni friulani a finanziare e realizzare queste opere? -, a Stregna per infissi e antifurto della sede della “Finestra sul mondo slavo” che è as- sieme alle borse di studio per preparare guide/operatori turistici probabilmente il contributo meno discutibile. E che dire del fatto che tutto l’investimento del 2002 (400 milioni delle vecchie lire) sarà destinato alla realizzazione di un nuovo caseificio, un progetto questo che per come era stato concepito e per le dimensioni anche finanziarie doveva essere realizzato con fondi In-terreg o altre misure europee. Lo spirito della legge è stato in buona parte disatteso ed è venuto meno anche il ruolo di proposta, stimolo e coordinamento della Co- munità montana, ma anche della regione. *** Certo che sono curiosi anche a Gorizia. Uno degli ultimi atti della giunta comunale di centrodestra retta da Gaetano Valenti è stato quello di riconoscere come lingua ufficiale il friulano e questo è senz’altro positivo. In questo senso ed in base alla legge sulle minoranze linguistiche (482/99) è stata fatta richiesta alla regione di un contributo per l’apertura di uno sportello dove chiunque si può rivolgere in friulano. Bene. Il fatto che anche all’art. 8 della legge di tutela della minoranza slovena si parli di uno sportello per gli sloveni a Gorizia (come a Trieste e Cividale) dovrebbe dunque essere un rafforzativo per una struttura analoga destinata agli sloveni. Invece? 11 Comune di Gorizia» sul cui territorio ci sono, tra l’altro, strutture scolastiche slovene pubbliche di ogni ordine e grado, dalla scuola dell’infanzia alle superiori» non ha nemmeno preso atto della presenza della minoranza slovena come richiesto dalla Provincia per fissare la territorializzazione in base alla stessa 482. Un caso di strabismo davvero curioso. (jn) Aktualno novi matajur Val Resia, la camminata spostata al 5 maggio I preparativi fervono per l’organizzazione della tradizionale Camminata in Val Resia che quest’anno è stata spostata dal 1° a domenica 5 maggio. Gli appassionati della natura e dello sport sono quindi invitati dalla Pro Loco Val Resia, organizzatrice dell’edizione di quest’anno che ha avuto anche il patrocinio del Comune di Resia e del Parco Naturale delle Prealpi Giulie. La gara podistica non competitiva è a passo libero ed è a- perta a tutti. La partenza sarà dal capoluogo Pra-to/Ravanca alle 10. Due sono i percorsi, da 6 e da 12 km. Quello di 12 si snoderà per le frazioni di S. Giorgio/Bila, Lischiazze/Liščace, Gniva/Nji'wa, Rauna di Oseacco/Rawna, Brai-da/Brajdà e si concluderà nuovamente a Prato/Ravanca. Quello di 6 km prevede di giungere a Prato direttamente da Gniva. La chiusura della camminata è prevista per le 13. (l.n.) četrtek, 2. maja 2002 5 Speleologìa, la valle dello Judrio protagonista in un convegno La relazione presentata da Marco Meneghini Fra le interessanti relazioni che sono state presentate al 6° convegno intemazionale di storia della speleologia nelle Alpi, Carpazi e Dinaridi, che si è svolto nei giorni scorsi a Gorizia, una è stata dedicata alla valle dello Judrio. Il lavoro, dal titolo “Le pri- me ricerche speleologiche nella valle dello Judrio”, è statò curato da Marco Meneghini, del Centro ricerche carsiche, e ripercorre le esplorazioni effettuate in quella zona del Friuli orientale, al confine con la Slovenia, agli inizi del ventesimo secolo. Jiidi parajajo gore w Rezijo Zima jè dala mèsto vi'la-ŽJ°. tarinjavi anu trawnikavi so basani rož, arbulavi zilinijo anu nò lipe vasajè se Ciijè po vasàh. Se vidi ise dni pa da jiidi Parajajo gore w Rezijo za Poznàt bujsè našo duiino, naše jiidi anu naše kraje. Ni parajajo z Laskaga aia nejveč s Slovenije. Se vìdijo korjere basane otruk alibòj teh parlitneh, ka ni dohajajo gore na Ravanco alibòj ta-w Osojanè alibòj gore na Solbico. Tami isè-•oi se ma spomanot, da w saboto 20 dnuw avri'la jé Paršel w Rezijo dan koro otruk z Maribora, ka an se kliče, da Carmina Sloveni-Ca (po latinskin = Slovenske pesmi) z Maribora ano ziz njimi jè bil pa Julijan Strajnar anu njaga žana. Ni so paršle za vidèt w žiwo naš ples anu za čot našo miiziko. Za wòjo isa-ga somo je ricavali tu-w ti Rozajanski kultiirsi Hiši ziz našimi citirawci. Za citirat jè bil Daniele Quaglia ano za bunkulet jé bil Sandro Quaglia. Za plesat sta bila Monica Buttolo ano Davide Lettig, ka to lòpo pleSé òbadwa. Ziz njimi somò wse wkop lopo si zaplesali več čas. Nejzad, za si spustit zbugàn ni so lopo zapéli pa one. Da kaku ni so lòpo péli ni bisid. To jè bilo te parvi viječ, ka somò čiili pét ita-ko otroke. To jè glingèlo tej ni so lòpo péli. Ni so zapèli Pleši, pleši čarni kus, Da citira kafòlawa anu Da pa Canen è sa zmudol. Jih jé bilo patarduw wse mladici, dwanest, petnest, sèjstnet lit anu to jé bilo fis karjè lòpo je čot. Ni so se wstavili spat izdè par nas ano driigi din ni so šle Sóè goré na Solbico za si poledet SCé nur naše kraje anu dopo ni so se spartii i za tet damuw, trudni nu malu ma vésali da ni so bili pa one tu-w Reziji. Isi koro an jè tami timi naj-venč znani kori po svéto anu an wodanjel karjè premjuw. Koro wòdè Kar-mina Silec. M'islin da to jé za-nas na bogatija, da isi koro, ka an hòdi po wsimo svétu, pujè naše uže, da an zdila poznat našo malo dolino pòsvité. Anu to uči pa nas, da na stujmo zabit, da mamo ni lipe reči tu-w Reziji anu to jè prow, da je ni zgubimo. Či kiri ma wòjo čot ise uže da an mi zdèlaj por vèdèt zajtò ka ni so mi pustili dan CD tu ka so pa naše rozajanske uže tej ni je pujajo one. CD se kliče Citira, (l.n.) D messaggio di carità di S. Luigi Scrosoppi L’urna contenente le reliquie di S. Luigi Scrosoppi, dopo aver percorso già molte strade della regione, verrà anche nelle Valli del Natiso-ne, portando con se il messaggio della carità vissuta da S. Luigi in maniera esemplare. Domenica 5 maggio l’urna verrà accolta nella chiesa di Azzida. Lunedì 6 maggio, sempre ad Azzida, alle 20.30 ci sarà la proiezione della videocassetta sulla vita del santo. Martedì 7, alle 20.30, nello stesso luogo le suore della Congregazione fondata da S. Luigi parleranno della sua e-redità spirituale. Mercoledì 8 l’urna verrà trasportata nella chiesa di La-siz, dove alle 20.30 ci saranno testimonianze su alcune iniziative di solidarietà. Giovedì 9 l’urna verrà accolta nella chiesa di Liessa. Qui alle 20.30 ci sarà un incontro sul valore teologico e religioso della carità. Venerdì 10 l’urna verrà portata nella chiesa del Sacro cuore a Merso di Sopra. Alle 20.30 si incontreranno i giovani della forania per ascoltare e-sperienze di volontariato e di impegno a favore di persone bisognose di aiuto. Il giorno successivo, alla stessa ora, ci sarà un incontro su Scrosoppi ed il suo tempo ed i sacerdoti delle Valli che hanno o-perato nel campo della carità. Infine domenica 12 maggio, a chiusura della settimana dedicata al santo, si canteranno i Vesperi solenni. Domenica 14 aprile il parroco di Rualis ha fatto ingresso nelle due parrocchie Don Mario anche a Gagliano e Spessa Domenica 14 aprile don Mario Di Cen-|a. parroco di S. Stefano in Rualis di Creiate, ha fatto il suo ingresso ufficiale nella Parrocchia di San Floriano di Gagliano e °bienica 21 in quella di Spessa. Ad accoglierlo ed a salutarlo c’erano davvero tanti fedeli a nità. a rappresentare tutte e tre le comu- Assieme a don Mario hanno concele-rato la santa messa otto sacerdoti. Fra 4uesti anche monsignor Guido Genero, fo-raneo di Cividale ed il delegato dell’arci-vescovo di Udine Pietro Brollo. Don Mario è in Rualis dal 1989. Questa parrocchia conta circa 2700 anime e dal 1992 don Mario garantisce una costante disponibilità di servizio anche presso la casa di riposo di Cividale. A don Mario auguriamo di poter continuare il cammino di buon pastore e di svolgere il servizio pastorale con lo stesso impegno profuso sino ad ora in tutte e tre le comuità, come ha sempre fatto, con grande spirito di abnegazione, sin dal lontano 1968, anno in cui è stato ordinato sacerdote. Auguri, don Mario. (Sergio) Beneške križanke na šilabe (Guidaci Horizontal Vodoravno I - Lietos je bla 30. marca. 4 - Vojak na meji, te stari... se ga more pit v Kobaride. 6 - Je nareta z ičmenam an hmeljam (luppolo). 7 - Zlomiti, razbiti. 9 - Nose jajca ku kakuos an rada plava. 10 - Velike hiše, ki se jih zida v mieste. II - So obiešene na šolarje, narete s panoglam. 12 - Slovenski pesnik. 13 - Prepisavajo oporoke, testamente an kupovanje. 14 - An senjam, ki se j’ praznovalo v Oblici. 16 - Na nje godejo tastieristi. 17 - Je imiela rada doktorja Zivaga. 18 - Zguodnja zvezda. 20 - Ta narbuj znana je... Carolina. 21 - ’Na roža priet ku rata velika. 22 - Gode ramoniko v Petjage. 23 - Takuo majhana je luč, ki runa žuželka, buskalca. 24 - Tam par njim so ženske točile uodo an bašadale 25 - More bit vodna al smučarska, trampolin. 26 - Novic... novico pred utarjam. Vertikal Navpično 2 - Je znana za konjace, majhana lipa. 3 - More bit turska, express al z mliekam. 4 - So hodile triebit listje al pa senuo. 5 - Tudi tiste ne. 7 - Veter na koncu zemlje, kjer je zlo mraz 8 - Keri, kajšni. 9 - Tisti miesac muslimani jedo an piejo samuo ponoč. 10 - Takuo je biu poznan violinist Emilio Passerini iz Ažle. 11 - Jih godejo Guido an Franko. 12 - Tajšna je ’na rieč, ki ima previe liet. 13 - Je tista, ki jo zapoznamo parvi krat. 15 - Sauonjska vaščica. 16 - Prestar gor nad Stalo, kjer se darži senuo. 18 - Tu nji se j’ zdielalo batudo. 19 - Se jih more skuhat z gobam al z žafranom. 20 - V Sloveniji je... Gora, znana za smučanje. 21 - Otroška roka. 22 - Tista muzika, ki piejeta Ricciarelli an Pavarotti. 23 - Soji hvaležni Amerikani an Armstrong. 24 - Adna nova je zazidana na varh Matajurja. Četrtek, 2. maja 2002 Risultati Amatori Pulcini 1. Categoria Torean - Reai Filpa Pulfero 0-3 Virtus Manzanese/B - Audace Tre stelle - Valnatisone 2-1 Ost. al Colovrat - Mar/Ter 2-1 Amatori 3. Categoria Calcetto Reai Filpa -Torean Audace - Ciseriis 4-4 Kuelli di via Diaz - Merenderos 0-5 Redskings - Osteria al Colovrat Gaglianese - Savognese 3-1 Juniores Prossimo turno Calcetto Valnatisone - Flaibano 2-1 Merenderos - Varmo Giovanissimi Lignano - Valnatisone d.t.s. 2-1 1. Categoria Valnatisone - Tarcentina 1 Classifiche Esordienti Gemonese/A - Valnatisone 4-0 Juniores □ventina - Valnatisone 1. Categoria Reanese 58; Ancona 54; Lumignacco 48; Pulcini Serenissima - Audace Esordienti Trivignano 47; Tarcentina 46; Colloredo rinv. Valnatisone - Reanese (ree.) 43; Union Nogaredo 38; Flumignano 37; | Valnatisone 36; Tricesimo 35; Aurora Buonacquisto 34; Riviera 31; Tre stelle 30; Venzone 29; Villanova 28; Majanese 27. Reanese promossa in Promozione 3. Categoria Arteniese 64; Moimacco 56; Chiavris 51 ; Bearzi 50; Ciseriis 48; Serenissima 43; Gaglianese 37; Stella Azzurra 35; Savo-gnese 34; Savorgnanese 31; Fortissimi 28; S. Gottardo 16; Audace 10; Donatello 4. Arteniese promossa in 2. cat. Ai play-off Moimacco, Chiavris, Bearzi e Ciseriis JUNIORES Valnatisone 53; Lavarian/Mortean 51, Buonacquisto 45; S. Gottardo 38; Azzurra 34; Rivolto 32; Cussignacco 29, Serenissima 29; Corno 20; 7 Spighe 17; Trivigna-no 15; Comunale Lestizza 11. Amatori (Eccellenza) Warriors, Baby color 36; Reai Filpa 33; Bar Roma Manzano 31 ; Mereto di Capitolo 30; Osteria della salute 29; Anni 80 27; Ediltomat, Termokey, Valli del Nati-sone 25; Caffè Miani 19; Fagagna 18; S. Daniele 15; Tissano 12. Amatori (Coppa Friuli) Ottica l'occhiale, Bar Franzolini 5; Gun-ners Povoletto, Lineagolosa 4; Osteria al Colovrat, Bressa 2; Redsking, Mar'/Ter 1- Le classifiche dei campionati amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente. La netta vittoria degli amatori pulferesi a Torreano schiude le porte per il passaggio del turno H Reai Filpa vede già i quarti Perdono Valnatisone e Savognese, bel pari dell’Audace In Coppa Friuli l'Osteria al Colovrat ribalta il risultato La Valnatisone. dopo essere passata in vantaggio sul terreno della Tre Stelle con Mauro Podrecca, è stata raggiunta e superata dagli udinesi. Domenica prossima gara di commiato dei sanpietrini davanti al pubblico amico contro la Tar-centina. Con una sconfitta nel derby a Gagliano la Savognese ha dato l’addio alla stagione. Per i gialloblu a segnare la rete della bandiera è stato il bomber Buzzi. Si chiude così per i ragazzi del presidente Fedele Cantoni una stagione contraddistinta da alti e bassi. L’Audace di S. Leonardo ha chiuso con un risultato pirotecnico di parità la gara interna con il Ciseriis, quarta della classe. I giovani biancazzurri del presidente Claudio Duriavig hanno realizzato con Michele Martinig (autore di u-na doppietta), Cristian Tru-sgnach e Massimiliano Campanella. Nella seconda gara del torneo Mocarini gli Junio- Daniele Bastiancig (Juniores) res della Valnatisone hanno superato il Flaibano. Dopo un primo tempo chiuso in svantaggio, nella ripresa le reti di Gaspardo e Peddis su rigore hanno portato i valligiani al successo. Sabato 4 a Sacile si terrà lo scontro decisivo con la Li-ventina. La squadra vincente giocherà sabato 11 maggio a S. Pietro al Natisone per conquistare il trofeo contro la vincente della gara tra Savorgnanese e Ma-ranese. I Giovanissimi della CASC/// ^ TRATTORIA y SM PIETRO AL NA LOC. SORZENTO Valnatisone, grazie alla vittoria per 4-1 sulla Reanese, hanno strappato il biglietto d’accesso ai quarti di finale che si sono giocati martedì 30 aprile. Gli Esordienti della Valnatisone hanno perso a Gemona contro la capolista. Stasera, giovedì 2 maggio, recuperano la partita con la Reanese. Rinvio della partita con la Serenissima per i Pulcini dell’Audace. Mercoledì 1 maggio i ragazzini allenati da Primosig e Podrecca Una punizione “astuta” condanna i Giovanissimi LIGNANO 2 VALNATISONE 1 d.t.s. (1-1) Valnatisone: Sessa, Cendou, Lorenzo Cli-naz, Berdussin (24’ st. Chiabai), Vecchiutti, Busolini, Beuzer, Dor-bolò, D’Odorico (20’ st. Tiro), Lombardi, Mattia Iuretig. A disp. Manzini e Si-mone Clinaz. Lignano, 28 aprile -La sfortuna ci ha messo lo zampino nei confronti dei Giovanissimi della Valnatisone che, dopo essere passati in vantaggio al 2’ ed avere controllato buona parte della partita, sono stati raggiunti dai padroni di casa nel secondo dei tre minuti di recupero concessi dall’arbitro Cristian Sabba-dini. La gara, giocata sotto un sole cocente, ha visto il vantaggio ospite ottenuto su calcio di rigore concesso per atterramento in area di Mattia Iuretig. Sul dischetto si portava il capitano Lorenzo Clinaz che trasformava la massima punizione. Gli ospiti controllavano le iniziative dei gialloblu che non riuscivano a pareggiare i conti. A 10’ dalla fine D’Odorico, sceso in campo in precarie condizioni, veniva sostituito con Almedin Tiro. Quattro minuti più tardi per una distorsione abbandonava il campo anche Manuel Berdussin, sostituito da Francesco Chiabai. Le due sostituzioni non portavano scompensi nelle file ospiti. L’arbitro segnalava, alla fine dei sessanta regolamentari, tre minuti di recupero. Al 2’ minuto veniva espulso Claudio Dor- Furlani ostanejo v A ligi, za naslov Inter v najboljši situaciji Udinese matematično rešena Udinese ostane v A ligi. V nedeljo je videmska ekipa zmagala (2-1) proti LeČfceju medtem, ko so bile Brescia, Vehsna in Piacenza poražene. Devetdeset minut'pred koncem prvenstva, zaradi boljših izidov v medsebojnih srečanjih so že Furlani matematično rešeni. Predzadnje kolo se je zaključilo s trojno zmago treh kandidatov za naslov, Inter, Juventus in Roma. Tak izid nedvomno najbolj penalizira Rorno, ki je sedaj v bistvu brez možnosti za naslov. V odstotkih bi lahko trdili, da ima Inter okoli 65% možnosti, Juventus 30%, Romi pa preostaja 5%. To čeprav v nedeljo milanska ekipa ne bo zmagala z lahkoto proti Laziu, ki s sedmim mestom bi bila prisiljena i-grati pokal Intertoto. Težko je pa verjeti, da bosta tako Juventus v Vidmu, kot Roma proti Torinu izgubili po poti kakšno točko. Pio Chiabai (Colovrat) fi hanno giocato il torneo di Tavagnacco. Lunedì 6 maggio inizieranno a giocare il torneo di Pradamano con la Reanese. Il Reai Filpa di Pulfero, ottenuto il successo sul campo di Torreano, ha ipotecato il passaggio ai quarti di finale dei play-off per il titolo. Le reti dei ragazzi guidati da Severino Cedar-mas sono state realizzate da Tomizza, Fatovic e Fabio Simaz. Sabato alle 15 a Podpolizza si giocherà la gara di ritorno. L’Osteria al Colovrat di Drenchia, sotto di un gol nel primo tempo, ha giocato una grande ripresa ribaltando il risultato. Ad andare a segno per due volte è stato Gianni Qualla. I ragazzi di Roberto Tomasetig hanno fallito altre quattro occasioni con Cristian Sparagna e Denis Lesizza. I Merenderos hanno vinto a tavolino la gara d1 ritorno dei play-off per il titolo con Kuelli di via Diaz. Grazie al doppio successo ottenuto, i ragazzi del presidente Simone Vogrig-passano ai quarti di finale' (Paolo Caffi) Lorenzo Clinaz, uno dei protagonisti del positivo campionato dei Giovanissimi della Valnatisone bolo per un fallo di gioco e sulla conseguente battuta arrivava il pareggio dei lagunari. Si passava quindi ai due tempi supplementari con la Valnatisone costretta a giocare in dieci. Quando oramai tutti si aspettavano di vedere assegnata la vittoria con la lotteria dei calci di rigore, arrivava il gol vincente del Lignano. La punizione fuori area per i locali battuta con astuzia, mentre Sessa predisponeva la barriera, sanciva il successo tra le proteste degli ospiti che si aspettavano il fischio dell’arbitro Sabbadini, mentre i locali non avevano chiesto la distanza. Il Lignano, assieme all’Assosangiorgina, continuerà il suo cammino nelle finali regionali. La rocambolesca sconfitta non può cancellare quanto di buono hanno saputo fare i valligiani dall’inizio di questa stagione. A loro ed ai numerosi genitori e sportivi al seguito è però rimasto l’amaro in bocca. La Valnatisone parteciperà ora al “Trofeo Budai” con spirito di rivincita dopo il secondo posto conquistato nella passata edizione. Paolo Caffi _ SPETER Klenje Dobrojutro Letìzia Valter Bevilacqua iz Klenja an Anna D’Angelo |z Čedada bota spet varva-a’ saj njih parvemu puob-CJU> ki se kliče Leonardo an a°vemberja je dopunu tri leta, se je dolozla adna či-Clca- Dal so ji ime Letizia. Tle po naSih dolinah so jakuo riedki plavi ali roza °kic, de kar videmo obie-Ser>a adnega na kaki hisi se Pni vsi veselmo, naj pozna-1110 al ne družino, kjer je 0Ir°k parSu. . Veselmo se tudi za Leti- ki bo ziviela an rasla v . 1S‘ na samem, na ciesti ki |z Klenja peje v Sauodnjo an ki ji pravejo “Pod čelo”. Nj* an bratracu Zelmo Vse narbuojše na telim svi-etu. JjEDISKE DOLINE Vozejo Ze puno liet V torak 30. obrila je Acu j^utomobile club iz Vid-a) nagradiu, premju tiste ljudi, ki vozejo Ze puno puno liet, pru takuo tiste, ki v teku lieta 2001 so z njih vožnjo dosegli (raggiunto) dobre rezultate v rally. Med tistimi, ki vozejo Ze puno liet sta tudi dva moZa iz Nediških dolin: Bruno Beuzer iz Spietra an Romano Specogna iz Tar-čet. Beuzer vozi Ze 57 liet, Specogna pa 54 liet. Za kar se tiče pridne rallyste, so nagradil adno našo čečo, ki je Sonia Borghese. Vsem trem naj gredo naše čestitke. SOVODNJE Stiefinč Zbuogam Luis Je teZkuo napisat, kar nas zapusti kajsan nas človek, pa če tel človek je tudi mlad, je še buj huduo an Žalostno. Kar smo zaviedel, de nas je za nimar zapustu Luis (Luigino Artico) iz Stie-fniča, parvo rieč, ki smo jo poštudieral je, de na more bit ries. Pa na žalost je vse resnica. Luis je šu tudi v petak dielat, ku vsaki dan. Kar se je vamu damu gor h Stie-fniču, se je pokumru, de se na čuje previe dobro. Su je v špitau za an pregled, pa je kumi paršu dol, ki njega sarce je genjalo tuč. Luis je imeu samuo 36 liet. Paršu je biu tle h nam gor z Tolmeča an tle je uša-fu ljubezan, kar na njega poti je sreču Patrizio iz Sti-efniča, pa tudi puno parja-telju, od otruok do tistih buj par lieteh, saj Luis je z-nu zaries se lepuo obnašat z vsiem, naj so bli otroc, naj ljudje buj par lieteh. Kar so diel na nuoge Pro loco Vartača on je biu med tistimi, ki so narbuj potiskal, za de stvar puode lepuo napri. Nimar parpravjen za dat ‘no roko, za se posmejat an poškercat, tajšan je biu Luis an tajšan nam ostane za nimar v liepem spominu. Ki dost je biu priljubljen se je videlo na njega pogrebu v Sauodnji v pandiejak 29. obrila popudan, zbralo se je zaries puno puno ljudi, kot riedko kada. Počivu bo v njega rojstni zemlji, v Tolmeču, kjer je pustu bratra an drugo Zlahto. Patrizia, v telim žalostnim momentu smo vsi blizu tebè an družini. DREKA Praponca Zapustila nas je Angela Tomasetig Dol par hčeri Mariji v Remanzage, kjer je Ziviela nje zadnje lieta, je v mieru zaspala Angela Tomasetig, uduova Drescig. Učakala je vesoko starost, saj lietos bi bla dopunla 94 liet. Angela se je rodila v Mihielovi družini v Debe-nijem, za neviesto je bla paršla pa gor na Praponco, na Moholjovo hišo. V žalost je pustila hči Marijo, sinuove Dina an Daria, zeta, nevieste, na-vuode an pranavuode an vso Zlahto. Venčni mier bo počivala par Svetim Stuoblanku, kjer je biu nje pogreb v če-tartak 25. obrila. Laze V spomin na Slovenca Bo malomanj Ze miesac dni, odkar nas je zapustu Antonio Bergnach - Toni Slovenc po domače, iz Laz. Toni, takuo ki smo bli Ze napisal, je puno liet skar-beu za cierku par Devici Mariji na Krasu, saj je biu mežnar. Ušeč mu je bluo prebie-rat an viedet, ka’ se gaja po sviete. Telekrat publikamo fotografijo, ki so nam jo par-nesli domačini. Naj bo v spomin vsiem tistim, ki so ga poznali an spoštovali. V Dreki živi le še peščica ljudi Adna stara an garda grofica, pa zlo bogata, je oženila adnega mladega an liepega puoba. Kajšan dan potlè mu je jala: - A si ču kajšne basade pravejo za kar se tiče naše žembe? - Ne, povej mi. - Pravejo, de si me oženu za sude! - Oh, še bruozar, de pravejo resnico, drugače bi mogli mislit, de sem zno-reu! Adna mat, nomalo zaskarbjena, je v-prašala hčerko, kuo gre ljubezen z nje murozam mehanikam. - Dobro mama. Ce ti vieš, kuo je šimpatik! - je od-guorila hčerka -Poštudieri, me zna parglihat z avtam. Mi prave, de imam adno dobro karoce-rijo, dva lepa “paraurti” an tudi an liep “tam zad”! - Sem zastopila -je odguorila mat ne zlo prepričana -, samuo varse, kar ti uz-digne kofano za ti kontrolat baterijo! *** - Na zvezi “Alcolisti in trattamento” v Čedade an miedih je pridgu: - Kduo služe nar-vič sudu v Čedade? Oštier. Kduo ima to narlieuš peličo od vižona? Zena od oštierja. Pomislite, parjatelji moji, an dobar part vaših sudu, ki jih težkuo za-služeta, gredo tu gajufe od oštierja! Kadar miedih je genju pridgat, an m-ladi mož an njega žena sta se parbliža-la an mu jala: - Gospuod doh-tor, vaše besiede so nas prepričale! - Oh, dobro! - je odguoriu miedih -Takuo na pokušeta nikdar vič adne kapje vina! - Ne, ne, gospuod dohtor - sta odguora mož an njega žena -za glih reč nie pru takuo, za tiste nisma Sigurna. Sigurna je samuo adna rieč: odpremo adno oštarijo! Ree, de smo obupani, kar prebiera-nto demografsko gibanje (movimento demografiko) naših kamunu, posebno tistih, ki imajo vasi gor v briegu, je malo. Telekrat, ki imamo tle pred sabo številke, numerje iz Dreke, nam gre zaries na jok. Kar je narbuj žalostno je viedet, de v telim kamune na puodemo na buojš, pač pa na slaviš. Parvi dan lieta je tel kamun šteu 201 ljudi (95 mozkih an 106 Žensk). V teku lieta se nie rodiu obedan otrok, umarla pa sta dva moža an adna Zena. Tle je paršlo živet deset ljudi, šest možkih an •štier zen. Proč jih je šlo pa dinajst, o-sem mozkih an tri Zenske. Na 20. otuberja 2001 Dreka je štiela 197 ljudi, 92 mozi an 105 žen. Motiv iz Ocnegabarda četrtek, 2. maja 2002 Sauonjski šindak Lorenzo Cernoia je nagradiu an tri pridne čeče, ki so paršle med parvimi: s Peparne roke so Maria Paola Turcutto, Marička Trobec an Jasmina Pitamic Udobili so Dino Mansutti, Mauro Sabbadini an Danilo Tonello od GSA Udine. Za iti iz Sauodnje do Matajura, iz Matajura do varha an od tu pa v Mašero so zamudil samuo 1h32‘16‘‘! Na drugo mesto so paršli naši parjatelji od TK Kobarid: Matevž Melinc, Stojan Melinc an Marko Vojska. Zamudli so samuo an par minutu vič, ku te parvii — Kronaka------------------------------- Kronako smo jo bli že napisal, seda še fotografije Duo je uduobu T riajur 2002 Na “Triajur” so letal z bičikleto do vasi Matajur teli pridni an kuražni možje an puobje, kijih videta tle na startu. Jih je puno, kene? Se tarkaj jih čaka za iti lete do varha Matajura, an potlè še druga skupina na varhu Matajura pa za se varnit v Mašero Četrtek, 2. maja 2002 i---------------------------- : ' I V”’ H1 K J 1 JI' "-SÉ * ‘I S Planinsko dol po Istriji V Planinska družina Benečije jo je pru lepuo postudi-erala: an izlet za družine z otruok an za ljudi nomalo buj par lieteh (nieso pa par-manjkali an tisti buj mladi!) Takuo v nediejo 28. obrila puna koriera naših ljudi se je pejala pruot Istri. Ze po pot smo videli, de na bo navadna gita: Igor Tuli (MaConu zet) an Boris (an parjatel Planinske an Benečije) sta bla ku dva učitelja, ki željo, de njih gojenci (allievi) se naučijo pu- VENDO mobile da salotto con vetrinetta color noce. Telefonare ore serali allo 0432/727421. no novih stvari: po cieli poti sta pravla, kaj je tuole an kaj je te druge. Takuo smo vsi zviedel za puno zanimivih stvari (an kje kupit dobro vino!). Parva tapa v Se-Covlju, kjer smo šli gledat soline. Imiel smo možnost videt, kakuo so dielal su, pru takuo solinarsko hišo, kjer so živiel nih šest mie-scu na lieto (od obrila do otuberja) družine, ki so s tem Ziviele. V solinah v Se-Covlju je ankrat živielo do štierstuo družin, donas od telih solinarskih hiš so ostale le podartije. Dvie sta ble postrojene an so vključene v Muzej solinarstva na od-partem. V teli hiši smo vidli orodje, ki so ga nucali par telim posebnim diele, pru takuo stare slike, ki so pričale o tistem življenju. Kar so kosil so imiel puno parložnosti za nazdraviti z dobrim vinam. Tle videmo, ko uzdigavajo njih glaže Mara, Italo, Luisa, Gianni, Beatrice an Alessandra Pejal smo se po dolini Dragonje (rieka, ki je tudi meja, konfin med Slovenijo an Hrvaško) an vidli, kakuo je liepa. Ustavli smo se v vasici svet Petar, kjer smo šli gledat tipično kmeCko i-starsko hišo (Tonina hiša). V teli hiši smo vidli tudi posebno kliet, kjer so mliel oljke za olje (v Istri je prava zemlja za gojit oljko). Pose-ban mlin an posebno orodje za pardielat olje, ki sta v teli klieti, sta pru pru lepuo ohranjena. Potlè spet na pot za iti do Krkavč, tipična istrska vasica, kjer smo šli gledat lepo cierku. Grede, ki smo se vozil s koriero po starmih an uo-zkih potieh, smo imiel Čudovit pogled na dolino dol do muorja... pru lepuo. An kuo smo bli veseli, kar smo paršli do agrituri-zma, kjer smo imiel kosilo: takuo je bluo vse dobro an obiuno, de brez špota smo popil do zadnje kaplje vina an pojedli vse, kar so nam ponudli. Roberto Cižguju (an nomalo tudi Silvio MaConu) sta nam bla di “colonna sonora”, saj sta nam le v dno godla ramoniko. Ko smo se vraCal damu smo “zamudil” še ne pu uree za si ogledat lepo razstavo “Čarobna nit” v kulturnem centru Skerk v Trnovci blizu Nabrežine (Aurisina). Vidli smo stare oblieke, narodne noše an fotografije, ki nam pričajo o naši preteklosti iz Milj do Kanalske doline. An smo bli pru zadovoljni, sodisfani, kar smo zagledal an oblieke, ki so jih nucali naši pranoni tle po Nediških dolinah an kaj-šan (Silvio) je na fotografiji zagledu tudi svojega prano-na! Za se vamit damu pot je bla še prekratka za zapiet vse tiste piesmi, ki so nam parhajale na pamet, Roberto pa ni mu cajt še za se ota-šCat, tarkaj je nategavu njega ramoniko za veseje vsieh nas. Ki reC še? De muormo lepuo zahvalit naše parjate-lje Borisa an Miro, ki sta nam parpravla pru an liep izlet. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.ri Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in lisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm/Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale . Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnlna-Abbonamento Italija: 30 evro Druge dr2ave: 36 evro Amerika (po letalski pošti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-CMdale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska. 75 Se2ana Tel. 067 - 73373 2)ro račun SOK Se2ana Sl 51426601 -27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT VdanjenvlISPt Associato artJSPI Club alpino italiano “Val Natisone” Planinska družina Benečije v nediejo / domenica 12.05.2002 Cuarnan nelle Prealpi Giulie ob / alle 7.45 se ušafamo v Spietre / ritrovo a San Pietro (Belvedere) ob / alle 9.00 se začne hodit / inizio escursione su facile percorso (dvie ure an pu hoje - 2.30 ore di cammino; percorso completo 5/6 ore) Za druge novice / per informazioni: Gregorio: tel. 727530 AFFITTASI a San Pietro al Natisone locali uso ufficio. Telefonare ore ufficio 0481/ 535713 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD4.DO10.MAJA Cedad (Minisini) tel. 731175 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Spietar. od 6. do 12. maja Gor na varh: Mitja, Federica, Amalia, Mirian, Gloria, Dana an Elisa an an part “te odraslih ” poslušajo, kakuo se pardiela su. Tle par kraj Roberto Cižguju ki z njega ramoniko je razveseliu vse tiste, ki so paršli na izlet v Istro Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laura Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Carnlvarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30 K25E5I doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak od 9.00 do 10.30 „ v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentarr) doh. Flavia Principato Spietar: srieda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi,10 imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pr®-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 727081) Pridejo oni na vaS duom.