SgP AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 27 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY2D, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Governer White bo sklical Leto star političen umor v državni zbor, ako si me- Cleveland« je še ved-sta ne znajo pomagati no nepojasnjen Tisoče mrtvih, ko japonska armada napreduje. Al Smitli dvomi, da bi zvez- Liga narodov pozvana na Nanking, 2. februarja. Japonske vojne ladje v Yangtse reki so bombardirale danes kitajske forte v tem mestu skozi dve uri, Columbus, Ohio, 1. februarja. Cleveland.—V sredo bo pote-Governer White je danes izdal klo eno leto, odkar je bil v Cle-oklic na voditelje raznih mest v velandu umorjen eden prvih re- državi Ohio in jih pozval, da re- publikanskih politikarjev, bivši | nakar so Japonci izkrcali več sto šijo čimprej svoje finančne tež-1 councilman William Potter. Pot- j mornarjev. Najboljše kitajske koče, ne da bi država pri tem ter je zadnje čase zalezel v dol-: c'ete branijo to mesto, v katerem go ve in je nujno potreboval de- prevladuje popolna tema. Tiso-nar. Pri tem je izjavil grožnjo, da če ne dobi denarja od gotovih politikarjev, da bo šel na Pomagala. Ako mesta ne more-najti pota iz zadrege, tedaj bo governer prisiljen sklicati državno posta voda j o k zaseda- nju. Pretekli teden se je gover- sodnijo in povedal vse o raznih nei" posvetoval z zastopniki dva- škandalih in graftu Potter je fajst večjih mest države Ohio, bil od državnega pravdnika Mil-Eden kot drugi se je izjavil, da lerja v resnici klican na sodnijo, roesta ne morejo več naprej in potem ko je bil obtožen od veli-Potrebujejo državno podporo, ke porote. Dan, predno bi mo-Governer države Ohio se je iz-lral Potter pričati, je šel v City javil, da ima država dovolj ko- Ilall, kjer je zahteval denar. Do-^ktivnih sredstev, da pomaga j bil ga, ni, in Potter je z grožnja-Vsem, toda treba je najti naj- mi odšel. Toda že na večer is-"0ljši način, odkod vzeti denar, tega dne je bil ubit, in do priče-da ne bi bolelo. Tega posla se vanja na sodniji ni prišlo. Na-')0 lotila državna postavodaja, stalo je vprašanje, kdo je narodi bo sklicana v nekaj dneh, ako čil umor, v koga korist so najeti si mesta ne bodo sama pomaga- morilci Potterja ubili? Kot so-'•l. kriv umora je bil spoznan neki Hymie Martin, ki je dobil dosmrtni zapor, toda krivci so še, visoko gori v višjih krogih. V sredo bo poteklo leto, odkar je ] bi Potter umorjen, in kljub sko- vjiv, * . ' i 1 ro nadčloveškemu naporu držav- nega governeria so cerkvene . ,v. ohi., , lii nega pravdnka, se ni prišlo pra- ""lasti v tem mestu odprle grob- .b 1 . 1 ! h,v„ , . v. , . vim krivcem na sled. Obsojena i''Co, kjer i>ociva truplo sv. : i epubhkanska councilmana Fle- aosti Uspelo sem. Frančišek Ksaver- >Jahko^Yedala, tqda sta šla ra-«ki je umrl na Kitajskem pred I Je v dolgotrajno ječo, kot da bi '100. leti, in dasi truplo ni bilo|lzdala vrsje glave balzamirano, pa se je čudovito dot>ro ohranilo skozi stoletja.! Grobnico odpro na vsakih deset Prerokuje vojno med Ja-let- ponsko in Ameriko če mestnih prebivalcev se je izselilo. šangaj, 2. februarja. Tu se zbirajo nove-japonske čete, ki so bile pravkar izkrcane. Japonci imajo sedaj tu že 10,000 vojakov, in se pripravljajo na nov napad na kitajski del mesta.: Tokio, 2. februarja. Japonska Ameriške oblasti poročajo, da so vlada je dobila od vrhovnega po-Japonci strgali ameriško zasta- j veljstva japonske armade pripo-vo z misijonskega poslopja, ročilo, da se pošlje en cel armad-Amerikanci zahtevajo zadošče- ni zbor vojaštva v šangaj. Vla-nje od Japoncev. .da se še ni odločila za ta korak. Washington, 1. februarja. Geneva, 1. februarja. Liga ni bondi preskrbeli delavcem zaposljenost New York, 1. februarja. Sto- pomoč, da reši japon-sko-kitajsko krizo Geneva, 1. februarja. Gene- tine mest v Ameriki je, pravi valni tajnik Lige narodov, Sir Al Smith, ki prihajajo dnevno Eric Drummond, je izmed diplo- na denarni trg in skušajo prodajati bonde, da dobijo denar, ki je izostal radi neplačanih dav- Ameriški konzuli in pomorske ; narodov je dobila zagotovilo, da l kov. Denar potrebujejo za pla- oblasti na Kitajskem so dobile i bo en ameriški zastopnik sodelo- i čilo uslužbencem in odpornoč brezposelnim, pmvi Smith, Zvezna vlad a, je predložila tri matov, ki so bili navzoči v San-gaju, ko je japonska sila vdrla v mesto, imenoval odbor, ki naj obvesti Ligo narodov direktno, kaj in kako se je zgodilo. Pozvani so bili španski, norveški, nemški, francoski, angleški in povelje, da začnejo sprejemati val pri mednarodni komisiji za Amerikanče, ki se hočejo izseli-! poravnavo spora na Kitaiskem., v , . , , . . , ti iz Kitajske. Vlada Zedinjenih | Ilarbin, 2. februarja. Nad 700 |i " 1 P° ^ ' držav kot tudi angleška vlada sta j Kitajcev je bilo ubitih včeraj v znova ostro protestirali pri ja-: spopadih z Japonci. Kitajsko ponski vladi. 'prebivalstvo beži pred Japonci. I zi: Sedanja vlada mora zapustiti City Hall Truplo Frančiška Ksa- verja razstavljeno Goa, Portugalska, .30. januar-J j •1a- S posebnim dovoljenjem ci- . počiva ^i'ančiška Ksaver ja. Tisoče -- . „ , ... farjev iz vseh krajev sveta - in Schoo,ey bl sicer S pondeljkem je bila otvorje-na uradna politična kampanja za izvolitev župana v Clevelan-du, prvič v 10. letih. Uradno otvoritev je imel kandidat demokratske stranke že preteklo soboto večer, ko se je v veliki dvorani Statler hotela zbralo 8000 demokratov, ki so slovesno sprejeli kandidata Ray T. Millerja in mu priredili sprejem kot ga pred njim ni imel še drug kandidat. svrhe, se je Izkazal kot pravega republikanca! že več let si lasti republikanska stranka pa- karja Fitzgerald in Harry L. Davis, in vsem tem načeljuje star politični oproda Paul How- tent, podeljen ji od Boga, da je iland, ki je hodil po kostanj v žr- Ali bo kdaj ta umor pojasnjen: -o— Smri M-iriio Šile 1 Tokio' 30" januarja' Euffene V nS^Jo Sle nSiadorna Chen kitajski miniver zunanjih ^minula, kot smo že včeraj ?6ročali, Marija šile. rojena Go-°b- v starosti 57 let, stanujoča 810 del, ki je pravkar odstopil, je izjavil, da je gotovo, da bo pri- med Japonsko in Ameriko Roženo Allen, John in Frances f l,hadolnik šile, eno sestro, Mrs. 0a 14014 Hale Ave. Tukaj za-.|do f^j ne bo mini Ja- Pu&a soproga Matevža in 5|Pfska kontrolirati Pac,- oti-ok, Emo, omoženo Lučič, Ma- f'k- 111 P11 tem 30 £ ^duyene * omoženo Sader, Frances, v napotju Naj prvo želi Japonska Mandžurijo, odkoder I bi gospodarila vsej Aziji, potem B«», in John Golob." Ranj- ibi se Pa lotila Avstralije. Ica je bila rojena v vasi Ponikve pri Laščah. V Ameriko je docela pred 44. leti in je bila to-),(!.l ena prvih naseljencev tu. Dolgo vrsto let je bivala na E. cesti. Bila je članica dr. sv. A"e št. 4 S.D.Z., dr. Srca Marije | Predstava za brezposelne Nocoj večer, 2. februarja, ob 7:30 priredi društvo cleveland-skih "čarovnikov" zanimivo predstavo v Collinwood High šeli na Five Points. Med drugi- dr. Marije Magdalene št. 162 | ™ <»rovniki nastopi tudi John K.S.K.J. Pogreb ranjke se vrši J- pychna- kot v četrtek zjutrai pod vodstvom Sodelujejo tudi Valentin Turk Jo«, žele in Sinovi. Bodi ranjki jna .harmonike in Frank švegel °hranjen blag spomin, preosta- in John Cerar s kitaro Te predam sorodnikom pa izrekamo na- pnpraljene od mestne iskreno sošalje! !v,ade in K0 v prvi vrstl name,1',e" Nov trroh ne Uudem, ki nimajo denarja, Včeraj popoldne je preminula da bi plačali za vstopnino. Sled-Lucia Urankar, rojena Pestot- -ie namrec Prosta ,vsem. Ranjka je stanovala naj Naraščaj v družinah 18602 Aspinwall Ave. Stara je V preteklih par dnevih s0 dobila 42 let. Doma je bila iz vasi j bile sledeče -slovenske družine Miller je v kratkih besedah povedal, zakaj se gre v tej kam-ptuiji. Glavni govor je pa imel predsednik volivnega odbora, Maurice Bernon. V tem govoru je Bernon povdarjal, da je kandidat republikanske stranke, Daniel Morgan dovolil, da so se ustvarjali nepotrebni uradi za člane Maschketove organizacije, da je Morgan dovolil trem konti aktorjem delo za $105,000, dasi je nekdo drugi ponudil isto delo za $80)000, toda so bili kon ■ traktorji z višjo ceno prijatelji Maschketa, in obenem je Morgan enemu izmed svojih prijateljev dal delo za $50,000, ne da ai se razpisala ponudba. Bernon je v svojem govoru tudi napadal poslovanje Morgana kot mestnega councilmana v etu 1911, ko se je delala nova pogodba z East Ohio Gas Co., rad višjih cen. Morgan je povzročil, da je bila nova pogod-)a z višjimi cenami sprejeta v 14 dneh. "Demokrati stopajo v to bor-Do," je izjavil Bernon, "ko imajo pred seboj rekord republikanske stranke poln škandalov, nezmožnosti in zapravljanja ljudskega denarja-in policijo, ki bi rada storila svojo dolžnost, toda je ovirana od višjih sil pri vsakem koraku." Šmartno pri Kamniku, in je bivala v Ameriki 20 let. Ranjka je bila članica podružnice št. 10 S. naraščaj: družina Paul Bizjak dečka, družina Štefan Medved deklico, družina John Lesar de- dečka, družina Joseph Menart deklico, družina Viktor Bernot ž-Z. Tu zapušča soproga Johna klico, družina Frank Vadnal m tri hčere, Rose Mihelich, Lu-; Cla in Mirni, ter tri sinove, John, _________ Pl'ank in Viktor, enega brata in deklico, družina Frank Pobega tri sestre, Katarina Homar, Rose dečka, družina Peter Vidovich Accetta, Julia Urankar, v sta- deklico, družina Paul Novak de-rem kraju pa mater, sestro in čka in družina Anton Planinšek ri brate. Pogreb se vrši pod 1 dečka, vodstvom A. F. Svetek in se dan Politična seja Pogreba naznani jutri. Prijate- V sredo, 3. februarja, se vrši Ui pokojnice so povabljeni, da jo političen demokratski shod v Pridejo pokropit. Preostalim so- prostorih Jugoslov. Del. Doma v r°dnikom naše iskreno sožalje!, West Parku. Začetek ob 8. uri Nevarno zbolela zvečer. Glavni govornik bo kan- Nevarno je zbolela Mrs. Ma- didat demokratov za župana, Tjr Štrukelj, 19202 Cherokee „ ve; Prijatelji jo lahko obiščejo na domu. Ray T. Miller. Zlasti naše Slovence in Hrvate se pozivlje, da so gotovo navzoči na,tem shodu. Izjavo Morgana in Maschketa, da je pomoč bi'ezposelnim glavni predmet županske kampanje, je označil Bernon kot "sramotni poskus republikanske stranke, da izigrava človeško mizerijo za politični uspeh. "Jaz si ne morem sploh predstavljati," je dejal Bernon, "da ne bi oseba, ki bo župan mesta Cleveland, šla do skrajnosti, da potolaži gorje, ki vlada med narodom radi depresije. Toda od-pomoč brezposelnim in sirotnim, nikakor ni politična zadeva. Sramota za republikance, da jo izkoriščajo v volivne namene. Podpora brezposelnim in sirotnim je zadeva, ki se tiče vsega mesta, demokratov, kot republikancev." "S tem, da skuša Mr. Morgan kapitilizirati človeško mizerijo v tej depresiji, v svoje politične ona edina, ki zna rešiti človeško mizerijo! Pri tem pa ne omenja, da je ista stranka ustvarila to mizerijo. Le spomnite se besed : "Volite za Hooverja in obdržite polne lonce in prosperi-teto!" "V letu 1928 je Hoover oblju-boval vsem delavcem polne sklede pečenih kokoši, ako volijo republikansko stranko. Volili so jo v resnici, in danes je prišlo tako daleč, da ko živimo \\ ne-zaslišni krizi, pa se Hoover z gi- j gantsko silo brani, da bi kongres dovolil en sam dolar podpore brezposelnim! To je tista republikanska ljubezen do bližnjega, ki se nahaja v revščini! In .sedaj pa imajo drznosti dovolj, da prihajajo v javnost in trdijo, da jih je sama božja previdnost izbrala, da izpeljejo narod iz mizerije, v katero so ga pognali!" Bernoh je nadalje povedal, da je imela republikanska mašinska kontrola v Clevelandu pred dvema letoma tako malo zaupanja v samo sebe, kar se tiče dobrodelnosti in podpore brezposelnim, da je izročila demokratom vodstvo oddelka za javno blagostanja To je bil edini oddelek mestne vlade, ki ga je republikanska mašina prepustila demokratom! In letos je bila predlagana demokratska council-manka Mrs. Cooley za načelnico istega oddelka. Maschke je o tem izvedel, *pa je šel takoj na delo, da izkoristi položaj. In glejte, za načelnika dobrodelnega oddelka mestne vlade je bil imenovan junaški borilec republikanske stranke, zamorski councilman Lawrence Payne iz 11. varde, iz osrčja zamorskega distrikta! Ni čuda, da je videti vsepovsod pri mestnih delih črne državljane! javico za Harry Daughertya, zloglasnega republikanskega po-litikana, in ki je leta nazaj kričal: "Doli s Tom Johnsonom! Izvolite republikance!" Miller na plesu Kandidat za župana Ray T. ustanovitev finančne korpo- enem je pa Liga narodov napro-! racije, da se posodi denar vred- sila tudi ameriškega generalne-nim„ korpo raci j am; drugič, ban- ga konzula, da sodeluje, dasi Ze-čni sistem, ki vzame prveidinjene države niso včlanjene (vknjižbe na račun, in tretjič, j pri Ligi narodov. Vsi, omenjeni bančni'sistem, ki prevzame bon-1 poslaniki so obljubili sodelova-de, katerih federalna zvezna;nje. Toda kako delikaten polo-I banka ne more prevzeti. Prvi žaj prevladuje se posnema iz te-izmed omenjenih načrtov je že!ga, da je japonski delegat spo-p os ta v a, drugi pa postane v ročil, da če Liga narodov ne pri-kratkem. Po mnenju Al Smithajtisne na Kitajce, da nehajo s sobo vse to pomagalo, da se poživi jvražnostmi, da je Japonska pri-kredit v javnosti, toda odpravi-! pravi jena napovedati vojno, kar lo pa vse to ne bo brezposelno- bi imelo nedogledne posledice za sti. Dogodki zadnjih mesecev ves svet. so prepričali Smitha, da potre-: -o- bujemo narodno izdajo bondov. Ameriška pšenica se pre-katere bi podpisoval ves narod, j važa na Kitajsko na način, kot tekom vojne, brez i komisije in bonusa bankirjem.! Washington, 80. januarja. — Ti'bondi bi nosili postavne obre- Kljub burnim dogodkom na Ki-Miller je tudi jako družaben člo-|sti 4 in po] pr0centa. Najmanj j tajskem, pa ameriška vladna vek in zlasti rad obišče kak ple«, |$10,000,000,00 bi se lahko na-!komisija še vedno eksportira ki ga prirejajo mlajši. Preteklo k^ na ta načinj in začelo bi- se ; ameriško pšenico na Kitajsko, nedeljo je bil s svojo ženo kar po vsej deželi z javnimi deli, in j Včeraj je odpeljal parnik Chil-na treh plesih. V neki poljski več milijonov delavcev bi nemu- dar iz Portlanda 100,000 bušljev dvorani seje nahajalo kakih j doma dobilo delo in zaslužek.'pšenice in 46,000 sodov moke za •400 mladih plesalcev, po ogrom- Denar bi prišel v cirkulacijo, in K-tajce. Namenjena je v šan-ni večini republikanci. Miller|kriza bi ae polagoma ublažila. |gaj. je pa s svojo prijaznostjo in pre-1 _0_______ pričevalnim govorom si prido-1 Hooyer je j ^ ^ j gtar r0"ak umr, bil vse navzoče mladine. Kar „ i „ Iz Ltfndon, Ohio, se nam po- bi želel vedeti," je dejal Miller, toda J® zdrav : reča, da je tam na farmi umrl "ali boste vi mladi volili za me- Washington, 30. januarja. —!Vsem Clevelandčanom dobro pone?" "Yeah, boy!" je donelo iz Zadnja leta predsednik Hoover j znani roiak in naš zvesti naroč-"Prav gotovo!"— še ni bil tako zdrav, kot se rav-jnik Andy Krašovec, ki je dose- stoterih grl. 'Ali boste sodelovali v tej kampanji?" je nadaljeval Miller. "Od prvega do zadnjega," so navdušeno odgovarjali m 1 a d i ni. "Glejmo, da' dobimo pošteno vlado v Cleveland," je končal Miller, "glejmoč da pridejo tudi mladi ljudje enkrat do besede!" no sedaj počuti zdravega. Tp- Le] častitljivo starost 85 let. Poda zgubil je na teži. Ko je pri- i{freb ranjkega ae vrši v New šel v Belo hišo, je tehtal 210 fun- Londonu v sredo dopoldne. Ra-tov, danes pa pokaže tehtnica le Ljki zapušča ženo in hčer, Mrs. H(K)Vv!L1"?.1)i"Uj Cl,,F- 1« se nahaja v Clevelandu, poleg tega pa sina Jos. Krašovec v Barbertonu in sina Johna v Clevelandu. Bodi vrlemu možu ohranjen med vsemi, ki so ga poznali, časten spomin. 183 funtov, to dejstvo načinu uživanja hra ne. Predsednik je prej jedel, kadar se mu je zljubilo, zadnje dve leti pa je upeljal redne ure za hrano. Zajtrk ob 8. zjutraj, toč- Aretacije se bližajo že včeraj smo poročali, da je kosilo ob 1. uri in večerja bil aretiran republikanski voliv-;no ob g urj zveger. ni uradnik in obtožen sleparije _ z glasovnicami. Kot se poroča,! Trgovec oropan bodo te dni sledile še druge are- j Frank žerovnik, ki ima mes- tacije. Demokrati so letos pri- j nico na 5911 st Clair Ave., je j posredovati' med nekim moškim pravi j eni jii do skrajnosti, da bil v pondeljek dopoldne oropan in žensko v prepiru. Mož je jim nasprotniki ne ukradejo vo- za $i78.00, ko sta prišla v mes- hotel žensko z nožem zabosti, ko litev, kajti nasprotniki poštenim i nico dva bandita, ki sta zahte-; je stopil McGarvey vmes in do- Kjer tc ne srbi Daniel McGarvey se nahaja z globoko rano v Huron rd. bolnici. Rano je dobil, ko je hotel potom ne morejo zmagati. Z vala denar žer0vnika sta ban-aretacijo republikanca Hoey je | dita. zapr]a v ledenico, iz katere zapletenih v vso afero precej Be je p0zneje oprostil, k0 sta drugih oseb, katere bodo te dni bandita že pobegnila. aretiral!v .. I šola S. Del. Doma Direktonj SDD Direktorij Slov Del. Doma za lil vbodljaj, namenjen ženski. Zima povsod Ne samo v Clevelandu smo dobili sneg in hud mraz od nedelje naprej, pač pa se poroča V naznanje učencem Sloven- .iz vseh severnih in zapadnih dr-šole Slov. Del. Doma: pouk se žav, da je zapadel debel sneg in leto 1932 je sledeč: Vid Jančič, jb0 vršil; začenši s 6. februarjem, zavladal hud mraz. Vremenski predsednik; John Grošel, pod- in sicer II. razred, od 9 do 10:30 preroki pravijo, da se bo proti predsednik; Vincent Coff, taj- dopoldne., prvi razred pa od j koncu tedna vreme zopet ogre-nik; Joseph žele, blagajnik; 10:30 do 12. ure opoldne. Pouk lo. Henry Princ, zapisnikar; Vinko j v m razredu se vrši od 4. dol Republikanski kandidat Morgan pa skuša medtem nadeti si krinko nepristranosti in govori v javnosti, da deluje za njega "odbor nepristranskih državljanov," in da Morgan ni pod kontrolo Maschketa! Poglejmo vendar, kdo je v tem "nepristranskem" odboru? Jack Harris, pripravljen vsak trenutek na klic Maschketa. Larry Collister, republikanec z dušo in telesom. Thomas Cook, republikanski po-litikar, ki drži po milosti Maschketa mestno službo. Lamar Beman, znan politikar, Bili Ei-rick, večni kandidat republikanske stranke. Med drugimi "biseri" tega "nepristranskega odbora" dobimo tudi znana politi- Godina, Louis Tolar in John Bohinc, nadzorniki. John Hrvat, John Lokar ml., Tony Vadnal, člani gospodarskega odbora. Direktorji: Rudolph Perdan, An-du Božič, August F- Svetek in John Gorjanc. Miller pride Prihodnjo nedeljo, 7. februarja, priredi Slovenski demokratski klub, katerega predsednik je Mr. Wm. Kennick, svoj ples v Grdinovi dvorani. Plesno prireditev obišče tudi županski kandidat demokratske stranke, "Mr. Ray T. Miller. Navzoči Slovenci bodo ob tej priliki izročili Mr. Millerju krasen ključ mesta Clevelanda. Pričakuje se zelo številne udeležbe. Deklico so kupili 5:30 popoldne. Vsi razredi sej Mr. in Mrs. John Kaplan, vršijo v spodnji dvorani. — V.! 18606 Cherokee Ave., sta rekla, Coff, tajnik. da jima je dolgčas, pa sta kupi- Lakeside bolnica la zalo deklico-prvorojenko, ki Dohodki Lakeside bolnice so jima bo delala kratek čas. Mase skrčili tekom lanskega leta za ti se je prej pisala Antonija No-$300,000. Tajnik zavoda pripo- vine. Naše čestitke! roča največjo varčnost, da ne bo Nesrečna kolizija treba odsloviti še več bolnikov, | Iz bližnjega mesta Toledo, O., ki prosijo postrežbe. use poroča, da sta bila včeraj tam K molitvi j ubita dva ognjegasca, na potu k članice društva Srca Marije požarju, ko je v ognjegasni truk (staro) so prošene, da pridejo v I zadel bus. Koroner bo preiskal sredo večer k skupni molitvi za j nesrečo, umrlo članico Mary Šile, 14014 Tr&ovska seja Hale Ave. in da se v četrtek z ju-1 Nocoj večer se vrši v Mervar-traj v obilnem številu udeležijo jevi dvorani seja St. Clair Mer-pogreba. chants Improvement Associa- * Jeklarski trust je imel lan- tion. Po seji bo nekaj dobre za-sko leto $4,376,798 zgube. bave. » t< AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: vnli liricrlnoilm 741 krvtuVk v Za Ameriko in Kanadp na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00' J P^ihmkj huuuk v Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 j v Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628_ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 27, Tue., Feb. 2d, 1932 Pridobitev državljanskih pravic j itd. Velikokrat se sliši starše, i kadar govore z otroci, naprimer: "Ti, salamagan ti, kod si pa bu- i mov al dej ?" i Jaz mislim, ako bi se nas do- listu, katerem bi se nas poučevalo jizkrekati lepo pravilno anglešči-,no, da bi nam to dovolil naš rodoljub, g. urednik. Seveda, bilo | bi težko dobiti učitelja, ki bi se | hotel ukvarjati zastonj z našimi i bučami. Pa bi se že našel kak Office | izhod. Lepo bi bilo in prosil bi g. urednika, ako bi hotel biti tako prijazen ter nam o tem kaj izpregovoril. Jaz mislim, da bi | šlo. Besede, katere ne bi mogli -o- MR. GRDINA IMA PRAV slikat slovenskega Primorja. Da, prav je odgovoril. Kdo bi se sploh upal pokazati v tistih, s fašisti prepravljenih pokrajinah. Ako bi se le prikazal s "kamero," bi ga takoj obsodili, da vohuni v prid Jugoslavije. Vendar je imeTPprav tudi "Collinwoodski glas," ker je stavil vprašanje, kako in na kakšen način bi se dalo podati nekaj slik iz našega Primorja med zbirko jugoslo- IV. Mr. A. Grdina mi je pojasnil Leta 1921 so se spremenile vse naselniške kvote v Zedi-pod naslovom "Odgovor collin-njenih državah, ko je republikanska administracija prevze- woodskemu glasu," zakaj ni šel la vlado, in zlasti družinam iz južne in centralne Evrope je bilo silno otežkočeno priti v Zedinjene države. Leta 1924 pa so naredili še strožjo tozadevno postavo, in kdorkoli je hotel dobiti sem svojo družino iz Evrope, je moral postati najprvo ameriški državljan. Omenjeni Čeh je imel v domovini zelo slabo vzgojo, in ga je vzelo tudi v Ameriki precej časa, predno je prišel tako daleč, da je vložil prošnjo za drugi papir, potem ko je dolgo časa obiskoval državljansko šolo. Septembra mešfeca, leta 1930, so ga poklicali na sodnijo, kjer je uspešno odgovarjal vsa vprašanja in prestal težavno skušnjo, toda prave prošnje ni mogel vložiti, ker ni imel $10.00, katere bi moral____________ plačati. Mož je že precej časa nazaj zgubil svoje delo, torej! vanskih filmov, ni imel denarja. Pisec teh vrstic je mnenja, da Medtem pa so njegovi otroci odraščali in so prekoračili ,ne bo Se v doglednem času prišla dobo, ko bi smeli biti pripuščeni v Zedinjene države, da bijpomoč našim trpečim sirotam, se združili z očetom. Polno ameriško državljanstvo je na :inteligenc0 preganjajo, časopise ta način nemogoče pridobiti mnogim ravno radi visokih pri- ... stojbin, in tako so družine ločene po raznih delih sveta radi pretiranih svot. Zopet en vzgled, kako krivična je današnja naturalizacijska postava. V Chicagi se nahaja mlada vdova, ki ima šest otrok, vsi j jUgoslavijo. Pogumni, krepki stari izpod 16 let. Prišla je v Zedinjene države eno leto pred fantie jn možje vendar uhajajo svetovno vojno, s svojim soprogom vred, toda je bila ves čas tako zaposljena s svojo številno družino, da se je priučila le malo angleščine. Njen mož je vzel prvi državljanski papii v letu 1922, toda je umrl, predno je mogel dobiti druzega. Tekom svetovne vojne je služil v ameriški armadi. Mati bi rada postala državljanka na podlagi prvega papirja svojega . majali"svojih rodnih krajev. Ju-moža, da bi dobila kako podporo kot državljanka, kar nujrffr;?0slavija pa, kako naj pomaga? ZAKAJ SEM JAZ izgovoriti pravilno, bi vprašali! Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll našo mladino. Mi bi vam pisali tudi angleško to in ono, Vi bi pa j potem odgovarjali kje smo na-pravili napake, v listu. Sedaj, ko smo doma, imamo zlat čas za izobrazbo in učenje, ne samo v angleščini, ampak tudi v pravilni slovenščini. V luči izobrazbe je napredek in veselje Ako bi bili malo bolj značaj ni in izobraženi, ne bi nas tako lahko premotil ta ali oni hujskač ali obrekljivec, ta ali oni časopis. Z lučjo izobrazbe bi spoznali škodljivca, človeški družbi nevarnega zapeljivca ter ga kratko malo prezrli. Iskren pozdrav vsem! A. J. Ce verjamete al' pa ne. ZA MILLERJ-A Frank J. Lauschc ......................i...................................imunim.............. i m i mu Zdi se mi, da je v vseh večjih jeni razni volivni uradniki radi so ustavili, šole in slovenska društva so sploh zatrli. Otroke so z mrzlično naglico potujčili in jih učijo zaničevati mater svojo čez mejo, kjer jih sprejmejo bratje Slovenci prijazno in jim od svojega kruha ponudijo grižljaj. Vendar ti begunci, čeprav v Sloveniji, se bodo do smrti spo- rabi za mladoletne otroke Ali z orožjem?? Hrabri so sicer zelo malo upošteva Jugoslovane (Splošno je znano, da je ameriška republikanska vlada močno naklonjena Italijanom in da so bili republikanci tisti, ki so zavrgli Wilsonov načrt, da bi bilo ostalo Primorje Slovencem, ker so delali roka v roki z Italijani. Zato je pač sramota, če se sploh dobi še kak Slovenec, ki bi sim-patiziral z republikanci. Kdor temu ne verjame, naj natančneje študira delovanje ameriške republikanske stranke od svetovne vojne sem, kako strežejo.pri vsaki priliki Lahom. To je tudi vzrok, da se naši protesti odbijajo ob gluha ušesa naše slavne republikanske vlade. Op. ured.). Tu nam je potreba krepko nastopiti. Jugoslavijo, našo mlado, lepo, demokratično državo oglašati na. vseh koncih in krajih. Jugoslovani v Ameriki se moramo združiti v eno veliko misel. Naše geslo naj bo: Vse za našo zvezdo vodnico in mater Jugoslavijo! In ko bo svet videl našo požrtvovalnost, našo gorečo ljubezen do Jugoslavije, potem bi rekli veliki možje: "To je v resnici pogumen narod!" Zanimali bi se za nas ter ne bi metali naše proteste v koš. Da, le v slogi in izobrazbi je naša moč in bodočnost. Bratje, na delo! Izobrazujmo se, učimo svoje otroke prelepe slovenščine mestih Z e d i n j e n i h držav na dnevnem redu vsak da bolj problem dobre vlade. Kadar postanejo volivci mlačni in kadar postane vladajoča politična stranka orodje v rokah posameznih izkoriščevalcev, potem je administracija mestne vlade na robu propada. Mestna vlada v Clevelandu je že več let obtožena zapravljanja in korupcije, zlasti odkar je prevladaj oča politična stranka kontrolirana od nekaj posameznikov, katerim ni pri srcu blagostanje meščanov in državljanov, ampak njih lastna, osebna korist. Na krmilu je bila "nevidna sila," ne pa politična stranka. Ta "nevidna sila," kateri na čelu stoji Maurice Maschke, je vedno odločevala: kateri kandidat naj bo nominiran, kateri izvoljen, katere postave naj bodo sprejete in katere ne. Ta "nevidna sila" je zasedla urad župana, mestnega proseku-torja, mestne zbornice, mestnih komisarjev, direktorja javne varnosti, policijskega načelnika in skoro vse urade mestne vlade, kar vse je imelo za posledico sra motne incidente v mestni vladi zadnjih par let. In dočim je rastla moč teh mogotcev pri mestni vladi, pa je postajalo zaupanje in naklonjenost meščanov do njih vedno slabe,j še. Preveč dolgo so se igrali s potrpežljivostjo volivcev, preveč dolgo so ga vlekli za nos. Preveč samolastni so postali in to se bo sedaj nad njimi maščevalo. Mnogokrat obtoženi, goljufije pri volitvah, council-mani so bili prijeti in obsojeni. Miller je posegel tudi po najvišjih glavah, jih obtožil sleparstva in velika porota jih je spoznala krivim. Sleparjev v javnih uradih se je polastila silna panika. Vse je trepetalo: kateri bo na vrsti prihodnji, po katerem bo posegel Miller. . . Rečeno je: kadar se zgodi kaj posebnega pri kakih vladnih zadevah, najsibo v dobro ali v slabo, povzroči to posamezna sila, posameznik. Kar se je slabega zgodilo v Cuyahoga okraju in v Clevelandu, je zakrivila gori omenjena "nevidna sila." Kar je bilo pa slabega pri mestni vladi Stric vpraša malega Jožka, kaj bi rad bil, kadar bo velik. "Zidar in učitelj," se odreže Jožek. "Zakaj pa oboje obenem?" se začudi stric. "Zato, ker učitelji imajo počitnice poleti, zidarji pa pozimi." A "Ti, Gregor," reče sosed sosedu, "na svoje kokoši pa malo bolj pazi. Vsak dan uhajajo na moje dvorišče." "O, saj to že davno vem," odgovori ta. "Kako pa veš to?" "Zato, ker jih sedaj že pet pogrešam." A V šoli so učenčki nekaj risali. Mali Francek je hotel potegniti črto, pa se mu je pero zataknilo in na papir mu je kanila velika packa. "Kaj si pa delal, nerodnež," ga pokara učiteljica. "Hotel sem napraviti rep, pa poja- Ko je hotela vložiti prošnjo za drugi papir, so dognali,; naši vojaki> 0 tem ni dvoma, toda je medtem prvi papir njenega moža postal že sedem let da kot se sliši> v bodoči vojni ne star. Povedali so ji, da mora začeti vso stvar prav od kraja, jbo veliko pomagaia hrabra pest, namreč vzeti prvi papir, plačati $11.50, čakati dve leti, iti v ker se 5o dušilo kar s pn. šolo, plačati zopet $15.00 in prestati trdo skušnjo. Medtem ncm Lah ima moč v zraku. se mora učiti tudi angleščine. Vse bi se že naučila, toda kjejSvoje lačne krempije steguje po,in mi sami se učimo angleščine. bo vzela potrebni denar za pridobitev državljanstva, ko sa- ju Pa ka3 sem 3az kviv te" snjuje "Ne smeš tako reči," popravi učiteljica. "Pravilno se reče: hotel sem napraviti črto, pa se mi je naredila packa." Drugi dan pride Francek za celo uro prepozno v šolo. "Kje si pa bil, Francek?" ga vpraša učiteljica. "Doma smo zaklali packo, pa sem jo držal za črto," pove pravilno mali učenček. so večerne šole na razpela-; toda tudi vedno oproščeni Frecl Kdor ne dela, ne plača nelXhomaSj mestni klerk, je bil ponovno izvoljen v svoj urad od ne- , v , ... , , — mucencev, ------ --------- opravičeno psovanje na njeno rojstno deželo, ki ima tako pr0test? Ali so ga sploh prečita.'miru in sloge vsem, li? Zdi se, da ameriška vlada i --o- abotne postave! Največjo krivico pa dela vlada sama gotovim prosilcem za ameriško državljanstvo, krivica, katere bi se morala Anic lika sramovati, toda republikanci ne poznajo sramu. Nova _ postava zahteva, da mora vsakdo ki prosi za državljanstvo. kritizirailju je vsaUa š]apa vedeti natančno za dan kdaj je dospel v Ameriko in za ime ; ^ parnika ki ga je pripeljal sem Pa vzemimo slučaj. Nekdo k§tiziramo. Nasto- je prišel sem leta 1893, kot dveletni otrok. Ves čas je bival at Q, ga. tu, bil popolnoma vzgojen v ameriških šolah in postal prav. ^ kl.itiziranje in stokanje nam Amer.kanec Pozneje jcprunoran, da prosi za amer.sko di- ; Prilika žavljanstvo. In povedo mu, da mora dokaza i, da je prišel' d poštenega, pravilnim potom v Ameriko. Njegova mati, ki ga je prinesla v Ameriko, je umrla, enako tudi oče, za druzega pa niko- Itodoljub. CLEVELANDSKI SLOVENCI, POZOR! mladega in odkritosrčnega razumnega župana. Naj ne ter bo svoj glas 16. februarja za republikanca. VOLIMO VSI ZA RAY T. MILLERJA! Pod slabo, brezbrižno upravo gredo mesta in gar ne ve. In sedaj pa pride državna krivica. Obrniti se mora na naselniško oblast za certifikat, toda od tam mu pišejo, da ne j morejo najti njegovega rekorda, kajti v letu 1906 so vsi ti vladni rekordi — zgoreli! Mora torej plačati $20.00, ako hoče dobiti certifikat. Raditcga, ker je zgorelo vladno poslopje, so pošteni ljudje prisiljeni plačati vladi $20.00 pristojbine! Krivica vseh krivic. . _nt Qi„nflri „„ kfir In teh je še mnogo v naturalizacijski postavi, in skrajni ^ Tudsk n d nar ™ čas je, da sc je senator Walsh zavzel, da se te krivične do- f^SV^f^d SzfdTvC loč be državljanske postave končno odpravi, ker niso samo In nalod btokd pod dtUk(n' v sramoto Amerike, pač pa tudi v veliko krivico prosilcev, ki so 99 procentov poštenjaki in zvesti Zedinjenim državam. ALI SE NE BIANGLEŠČINE POUČEVALO V LISTU? Ako bomo vsi slovenski državljani in državljanke volili za našega ljubljenca, Mr. Millerja, ni dvoma, da bi ne bil on naš župan. Mr. Miller je pokazal, da je goreč ljubitelj delavstva. Kako je on ogorčeno in energično posegel po nekaterih sleparjih, smo se lahko vsi prepričali. Kaj vidne vlade" in še vedno ima odločujočo besedo v civilnih aferah. In nešteto je drugih takih slučajev, kjer se je pokazala moč in brezobzirno teptanje ljudskih pravic te "nevidne vlade," oziroma sedanje politične stranke, ki vlada v Clevelandu. 7. januarja.1929 je prisegel Ray T. Miller, da bve poštenosti, poguma, inteli-vil veliko neumnost, ako bi oddal mu damo moč,/da bo glava cele- (gcnce jn njegove samostojnosti. ga mesta, o tem si ne moremo Tc(la mjadi državni pravdnik niti predstavljati. je šel s zavihanimi rokami na Torej naj ne bo med Slovenci 'delo in kmaiu >so je pokazalo kaj niti enega omahljivca, kateri bi|zna> kma]u se jc pokazala njego-oddal svoj glas za drugega kan- va zmožnost, da je tudi "nevid-didata. Doli z Morganom, repu- na sila» postala pozorna nanj. blikancem! živel naš demokrat j Miller je začel preiskovati, po-Miller! Državljan. ; iZVcdcvati, šel jc v svojem delu Mož in žena se ne strinjata v neki zadevi, pa pride do precej ostrega prepira. "Molči! baba," zadere mož. Saj si tako zabita, da ne veš niti razlike med ; oslom in konjem." "O, dobro vem razliko, dobro. Ali sem ti že kedaj rekla, cla si EAST END SOCIAL CLUB se I seru na koristno idejo, ali kaj takega. Pri tej priliki arja, ki sva jo priredili v korist s jc naseljencev iz Evro- jpokličeta svoje prijatelje, od ka- East End Social kluba. Prav le Piist lvar na pi:,;,so zelo težko učimo angleščine. In vendar nam je ta .jezik neobhodno potreben, posebno za bodočnost, ko bo zelo mučno za delavca brez znanja angleščine. Tudi naše mamice se bodo čutile bolj domače v tej deželi, ako bodo znale bolj pravilno izgovarjati angleščino. Naprimer cla ima punca ali fant svoj rojstni dan naprej smehljajočega obraza, toda odločen, da premaga vse ovire. Velika porota, ki je vedno ne-dekletom. Prosiva pa vse ude-, odvisna, je dobila mnogo posla, ležence, da oprostijo, ker nismo ! V javnosti je zagrmelo: korapci-mogle post niči, kakor smo žele- ja pri mestni vladi! Obsojeni so le, ker nismo pričakovale tolike bil razni mestni uradniki, obso- Tem potom se najlepše zahva- ki so pomagali servirat ženam in ujeva vsemi udeležencem, ki so udeležili card party 2.">. janu- A i udeležbe. Prav lepa hvala slovenskima partyjih, i biti neodvisen, ako bi bil izvo-!ljen, ker njegovo kandidaturo | podpirajo razni sebični politiki, ki bodo zahtevali od njega, da predvsem ustreza njih političnim . . v„ stremljenjem in zahtevam, ne oriJ' pa da bi gledal za korist mešča-nov- ; Starejši gospod, prijetne i a 'Ray T. Miller se je že izkazal prikupljive zunanjosti vstopi v v uradu državnega pravdnika delavnico znanega krojača Jer-in ravno tako se bo izkazal kot neja. župan. Delal bo odprto in ne- "Ali je res, da vam moj sin ustrašeno in nanj ne bo vplival dolguje že tretjo leto za obleko?" nihče drugi kot narod, ki ga bo "Da, res je," vzdihne mojster izvolil županom. Jernej. "Ali bi morda hoteli vi To so vzroki, ki se mi zde tako plačati zanj T važni, da sem opravičen glaso- "Nak! Prišel sem vas samo vati za Ray T. Millerja za župa- vprašat, ;Tli ne bi hoteli napravi-na mesta Clevelanda. terih jo nekpj takih, ki ne znajo pa hvala Ljubljanskemu Trio, ki slovensko. Vaši otroci morajo je igral tako lepe poskočnice in j Prav'lepa hvala slovenskima partyjih, gre za naše sirotnel govoriti samo angleško v družbi. t0 vse brezplačno. Zahvaliva se j časopisoma: Ameriški Domovi družine. Kajne, kako smo ob taki priliki Mr. in Mrs. Vaupotič, ki sta da-j ni in Enakopravnosti, ker nam še enkrat se prav lepo zahva-1 v zadregi? Jezik se nam, zapleta la zastonj prostor in nekaj ohaj- j stojita na strani in priobčita vse, j Uujeva vsem in prosiva, da se o j in lomimo besede, daje kar šme-jčana za žejna grla. Lepa hvala j kar jih prosimo in vse brezpla- priliki zopet udeležite naših pri Z angleščino delamo, kot Mr. F. Svetku za prevažanje miz jčno... Vsi veste, da je dosti bodnih reditev in card party's, ki so i Pristopajte k domači organizaciji, k S. D. Z. sno. stoloV, enako tudi ženam od j družin danes, in tem pomagamo, Kristine, ki so nam posodile I kar je v naših močeh. Vse, kar oni dijak iz latinščino, ko je pri- in povedoval očetu, da se imenuje:sv. ....... ------------— • —............ —> — I trn: trnijus, jablana: jablanius |igralne mize. Lepa hvala vsem, j pride v blagajno pri teh curt: Frances Plevnik, Mary F. Molk. korist bednim in potrebnim. Pozdrav! ti tudi meni novo obleko pod istimi pogoji." A Če bo zmagal Morgan za župana, potem je najboljše, da pustimo vse skupaj in se podamo v Afriko, kjer se bomo skušali polastiti vlade kake zamorske re-I publike, Cleveland pa propusl-nio črnim državljanom, ki imajo že itak prvo besedo v mestu- ZAPISNIK letne konference delničarjev Slovenskega doma na Holmes Ave. zborujoči dne 17. januarja, 1932. Za Lilijo poroča Louis Opara, da je premalo splošnega zanimanja za dramatiko in tako Lilija spi spanje pravičnega. Za dr. Mir št. 142 SNPJ poroča Mrs. Martinjak, da društvo želi. ker irnia vsako leto Miklavžev večer, da bi se jim dalo za to prireditev cenejšo najemnino. Za društvo Kras št. 8 SDZ poročata Opara in Blaško. Za dr. Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ poroča Mrs. Jerman, dSa vlada pri društvu splošna zado-voljnost. Za dr. sv. Janeza Krst-nika šti 71 JSKJ poroča C. Kral, da vlada pri društvu splošna zadovoljnost, ter priporoča, naj se ukrene, da je dimštveni zastopnik lahko tak, ki ni delničar Slov. doma. Predlagano in sprejeto, da se spremeni člen 9 prav v toliko, da se bo glasil: Zastopnik, ki ni delničar Slov. doma, je lahko na seji, da zastopa društvo, toda ima samo en glas in ne more biti voljen. Zastopnik Pa, ki je obenem sam delničar, inia dva glasova in je lahko tudi voljen. Za dr. Vipavski raj št. 312 SNPJ poročata Krist Marc in Krist Kalin, da njih društvena blagajna dobro obstoji in niso nikdar prosili za znižanje najemnine, kot je bilo mnenje di-''ektorija. Za podružnico št. 10 SŽZ poroča Mrs. Koncilija, da Se Jih ne bi v bodoče več prega-nialo iz dvorane, kjer imajo seje, da bi se znižalo najemnino ^a zadnjo veselico, ker so imele izgubo, ter da naj jim da ženski klub vso kuhinjsko opravo, kadar najemejo dvorano, ker zadnjič da niso dobile nožev. Predlagano, da danes zborujemo do šeste ure in jutri večei °b 7:30 naddj^jemo. Proti Predlog, da danes zborujemo, dokler ne skončamo. Oba predloga gresta na glasovanje. Z vevino sprejeto, da se nadaljuje Jutri večer točno ob 7:30 ter danes zborujemo še do šeste ure. 1'lače uradnikov, direktorjev in uslužbencev Predlagano, da vse plače ostanejo po starem, izjemno uslužbencev, o kojih plačah določa c|'l'ektorij sam. Z večino spre-da ostanejo sledeče plače: Jfe pa gfiri mesece. Vzrok prodaje le skupaj pridemo," to-J bi hodil k tebi, ki ne daš delav-! družine je Ilooverjeva prosperi-alip TCenec. "Kai hoče- rem drinrecra kakor nroseneira 4„i.. cern drugega kakor prosenega teta močnika in krompirja v obli- španske dame SQ imele cah, go zavrne Kepec. "Mar| r , grem rajši drugam delat, kjer j dragoceno zabavo dobim kaj napotvičenega pa še! Madrid, 1. februarja, špan-kaj drugega, in mi nihče žlic ne'ska sodn"a ^ vcera> kaznovala 'šteje, kadar sedim pri skledi. 118 žensk iz boljše družbe v glo- "Jaz pravim, da naj bo mir, "O, kako ti še pojde v viher 50 do 500 lJeset' ker ob dokler jaz govorim!" se raztogo-! krompir v oblicah in proseni ti Rohne in udari po mizi, cla je luč pod stropom zatrepetala. "Ali smo prišli pomoževat ali smo prišli posanjat, kakor misli ta Kepec?" "Ti zgaga, ti! . . . Ti seriga, ti serižna! . . . Kar molči!" vpijejo vsevprek botri. močnik! Kar sapa se bo delala, snedež snedeni!" mu vrne, Lazar. — "Kmetje, jaz pravim, tri dni bo za nas preveč. Jaz pravim, ne podajmo se! ... Ako se danes podamo, nam bodo drugič še več naložili ..." priliki rojstnega dne bivšega španskega kralja slednjemu po-i slale čestitke v Pariz! Premogarji pripravljeni za štrajk Athens, Ohio, 1. februarja. 700 premogarjev izmed 5000 v tem okraju, se je danes na sho- "Tako, to je pravica!" vpije Idu izjavilo, da ne bodo delali za "Matec, kaj pa govoriš, kadar Kepec. "Jaz ,ki imam eno samo!znižane plače, kot so jim operate'boter nič ne vprašajo?" zapo- kozo in pa ogrado, ki ima malo j tor j i ponudili. Znižane plače se di se vanj Kravajec in ga pahne i preko sedem komolcev v preme- i začnejo jutri, nazaj v kot. ri, jaz naj živim berača en dan, j Farmarji v Wisconsinu To je pravica?" sikne Kepec kmet, ki ima vsega dovolj, pa tri dobijo pomoč premagan. j dni ... To je pravica!" Madison, Wisconsin, 30. ja- Rohne pa nadaljuje: "Tako, to je pravica!" m.arja. Senat državne zborni- "Tako-le je: človek Še resnice : "Vi nas boste učili, kaj je pra-, ce je aprejel predlog, glasom kane sme povedati. Kbmaj zinem, j vica, sirote kozjerepske!" se za- jteresfla dobijo farmarji v Wis-pa se zapode vame kakor sršeni, j dere Hren. — "Bomo videli, kdo |consinu $5,;000,000 podpore kot Kadar nima kaj jesti, pa le mo- nam bo ukazoval ... Mi naredi- L odškodnino, ker so dobili pre-ram skrbeti zanj, kakor sedaj za mo, kakor mi hočemo, mi kmet- majbne cene za svoje pridelke Barbiča." je, ki kaj premoremo!" lansko jesen. Denar se bo na- "Oh, bogve, koliko si jih ze; "Ali me nimamo nobene pra-!bral iz posebnega sklada dohod-napasel," se oglasi neka zboro- vice?" poskoči od peči Brenklja,!ninskih davkov, valka pri peči, kar pa ni motilo j "Kaj smo pa me?" Rohneta, ki jo je samo ostro po- "Kdo pa tebe kaj vpraša?" gledal. "Zato pa sama zinem . . . Bom "S tem Barbičem je ravno ta- videla, če nas boste vprašali ali kc ... Ko je bil mlad, mu ni smel j ne?" Gledališče mora plačati odškodnino Jersey City, N. J., 30. januarja. Mrs. Delia Kettle, vdova, nihče nobene'reči, precej se je i "Poglej, poglej, kako so nocoj dobi Od Boulevard gledališča zapodil v človeka, sedaj naj ga prešerni! Kadar je treba kaj pa redimo. . ." "Nikoli! . . . 1-jov! . . . I-kaj-pak! . . še tega se manjka!" v tem mestu $17,500 odškodnine, skladati, takrat smo pa dobre!" jker >si -ie v gledališču zlomila noji pomaga Lovrečka. ko 80 naenkrat ugasnile luči. Porota ji je priznala odškod- "Takrat smo pa take punce, "čakajte no, da vam povem cla je kaj," pritrdi Sivka. "Roh- nino. Delati ne more več, in obči-! ne ne ve, kako bi bil prijazen, 1 Manevri ameriške morila ga mora sedaj rediti." 1 kako bi se smehljal, kadar vsip-1 narice na Pacifiku "Pa naj bi bil varčeval!" j ljemo na mizo tiste groše za j San Peclro, California, 1. feb-"župan me je povabil in mi "frenke' ali kaj drugega." ruarja. Glavni del vojne mor- naročil: Povej, povej ljudem, da "Kmetje vas imajo zmerom za narice Zedinjenih držav, 65 la-pojde sedaj Barbič od hiše do norca, pa vendar ž njimi vleče- dij vsega skupaj, je danes od-hiše, pa naj mu dajo j est i. j tfe," jim očita! Kepec, na kar na- i plul na vežbe. Namen morna-Kmetje naj ga imajo po tri dni, stane vrišč. rice je "zavzeti" Havajske oto- bajtarji pa po en dan. Zato je "Tiho!" ke. 27,000 mornarjev sodeluje bilo nocoj 'ukazano,' da sem vam "Mož" udari po mizi in takrat na vojnih ladijah. Ti manevri j to povedal. Ali ste zadovoljni?" ugasne tudi luč, kateri je bilo so pomembni radi resnih dogod-j "Kaj? — Mi ga bomo sedaj j zmanjkalo zraka. ! kov na Kitajskem, pasli?" se upro kmetje. Ta hip so porabili nekateri I "Tako, to je praviea!" se za-: nezadovoljneži in so smuknili v I žene zopet na sredo hiše Kepec. vežo. i "Jaz ga bom redil en dan, Lazar, "Jazes! . . . Kako je" bilo no-! ki premore vsaj desetkrat toliko tri vroče!" pravi Anžek tovari-I kakor jaz, in gotovo več, kakor šu Mihcu. "Jaz nisem mogel več, steJ'® v dolžnost, najlepše se za- MALI OGLASI ZAHVALA ~~ Podružnica št. 25 S.ž.Z. si ves Kozji rep, ga bo pa redil tri prebiti, dni? Ali je to pravica?" ,, , . Slavnost pete obletnice otvoritve 1 Za slovenska društva klube in . j(. sijajno izpatllUf morttino in fi- posameznike, ki niso delničarji 1 čno> D., j bil uapch tako si-S. I). Spodnja dvora-st. 1. Ve- | ^ prvo pri/Jlanje naSim sehca ali igra, popoldan m ^ ; klllturnim delavcem in skupinam čer $35.00; ples z uporabo odra popoldan in zvečer $25.00; ples ! brez rabe odra, popoldan in zve čer $20.00. Za druge narode. Spodnja I ter našim trgovcem in slovenski '; publiki. Presenečeni smo bili, j Druga seja Konferenčni predsednik John Markel otvori zborovanje ob 7:45 zvečr. V daljšem govoru urez rauc -uur«, r^o,. m *vc- |ko smo videli> da je bil prostor- Pozivlja navzoče delničarje in čer $20.00. o !ni avditorij in plesne dvorane delničarke, da naj se držijo reda, j Za druge narode. Spodnja | emajhen za toliko množico iD aa opustijo osebnosti, ter da naj i dvorana st. 1. Igre in veselice, to y tch kritičnih časih daj0 zaupnico starem direktori- popoldan in samo zvečer $40.00; Po,ctniki prireditve'so poka- Ples z uporabo odra popo dan zali> da So jim naše ustanove, na-: ni samo zvečer $35.00; ples brez,^. domovi prj srcu> da sc za. uporabe odra, popoldan in samo ■ vcdamo> da H0 nam resnično po. j zvečer $25.00. trebili. In do tedaj, ko bo narod Vsem, ki ne rabijo dvorane ;obdrža, sVojo mvcst in požrtvo. | Ida 11, so odračuna $5.00 od ptpt •Hi, ki se je trudil na vse načine gkczi celo leto v korist naselbine. Zapisnikar se oprosti, da ni "logel sestaviti kompletnega za-lHstjika včeraj sne seje vsled zaposlenosti v uradu SDZ, pač pa _______, b-'hko prečita izčrpke ter želi, da < menjenih cen. Vsak najemnik mora položiti garancijo, za morebitne nastale poškode. Zgornja dvorana št. 2. Za delničarje S. D. z uporabo celi dan in celo noč, z vsemi kuhinjskimi i potrebščinami, z vsemi mizami-in stoli. Za svatbe in bankete, ako sami posodo pomijejo $40; /- asvatbe in bankete, ako 110 pomijejo $50.00; navadni druatve-, ni zabavni večeri $25.00; nava- potom kompletni zapisniki obeh sej predložijo direktorij u ln da se jih priobči v obeh lokalnih časopisih. Predlagano, da se čita zapisnik. Protipredlog, da se ga ne čita in da se istega Predloži direktoriju. Protipred-55 večino sprejet. Predlog do-|J1 -samo štiri glasove. . čita ae imena društvenih zaupnikov, ki so vsi navzoči. i vainest, s( nam ni bati, da bo delo in trud naroda pozabljen, izgubljen v tujini. Hvala vsem in vsakemu sodelavcu pri peti obletnici S. D. D. Odbor petletnice S. I). D. "29" gh jtc (u časopis v pete/c (Dalje prihodnjič) dnevneTesti hvaliti vsem, ki so pripomogli, "Jaz pa tudi ne . . . Mene pre- jda naša prireditev tako si-cej ušesa bole, kadar tako zavpi-1 ■'''■'no izI>adla 24. januarja. V jejo. Kako ti pa ta Kepec gol- l)rvi vrstl «e zahvalimo vsem čj e I igralkam, posebno pa še Mrs. Josephini Perpar, kot voditeljici predstave. Nadalje se zahvalimo Mr. Sodnikarju za pomoč na odru. Prav lepa hvala sestram Koporc in bratu za tako lepo petje. Hvala lepa tudi itvrdki Grdina & Sons za posojeno pohištvo pri igri. Hvala tvrdki Slapnik Bros. za cvetlice in jo vsem priporočamo. Hvala lepa vsem delavkam, ker ste ta-, ko vestno in pridno delale povsod, kjer je bilo potreba. ^ Končno se zahvaljujemo cenjenemu občinstvu za tako udeležbo, ker je bila dvorana do j zadnjega kotička zasedena. Priporočamo se vam še zanaprej za enake prilike. Kar naše igralke obljubijo, tudi store, tako da Važna seja Danes se vrši važna seja podružnice št. 14 SžZ ob navadnem času in na navadnem prostoru. Zavžila strup Liza Elvena, 102}0 Kildeer Ave., katero so dobili nezavestno na vogalu 200. ceste in Arrowhead Ave., je bila odpeljana v Fairmont bolnico. Nesrečnica je v napadu hipnega slabega razpoloženja zavžila strup. Ustnica uredništva L. A .—-Ne verjamemo, da bi je občinstvo zadovoljno in naša U. S. S. Houston; poveljniška ladja ameriške bojne mornarice, ki je usidmna pred Shanghaiem, da bo valovala življenje ameriških državljanov v slučaju potrebe. Na sliki je tudi admiral M. M. Taylor, poveljnik ameriške vzhodne jlotile.. vam kdo mogel braniti. Obrnite se na uradnika v naselniškem uradu v glavnem poštnem poslopju. blagajna na boljšem. Le tako naprej! Pozdrav! Odbor. Brez zakonske sprave tudi denarja ne bo Pariz, I. februarja. Romun-i ska je naprosila pri Francozih 'za nadaljne kredite vladi. Fran-i Oopr., 1032. The AjnoViciin Tobacco Co, Dag mi Lucky 5trike Vse k čas "Moje grlo je zelo važno zame. Nikakih rezkih dražljajev za vas. Daj mi LUCKY STRIKE Vsak čas. In potrepljaj se pro rami za novi, Cell oplian ski ovitek s lakom, ki omogoča zavojček tako lahko odpreti." Zaščita Vašega Grla—proti dražljajem—proti kašlju In Mokrotno-varen Cello phone Obdrži ta "Toasted" Okus Vedno Svei NARAVNAJTE NA LUCKY STRIKE—60 minul z najboljšimi plesnimi orkestri na svetu, in Waltc) Winchcll, kojega današnja napovedovanja postanejo jutrišnje novice, vsak torek, četrtek in soboto večer preko N.B.C. omrežja. LIAM O FI AHERTY NOČ PO IZDAJI Roman Tla so bila sama luža. Stene so bile gole. Poti pal- je z nogo in iskal suhe točke, kamor bi legel. Povsod se mii je čevel j po-greznil v mlako. Zaklel je in stopil za korak dalje. Zopet je po-tipal z nogo. še vedno nove mlake. Šel je še dalje in zopet poskušal. Brez uspeha. Nato je šel mehanično dalje in je zdaj pa zdaj potipal tla. Nato je kar počasi korakal in ni tipal tal. Pozabil je, da je hotel leči. Prišel je na konec ulice in je zagledal pred seboj široko cesto. Vznemirjen je postal. "Kam pa grem?" je zakričal naglas. Zdrznil se je ob zvoku .svojega glasu in njezaupno pogledal preko rame. Seveda ni bilo nikogar. Umiril se je in poskušal premisliti, kje je in kaj se je zgodilo. To je bil strahovit napor. Počasi se je začel spominjati zadnjih dogodkov. Dejstvo za dejstvom se mu je priplazilo v možgane. Kaj kmalu mu je bila vsa vrsta dogodkov v njih nagrmadena v zmedeni kopici. Vse je drlo z naraščajočo naglico proti tej kopici. Ali ničesar ni bilo mogoče potegniti iz nje. Bilo je kakor bi dejstva padala v mlako in izginjala. Bilo mu je popolnoma nemogoče, da bi izumil kak načrt za svoje delovanje. "Moram si narediti načrt," je zamrmral naglas. V odgovor na ta poziv mu je stopila pred oči vizija Gallagher jevih bleskotnih oči. Urekle so ga. Pozabil je svoj načrt. Cela jata stvari mu je s peklenskim hramom ropotala po možganih. Izgubil je oblast nad samirr) seboj in je dirjal pod vhodom sem in tja, blazno razbijajoč okrog sebe z rokami in nogami, ter se boril zoper breme stvari, ki so mu bile natlačene v možgane. To je bila tista brezumna togota, ki včasih prevzame korenjake, kadar nimajo nad čim iztresti svoje besnosti, ker nimajo nobenega telesnega nasprotnila. S temi čudnimi vajami se je blazno mučil celih pet minut. Ko je prenehal, mu je lil znoj s čela. Odleglo mu je. Glava mu je bila jasna. Zopet se je zavedal neizprosnega sklepa, da hoče uiti in tiste fante na mostu prekaniti. Vzniknila mu je misel, ki se mu je zdela za čuda pretkana, misel, da bi pobegnil proti jugu po velikem ovinku na sever, gori čez Severno krožno cesto do Fenisovega parka, nato na zahod skozi park, potem pa zopet na jug čez Dolphin's Barn. Z veseljem se je igračkal z mislijo na to pot, ko ga nenadoma prekine zvok korakov. Cop, cop, cop, cop ... je prihajal ropot težkih nog po cesti, ki je bila pred njim. Dva stražnika na svojem obhodu sta se počasi bližala ter spotoma po-rožljavala z verigami na vežnih vratih. Gypu je začelo srce od straha razbijati. Mislil je, da iščeta njega. V svoji zmedenosti ni razumel, da je sedaj pod policijsko zaščito---. Ni se domislil, da bi mu bilo samo treba steči k njima ter povedati da ga je revolucijonarska organizacija obsodila na smrt in da ga zdaj zalezujejo, pa bi ga spravila v policijsko vojašnico na varno. Nasprotno, v njih je še vedno videl svoje sovražnike. Njegova miselnost se še ni privadila izpremembi, ki jo je prinesla v njegov položaj njegova sinočnja pot na.policijsko stražnico. Po svojem pojmovanju je bil še vedno revolucijonar. Nikakor se ni zavedal, da je ovar duh, to se pravi prijatelj zakonu in redu, varovanec policije. Planil je iz ulice in odklopo-tal' čez cesto. Zavil je! na desno, tekel deset metrov in izginil v drugo ulico. Bežal je brez pre- neha. Bežal je brez smotra, brez smeri, panika in nemožnosi. misliti ga je podila proti severu. Bežal je na vse pretege v vse mogoče smeri, po cesti navzdol, zatem na levo, pa zopet vzporedno nazaj, pa še enkrat navzdol po cesti, ki jo je zapustil, da je v svojem blaznem begu večkrat minil isti ogal. Tekel je obupno kakor da lovi mamljivo veščo, ki jo zabava, vračati se na svojo sled. Gazil je po kalužah. Kobacal po vseh štirih čez pusta mesta. Se s težavo pretikal skozi luknje v razdrapanih stenah. Se plazil čez kupe opeke, čez zidove, skakal na dvorišča ter plezal zopet iz njih na kako drugo cesto. Bil je opraskan, obriz-gan z blatom, premočen, da je teklo od njega. Oči so mu bile podplute. Kar udari ura blizu njega poli. Bilo je poli petih. Obstal je kakor ukopan, tako mu je zajel dušo ta žvenk. Ne glas, temveč spomin, ki ga je obudil. Ta zvon je poznal. Bil je blizu hiše Katie Foxove, kjer je ponavadi spal. Razkoračen je stal sredi tesne ulice, z naprej upognjenim životom ter prisluškoval. Ustnice so mu bile široko odprte. Stal je kakor surov, napol izoblikovan stvor v sivkasti nočni senci, strmeč nad čudnimi stvarmi. "Dva ovinka odtod je," je zamrmral, "najprej na levo, potem na desno. Zdaj bi morala biti doma. Ura utegne biti tri ali štiri." Premikal se je oprezno, stre-gel vsak šum ter nalahno postavljal noge čisto krajem ulice. Zavil je na levo, stopil petdeset korakov doli, nato je krenil na desno. Prišel je na nekak okrogel, prav za prav polukro-žen trg s cerkvijo na sredi. Obhodil je polukrog, da je prišel na drugo stran cerkve. Tukaj, na ogalu majhne zagate, nekako petnajst korakov od cerkve je bila hiša, v kateri je imela sobo Katie Foxova. > Vse hiše na malem trgu so bile prenočišča, stara, zaprašena in siva, vegasta, umazana, z utr-timi šipami na oknih. Skoro vsa vežna vrata so bila samo prislonjena. Notri ni bilo kaj krasti. Ko je šel Gypo mimo cerkve, se je spoštljivo doteknil klobuka. Stopil je skozi vrata v hišo Katie Foxove. V veži je bila trdna tema. Nekaj trenutkov je stal in se razgledoval po mraku. Nato je opazil na prvem odstavku stopnic nočno lučko. Spoznal je luč, ki jo je postavljala tja vsak večer Mrs. Delaney; bila je versko blazna, odkar ji je bil sin v revoluciji leta 1916. ubit. Bil je ubit, ko je ranjen begal po cestah in klical na po-maganje. "Ako pride kedaj ponoči domov," je Mrs. Delaney vsakemu zaupno šepetala, "bo videl, da gori luč in bo vedel, da sem doma. Bog je dober svojim ljudem in bo skrbel za mojega Johnnyja." Gypo se je čutil ob pogledu na nočno luč potolaženega. Poti-hem je korakal po stopnicah, dokler ni prišel do nje. Ko je zavijal po stopnicah mimo nje, je postal z roko na lesenem držaju ter jo gledal. Bog ve, zakaj je stopal po prstih proti nji, se sklonil, ko se ji je približal za dva koraka, ter jo upihnil. Nato se je zdrznil ter se divje ozrl okoli sebe. Bil je zopet trd mrak. "Tako je bolje," je dejal z lahnim vzdihom. Enakomerno je šel po stopnicah dalje. Bile so dobre do drugega nadstropja. Nato je moral po ozkih, vegastih, polomljenih stopnicah do vrhnjega nad- stropja, kjer je imela Katie Foxova svojo sobo. Strašno je ropotal, pa to ni nikogar motilo. Blizu pod vrhom je slišal veka-joče dete. Bilo je dete Tirna Flanagana, moža brez službe, ki je stanoval v sobi nasproti Katie Fozove. Tam je živel z ženo in troje otrok. Dojenček je imel ošpice in druga dva otroka sta čula. Eden se je smejal. Gypo je razložjl šibki, plahi Fla-raganov glas, ki je miril otroke. Gypo je stal pred levimi vrati, pred vrati Katie Foxov.e. Vlekel je na ušesa. Svetel žarek je sijal skozi ključavnico in skozi veliko, okroglo luknjo na spodnjem koncu vrat. Velik kos vrat je bil preglodal potepfen pes, ki ga je Katie Foxova neko noč pripeljala domov. Toliko da je dobil jesti, si je pregrizel pot iz sobe. Gypo je prislužkoval. Notri je govorila Katie Foxova. Gypo je potrkal. "Kdo je?" "Samo jaz sem, Katie, jaz. Odpri vrata." "Sveta pomagavka," je zacvilila, "njegov duh je. Njegov duh je, Louisa, Louisa, skrij me kam, za božjo voljo!" "Duh tvoje stare matere," je odgovoril skrhan, star glas. "Vstani in'odpri vrata, ali ne? Bova videli, kaj hoče." "Ne, ne— " je začel zopet Ka-tin glas. Gypo je uprl ramo ob vrata, pretrgal motvoz, s katerim so bila znotraj pritrjena na žebelj v vsteni, da so širom odletela. Stopil je v sobo. Izprva je bila videti vsa soba modra meglena plast Nato se je modri sopar polagoma razpršil. Soba je dobivala obliko. Nalahno so plavale stvari iz sopare proti njemu zvrstoma po svoji važnosti. Najprej je prišla svetil j ka. Stala je na črni, leseni polici nad kaminom. Bila je navadna, rdeče pobarvana, pločevinasta parafinska svetilj-ka. Cilinder je bil na tri četrtine črn od saj. Nato je prišlo ognjišče. Tam je bilo velikansko, odprto omrežje, na katerem ic gorela šota. Ogenj je bil bolj podoben grmadi za sežiganje mrličev, zakaj pepel se je kopičil že tedne in tedne. Plamene-či kosi šote so ležali kakor zvrnjena debla vrhu velikega kupa rumenega pepela. Zatem je prišla postelja z Louiso Cummin-sovo, ki je ležala v enem kotu. Postelja je bila tako velikanska, da bi se ti bila lahko zdela karkoli, ako bi ne bila stala na štirih debelih, lesenih slopih ter bila nad vzglavjem prekrita z nebom, podobno posteljam, ki jih imenujejo na Irskem med kmeti škofovske postelje. Posteljnina je bila nepopisna. Vse je bilo zmetano ha posteljo in vse se je po nji povaljevalo. Louisa Cumminsova je preživela večino dne v postelji. Tako je delala že osem let, odkar je "obležala" zaradi "poškodb," katere ji je prizadela policija neko noč, ko so jo priprli pod obtožbo, da izvršuje nemoi-alno obrt. Bila je čisto krepka in zdrava. Vse delo je opravljala v postelji. Odeje so bile v oddaljenem kotu zdrgnjene okoli njene obsežne osebe. V drugem, Kati-r.em kotu je ležalo nekaj capa-stih odej. Vznožje je bilo na-gomiljeno z vsakovrstno navlako od škrbastega vrča, iz kate-l-ega je pila stara dama svoj čaj, do kipa sv. Jožefa, ki je visel na končnici z debelega žeblja na kocaeti, krotovičasti vrvici. Vrv je imela zanko podobi okrog vrata. Podoba ni bila obešena tja iz surovega spoštovanja, kakor bi si utegnil kdo misliti. Bila je obešena kot bogokleten protest proti svetniko- vi nemoči. Pred štirimi leti je opravila svetemu Jožefu devet-dnevnico in ga prosila, da bi ji ozdravil mišični revmatizem, in ker ji prošnja ni bila uslišana, je obesila podobo za vrat. Ko so jo Gypove oči našle skozi meglo, je slonela ob steni skrita do brade za kupom odej •n vsakovrstnih oblek. Ležala je na strani, bela, zgubana glava ji je bila ugreznjena v sivo blazino brez prevleke. Perje je bodlo iz blazine. Beli lasje so ce usipali stari ženski po blazini in posteljnini kakor vlakna morske trave, ki plava ob oseki po gladini plitkega morja. Usta so ji bila široko odprta kakor ljudožerki, da so se kazala rdeča dlesna in štirje rumfeni zobje, ki so rinili v neenakomernih presledkih iz njenih čeljusti: štirje zakrivljeni, tumeni čeka-ni. Samo njene oči so razodevale življenje in razum. Bile so drobne, zlobne modre oči, v katerih je tlela pretkanost in skopost. Njeno telo, skrito za posteljnino, je bilo podobno gori, ki jo je potres izpremenil v brezoblično mehko kepo. Gypo jo je opazoval brez vsakega vznemirjenja. Nato se je ozrl po Katie. Videl jo je, kako ,ie stala v kotu za vrati'. Opravljena je bila še vedno, kakor jo je srečal zgodaj zvečer v krčmi. Toda njena obleka je bila zdaj povaljana, obraz ji je bil izpre-menjen. Izpremenjen na čuden način. Izgubil je zagreneli, zagrizeni izraz. Oči ji niso bile več trudne. Obraz ji je bil za-ripel in poln. Koža ohlapna. Usta. so ji bila stisnjena, na ustnicah je ležala pohotna mehkoba. Oči so se ji svetlo utri-njale. Iz njih je sijala samozavestna izzivalnost zdravih od- v petelc ločnih žensk,® ki hite od uspeha do uspeha, samozavestni izzivalni blesk zadoščenega poželjenja in objestnega častihlepja. Roke pa, s katerimi si je oklepala vrat, so ji navzlic vsemu temu trepetale v očividni grozi v nasprotju s pokojem in živo silo njenega obraza. Tudi njene noge so krčevito poplesavale. "Kako je s teboj, Katie," je rekel Gypo. "Kaj si rekla prej. tisto o mojem duhu?" (Dalje prihodnjič.) fllrjtr ta časopis v petek m; i'i;|i Točna postrežba! The IIill Coal Co. 1261 MARQUETTE! 1(1». Slad Ciuipermanovi pinstoil llEncleisou 571/8 ^ FRANK ARKO, zastopnik VABILO! VABILO! VABILO! I VESELICO KI JO PRIREDI KLUB SLOVENSKIH VDOV V SOBOTO 6. FEBRUARJA V KNAUSOVI DVORANI Začetek ob osmih zvečer Kakor veste, smo imele vedno najboljšo jed in pijačo in tako bomo gledale, da jo bomo tudi sedaj imele. Zato vabimo vse prijatelje in prijateljice, vdovce in pečlarje, da nas obiščejo. Vsakomur je znano, da prirejamo veselice zalo, da pomagamo vdovam, torej .it. denar obrnjen v dober namen, da pomagamo v skupni dobrobit. Igrala bo izvrstna godba Hojer trio. Vstopnina za moške 35 centov, za ženske 25 centov. Vas prijazno vabi Klub slovenskih vdov. 15,000 delavcev je prišlo pred tovarno Rockne motor družbe v Detroitu, ko je nekdo napačno poročal, da družba najemlje delavce. Družba je izjavila, da bo morda tekom meseca februarja vzela nekaj delavcev na delo. ARCADIAN MELODY PILOTS THREE MUSKETEERS Ta dva orkestra bosta igrala NA PLESU "MILLER ZA ŽUPANA" v nedeljo, 7. februarja, v Grdinovi dvorani