tfTO-VEAt Baterag ii dolarski maonatje hu »KAJO FARMARJE PROTI DELAVCEM. i««"*** .u,r, .»a; H NIT Rt, UvailU m l 4H ko M kriza Naihingtoa, D. 0. (Federated K). — Premogovniški podjet-poznajo "notranjo pot' liagovo administracije in naj ne bo uspešne intervencije od predsednika, da ae prepre-paspad na rndarsko onganizaci jo C. M. W. of A. prvega aprila, tko javno mnenje ne napravi po-pbnega pritiska. Tak je položaj, kateremu stojo »ti rudarji in premogovniški podjetniki Štirinajst dni pred kri 10 uradi poatoječega spora. Ze l« vpliven svetovalec predalnika Hardinga je Heiberr Riover, tisti Hoover, ki je povit-til časnikarske poročevalce k se-hl na razgovor, da jim pove, da pihaj« v premogov! industriji boj, ki se bo izvojeval do konca. Njegov justični tajnik jc Har-ry Daugherty; svoje žive dni kor-poraeijski odvetniki ki je že na-mignil, da pojde dalje, fcjt je bil Mitehell Palmer pripravljen iti pri zdrobljenju nereda v času Usvke. Xs zdajšnjem križarenjn oh Kloridi je* predsednikov gost "Nad" McLe&n, lastnik dnevni-ka "Wa»hingtou Post," ki je v nredniških člankih vodil divjo Madiaon. Wia. - (Federated PrcHH.) Kdwsrd Nerdman, tržni komisar, poroča. da so na delu mogočne tajne sile, ka poakušajo narediti prepad med farmarji in delavei. Nordman pravi, da se je pojavila propaganda v nekaterih farma rakih publikacijah proti de-lavskim organizacijam, ( lankarji prikazujejo farmarjem delavca kot njihovega nasprotnika, ki ima "popolnoma drugačne interese kakor farmar/' Farmar je "mali kapitalist" in zato "nima nič skupnega" z delavcem. potok, 17. marca (March 17) 1*22. rV Um STEV.—NUMBER 64. k U bo amsrika udeijfcte 1 epi novkm napadu ^jia rusuo? dognati sr moče, TIHOTAPSKI zaplenijo izven iuoš para. Sodnijako postopanje se gvsds proti britskima ladijama "Oraas" ia "Rubjr." \Vasluugton. O. C, (Feder. Prem«,) U eariatičmh in japou-akili virov v Vladivostoku je pri Šl« vest preko (tte, dn mo diplo-aiatje ua razorožit veni konferen m v Wifliin^tonu tnoscea januar- i i razpravljali o militariatičnih pe racijah prpti Sovjetski K UNiji, T to svi^bo je bilo izmenjanih več Rut med NVashingtouoin, l.ondo nom. Parizom in Tokijom. iu eo iuu ti- propagando prpti rudarski orga niiaeiji lT. M. W. of A. tako je napadal de iieije pred dv Ravno vako organi-oh Sa- se bodo pogajali. Distriktni odbor se j« odločil za separatno pogodbo, ako Lewis ne doseže konferenoe pred 31. marcem. STAVKA 1. aprila JI ne izooibka. Springfield. 111. —Odbor okrožne organizacije rudarjev v Illinoi-su jc v sredo sklenil, da se odzove vabilu illinolskih operatorjev na separatno mezdno pogajanje, ako ne bo skupne konference pred 31, marcem. Frank Farrington je takoj informiral operatorji' in jewiaa o tem sklepu. Ker je malo ali nič upanja, da bi se vršila konferenca rudarjev in operatorjev iz štirih centralnih Waahington, D. 0. - Po da h justičnega tajnika Daug t.vja je razumeti, da *e nvede Jiijsko |>oal opatije proti hritski-mu ladijama "Orsee" in "Ru-b.v," pridržanim v Bostonu, ako se *mejo tihotapske ladije, naložene z opojnimi pijačami, i udi zunaj trimiljskega paaa. I.adiji sta hili štiri milje proč "d obrežja, ko sta hili zaaelonit Obtožnica govori,' da so s ladij i vozili žganje v malih eol*ih na suho. 1 ' , , ' JS LHC P02MIV GHICAGlfc OGROMNA SKODA. poslopij unlftealh; ljenje gasilec je izgubil živ JB BIL iodtaknjlu. mr * ■»— ■ ■ i ■ i v f y il ■■■■■■■■HI ('hlodj* lil. Rasni prohibicijonisti se okli- kakšnega ni bilo v Chieagu še 54) let odkan je bilo leta 1871. vae en jejo na dogodek s ka skunn " Araunah," ki jo jej gla Rusija v Beringovom leta 1888, ke se je milj od obrežja. €olni škua« so se nahajali pol milje od obrežja, kjer so lovili morake poe. Ko ae namerava uvesti sodni j. sko postopanje proti dvema ladi jama, poročajo is Bnffata, da ti hotapeiI prav pridno dovažajOlJ^ij hIuU, jn u.^rego naalov je žganje Is Kanade. Po prohibicijoniškem zakonu v Ontarijif je dovoljeno dovsžati o- . Hšeato v, pepelu in razve linah, je v ozjytraj uničil cel blok orja-h, SfhnaeŠnlh poalopij med ulicami Onnal, Van Buron, .lackaon la Clinton nedaleč od kolodvora t?l|ien iu brez malega v srcu i. ' J *; Uoreti j« začelo ob eni url po-polnoči v poslopju, ki je stalo sretli htoka in katerega na bil 521 W. Jaekson Imulevard ia tam se je ogenj rasšlrll na obe taa je predsednike* svetovalec. Zakladniftki tajnik Mellon je «deo najbolj bogatih ljudi v A aeriki. Ob je gospodar v mnogih iadust rijakihi korporacijah v pkuburikem okraju. Tudi o njem tovora1, da ima stike n finančno »kapino, ki bi rada letos zdrobile nidarako organizacijo. , . Vojni tajnik Weeks ia mornarji tajnik Denby ata še bolj /trdi" kot. Mellon in Daugherty. Mogoče bi pozdravila priliko, da lahko posvarita mr. Hardinga proti intervenciji, ko«e mudi*pre-aagovniškim podjetnikom prilož-Mti, da uvedejo fevdalne razme-" na premogovem polju v centralnih državah. Vsak je znižal a«do vladnih uslužbencev, ki jih kontroliral kljnb temu, ds so u-«»je apelirsle, ds se pogajajo o •pornih vprašanjih. Delavski tajnik Daviš, ki nima rP'ivn, j«, smel naznaniti, da vla-'l« "ne more in ne bo" podvzela korakov, da prepreči stSvko, ara-P»k bo le zahtevala, da ae zastopniki premogovniških podjetnikov ,n organiziranih rudarjev snide-»kupuj na konferenci, predno P*»r?ajo stike med sabo. On raz-če bo stavka trajala toliko dn se tako sopet izsili pro-'lueiranje premoga. . j»* popolnoma drugače v >wsi lots 1919, ko jo sodnik An-dermm po Leverjevem zakonu ru-^rjem /abranil prenehati z dč lo,n Takrat so rudarji zahtevali **issnjf mezde fn nidarji ao mo r»li stopiti v akcijo. Zdaj, ko ho ''Jo premogovniški podjetniki "'■»deti rudarje in jih prisiliti^ * odpovejo delovnim razme r«m ki »o jih priborili s svojo or "nizaeije, administracija je ps »m moči. da prepreči premo-*ovni*kim podjetnikom Početi ^i. ^tudi bi bilo nemogoče Uk ^^"trolirati, kadar prične ^ v tem trenotku naglaša raz rH'ni /načaj vlade, je najvišje rv-/no sodišče odklonilo v ponde-priziv odvetnika Alevmd^r 'I- wata m rudarske organizacije v Kimnasn. ki je bil vložen proti ■•»avnosti kansaškega • indnstrij-blišča. Zvezno aodišče je '""n.išbi. da nima oblasti, da «e '" a s to zadeva. (Dalje aa 3. alrani) držav pred 1. aprilom, je skoraj gotovo, ds se bodo illinoiski rudarji in operatorji pogajali sami za«e glede mezde in drugih delovnih pogojev. indianapolis, Ind. — (Feder. Press.) — Izvrševalni odbor med" narodne uuu* rmkrjev j« na»t i vsakemu scparatnHRu pogajanju v Illinoisu, ako ne bodo navzoči tudi operatorji iz Indiane, Ohia ih zapadne Pennaylvanije. Xa te-melju pogodbe, ki ko jo podpisali operatorji pred dvema letoma, se mora vršiti skngna konferenca. Illinoiski operatorji niso od-konili konference, pač pa jo naravnost zahtevajo, predno rudarji zaptavkajo. Rezultat splošnega glasovanja rudarjev bo najbrž objavljen šc ta teden. V naprej se že ve. da so se rudsrji v ogromni večini izrekli za stavko. V dveh tednih, ki še ostaneta, je nemogoče doaeči za atavka neizogibna. Is Kpringflelda javljajo, da se rudarji pripravljajo za stavko. /Organizaeija bo izdajala teden«*! hu let i n zs člane in javnost, ki bo poročal resnico o stavki. ____ V poslopju so bile delavni pojne pijače, ki ao numenjeae «a'J ab#4ič in papirnstlh predme-izvoz, do meje. Tihotapei^seMj* ^ - %stelj itd - torej polne aapirja, olja, harv in drvgega »noter i jaU, kl se je hitro vnel. V pol #ri je hit vea blok v plamenu. Veg opjtfo bila Itiri, pet in osem-najvišje — Burliag- način zalagajo % žganjem ia ka* dar je prilika ugodna, ga ljejo v Združene države, ' Kanadske regulacije do! da se tovor prep^je med nim vzhodom in zahodom. rr^ss*- na Car odrinejo Aa reko. ostanejo, dokler noč ne stre svojih črnih kril pre| Ko nastane pošlo J« HOOVER DAJS NAPAČNA PO ROOILA O NJBOOV1 PO , ua rr aaauea MOtHl AKCIJI V IM IZ TE MOKE? *UMn -— W«ahiugl«m, 1) t'. t Feder. kriminalne earote so or- l|lr(>M ) — Horaee Trttesdell. ki ae tožile tri korporaoiji' i*' vrnil v Wa«hiu«ton po enem zhockmoibr. letu bivauj« v Palrograilu, Hafc* t " Ikvi In nu Krimu, poroča, da živ Obtožalea njim očita, da so kril- 7J' m1i,i;"!m 11 Rhermaaov protltru.tov.kl ^ ^'»"»f volje Ame- kon v 200 mMttk rMaunv, ako jih hočejo rešiti. Halje je rekel, da poročila, kl jih daje Hoover — da je v ruskih pristaniščih več ameriških živil kot - ^ ■ , . . 9* morejo Rusi «Momoč aa tUte, zine i na. Tako govori pismo po ^Bt<,rilll N hilo uhko pnlUag.nu. možnega javnega tožitelja v Phi« liuleiphlji, Obtožnico je dvignila lakajil^i' zvezna veleporota, ki ^e preiakavgla monopol sa ulično razsvetljavo v dve sto ameriških meatih. v i KorporaojJe Unitetl Oas I m — provemant konipanija. WolahaebL ; . ' kuni pa u i ju i„ Cities nUlkURaltot ^^ ff^j^ Kew Torlf, N. T. — Tri jj^llke korporacije so nbtolene kriml- mesarsko kunje delavcev v ml je Imela 14 npd* bilo >e*«0rtiiv+'!< te palače na m o še IM ogrodje, kt Utrli v zrsk. < Osemdeset odstotkov gasilnih •rnin Krn preg mae.1^ v mmU} ^ W!o v Hojta m po-trda noč. tedaj ladi- H og(.nj p^ na dogovorjenem mestu. i kontrolo »Vročina je bila tako ProhibicijoniŠkl agentje so pri-'^,,^ ^ ^ ni mo|Ce| nihče pribil-poročili,-da se jim dajo brzo#lov- ^ ^ kot <|va |)lokfl ne ladije na razpolago. Ipoalopig«. Vodni tlak j« bil tudi 14 do is ti* Samomora pa la ai iavrših zelo klab in eurek vode je dosegel komaj osmo nadstropje*. (Jasiici so imeli dovolj opravka z gaše-njem ognjenih jezikov, ki ao so pojavljali v sosednjih blokih, za-— Iaaiah netoni vsled isker.-ki jih je veter Indianapolis, Ind. Moore, stsr 32 let, koraj pevee ia!noeil na vae etranl. Pokazalo se je, vnet pobožnjak, sedi sdaj v ss- da vaa moderna gaaiina naprava dovoljivo" pogodbo, vsledtega je porUf kn jt i /»htožen je, da ima še ni koa velikemu požaru kot je . .--------l^j, (upj|t l^u Polieija pravi, da ima Saore najmanj 14 ali 15 žen, ki žive rac- AU J* TELOVNIK NEPR1- STRELJIV? New Vork, N. JT. - I>asiravno neki človek leži ranjen v bolmi-niči. ker je imel preveč trdno vero v neprestreJjiv telovnik, ki ga j«, izumil neki Albert 8ehwarU, je Leo Krause, iznajditeljev po-močnik. oblekel telovnik in Schwartz je nanj oddal pet stre-lov. Krogle niso nsprsvile Krsu-hu nobene škode, ksjti zadržal jih je telovnik. Zdsj vprašujejo: Ali je telov-„ik neprestreljiv! Enkrat je sd-povedal, drugič je zadržal krogle. AVtORANDITJE SO ODNESU ROOAT PL»*. bil to. Ogajagasee J s me« MoUovdm je bil ubit, ko je stopil preblizu in treseno po Združenih državah, jo pedal nanj k»« podirajoče ae Nastopal je pod rasnimi kaoni, stroke; veš drugih gssileev j« bilo /hpuščal svoje žene ia *e r.opet o- več sli manj pobitih, tmla ne n«-Ženil z drngo, dokler jo šlo ia ga niso prijele oblsstl. Ko so ga na sodišču vprašali, veš ali varno. Materijal na škoda se eeni na osem Bronov dolarjev. Prisade-zakaj «e je tako pogoato ženil, je tih je okrog 5ttO tvrdk, ki «o imele dejal, d« je to pripiiuti njagovl|? uničenih pii.m "X1« "Mavri nu Imuiil v«»k« NH» kontrolirs 96 odstotkov trgovine ^ s beloigrMimi elektrišnlmi lsr-ltt m,,yu f /kotskl niča m i v deželi. Dokaaano je bllo.1^ "'TTt * da je kom pa nI ja v letu 1921 line>voj li Fotdšburg PoMjaMsO In samo od teh žarnic dvajset m^™^™*^)« *** I jenov dolsrjev dobičku in da je P^M-elj. .lih, ko so mUoJUH ort kompaigl. "Ttnprnvljal*" svaje^M^^^ ^ računsko knjige ne ts način, 4s|rrWU M,k« , je Odplsals $110,000,000 budile sti ml vrednosti svoje tovarno, kl ^otlvladne demoustrm ije je stsls samo 1119.000^00, da jI dru*1 ^»"•^tš f t ne bo treh« plačati davka I konference s mi sprevodniki 01 so rile niče, piaerne in prorlajalniee. 1'rl-Idižno 30,000 uslužbencev jeza čaano prišlo ob delo. Zaverovalni na, ki krij« razdejana poalopja, iznaša komaj $3,000,000. __Med prizadetimi jr tudi John M*- Varit M T-Konference R falandlč, znani kulajatelj dveh JZ^ZoZ* in mditičar. Njego- "J. sprevodnikov ia fM/J^S^Slf če v, ki so trajale že nekaj tednov,,^ " f^ jJ velikoškldo .o bile odložene, ne d« hi se dose- gel sporszum. Na teh konferen-^ Jak i«He Izravnati mesde. I«tia^. velike zbirke knjig in U- delovni ŠSS in delovne l« l"S«W > Končele «o pa tako, kot lamT*-renee z zastopniki strojevodij iS arski 1 plačal TIHOTAPEC JI DAVBK. .lep|N.Mii. Oklopni vlak s strojni* eaml in Imrnlmnil1 je 'zadušil de-monst racije. denarja v feklh. Kreča, da je 141 pOf«r ponoči, ko ao bila poslej j« presna. Ako se hI Avtoban-fzJdeva sprevodnikov in savi- »>tto ^ kataatrofapripetils pri- ke KeUog. A «on li »o dvafh oblast, prikujejo vsre- niM hotrdi napraviti aobene kon- ke pofera. Ueli poročejo, - vtelV devet tisoč dolarjev s ka-a", mr\ izplačati 'delavsko terimi je mezdo. PRODAL Jt Omaha Heor^e Bert. j^ dobil deset dni j, i^odal ^ojo žen« ivkem- da je Bartaas P^«' Tjt Sa dragim in od vsakega je dobil sto ilolarjev. * New VorR, H. T< - Vfkaj se je sgodilo, ko so bile vložons sad' nja dsvšns fsk««U«. ksr ni nihče pričakoval, da «r dogodi. Neki žganjaraki tihotapec'iz llrookl?-na je poalal svoje rl«včno iskazilo in je plašsl davka od svo- jih petdeset tkmč dolarjev čiste-ga dohodka, Neki drof* človek, ki je preje-mal ttiof «a stave, k v > «•• koau stroga prepovedano, je pla šal ooem «te dolarjev rlavk«. N«. vedel je, da M. njegovi letni čisti dohodki «0.000. Hvoje dohodke je vpiMl kot "provizije" pri kupčijah. . MILJONARJEV SIN V K Ali. B ia -o vztrajali pri tam. da ogenj prišel po neen-čl temveč rTi-^totno povišanje amzde > bU d^O toUgalea ki je bilo prizaano v julija lt». j« prtWo popolnoma odpravi. Zaelopniki -tm»ih. kjer je bilo najve« papirja, ^vodnikov in savirašev sakte- ^ »n keartksli . r^s .um pri vajo. da se uveljavi vseh 12 od- oblaAeh. Kaašlrde m je govorica, išaaia mezde. Zdaj je da so gotovi interrsl kupovali do utorkev povišanja mesde. Zdaj je nd teca ih>višanja v veljavi le de tični blok sa zidanj« novega hote- t^tST^r —........M p- Prizadetih je 7r»0,000 Ških delavcev. ' — Dodgrov sin *1ohn I>uval Dodge je vozil ar« Iritpobil s tako hltrino, de je Št» denfk« Kmidin« KwakemaS| skočila iz avtomobila, ko je ml v. polnem tiru. lini« se je, da ml' Ijonarjev sin ne povsrošl velika n<*sreče. Z njo j4 hilo v evtomo-bllu še par štuilentk. Neki šolnik je rekel, da je treba miljonarjrvega eina ostro ke* snovati, ker se sliši, da j« bil ms* lo omamljen od opojnih pijač. Ke se je vršilo prve saslišaaje pred sodnikom, je odvetnik ml-Ijonarjevega eina predlagal, da ____s- obravnava preloži na keanejfti i n p............. " Temu je ugovarjal javni to- bližnji geeilai postaji deleč pro ^i^ij ,n mhteval, d« «e ne dovo in kaj minal pred požarom Ko "Mila samo dva dni časa. da «e lici d napeli tja, ni bilo ngn|s k(l zagovornik obtožene« pri nikjer, goreti pe je začel« v do UJnem bloku Aadlei on izgubili Ift minut, predno so prišli naraj. Meetni »vet ja« odr«l|l dve pre. iekevl. Preiskali br>do tudi. r«k«j jc bil vndnl tisk tsko slab In dali so samogeallni aparell r prir«d« vi z« ugovor. železni ren Sumljiv« je tudi ta. da je tih jvM«pji»« »Ivlsli P kili se ,nekdo pdrval ognjegasee v naj-'prti. uk* pripre- rhieago la okoliee t V solmto oldaeno In g«rk« Južni vetrovi. Temperatura v zadajlh 24. urak r oaj»išja 4«. nsjnižja :ta Holae« i id/ali f, ceide ob U M, ni. ne- sreča. pv f« ijBtMj M m vsega razvolenega tei v Freeburg. 111., pokop« li njegov« z< »tanke dn« mai lokalna organizacija št. f . . j« preajirbela pogreb in nj« člani HI* i, mu polotili na grob 1—---tev, *>pet Pokojni Toipež Ig nj med tukajšnjimi rotti, pričel pred nedavnip bližnjem rovu, nato n« je spedgfjHnMH DELAVSKIH ORGANIZACIJ NE SODO RAZBILI. Zadnja tri leta so ae podietaijd * vseipi avojimi močmi navalili na delavake strokovne organizacij« z namenom, da jih razbija Naval za jaavalom prihaja. Ako malo odnehajo s pritiskom na zapahi, sledi prav zanesljivo nov naval na vzhodu, severju ali na jugu. Komaj so se podjetniki malo odpočili #a zapadu, vpria^ore nov naskok, na drugem mestu pa malo odnehajo. 8 to taktiko J inčno le fcvojevati zmago. Motijo se. Delavskih organizacij ne bodo če podvoje svpje navale in naskoke. K I so navali podjetnikom, toliko krepkejše se rajo iMavci k odporu Ako podjetnik! sanjaj o bodo s svojimi divjimi-naakoki porinUi delavstvo nazaj v take razmere, kakršne so bile prsd trideset leti, tedaj se lahko reče, da so i^jih sanje gpljufive. V teku let se je delavstvo toliko izobrazilo, da ve, koU^e i| je zanj organizacija. V teh trideset letih se je misel tako gloMt? vtisnila v možgane delavcev, da so delavske organizacije potrebne, da ni sile oa svetu, ki jo uniči Zdaj, ko je gospodarska kriza, l*hko podjetji po-ovzročajo trpljenje delavstvu. De-in k osvobojen ju delavstva izpod sužnosti lahko tudi ustavijo I ne htorejo usUviti trajno ne. Tudi n« vemo, prihrankov ali' kakor se je n zina v Pok Avstriji. Htar je Ameriki le nafrajal akoai Doma je nekje qd Slovenjgradca jfejpBpHiSBMBlBBM Delo v nali naselbini po aeka-terik rovik počiva, drugod pa delajo po dva do tri di?l pa teflen. pa bes- izi-, da Hazuji pritiska od strani podjetnikov na m. so pričeli graditi *> Po takib izkušnjah Že naprej tttemo, da nam bo po t *tr. J* aprilu zopet pokazal hrbet in da 1 . smemo la malo upati na zmago. ce Premogarji v Illinoiau ao rea « • lo Doli pripravljeni, a oai sploh ' ae vedo razmer po rudarskih o-' krof jih Pen osy hrani jc, kjer je Wyaao, Pa. — Dopianik Channinga, Mieh., pove, jAm premogom kar j< ki še | Idi VSw aa navodila, kaj ijl u je imel vsak^Čli kriv-poaiaiL Vsak aeji *vejega lo-nej predlaga Ht pri veakem lo lan pravieo ja kotel ^ Malo zave4nih premogarj« v je ki bi ne vedeli, kako je mr. Hit skal končal pred nekaj leti itiv kp ia potrebna bi bilo, da h ___ premoga r izvedel, kako ji tt nastopal pred d verni leti z nemi ko je bila potem voli-zmagal. razvita premogarska in-duatrija. Vzeti moramo atvar ka-k oranj a je v rcanici in priaoati, da so vai najboljši rudniki naše države obretovani kot /'odprte delavnice". Pri Feyette kompa-niji imajo oveden "Ameriški na Črt"'in v .AlMr' lahko spravi en človek več premoga na dgn t enem dneva kot v unijakih rovih v treh ali štirih dneh. Pri 11 onienjeni'družbi ni kamenja med premogom in ne druge nesnage pri njih bližajo volitve in aa«la- ^ talB w vgi premogarji neorga-fta, da je edino aooieHatiČaa stranka prava za delevee. Ji mnenja; da jc še kaj 4rugjfc ^ strank, ki ao tudi za odirava sa- ^ j^ti, da dobi delavec pri žnosti in mu lahko daaa pojasnilo, Aruihi ^ 2«e od tone na- V Wyano sc je di* 7. aiarefi toženega premoga. Pred dvemi zgodila nesreča, ob 4,,uri žjutraj |eri"smo imeli kratko stavko je pričela piičati pišfial, da ao ae &tevilo unijakih premo pr<#>i*li1i prebivalei tcelega bi«- j^jev M je p^alo kar v te rove ka. Gorela je kompamjak* kiša KM ko goiidamo«ti je bilo med in prava areče je, d§ ae ni kdo njy| lftl|ko yfa\mo p0 takem po ponesrečil. pvc nearečni delavci ^ ttikdo jhn nc more reči, družini ata ob vse avoje pohištvo, (1ft M kHWi pravi,a unije> Tam ni ar je zopet opomin vaem onim, ,)ilo Htnvk(, in VHak (Man unije lahko šel tja na delo, ne da bi Kr-šil javila, čeprav je a tem delal največjo škodo avojim sobratom. Tod okoli je mnogo govorjenja radi nove priaelniškc J postave. Po vaeh listih Čitamo,.da ni prav, agkaj ne puate v Ameriki vsako- mm delavstvu Vae keže, ni treba tdOk 'lian»P"v. Ta ati ona boste lahko 4 poslali svoje zeatopnike v kongres, samo nekaj reč smotk bo treba razpolagati na volilni dan. Nadejamo se U»rej v bližnjih, letih še več podobnih "inžunkšnov". [ Ne konferenci za skupen političen nastop vaeh strokovnih ganiaaeij a« torej niso zedinili Od takih gentlemanov ae peč ni nadejati boljšega (mr. V. L. Ber-ger in še par drugih ni uitetih). Mialim take kot so Lowia, Green in podobni. Večje zabave niso mogli pripraviti velepodjetništvu in mogotcem, ko sq jo naredili, da so vat njihovi dnevniki z velikimi napisi piaali, de ne bo nove etranke, za kar so ac zjedinili. Vae draaašl pa ae pripravljajo nasprotniki naprednega mišljenja. Oni se v tem -kritišaemjli; času ne prepirajo, aaj vedtN aa med njimi ni druge razlike, kot je rezllka v naalevik strank, cilji pe so enaki ^ Delavaki liati oznanujejo uspeh, ki jc odvisca le od dobre politične organizacije. Edini alo-venski dnevnik, Proaveta in še par tednika^ naa vzpodbujajo k ki političnem^ organiziranju, drugtf ' pa ae aa to ne brigajo*-aenl opazoval gibartj« velflrtft a-, ikifh strokovnih ■■iS dlMmažniki ot^.1 delanj in aadniiuJ • e e Ogromna atavbišča v iwkfr tu, jskilo vol WaA'ao Rom uj V« stavba, f^h^imi nar | lila vla | I miljonrl Bifeml j ♦ 0 govori meriški orgamzaeg nimajo pohištfa zeva rova-nega. V,ukon je prijazna preoaj velika alovenake naaelbina, a kateri-mi rojaki ze dobro razumem?. Ko aem prišel 1912 leta na ^fikon, je bila to Še rn^la naselbinama od takrat vidno aa*ašbw »Pna Jt. i jarma industrijske sužnosti nekaj zamude, pospešijo po tem korake, ko so ovire in zapreke odstranjene, da nadomestijo s hitrejšimi koraki, kar so zaradi ovir in zaprek zamudili. Izobrazba med delavstvom se širi Cimdalje več delavcev se zaveds, da je r Včasi ae ta aavest širi Vpra\ prav taki časi, v kakršnih med delavstvom bolj hitre zavest, da se mislijo, da razbijejo delavski strokovne oi da ne bo ostalo nič od njih. Čeprav je ihisel med delavstvom dobro krivica, jim govori, če nočejo b[ti ponižni podložnih! jetnikov, da mrfrajo biti organizirani, morajo najzaved-nejki med delavci delati med neorganiziranp maad, da ta misel ostane živa, krepka in učinkovita na vse strani. To pa ne zaradi tega, ker je mogoče tukaj strah, da se podjetnikom posreči njih namen: popolnoma razbiti delavske strokovna organizacije. Ampak ta misel mora ostati živa, krepka in se mora širiti po najzavednejših delavcih med bresbrižno maso, da se pot k končnemu cilju ugladi in akrajša. Tako delo najzavednejših je potrebno, da si delavstvo na potu k svojemu končnemu cilju gradi vedno nove in krepke postojanke, ob jMterib.se razbijajo navali otganisiraneg* podjetništva. E* / PROTISLOVJA V DANAŠNJEM GOSPODARSKEM * ^ Ji S TEMU. ' ^ , 'H^b - - - ^^illi ffp"'' . u-^J, jft - Zakonodajci še niso edini, kako visoka naj botolnina za tuje izdelke, ki jih uvažajo v Združene državi. Demokrat je so navadno proti eolnini, republikanci pa, SS visoko eolnino. Med tem, ko se ta pi-ppir ponavlja trajno leto za letom in najbrž ne bo nikdar končan, dokler ji uveden? sedanji gospodarski sistem, pa izjavlja francoski finančni ekspert ir zakonodajec Loucheur, da Francija ne more plačati svojega dolga in ru tudi plačala ne bo. Loucheur pa tudi pove, zakaj ne more Francija plačati dolga Ameriki. On pravi, da Francija nima zlata, da s njim plača svoj dolg. V blagu tudi ne mote plačati dolga, kar ne more uvažati blaga zaradi visoke eolnine. Ameriški eolninarji pa pravijo, ako znižamo eolnino, hqmojtaprli še več tovarn, ker ne moremo konkurirati našim blagom francoskemu, ker francosko delavstvo prejema v primeri z ameriškim nizke mezde. ■ Loucheur meni, da francoski privatni bizniški interesi bodo imeli profita, ako uvažajo franoosko blago v zivljam vae 'f| Asa. na aejo dn« uri dopoldne. — p tA kdor žeH, e še od nikogar ni «iriljubljaaa Proaveta, katero dobiš v vaaki alovenaki hiši aaša naselbine. h fr -' . fv;< Dne 25. febraarje amo priredili tukajšnji Slovenci maškaeed- ... no' vaaelleo pri rojek*x< Kelphu iv . Kovečiču. Dobro ee je>obnesla in'1* bilo šiatega dobička $109.21 deležbe ja bila velike^ da je bi la inta. in 8aleiaaMp.. zar abi^ lo Udeležbo. O priliki,,jim bomo vrnili. — Joeeph Obla))i 1 ..............." 1. . »rtije vse 'dn so na vami in Btlju, še JAVNA GOVORNICA. n. r. j. a I Pittabargh. Pa. - Liati kriše, da ac bližamo vedno bolj dobrim lupen aa delav redoo bolj kril- ne Zdruiene države, ker je uvoznina visoka. Ameriški zagovorniki eolnine pa menijo, da ameriški privatni bisniški interesi ne bodo imeli dobička, ako dovolijo, da A francosko blago uvaža breg eolnine v Ameriko. Tako urtvarja današnji gospodarici sistem protislovja« ker ae producira zaradi profita. pomagati rojaku v starem kraja a trm. da ga apravlja v Ameriko, najboljše, da mu pošlje pomoč v* dolarjih, kateri imajo pri njih še vetih* meč In ae da aenje mno- rkveč kupiti kekorJu. nkamMB^MHi žej vedno bolj obu stvo. Plačo nam jo. Plačeni .agenti se prjčeli nebi rati premogarje aa Zapedao Vlr-ginijajfr tudi aa aov« po Pean \vlvsniji in Kcirtuckyju. Nabifa jo jih seveda sa "op«.n skop" po "ameeliksm aečetu*' ih povaod iim obetajo stalno delo ter doto« delo vaa jfc-^ • • • ("e meto pomislimo na bHla)o bodočnost po t aprilu, motkmd NkdeJaH amo se. da bon priznati, da v takih razmerah i« ni lahko spravili nekaj nUmo bili iu š« nikdar pred Mt- mm ia v tako kritičnem polalaja. lw legatje rudarske organlaaetje pokazali, Ae ša vedno nlao »preglcdell in jfcjiiTlB eije jik obaoja, da ravljanjem v Ameriko osrečilL knjige, ^ katerih ee ne ozira na le zato, da bi bilo čim več "" "" " " A ail in bi la^ko plače »i-r aaj vejo, kjer je deget ljudi "proater aamo za enega, da la-koEoni n kko eni narekujejo pogoje kakor I« jim zljubi ia delavno dobo lahko daljšajo po avoje! Za podjetnike ao v takem alučaju neben«, drugače pa je, če je manj delav-eev in veš dela, kot je bilo to v vojnem čaau. Spominjam ae« kako sem pred tremi leti Sitni v velikih inovni-klh tolažbo, da bo boljše ra vele-tMdjfctništvo, kakor hitro ee uredi uvoz za tujoz^mcc. Trezno misleči rojaki ai sami o mislijo, kako neumunst jc tem čaau apravljati avojee od doma, ko je tu že dovolj brezpd-:lnih. Hck nam pripovedujejo o neizmernem ameriškem boga-ne povejo nam pa, kdo la-vse to bogastvo. Sami vemo, napolnjene zaloge z oble-živili in je vsegg v izo-bolj zatrdno pa vemo, nam Še najpotrebnejše 'primanjkuje, dasi smo vedno pripravljeni na delo. Zdi ae, da ravno kar amo pravd delali, ae nam tako godi, ker še bi jim bili pro-daeieal* manj. bi imeli ša vedno zadoeten zaalušek.' Oe bi mogli naši dobri patri jot je spraviti producira no blago v d, rtir, bi bilo k*j drugače. Kt rojta'W aleer raia r.npibi, a oni časom, V resnici pa poateje polo ac dz/o več ne puf plačeri pa ne biorei Tako vae atoji In tudi upanje ao imamo, da ho krnela bolj- Vpeli spe aa konferenco v Glieegu. a izkazalo se je, da je bfto vae «amo prazno govoričenje. « v jeae-I več avo- jih aeatopnikov v Belo hiše, e kakor vse pokaznje. be sreče, ča bo še U ostal, ki ga imamo sedaj, •tari straaki so še aedaj pri-orgataftMpravljate. če be trvhe, de beato oai veaga obe »kupno nastopili proti versko mišljenje^ kee lahko amo atocijaliati, a obenem tudi krist jaai. Saj vae ono, kar je pridigal Kristus vidimo, da daaea ponev lja aocijaliet. — WmWiW— Se ni dol božji. Ved BridgeviUe, Pa. go tega, ko je bilo poročeno našega mesta o delavskih, razmerah, kakor « zadrugi, ki ae preešj ie in druge t* ke normalnosti7' dokazujejo jasno — kdo je zmagal v zadnji vojni. ♦ . a Bogatin je leMto bigamiat lil po liga mii t in kljub temu j» deber morattet. T' f ^ Kapitalist ima lahko več do. mervin in kljub tema je dober pa-trijot. Ameriški kapitalisti mogoči ljubijo Ameriko, a to jih ne zadržuje, da ne bi ljubili Mehi k«, Mezopotamije in Kitajske. Kaj je svobodna ljubezen t a. • B: N. P. J: ao Mae aVet!M. Sati j* j, patre, po i ki | l "uoiieva-v "r a je aociali ostane aa iSSaK aedknji vladarji kapitz-tičnega sveta vladaU še sekaj Čigav je Cerkev; o 4 ga je dal, ato je eda: Evoluoije prirode ga je dala tekom miljonletij, zato bi moral biti laataina ljudstva. . Lastnik: Jaz aem ga naredil, zato je moj! ••• Vest, da živi v tropičnih krajik Pategoaije živslaki velikan, ki ee ja (Araail ia aelraadarae dobr. ne sum vanemirjati nikogar, če-„ prav je„ mogoče resnične. Poglej J to v Zapedao Virginijol Tssi vi monstraia, ki ae je ohranil ii faraonskih čaagv. ^ M V N«w Vorku je umri mlad m-km skusil tem dobiti delo. Hkrbi le, kaka zmešnjava bo, ker ne znem, atrojiti brez' vode,(' '*alafl9 bom fgs|Kw^ kakor (^adi druge rojake strojsrje pozivljsm. aaj Še. Za t ^ je aa vsakege, ki misiilbodo pripravljeni, de bomo šli v srečilo ustanoviti jo. bom tekoj mik, ki je hotel pogjedati ,4aa oa« svet**. Taci' je aamo toliko atrepa da bi atOpll na prag "om^n ave H', videl, kaf jč tam. In {*** hitro tunekiHl nazaj v «psj»-Bedak pa je vzel ravno tejika strupa, da je bQ goden le pag"1^ nlka. Ni se vrnil. ^ fi Vprešaaj«, kaj Je amrt, h baU važno, kakor "oni atet". H f toliko ljudem beli glavč. Človek jt kh^oI mrtev, če je v neaaveatl, čej Claridge strojit brez itefan Vocal. 'tod« Popcavak. — V št. 58 Proaveta je pri dopiau ia Wilburtona se je pri dopisu m niiourtona u- —m —* ' uL i-Titn md rinila pomota. V šestem odsUvku ^J™ T*^ dopisa bi ea moralo glasiti, da solpore<1ltt k0 * «™MB ursdniki la Wllburtona prosili oba govoraika* naj naa obiščeta in na, da niao povabili ne lIowata ne Ameriagerje. povedati ka vesti! In človek, kl t4 časne neaaveatl v trajno, neba vedel povedati aič vai, ako w »• kak način prikliče nazaj v nje. V bodočnosti bedo nedvomno nsšli sreSetva za ožhrljenje ks. kt bo mrtev več ar aH teč dai ■ alt tedaj aa ao bodo teč m«i mali za evet'*. S. V« Si »iSr PROVOKACIJE ft Mk LAWNDALf. AVR> OMCACO. ILLIHOli. "T' 1 UMUVN1 ODSEK. »»n^ik VMrUk, R. P. D. V, II ODSEK, vlada jo trn niiaeij javn: odbornikov ; globo, ker a koli, ki pr« njo javnih« ZDRA1 ilof> Anton Ko* 03, Clavenraek, (Adv,) Vaneoavet, B. C., Kanada, M. marca. — General Oregorij flam-jfMiov, rueki eoriet 1« žirije, ki ae je včeraj iakvoal ta bo eq|o, •e je nneUnil « tukojltjein hote-iu, kjer bo 6alul* dokler «a oe fe-ii vprašanje njegovega vatopa v Zdrnion* driare, Ngeeljenifre oMaetl v »eatllu, Waek., imljo •tver v rokak. ................I k.......IM....."I IVAM ............................... Proda ae » akrov aeari je, vet ne driava. Snltaii AknMd Faed p»e!»n# egittovakl kralj. Iatoiaeno je prMe vaat U Ka ra. de •« tam iabnrbntli veliki U gredi n>«-d neciooaliati io doaMČf MUTUAL FLAVM COMPANT iKft r«ftt> ik. k. K. DOVOLJ ZAHVAL !• u r>folf, i* i* «nC«ft« Želodčni nered. DVONOŽEC bi druge zgodbe. naravoslovne pravljice Spjssl Kari BwaKL Prevedel " moram biti zspsdni veter, •ii ne." "Ne morem ti slediti," je rekla atver, da jih "Prev ree, r"rl In k temu ee ne da iti Vaa kdo f | ' Zrak, ki ga je ogrelo solacs, ee krede. On ine opisuje kot (Daljat) ♦• Pred včersjšn jim ee je vozil a .dnom/ je rekel vetar. "Pri tem ■ morsko bolezen in mr ae-ogrdll in ozmerjal zeradi dotMl m-" ♦♦Da /a eo val teko jezni neto, le nekaj ne more biti t redu » teboj/' ja menita mil. "O Bog, o Bog!" je ječsl veter. In ječal in stokal je, tako da je bilo laloetno ga poslušati. "Zaupaj se mi," je rekla M "To zmerom nekoliko olajša. In jas stojim, kakor rečeno, ned Nt rsnksmi. Meni nisi izkszal ne dobrot na zleg^.*' "Jaa sem nsjneereČnejše bitje ne svetu," je «ičel veter. "Vsi me amstrAjo za mogočnega g«a»pode in me prosijo zdaj sa to zdaj za ono. In vender sem samo uho žen sluga, ki iiapolnjuje povelje svoje ga goepoderja in ne more ganiti prste ns svojo roko.* "Rj, rj,H je rekU miš. "Tega nisem niti sanjala." "In vendar je čista resnica," je Ivruil veter. "Viiki din se m. II, ker izpolnjujem leljc moje-gospodo." Kdo je tvoj gogpodf' je vpre-la miš. - Moj gospod je solnee,' ' je re-M veter. "Ono je krivo vsegi /legi, kitero ns rodim, ^ ji« do-bim brco coto." "Pripoveduj," je rekli miš. "To je niglo povedeno. UJej. zdsj ležim in ne storim nobeni mački zlegs." "To ji lepo od tebi," je rekli iš. "Vsekikor ti morim reči: če komu ielim zlegi, je to mički." MOre aa u mojo oiebo, prav nič za lipo ili ne lepo," je rekel veter. "Jaa ne zmorem ni če* ar noro od pebe. Ali poslusej: če začne •olnee močno blesteti tira iti vzhodu, morom nemudoma proč In dA je pesniku etvar vkd skupsjf UATVE SLAVUO V JUGO- ZA VELI rekel KONOC J'' io varno dolarji in P AROBRODNE UST KC ZA VSE ČRTE. Oinke, jMCoelaoijo. RE in Bolgarija, VI* Dabea*-ali Test. LUA a Mk m iT m" m * m m AflflMNdb JM^S PlSlTE PO NAS CENIK ITALIJA . •. iT« • • • Vešaja #00.00 |a ds«efc SS.00 Vofnja pe ietesaiei do ijablja- USLIgU AVE., NEW N ino... to je p gorkini nega in krotfcegs j« kot ponosnega, objestnega dvigne zrakom zmerom, ker je lažji kot turzcL" ■"Di, meni je to vseeno," ji re kli mil, čuteč se užaljene, ker ni razumela stvari. ■"Ampak meni ne," je vzkliknil veter. ''Ker tu, kjer j« »»ii poprej zrak, nastane prazen preator in potem se takoj pravi: 'Pit, veter, neglo ■ svetim zrakom aemkij!' In če kje k-žim tiho, morem tskoj tia noge; in če sem bil vzhodni veter, se morim ns mestu obrniti in postiti zihodnlk." " Ahi," ji rekli miš. "Tako je to atver. Ti moraš samo poslnša ti.* "Čisto prtv," je rekel veter "Nikoli ne vem, predno pride po vel je, kom os j grem. Če se nikjer ne ogreje ležim mirno io so morem pustiti okregiti od onih, ki me ribi jo in ne morejo pojmi! i, kje ostsjAm. Potem pride povelje, jez se pripeljem od za bodo in mo ram poslušati rahtvljiee onih, ki me pričikujejo od vzhoda." "To se vedi ne more rtvno zabavno," je rekli miš. "»trišno je," je tožil vihtr. "In glej... če ii solnee zdij ker naenkrat doifciili, nekje sijati, in če sije prav močno, potem moram bežati kakor besen, da som pravo Časno na mestu. Potem sem vihar in derem preko ^ morja in dešel. Drevje se podira, * strehe pre vrači m rsz hiše, ladje ee potipijtjo. Tedij me ljudje dolže * tračne ma lopridnosti in dsjo meni krivdo zi vse nesreče. In jež vender ni modrem ničesar za to." "P^ziiavaiu, dA je to budi usodi," jt rekli miš. "Ijlolnee. zasluži torej bree in ne ti." "IVev gotovo. AH solnee spo-št nje jo in gs molijo." "AH ne bi mogel kogs naprositi ds jim pojssni, kiko ji i stvsr jot" Tipiap "Kdo nsj bi bil tO?" jo vprašal veter in »tresel i glivo. "Govori «nkrst • pesnikom." ' "TO bi donti pomagalo I Misliš. ponoi da. Ce bi pripovedoval, da aeas le bore alulabnik, ki na povelje avojega gospoda begi od enega kon ea sveta na drugega, — kaj misliš, kaj bi potem bilo »z veraovf' Na tem bo nekaj mlet," je rekla zamišljeno miš. Kamo pazil Tam prihajajo lju dje iz cerkve. Poslušaj, kaj govore in videla * boš, da ne peetivs- Veter sa je skril za plotom, miš pa je knksls § izpajj^ lapuhovegs peresa, ko so ljudje šli mimo. Prišli sto psa t or jeva žena in meti Ud nega dečke, grišel je ribič, pričel je mlinar in prišlo je še mrfogo drugih. •Kako je z vsčitn 4ečkomt" je vprsšili pastorjeva žena. "Hvala," je rekla meti. "Boljša se, al| ssroo počasi. Pri tem ostrem vetru ne more,na prosto.", "Ah, ja, veter, veteH" je me nils jmat or jeva žena, "Pomislite ,.. v petek zjutraj sem obesila vse moje perilo na travnik. Bilo ja ču d«, lepo vreme, tak auk veter, ve ste. In potem je pričel tak viher, da mi je vse pokvaril. Samo sarr di tega zopernege vet rs- smo morali vse perilo oprsti še enkrat. "Oprostita, da še niale dobili moke," je rekel mlinar kmetu "Ni mojs krivda, nego , vetrovs Niti eHo uro se ne morete zanosi, nsnj." r"Veter je j hajnezanoaljivajši drug na sveto," je rekel brodar "Ce rsbtf vshodnika, deset proti eni' smeš itiviti, di pridi zapad nik. Če naj se vetar poleže, voje. Če naj veje, se poleže. Če hočeš miru, imoč vihar." Ljudje m šli dilje. — "To io retnični besede," je re kli jiblsnt. "V torek mi je veter vael vse moje fepe cvetov V j "Veter je noj večji zve*>aveta,' je rekel regrat. V sobote-je odkfto nil, poleteti i mojim semenoma t svet,"'----r; (Dalje prihodnji) X. Dostojevskij:- BESI • Roman v trak delih. PrMO Vladimir LaviUk.- (Dalje.) "Stavrogln. pride t"* je zdajci vprešil ftatov ia poglcdil kvišku, "(lotovo pride." "Hihel" Kpet sti molčsls minuto. Aitov se je zenlČlji-in rstdrsženo muzal "lu tisti vaš podli 'aveti snačaj'. ki ga nisem bolel tiskati, je natianjenf" "Je." " Dim n Azijcem zatrjujejo, da vam ga je Her-gen sem napisal v tlbura?" "Hersen stm." Hpet ata molčala par minut. Astov se je napo. sled vzdignil a postelje , "Spravite ae vunj ne maram sedeti akttpaj z vami," "že grem," je nekam veselo odgovoril Pjotr Stepanovič in naglo vetal. "Samo besedico le: Ki rilov živi zdaj menda Čisto hsm v svojem traktu, brez služkinje t" "Člato sam. Spri vite se) nič več nc morem ost sli i vsml v eni sobi." "Nu. lep il idij t" je veselo premižljsl Pjotr IMcpanovič, ko ji stopil ns ulico. ••Dober boš zve-čer. In prav tskegs te potrebujem, boljšfga si ne bi mogel želeti I Sam 'ruski Ikig' ml pomsgsl" VII. ' Mends je imel tisti dan mnogo akrbi In ras nih poti, pa tudi mnogo uspeha; .. tem je pričal aamoiadovoljnl izraz njegovejra obličja; ko je pri-šel tvečer točno ob leati uri k Nikolaju Vscvolo-davlču. Toda niso ga takoj pustili k njemu: Mav. riklj Nikolajevič ae je bil pravkar zaprl a Stavro. piimm v kabinet. Ta veat je mahoma prešinila go* ' sta A skrbjo; sedel je tik pred vrata kabineta, da poč.i k u gost n vega odhods. Hasgovor ae je allšsl, b' besed nI bilo moči ujeti Oblak ni trajal dolgo; limatu ae je začni tresk, ki iiut je aledll nenavadno glAean iu rezek krik ; takoj nato a., ae odprla vrata i Mavriklj Nikolajevič ar jc pokazal. Med ka kor smrt, ln »dfcd na f lih korakov mimo Pjntra Stapanoviča, ne da bi ffa opazil. Pjotr Stopa nov i«' je urno planil v kabinet. Ne morem ae ogniti poilmbn^aa pororila o t»»U krotkem svidenju dveh "t.k.ue««ev" — svidtnjk, ki bi se sdelo spričo dejanskih okolnoati nemngn. če, pa ae je vendar vršilo. Zgodilo ae je takole Nikolaj Vaetolodovič je , dremal po oltedu na »ofl v svojem kabinetu, ko smu je tAlekaej Jegarovič naznanil nepričakovanega gosta. Sllšeč njegom inte j, pr,>«>tied v»vga," "jO tem nI dvome." v '"rodi vedite: če jo pokličete makar tisto mU-nuto, ko bo stsls pred poročnim oltsrjčm, zapusti mene in vse ter pride k vam." , ™ . ^ "Izpred oltarja?" "In tudi pozneje." ."AU te ne motite f* , . J "Ne. Izpod neprestanega, odkritosrčnega in najpopolnejšega sovraštva do vae m vender vaak trenutek iskri ljuhesen in ... hlaanost.., najod-kritoerčnejša, najbresmejnejši ljubezen in — blaznost! Nar».l>e pa šviga izpod ljuheanl, ki*jo črtti Uto t ako resnično do mene, vsak trenotek naj-večje sovraštvo* Nikoli prej ai na bi Ml mogel m!-j» si it I vseh teh — metamorfos." } "Ali Vseeno, čudim ae. kako morete priti ran-1 polagat r roko l.iiavete Mkolajevnet Kaj Imate pravi« »do tega? Ali vaa je pooblaatilaf' Mavrikij Nikolajevič je temno pogledal in aa minuto poveail glavo. "To ao gole." jc Izpregovorll zdajci, "mešče^ valne in UMgoalavne lM*aede; prepričan aem. da razumete prav dobre vae. čeear nisem iarakol. Mg- • rl jc prilika um.-aina sa malenkostno kahenje? Ali vam še ni dovolj zadoščenje? (\mu treba razma zevati ln delati piko no I? Toda izvolite, nepravim JO, Če vam je toliko do mojega ponižan ja: pravice nimam, poohlaščenje ni mogoče; Lioareta Nikola-jevna ne ve ničesar: njen šenin je Isgubil vao svo-jo |«amet in je vreden blasniee, v dopolnile pa vam Ae sam prihajam poročat o tem. VI edini na vnem svetu ja morete storiti srečno, in jaa edini jo mo. rem.oaročiti« (Dalji prihodnji. Priporočljivo Zd prt' zdrav^jeitjli arbačlc« i| «MS#K b®le*ni- VprilJj* fA Mm^ leV^S. Via CkerUan A Aaaitaala..... j , . sr ■ pri dobrodošel Um, ki ie enojo nekaj na mu je č dolarjev. Naročiti ga na IIZ e I o d c n i Neredi Nervoznost. Nečista Kri h Slaba Cirkulacija devot desetin naših bolezni, trpljenja in mizerijo. Večina i bolezni se lahko hitro ublaži, če ao rabi čudodelno zdra-Nuga-Tone, ki povzroč« bogato, rdečo kri, močne Ir ovit ne ilvce, čvrste može in iene. Slabi žival ijo DR. F. J. KERN, U Clalr Ave. Clevalaa4 K OR. J. V. GRAHEK ZDRAVNIK. (Jradne tira so: 10$00 zjutraj - do 2:80 popoldne. 841 B. Oblo Btseet. Telefon Cedar 2888 M. B, PITTBBUBO, PA* - I- za On POOBLABTELM;' r"'| MtrA fKZNDU, že SC rojaka po celi Ameriki mora vaditi, kiko ie po-izdelujejo. Piši mu in gariali ivoja sadevo, pa ti bo naredil vsa pravilno, da ti na bo an g nepravil Njegoš nailov $rMflt.,BA, PitUburg, Pa. oKo< •: > (Advert.) lecaolalai -.............POŠLJITE TA KUPON SE DANES — National Uborstory, S. 701, 10U i. ulit« i .sa kar aillgSlllits , .o *' m ---- ..... Ooap« la cmpoSIAim. prvikrat t llvtjenju imau uko ueodno priliko kupiti nsjnovejt« vr.u «asrin^»l» kmeao u4.Ua* ki gh bo veakdo ob-1. da u ponudb« voljo le a« te meeof. torej eo poalailto te priliko. Nikdar vom no bo tal..'v ' 1 • ne osktevašio nobonec« donorjo t nsprod. PoAlJito aamo Sfte » Minili anamkoh. var eo bo npoiteveie kot dol noelsilte. o>telo evote pte-4ate kadar m vam prinoao uvrlnja is : r.■' 1r. ij3wtw *;. Pilite »o daneat UNION SALES COMPANV, Dopt. 114 s7s w. Slillei ii St.. Ckicafo. is. ČUDOVITO DOBRA PIJAČA. Cardala Blos js krisUlisIrano ave is grozdje in sladkor. Be raztopi v vodi in nsprsvl selo okusno pijano. Cordoia Mas sa lahko kupi vsak čaS. Izberite si od sledečih o-kueov. IU so enaki KATAVBI, MU8KATELU, KLARET, TOKAJ, PORT, GRAPE, SAUTERNE, ABRRI, KONKORDIJA in ANGE- Kns kocka dovoli sa 1 gsl. stane........g 1.6« V -J K" ssbojček It kock mešanih stsns...... 16.00 v Pošljite a naročilom Moneg Order sU po getov denar v priporočenem pismo na naslov: American Fniit Products Co^ 1100 Ws.tin.lM.«. Buildint PITTSBURGH. PENNA. Zrno do zrna - pogača, kamen do kamna - pnlafa* VloiiU Vn* denar v sigiiumo banko in aavarujt« se s tem pravočasno » Vašo ataraat Na vloge pri naa plačujemo do dmlnjega 4% "apecial intereat aocoonr (posebni obretttni račun). Vloge ao usigurane z najboljšimi bondi Državno nadioratvo! Vlagatelji i«ven New Yorka, kateri hočejo napraviti redne mesečne vloge nam BftTMUjejo denar po polti; za prvi oolo« izdamo knjižico, katera bi na P *** v P0**11't€r 1° P° ponetnem obrestnem pripisu pošlje-mo v pregled. „ FRANK 8AKSER STATE BANK. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. S2 CORTLANDT STREET -t. ... NEW VORK. N. V.