THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KAl^OL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAIL
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN
SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No/ 54.
CHICAGO, ILL., TOREK, 20. MARCA — TUESDAY, MARCH 20, 1928.
LETNIK XXXVIL
USTANOVILA SE JE ORGANIZACIJA, KI IŠČE ODJEMALCEV ZA ILLINOIŠKI PREMOG. — OPERATORJI SMATRAJO PREMOGARJE ZA STROJ. — NESREČA V CANTON, ILL. — LEWIS ZA JACKSONVILLSKO LESTVICO V ILLINOIS.
OČE BIVŠEGA PREDSEDNIKA HARDINGA.
Springfield, 111. — Illinoiški
I'i'cmoK za državo Illinois! Čemu Iji v državi Illinois naroče-vali premog iz drugih držav, ko tfa lahko dobijo v svoji državi. Ustanovila se je organizacija "Boost Illinois Coal", katere delegati, 200 po številu ivseh krajev države, so se šolali skupaj na banketu, katera je priredil na čast gostom District" No. 12. A. C. Lewis " Iiil izvoljen enoglasno predalnikom permanentne orga-lizacije in Hugh R. Gainv, tr-rovec iz Gillespie .je bil izvoljen tajnikom.
Delegati so sporazumno klenili, naj se imenuje enega remogarja in enega trgovske-;i zastopnika iz vsakega o-rožja v državi, kjer koplje-• premog, ti l j i kot ravnatelji •delovali pri izvrševalnemu liboru. Organizacija se je u-unovila radi tega. ker neka-f »i veliki odjemalci premoga ; u*očajo istega iz drugih držav, da se jih pregovori, da bo-lo »odpirali to podjetje v svoji državi.
A ko se bo doseglo, da bodo \>i illinoiški odjemalci premoga šli na roko Članom zgoraj omenjene organizacije, se bo
TIROLGI POD TRDO ITALI: JANSKO PETO.
Fašistovska naloga je uničiti vsako sled nemške kulture na Tirolskem. — Nemci pri-morani zapuščati rojstno grudo. — Južna Tirolska največ trpi.
Dunaj, Avstrija. — Znano
je, da manjšine pod fašistov-sko vlado neizmerno trpe, kakor pod nobeno drugo vlado na svetu. Te dni se je mudil na Južnem Tirolskem Larry Rue, poročevalec chikaške Tribune, kateremu je bilo na tem, da bi sam videl, koliko je resnice na pritožbah Avstrijcev, ki so prišli po mirovni pogodbi pod peto italijanskega fašizma. Rue je rekel, da med vsemi manjšinami Nemci na Južnem Tirolskem največ trpe. Fašisti so se zakleli, da bodo v doglednem času izbrisali vsako sled nemške kulture, katera se dobi v rekordih zgodovine, pred 1300 leti. Kar se je bilo bati, se zdaj očividno dogaja, namreč, da si Italijani osvajajo ozemlja pridobljena po mirovni pogodbi in izpodrivajo domačine. Itali-
KRIŽEM SVETA.
Slika nam predstavlja Dr. George Hardinga (desni), očeta bivšega predsednika Hardinga. Te dni je odpotoval v spremstvu Gen: M. O. Terryja, ki je v pokoju (levi), v Panamo.
ANGLEŠKI ČASTNIKI ŠTRAJKAJO:
;0B GROBU DEMOKRACIJE V ITALIJI.
naimania trikrat vec illinoiske-t . . v , ., ..
, . .	Ma hoče teritorij, ne pa prebi-
ga premoga porabilo, kakor se L	„,. , . ,	_.
.'■a sedaj.
William G. Warden, pred-
MMinik ravnateljskega odbora
• »d Pittsburgh kompanije, je I »red senatnim pododsekom v Washingtonu, kjer je bil zasli-;;n rekel, da on vidi v premoga r ju isto, kot v stroju. Torej ne smatra premogarja, ki krivi hrbet pod težkim delom glo-'»rtko v jami, človeka, sebi enakega. temveč ga smatra za si roj.
V	Canton, 111., v Country majni na Summum je ubilo Peter Guliiamsa; njegov 10 letni sin, je pa zadobil težke poškodbe, a je upanje, da bo okreval.
V	Herrinu je umrl John Watson, v starosti 71 let, najstarejši majnar v Williamson County. V Ameriko je prišei leta 1880 in je delal po illinoi-ških majnah do leta 192:1, koj^ je zadobil v jami poškodbe in postal za delo nesposoben.
Washington, D. C. — L. Lewis, unijski predsednik je izjavil, da ko 1. aprila poteče pogodba, po kateri se je doseglo premirje, lahko operatorji nadaljujejo z obratovanjem, in sicer po jacksom ill-ski plačilni lestvici. V državi je zdaj 20,000 premogarjev zunaj. Število teh se pa bo drugi mesec pomnožilo, vendar ni misliti nato, da bi se z delom popolnoma ustavilo. Lewis trdi, da so tukaj znaki, po katerih se lahko sodi, da se položaj illinoiških premogarjev boljša. V Illinois je danes zaposlenih 60,000 majnarjev, koliko teh bo še ostalo na svojih mestih po 1. aprilu, ni znano. Lewis trdi, da kompanije, ki so obratovale po jacksonvillski plačilni lestvici, so delale z dobičkom. Torej ni vzroka, zakaj bi se po stari pogodbi ne nadaljevalo z obratovanjem.
valstvo. Tirolci, domačini so [primorani zapuščati rodno grudo in iskati kruha drugje. Kjerkoli se umakne kakšen domačin, takoj prevzamo njegovo farmo ali obrt, Italijan. Italijanske oblasti pa tudi skrbijo za to, da svet ne bi izve-|del, kaj počenjajo z domačini. Rue je rekel, da je težko izvedeti resnico o položaju, ker si nihče ne upa pritoževati. Kar mrgoli tajnih policistov, ki lovijo na ušesa, kaj pripovedujejo domačini tujcem. — Vsako nasilje pa traja le nekaj časa, tako ne more več iti da-lje.
-o-
KOMITAŠI OBSOJENI NA SMRT.
Admiral in dva mornariška častnika suspendirana. — Do nemirov je prišlo, ker admiral ni pustil, da bi ladjo spremljala "jazz" godba.
London, Anglija. — Prepir je nastal med častniki na bojni ladiji Royal Oak, kjer so i-meli "party" in zahtevali "jazz" bando, katero jim pa podadmiral ni dovolH. Častniki so se uprli, posledica tega je bila, da sta bila dva častnika

Giolitti dvignil glas proti Mus-soliniju, ki je pokopal demokracijo v Italiji. — Ministrski predsednik ni rekel besede v zagovor.
Rim, Italija. — Čitali smo mnogo o oblastnem postopanju italijanskega ministr. predsednika Mussolinija, le malo pa, da bi mu kdo nasprotoval. Razlogov za to je dovolj. Glavni bo ta, ker je v fašistovski lta-
in podadmiral suspendirani. \ liji tudi pritoževati se prepovedano, in, kaj pa bi pomagalo — Mussolini je vlada, on je vse-. Za pritožbe zatiranih se nihče ne zmeni.
—	Washington, D. C. — Swing-Johnson Boulder predlog za zgradbo jeza na meji Nevada-Arizona in otvoritev vseameriškega prekopa iz Colorado reke v Imperial dolino je bil v poslanski zbornici sprejet. Za kritje izdatkov se bo dovolilo $125,000,000.
—	New York, N. Y.—Frances Alda, operna zvezda, soproga Giulio Catticasazza, ki je vodja Metropolitan operne družbe, stara I I let, bogataši-nja, trdi, ker nima nobenega otroka, se ji zdi življenje pusto in prazno. Izjavlja, da bo vzela za svojega siroto, bodisi dečka ali deklico. Ta otrok bo gotovo srečen in preskrbljen za življenje na tem svetu !
—	New York, N. Y. — Trdijo, da v petdesetih letih ne bo več nobene divje zveri v Afriki. American Museum of Natural History je zapečatil in dobro shranil 200,000 čevljev filmov, katere bodo v kino glediščih kazali šele po petdesetih letih, da bodo naši potomci videli, kakšno je bilo življenje v pragozdih.
—	Scranton, Pa. — Joseph Kameniskev, star 2'* lot-, je " strelil Dr. Geralda Kelley-ja. Morilca so prijeli kmalu na^o v nekem gledališču, izpovedal je, da je zdravnika zato umoril, ker je on vzrok, da so mu morali odrezati nogo.
—	Moskva, Rusija. — Delegati, zastopajoč štiri in petdeset narodov, so prispeli v Moskvo, da prisostvujejo četrtemu kongresu rudeče internaciona-le delavskih unij.
TRUP S4N°AT0VRŠJU.
Iz Jugoslavije,
NOVA NAPREDNA SMER V NOTRANJEM MINISTRSTVU. — UPRAVA NAJ SLUŽI NARODU. — RED, MIR IN ZAKONITOST TEMELJNE ZAHTEVE.—DRUGE ZANIMIVE VESTI.
To se je dogodilo, ko je ladja križarila po Sredozemskem morju. Zadeva še ni končana in je v rokah admirala W. C. Bridgemana, prvega lorda pri admiraliteti.
-o-
IZSILJEVALCI V DE-TROITD.
Belgrad, Jugoslavija. —
I Štirje macedonski revolucionarji, ki so bili spoznani krivim umora jugoslovanskega generala Kovačeviča v Istipu, so bili obsojeni na smrt. Umor ie bil izvršen 19. sept. 1927. Drugi zavezniki revolucionarjev so bili obsojeni na zaporne kazni od pet do pet in dvajset let ječe.
-o-
HICKMAN PRIZNAL UMOR LEKARNARJA.
San Quentin, Cal. — William Edward Hickman, ki je bil obsojen na smrt radi umora Mariane Parker, je izpovedal, da je on ufhoril drogista C. Ivy Tornsa in je njegov tovariš, sedemnajstletni Welbi Hunt, nedolžen. Za umor Tom-sa sta bila obsojena Hunt in Hickman v dosmrtno ječo. Hickman bo obešen 27. aprila 1928.	^^ |
V Detroitu so banditi ugrabili bogataša, zahtevajo $10,000 odkupnine. — Policija in detektivi na delu, da bi izsledili storilce.
Detroit, Mich. — Policija in detektivi Grosse Pointe so na delu, da bi izsledili bandite, ki so ugrabili premožnega lastnika hotela, Jamesa E. Halla, starega 54 let. Odkupnine zahtevajo $10,000. Policija je mnenja, da je Hali padel v roke bandi, ki na podoben način izsiljuje denar od premožnih ljudi. Kmalu po ugrabitvi Halla, je bila policija obveščena, da je. neznanokam izginil tudi lastnik gostilne z mehko pijačo, James L. Shumway.
Halla so odvedli na ta način, da sta prišla k njemu dva moža, ki sta se izdala za detektiva. Hallova žena je bila v sosedni sobi in je slišala, da sta moža rekla Hallu, naj gre z njima na policijsko postajo, kjer imajo zaprtega nekega moža z imenom Pettersori, da bo videl, če ga pozna, nakar bo
Te dni se pa je oglasil sivolasi starček, 86 letni italijanski državnik, Giovanni Giolitti, bivši ministrski predsednik. V parlamentu, osrčju fašistovske Italije, je govoril ob grobu ita- j lijanske demokracije in obdol-ževal Mussolinija kot ugonobi-telja iste. Mirno, tiho so poslušali sovražniki, Mussolini je zrl pred sebe z nagrbančenim čelom, a ni rekel besedice v svoj zagovor. Ko so se fašisti do dobra zavedli, da lete Gio-littijeve mirne, a ostre besede na rovaš fašizmu, so se posme-hovali. Gioletti pa se ni zmenil, temveč nadaljeval z napadi na rušitelje svobode. "Taka vlada ne reprezentira naroda"'. Tako je dejal.
Provincetown, Mass. — 17.
decembra, kakor je bilo poro-čano, se je potopil podmornik S-L V soboto so trup podmor-nika dvignili, v katerem so našli še osem trupel ponesrečenih pomorščakov. Dva in trideset trupel so rešili iz vode že poprej.
rusko-nekSkTodnošaji
lahko takoj odšel domov. Dve uri nato prideta dva druga "detektiva" k Mrs. Hall in ji izročita listek, na katerem jo mož obvešča, naj gre takoj na banko po $10,000 in ga odkupi. Kali se je vrnil naslednji dan, a zopet neznanokam izginil. Pravijo, da je pobegnil,
Med Rusi in Nemci je nastalo nesoglasje. — Rusi bi radi dobili novih kreditov. — Nemški interesi za ruski trg niso več taki, kot so bili.
Berlin, Nemčija. — Kakor znano so v teku ekonomska pogajanja med Nemčijo in Rusijo, radi katerih pa je prišlo do nesoglasja, kar pa nima političnega pomena. Napovedano j* bilo že poprej, da se bodo pogajanja prekinila 20. marca. Že več tednov se nemški ekonomisti in člani vlade govorili o tem,, da pogajanja ne bodo tako vspešna, kakor se je prvotno domnevalo. Rusom gre v prvi vrsti za to, da bi dobili od Nemčije nova posojila. Nemški interesi pa za ruski
ne da bi plačal odkupnino. Po, trg niso več taki, kot so bili. drugih vesteh je pa žena dala Lansko leto so Nemci veliko zahtevani denar. Izsiljevalci kreditirali Rusiji, izkazalo pa
so skupno od žrtev dobili že $300,000 in najmanj šest oseb so umorili, ki se niso pokorile ^zahtevi, da bi plačale odkup-
se je, da niso pri tem nič pridobili; z Rusi niso imeli dobička. To pa je baš povzročilo, da so Nemci postali napram Rusom
mno.
_' hladnejši.
Izjava dr. Korošca.
Belgrad, 25. febr. — Notra-I nji ministr dr. Anton Korošec: je danes sprejel v svojem ka-( y	binetu časnikar-]
je in jim dal!
I
sledečo izjavo:j "Sprejemajoč resor notranjega ministrstva, i b o m delal z j vsemi silami na I to. da se nada-j I ju je in uresni-' či stremljenje
za zbol jšanje in '
i
konsolida c i j o i naše notranje' Dr. A. Korošec u p r a v e tistih '
mojih predhodnikov, ki so se brigali za to in v tej smeri delali. V kolikor je pravni red odvisen od notranje uprave, boj moja glavna skrb, da se za-' koni spoštujejo in izvršujejo.! Mir. red in varnost, osebna in materialna, bodo zaščiteni. Posebno skrb pa bom posvetil na-' si južni Srbiji, chi iaiu gorim rušenje javne varnosti.r
Posebno pozornost bom posvetil uradništvu poverjenega mi ministrstva. Nekvalificirano uradništvo bom odstranjeval' iz službe tam. kjer ga bo mogoče nadomestiti s kvalificiranim, kolikor bom imel kvali-! ficiranega naraščaja. • Stojim na stališču, in v tej smeri bom! izdal najstrožje odredbe, da morajo uradniki v pisarnah in v službi poznati samo zakon, ne glede na to, kako so organizirani strankarsko in politično.; Izven urada se imajo obnašati, ne kot dobri strankarji. nego. kot kulturni in izobraženi ljudje, prijatelji vsega ljudstva., Uradništvo mora biti uslužno, in vljudno. Službo mora vršiti z vso resnostjo, ki jo zahtevaj zakon in avtoriteta državne oblasti. Jaz bom svoje uradnike varoval in skrbel zanje, če so dobri, pošteni in marljivi. ( Ce pa se bodo pregrešili zoper zakon in proti službi, bodo ne-t usmiljeno kaznovani. V svoje' uradništvo bom imel zaupanje.
Uradništvo je dolžno podpirati in prožiti svojo polno podporo vsem stremljenjem, ki gredo za tem, da se ljudstvo! dvigne kulturno in gospodar-1, sko in da se mu pomaga. Če bi. mu ne bilo mogoče, s takšnim j stremljenjem postaviti se na1 Čelo, pa lahko od njega pride iniciativa in podpora: da se vidi, da hočemo delati in da delamo na vsestranskem napredku. Vse, kar je konstruktivno, se naj podpira, kar je destruktivno, naj se odstranjuje s krepko roko. Uradniki morajo biti najboljši prijatelji ljudstva in ga v njegovi nesreči podpirati.
Zahteval in odredil bom, da se mora uprava izvrševati natančno po zakonu, da mora biti objektivna in uspešna. V tem zmislu bom izdal posebne odredbe.
Glede orožništva se ne sme izgubiti iz oči, da je njegova služba težavna, naporna in zvezana z nevarnostmi. Ce svo-
jo službo opravlja vestno m zakonito, ne bom nikomur dovolil. da ju ponižuje in žali. Vsak izpad v izvrševanju službe se bo strogo kaznoval.
Ne vem, kako se it1 moglo reči. da sedaj nastopa nekak režim filavnjače. (Havnjače niso reformirali listi, ki jo sedaj napadajo. Pod njihovimi n:i sledniki pa ji* nastopilo savno zboljšanje uprave. Nadejam se. da se bo tudi nadalje v tem zmislu zboljševalo. To bo mo* ja gla\na dolžnost."
Inozemska kritika nove jugoslovansko vlade podčrtav?«. da je dr. Korošec, znan parlamentarec z Dunaja, kot prvi ne-Srb jn-išel kot minister \ notranje ministrstvo. ("Jlasila krščanskih socialnih ljudski?: strank podčrt šivajo njegovo svojstvo kot šefa slovensko ljudske stranke. Značilnfr- je vsekako. da vidi veliki inozemski tl<k v novi vladi znake vid ne konsolidacije jugoslovanska
-o--
Stol etna smreka.
Oermaška graščina je prodala lesnemu trgovcu jr. Francu Kanducu z Brega pri Litiji velikansko preko 10 ni visoko, nad 100 lot staro smreko. 1'ri podiranju, ko je smreka padala. je zagrnirlo s tako silo. da se je njen vrh vdrl \ zemljo (i m globoko. Tudi v graščinskih gozdih so že zdaj'take orjaške smreke prava redkost. Kos metrov dolg — je prodan v Trst. Senzacija je bila. ko <e je ta kolos peljal s 8 konji skozi Litijo, s strahom so zrli na škripajoči leseni most, toda stari junak je vzdržal. Krcelj so naložili na tri železniške vozove.
-o-
Na poli od svatovščine domov zmrznila.
Kmetica Bara Radakovičeva iz vasi Krim I je pri Karlovcu je bila na neki ženitovanjski gostiji, kjer se je precej napila. Na poti domov se je hotela, u-frujena od alkohola in dolge poti spočiti. Našli so jo naslednjega dne zmrznjeno.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din ........................S 9.35
1.000 Din _______________________ IS.40'
2.500 Din ___________________ 45.75
5.000 Din _................ 91 00
10.000 Din ..................... 181.00
100	Lir ......................;....« 5 on
200	Lir ............................ 11.50
500	Lir ....................... 27.75
1000	Lir _________________________ 54.50
Pri večjih svotah poseben popust.
Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po poŠti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovite na:
ZAKRAJSEK & ČEšARK, «5 W. 42nd ST.. NEW YORK. H. %
"N.
Itru 1

AMEjRIKrANSKI SLOVENEC
_ -- ^^ - - — ■ -

Torek, 20. marca 1928.
frrl in najfttarejii iIoTtuki lisi
S Ameriki ^ Uvtnorljaa lata 1*1,
Izhaja nak dan rama aed«lj, po-|wdeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
FDINQST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva m uprave: ift** 22nd St., Chicago, IU. Telefon: CANAL Q09I i . i Naročnina:
Za celo leto____$5.00
ga pol leta -- 2.50
Za Chicago. JEanadoj in Svrppo:
Za celo leto _i__-$6.00
Za pol leta -- 3.00
The First end the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1SU.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address o! publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
~ Phone: CANAL 0098.
.$5.00 . 2.50
Subscription:
For one year -----------
For half a year -
Chicago. Canada and Evrope:
For one year ___ __$6.00
For half a year---3.00
POZOR:—Številka poleg vašega naslova na listu enači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 0 tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-aiitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu |e čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov m«dniitvo ne vrača.	__
Entered as second class matter November 10, 1925. at the post office at Phicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Vmešavanje v druge države.
nja iz Rima, da v Italiji razen Italijanov ne eksistira noben narod. Italija gre naprej. Začela se je- vmešavati v notranje zadeve sosednih držav in pri njih vlagati proteste. To je novum ne samo v manjšinskem vprašanju, ampak v politiki sploh. To je pa tudi kal ogromnega vznemirjenja, kal resnih diplomatskih konfliktov. Proti temu moramo ne samo protestirati, ampak iskati zunanje zveze, da se v interesu miru napravi italijanskemu izzivanju konec.
Nova vlada v Belgradu bo brez dvoma podvojeno obračala svojo skrb trpeči slovanski manjšini v Italiji in čuvala dostojnost — ponosne diplomacije!
DODATNO POROČILO POMOŽNE AKCIJE V CHICAGO ZA REVNE SLOV. PRE-MOGARJE.
Chicago, 111.
V št. 31 Amer. Slovenca so bili pomotoma izpuščeni: obleko daroval Mr. John Gottlieb; zaboje darovala za pošiljanje obleke Mr. Frank Banich in Poleg enakopravnosti delavskega razreda, socialno-poli- Mr. John Gottlieb. Kovcrte, ki tičnih sprememb, je splošno-politično največja posledica sve-jso bile narejene v ta namen in lovne vojne popolna narodna zavest in z njo združeno lezenje ■ so bile razdeljene v cerkvi sv. po samostojnih narodnih državah. Z ožitvorjenjem teh na- Štefana 15. jan., je naredila rodnih držav pa je šla vzporedno v evropski politiki težnja po brezplačno tiskarna "Amer. enakopravnosti vseh, malih in velikih državnih zajednic, hkra- Slovenca".
ti pa se je uveljavil princip nevmešavanja v notranje zadeve Stroški: $250.00 poslano v svojega soseda Več kot značilno je, da je celo uradna nem-: La Salle, 111., na gosp. župnika
župnije sv. Roka, in 940 funtov obleke na tajnika poslovne akcije Mr. Antona Kastigarja, 1146 Seventh St., La Salle, 111.
$50.00 poslano na Mr. John Pintarja, 17 Linn Ave., Bur-gettstown. Pa., tajnika tamoš-njega urada za revne premo-garje, in tri zaboje obleke.
$36.52 poslano na Rev. A. Modra, župnika župnije sv. barbare, Bridgeville, Pa.
$22.42 pošiljalni stroški in stroški v zvezi s pošiljanjem. Skupnik dohodkov ..„.$358.94
Skupnih stroškov ........ 358.94
Prisrčna zahvala vsem darovalcem ! Zahvaljujemo se v imenu revnih premogarjev. Bog vam povrni stotero! Odbor za pomožno akcijo: Rev. Ans. Murn OFM., preds. Frank Primožič, tajnik, Leo Jurjovec, blagajnik.
-o-
ŠUBELJNOV KONCERT.
New York, N. Y. Veliko petja in glasbe je v New Yorku, za vsako uho in vsak okus, a malo, sorazmerno premalo — umetnosti. In še ta se skriva v le njej posvečenih hramih. Širše občinstvo se pa dren j a po vadevillih, ki-
ška politika, v svesti si madeža krivca na svetovni vojni, ta preokret priznala in s starimi metodami popolnoma pomedla. Politiki, ki so spoznali duh časa, ki svojo politiko stavijo na tla skušenj in celih dob v bodočnosti, ki čutijo v sebi odgovornost za mir in vojno ne samo lastne, ampak tudi sosednih držav, so vsaj oprezni, kadar se začne vprašanje kake intervencije in protestov, so postavili Viljemov vzgled, ki je v nekem razgovoru z angleškim časnikarjem dajal nauke Veliki Britaniji, iT muzej prošlosti, tla se nikdar več ne povrne. Občutljivost, zavest lastnega, a posebnega življenja je namreč eden glavnih znakov povojnih, starih in novih držav in prav je tako.
Ne mislimo se spustiti v nikako jeremijado, če trdimo, da .ie Italija redka izjema, ki hoče igrati v koncertu evropskih narodov neko posebno vijolino, ki poje staro pesem nadvrednosti enega naroda po vzgledu Friderika in Viljema. Hočemo le pravočasno opozoriti na poslednji razvoj njene raznarodovalne politike, ki se ne smeje v obraz samo splošnemu evropskemu toku v narodno-manjšinskem gibanju, ampak sega celo v notranjost drugih držav in grozi z — intervencijo. Italijanski poslanik na Dunaju je radi govorov svobodno izvoljenih svobodnih poslancev, ki so parlamentu še enkrat predočili težko bol narodnih manjšin v Italiji in pozvali vlado, naj, če obstoja sploh še kako sredstvo, pomaga sinovom iste krvi v podjarmlje-jiih bivših avstrijskih krajih, vložil pri dunajski vladi protest...
Hladnokrvno in zavestno poudarjamo, da tako ravnanje italijanske vlade ne more dobro končati.
Prvič: Italijanska politika v narodnomanjšinskem vprašanju je danes unicum v Evropi in na svetu sploh, bije torej v obraz splošnemu svetovnemu prepričanju o vrednosti narodov in njihovem prebujenju. Vzela si je'za vzor pruskega Friderika, ki je z istimi metodami koval v verige Lužiške Srbe, raz-narodoval otroke že pri krstu z dvojnim imenom, uničeval in prodajal zemljo Germanom ter zapisal na svoj prapor: Iztrebljenje! Toda Italija pozabi pri tem, da je med časom Fride- no dvoranah in revijah
rika in 1928, ko se je celo sama začela narodno probujevati šele v 19. stoletju, bistvena razlika, da je danes narodni moment morda sploh najglavnejši v politiki Evrope Zato so se nadalje morale še vse države, kjer bivajo narodne manjšine, sprijazniti z bolj ali manj ugodno rešitvijo tega vprašanja. Nemcem ob Volgi so dali sovjeti samostojno republiko. Danska manjšina v Nemčiji ima vsaj svoje učitelje. Lužiški Srbi % saški provinciji se lahko poučujejo v materinem jeziku, vsaj fakultativno. V Češkoslovaški so Nemci tako rekoč sestavni del republike, Madjarom pa se v vsakem oziru tako dobro godi, da sami protestirajo proti Rothermeru in budimpeštanskim fevdalcem. V Jugoslaviji radi manjšin ni bilo očitkov od druge strani razen od — italijanske ! Pogajanja se vrše med Madja-ri in Romuni, med Nemci in Romuni o položaju manjšin. In celo maršal Pilsudski je sprevidel, da manjšinskega vprašanja enostavno ne bo spravil s sveta, če manjšin ne bo zadovoljil. Nočemo posebej pokazati na irski vzgled; omenili bi še da je <- Estonski bil manjšinam poverjen celo mandat za sestavo vlade. Z eno besedo: V dobi največjega probujenja narodov manjšin ni mogoče spraviti s sveta !
Italija hoče kljubovati vsemu! Uradna agencija nazna-
Slovenci smo bili to pot srečnejši. Doživeli smo koncert v najvišjem pomenu besede. — Tone Šubelj, bariton kr. opere v Ljubljani, nam je natočil v eni uri ir\ pol zvrhane mere čiste pevske in glasbene umetnosti, tuje in domače, moderne in večno mlade narodne. Uživali smo vsi: ki so se s študijem kdaj vpeljali v umetniško pojmovanje in oni, — in menda nič manj, ki jim je slovenska zemlja in slovenska mati vlila gorke ljubezni do petja in glasbe.
Ker Šubelj je dorastel umetnik. pa vepdar ves naš, ves pristen slovenski. Marljivost in
neprestano učenje sta stopnje- jmeriki, tembolj ker poje v še-vala prirojeno mu nadarjenost stih jezikih.
do izrednih umetniških višin. Zato ima Šubelj še veliko bodočnost kjerkoli bo nastopal.
Newyorski Slovenci so pokazali zrelo umevanje za našo mlado umetnost z onstran morja. In tako je prav! Saj nas tako redko obišče pravi umetnik, da že več ne vemo, kako se razvijajo onstran v stari domovini. Zato je bila nabito polna dvorana in veža povsem naravni odjek tistega velikega pričakovanja in upanja, ki ga imamo v našo umetnost doma. In Šubelj je zvrhano zadovoljil vsa pričakovanja. Že pri prvi pesmi je osvojil vse poslušalstvo ter potegnil za sabo, ozir. dvignil k sebi srca in duše, se nato ljubko poigraval ž njimi, z boljo in veseljem, s tugo in z otroško razigranostjo svojih skrbno izbranih programnih točk. Ravno v tem se nam je pokazal Šubelj kot zrelega, dovršenega umetnika. Z njim smo zasanjali sentimentalne Pavčičeve "Cvetne sanje*, s katerimi se nam je predstavil, pa se takoj zresnili z občudovanjem visoke tehnike, s katere nam je podal zelo kočljivo balado "Pevca Toma". Vilharjev "Mornar" je bil zopet ves naš in je ganil do solz.
Še globlje pa nam je posegel
v	razmehčana srca s svojimi narodnimi pesmi. Menda smo čutili vsi eno. Šlo je iz srca do src. Mehki "Zagorski zvonovi" in "Megla u jezeri" v Pavčiče-
vi	opremi ter liedosežna koroška "Gor čez jezero" v Ravnikov! izdaji so bile kakor žive sanje z domačih tal, kot košček neba, ki se nam je utrgal tam iznad Triglava in nam objel dušo v nedopovednih čustvih in spominih. Skoro vsem so blestele solze v očeh, videl sem •sorojaka, dolgoletnega pevca,
ki se je naslonil na mizo in pla-kal kot otrok . . .
Šubelj novo umetniško dovršenost pa smo začutili še bolj v opernih točkah, "Rigolettu" in "Seviljskem brivcu", -ki so vžgale občinstvo v pravi vihar navdušenja in občudovanja. — Jako razvita višina, prekrasna izgovorjava teksta, dramatična nadarjenost in izborna tehnika so poleg mehkega, liričnega čuvstvovanja njegove posebne vrline.
Je tudi specialist za otroško pesem, kar smo z veseljem spoznali v Musorgskega "Ho-paku" in "Kikiriki", katere nam je navrgel. V tej smeri bo našel še hvaležnega polja v A-
■ a 1 11 -V ■'■.■. »■ i'-' - 1
Tone Šubelj je žeL v New Yorku popolen uspeh. Razodel se nam je velikega umetnika izrednih zmožnosti. Čujemo, da bi ga tudi v drugih naselbinah radi čuli. Ker ima še nekaj tednov prostega časa, predno nastopi svoj ameriški angažma, naj se poklicani faktorji podvizajo. Vse naselbine bi ga morale povabit. Pevska in kulturna društva so naravnost poklicana, da prirede vsaj en Šubeljnov koncert v svoji naselbini. Povabite tudi druge narodnosti, da čujejo resničnega slovenskega pevca-umetni-ka. Pa svojo lastno mladino pripeljite! Boste videli, ne bo je več sram reči, da je otrok — slovenskih starcev!	I.H.
RED*
Uganka štev. 27. — Kaj lahko vsak človek vidi, če slučajno slep pa otiplje, Bog, ki je pa vse mogočen pa ne more? Kaj je to? — Tisti, ki ga bo sreča objela izmed onih, ki bo^ do to uganko pravilno rešili bo dobil bokso čokolade. Uganko stavi Frances Zakrajšek iz Cle-velanda. Rešitev bo priobcena okrog o. aprila.
Uganko štev. 26.
Math Stetanič, Bradley; Agnes Suha-dolnik. Ko. Chicago; Ana Konečntk, Morgantown; Matilda Skrenec, Sheboygan; Skrinar Olga, Sheboygan; Frances Lindič, Cleveland; Mary Kapuc. West Allis; Mary Želcznikar, Barbcrton; Ana Horvat, Jolict; Marija Kambie, Girard; Helen Leskovic, Kenosha; Johana Mlakar, Sheboygan; Helen Ambrožič, Milwaukee; Karoli-na Hrovat, La Salle; Mrs. Bajitk, Ottawa; Frances Milavc, Sheboygan; Mary Bernot, Sheboygan: Ana Jane, Chicago; Frances Jc-rina. Chicago; Frances J. Drasler. No. Chicago; Anton Sterk. Sheboygan; Antonija Dcn-sha, Chicago; Julian Gerl, Jolict; Ga-briela Barbuck, Sheboygan; Antoinette Bogolin; Ana Britz, Milwaukee; Miss Repenšek, Sheboygan; Jennie Yerhovec, Cleveland; Anna Rogel, Cleveland; Titka Rejc, Detroit; Ludvik Janežič. Chicago; Štefan Kovač, Cleveland: John Medved, Detroit; Frances Kuhar, Oglesbv; Frances Svete. No. Chicago; Anton Žagar, Jolict; A. Kostanjevec, West Allis; so pravilno rešili: Steve Leaza. Chicago; Albina Kavčič.
KAKO SE IMAMO NA SEJAH DRUŠTVA SV. CIRILA
IN METODA V CHICAGI?
Chicago, 111.
V Chicagi imamo baje nad 30 slovenskih društev. Vsa so dobra in hvalevredna. Ampak ne verjamem pa ne, da bi se na sejah drugih društev tako iz-borno imeli, kakor 'se imamo na sejah društva sv. C. in M. št. 38 ZSZ. Na naši zadnji seji, ki se je vršila 14. marca, smo zopet sprejeli nekaj novih članov v našo sredo. Predsednik sobr. Leo Jurjovec je vodil sejo prav mojstersko, kakor kak senator. On je tak j cel politikar in se na take stvari izborne razume. Res. kar prijetno je biti na taki seji. Ampak glavna stvar je šele prišla, ko se je seja končala. Sobr. predsednik je navzočim prav skromno naznanil. da je prinesel seboj neke vrste posodo in v njej pa neke vrste pijačo, ki se napravi iz nekega ne*vyorškega sadja.. Njegov sinček pa je prinesel v dvorano neko bakso, podobno baksi od čevljev. Mislili smo si, fantiček bo imel nove čevlje, j Ko pa" njegov oče odpre bakso, pa zadiši po dvorani po Kre-meščevih klobasah. Te te. šen-taj, gorke so bile, pa sveži ržen kruh zraven, še danes imam skomine po njih. Sobr. predsednik je nas povabil, da naj gremo pomagat spraznit dotič-no bakso in verjemite, dvakrat nam ni bilo treba rečt. Spraznili smo bakso, pa tildi sobr. Jurjovčevo galonco. Že tri mesece me ni bilo na seji, zdaj pa sem naredil trden sklep, da nobene'seje ne zamudim. Seveda v tem veselem krožku smo pa tudi sklenili, da bomo na prihodnjo sejo pripeljali vsak enega novega člana. Rojaki, ena sama taka seja je vredna več, kakor ves asesment, ki ga plačate v enem letu. Zato le vsi v društvo sv. Cirila in Metoda! Naša prihodnja seja se vrši v sredo, 11. aprila. Kar k zdravniku pojdite, da vas preišče in povejte, da hočete pristopiti k društvu sv. Cirila in Metoda, kjer. so lušne in vesele seje, da se človeku kar srce smeji. Ako ste le "taublih", pa bomo vas z obema rokama sprejeli v našo sredo. Prihodnja seja bo zopet nad vse zanimiva. Torej hitite in pridite v našo sredo!	Član.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Marija Mihclich, Lorain; Jennie L.i-pnsich. Rockvalc: l rances Zakrajšek, Cleveland; John Milavc. Sheboygan; Ana Virant, Denver; Stanley Murn, Brooklyn; John Vraničar, So. Chicago; Mary
nič. Salada; Mary Kern. Gilbert; Ana Dolinsek, Galesburg; Frank Kerhin, West Allis; J. A. Bruse, So. Chicago;
Chicago; Steve Fovs. Chicago; Mary Atizelc. Chicago; Frank Baškovec. Chicago; Frank Zeinan, Chicago; Tina Kastelc, I'nehlo. — Sreča je objela to ; pi't John Mohor-a, Box 780, Kemme-1-anger, Lansing; Mary Ja-|rer- Wyoming, kateremu naj zdaj Slovenka i/ Savinjske doline, sedaj v Sheboygan, Wise., pošlje "štajerske" klobase. — 1'ravilna rešitev je: Dre-
I rančiška Laurich, Chisholm; Marija vo ie let°i 12 vrhov je 12 mesecev v Stritar. IJovey; Rose Demšar, Presto;! letu: 4 gnezda so 4 tedni v mesecu in Mary Tekavec, Pueblo; Fred Podržaj, i sedem ptičev v vsakem teh gnezd je Forest City; Marv Toleni, Willard;' sedem dni v tednu, ki ima vsak dru-Tavel Oblak. Willard: Ludvik Meso- fiačno ime. jedec. Soudan; John Mohar, Kemme-
rer; Michael Hočevar, Bridgeport;
Nepodpisan iz Lockporta; Mary Gla-	• . , - , . . ..
van. Collin wood; Doroteja Majcen,j	Je P"Peljal neki tarmai
Brooklyn; Francis Fink. Chisholm:j Mary Lanipe, Grand Haven; Sophie Jerina, Owen; France^ Dolenc, Willard: Mary Vidmar. Hollsapplc; Rosic! Kump, Calumet: Marv LavrenčičJ Kansas City; Jos. Luca>, Willard;
Fr. Vovko, Blaine; Al. l'aulin, Char-!	, . ... ■,
lest'ni; Marv Primožič, Milwaukee;! nasl°V ^CUlll, da pribllZ-Lco Oberstar, Montreal. Can.; Ruse] HO $1.50. tel' Veli farmarju: Kvatetnik. Kveleth; M. Heglar, Puc-| "Kar sedite očka v avto, Mohar, Gilbert: Amelija artol, San Fran-j Kh : |o.,. Schwji-
blo: John Gorše. Ely; John cisco: Anton Gornik ger. Soudan: Agnc> Ambrt franktort: Mary Strul Agnes Capuder. Ridgcwood; John Hribernik. Indianapolis: j o h a n a Stravs. Lansing; Kate Ambrožič, Chisholm: Frances Žagar. Barbcrton: Mary Dren. Chisholm: Anton Bencina. Cleveland; John Cornish, Shamrock: John Pustavrh. Waukcgan: John Zupančič. Park Hill: Jacob Cetin, Crested Blite; Lena Briski, Pittsburgh: Alice Plankar, Jolict: Jennie Kerzich, Forest City; Mary Pleše. E-veleth: Jennie Musich, Waukegan; Louise Laurich, Kansas City: Angela Snekler, Virginia; Mary Anzclc. New Duluih; Amalia Bukovec. Willard; i Mary Baraga. Cleveland; Joe Kozjan-I čič. Warrensvillc: Ana Guštiu, Kansas City: Fanny Janzekovič, New York: Zuii Palčič. Barbcrton: l-'rauk Habjan. I'niversal: Mary špehar, Xew Duluth: J. Kovatch. Owen; Ivana Kaščak. Willard: Rose Horvat, Willard: Joseph frost. Willard: Polona Hren, Gilbert: Angela Skcrjauc. Pueblo; Frances Miketich. Pueblo: Slavka 1'jčič. Davis: Ela A. Pristow, Johnstown; Marv Xose, Marija Baškovec. C hicago< Josephine Kovačič, Cleveland: John Gornik, Cleveland;, Steve Vučko. Hamilton. Canada: Iva-j na Mišmaš. Cleveland; John Goscnca,! Detroit: Frances Safran. Braddock;| Angela Klamcr. Steboygan:Barbara Marinič. Xo. Chicago: Rozi Yirant. Sheboygan: Joe I'rajnar. Sheboygan: Marv Repenšek. Sheboygan: Mary Brezovnik: Sheboygan: Mary Turk. Indianapolis: Katica Starich. Milwaukee: Anton Pucelj, So. Chicago: Agnes Gregorčič. Lockport: Mary Vidmar. Indianapolis; Anna Tršar. Waukegan; Paul Pi rman. Waukegan: Marv Puncar. Juliet; Cršula Jevuik. Indianapolis; Joseph Zore. Sheboygan;
Varčen farmar. — V Chica-
iz Iowa, na obisk k svojim sorodnikom. Na La Salle postaji vpraša taxi voznika, koliko bi mu računal, ako ga popelje do sorodnikov. Ko voznik pogleda
pa
i bova zdrcala tja. . ." — Farmar pa odgovori: "Lepa hvala!
.inbrose. West- Hotel sem samo vedeti, koliko
kly. Cleveland:. bom prihrallilj ko |Jom šel
peš. .
Križ z otroki. — 1'čitel j : "Vaš sin ne obiskuje redno šole, moral vas bom zaradi tega naznaniti dblastvu."
Oče: "Od otroka nima človek res nobene koristi. Najprej mu ga vzame šola, potem mora k vojakom in naposled ga dolu žena v oblastvo."
Pretkani sinko. — Sinko (ki je prinesel domov slabo šolsko izpričevalo) : "Atek, ali se znaš podpisati z zaprtimi očmi ?"
Oče: "No, seveda, sinko." Sinko: "Potem pa zamiži in se podpiši na ta papir!"
VAŽNO ZA JOLIET!
PRODA SE kuhinjska peč na plin (Cook Stove), popolna oprava za jedilno sobo (Dining Room Furniture). prostoren divan (Couch) in več drugih hišnih potrebščin vse v dobrem stanju in po zmerni ceni.
MRS. M. M. DUNDA, 704 N. Raynor Ave.. Telcf. 4288 Jolict, Illinois.
^ ^""'"iHW'iiiwii'aiiiiinKirriiiiiiiiifMigiHiiiiiiiiiiiHHiiHHHHanigiuMHMa!,^,,,^
f PODLISTEK *
illllltii:i|!llllllllllll!i!||||!linillllill1ll!llll|||||||l||||||||H Selma Lagerlof:
DEKLE Z MOČEVJA.
(Dalje.)
"Ko sem bila najbolj nesrečna, sem prosila neko sobotp zvečer mater Ingeborg, da mi je dovolila iti domov in ostati čez nedeljo doma. Ko sem šla oni večer po hribu proti Močevju, sem hila trdrjo prepričana, da se ne bom nikdar več vrnila v Ner-lundo. Toda doma sta bila oče in mati tako vesela, da služim v tako dobri hiši, da jima nisem mogla reči, da ne morem več zdržati pri vas. Ko. sem prišla v gozd, je ves strah in vsa bol izginila, {n mislila sem.
T
AVSTRIJA NAPREDUJE.
Dunaj, Avstrija. — Institut za raziskavo avstrijske kon-jukture pravi v svojem poročilu, da Avstrija leto za letom gospodarsko napreduje in se konsolidira. Zadnji mesec je padla brezposelnost in se oživel zlasti notranji trg. Iz avstrijskih finančnih krogov poročajo, da so pogajanja za novo avstrijsko zvezno posojilo naletela na težkoče, vsled katerih se bo morala realizacija
posojila za nekaj mesecev odložiti. — Med Avstrijo in Češkoslovaško so se izmenjale ratifikacijske listine o pogodbi, tičoče se zrakoplovstva med obema državama. Z isto pogodbo so se uredile tudi zračne proge.
-o-
Ako ae ti "Amerikanski Slovenec" dopade, povej to ivo jim prijateljem in znancem in priporoči jim ga, da si ga na-roče!
da je bila vse skupaj domišljija. In potem je bilo tako težko Jcar se otroka tiče. Mati se je tako zavzela zanj, da si ga je popolnoma prisvojila. Nič več ni bil moj otrok. Bilo je prav, da se je tako zgodilo; toda vseeno bi mi bilo te?ko se privaditi na to."
"Mogoče si zopet z.aželela zopet dol k nam?" je rekel Gudmund kar tako, tja-vendan.
"O ne. Ko sem se v ponedeljek zjutraj prebudila in pomislila na to, da moram iti, se me je zopet polastilo hrepenenje.
Ležala sem, plakala in trpela, žakai končno je bilo .edino pravilno, (Ja ostanem v/sli^žbi; toda čutila sem, 4^, če, se ,vrpem, moram zboleti ali zl^^zneti. Tedaj pa $em se spomnila, kar sem nekoč slišala: če se vzame nekoliko pepela z domačega ognjišča in potrese po ognjišču v tuji hiši, tedaj je človek rešen dpmotožja."
rabljivo," je rekel Gudmund.
"Da, seveda, samo ko bi ne bilo te okol-nosti, da se potem čuti človek kje drugje domačega. Če gre nato od hiše, kamor je nesel s seboj pepel, potem hrepeni baš tako tja nazaj, kakor je prej hrepenel od tam stran."
"Ali ne more nesti zopet tja, kamor gre, pepela s seboj?"
hiši, ter ga potresla po ognjišču."
"In sedaj misliš, da ti je pepel pomagal?"
"Počakaj, boš že slišal, kako je prišlo! Šla sem takoj na svoje delo in ves dan nisem več mislila na pepel. Prav tako se mi je tožilo kakor prej in vse mi je bilo prav tako zoprno, kot vedno. Tisti dan je bilo zelo mnogo dela notri in zunaj; ko sem bi-
"Ne, to se l^hko naredi samo enkrat v - la zvečer v hlevu gotova in šla v hišo, je že življenju. Potem ni več pomoči. Zato je gorel na ognjišču ogenj."
zelo $evarno kaj takega poizkusiti."' -
"Ja? bi si kaj takega nikdar ne drznil", je rekel Gudmund, in prav dobro je čutila, da jo	dr^^i.
"Jfa? pa serji si vseeno upala,1' je rekla Helgfl. ^-Silo je bolje, kakor da bi hila ne-hvaieljia materi Ingeboyg in tebi, ki sta mi hotela RGflapgati.	sem ad doma malo
pepela in ko sem ae vrnila v Neriundo, sem
"Ne, to jt sredstvo, ki je pač lahko upo- ^porabila.trenutek, ko ni bily nikogar y
"Tedaj sem pa res radoveden, kako je prišlo," je rekel Gudmund.
"Da, le pomisli, že ko sem šla po 'dvorišču, se mi je zazdelo, kot da bi bilo v ognju nekaj znanega, in ko 'sem odprla vrata, tedaj sem imela občutek, da sem prišla «v našo hišo in da sedita oče in mati pri ognju. Da, vse to je šlo kakor sanje mimo mene. Ko sem pa v resnici prišla notri, sem bila vaa zasušena, kako lepo in prijazno je bilo
v hiši.
Še nikdar nisem zapazila na materi In-geborg in na vseh tolike prijaznosti kakor ta večer, ko ste sedeli ob svitu ognja. Čudovito čustvo me je objelo, ko sem vstopila. Bila sem tako začudena, da bi najrajši glasno zavpila in tlesknila z rokami. Zdelo se mi je, kot da ste se vsi izpremenili.
Nič več mi niste bili tuji in o vsem tem sem lahko govorila z vami. Lahko si misliš, da sem bila vesela? toda pri vsem tem sem se še vedno čudila. Vprašala sem se, ali sem začarana in glej, tedaj sem se mahoma domislila pepela, ki sem ga potresla po ognjišču."
"To je pa res čudovito," je rekel Gudmund- Niti najmanj ni veroval v vraže in čarovnije; vendar mu je čisto ugajalo, ko je govorila Helga o takih stvareh.
Dalje &le4i.)
'torek, 20. marca 1928.

AMERlkANSRl SLOVENEC
Strani
TEDENSKI KOLEDAR.
25	Nedelja — Tiha nedelja.
26	Ponedeljek — Sv. Ludger.
27	Torek — Sv. Janez Damaščan.
28	Sred* — Sv. Janez Kapistran.
29	Četrtek — Sv. Eertold.
30	Petek — Mati božja sedem Žal. ol Sobota — Sv. Benjamin.
Rev. K. Z.:
PETA POSTNA ALI TIHA NEDELJA.
Tiha nedelja: Judje hočejo Jezusa kamenjati.
(Jan 8, 46—59.)
Sirom Jugoslavije.
SAMQUMQR DVEH LJUBLJENCEV.
ZA-
Z današnjim dnem se začenja čas trpljenja. Z današnjim dnem hi morale prenehati orgije, od tod tiha nedelja, zakrijejo se vse podobe in vsi kipi v cerkvi. Pobere se iz cerkve ves okras. Sv. cerkev se zagrne v tiho žalost v premišljevanju trpljenja svojega Zveličarja.
Berilo je vzeto iz pisma sv. Pavla Hebrejcem. Zgodbe stran 1022 na levi spodaj zadnji odstavek z besedami "Kristus pa nastopi kot veliki duhovnik . . ." nadaljnih 20 vrstic do besed . .obljubo večne dedščine."
Čas spomina na trpljenje in smrt Gospodovo Kristus, je za nas trpel.
V str.rem zakonu so duhovniki v spravo za gvehe naroda darovali Dogu klavno daritev, navadno kozla ali tele. Ko je zaklana žival gorela na oltarju, je duhovnik s krvjo te živali pokropii ljudstvo in prosil, da bi Bog sprejel to živaljsko daritev za jpravo in po tej krvi odpustil narodu grehe.
i a to daritev spominja sv. Pavel v današnjem berilu. Tudi Kristus je prišel kot nas veliki duhoven zadostit za naše l rehe in prinesel veliko žrtev na Kalvariji za nas, v našo spravo. Toda ne "s telečjo ali kozlovsko krvjo", temveč "z lastno krvjo." Ta je tekla na svetem križu za nas? Do zadnje kapljice je iztekla, da je bila plačana cena naše duše, da je bilo zadoščeno božji pravici za grehe sveta.
In ako je v starem zakonu že kri živali, ki so bile darovane očistila grešnike grehov, koliko bolj bo Kristusova kri nas očistila vsega madeža.
Zato. poglej, človek, kako velika cena je bila za te plačana, da bi bil odkupljen. O, premišljujmo te dni pogosto to veliko žrtev za nas! Razumimo to veliko ljubezen božjo, ker smo "poklicani k večnemu delu v Kristusu Jezusu", da živimo lepo krščansko življenje in se zveličamo.
Vendar ako bi mi ne hoteli sprejeti Gospoda za svojega Boga in bi se ne hoteli okoristiti z njegovo presveto krvjo, potem pa ne pozabimo, da je čas milosti, pa tudi čas kazni. Bog se ti ponuja, te nekako prosi in kliče k sebi. Nočeš? Dobro! l"otom sam sebi pripis, če bo prišla kazen, če pride dan, ko boš, syojo srecp spoznal, kako si neumno ravnal, pa bo prepozno.
To nam hoče pa posebno jasno povedati današnji sv. evangelij.
Sv. evangelij je vzet iz evangelija sv. Janez 8. poglavje, !($. do 59. vrste. Pripoveduje pa, kako so hoteli Jezusa kameli jati. Zgodbe, stran ;lo6 na desni v 28 vrstici "Kdo izmed vas me more obdolžiti greha . . ." Prečita j cel odstavek.
Jezno je imel strupene sovražnike. Pa zakaj so ga sovražili? To jih vprašuje danes: "Kdo izmed vas me bo greha prepričal? Ako vam resnico govorim, zakaj mi ne verjele?"
Zakaj še danes toliko ljudi sovraži Jezusa? Saj ga ni več na zemlji, vsaj vidno ne? Zakaj toliko sovraštvo tam v Mehiki? Kaj se bojite tega Jezusa, saj nekateri celo trdijo, da ga sploh nikdar ni bilo? Zakaj? Od kod ta strah pred njim ?
On uči resnico in sicer celo resnico. Vsak človek s zdravim razumom more spoznati, da uči sveta vera samo resnico. Niti besedice nauka božjega se ne da ovreči. Vse je vzeto iz življenja in vse življenjska vsakdanja skušnja potrjuje kot resnično. Zakaj vendar svet noče te resnice?
Zato ker sam prostovoljno noče! Koliko ljudi je videlo čudeže Jezusove in čulo njegov sveti nauk in mu verjelo in šlo za njim. Drugi, nasprotni so pa videli čudeže in culi nauke, so ^a pa toliko bolj sovražili, kolikor več čudežev so videli.
Da, človek lahko veruje ali ne veruje, kar hoče. Je prost, je svoboden. In kdor ga ne posluša, kdor zametuje resnico, ta cuje danes uzrok za to, strašne besede: "Zato ne, ker niste iz Boga."
In Jezus se je prepiral s temi svojimi sovražniki, ko je vi-del, da je vse zastonj, da nočejo verovati vanj. In ko bi mu bili slednji morali pritrditi, ko jih je ugnal, tedaj so pa pobirali; kamenje, da bi ga kamenjali.
Da, taki so sovražniki božji. Oni nočejo verovati. Veliki francoski brezverec Zola je rekel, da bi preje znorel, kakor bi veroval. In ko bi morali priznati resnico, pa mesto, da bi se ji 1'klonili, zagrabijo za meč preganjanja.
Pa, le naj! Konec njih bo poguba. Padli bodo v grob, Kristus bo pa ostal.
Imeli smo tudi Slovenci že več mož, ki so kar besneli sovraštva do Kristusa. Metali so kamenje in blato vanj. Vse so storili, da bi ga uničili. Toda kje so danes? Kristus je pa še in bo še ostal.	s
Tako, človek tudi s teboj. Bog te kliče, Bog te svari. Hočeš ga poslušati? Dobro! Srečen boš v življenju in smrti! Nočeš? Tudi prav! Saj prideta skupaj. Ga preganjaš? Mečeš vanj kamenje? Le daj! Saj bosta kmalu skupaj.
Vedi, Gospod se ti bo nekoliko časa ponujal, potem p£ se bo "skril in šel iz tempeljnja", potem pa gorje tebi, pripravi se na kazen.
Vrgla sta se pod vlak in bila na mestu mrtva. — Šla sta prostovoljno v smrt zaradi nesrečne ljubezni.
V sredo 29. febr. se je na Dolu ob lepi udeležbi prebivalstva vršil pogreb nesrečnih zaljubljencev Dolfeta Jazbinška in Štefke Prepeluhove, ki sta si v nedeljo v Hrastniku končala življenje pod kolesjem brzovlaka.
Po najdbi obeh trupel n^ železniški progi in po komisijo-nelnem ogledu so bili telesni ostanki obeh mladih ljudi v ponedeljek prepeljani v dol-sko mrtvašnico in sta krsti počivali na skupnem mrtvaškem odru. Da sta pokojna šla v prostovoljno smrt zaradi nesrečne ljubezni, je izven dvoma. V nedeljo sta v Cečovi gostilni na-i pisala 10 poslovilnih pisem ill j 1 karto. Devet pisem, našlov-• 1 jenih na razne osebe, so orožniki izročili sodišču. V pismu na svojo mater se Štefka poslavlja in jd prosi odpuščanja, zatrjujoč, da brez Dolfeta ne more živeti, zato gre z njim v večnost. — Nista k temu poslednjemu koraku nagovarjala drug drugega, marveč se je skupni sklep rodil sam. Dolfe pa je naslovil poslovilno karto na člane svojega šramlja. O-pravičuje se zaradi kratkega slovesa in jih vzpodbuja k na-dalnjemu delu in vztrajnosti. — Preden sta se vrgla pod vlak, sta odložila vsak svoj površnik, klobuk, uro, prstane in torbico, v kateri so se poleg drugega nahajala poslovilna pisma.
-o-
Senzacijonalen lov za vlomilsko tolpo v Novem mestu.
Novo mesto je te dni obiskala drzna vlomilska tolpa, ki je že na več krajih poskušala Tako je skušala vlomiti pri kovaču Gorupiču v Kandiji in v Goršetovi hiši isto-tam. Vlom se jim je posrečil šele pri trafikantiji ge. Ilaj-derjevi, kjer so odnesli za 1.000 Din tobačnih izdelkov.
Vlomilci so vdrli v trafiko s pomočjo sore, ki so jo ukradli pri kovaču Gorupiču. Razbili so z njo zamreženo okno kleti in splezali skozi odprtino. Iz kleti so prišli po stopnicaK v vrhnje prostore. Preden so mogli stopiti v trafiko, so morali razbiti še vrata, ki vodijo iz kleti v prodajalno. Pokra-
dli so nato vse, kar so mogli odnesti s seboj: tobak, cigarete, cigare, znamke, ustnike* vžigalice, razglednice itd. Hranilnik Kandijske posojilnice z vsoto 200 Din so razbili in pobrali denar iz njega.
Vlomilci so si pri svojem poslu svetili s svetiljko, ki je brlela do jutra, ko je prišla ga Hajderjeva odpirat trafiko. Na prodajalnem pultu so pri redili pravcato pojedino in pustili na njem vse polno mastnih ostankov.
Zanimivo je, da je go. Haj derjevo pred leti napadel na Bregu neznan ropar in ji iztr gal iz rok torbico, v kateri je imela ves svoj izkupiček v znesku 6.000 Din. Kljub temu, da je bil šele mrak in da je bila ulica v usodnem času precej obljudena, se je roparju posrečilo pobegniti in brez sledu.
Vlomilci so bili pri vlomu v trafiko ge. Hajderjeve zelo neprevidni. Pri podrobni preiskavi so orožniki našli akt državnega pravdništva, ki so ga lopovi pozabili na pultu. V akta sta bila imenovana Vinko Ros, rojen 20. 6. 1896 v Kranju, pristojen v Kamnik, pleskarski pomočnik, stanujoč v Pungar-tu št. 29 v Kranju, in Jože Ra*-kovc, rojen 20. 1. 1904 v Za-bukovju pri Kranju, pristojen v Besnico pri Kranju, delavec stanujoč v Javorniku št. 7. . Ko so na okrožnem sodišču pogledali v registraturo, so dognali, da sta oba znana klateža, zasledovana po raznih o-rozniških postajah in mestnih policijah. Koliko imata pajdašev, ni dognano. Ker so vodili sledovi vlomilske tolpe proti Metliki in proti Št. Jerneju, so se novomeški orožniki takoj podali za njo na kolesih. Istočasno so bile obveščene o zli-kovcih vse bližnje orožniške postaje in odposlane patrulje.
Preden so vlomilci izvršili vlom v trafiko ge. Hajderjeve, so, kakor omenjeno, vdrli v Goršetovo hišo v Kandiji kjer so se pripravljali, da izvršijo rope pri strankah. K sreči jih je začul lastnik firme "Metropol" g. Mahorčič, ki ima v tej hiši v podstrešju svojo pisarno. Z browningom v roki je stopil iz lokala in zavpil, kdo da je. Ker v hiši ni elektrike in je bila tema, je slišal le cepetanje nog. Ko je stopil v svojem lokalu k oknu, je opazil, da hite nepozvani gostje iz hiše. Hotel je skozi okno ustreliti nanje, toda se je premislil, ker se j*
.bal, da bi prodrl projektil v notranjost nasprotne hiše. Pisarniški lokal je zapustil eno uro pozneje, t. j. okoli polnoči. Ko je stopal proti mestu, je opazil pri Windischerju ljudi, ki so se sumljivo stiskali v temi. Sicer pa ni bilo nikjer žive duše.
Zanimivo je, da je bilo v Goršetovo hišo že enkrat vlomljeno, in sicer pred 3. leti. Takrat je bilo ukradenega mnogo perila in raznega blaga. V hi-jšo so prišli zlikovci z Mušiče-vega vrta skozi streho.
Zasledovanje vlomilske tolpe se vrši sirom Dolenjske z vso intenzivnostjo in je upati, da bodo lopovi kmalu pod ključem.
Drevo se prevrnilo na župnika Agreša.
V sredo 29. febr. popoldne je šel župnik gospod Franc A-greš iz Oštirij pri Zidanem mo izginiti stu v gozd. kjer so delavci podirali drevje. Z zanimanjem je opazoval drvarje, kako so podžagali debelo bukvo. Drevo pa se je predčasno prevrnilo in še preden se je mogel župnik umakniti, ga je podrlo na tla. Debela veja ga je udarila s tako silo po glavi, da mu je prebila lobanjo. Nezavestnega so pripeljali na postajo v Zidanem mostu, kjer mu je tamošnji zdravnik doktor Matko^Gradič nudil prvo pomoč, nakar so ga Še vedno nezavestnega prepeljali v celjsko bolnico. Njegovo stanje pa je tako brezupno, da zdravniki nimajo nade, da ga ohranijo pri življenju.
-o-
kmetskemu gospodarstvu najbolj koristen in obvaroval kmeta izkoriščanja od strani velikih in majhnih trgovcev. Tudi "Gospodarski list", glasilo Zadružne zveze, je ustavljen. Od slovenskih uradnikov sta že dva morala oditi. Komisar namerava vse odpustiti, razen enega, ki ga trenutno potrebuje in na katerega pride vrsta pozneje. Na njihova mesta je postavil same Italijane. Danes redi Zadružna zveza že štiri Italijane: komisarja, revizorja iz Rima, ki komisarja nadzira, delegata beneške banke in še neko italijansko uradnico. In vsi držijo križem roke, ker nimajo pojma o ustroju Zveze in ne poznajo slovenskega jezika, ter čakajo, da pride konec meseca, da potegnejo plačo. Tako se zapravlja denar, ki ga je goriški kmet zbiral od vinarja do vinarja v času strašnih vojnih dni, na fronti in v begunskih taborih, ter v povojni gospodarski stii-ki. Ime prvega goriškega pre-fekta, ki je te nesreče kriv, no bo pozabljeno, četudi že danes goriški prefekt zapusti Ctg'ico. Ime Cassini bo še na ustih zadnjega goriškega kmeta, ko bo »s culo pod pazduho zapuščal "skantano" na dražbi prodan-) hišo. Gospodje v Rimu menda vedo, da vidijo Slovani v Italiji, da vidimo vsi in vsa Evropa v preTektu Cassinija le golega izvrševalca njihovih ukazov?
— St. Paul, Minn. — Porota se zdaj bavi pri tukajšnjem zveznem sodišču z zadevo C. A. Cachrana iz St. Paula in njegovimi petnajstimi pomaga-či, ki so z ničvrednimi delnicami osleparili mnogo oseb, za več kot $2,000,000.
IZ ZASEDENEGA OZEMLJA.
Fašistovske orgle.
Po zakonskih predpisih mora vsako novo delo (stavba, ladja, stroj itd.) zgrajeno v fa-šistovski dobi, nositi fašistovski znak. Pri novih orglah v cerkvi Sv. Antona Starega se tržaški fašisti niso zadovoljili s tem zakonskim predpisom; sedaj namreč zahtevajo, da se nove orgle absolutno ne smejo rabiti pri maši s slovensko pridigo: Smešno pa tudi-žalostno !
Pogubno delo komisarja Zadružne zveze.
Poslovanje Zadružne zveze v Gorici se vodi t^ko kakor želi velika beneška banka Istitu-to federal e. Drugače ne more biti. Komisar likvidira predvsem blagovni oddelek, ki je
S Koroškega.
Celovške "Freie Stimmen" so potipale italijanskega konzula Delicha, ki se je v svojem nagovoru na italijansko kolonijo čudil obstoju in delovanju fašija v Beljaku. Nemški list ie očital Italijanom vtikanje < notranje koroške zadeve, k kor je to doslej storil že večkrat. Konzul Delich je posla i listu pojasnilo, da se fašiji v inozemstvu držijo strogo sinjih navodil iz Rima in se pokorijo zakonom dežel, v katerih so gostje. Inozemski fašiji imajo edino nalogo, da skrbe za kulturne, moralne in mate-rijalne koristi Italijanom. . . Cela Koroška ve, da ni res to, kar trdi italijanski konzul. 1 lilo je že dovolj slučajev italijanskega vmešavanja v koroške notranje stvari in arogantnega izzivanja domačinov.
Vsaki čae in minuto
dobite nas na telefon. FRANK E. PALACZ, pogrebnik. LOUJS J. ZEFRAN, pomočnik 1916 W. 22nd Strtet
I'hour: ('una' T2(>/ St;ynn anj;ik; Rockwell 4NS2 in K740.
Naznanilo in zahvala.
Širite "Amer, Slovenca"!
S tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je umrl 2. marca 1928 po dolgi bolezni soprog in oče
GEORGE KALAN
Pokojni je bil rojen leta 1881 v vasi Pivna, fara Stara Loka, Gorenjsko. V Ameriki je bival okrog 21 let. Tukaj zapušča ženo in tri sinove ter eno sestro, v starem kraju pa očeta, dva brata in dve sestri. Hvala vsem, ki so ga obiskali v bolezni in ko je ležal na mrtvaškem odru. Najlepšo hvalo pa vsem darovalcem vencev, in sicer: Mr. & Mrs. Frank Cegnar, Mr. & Mrs. Martin Begus, Mr. & Mrs. Joe Gereb, Kemmerer Garage, delavci od Kemme^er Garage, Mr. & Mrs. Frank Rosenstein, Mr. & Mrs. Archie Neal, Mr. & Mrs. Frank Levar, Mr. & Mrs. Alfaert Faear, Mr. & Mrs Art Midgly, Mr. Frank Maruš. — Prav prisrčno se zahaljujem Mrs. Joe Motah in Mr. & Mrs. Paul Shabicu, ki sta darovala vsak za eno mašo. Vsem darovalcem naj JJpg stotero povrpe. Se enkrat hvala vsem, ki so nam stali na strani v grenkih irij^h in ki so pokojnega *prej{kiJi k vfgge^ui počitku. — Tebi pa dragi soprog in oče, naj Ti bo lahka ameriška gruda in večnf. luč naj Ti sveti.
Žalujoči ostali: MARIJA KALAN, soproga; GEQRQP, FRANK in ADOLF, sinovi.
Kemmerer, Wyo., dne 15. marca 1928. ,
^<>OO<>O<>OOOO(>ooooo<>O<)OO(><>OO<X>O<K>O&O<K>ooooooo<><X><X>OCK>
Naznanilo
Charles
Voigt
nepristranski kandidat
za
OKROŽNEGA SODNIKA
4. sodnega okrožja.
Spomladne volitve
3. APRILA 1928.
Sheboygan, Wis.,
Zastopal sem mesto okrajnega pravdnika dvanajst let, tudi sem komisar okrožnega sodišča sheboyganskega okraja. Kandidaturo za okrožnega sodnika polagam v roke volivcev, z upanjem, da bodo isto vpožtevali.
• 0<K>00<K><KK><X>00<>0<>00<^
Pfcofle: CANAL 5903
JOSEPH P AVLAH. ,
F|tYl JUGQSLQVANSK1 POGREBNIH V CHICAGO 1814 South Throop Street	Chicago, Illi|io£s
Se priporoča Slovei^ceip ob času po^rfbov. — Mrtvašnica na saxpolago. -— Automobili za vse slučaje, kakor ženito vanja, krste » ROgrchc. $la razpolago vsem noč in dan.
LEPA PRILIKA I
Naprodaj 55 akrov farma, živina, orodje ter oljna pra« vica. Pojasnila daje lastnik:
P. PERUŠEK, R. 1, Holton, Mich.
NA PRODAJ
Prisiljen sem prodati NOVO 5 sob zid. bung. CENEJŠE kar mene stane, ker potrebujem $3,000 gotovine. Boljšega ni na South za $6,500. — 12407 S. Racine Ave.. Chicago. TU.	f-18-nv
I* K OD A SO A. FARMI-:. 6 sob hiša. hlev, 2 konja, orodje, 20 a. Ic.sa. $1000 takoj, ostalo na obroke. Tudi 20 a. za $5.500, $1.000 takoj. — Ca-navan & Webct, St. Joseph, Mich.
103-6
DVOR MARIJE POMAGAJ, at. 1640 C.O.F. Collinwood (Clev.), O Odbor za leto 1926:
Chief Ranker: John 5oso, 679 E 159th Vice Chief Ranger. Frank Oberstar Korespondenčtii tajnik: A. M Lesko-
vec ml., 713 E. 155th St. Finančni tajnik: John Skerl, 4,18 Rasi !57th St.
Blagajnik: John Urbančič, R41 Rud
yard Road. Zdravniki: Dr. J. M. Seliskar. Dr M J. Oman, Dr. L. F. Perme. Društvo zboruje vsako prvo sredo v mesecu.
Društvo šteje 115 članov Za 43c n«» ncsec se plača v slučaju bolezni ia teden bolniške podpore
V društvo se sprejemajo član1 <<d 16. do 55. leta. Zavaruje se lahko 20
DR. SV. MARIJE MAC-DA i štev. 162. K. S. K. j
CLEVELAND. O. Odbor za tekeče leto 1928: Predsednica, Helena Mally, 1105 E
•3rd St.
Podpredsednica: Josephine Menart. Tajnica: Marija Hochcvar, 1206 E. 4th St.
Blagajničarka: Alojzija Pikš, 1176 K. 71st St.. Zapisnikarca: Julija Brezovar. Vratarica: Frances KasuniČ. Nadzornice: I. Genevieve Supan. JI. Mary Škulj, III. Cecilija Znidar-^ič.
Duhovni vodja: Rev. B. J. Ponikvar Zdravniki: Dr. M. F. Oman. Dr James Seliskar in Dr. L. J. Perme
Redna seja se vrši vsaki prvi pon leljck v mesecu v stari dvorani šole <v. Vida.
DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25. K. S. K. I
CLEVELAND. O-Leto 1928.
Predsednik, Anton Škull. 1099 IS. 71.st St.
Podpredsednik, Joseph Grm.
Tajnik Anthony J. Fortuna 1093 b 64 St.
Zapisnikar, John Znidorsic.
Blagajnik, Ignac Stepic.
Nadzorniki: John Widervol, Jos. Ponikvar, John Skrabec.
Zastavonoša, Anton Frankovic.
Vratar, Jacob Korenčan.
Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin, >020 PariucIIc Ave.
Duhovni vodja, B. J. Ponikvar.
Zdravniki, Dr. J. M. Seliskar, Dr. VI. J. Oman in Dr. L. J. Perme.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mcsccu v Knausovi dvorani ob l. uri popoldne.
V	društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta.
Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno za ^arovalnino in sicer za $250. $500 S1000, $1500 in $2000 posmrtnine.
V	društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih.
Asesmcnt se pobira na seji samo od 10. dopoldne do 4. ure popoldne
VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar ▼ Chicfiffi
Phone: Canal 4340.
1320 W. 18th St. Chicago, III.
Vence za pogrebe, iopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela uvršujem točno po naročita. Postav« liani na dom.
Zdravniške recept« izvršuje točno.
JOS. HLAVATY
zanesljivi lekarnar. Zaloga fqftofff^fic. potfebfŽii*. Kotjaki in Kamero.
* Priselite k vm ftae y i*. deljavo.
17W 3l«t In Wftf,
Izvrstni sladoled, mize za goste
Stran
AMERIKAM SRI SLOVENEC


Torek, 20. marca 1928.

POTOP
HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Moleu
Mueller je zapazil, da se je zaletel predaleč. Toda povelja ni preklical in še ista dan so začeli postavljati vislice pred očmi vsega samostana. Istočasno pa so se vojaki, izkoriščajoč premirje, stiskali še bliže k zidovom, ne da bi prenehali se rogati, z asm m o v at t, kleti, izzivati. Cele trume so se pomikale gori; stali so tako na gosto, kakor bi se pripravljali za naskok.
Vtem pa Kmitie, katerega niso vkovaii, kakor je prosil, res ni mogel več zdržati in je izstrelil iz topa v največji kup s takim u-spehom, da je položil vse one vojake, ki so se nahajali nasproti žrelu. Bilo je to kakor geslo, zakaj takoj, brez povelj, da, še proti poveljem so zaigrali vsi topovi, so počile vse ri-sanice in grlači.
Švedje, ki so bili izpostavljeni od vseh strani ognju, so začeli z vpitjem in tuljenem bežati od trdnjave, gosto padajoč po poti.
Čarnecki je priskočil h Kmiticu.
"Ali veš, da dobiš za to krogi o* v glavo?"
"Vem ,saj mi je vseeno! Naj me!. . ."
"Torej v tem primeru meri dobro!"
Kmitie je meril dobro.
Kmalu pa mu je vendar zmanjkalo cilia. V švedskem taboru je medtem nastala velika zmešnjava, toda bilo je jasno, da so Švedje prvi prekršili premirje, da je moral sam Mueller dati Jasnogorcem prav.
Še več, Kmitie sam ni pričakoval, da jo rajbrže s svojimi streli reši! življenje obe-na redovnikoma, zakaj iz njih se je Mueller dodobra prenričal. da so redovniki bili v - ndnjem primeru pripravljeni žrtvovati oba -edovnika za korist cerkve in samostana, streli so mu p>'i tem ubili v glavo tudi to m'- j sel, da ne zasliši iz samostana nič drugega razen podobne grome, čim le en las pade z '-lave poslancev.
kor trska in nekoliko upognjen od razbrzdanega življenja. Sila krvi, ne le v vojni prelite, je imel na vesti. Vendar pa ni bil po naravi popolnoma slab človek, včasih je imel tudi plemenite nagibe, bil je le pokvarjen do zadnje koščice in nesramno predrzen. Sam je večkrat v pijanosti govoril svojim zaupnim tovarišem :
"Zgodilo se jo marsikaj, radi česar bi me morala strela udariti, a me ni udarila."
Ta nekaznjenost je storila, da ni verjel v pravičnost božjo in v kazen ne le v tem življenju, temveč tudi po smrti ne, ali z drugimi besedami ni verjel v Boga, verjel pa je vendar v hudiča, v čarovnice, astrologe in alkimiste.
Nosil se je po poljsko, ker je smatral ta kroj za najbolj primeren za konjenika; le brke, še črne, si je strigel po švedsko in jih česal navzgor. Pri govoru je zmanjševal vse izraze kakor otrok; kar se je čudno slišalo iz ust takega vtelešenega hudiča in okrutneža, lokajočega človeško kri. Govoril je mnogo in j širokoustnts ker se je očividno imel za znamenito osebo in za prvega konjeniškega polkovnika na svetu, j
Mueller, ki je sicer v širem pomenu spadal j med ljudi podobne vrste, ga je zelo cenil, zlasti ga je rad videl pri mizi poleg sebe. Sedaj pa so mu je sam ponudil za pomočnika, zagotavljajoč, da pridejo redovniki po njegovi zgovornosti kmalu do pameti.
GADJE NISO TAKSNA REČ. ,2513 kač pa je samo v 7 sluča-Ceški zoolog Ro^ssler je ob- jih pičilo človeka. Vsi opikanci javil v prirodoslovni reviji "Lo-j so kmalu ozdraveli. Sploh so tos" zanimiv članek o gadih, vjsilno redki takšni slučaji, da katerem trdi, da te kače nisOjljudje zaradi gadjega pika tako nevarne, kakor si po na- umrejo. Nekoliko bolj pogosto-
vadi mislimo. Lansko leto so oddali oblastim na Češkem 1125 gadjih glav, 1308 gadov so opazovali, uradi so torej u-gotovili 2513 gadov. Vseh ceh
ma poginejo majhne živali, kakor psi, ptiči itd. Dostikrat pa se gadom tudi napad na manjše živali prav slabo obnese.
fjJtflHBVSiK
i
-6o OOOOOOOCK>OOOOOCKK>00<KM>0<MXH>00000000000<> O
PISANO POLJE I
o 000000000000-	j^j Trunk
000000000000
Tn drugi dan je povabil oba ujeta redov-"a kocJlo. naslednjega dne ju je pa po-if>.l v samostan.
O. Kordecki je jokal, ko ju je zagledal, vsi so ju objemali in strmeli, slišaje iz nj-i ■ ust, da imajo zahvaliti svojo rešitev bas onim strelom. Prior, ki se je poprej jezil na Kral'i-ca, ga je takoj poklical k sebi in rekel:
".Težil sem se, ker sem mislil, da si pc-Tubil. toda tebe je najbrže navdahnila najsvetejša Devica. To je znak nje ne Iju-.ezii, "eseli se!. .
"Oče. najdražji, ljubljeni, ali ne bo yeč nogajanj?" je vprašal Kmitie, poljubujoe mu roke.
Toda jedva je izpregovoril te besede, je-iva ie končal, že se je oglasila tromba pri •rrot»h in nov Muellerjev poslanec je prišel v •nmostan. v
P>il je to gospod Kuklinovski, polkovnik do-brovoljnega prapora, ki se je vlačil za »Švedi.
Naivečji vetrnjaki, brez vere in časti, so služili v tem praporu, a po večini disidenti, kot luteranci, arjani, kalvinisti. S tem se je tolmačila njihova prijaznost do Švedov, toda glavno jih je gnala v Muellerjev tabor želja no ropu in plenu. Ta drhal je bila sestavljena iz Slahte, preganjencev, ljudi, ki so zbežali iz ječ in iz rabljevih rok, iz družbe obešenja-kov, ki so se rešili vrvi, in je bila nekoliko podobna nekdanji Kmitičevi družbi, le da so se oni bojevali kakor levi, ti pa so raje ropali, posiljevali šlahčanke po dvorih, razbijali hleve in skrinje. Kuklinovski je bil še manj podoben Kmiticu. Starost je pobelila njegove lase, obraz je imel naguban, predrzen, nesramen. Oči, nenavadno izbuljene in grabež-1 j i ve, so kazale nasilnost njegovega značaja. Bil je to eden izmed onih ljudi, ki so vsled razuzdanega življenja, neprestanih vojen izgubili vsak čut vesti. Takšnih ljudi se je takrat po tridesetletni vojni mnogo kretalo po vsej Nemčiji in Poljski. Oni so bili pripravljeni služiti vsaKemu in mnogokrat je le slučaj odločil, na katero stran so stopili.
Domovina, vera, z eno besedo vse svetinje so jim bile popolnoma neznane. Poznali so edino le vojaško življenje; v njem so iskali zabave, razbrzdanosti, koristi in pozabljenja. Ko pa so se odločili za kak tabor, so služili vseeno precej zvesto, a to iz neke vojaško-razbojniške časti in radi tega, da ne bi kvarili sebi in drugim imena. Tak je bil tudi Kuklinovski. Strog pogum in neizmerna trmoglavost sta mu pridobila ime med postopači. Lahko mu je bilo tedaj nabirati ljudi. Svoje življenje je preslužil pri raznih vrstah orožja in v raznih taborih. Bil je na Siči ataman; vodil je polke na Valaško; v Nemčiji je zbiral dobrovoljce za časa tridesetletne vojne in si je pridobil gotovo slavo kot poveljnik konjenice. Njegove krive noge, upognjene liki ločen, so kazale, da je večji del svojega življenja prebil na konju. Suh je bil pri tem ka-
še prej. ko se je po ujetu duhovnikov odpravljal gospod Zamojski. mečnik sieradski, osebno v Muellerjev tabor in zahteval talca, j je poslal Mueller Kuklinovskega; gospod Zamojski in o. Kordecki pa ga vendar nista sprejela kot enakovrednega človeka.
Od tega časa je čutil Kuklinovski, ki je bil j užaljen v svojem samoljubu, smrtno sovraštvo do braniteljev Jasne gore in je sklenil, da jim bo škodoval na vse mogoče načine.
Odšel je torej kot poslanec, prvič radi sa-poslanstva, drugič pa, da bi si vse ogle-oal in vrgel tu pa tam kako slabo seme. Ker
: > s-
-- - ^T?:^'	^ Sf_
ti,-

^ .r -im-:^
DOBILI SMO
Nove slovenske plošče
68923
68924
S0332
KATERE SO IZDELALI PEVCI ADRIJE. Ženitovanje, 1. del.
Ženitovanje, 2. del, 12 inčev, cena $1.25 Romanje k Materi Božji, 1. del.
Romanje k Materi Božji, 2. del, 12 inčeV, cena $1.25.
Laški junak?
Armendo Diaz, veliki narodni junak, ie mrtev. Lahi so mogočno zopet zaropali z veliko zmago ob Piavi. Človek se 110 more iznebiti neke sum-nje, da za to zmago nekaj tiči, in imajo Lahi malo slabo vest. Kes. je tako. Zmaga na sebi je bila nad vse klaverna. Ogrski magnati, ki so slutili, kaj jim preti, <0 silili na prodiranje, da bi še bolj izredčili slovanske regimente, vse je bilo slabo pripravljeno, a Lahi niso ustavili prodiranja, začelo je pokati zadaj v avstrijskih vrstah, it> "zmaga" je bila — gotova. Še v (lorieo so prišli "roi" vsi •.plašeni. in prvi oklie "junaka" Diaza na prebivalstvo je narav nost — ponižna prošnja: Ne storite nam ničesar, in tu-di mi vam nočemo ničesar storil i:
c'«'l< pozneje jim •<■ :>ri^lo na um. da naj govorijo o zmagi,j ii! gr»\ orijo naprej, ker pač j zmave iz vojaškega stališča v i j bilo.
pri tako strašno svojih ust, ko bi bila n. pr. zaropotala radi tlačenja slovenskih in hrvaških manjšin Jugoslavija. Ne more, ali morda noče, pravilno je. ne more. Pa če bi mogla. Za zdaj bi dosti ne poma-iralo, kakor ne bo pri Avstriji, dasi je za njo vsa Nemčija. Jugoslovanskih 13 miljonov pomeni malo več kot 6 nemških, in zato bi bila pri jugoslovanskemu protestu Mussolinijeva korača malo manjša. Bogami, da bi bila.
Politični gnoj.
Senator I!eed iz Missourija ie imel politično potovanje po zapadli. Ponuja se kot demokratični kandidat za predsednika pri prihodnjih volitvah. V politiki se ne sme vzeti vsaka beseda na tehtnico; pretirava ivja so pač običajna v polili rt borbi. Ampak Reed je hudo prijemal republikanske mo-rotce prav gor do najvišje gla-
Amerikanec na obisku v stari domovini.
Amerikanec se poslavlja od rojstnega kraja, cena 75c
S0333 V krčmi, 1. del.
V krčmi, 2. del, cena 75c.
Vsaka izmed teh plošč je nekaj posebnega. Slovenska "oheet" s krasnim petjem, lepih narodnih pesmi, kakor jih znajo zapeti samo pevci Adrije, nudi posel »en užitek zase.
Romanje k Materi božji je nekaj, kar Slovenci do sedaj še nismo imeli. Če povemo, da je govornik te plošče sloveči slovenski misijonar, Rev- Odilo Hajnšek, OFM.. bo lahko vsakdo naredil sodbo o tej plošči in je takoj naročil.
Ostali dve plošči sta nad vse. zanimivi, in vsakdo jih bo brezdvomno hotel imeti, in se naslajati ob zvokih krasnega 11-branega narodnega petja.
Pa še eno novost.imamo. .Tolietski, Dietchmanov orkester
. Ako je le tretjina tega res, r je toni mogotcem in njih -■	I .o;iti'-ni mašini Reed očital, jo
Grda stran politike. 1 'btičnega gnoja, da le pro-ooosti mi ri oolitiki ie v°č. Ali 1 i demokrati zamogli. malo najti, ne morda osebne., če 1)! tudi hoteli, odkidati ta temveč politične. Politični : gnoj tudi iz svojih vrst. je zelo sprotnik j»* poln snmih napaT: ^corumpiran. r,"i*?kv -r. nezna-čajen. . . Tn jo nrava mani.
] i naj bi r s''"!š; l;i omejit i turi i • malo grd o m političnem
dvomljivo, naivnež bi
T.o kak političen 1 pal.
( Dal je prili.) -o---
č.ivljen ju.
pač Ko i. bil; kratov m de \ 1 M'. }('■ šef re^o]
Stvari nikoli nt pa uo-irovi značaje, neka skupina demo-iri zadri ii s: sta\ i \ la-11 gosi a \ iji korit, in je Tb\ Koro-/.o 1 v vladi notranji
kf>. N A J STA REJ S A INDUSTRIJA
Vajstare.jša industrija na efn ie še vedno bombažna in-ustrija, ki j»
potisnjena ( \.-r ifs.
11 e s an.
m ! i;i i
je začelo p«T»»iskati iz bombaža -
olx'Tiem ona nai-so v XI\'. stoletju iu ; noveške ladje Kvropo prve bale ■ je razvila na A ri-
je bil že od nekdaj znanec gospoda Carnec- je izdelal dva plesna komada. Kdor se hoče prepričati, če je
kega, se je napotil torej k vratom, ki jih je j r.tražii on : toda gospod Čarnecki je baš spal in r*mitic ire. je zastopal. Ta je tudi sprejel , in ga spremil v definitorij.
Kuklmovski je pogledal z očesom strokov-| :ijr.ka na gospoda Andrejo in takoj mu je padla ^ oC/i ne le njegova postava, marveč vzor-i no vojaško obnašanje mladega junaka.
"Vojak takoj spozna pravega vojaka," je rekel, dvigajoč roko h klobuku. "Nisem se -"^dejal. da bi farji imeli tako izborne oficir-^ v službi. Kakšen čin, prosim?. .
Kmiticu, ki je imel gorečnost vsakega no-vospreobmjenca, se je kar gabilo zlasti pred Poljaki, ki so služili Švedom; vendar se je v-omnil še nedavne jeze o. Kordeckega in --n;:nosti. s katero je meril on pogajanja, zato je rekel hladno, a mirno:
" ~az sem Babinič, nekdanji polkovnik lite*-kili vojsk, sedaj pa dobrovoljec v službi najsvetejše Device."
"-'az sem pa Kuklinovski, tudi polkovnik, o katerem si že moral slišati, gospod, zakaj ob času marsikatere vojne se je spominjalo to ime in ta sabljica (tu se je udaril po boku) ne le v ljudovladi, temveč tudi za mejo."
"Klanjam se." je rekel Kmitie, "slišal sem že."-
"No, prosim. . . gospod je torej z Litve?. . Tudi tam so slavni vojaki. . . mi se dobro po-znamo, zakaj trombe slave se slišijo od enega konca sveta do drugega. . . Ali si poznal, gospod, nekega Km iti ca ?"
Vprašanje je padlo tako naglo, da je stal rro^nod Andrej, kakor bi bil pribit.
"Čemu poprašuješ po njem, gospod ?"
"Ker ga imam rad, dasi ga ne poznam, ker sva si podobna, kakor par čevljev. . . in to vedno ponavljam: ljudovlada ima samo dva prava vojaka (oprostite, gospod!): mene v kraljevini, a Kmitica na Litvi. . .
"Da bi te strela!" je mislil Kmitie.
Toda spomnivši se na poselski značaj Kuklinovskega, je odgovoril jasno:
"Osebno ga nisem poznal, i . Toda evo' vstopi, gospod, zbor že čaka tam!"
Po teh besedah mu je pokazal vrata, iz ka-. terih je stopil duhovnik, da bi sprejel gosta. Kuklinovski je šel z njim v definitorij, toda poprej se je še obrnil h Kmiticu.
"Milo mi bo, gospod vitez," je dejal, "če me pri povratku spremiš ti, a ne kdo drugi."
"Čakal bom tu na vas, gospod," je odgovoril gospod Kmitie.
In ostal je sam. Črez nekaj časa je začel korakati sem ter tja z naglimi koraki. Razburila se je v njem vsa duša, a skozi srce je krožila kri, Črna od jeze. t
' ta godba res dobra, naj jih takoj naroči.
o0331 Izgubljena pesem — Jolietska Slovenka.....
30334 Gozdni zvok — Frar.ce polka .......................
f"o; w;
s • >re a n <
.75 ,
1 1 um
. t 5
ni.
obrokovanja in blatenja mokra tič nem časopisju. •: ategao politično vreme t ■ : i. ' o i<t ih t roben1, a. b 'v. Mož}.' bi imeli ;'i« i I :m bi; I «;freča-
. ki si jo po Vnucansonn
a?
79483 7V484 $0059 SOUol 800S2 S00S5 $0106
80183
80184
Č7979 69317 69698 69802
72206
72207
72208 72210
72231
72232 72327 72364 72399 72429 72472 72514 72527 72707 73721 73725 77422 77490 77651 77746
77897
77898 77912 78176 78182 78313 78348 78408 78554
NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE.
ttagajivka Mazurka — Ccluarji, Šmarjar.ka, slov. .nou-Ki .75
Vesela Gcrenjka — Korcjža vcija, polka, slov. godba.........75
Napitnica — Srbska himna, moško petj« ..........................75
Maio kolo — Veuko kolo, t.'unhurica .....................................75
Ženina volja — Zaljubljeni Ciro. hrvatska sc na in petje .75
Duna Csarclas — Drava Csardas, tanib;ir,cu .....................75
Don-Bon, valček — Boom-sti-dri, poika, orkester.............75
Nova stara pesem—Oj, ta zakonski stan, slov. scena s pet. .75 Radi kotla v keho — Ravbar na gauge, smešna scena s pet. .75
SLOVENSKO PETJE. Slovenske zdravice — Svarjenje............................................$0.75
Tolažba — Veselja dom ............................................
Sveti večer — Tiha noč ................... ........................................
Ne bom se možiia — Ljubca povej..............................
Al me boš kaj rada imela — O j ta Polončica.....................
Ljubca moja — Otok Bleski ...................................................
O j ta vojaški boben — PobiČ sem star šele 18 let..............
Slcpec — Mila mila lunica.........................................................
Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo________________
Sem slovenska deklica — Bom šla na planince....................
Zapcj mi ptičica — Po gorah grmi ....................................
Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička.......................
Razpodite se megličice — Tam kjer lunica__________________________
Krščenici — An^elji sveti ....................................................
Na planincah — Barčica ........................................................
Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad.................................
Moj dom — domovini ......................................
Naprej! — Vse mine ...................................
Micka na šrauf — Na maskamdi ............................................
Na Vršacu — Sladko spavaj.....................................
Neža in Pavel — Deset zapovedi____________________________________
Vabilo — Pastirček ......:..........................................................~
Sezidal sem si — Slovenec Slovencu	„
U boj, u boj! Garavuša ........................................
Strunam — Sirota ............
Sveta Lucija '—' Planinarica .............
Ko gremo (La Poioma) — Sonja (opera).............
Dve utvi — Oj večer je že________________
Nove harmonike — Sentklarski paberki..................................
Knefra in vagabundi — Kako je bilo......................................
Božična — Sveta noč..................„!............
Jadransko morje — Cuj Micilra ..:........................."
Slovenec sem — Pogled v nedolžno oko..............
.75
.75
.75
.75
.75
.75
.75
.75
.75
.75
.75
.75
.75
.75
.75
.75
.75.
.75
.75
.75
.75
.75
.75
.75
.75
.75
.75
.75
.75
.75
.75
.75
Mussolini s** koračfi.
.< 1 irib ie hudo pretT?-rila Z()pe;- !':;"^'stično veliean-t;vo in zrn;.'jo-, ifo Italijo, ko je : » ]>orop.-)t .-l;' »adi postopanja Lahov pvoti nemškemu elementi* na Tirolskem. Avstrij i ie revca, a tudi črv se zvijs-ako mu stopiš na jrlavo. Mu--soiini ni neumen, in dobro pove na vsn situacijo. Ako se je ]>a tako mogočno razkoračil in j p-»vzdignil svojo pest. ima pač vel i 'io glavo, a prav kratko I pamet. Kak dolgi potegon lah-j ko preti malemu paglavcu. ■ Stavimo da bi Mussolini ne od-
.Manchi -
-'■s največji j-ki kraj na
Anglija i i ionov '/,]■ 1 ih
izd<
tr]eš'-» m bubisTt' izumu statve p; ustvaril;: rentru? stru. ki je š-bombažni imbi ;.vetu. i.. 1Tfi<». delovala za ~> r ''ranko1 bombaž • •/.irom:i ma.e.ii
;e ta tt vilka nara tla na in r)t»l miliiarl" r- leto. Število l^tatev na celem svetu znaša no naiiiovf-jši -latistiki in"ka-k:> 2. !no ml. o ! česar odnade na Anglijo 725.uo(». Vrednost produkcije iz bombaževine na-veienega blaira na celem sve-
tlin
")an
tu pa ceni in miibližno na 2"» mil'iard zlatih ! tankov. Tjike ogromne vrednfite je znal r.-sv.'ariti človek iz v volno ovi-semena malega grma !
ti
-o-
Š1RITE AMER. SLOVENCA!
VSEM DEKLETOV. MORA BITI ZNANO TO.
V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer:
Zavojček jeklenih iglic H0U komadov) ......................jo--
Skatljica "tungs-tone" igjic (B komadov, vsaka igHca iKra lOO^-
300 plošč).........................................................................2Sc
VaTIlftf - Z vsakim naročilom pošljite potrebno svoto. T Q£UU. Pri naročilu od 5 plošč ali več, plačamo polt-.dno mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET	CHICAGO, ILL.
The New Ortbophonic
ictrola
Obiskujte svoje domače gledališče
"THE REX",
kamoKzahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, Wis., da vidijo najlepše predstave.
"M A J V A Ž N E J Š*E ra 7'Jrnvje je. da se varujemo raprtja. — Primerne v?.Je in navadna Iirnna i? oroti zaprt;r. Če pa že je notrehn po^lnziti sr» odvn-, jalnega sredstva, ie najbolje. ra rabite nujol, ker po-polnon.i nič n? škoduie. Zlasti dekletom ?e nujol priporoča. Vzemite eno ili-5ko nujola vsaki veccr, pridno l^Jite k n-»čitkn." Nujol lahl-o Temljc-te vedno, neglede na to. kal:o se pocrtitc. Vsaka žena ga mora irr.t-tf dnma eno steklenico.
NA PRODAJ
po ugodni ceni lepo posestvo na Desincu pri Črnomlju v Belokraji-ni. Posestvo obstoji iz gospodarskih poslopij, hiša, hlev, skedenj, ^ shramba za crodje in kozole, lepi sadni vrti, devet njiv, 6 košenic, 2 velika stelnika in loka z lepimi hrasti. Cena je samo $1,200. Kogar veseli kupit, naj se obrne za pojasnila na:
JOHN JERMAN. 1112 N. Chicago Str., Joliet, 111.
PREVOZ - DRVA - KOLN
»-M**' ;
i Ti -ilMiliiiiipiim.1

Rojakorti se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokličite Telefon: Rooievclt 8Z«:i.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21 st Plača, Chicago, IU.