LETO XXI. - Številka 23 UtUaovit«l jfc SZI* Jes,nic občinske konference uče, Kranj, Radovljica, kofia Loka in Tržič. - Izdaja časo-£lsr,° Podjstje Gorenjski tisk Kranj. rCdakc'i° odgovoren Albin Učakar G l \ s ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJS KRANJ — sobota, 23. 3. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik; Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko; Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in tiče. ob sredah in sobotah K O Dobrodošli \ Planici! Čudovita dolina Planice danes in jutri slavi. 2e skoraj 35 let je minilo, odkar je velika Bioudkova | skakalnica odprla novo cro v smučarskih skoki" t« dala prve osnove za smučarske polete. Na njej je človek prvič poletel na smučeh prek iOO metrov fcl dokazal, da so mogoči v sportu ueslutcui dosežki, če se združita človekova iznadljtvost z njegovim Pogumom In telesno pripravljenostjo. Planica J« lahko ponosna na svojo tradicijo, da je bila zibelka nove smučarske panoge — poletov, ki zahtevajo °d slehernega tekmovalca "ajvišje tehnično znanje, smelost in borbenost. Prav tako pa je v dneh spet počaščena, sprejema najboljše kalce iz U držav, skakalce iz vseh držav, katere smo letos povabili v Planico. Prav zato pozdravljamo vse goste iz Avstrije, °SSR, DRN, Francije, Ua-liK Madžarske, Poljske, Sovjetske zveze, Švice in ZRN, ki so prihiteli od WiW in daleč. Enako popravljamo tudi vse naše tekmovalce. Dobrodošlico Pa izrekamo prav vsem, ki bodo v teh dneh,, prihiteli v dol iuo pod Pouca- mi. Želimo, da bi potekala letošnja planiška prin ,ev res brezhibno, da Wi vsi z njo zadovol; želijo, da bi te dni sij sonce nad to visokogor. dolino in da bi se vel M' bdi/cev pokazali v a svoji veličini in lepoti. 'i ko se boste t Va'n in obiskovalci M>c Planice vrnili d-ostanite zvesti pri/a športa, katerega bist zmagati, niti v re d'h, temveč v stremi; P° boljih ljudeh, zdi ^možnih za delo, 'ovariJkih teh i ker ska-to je dr lav, iredi-bi jni. sijalo s ko N se velika-vsej . ti. tekmo-letoš-domov, itelji ni ekor-i en j u iravih, in tvo reV Potni listi in vizumi cenejši Na četrtkovi seji obeh zborov kranjske občinsko skupščine so odborniki najprej razpravljali o predlogu resolucije o razvoju gospodarstva in družbenih služb v obi-ini letos in o letošnjem proračunu. V razpravi so ugotovili, da se je razprava o obeh aktih v občini začela že oktobra lani in tako trajala kar pet mesecev. Da je bila večina občinski, določil postavljena pred dokončno obravnavo po hitrem postopku, so na seji ugotovili, da so bili tega krivi pred kratkim sprejeti zvezni in republiški predpisi. Poudarili so tudi. da so v razpravi o resoluciji in proračunu razpravljali tako rekoč vsi zainteresirani; tako v delovnih organizacijah, družbenih službah, uporabniki proračuna, zbori volivcev itd. Po daljši razpravi sta potem oba zbora skupščine sprejela takč resolucijo kot proračun. Hkrati pa so odborniki sklenili, da se na odprto pismo občinskega komiteja zveze mladine Kranj (pismo je bilo naslovljeno na občinsko skupščino in objavljeno v zadnji številki našega časnika) odgovori in odgovor objavi v našem časniku. Dobršen del razprave pa so odborniki na četrtkovi seji obeh zborov posvetili tudi dodatni točki dnevnega roda, in sicer spremembi odloka o občinskih upravnih taksah v občini. Ker je bila 28. decembra lani z zveznim zakonom povečana taksa za izdajo in podaljšanje veljavnosti potnih listov, so v občini ugotovili, da je to povzročilo zmanjšanje izletniškega tu- rizma občanov kranjsike občine oziroma v nekaterih primerih sploh preprečilo potovanja v inozemstvo. Tako je bilo 1967. leta v kranjski občini izdanih na mesec okrog 750 do 800 potnih listov, 400 je bilo podaljšanih, izdanih vizumov pa je bilo OBIŠČITE ] RAZSTAVO | KRANJ IN PRODAJO POHIŠTVA j < I V DELAVSKEM DOMU V KRANJU i • od 16. do 31. marca 1968 j (Nadalj. na 3. str.) Odlok o razpisu referenduma sprejet Na zadnji seji občinske skupščine v skot ji Loki, ki je bila v sredo, so odborniki sklenili, da bo referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo novih šolskih poslopij v občini v nedeljo, 21. aprila, v sami Skofji Loki pa bodo volivci lahko glasovali že v soboto popoldne. Kolikor se bodo volivci na referendumu izrekli za samoprispevek, bi v loški občini skupno s sredstvi iz občinskega proračuna in sredstvi delovnih organ'za^ij zgradili v petih letih osnovni šoli v Gorenji vasi in Skofji Loki, telovadnico v Železnikih in dozidali štiri nove učilnice pri osnovni šoli na Trati. Da je izgradnja predvidenih šolskih poslopij res nujno potrebna, nam pove podatek, da so učni prostori, razen na osnovnih šolah na Trati in v Železnikih, zelo zastareli. Razen tega pa so zaradi večjega števila otrok še mnogo bolj natrpani kot pred tridesetimi leti. Šolska mreža je zaradi terenskih prilik in zaradi si- stema šolanja v preteklosti zelo razvejana. Po reorganizaciji šolstva v letu 1958 je sedaj v občini 5 centralnih popolnih osemletk z 18 podružničnimi šolami. Število učencev v centralnih osemletkah se je močno povečalo, tako da v sedanjih prostorih ni mogoče imeti sodobnega pouka. Najbolj primanjkuje šolskih prostorov v Gorenji vasi in v Skofji Loki. V Poljanski dolini delujeta sedaj dve popolni osemletki, vendar analize kažejo, da je mnogo smotrneje organizirati samo eno v Gorenji vasi, ki bi imela 20 ali 21 oddelkov za 700 do 730 učencev. Novo osem- (Nadalj. na 3. str.) MO*EMO*EMO*EMO*EMO*EMO*EMO*EMO |dobri| gospodinji zadošča en sam pogled.... Priprave na kongres sindikatov Minulo sredo je bilo v Kranju posvetovanje predsednikov gorenjskih občinskih sindikalnih svetov, na katerem so se pogovarjali, kako se bodo gorenjski sindikati vključili v priprave na VI. kongres zveze sindikatov Jugoslavije. Ugotovili so. da bodo zaradi sorodnosti nekaterih vprašanj, ki bodo obravnavana že v predkongresnih materialih, morali o nekaterih osnutkih razpravljati skupaj in ne v vsaki občini posebej. Prav tako so se na posvetovanju pogovarjali o rekreaciji za člane sindikata na Gorenjskem. Sklenili so, da je treba sedanji osnutek razvoja rekreacije na Gorenjskem podrobneje izdelati, zato bodo tako o predkongresnih pripravah in o rekreaciji razpravljali na s-kupnem posvetu, ki bo prihodnji teden v Radovljici. A. E. *EMO*EMO*EMO*EMO*EMO*EMO*EMO* da se odloči za nakup posode SPECIAL! Nerjaveči rob, brušeno dno, debela pločevina in kvaliteten emajl so kvalitete odpirajo vrata posodi SPECIAL v vsako dobro gospodinjstvo. I Ul K i Ul K O 5 ul < O S ui ■k O 5 ui < O 5 ui * O 2 ui < O 2 ui < V KRANJU IN ŠKOFJI LOKI DELAVSKI DOM KRANJ od 13. do 22. aprila Dom TVD PARTIZAN, Mestni trg SK. LOKA od 1. do 12. aprila A V A IN PROD NOVANJSKE OPREME ••s*«»«sh:::::::;: spalnice dnevne sobe kuhinjsko pohištvo Jogi vzmetnice otroške sobe kavči In pol kavči ležišča preproge zavese ostalo dekorativno blago hladilniki pralni stroji :j::s::::::::j::i:::::::::i:::3:::::::^ 73 Pogovor o delitvi dohodka Poudarek odgovornosti delovnih organizacij Poslovno združenje za trgovino je v Ljubljani organiziralo razgovor o osnutku novega zakona o delitvi celotnega dohodka in o vprašanju družbenega usmerjanja delitve dohodka, nanj pa je povabilo poleg članov združenja tudi sekretarja centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Marjana Rožica in namestnika predsednika sveta za delo Ivana Paja. V začetku je sekretar centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Rožič dejal, da so razprave o delitvi dohodka in o njegovem družbenem usmerjanju aktualne zaradi tega, ker je od teh vprašanj odvisen ekonomski položaj našega gospodarstva, ravno tako pa tudi razvoj samoupravljanja. Pri delitvi dohodka in njegovega družbenega usmerjanja se morajo kolektivi v okviru svojih interesov dogovarjati o načelih za delitev dohodka. Osnovni cilj pri tem dogovarjanju mora biti takšna stopnja akumulacije, ki je po mnenju kolektivov pomembna in nujna za njihov razvoj. O vprašanju osebnih dohodkov je Marjan Rožič poudaril, da analize gibanja osebnih dohodkov v zadnjih letih kažejo na škpdljive težnje po uravnilovki — saj je trenutno tako, da ima okoli 80 odstotkov zaposlenih svoje osebne dohodke na ravni poprečja ali pa 20 odstotkov pod poprečjem ali nad njim. Za-mrzovanje osebnih dohodkov, če jih gledamo z družbenopolitičnega in ekonomskega stališča, je dejal Marjan Rožič, ni prineslo pričakovanih in obljubljenih rezultatov, ker to po njegovem ni metoda za reševanje tako pomembnega vprašanja in je taka intervencija obravnavala le pojav ne pa tudi vzrok za preveliko izplačevanje osebnih dohodkov. Ob zamrzovanju plač so oživele tudi nekatere tendence, da bi se s tem reševala vprašanja tudi na drugih področjih. VEČJE ANGAŽIRANJE KOLEKTIVOV Sindikati se zavzemajo za takšen sistem delitve dohodka, ki bo kolektivom omogočil konkretnejši vpliv na akumulacijo in delitev. Pri tem je treba povečevati udeležbo delovnih organizacij pri delitvi rezultatov dela. Seveda pa je odgovornost delovnih organizacij eden izmed pomembnih elementov pri delitvi dohodka, kjer mora biti ekonomski interes sestavni element tega dogovarjanja, kajti le prek tega lahko pridejo delovne organizacije do dogovarjanja o politiki dohodka. Vendar se morajo delovne organizacije iznebiti klasičnih organizacijskih oblik, saj danes sodobni svet pozna več kot sto različnih oblik sodelovanja. Po mnenju Marjana Rožiča bo ravno dohodek tista osnova, ki bo organizirala dogovarjanje vse od delovne enote navzgor. V razpravi so se dotaknili tudi osnutka novega zakona o delitvi celotnega dohodka in menili, da bi moral novi zakon zmanjšati število obveznih obrazcev, ki jih morajo delovne organizacije izpolnjevati. Zlasti velja to za obvezno evidenco, statistiko in obračunavanje družbenih obveznosti, ker delovne organizacije za njihovo izpolnjevanje izgube ogromno časa in denarja. Zato so na koncu menili, da bi bilo najprimernejše tako, da bi delovne organizacije vse svoje družbene obveznosti nakazovale službi družbenega knjigovodstva, ta pa naj bi te obveznosti razdelila v posamezne kategorije. V. Guček Kamniška društva potrebujejo usklajevalca V Bitnjah so najbolj ponosni na gasilski dom; razen tega pa so ob glavni cesti pred leti uredili tudi šest pokritih avtobusnih postajališč — Foto: F. Perdan Pred nedavnim je bila v Kamniku razširjena seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, na kateri so obravnavali aktualna vprašanja delovanja družbenih organizacij in društev v kamniški občini, sprejeli pa so tudi program letošnjih prireditev v Kamniku. V Kamniku je pred leti pri socialistični zvezi obstajala tudi sekcija za družbene organizacije in društva v kamniški občini. Zadnji dve leti pa je v kamniški občini čutiti praznino na tem področju, zato so se pri občinski konferenci SZDL odločili, da bodo takšno sekcijo spet ustanovili. Sekcija bo posvetila dosti pozornosti sestavi kadra v društvih oziroma v njihovih vodstvih. Zadnja leta nekateri vodilni ljudje iz društva odhajajo v pokoj, za ta mesta pa med mladimi Kam-ničani ni zanimanja. Iz vsega tega tudi izhaja neizpodbitno dejstvo, da med društvi v kamniški občini ni čutiti neike povezanosti, neke kontinuitete. Za obstoj društev in družbenih organizacij je važno tudi vprašanje financiranja. Lani so društva in družbene organizacije kamniške občine dobile iz proračuna 26 milijonov S din (ckoli 2,6% občinskega proračuna), letos pa so predlogi za sredstva v višini 5 odstotkov iz občinskega proračuna. Ker pa je sedaj v kamniški občini za okoli 360 milijonov več želja, kot pa jih omogoča občinski proračun, bo na novo usta- Boljše sodelovanje z občani V sredo, 20. marca, sta se seje predsedstva občinske konference SZDL na Jesenicah udeležila tudi člana republiške konference Vlado Borštniik in Miro Gošnik. Na seji so analizirali zbore volivcev, na katerih so razpravljali o družbenem planu občine. Najboljša udeležba je bila v Planini pod Golico, kjer je bila 15-odstotna udeležba, najmanj pa so bili obiskani zbori volivcev na Jesenicah na Plavžu. Na teh zborih so občani predlagali, naj materiali za zbore ne bi bili tako obširni. Predlagali so tudi, naj bi bilo za razpravo o letnih planih več časa. Prav tako bi bilo dobro, če bi bila davčna določila jasnejša, saj posestniki davkoplačevalci skozi vse leto dobivajo čeke, nikoli pa ne vedo, ali so davek že poravnali v celoti ali ne. Na seji so govorili tudi o načinu, kakšne naj bi bile v bodoče oblike stikov med občani in občino. Pri tem so menili, da so sekcije zelo neprivlačna oblika in da se niso obnesle. Menili so, da bi bili morda širši posveti ali pa tribune o posebnih vprašanjih uspešnejši, saj so pri tem dosegli že precejšnje uspehe. B. Blenkuš novi jena sekcija pri občinski konferenci SZDL pregledala programe in organizacijo dela društev in organizacij. Tako bodo ugotovili, katera društva in organizacije res delajo in katere so samo na papirju. Precejšen problem za kamniška društva in družbene organizacije predstavlja tudi pomanjkanje ustreznih prostorov, kjer bi imeli sestanke "i kjer bi lahko nemoteno opravljali svoje dejavnosti. Vendar se sedaj kamniškim društvom obetajo lepši časi. S preselitvijo knjižnice t bivše prostore glasbene šole bo ostalo na voljo vrsto pto-štorov, ki jih bodo najbrž razdelili Ljudski tehniki, občinski zvezi prijateljev mladine, morda pa bodo v teh prostorih uredili tudi mladinski klub. Komisija za delovna razmerja Zavoda Invalidske delavnice Kranj razpisuje prosto delovno mesto POGOJI trgovskega zastopnika da ima srednjo strokovno šolo da ima prakso v tej službi v konfekcijski stroki vsaj 5 let Interesenti naj vlože pismene prijave z dokazili — najkasneje do 3. aprila 1968 na naslov Zavod invalidske delavnice Kranj, Pot na kolodvor 2. _IIIllIIIIIIIIIllllllltlltlllIlliltlllIilI13flllIlfllllllllliiiiiifiiiiiiiiftiiiiiiiiiiitllllllllllllllllUII"11*1 I AVTOPROMET GORENJSKA J KRANJ 1 VAS VABI ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE I NA ENO IN DVODNEVNE IZLETE I ENODNEVNI: 1. maj KRANJ—TRBIŽ Odhod ob 7. uri, povratek ob 15. uri, cena 20,00 N din 2. maj KRANJ—CELOVEC Odhod ob 7. uri, povratek ob 14. uri, cena 18,00 N din 3. maj na spomladanski SEJEM V GRADEC Odhod ob 6. uri, povratek ob 18. uri, cena 58,00 N din (z vstopnico!) Prijave 27. aprila! 111»! do j DVODNEVNI: 1. in 2. maj KRANJ-BENETKE Cena 148,00 N din, prijave do 1. aprila 1. in 2. maj KRANJ—BUDIMPEŠTA Cena 225,00 N din, prija** I do 6. aprila I Prijave in informacije v poslovalnici Turist Kranj, JLA 1, tel. 21-563 lillllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilll!lllllllllIIIIIIiril!Ii!lllllll!»llllllllllllllUlllllil Dva nova mosta v Mostah? Od Rateč do Ljubljane nikjer ni glavna cesta prepletena s toliko ovinki in nevarnih ožim kot v Mostah pri Žirovnici. Pred leti smo mi-slili, da bo problem rešen z gradnjo nove hitre ceste. Zdaj jasno, da nove hitre ceste tod še dolgo ne bo. Zato so se pričele temeljite priprave za izgradnjo dveh novih mostov v Mostah, da bi se tako izognili nevarnim ovinkom. In kako daleč so Priprave? Pred kratkim so predstavniki republiškega cestnega sklada obiskali predstavnike jeseniške občine in se pogen v'arjah o tej zadevi. Idejni načrt predvideva gradnjo nove ceste v dolžini 1360 metrov. Na tem delu nove ceste naj bi bila dva mostova. Načrt predvideva, da bo most prok potoka in jarka Završnice dolg 152 metrov. Prek drugega jarka pa 34 metrov. Z zgradnjo tega drugega mosita se bo trasa ceste izognila grdo izpeljanemu dosedanjemu ovinku, ki je v obliki črke S med vasema Potoki in Moste. Odcep nove ceste ne bi peljal od ceste, ki pelje na Breg, temveč se bo nova cesta odcepila od dosedanje na prvem ovinku v Mostah levo od 2umrove hiše. (Nadaljevanje s 1. strani) Potni listi in vizumi cenejši na mesec od 150 do 200. V IfrVih dveh mesecih letos, ko 80 bile cene že višje, pa je bilo v kranjski obiini izdanih le 65 novih potnih listov, podaljšanih 160 in izdanih vizumov 128. Teh nekaj podatkov nedvomno kaže, da se je zanimanje občanov za potovanja v inozemstvo močno °nanjšalo. In ker je denar °d vplačanih upravnih taks dohoddk občine, bi se ti dohodki v kranjski obeini v tem letu zato močno zmanjkali. Razen tega je bilo do tudi ugotovljeno, da je bilo povečanje taks za potne listine tudi v nasprotju z mednarodnimi konvencijami. Zato so odborniki obeh zborov občinske sk\ip:xnne dosedanji odlok spremenili in sklenili, naj taksa za izdajo in podaljšanje veljavnosti potne listine za potovanja v tujino znaša 50 novih dinarjev in taksa za vizum v potnem listu za več potovanj (za naše državljane) 20 novih dinarjev. Sklonili so, da bo ta (spremenjeni) odlok začel veljati dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. A. 2alar Odlok o razpisu referenduma sprejet re^j? bi .toreJ godili v Go-valo iS?' s čimer so Prcbi" rih *, Y.Janske doline na zbo-Sedan cev tudi soglašali. Pa im iota v Goi*enji vasi brez h sedaj samo 5 učilnic V sv8'11 prostorov. *Sradir Loki b**10 moraIi 700 J novo šal° za najmanj le 17 nxcev- Sedanja šola ima nižji Učllnic- tako da imajo Poilk r,af'redi kar triizmenski šolo irLletih 67 68 obiskuje ki »jrjj učencev s 33 oddel-tej ilve kažcJo, da bo na U30 ,x V letih 73 74 P^k Učnih ' Je Povečanje «ev L**torov za 7storov ne pri-telovade' vendar Sola nima le-te JJU* Zato je gradnja si je težko 500 učenci ?arnislit ,nuJna, saj '} šolo s Sj^fvadnice" Tratj r?„V > bila *°>a na in ima [ajona šele lota 1963 «o teu, S učllnic ter sodob-jo, da \v! ,n,C0' Kračuni kaže-imaia **\letl> 1975 sol a ne bo Se DocJr. d°voij prostorov. dp*ati ej> 66 bi hoteli ob-bouk 7tn° ln P(>l"-menski Pri ».i 1° bo Potrebno tudi nov, teJ šol dograditi štiri '^učilnice seveda , ,pl :,dnjc F>a bodo zahtevale precej de- narja. Tako računajo, da bo gradnja šole v Gorenji vasi stala 460 milijonov starih dinarjev (z gradnjo bi pričeli leta 1969), šola v Skofji Loki 550 milijonov (pričetek gradnje leta 1970), telovadnica v Železnikih 90 milijonov (zgradili bi jo leta 1971) in štiri učilnice na Trati 100 milijonov S din (začetek gradnje leta 1972). Skupno bo torej treba zbrati milijardo 200 milijonov S din. Računajo, da bi sredstva zbrali takole: iz proračuna občine 480 milijonov ali 40 odstotkov vseh potrebnih sredstev, s samoprispevkom zaposlenih občanov 368 milijonov ali 30,7 % vseh sredstev, s samoprispevkom kmetov obrtnikov, upokojen cev in drugih 88 milijonov ali 7,3 "o in iz skladov skupne porabe delovnih organizacij 264 milijonov ali 22 odstotkov. Brez pomoči občanov bi ta sredstva lahko zbrali šele v 10 do 15 letih. To pa pomeni, da bi otroci celih 10 let kasneje dobili možnosti za sodoben pouk. Znano p3 je, da nikdar v življonju ni mogoče nadomestiti let, ki jih človek prebije v osnovni šoli, saj so to leta, ko človek razvija svoje sposobnosti, če ima za to možnost. S. Zupan Upravni odbor cestnega sklada SRS je že sklonil, da bodo začeli delati že na jesen ali najkasneje spomladi. Predračun za to investicijo znaša od 500 do 550 milijonov S din. Pri tem je postavljen pogoj, naj bi eno petino stroškov investicije krila občina. Kako je z občinskim denarjem, pa nam je dobro znano. O pogojih za začetek gradnje novega odcepa ceste v Mostah z dvema mostovoma sta že razpravljala dva sveta Občinske skupščine Jesenice, in sicer svet za gospodarstvo in svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Sveta sta se strinjala, naj bi z gradnjo čim prej začeli ter so načelna soglasja že poslali v Ljubljano. Cestni sklad SRS bo te dni naročil izdelavo projekta in če bo šlo vse po predvidevanjih, se bomo čez dve loti že vozili po novi cesti prek novih mostov v Mostah. Tega se ne veselijo samo vozniki motornih vozil, temveč tudi kmetje, ki bodo po stari cesti lahko brezskrbno prevažali les iz doline Završnice. V poletnem času je namreč v Mostah omejeno prevažanje lesa in sploh vozov s konjsko vprego. J. Vldlc Reelekcija v 25 delovnih organizacijah V radovljiški občini v teh dneh potekajo glavne in hkrati tako rekoč tudi zadnje priprave za izvedbo reelekcije v delovnih organizacijah. V občini bodo imeli letos reelekcijo v 25 delovnih organizacijah (4 iz industrije, 1 iz kmetijstva, 1 iz gostinstva 1 iz trgovine, 4 iz družbene obrti in 14 iz zavodov, ustanov in šol). Do sedaj so imeli razpise že v 10 delovnih organizacijah, v dveh delovnih organizacijah pa so direktorje že imenovali. (Sukno Zapuže in šnecerija Bled). V obeh delovnih organizacijah so ponovno imenovali oziroma izvoliili dosedanja direktorja. Pri izvajanju reelekcije v radovljiški občini se opaža, da v nekaterih delovnih organizacijah tik pred razpi om ugotavljajo, da bi morali v statutih organizacij imeti ustreznejše oziroma bolj konkretne razpisne pogoje. Ponekod menijo tudi, da bi morali biti ti pogoji bolj ostri. Zato so v nekaterih delovnih organizacijah razmišljali, da bi temu primerno spremenil: statute. Vendar pa se za ta postopek odločajo zelo redko. To pa zato, ker je postopek za spremembo statuta precej dolg. Tako so se zaenkrat le v Predilnici Begunje odločili za spremebo statuta. Predvideno je tudi, da bo reelekcija v radovljiški občini končana do konca marca A. 2. KDO I IVI A ! GRADI SKRBI TEH SKRBI PA BO MANJ, ČE SI OGLEDATE RAZSTAVO GRADBENEGA AT ERI A L A KI BO V FESTIVALNI DVORANI na BLEDU od 20.111. do 5. IV. 1968 vsak dan - tudi ob nedeljah od 10. do 18. ure murna LESCE •^■■■iiMiiiiURitriiifiiaiiuiiaaiaiiiii«iMVHiiPitiiHiaMiiiitiR<«tiiiit>itiaa|l ---tf«*aa^ ■»«••■■•«■■■•>*• j*B«aara>a«*aa ■■■■■■■««■■■ ■••■••■■■] Razprodaja KRANJ iiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiin ŽENSKIH PULOVERJEV IZ SINTETIKE PO ZNIŽANI CENI od din 83.00 na 44.50 din 45.90 din 48.65 din V PRODAJALNI MODA. Titov trg 15 GLAS * 4 STRAN NOTRANJA POLITIKA - GOSPODARSTVO SOBOTA — 23. marca 1968 Tedenski pregled Ljubljana, 18. marca — V republiški skupščini so poslanci razpravljali o republiških skupnih rezervah gospodarskih organizacij in pri tem ugotovili, da bi morala biti prvenstvena vloga skupnih rezerv usmerjena v preprečevanje izgub in oživljanje proizvodnje in gospodarjenja tistih delovnih organizacij, katerih sanacijski načrt upošteva širše narodnogospodarske vidike in interese. Beograd, 18. marca — Na tiskovni konferenci v zvezni gospodarski zbornici so povedali, da proizvodnja premoga zaostaja za okoli 15 % pod predvidevanji srednjeročnega plana. V jugoslovanskem premogovništvu še nadalje stagnira proizvodnja, prav tako pa je tudi povpraševanje po premogu čedalje manjše. Ljubljana, 19. marca — Poslovno združenje hladilni-ške mreže Jugoslavije »Jugoirigo« bo organiziralo posvetovanje, na katerem bodo obravnavali aktualna vprašanja o vzdrževanju hladilne opreme in o uskladišče-nju sadja in povrtnin na sodoben način. Posvetovanja se bo udeležilo več kot 70 strokovnjakov iz vse države. Beograd, 21. marca — V zvezni skupščinii so napovedali, da bo kmalu prišlo do sprostitve cen še za nekatere proizvode. Tako razmišljajo, da bi sprostili cene za nekatere vrste prediva in tekstilnih vlaken, bakra, ravnega stekla ter marže za vrsto živil, med njimi za kavo, riž, začimbe in južno sadje. Po nekaterih predlogih naj bi cene najprej sporazumno povečali za 4 do 16 odstotkov, odvisno od vrste blaga. Ljubljana, 18. marca — Na seji predsedstva CK ZMS so med drugim razpravljali tudi o letošnjih mladinskih delovnih akcijah. Delovne brigade iz Slovenije se bodo udeležile obeh večjih delovnih akcij — Novi Beograd 68, kamor bo šla za mesec dni ljubljanska srednješolska brigada, in akcije na Savi pri Zagrebu, kjer bo sodelovalo pet brigad iz Ljubljane, Celja, Maribora in Novega mesta. Tudi v Sloveniji nameravajo prihodnje leto organizirati večje mladinske delovne akcije in s tem povečati zanimanje za te delovne akcije v naši republiki. Beograd, 18. marca — Zvezni svet za vzgojo in varstvo otrok je na svoji seji dejal, da kadar govorimo o sistemu zagotavljanja osnovnega zdravstvenega varstva, ne moremo mimo tega, koliko in kako rabimo denar, ki ga dajemo ali naj bi ga dajali za to zdravstveno varstvo. Vsi so se strinjali, da je treba osnovno zdravstveno varstvo planirati v okviru komun oziroma določenih področij in da je treba predvsem zagotoviti zdravstveno varstvo otrok. Pri tem so se zavzeli za zdravstveno varstvo otrok do 15. leta, ne pa samo do 7. leta. Skopje, 19. marca — Makedonija je proslavila 25. obletnico ustanovitve KP Makedonije in njenega prvega centralnega komiteja pod vodstvom Lazarja Koliševske-ga. Ob tej priložnosti so v Skopju odprli razstavo fotografij in dokumentov, ki prikazujejo razvojno pot komunistične partije Makedonije, na slovesni seji pa se je sešel tudi CK ZK Makedonije, katere so se udeležili tudi predstavniki centralnih komitejev iz drugih naših republik. Sarajevo, 19. marca — Na razširjeni seji izvršnega komiteja CK ZK Bosne in Hercegovine so obravnavali idejnopolitične pojave v zvezi z jezikom. Maribor, 19. marca — V Mariboru se je sestal pripravljalni odbor Društva novinarjev Slovenije, ki pripravlja proslavo 100-letnice začetka izhajanja prvega slovenskega dnevnika — »Slovenskega naroda«. 5. aprila se bo v Mariboru začela razprava o vlogi in položaju tiska v naši družbi, odprli pa bodo tudi dve razstavi, in sicer »Slovenski narod in njegov čas« ter razstavo »Tisk v NOB«. Beograd, 20. marca — Zvezni izvršni svet je na svoji seji obravnaval zbiranje sredstev za zidavo stanovanj za nekdanje borce, ter v tej zvezi predlagal zvezni skupščini, naj bi dopolnila zakon o dajanju finančnih sredstev za zidavo stanovanj. Nadalje predlaga zvezni izvršni svet, da bi sredstva za zidavo stanovanj za borce zbirali namensko.. Ljubljana — 18. marca — Izvršni komite CK ZK Slovenije jc na svoji seji razpravljal o nekaterih problemih informiranja in komuniciranja v Zvezi komunistov in pri tem poudaril, da se mora informiranje o politiki, stališčih, dogajanjih in problemih v Zvezi komunistov čedalje bolj prenašati v tisk, radio, televizijo in druga množična komunikacijska sredstva. Zato morajo vsi komunisti in politični delavci nenehno spremljati množična komunikacijska sredstva in se v njih pojavljati s svojimi stališči in predlogi. Radovljiški odlok pred ustavnim sodiščem Vrhovno sodišče SRS vložilo postopek za presojo zakonitosti odloka radovljiške občinske skupščine, po katerem morajo lastniki vikendov plačevati letno pavšalno turistično takso V torek je bila v Ljubljani javna seja ustavnega sodišča SR Slovenije, na kateri so obravnavali plačevanje pavšalnih turističnih taks. Skupščina občine Radovljica je namreč sprejela odlok, po katerem morajo lastniki letnih hišic (vikendov) plačevsti vsako leto pavšalno turistično takso v višini 160 N din. Vrhovno sodišče SRS, ki je ustavni spor sprožilo, meni, da takšno predpisovanje pavšalne turistične takse ni v skladu z republiškim zakonom o komunalnih taksah. Republiški zakon namreč tečno določa, da se komunalne takse plačujejo za uporabo predmetov in storitev. Ce bi pa turistično takso predpisali ne glede na število oseb in nečnin, petem bi se taksa spremenila v davek. Vrhovno sodišče je nadalje menilo, da pomeni pavšalizirani znesek v primerjavi z drugimi začasnimi prebivalci v turističnem kraju tudi neenakost pred zakonom. Takšne odloke sprejeli tudi na Jesenicah, jv Kranju, Skofji Loki m v Trzicu Ko je ustavno sodišče podrobneje razpravljalo o tej problematiki, je ugotovilo, da so takšne odloke kot v Radovljici sprejele še občinske skupščine v Kranju, Skofji Loki, Tržiču in na Jesenicah, katerih predstavniki so se tudi udeležili javne obravnave ustavnega sodišča SRS. Ena izmed ugotovitev sodišča je tudi ta, da v naši republiki še nimamo predpisa, ki bi do-ločeval, katere kraje lahko imenujemo turistične in katera družbenopolitična skupnost je pristojna za takšno določitev. Pri tam je še ena nejasnost: republiški zakon namreč ne predpisuje, koliko časa naj traja bivanje, da ga lahko štejemo za začasnega. Tudi po drugih občinah v naši republiki različno predpisujejo čas začasnega bivanja, nekje je to 30 dni, drugje 60 dni in v eni občini celo 120 dni. Samo vprašanje zakonitosti predpisovanja takse za začasno bivanje se je pojavilo tudi zaradi tega, ker lastnik počitniške hišice prebiva v 6vojem lastnem prostoru in na lastni posesti, ravno tako kot stalni prebivalci, vendar ti ne plačujejo turističnih taks. Kajti lastnik vikenda je plačal komunalni prispevek, v večini primerov pa tudi prispevek za uporabo mestnega zemljišča. V sosednji republiki Hrvatski, pa tudi pri nas v Kopru, so to upoštevali in lastnike vikendov oprostili plačevanja turistične takse. Sodniki ustavnega sodišča so se na javni obravnavi zavzemali za to, da bi se občinska skupščina Radovljica sporazumno z lastniki letnih hišic dogovorila za določitev takse, vendar jc predstavnik radovljiške občinske skupščine ta predlog zavrnil. Tako v Radovljici menijo, da zakon ne prepoveduje uvedbe pav- šalnih taks. Za takšen ukrep pa so se v Radovljici odločili zaradi tega, ker se občanu, ki ima svoj vikend ali druge vrste hišo, ni treba prijaviti in tako ni mogoče ugotoviti* koliko časa je bival v vikendu, da bi potem lahko plačal turistično takso. Predstavniki drugih gorenjskih občin so bili soglasni s tem, da bi morali lastniki letnih hišic plačevati takso, ker morajo občine zgraditi več komunalnih naprav in drugih objektov, kot pa je to za stalne prebivalce nekega kraja potrebno. Ker bodo o tem problemu še nadalje javno razpravljali, ustavno sodišče SRS še ni sprejelo svojega končnega sklepa, ali je odlok nezakonit ali ne. V. G. NOVOST ::!;;i!li!i!;ii!ii!!l!iitili!i.iii,i!iliii JELOVICA lesna industrija Skorja Lo^ je pripravila novost za vse kupce fSgjJj izdelkov: dokončno površinsko o^^SJ 0-ln erobalirana OKNA IN VRATA • kUjn VICA. Okna se odpirajo na vertikaJru ^ horizontalni osi in je možno nanje n1 tirati vse vrste standardnih senčil. .q0 Zahtevajte prospekte ali pa si °.s . oplejte izdelke v komerciali podjctJ3, Telefon: 85-336. ^. iiiijiiiiii 2608166445 24300840 570110438^^^^88^37458673435794038^344^01^226 558 999999999999999999999999999999999999 Krajevni skupnosti Bitnje in Žabnica praznujeta Nenehni uspehi in nove potrebe ^Bitnjah imajo najbolj, razvito gasilsko dejavnost na Gorenjem — V Zabnici pa so najbolj prizadevni mladinci - športniki imPaliih?dnji teden- v srcd0-nie *raJevni skupnosti Bit-nik "l bnica krajevni pražijo" ,/raJovna skupnost Bit-fcftbS ZajCma vasi Z8°rnJc- te* non m uSpodnje Bitnjc' uoo prebivalcev. Krajev- »Kupnost Zabniea, ki zaje- Pulili Zabnica- Sutna, Ce- nica n Ski vrh in Pla" V t .Pa irna 800 prebivalcev. 81-unr? dneh 80 obe krajevni nem H°f' ki ležita na iuž_ skrbn kranJske občine, že novan(lPP1!ipravljata na praz_ Os » J kl-ajevnega praznika. Vrsu°J Priliici fio pripravili začel, Pnrodil€,v, ki se bodo bo, *e jutri (nedelja) in p irajale potem ves teden. Var!^1 dnevi sm° se pogo- WiovnSuPredi;ed:nikorna obeh ceP g skupnosti, in sine gu prod^ednikom krajev- Ornan n0đtl BitnJe Petrom krajev°m m s Predsednikom J«ne&»ne eSkupno&ti Obilica Pog^Sifrerjem. Iz njunih ^aje™, &m° razbrali. da 2uje j111 skupnosti ne pove- ampaif SSu0* ozir0,113 lega' Prohlr^ 11(11 vrsta skupnih TJ** * bi Jih rešili. ko £i?likokrat smo že lah-ValoT ♦ to 6li^, da prebi-Obcinft ga dela kranjske ttau nenehno teži pomanj-HIŠ ^aj naselja v stih Je kraJevnih skupno-da pf nimajo vodovo- l«m sa Jlij° ?a- da ni prob- in uro/f tUdi kanalizacijo niee n: strugo potoka Zab-obeh k n toga si Prebivalci Hjo tudraj0Vn'h skuPnosti že-801 ja da bi biI za ta na-Rtični JJJ5!fJ izdelan urtoani-tudi da k Ugotavljajo pa Področj ♦ ćirnDr°J na tem VarstJ °ba rešiti otroško cov , Z *? Preskrbo nrebival- da3?" Ug°lavljajo pa Področi,, ♦ ćirnPr<>J na tem Ju treba rešiti otrosk« cov 2 preskrbo prebival Tq2 ž'vili itd. *» kafJu nekaJ Problemov, maj0 rešitev se zavzc- Prblvalci v tem delu kranjske občine. Vendar pa se v obeh krajevnih skupnostih zavedajo, da se vseh problemov ne da rešiti naenkrat (čeprav se nekateri vlečejo že nekaj let) in brez njih samih. Da je to res tako, nedvomno kažejo že njihovi dosedanji uspehi in prizadevanja. Tako je v Bitnjah najbolj znano prostovoljno gasilsko društvo. Danes je to društvo, ki bo letos praznovalo 40-let-nico, eno izmed najboljših in najbolj prizadevnih gasilskih društev v vaseh na Gorenjskem. Ker v krajevni skupnosti nimajo vodovoda, so gasilci na tem področju v zadnjih šestih letih zgradili štiri bazene za vodo. katerih vsak drži 74 tisoč litrov. Letos pravijo, da bodo zgradili še petega. Tako bodo ob morebitnem požaru lahko priskočili na pomoč na katerem koli delu krajevne skupnosti. Zanimivo je tudi, da so za gradnjo bazenov nekaj denarja dobili od občinske gasilske zveze in od krajevne skupnosti, vse drugo pa so naredili gasilci sami. Sicer pa so na področju krajevne skupnosti prizadevne tudi druge organizacije in društva, vendar pa imajo precej težav s prostori. V Bitnjah sicer imajo lep gasilski dom, vendar pa ga zaradi orodja in opreme, ki je v njem, ne morejo vedno izkoristiti za najrazličnejše dejavnosti. Morda takšen odgovor oziroma mnenje prvi hip zveni nekako čudno, vendar pa moramo upoštevati, da v Bitnjah ob izrednih primerih vedno priskočijo na pomoč poklicnim gasilcem v Kranju. Zato morajo biti gasilci in oprema ob nesreči vedno pripravljeni za pomoč. Prav zaradi pomanjkanja prostorov pa je v Bitnjah zdaj slabše razvita kulturna dejavnost. Posebno zadnje iL^nJIh h V *abnlcI najbolj prizadevni mladincl-športnlki. ^rt»U cWeh letih so traven športnega igrišča zgradili tudi °m - Foto: F. Pcrdan čase to občutijo mladi, ki odhajajo v Zabnico, Stražišče in v Kranj iskat zabave, razvedrila itd. Čeprav se tako v Bitnjah kot v Zabnici zavedajo, da bodo morali večjo skrb posvetiti tudi mladim, pa imajo v Bitnjah zdaj v programu gradnje štirih mostov čez potok Zabnico ter urejanje cest oziroma poti na področju krajevne skupnosti. Tako že dve leti delajo približno šest metrov široko cesto od Pu-škarne v Stražišču do Spodnjih Bitcnj. Pravijo, da bodo s to cesto, ki jo gradijo v etapah, skušali do neke mere razbremeniti promet na cesti Kranj—Skofja Loka. Razen urejanja poti pa nameravajo letos še zasuti bivšo gramoznico in na tem področju potem zgraditi otroško igrišče. Tako kot večina krajevnih skupnosti na Gorenjskem pa so se tudi v krajevni skupnosti Bitnje vključili v Leto krajevnih skupnosti. Čeprav zdaj še nimajo podrobnega programa, pa so se že odločili, da bodo polepšali naselja. V krajevni skupnosti Zabniea pa so med najbolj prizadevnimi mladinci-športniki oziroma športno društvo. Tako so 1966. leta začeli graditi športni dom, v katerem bodo prihodnji teden ob krajevnem prazniku že imeli prve večje prireditve. Čeprav so za dosedanjo gradnjo doma porabili okrog 3,5 milijona starih dinarjev pa znaša danes vrednost doma okrog 6 do 7 milijonov starih dinarjev. Nekaj denarja sta prispevali za gradnjo doma občinska zveza za telesno kulturo in krajevna skupnost Zabniea, vse drugo pa so naredili s prostovoljnim delom. Tako so že do sedaj opravili okrog dva tisoč prostovoljnih ur. Med najbolj pomembne objekte, ki so bili v Zabnici oziroma v krajevni skupnosti narejeni, pa so nova šola in zgraditev cest Cepulje—Planica, Planica—Lavtarski vrh m Cepulje—Strmica. Te ceste so bile zgrajene v zadnjih treh letih, denar za gradnjo pa so prispevali občinska skupščina Kranj in krajevna skupnost. Koliko so pri gradnji teh cest prispevali prebivalci krajevne skupnosti nam pove že podatek, da je bilo za gradnjo ceste Cepulje— Strmica porabljenih okrog 3,5 milijona starih dinarjev, dejanska vrednost te ceste pa znaša okrog deset milijonov starih dinarjev. V krajevni skupnosti pa predvidevajo še gradnjo ceste Lavtarski vrh—Križna gora. Z dograditvijo te ceste bi bile tudi vasi Planica, Lavtarski vrh in Križna gora pove- ZAVAROVALNICI SAVA POSLOVNA ENOTA KRANJ se iskreno zahvaljujem za Izplačano odškodnino v znesku Ndin 60.000,00, ki s?m jo ulrpel po požaru. Posebno priznanje dajem ZAVAROVALNICI SAVA zato, ker je poteklo od nesrečnega dne pa do izplačila odškodni ne le 14 dni. Vsem Gorenjcem in ostalim toplo priporočam ZAVAROVALNICO »SAVA« PE KRANJ. Zato poskrbite za varnost svojega premoženja pri najbližji poslovni enoti ZAVAROVALNICE »SAVA«. BOHINC JOŽE zane s Skofjo Loko oziroma Kranjem. Prav tako pa imajo v programu gradnjo ceste od Sutne do glavne ceste. Za zdaj sicer te ceste še ne bodo mogli graditi, bedo pa začeli s pripravami takoj, ko bo za to področje izdelan urbanistični načrt. Na pobudo krajevne skupnosti pa je lani Vodna skupnost v vasi Sutna in Zabniea že začela širiti strugo potoka 2abnica, ki je do sedaj ob nalivih vedno poplavljal, prav tako pa so gramoz z bivše železniške postaje Zabniea zvozili na poljske poti akcij. Med drugimi tudi o'.op-šava naselja, za katero so sa odločili v okviru Leta krajevnih skupnosti. Sicer pa so za Leto krajevnih skupnosti pripravili zelo obširen de! ; u program, v katerega so vk'.ju-čili vse organizacije in društva v krajevni skupnosti. Tako ob koncu lahko zapišemo, da so do sedaj v krajevnih skupnostih Bitnje in Zabniea imeli veliko lepih delovnih uspehov, da pa se z vsakim dnem kažejo nove po'rebe. za katere si prizadevajo, da bi jih rešili. Nedvomno so prebivalci obeh Da bi uredili otroško Igrišče, bodo v Bitnjah ob cesti Kranj —Skofja Loka zasuli bivšo gramoznico — Foto: F. Perdan in jih tako uredili. Skratka, ob vsem tem lahko ugotovimo, da so tudi prebivalci krajevne skupnosti Zabniea v zadnjem času precej prispevali, predvsem s prostovoljnim delom in denarjem krajevne skupnosti k ureditvi nekaterih predvsem komunalnih problemov. Ko smo se pogovarjali s predsednikom in tajnikom krajevne skupnosti Zabniea, pa sta nam povedala, da je v 2abnici zdaj največji problem most čez potok Zabniea. Ta most je postal za motorni in drugi promet preozek in nevaren. Čeprav letos tega »prometnega« vozla ne bodo mogli rešiti, pa so se že sedaj dogovorili, da bodo morali prihodnje leto to vprašanje na vsak način rešiti. V programu krajevne skupnosti pa je še vrsta drugih krajevnih skupnosti ob letošnjem krajevnem prazniku z dosedanjim delom lahko zadovoljni. Zato jim ob tej priliki čestitamo in želimo še več uspehov v pri hodu; B. A. Zalar SPOMLADANSKI SEJEM V KRANJU 13.—22. 4. 1968 GLAS * 6. STRAN SOBOTA — 23. marca 1968 Prva slovenska kitariada v Ljubljani Caravelle in skupina 333 nič več neznana Jeseničani so v ostri konkurenci osvojili četrto mesto in za odkritje kitariade prejeli zlati »M«. Kranjčani si delijo peto in šesto mesto skupaj s Kalamari. Prve Bele vrane. Prvo tekmovanje slovenskih vokalno-instrumentalnih ansamblov Je za nami. V torek, 12. marca, se Je v boju za finale pomerilo 22 vokalno-instrumentalnih ansamblov iz vse Slovenije. Prijavilo se jih je sicer 32, ko pa so dopoldne na vaji ugotovili, da Je konkurenca le prehuda, so raje odstopili. V finale je tako prišlo devet ansamblov med njimi tudi Caravelle z Jesenic in Skupina 333 iz Kranja. Vsak ansambel je moral pripraviti za tekmovanje pet skladb. Dve sta bili za vse nastopajoče obvezni, druge tri pa so ansambli izbrali. Prva obvezna skladba je bila »Naj naša pesem vse pove«, ki jo je napisal Jure Robežnik na besedilo Dušana Velkavrha. Naloga ansamblov je bila, da pokažejo spretnost v aranžiranju. Druga obvezna skladba pa je bila lastna kompozicija. V torek je bilo v hali Tivoli vroče. Kdo se bo uvrstil v finale? Znani in manj znani ansambli so drug za drugim, kot je določil žreb, prihajali s svojimi instrumenti na oder, kjer so jih čakale ojačevalne naprave, dvoje orgel in bobni, last Belih vran in Mladih levov v skupni vrednosti 27 milijonov starih dinarjev. Devetčlanska strokovna komisija in številni poslušalci so več kot šest ur poslušali petje in kričanje, ploskanje in žvižganje, klice in pokanje petard, kvaliteto in revščino nastopanja, videli so nastopajoče v tunikah in navadnih oblekah, v kavbojkah in kravatah, bradate in golobrade. Bučanje ojačevalnih naprav v skupni jakosti 600 vatov (običajen radijski sprejemnik ima le 2-3 vata jakosti) je marsikomu paralo živce in mu povzročalo rahel glavobol. Kljub poznim večeraim uram in utrujenosti je publika vztrajala do konca. Na vsak način je hotela izvedeti imena finalistov. Žirija je odločila: Rdeči dečki iz Maribora, Pietrosi iz Ajdovščine, Faraoni iz Izole, Sinovi, Mladi levi in Bele vrane iz Ljubljane, Caravelle z Jesenic, Kalmari iz Kopra in Skupina 333 iz Kranja. Presenečenje tekmovanja je bila po sodbi vseh uvrstitev v finale obeh gorenjskih tekmovalcev Caravoil in Skupine 333. Petčlanski ansambel z Jesenic je navdušil ljubljansko občinstvo posebno zaradi dobrega petja. Skupini 333 pa se pozna, da so boljša instrumentalisti. Prof. Pavel Mihelčič, glasbeni kritik in član žirije, je o Skupini 333 dejal, da je to dokaj soliden ansambel, ki bi lahko več skrbi posvetil originalnim priredbam. Caravelle pa so mu bile všeč zaradi spretnega in muzikalno smiselnega napisanega aranžmaja Robežnikove popevke »Naj naša pesem vse pove.« Podobna slika se je ponovila v petek, 15. marca, ko je v boj za finale na prvi slovenski kitariadi poseglo 9 ansamblov. Kdo bo prvi in s tem absolutni prvak kitariade? Najbolj vneti so stavili na dva finalista: Bele vrane in Mlade leve. Ob pol osmih se je začelo merjenje sil pred več kot dva tisoč poslušalcev, navijačev in radovednežev. V dvorani, tokrat opremljeni s svetlobnimi efekti im aplav-zometrom, je Vili Vodopivec predstavljal enega ansambla za drugim. Vrstni red nastopajočih je pred začetkom tdkmovanja določil žreb. Skupina 333 je imela pri tem tekmovanju navečjo smolo. V predlekmovanju so nastopili zadnji (dvaindvajseti) in ko so že upali, da se jim to ne bo ponovilo v finalu, jim je žreb ponovno dodelil zadnje mesto. Publika v dvorani je bila objektivna in sorazmerno mirna. Ploskala je tistemu ansamblu, ki je skladbo kvalitetno zaigral in žvižgala ter se smejala raznim telovadcem in kričačem, ki so za svojim hrupom navadno skrivali neznanje. Vznemirjanje v dvorani je raslo še posebno ker sta oba rivala — vrane in levi — nastopili šele proti koncu tekmovanja. Vse do objave rezultatov ni mogel nihče z zanesljivostjo določiti uvrstitve posameznih ansamblov. In kako se je odločila strokovna žirija? Prve Bele vrane, drugi Mladi levi, tretji Rdeči dečki, četrte Caravelle, peto in šesto mesto si delita Skupina 333 in Kalamari, sledijo Faraoni, Sinovi in Pietrosi. Poleg tega so Bele vrane dobile nagrado za najboljšo lastno skladbo Eskalacijo, Mladim levom so podelili nagrado občinstva, Caravelle pa so prejele zlati »M«, nagrado tednika Mladine za odkritje kitariade. Kdo so Caravelle in Skupina 333, ansambla, ki sta z uspehom na kitariadi ušla anonimnosti in z visoko uvrstitvijo prekrižala račune marsikateremu znanemu ansamblu? vseh pet članov ansambla. Pa tudi s porabo toka ni hude krvi; Caravelle so si enostavno nabavile svoj števec. Zdaj pridno vadijo za samostojno koncertno turnejo po Sloveniji. »Zelo smo veseli, da smo sploh prišli v finale, pa tudi s končnim uspehom smo zadovoljni. Zavedamo se, da nas čaka še veliko napornega dela in poglabljanja v glasbo, če hočemo doseči še večji uspeh. Tolaži pa nas to, da smo še mladi...« je po nastopu precej utrujen, vendar vesel uspeha povedal vodja Caravcll Brun Franci. Skupina 333 je trenutno edini vokalni instrumentalni ansambel, ki deluje v Kranju. Ansambel sestavljajo: Šorli Janez (bobni in vodja ansambla), Demšar Sašo (solo kitara in trobenta), Vižintin Vasja (ritem kitara), Stojakovič Rado (bas kitara) in Sorli Vinko (orgle in tenor saksofon). Verjetno se bo kdo vprašal zakaj ravno 333. Do imena Skupina 333 je prišlo res nekoliko nenavadno. Člani ansambla so namreč sešteli 6voje telesne teže in dobljena vsota je bila ravno 333. Ansambel se je osnoval letošnjo jesen vendar Kranjčani nikoli niso našli pravega razumevanja za domači ansambel kljub njegovemu kvalitetnemu igTanju. Tako so za mladinske plese v delavskem domu raje uvozili ljubljanske »Echovce«, ki se na kitariadi sploh niso upali pojaviti, kaj šele da bi nastopali. Vsi imajo dobro glasbeno izobrazbo in precejšnje izkušnje. Tudi člani Skupin« 333 pravijo da igrajo zaradi veselja, toda vedo, da jin} nove orgle, ki bi' jih radi imeli, verjetno ne bodo padle z neba. S Caravedlami so Kranjčani navezali na kitariadi prijateljske stike, potem ko Je Skupina 333 posodila na predtekmovanju svoje kitare J~e; seničanom, katere so le;£f zaradi nesporazuma pustih doma. Ansambel se zdaj PrI' pravija za številne nastope, iz Gradca pa je dobil ponudbo za sodelovanje na tamkajšnji kitariadi. Tudi Skupina 333 je zadovoljna z uspehom. kkariado v Ljubljano smo sli z namenom, da dostojno zastopamo Kranj. Odločitev žirije za uvtrstiitev v fina|e in dobra končna uvrstitev )e bila za nas veliko presenečenje, ker na to sploh nism° računali,« je takoj po nastopu izjavil vodja ansambl* Šorli Janez. »Z odHočitvU0 žirije smo zedo zadovoljni, t^ da še važnejše je, publika zadovoljna z igranjem.« Dušan Stanjko da bo naši'*0 Jeseniški ansambel Caravelle je zasedel 4. mesto Caravelle sestavljajo: 19-let-ni orglar Brun Franci, 17-let-ni kitaristi Puh Janez (solo kitara), Kavalar Jani (ritem kitara) in Langus Srečo (bas kitara) ter 18-letni bobnar Brane Jože. Vsi člani so glasbeno izobraženi in tudi pojejo. Jeseničanom so Caravelle dobro znane, saj vsako nedeljo popoldne igrajo pri Jelenu na mladinskem plesu. Zakaj se imenujejo Caravelle, niii sami ne vedo, pravijo le, da se jim zdi to ime »fajn«. Igrajo v glavnem zaradi veselja. To jim rad verjamem, saj gre pretežni del izkupička od nastopov za iz-posojevalnino ozvočenja in prevoz. Pred kratkim so dobili nove orgle. Kupiti nameravajo tudi nov boben; sedanji je baje iz časov Marije Terezije. Vadijo v kletnih prostorih neke stanovanjske hiše, kar stanovalcev nič ne moti. »Komaj čakajo, kdaj pridemo,« mi je zatrjevalo Pokaži, kaj znaš v Predoslj Prva letošnja akcija DPD Svoboda Britof pri Kranj javna oddaja Pokaži, kaj znaš, za katero se je prijavilo število tekmovalcev. Med drugim bodo na tej prireditvi s ^. lovali trije zabavni ansambli, pevski zbor, dve interpreta zabavnih melodij, recitatorji, instrumentalisti in drugi- f± Prireditev bo v nedeljo, 24. marca, s pričetkom ob 1 • ^ v kulturnem domu v Predosljah, ker v Britofu ni dovo J . like dvorane. Takoj po končanem nastopu bo ples, ki g reja mladinski aktiv Predoslje. , . ,elTi, Ob tej priliki je treba pohvaliti vodstvo šole, ki je_ s ^ da je dovolilo uporabo šolske telovadnice, omogočilo ODO* ^ to kulturno-zabavno prireditev, kajti v nekaterih šolah nes prevladuje mišljenje, da šole za kaj takega niso p^'1 D. S. Parada harmonik Čeprav v zadnjem času kitare močno izpodrivajo harmoniko, je to glasbilo še danes najbolj priljubljeno med širšim krogom ljudi. Marsikje imajo harmoniko k) ko kdo zaigra doma nanjo, je v hiši kmalu živahno vzdušje. S tem narodnim instrumentom so se v sredo predstavili ljubiteljem tega glasbila učenci kranjske glasbene šole s samostojnim koncertom v dvorani Prešernovega gledališča. Na sporedu so bile različne skladbe od narodnih do izrazito orkestralnih, katere je v glavnem priredil Josip štepic. Program so izvajali solisti in dva 13-članska harmoni-karska orkestra, ki ju vodi dirigent Josip Štepic. V prvem orkestru (mlajša skupina) so učenci, ki se manj kot tri leta učijo tega glasbila, v drugem (starejša skupina) pa so tisti z več kot triletnim igranjem harmonike. Kljub temu, da večina članov obeh orkestrov ni iz Kranja, redno prihajajo na v Zdaj bi radi dobili dva gjv instrumenta, in sicer c**» . ^ nium in bas harmonike, s ^ terimi bi precej pridobil barvi tona. ,-a. V dokaj zahtevnem Pn"rji mu so mladi harmoii^. kljub precejšnji trerm P' . zali dobro obvladanje * $e ga instrumenta. Seveda £ )Ll. dalo marsikaj izboljšati ^j. di nekatere priredbe ni j0. le ravno najboljše. LeIypu-listično igro je pokaza porisan Kusterle, zlasti z $ k' tijevim Csardasom, bol J1 v prvem delu mnogo igran kot v drugem- *A$& Trenutno obiskuje ^ za harmoniko več kot .gjgtf jencev. Ker se je v za . ^ slu .^eji jencev času zanimanje za tare in harmonike I***1. Kranja silno povečalo, ^ % beni šoli razmišljajo, novim šolskim leto«1 $ podružnici v ?redd^.%0 Cerkljah. Dt 51 Gore skozi fotografsko lečo V galeriji mestne hiše v Kranju je na vrsti razstava Pod naslovom Planinska fotografija 1968. V počastitev 75-ktnice slovenskega planinstva jo je odprlo Planinsko društvo Kranj 15. marca in bo °a vpogled do 3. aprila. Prikazanih je skupno 44 del v irno-beli tehniki. Po poseb-nem razpisu je fotografije ocenjevala in izbrala žirija Pri Planinski zvezi Slovenije, ki je razstavo tudi najprej Prikazala v Ljubljani. Za Kranjem, ki je drugi prire-*telj. pa se za to razstavo *e zanimajo v Solčavi, Vipa-][• Skorji Loki, na Bledu, v Mozirju in drugod. Na rob razstave - zares lepih slik, ki Spričo o lalcriji in fcer Sem predan Plauinec, kar nerad priponi-n*m naslednic: Vsc slike, razen treh, so 0Pre}nljene s pravilnimi slo-venskimi podpisi. Zakaj pa, * k razstava le aranlirana nas in namenjena našim lj"dcm, piše pri eni »Visiba-ba"> pri drugi »Podzemna r,«man«, pri tretji pa »Predvečerje«? _ Ko vendar ima-■jO za vse to domače izraze: lonček, podzemska pošast ali JJfcitfo m mrak ali predve-.r- Izgovor, da so avtorji s srbsko-hrvaškega jezi-tovnega. področja, ne velja, 5ai tudi druge umetnine tujih avtorjev na naših razstavah menujcmo po slovensko. . Moti me tiidi napis na eni ^cd slik »Marinar«. To je •J (toda pravilno: mariner!) $Jrokovni iolnu izraz za posebno, retlU P(>dobnn pripravo za "zvanje _____ .. gorah _ ponesrečencev v i toda ali ne bi bil *l{'ešr,0ZUmliiv mPis ob sliki: evanje ponesrečenca«? "escdir- ca »marinar« v vulgar-govorici pomeni popolno-ma nekaj drugega. Majhne so te stvari — a le rnotijo sicer tako ubran Vf's te ne le zanimive, pač Pa tudi vzgojne razstave, ki nam pričara pred oči mo-*o6i0 lepoto gora in dober ofius mojstrov jotografije. Prostor in skrben razpored razstavljenih del daje poseben poudarek prikazanim fotografijam. Žirija je bila, kot so povedali, delno razočarana nad udeležbo in tudi nad kvaliteto predloženih del. V oceno so prejeli samo 194 fotografij, prve in druge nagrade sploh niso podelili. V Kranju so razstavo dokaj uspešno dopolnili z nekaterimi motivi Julijcev in jo tako bolj »približali« Gorenjski z deli domačega fotoamaterske-ga kluba Janeza Puharja. V kranjski priredbi te razstave je vključenih 22 avtorjev. Največ slik (7) ima Z. Smerkc, sledita M. Murovec in V. Simončič s po 5 deli, T. Križnar 4 itd. Ne glede na oceno žirije pa prikazane fotografije dokazujejo veliko spretnost avtorjev, ki so skušali skozi fotografsko lečo doseči čimbolj še motive in učinke. Mnogim jc to izvrstno uspelo s svetlobnimi odtenki jutranje ali večerne zarje, z meglenim »morjem«, z odsevi v planinskih jezerih in podobno. Naš gorski svet je tudi v resnici bogat lepih, včasih nepozabnih motivov v različnih časih in krajih. Potrebna je le velika mera domišljije, spretnosti in nemalokrat tudi vztrajnosti. Včasih pa tudi sreče. Avtorji prikazanih del to nazorno dokazujejo, tako da je razstava vredna spomina 75-letnice in s tem tudi ogleda. K. M. Martin Krpan na odru Prejšnjo nedeljo je dramska sekcija kulturno-umetni-škega društva Ivan Cankar pri Sv. Duhu pri Skofji Loki pripravila predstavo Martina Krpana, ki ga je po povesti Frana Levstika pripravil za odrsko izvedbo Fran Gove-kar. Gledalci, ki so povsem napolnili dvorano, so bili z igro zadovoljni. V igri nastopa šestdeset igralcev pod vodstvom režiserja Vinka Rož-manca. Igro bodo ponovili še v soboto, 23. marca, obl9. uri in v nedeljo, 24. ter 31. marca ob 16. uri. H. L. OBRTNO PODJETJE CERKLJE razpisuje sledeča prosta delovna mesta: 5 KV ZIDARJEV 2 KV pleskarja 1 KV mizar 1 KV tesar 5 NK gradbenih delavcev Nastop službe je možen takoj in do zasedbe delovnih mest. Iriteresenti se lahko javijo pismeno ali ust-Kieno v Upravi podjetja. Slovenski film..!? Upravni odbor sklada za pospeševanje proizvodnje in predvajanja filmov SRS je Menil podpreti s svojimi sredstvi, t.tko kot to stori vsako leto, štiri celovečerne filmske projekte. Igor Pretnar bo posnel film po Cankarjevem Martinu Kačurju z naslovom Idealist, France Stiglic pa Povest o dobrih ljudeh po literarni predlogi Miška Kranjca. Poleg teh dveh filmov bodo letos v slovenskih filmskih ateljejih posneli še film po scenariju Vilomila Zupana Peta zaseda in 11»'-dančevo povesi po scenariju Ivana Ribiča. Slednji sodi v serijo Kekcev. Bežen pregled narm lahko pove, da bodo slovenski filmski avtorji v letošnjem letu posneli vse filme po literarnih predlogah. Izvirnega scenarija, ki bi bil vreden realizacije, torej na natečaju sklada ni bilo. Ta ugotovitev je demala značilna za slovenski flta v trenutni situaciji. Medtem, ko po drugih ateljejih v naši državi filmski avtorji nene_ homa snemajo filme in ko je povsem očitno, da bo letošnja jugoslovanska filmska proizvodnja največja doslej, se je znašel slovenski film v ustvarjalni krizi. V mislih imamo seveda avtorski film, izvirnost, sodobnost problematike, in prizadeto izpoved nost. Vzroke za takšno situacijo, v kateri se je znašel slovenski film — bo težko poiskati. Nemara bodo povsem razjasnjeni šele čez nekaj let, ko bo vpogled v sedanjo situacijo preglednejši. Kakšni bodo filmi, ki jih bodo avtorji posneli letos? Na to vprašanje je seveda težko odgovoriti. Igor Pretnar bo gotovo nadaljeval tam, kjer jc končal v Samorastnikih, ki jih je posnel po literarni predlogi Prežihovega Voran-ca. Vitomil Zupan je baje napisal scenarij, ki je poln akcije in ki tematsko sega v NOB. Peta zaseda bo, tako predvidevajo, film, ki se bo najbolje prodal in ki utegne imeti tudi od vseh največ gledalcev. Bedančeva povest pa bo film, ki mu je botroval Josip Van dot s svojim Kckcem. Gre seveda za komercialno potezo, saj je povpraševanje po mladinskih filmih na svetovnem filmskem tržišču izredno veliko. Vse kaže, da med omenjenimi filmi ne bo filma, ki bi bil gotov do letošnjega festivala v Puli. Tako bo slovenski film na tem festivalu zastopan samo z dvema filmoma. Nevidni bataljon Janeta Kavčiča smo tudi v Kranju že videli, drugi film Sončni krik, ki ga je posnel Boštjan Hladnik, pa bo morda že Čez štirinajst dni doživel svojo premiero. Pred štirinajstimi dnevi smo v našem časniku pisali o novem letnem kinu, ki ga bo zgradilo Kranjsko kinematografsko podjetje na dvorišču gradu Kiessclstein, Baje so idejni osnutki le napravljeni. Sicer naslednja opomba ne sodi povsem v ta okvir, vendarle, ker se pojavlja v zvezi s kinematografskim podjetjem, naj jo zapišemo. Poleg letnega kina bodo projektanti predvideli tudi prostor za letno gledališče. Kinematografsko podjetje bo do prihodnjega leta zgradilo avditorij, blagajne, sanitarne naprave in kavarno. Na vprašanje, koliko sredstev bi bilo še potrebno za istočasno zgraditev gledališkega avditorija, so nam v Kinematografskem podjetju odgovorili, da bi zadostovalo le deset milijonov starih dinarjev. Številka, ki smo jo zapisali, ni velika. Vprašanie pa je, če se bo v kranjski občini našel kdo, ki bo pripravljen zagotoviti ta sredstva. Marsikdo je za takšen gledališki avditorij brez dvoma zainteresiran. Pred* vsem imamo v mislih Prešernovo gledališče, pa ZKPO in Svet za kulturo in prosveto pri občinski skupščini in morda še kdo. Zdaj bi veljal gledališki avditorij le deset milijimov. čez nekaj let pa bo prav goto\'o potrebnih več sredstev, če ga bomo hoteli imeti. V samem središču starega dela mesta bi tako dobili kar dvoje avditorijev. Prepričani smo, da potem ne bi več mogli govoriti o mrtvilu, ki vlada v Kranju v poletnih mesecih. Vesna film za leto 1969 Ljubljansko distribucijsko podjetje Vesna film. ki posreduje najkvalitetnejše filme od vseh sorodnih podjetij v naši državi, je za leto 1969 že sklenilo pogodbe za nekatere filme. Tako je odkupljen LAVVRENCE ARABSKI, ki ga je posnel David I.ean in v katerem igra glavno vlogo Peter O Toolc. Film sodi med največje uspehe ameriškega filma v zadnjih letih. Odkupili so film francoskega režiserja Louisa Malla TAT IZ PARIZA, glavno vlogo igra Jean-Paul Belmondo. Na seznamu odkupljenih filmov je film OLIVER, režiserja Ca-rola Reeda. Film bo dokončno posnet šele letos, vendar j« Vesna že sklenila odkupno pogodbo. Gre za razkošen filmski musicall. posnet po istoimenskem odrskem delu Lionela Barta. Jean-Luc Godard. ki neverjetno hitro snema film za filmom, je lani posnel tudi film KAR VEM O NJEJ. V glavni vlogi igra Marina Vladv. Tudi ta film je že odkupljen. Med drugimi odkupljenimi lil. ml za leto 1969, seveda to še ni celoten izbor filmov, pa jo Vesna odkupila tudi UPOR* japonskega režiserja M osa ki Kobajašija in Plavtlme francoskega komika Jacquesa Talija. Avtor Prebujanja podgan Živojln Pavlović, ki je za svoj film dobil lani na Berlinskem festivalu Srebrnega medveda, j« pravkar posnel film z naslovom KO BOM MRTEV IN BEL. V glavni vlogi igra absolvent beograjske akademije za gledališče, radio, film in televizijo Dragan Nikolič, ki nastopa to pot prvič v filmu. Slika prikazuje prizor Iz novega Pavlovi-ćevega filma. GLAS * 8. STRAN SOBOTA — 23. marca 1965 Med dopoldanskim odmorom v osnovni šoli Radovljica je učenec Branko Hribar pogledal skozi okno ter zajokal. S šolskega okna se lepo vidi hiša njegovega stanovanja na Gorenjski cesti 11. Vedel je, da lastnik hiše njega ter mamo priganja, naj se čimprej izselita v drugo stanovanje. Zdaj pa je skozi šolsko okno gledal pred hišo tovornjak, na katerega so delavci nakladali vse, kar sta Imela z mamo v stanovanju. sobe zagledala lastnika hiše, ki je pometal, v sobi pa že postavljeno drugo pohištvo. Na vprašanje miličnika, če ve, kje je stanovanjska oprema Hribarjevih, je odgovoril, da ne ve. Nato je povabil miličnika v kuhinjo in mu tam dal naslov ženske, kamor je odpeljal oziroma preselil Hribarjevo in sina. V stanovanje na Gorenjski cesti 11 se je Ivica vselila pred desetimi leti. Tedanji lastnik je čez pet let prodal Grobo nasilje v Radovljici Zakaj je mali Branko jokal v šoli? Medtem ko je bila Ivica Hribar iz Radovljice v tovarni, desetletni sin v šoli, je lastnik hiše vdrl v njeno stanovanje ter ga izpraznil. Stanovanjsko opremo Hribarjeve družine je samovoljno odpeljal v Cerklje pri Kranju dovolj. Zato je Marjeta napi-{ sala Hribarjevi pismo, v katerem med drugim pravi: »Ker se vi sami nič ne oglasite, ne vem, kako je z vami. Oni gospod tako trdovratno hodi za sobo. Danes je že plačal stanovanje vnaprej. Prosim, pridite prej pogledat, denar bom vrnila. Povejte vašemu iskalcu, da ni treba prej voziti opreme, dokler se ne pogovorimo. Pri nas ni službe, do Kranja pa je 17 km. Obveščam vas tudi, da obiski pri nas niso dovoljeni. Naj vam bo to na znanje«. Hribarjeva je bila več kot presenečena, ko je prejela pismo. Zaradi oklevanja nove stanovalke, je Zupane ponovno šel v Cerklje in povedal Marjeti, da je vse uredil, da bo nova stanovalka dobila službo v Kranju. Nekega dne se je v Pšati ustavil tovornjak, ki je pripeljal stanovanjsko opremo nove stanovalke. Marjeta je tuhtala, kakšna noki mora biti ta nova stanovalka, ki niti s svojo opremo ni prišla. Popoldne pa se je v Pšati zglasil miličnik in povedal, kako je z novo stanovalko. Sf.le zdaj je Marjeta spoznala, v kakšno neprijetnost je nehote vmešana. Občinsko sodišče v Radovljici je hitro ukrepalo. Se istega dne je izdalo začasno odredbo, s katero je bilo Zu-pancu naloženo, da takoj vrneta Ivici Hribar stanovanje, kot je to bilo pred nasilno izselitvijo. Osmega marca je šla Ivica { v Pšato po opremo. Tam sta I Ivica Hribar in njen sin pripovedujeta — Foto: F. Perdan Le kje bova zvečer spala in kam bodo odpeljali naše stvari, je razmišljal Branko, solze pa so zalivale njegov obraz. Nekaj minut kasneje je socialna delavka osnovne šole Radovljica telefonirala v podjetje Sukno Zapuže in jih prosila, naj takoj obvestijo delavko Ivico Hribar, da lastnik hiše seli njene stvari ne-znanokam. Matija Markelj, sekretar podjetja in Ivica sta takoj pohitela v Radovljico. Ker Ivica ni pred hišo opazila nobenega tovornjaka in ljudi, je že pomislila, da se je sin zmotil. Ko pa je prišla po stopnicah do svoje sobe, je opazila, da so vrata stanovanja priprta. Pred vrati je bil naslonjen kramp. V hodniku ni bilo več kolesa in omare. Zato se je takoj obrnila, poiskala sekretarja podjetja, nato pa sta skupno odšla zadevo prijavit na postajo milice. V spremstvu miličnika se je Ivica vrnila v stanovanje. Ko je odprla vrata, je sredi hišo. Prvi spor med sedanjim lastnikom Zupancem in Hribarjevo je bil že pred leti zaradi drvarnice. Zaradi tega sta se dalj časa toževala in Hribarjeva je prejela sodno odpoved stanovanja. Njeno stanovanje je velika pregra-jena soba, ki je služila za spalnico in kuhinjo. Ce je Hribarjeva imela sodno odpoved za stanovanje, pa za izselitev dobra volja ni dovolj. Najrajši bi se takoj izselila, toda ni imela kam. Zaradi tega je lastnik izgubil potrpljenje in je v časopisu objavil oglas, da išče sobo za žensko in sina kjerkoli na Gorenjskem. Na ta oglas se je javila Marjeta Kern iz Pšate pri Cerkljah. Zupane je takoj pohitel v Pšato, da uredi vse, kar je potrebno za preselitev. Stanodajalka pa je od njega zahtevala, naj se ji ženska najprej predstavi. Zupane jo jc miril in prepričeval, naj bo brez skrbi, ker je pooblaščen, da uredi vse potrebno. Marjeta pa je verjetno začela dvomiti o neznani iskalki stanovanja. Kako bo živela brez službe? Zakaj ni uredila v šoli za sina? Razlogov za dvom je bilo več kot Hodnik pred stanovanjem — Foto: F. Perdan se Marjeta in Ivica prvič videli. Dve ženi sta osmega marca, na dan žena, jokali zaradi nasilja moških. To je bil dan žena, ki ga ne bosta pozabili. Ko so se popoldne z opremo vrnili v Radovljico, sta na cesti že čakala dva miličnika, da bi po sklepu sodišča zagotovila nemoteno vselitev. Dogodki so kmalu pokazali, da je bila njihova prisotnost ter pomoč nujna. Vhodna vrata so bila zaklenjena. Miličnika sta več kot pol ure hodila orkog hiše in zahtevala naj odprejo vhodna vrata. Z notranje strani ni bilo odgovora, čeprav so bili domači doma. Končno sta tudi miličnika izgubila potrpljenje. Hotela sta odpreti vrata, toda bila sta prešibka. Zato sta nekje staknila lesen kol in ga položila na vrata, drugi del pa naslonila na tovornjak. Šofer je pritisnil na plin in kamion se je začel počasi pomikati naprej. Kamion je pritisnil na kol, kol na vrata, ki so zaškripala in se odprla. Tedaj so opazili, da so bila vrata z notranje i strani utrjena z žico. Milični- i ki so o tem sestavili zapisnik, kako pa bo lastnik branil svoj postopek, bomo Slišali na sodni obravnavi j 26. marca. I Pri tem moram povedati, da sta Hribarjeva in sin morala najeti turistično sobo (v kateri sta še zdaj), teden dni sita se hranila v gostilni* zdaj pa se hranita pri prijateljici. Zaradi nepričakovane izselitve je Hribarjeva ostala brez denarja, tako da niti na sodišču ni mogla plačati takso, da ne govorimo o drugih stroških za življenje. Kakor mi je povedala, nikakor ne more najti denarja, ki ga je imela v stanovanju. Čeprav v tem sestavku opisujem nasilje, moram povedati tudi svetlo stran te črne zgodbe. Ivici Hribar je tovarna Sukno že dodelila novo stanovanje v Radovljici, ki je precej boljše kot dosedanja. Zdravnik je Ivico poslal za nekaj dni na bolniški dopust, ker bi 6e prizadeta zaradi razburjenosti in raztresenosti lahko ponesrečila pri delu na stroju. Občinsko sodišče Je izredno hitro ukrepalo z namenom, da se vsaj začasno reši težaven položaj Hribarjeve in sina. Pohvalo zaslužijo tudi radovljiški miličniki, ki so v skladu z obstoječimi predpisi in po sklepu sodišča pomagali ter branili ljudi & njihovo premoženje. J. Vidic Po vrnitvi v stanovanje — Foto: F. Perđan ^OTA_- 23. GI AS * 9 STRAN Ljudje vJK Y0RK- 19 marca -da,is?2 *SVct 0ZN je ^ mirov-- 1 noseče mandat Pnj t ? silam 0ZN na Ci" latJe, na*° °odo »modre če- Poten Pru do 26- Junija, ali j,' ,Pa.J'h bodo umaknili Šali. lcVllćr>o močno zmanj- Cla„°^KRV. 19. marca -iarv,A 'ederacijc Sveto- AUiriu . novW Je P° obisk" Cvlnej. ■ Ma»Ja prispel v predscHnibJer jc gvinejskemu Ure*-,l " Sekl>»J" Tourcju Tita, Pos,an|co predsednika ^era.J0RK. »• marca -Taru • Sck^''ar OZN U Je sporočil, da je sprejel i . Poslanico predsedni- ISirt' M 'katCli mU J« na5 ka Xita la,llco predsedni-Preds2: y kateri mu je naš oiica o r:uložiJ svoja gle-taju 8 mednarodncm pologa V]M^^'"m poudarkom iSSS^ Problem. *• JuSi . ' M- marca - Na iCS Wonferencl Zveze »o ^ s,0v Zagreba, s katero godovi« Lmn111 401 "^letnice ce kom . 0sm« konferen- Var»4ai Ti? ,n ^hodA to-P*rtij_. Ua °a čelo zagrebške Vo«1l hM.0r8anizac^e. Jc 8°" komUn, .1 Predsednik Zveze br^T|,oOV Ju8°s,«vlje Josip s^kMvT 20' marca — Prevlado v-a-ser ^ Preosn°val V Wado ,J° ie sestavil lani. tiov i?*, kl lpna sedaj 32 čla-min^J^enovanih H novih ^a,,NGT0N< 20. marca lenau« EuK« McCarthy "* oo i, CrU H°ward izjavU, »arnu r°"čal vojno v Viet-»Mnlk, 7r? ,zv°lJen za pred-n>>*>r\]il , DA- Po njegovem ne*m*H*i! VoJna v Vietnamu *bUi|o ' ker 7D* upo-Proti n^*VoJo veUk« m°č Su 7^''enemu ln sla-krlvo l,uds»vu, kl nI nič **žkH 21 *ke Cot:inem času so izradile re>.na več mestih preko-z j 0 J°rdan in se spo-bojih anskimi enotami. n> s^,*0 na izraelski strahote i„ v,a,e tudi oklopne J? so e' .^"o popoldne, K* nJT ''raelci umaknili iištVa sc'to letalstva in top-iC V rv^.'^odiščne položa-J^ado*. • s lem izraelskim v tcvala Jf ,Jordanska vlada ».arnostn(V,tak°Jšen sestanek T*,.*"« in pa se-Qr^v. vod'teljev arabskih IsSttSi?'2i- »•«• - * *ve M? i31, U zunanje S* ka lInl obisk v Ro->uns'k, amor K« Jc povabil t ^cli.?\. z«na,ij| minister ^ j Mancscu Marko Bo Robert Kennedy novi predsednik ZDA? Na tiskovni konferenci v dvorani Caucus Room, na Istem mestu, kjer je pred osmimi leti njegov pokojni brat John najavil svojo predsedniško kandidaturo, je senator Robert Kcnnedv izjavil, da bo kot kandidat demokratske stranke kandidiral za ameriškega predsednika. »Ce bi bil Izvoljen,« je dejal Robert, »bi poiskal sporazumno rešitev vietnamskega prublema. Najprej bi ustavil bombardiranje Severnega Vietnama, v pogajanjih pa bi sodelovala tudi južnovietnamska narodnoosvobodilna fronta, ki bi imela kasneje glavno vlogo v politični prihodnosti Južnega Vietnama.« Tako so se nenadoma v demokratični stranki znašli kar trije predsedniški kandidati — najprej sedanji ameriški predsednik Johnson, potem senator iz Mlnnesote Eugen McCarthv ln kot tretji Robert Kenncdv. Njegovi pristaši so Kennedvjevo kandidaturo sprejeli dokaj hlad- no, čeprav je »Bobby« izjavil, da njegova kandidatura nI naperjena osebno proti Johnsonu, .temveč proti njegovi politiki. Robert Kennedv je pri tem poudaril, da ne bo nikjer nastopal proti senatorju McCarthyju, ki je, kot je znano, na nedavnih preliminarnih volitvah v New Hamp-shiru dobil komaj 7 odstotkov manj glasov kot predsednik Johnson. Kje so razlogi za takšno nenadno Kennedyjevo odločitev, kajti se do nedavna jc izjavljal, da bo v letošnjem volilnem letu v vseh pogledih podpiral predsednika Johnso-na. Nenadna sprememba njegovega stališča je prav gotovo v nepričakovanem uspehu senatoria McCarthya na predhodnih volitvah v New I m.m, slu, u. ko mu je uspelo bre/. podpore aparata demokratske stranke ln zgolj z osebnim ugledom skoraj poraziti Johnsona. Kenncdvjeva stališča so skoraj do potankosti enaka z McCartnojevimi, kar pomeni, da se je »Bob-by« popolnoma obrnil od se- danjega ameriškega predsednika. Ob vsem tem kaže, da so demokratske sile razcepljene, vendar dejstvo, da so trenutno v tej stranki kar trije predsedniški kandidati, še ne pomeni, da Kennedy ne bi mogel poraziti Johnsona na predsedniških volitvah. Robert K.u.lv je v demokratski stranki neprimerno močnejši kot Eugen McCarthy in je najbrž tudi edini človek, ki ima docela realne možnosti, da premaga Johnsona. Zanimive so tudi Izjave senatorja M.' trthvja, ko je izvedel za Kenncdyjevo kandidaturo. Najprej Je dejal, da bi lahko končal vojno v Vietnamu, če bi bil izvoljen za predsednika ZDA, ob tem pa poudaril, da je vojna v Vietnamu »neameriška, ker ZDA uporabljajo svojo orjaško moč proti slabemu ln nezaščitenemu ljudstvu, ki jim nI storilo nič hudega.« t.lede volitev je dejal, da bo podprl Kennedvjevo kandidaturo na predsedniških volitvah, če bo to treba. Svojo predvolilno kampanjo bo še nadaljeval, vendar če bo po konvenciji demokratske stranke spoznil, da ne bo imenovan in da se bo bitka nadaljevala med Johnsonom In Robertom Ken-nedvjem, »tedaj bom moral podpreti senatorja K-n-nedyja, saj so njegova stališča podobna mojim«. Nekateri ameriški listi so objavili podatke, po katerih se demokratska stranka zavzema za to, da bo na predsedniških volitvah imenovan senator Robert Kcnnedy. Tako je zdaj za Kenncdvjr. 34 odstotkov demokratov, za Johnsona 33 "„ in za McCar-thyja 16 odstotkov. To neki drugI anketi se za Kennedy-ja ogreva 43 odstotkov demokratov, za Johnsona 32 „ in za McCarthvjn 18 odstotkov. Za konec pa še izjava č o-veka, ki v Ameriki nekaj p> meni — Georga Gallupa, ustanovitelja znanega Instituta za ugotavljanje javnega m e-nja, ki je dejal, da utegne Robert Kenncdy, čeprav ne zlahka, zmagati na prcd:>cd-nišklh volitvah v ZDA. V. Guček in dogodki itiiiitiiiimiiiuiimiiiiiiiiiiiiNU i = Tovariš Tito govoril v Zagrebu bo*" "Juv" novinarjem, h ^ ""'"""JJi Izmenjal %,lh o dvostranskih od-P'0b1°cm^,h mednarod V torek, 20. marca, je bila v Zagrebu 20. jubilejna konferenca Zveze komunistov Zagreba, s katero so se spomnili 40. obletnice zgodovinske osme konference komunistov ln prihoda tovariša Tita na čelo zagrebške partijske organizacije leta 1928. Jubilejni dvajseti konferenci Zveze komunistov Zagreba Je prisostvoval tudi predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tlto, kl Je ob tej priložnosti spregovoril udeležencem konference. V tem sestavku objavljamo Izvlečke Iz njegovega govora. V svojem govoru se Je tovariš Tito najprej zadržal na položaju partije pred 40. leti, ko so bili člani partije ln delovnih množic prevzeti z vplivom dogodkov v Rusiji ln revolucionarne situacije v naši deželi, vendar takratno vodstvo nI bilo zrelo, da bi spoznalo ugodno revolucionarno situacijo, ker nI Imelo Jasne idejne orientacije. Po Obznani se Je partija počasi prilagojevala konkretnim okoliščinam družbenega položaja, v katerem je delovala. Takrat sta se formirali tudi dve rrakcljl in problem eno'nostl vodstva se je vlekel vse do 1928. leta. Osma pratijska konferenca je pomenila začetek reorganizacije partije v celoti. Zagrebški komunisti so zahtevali, da mora biti KPJ kadrovska partija z delavskim vodstvom ln z strogim spoštovanjem načela demokratičnega centralizma. IX. KONGRES ZKJ NAJ BO O SAMI ZVEZI KOMUNISTOV V nadaljevanju svojega izvajanja se je tovariš Tito dotaknil reorganizacije Zveze komunistov ln IX. kongresa ZKJ. Menil Je, da naj bo osnovno vprašanje na kongresu sama Zveza komunistov, to se pravi stvarno delo njenih članov, organizacij, organov In kadrov za uveljavljanje sprejete Unije in sklepov. V predkongresnih razpravah naj pride bolj do besede članstvo iz podjetij ln raznih ustanov, proizvajalci, njihove Izkuš- nje v proizvodnji ln upravljanju, njihovo ocenjevanje dosedanje prakse ln politike. Ena najvažnejših nalog komunistov naj bo vključevanje v samoupravljanj* in družbenopolitično aktivnost delavskega razreda delovnih ljudi ln mladine — skratka vrnitev k družbenemu in političnemu delu kot glavni dejavnosti ZK. Svojo vlogo bo lahko ZK opravila, če se bo v samoupravljanje, v neposredno demokracijo vključevala čimbolj aktivno. Z REFORMO NE MOREMO BITI ZADOVOLJNI Predsednik Zveze komunistov Josip Broz-Tito Je govoril tudi o Izvajanju gospodarske reforme in dejal, da z njo ne more mo bili zadovoljid, predvsem zato, ker ne uresničujemo nekaterih kvalitet nih ln btstvenlh ciljev reforme. Razen stabilizacije moramo uresničevati tudi rekonstrukcijo ln modernizacijo gospodarstva, da bomo s tem povečali njegovo konkurenčno sposobnost na svetovnem trgu. Pri tem moramo gospodarstvu pomagati, bodisi s tujimi ali domačimi krediti, še bolj pa moramo podpirati združe- vanje proizvajalcev. Se nadalje je treba usmerjati dnribeno podporo v razvoj terciarnih dejavnosti, s čimer bomo nepo^red-neje vplivali na zadovoljstvo občanov kakor tudi na oživljanje gospodarska dejavnosti. Na koncu jc tovariš Tito spregovoril tudi o sedanjem mednarodnem položaju za katerega je menil, da Je vznemirljiv. O krizi na Bližnjem vzhodu je predsednik Tito dejal, da Izraelski agresor ne sme uživati sadov svoje agresije ln da se mora takoj umakniti z okupira nih ozemelj. O vojni v Vietnamu je predsednik Zveze komunistov dejal, da je edina pot do njjiu-rešitve prekinitev bombardiranja Severnega Vi etnama in začetek pogajanj. Ko miroljubni svet govori o zaskrbljenosti nad sedanjim mednarodnim poloJaJjin, pa pošiljajo vse glasnejše zahteve, da se Je treba odločno postaviti po robu politiki sile, treba je začeti odločno akcijo za zagotovi tev ln utrditev miru. V mednarodnih odnosih mora priti do preobrata od politike sile ln vojne k politiki enakopravnega miroljubnega sodelovanja«. Je zaključil svoj govor predsednik republike Jo sip Broz-Tito. iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiijiiiijiiiHiiiiiiiiijra 53 33 »Našli smo vašega moža. Bodite pripiav-Ijcni, Comcr pride v nekaj minutah po vas . . .« Ta vest, kl jo jc Strongbridge naglo in s hripavim gladom sporočil po telefonu Mrs. Irvine, je vplivala nanjo kot strela z jasnega, čeprav je nI našla povsem nepripravljene. 2e večkrat je razmišljala o tem, da mož morda le ni mrtev in da bi se nekega dne utegnil vrnili, toda vselej se Je zgrozila ob misli na to in se s silo otresla takih misli kot hudih sanj. Zdaj pa se je zgodilo tisto, česar se je vedno bala ln mladi ženi se je zdelo, da so ji naenkrat zginila tla pod nogami in da pada v strahotna brezno. V duhu je videla, koko se vse novo življenje, ki si ga je ustvarila z nepretrganim delom, z velikimi skrbmi in trudom, spet ruši v nič, videla Je pred seboj bodočnost, kl so Jo zatemnjevale pošastne sence iz preteklosti . . . Njen zakon je bil od prvega dne dalje ena sama veriga razočaranj in ponižanj ln jo je končno zapletel v tako strašne razmere, da je bila dostikrat na robu obupa. Svoječasna vest o smrti njenega moža jc bila zanjo rešitev ln ji dala moči, da je začela znova. Corner, kl se je bil pojavil lepega dne kot sočutni prijatelj njenega moža, ji je posredoval posojilo od Strongbridgeja in čeprav je morala plačevati skopuške obresti, ji jc bilo posojilo vendarle v veliko pomoč. Kupita je lahko blagovnico »Pri tisoč rečeh«, ki jo je s pridnostjo In vestnostjo pa tudi z nekaj sreče pri trgovanju dvignila na zavidno raven in ko ji je slučaj ponudil še angažman v Centralnem gledališču, se je otresla vseh finančnih obveznosti prej kot je lahko upala. Zdaj pa naj bi Rthard Irvine spet stopil v njeno življenje, ki ga je bil že enkrat uničil ! Niti trenutek ni podvomila v resničnost Strongbridgejevcga obvestila. Kakšnega bo našla moža, ki je bil za več kot eno leto Izginil brez sledu? Ko je brez slovesa zapustil hišo, je bil bolnik, ki je že tako podlegel i svojim strastem In grehotam, da zanj nI bilo več rešitve. Kaj so napravili iz njega ti dolgi meseci, ko ga ni videla? Kam se je bil zatekel, kaj je počel ta čas? Popolnoma strta je bila In po glavi se JI Je podilo tisoč vprašanj, ko Je planila iz pisarne po stopnicah, da so se njeni nastavljene! začudeno ozirali za njo. Brez cilja In načrta Je drvela po ulici, dokler je nI dohitel Corner ln JI položil roko na ramo. Ta dotik jo je spet spravil k sebi In dovolila mu je, da ji je pomagal obleči plašč in jo spremil k avtomobilu, ki ju jc čakal. Ves čas se je vedel spoštljivo zadržano, še vedno pa je kazal, da še ni pozabil žalitve, ki ga je bila nedavno doletela. »Zelo grdo ste ravnali z menoj, Mrs. Irvine, toda kljub vsemu vam bom dokazal, da sem vaš odkritosrčen in vdan prijatelj. — Bodite ves čas oprezni in pazite se«, je naglo nadaljeval, »ln če boste potrebovali pomoči, me pokličite.« Voz je zapeljal okrog Abcrdeen parka v eno sosednjih stranskih ulic, kjer je obstal neposredno za drugim avtomobilom, ki je že čakal. Corner je skočil iz voza in stopil k čakajočemu avtu. »Je vse v redu?« jc vprašal mož, ki je sedel za volanom. »Da,« Je odvrnil Enookl. »Toda Se enkrat vas opozarjam, Strongbridge . . .« Strongbridge ga je sunil v prsi, da se Je kar opotekel. »Ali ste zblazneli? Kolikokrat sem vam že rekel, da ne imenujte imen! Nehajte že enkrat s svojim neumnim čvekanjem in glejte, da čimprej in čimbolj neopazno spravite žensko v moj avto. Phelips naj vam pomaga!« Corner se je spet nekaj trenutkov boril z naklepom, da bi se vrgel na osovraženega Strongbridgeja in obračunal z njim, toda tudi tokrat ni mogel zbrati dovolj poguma. Takoj nato je izginila Mrs. Irvine, kl sta ji Corner in Phelips — to je bil voznik prvega avtomobila — skrbno pomagala, v Strongbrid-gejevem avtu. Kazalo je, da se sploh ne zaveda, kaj se godi z njo. Mirno je dovoJila, da so jo potiskali sem ter tja in sc končno brez moči sesedla na blazine. Strongbridge je že pognal motor, nato pa še enkrat poklical k sebi Cornerja. »Pazite, da bo v blagovnici potekalo vse v redu in brez velikih pre-tresljajev,« je zabičal tiho. »Potrebna pooblastila od Mrs. Irvine vam pošljem še danes do večera v klub. Storiti vam ni treba drugega, kot iti jutri zjutraj v blagovnico, pokazati papirje in skrbeti za to, da pojde vse po starem redu dalje, če bi naleteli na kake težave, me obvestite!« Mož s prevezo se je držal zelo čemerno. »Tako preprosta, kot pripovedujete vi, ta reč prav gotovo ne bo,« je dejal rezko. »Hubbard bo že poskrbel za to.« »Ta nič več!« je odvrnil Strongbridge. »Tudi se vam ni treba bati, da bi vam še. i kdaj prekrižal pot.« Muriel je bila tako na koncu s svojimi j močmi, da jI Je bilo vseeno, kam gre njena i pot in kaj se bo zgodilo z njo. Tudi ko se I jc avto končno ustavi pred vhodom v čudno, staro poslopje, se nI predramila Iz "^'j,,. topclosti in Strongbridge Je imel dovolLj sa, da je izmenjal z vratarjem nekaj besed. »Kako je z žensko?« Je vprašal. »Betty Je pri nji,« je odvrnil vratar 1» pomenljivo pogledal. „, Strongbridge si Je oddahnil, kaj" Betty se je lahko zanesel. Bila Je to koščena ženska brez vsake sentimenta^0 ' močna kot vsak moški In Strongbridge Jo postavil Lucy za paznico, da bi ga ne o" pri njegovi,1 načrtih. du?« je**: f »AH Je v levem krilu vse v re šal dalje. »Kakor ste ukazali, Sir. Jessle Je pravila.« »Je bila radovedna? Je kaj vpra&»a' ^ Starec Je skomignil z rameni: »Z£nS zmeraj radovedne, vprašala pa ni nic-* »Je zdaj v svoji sobi?« »Da. Ključ Imam pa jaz v žepu.« «In mož?« ,|{ »Ta pa še vedno sedi v svoji sobi, » j ga pustili popoldne in bulji predse, bi se ga kmalu bal, saj Je kot živa & , »Ne brigajte se za to! Ko bom ^ pozvonil, ga pripeljite v malo sobo,« Je j Strongbridge in se okrenll, da M P° Mrs. Irvine Iz voza. Prostor v zahodnem stolpu Je ^ j« tako bilo bil 1»" le d» ogromen kot tisti v vzhodnem, K ^ tu mnogo udobneje ln prijazn^ tam. V enem kotu Je bila pod stoj|eW fr tllko skrbno pogrnjena miza z udobni* tel jI. V to sobo je Strongbridge pripelJ al . Irvine. Ustrežljivo Ji Je pomagal, da Je žila klobuk in plašč, nato pa Jo Je P0 mil k mizi in Jo posadil v fotelj. (Nadaljevanje) Filmi, ki jih gledamo V tednu od 24. do 31. marca bodo na sporedu trije ameriški premierski filmi. Film Chabasco je nastal lani jeseni, nekako pred pol leta, v ameriških filmskih ateljejih. Zagrebški kinematografi, ki opravljajo tudi distributerske posle, so film odkupili pred dnevi. Film je doživel jugoslovansko in obenem evropsko premiero v Zagrebu pretekli teden. V Kranju ga bomo videli v nedeljo zvečer. Posnel ga je režiser Allen H. VARČEVANJE PRI LJUBLJANA VAM PRINAŠA IZREDNO UGODNE OBRESTI 6,25 "/o 7 •/• 8 <>/o Poleg tega pa sodelujejo varčevalci vezanih vlog in vezanih deviznih računov ter kmetijski in stanovanjski varčevalci vsake 4 mesece pri nagradnem žre banju. Miner. V glavnih vlogah pa igrajo: Richard Egan, Suzan Strasberg in Cristopher Jo-nes. O filmu so distributerji zapisali takole: »Pred našimi očmi se bo razpletala zgodba, polna vznemirljivih pustolovščin na kopnem in morju. V ospredju je konflikt z zakonom dvajsetletnega Chabasca, kar povzroči nerazumevanje pri starših njegove zaročenke. Vendar Chabascu uspe dokazati, da je pošten in da se z zaročenko kljub vsemu lahko poroči.« V filmu, po svojem žanru ljubezenski drami, bomo lahko videli lov na tune. Distributerji še pristavljajo, da se bodo pred nami zvrstili prizori iz neč-nega življenja Mexika. Drugi, posnet sicer že pred leti, pa vendar za gledalce zanimiv morda bolj kot prvi, je film z naslovom Jugozahodno od Sonore. V glavni vlogi igra Marlon Brando. Prav zaradi njega je film vreden ogleda. V Ljubljani, kjer so ga prikazovali gledalcem pred tedni, je imel precej gledalcev. Skoraj verjetno je, da bo v Kranju prav tako. Film je v barvah. Ameriški film Morilci spada med kriminalne filme. Ustvarjalci so našli spodbudo v eni izmed novel Ernesta Hemingvvaja. Režiser Donald Siegel je dodelil glavne vloge Lee Marvinu, Angie Dickin-son in Johnu Cassavetesu. Film je baje spretno režiran. Sodi med boljše ameriške filme v tem žanru. Navsezadnje, nekaj obljublja tudi ime Ernesta Hsmingwaya, š Križanka, številka 28 |7~" 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 ,12 13 14 15 ■ 17 18 1 20 21 23 24 25 26 ■ 27 28 29 r m 30 31 32 j 33 34. 35 36 37 VODORAVNO: 1. spominska prireditev, 9. provinca v Pie-montu (Italija), znana po penečih se vinih, 13. gibanje za osvoboditev narodnega ozemlja, 14. dojem, zaznava, 15. izdelek ribniške »siihe robe«, 16. kemična prvina, 18. glas trobente, 19. vljuden človek, 20. kratica za »skrajšan«, 22. velika afriška ptica, 23. zelo pogosto žensko ime, 24. hodnik, pločnik, 27. ka-zalni zaimek, 29. pismeno potrdilo, 30. ljubljansko izvozno in uvozno podjetje, 33. sovraštvo, mržnja, 34. odpor, zoprnost, stud, 36. ime jugoslovanskega državnika Popoviča, 37. biblijska pošast iz pramorja. NAVPIČNO: 1. pokoj, čas brez vojne, 2. časovna razdobja, 3. hrvatski kipar svetovnega slovesa (Ivan), 4. del gledališča, 5. veliko rešeto, 6. star veznik, 7. arabski žrebec, 8. uniformiran strežnik, 9. pokrivalo pri narodni noši, 10. kapnik na-vzdoljnik, 11. mestece ob vznožju gorovja Arakan (Burma), 12. naš največji polotok, 19. zbor, prostor v cerkvi, 20. oblika sadeža, 21. veroizpoved, prepričanje (lat. tujka), 22. nosnik (slovnično), 25. žensko ime, 26. oranje, 27. pripadnik angl. konservativne stranke, 28 domače moško ime, 30. priprava za pretakanje tekočin, 31. vzdevek Goethejeve matere, 32. indu-I strijska rastlina, 35. avtomobilska oznaka za Venezio. Miha Klinar: Mesta^ Don»« III. DEL »Federle? Frau Štefi Federleyi Ali se ni tako pisala n \viirtsu« in celo v »Ausbuig b,n bavarski klerikalni veljaki \0$. Da, seveda! Spominja se- ^ Pcnzbcrgu? Tudi tista zena ^ p Ta soimenjakinja sev »Augsburger Ieuestcn N«g^j« motivu, ki bi ga rad obdelaj ^ i logo »Erziihler«, ki mu jex $f nazijcu, objavil prvo tis* , <;rhl3cl1 Als der Abend ubers s*. „,. vvaren die Feinde W#*S&d Klingend die TelegraP"- & N HabendieKundehinage<^ Da schvvohl ani einen * elgM Ein Heulen, das am ^' jeny Ein Schrei.der aus.rjj ^ m Und vvabnsinnstrunKe' ^ rj TauSendLippenW^si^ Tausend Handeibggfr*Ig« Und am andereri \n° S^SA Ein JauchzenamHi^f,^ Ein Jubeln, ein Tobcn j£M Ein frcies Autatmen ui ^JN Tausend Lippcn vvuhg ^ Tausend Handc fa»eit , , In der Načht noci nU,- ,CK Sangen die TelegraP* WJf von den Toten, die« ^ \\ Siehe, da wird es s" Nur die Mu t ter vvem* Hiiben - und dru«** gtu i!'1' Da, tako je bilo P^dl»i%> za tem vojakom že P' pliriJ gospa z imenom, ki 6 GLAS # K) STKAN KLAGMFMT Turistične informacije I • Bohinj — V Bohinju je dovolj prostora v vseh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Nekaj prostih postelj je tudi na Voglu. % Bled — Prostor je v hotelu Park, Jelovica in Lovec. Drugi hoteli so še zaprti. Jezero ni več zamrznjeno. 9 Radovljica — Prostor je v zasebnih turističnih sobah. 20 prostih mest ima Grad Podvin. Prostor je tudi v planinskem domu na Goš-ki ravni na Jelovici; snega je še 60cm( vlečnica obratuje. # Kranjska gora — Zaprta sta oba hotela Erika in Slavec. Hotel Prisank je bil do danes (sobota) zaseden. Prostor je še v hotelu Razor in v Motelu. Dovolj prostora je tudi v Podkorenu in Gozd-Martuljku. Na Vršiču je dovolj prostora v Erjavčevi koči. Tičarjev dom jc zaprt, Koča na Gozdu in Mihov dom pa sta odprta samo ob sobetah in nedeljah. Obe se-dežnici in vlečnice v Kranjski gori redno obratujejo. V Ratečah je prostor v zasebnih turističnih sobah in v gostilni Mojmir. Zasedena je gostilna Pri Žerjavu. 9 Jesenice — Dovolj prostora je pri zasebnikih v okolici Jesenic. Prostor je tudi tr Domu pod Golico, v smučarskem domu na Cmem vrhu in na Planini pod Golico. # Kranj — Prostor je v obeh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Hotel na Brniku je zaprt. Prostor pa je tudi na Smarjetni gori, t domu na Joštu, na Krvavcu, v Preddvoru in na Jezerskem. • Skofja Loka — V Skofji Loki jc prostor v hotelu Krona in pri zasebnikih. Prav tako je prostor tudi v Loild koči na Starem vrhu. Planinski dom na Ltibniku je spet odprt. % DjvoIj prostora je v Poljanski in Selški dolinu Počitniški dom Litostroi na Soriški planini bo v soboto in nedeljo zaseden. Na S:a-rem vrhu nad škofjo Lolo jc še 50 cm snega. Vlečnica bo obratovala jutri in v nedeljo. KAM -v Laghi samo k Fužine Jože Maclotto galanterija, volna vseh vrst, pijače, konfekcija, obutev, pralni stroji in pralni praški, hladilniki. Obiščite nas in prepričajte se o kakovosti ln zado voljni boste Strežcmo v slovenščini, non-stop, sprejemamo dinarje Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrepčajte v naiem bifeju KOMPAS JESENICE SEZONSKI IZLETI V TRBIŽ IN UDINE Torek: Jesenice—Trbiž vb 14. uri Četrtek: Jesenice—Trbiž ob 14. uri Sobota: Jesenice—Udine ob 7. uri Odhod avtobusa izpred poslovalnice KOMPAS na Jesenicah s postajališči po želji. Cena prevoza- Jesenice—Trbiž ND 10,— Jesenice—Udine ND25,— Pri predhodni prijavi v poslovalnici vam brezplačno rezerviramo sedež v avtobusu. L0DR0N ViUachBeljak Lederergasse 12 DIOLEN ZAVESE 1 m —150 cm Širine 25 A sch 1 m — 220 cm širine 37 A sch l m — 300 cm širine 49,80 A seb • se ne krčijo • ni potrebno likati GLAS * 12. stran MAtl OGLASI SOBOTA — 23. marca 1968 PRODAJNI SEJEM kmetijskih strojev na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Samo še do 31. marca 1968 3» Vse stroje — domače in tuje proizvodnje — bomo prodajali s 5,5 °/o popustom za dinarje, še poseben 10 % popust pri nakupu z deviznimi sredstvi. Kmetijski stroji in orodja — domače in tuje proizvodnje: Traktorji s priključki: IMT-533, Zetor 2511, Steyr 86, dt-20. Ročne motorne kosilnice s priključki: BCS, Moty Werke, Reform, Vogel & Noot, Alpina, Rondine itd. Stroji za pridelovanje krme: samonakladalni priklopnik1, obračalni zgrabljalniki, ventilatorji za sušenje sena. • Kompletne linije za pridelovanje krompirja in koruze. * Molzni stroji Alfa Laval in druga hlevska oprema. Manjši stroji za zaščito rastlin, orodja za vrtičkarje, sadjarje in vinogradnike. Vse kmetovalce, ki jih prav posebno zanimajo problemi v zvezi s spravilom krme in predelovanjem okopavin (krompir, pesa, koruza), VABIMO na strokovna predavanja s filmi in diapozitivi v hali B 19.3. IN TO: VSAKOKRAT: 23. 3. OB 9. URI SPRAVILO KRME 25. 3. OB 12. URI PRIDELOVANJE OKOPAVIN Ob tej priložnosti boste dobili tudi strokovne odgovore na konkretna vprašanja, ki vas zanimajo. Sodelujejo priznam strokovnjaki Kmetijskega instituta v Ljubljani, EXP0RT-IMPORT LJUBLJANA, TITOVA 38 JUGOSLAVIJA V nekaj stavkih KRANJ — V Gorenjskem muzeju v Kranju je odprta arheološka in kulturno-zgodovinska zbirka obenem z zbirko ljudske umetnosti. V renesančni veži Mestne hiše so razstavljena dela akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja, v galeriji pa je na ogled razstava planinske fotografije, ki jo je ob 75-letnici ustanovitve posredovala Planinska zveza Slovenije. Občasne razstave so odprte vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure. V tem Času je možen tudi ogled Prešernovega spominskega muzeja ln razstave scenskih osnutkov scenografa Saše Kumpa v isti hiši. Stalne zbirke so odprte le ob nedeljah, ponedeljkih, sredah in sobotah ob istem času. SREDNJA DOBRAVA — V sredo, 27. marca, bo ob pol enajsti url dopoldne žalna svečanost ob šestindvajset let niči .smrti narodnega heroja Staneta Žagarja na Srednji Dobravi pri Kropi. Stane Žagar je bil učitelj na Dobravi. Leta 1931 je postal član KPS, kasneje pa tudi član SK KPS. Zaradi tega so ga z družino vred pregnali z Gorenjske. Po zlomu stare Jugoslavije se je spet vrnil in postal voditelj ljudske vstaje na Gorenjskem. Padel je 27. marca 1942 pri Crngrobu nad Žabnico. GOZD — Zaradi suhih marčnih dni sta v Zgornjesavski dolini strugi Pišnice in Save Dolinke na nekaterih mestih povsem suhi. Pišnice ni bilo videti prejšnji teden in v začetku tega tedna od mostu čez glavno cesto pa do izliva v Savo. Sava Dolinka pa je izginila v pesku že pri Belci in se spet prikazala od Mojstrane naprej. (B. B.) KRANJ — V sredo, 27. marca bo ob pol osmi uri zvečer v Gorenjskem muzeju zanimivo predavanje, kl ga je pripravil direktor francoskega kulturnega centra v Ljubljani g. Lom-bard. Govoril bo o francoskih impresionistih. Predavanje bo spremljano z barvnimi diapozitivi. CERKLJE — Na zadnji seji se je tamkašnje turistično društvo odločilo, da bo tudi letos organiziralo razstavo cvetja v začetku julija v prostorih nove šole. Lanska razstava je zbudila veliko zanimanje, saj si jo je ogledalo nad tri tisoč ljudi. Izvolili so posebno komisijo, ki naj bi poskrbela, da bi na razstavi sodelovalo čim več gojiteljev cvetja iz 29 vasi. Na razstavi bodo sodelovale tudi nekatere vrtnarije iz Strmora, Brda, Kranja in drugod. — R. C. DPM terena Kranj-Center, združeno s terenom Planina Pred občnim zborom V torek, 26. marca, ob 18.30 bo v šoli Staneta Žagarja v Kranju redni letni občni zbor društva prijateljev mladine terena Kranj-Center, ki se je pred kratkim združilo tudi s terenom Planina. Udeleženci bodo pregledali delo društva v preteklem letu in se pogovorili o vzgojnih in drugih problemih šolskih in predšolskih otrok. Razen običajnega dnevnega reda bo na občnem zboru tudi predavanje o vzgojnih problemih otrok. Društvo si je v lanskem letu postavilo dober program dela, ki pa ga iz razumljivih vzrokov ni moglo v celoti izvesti. Tako je odpadla pomoč učencem, ker ni bilo za to na voljo primernih prostorov. Najbolj uspešno je bilo delo z otroki v počitnicah, ko so le^ti prepuščeni sami sebi. Organiziranih je bilo več enodnevnih izletov, ki so jih vodili posamezni člani odbora. Ker ti niso strokovno usposobljeni za samostojno vodenje izletov, so zaprosili za sodelovanje šole, ki pa za zdaj še niso pokazale pripravljenosti. Povezali so se tudi s Planinskim društvom, ki je organiziralo izlete na Jošta, v Bašelj, Kočevje, sami pa so popeljali otroke tudi v bližnje Naklo. S posredovanjem društva je odšlo na otok Stenjak brezplačno na letovanje 10 otrok. Društvo je imelo za svoje delo na voljo zelo skromna denarna sredstva, ki so jih prispevale nekatere delovne organizacije. Ta vsota je zadoščala le za organizacijo nameravanih avtobusnih izletov, pri katerih pa na žalost kranjsko podjetje Avtopro-met ni omogočilo kakih popustov. Na zadnji seji je od^ terena Kranj-Center ^ sklenil, da se na pobudo činske zveze DPM — zar^ boljše organizacije dela, Pr ^ vsem pa boljše povezave^ osemletko Staneta 2a*j2J katero obiskuje večina otr^ iz terena Kranj-Center združi z društvom terena ^ nina. Prešernovo gledališče NEDELJA - 24. "»»^tj/, lu. uri za IZVEN « PRAVLJIC — filmske n*" ob marca, j hudoba TOREK — 26 16.30 A. Papler: ^ GRASCAK, lutkovna 1 etava v Preddvoru ■■■»»»•»■»■»»»■»■■■■•»»■»»»■■■■■■■■•■»•■»»JJJIJ!"!"**"'' it aaaaaa«aa«aiiaaaaa«a»BB«aBa»..a«iaa.«u>«»aaBaBnaBa»a"»"- MARKE! REKLAMNA PRODAJA # napolitanke £ čokolada # bonboniere 0 paradižnik 9 slivov kompot Kranj Stražišče Skofja Loka K" nnik Mengeš, Vir Jesenice Kranjska gora i . aaa»ats»»»»«a«a»c«»»BB»anMa«aBB>!«»'»*»»*';" S«***" •■■■■■i«n««M»»»»BB»«*«»a»«»»*«iia»»«»ii«»»BKii«»»yau-oiia»«iaj- ■»•■•■■■■••■■■■i SOBOTA — 23. marca 196c ŽIVINOREJCI f ZAVAROVALNICA SAVA J JE GLOBOKO ZNIŽALA tfk CENO ZAVAROVANJA ZA ™ PRAŠIČE PITANCE. VAŠI PRAŠIČI so dober del vrednosti premoženja. Mnogo vašega truda in prizadevanja je potrebno, da postanejo godni za redni zakol. Predvsem v poletnih mesecih jim grozijo razne bolezni. NAMEN IN ŽELJA Zavarovalnice »Save« je, da vas popolnoma obvaruje Pred škodo zaradi pogina ali zasilnega zakola prašičev, bodisi, zaradi obolenja ali nezgode, predno dosežejo dopitano vrednost. ZAVAROVALNICA jamči po pavšalnem sistemu do zavarovane vrednosti 1.200,— N din, to je do dopitane teže 200 kg Po ceni 6,— N din za kg žive teže. CENA ZA VES CAS do rednega zakola, oziroma do 31. januarja prihodnjega leta je 20,— N din, v kolikor pa se v zavarovanje vključi še dodatno jamstvo tveganja stroškov zdravljenja, je 25,— N din za komad. Zaradi izredno ugodnih pogojev zavarovanja priporočamo vsem živinorejcem, da takoj zahtevajo posebna pojasnila od naših krajevnih zastopnikov. i Zavarovalnica Sava — poslovna e"ota Kranj je zaščitnlca vašega Premoženja. ZAVAROVALNICA »SAVA« POSLOVNA ENOTA KRANJ CE ŽELITE GLEDATI TELEVIZIJSKI PROGRAM BREZ POPAČENE SLIKE, SI PRISKRBITE TV STABILIZATOR ISKRA — ELRA KI GA IZDELUJE SKOFJA LOKA POSEBNA UGODNOST Kamionet VW1500 za dinarje Typ 2612 z loki in cerado, Typ 2612 brez lokov in cerade, cena N din 32.000,00 cena N din 30.000,00 Osebni avto Škoda typ 1000 MB standard, cena N din 19.900,00 Osebni avto Škoda typ 1000 MB DE LUXE, cena N din 21.200,00 Osebni avto Škoda 1100 DE LUXE, cena N din 22.500,00 Dobava za VW KAMIONET Dobava za VOZILA ŠKODA CENE VOZIL SO FCO — LJUBLJANA takoj po vplačilu in sklenitvi pogodbe. 30 dni po vplačilu in sklenitvi pogodbe. Za osebna vozila odobravamo potrošniški kredit. VSE INFORMACIJE Telefon 311-734. volan ljubljana kersnikova 6 SOBOTA - 23. marca 196« Mejniki v zgodovini Planice Danes In jutri Planica doživlja spet svoj praznik. Misli nam ob tem nehote uhajajo v dolgo dobo treh desetletij ln pol, v trd in uporen boj za uveljavljanje Planice v svetu. Pred nami vstajajo liki planiških junakov in dozdeva se nam, da bo spomin nanje trajen. Planica, nekdaj le domač zemljepisen pojem, si je po zaslugi Junakov smučarskega skakalnega športa, kl so pokazali na njeni velikanki brezmejno srčnost in pogum, ter domačih smučarskih delavcev ln konstruktorjev utrla pot v svet ter Sjstala v svetovnem smučarskem skakalnem športu nepogrešivo Ime. Rojstvo Planice Prvo smučarsko skakalnico v Jugoslaviji so sicer zgradili že leta 1921 v Bohinju. Naš prvi državni prvak v skokih je bil Ljubljančan Jože Pogačar, ki je takrat zmagal z 9 metrov dolgim skokom. To je bil začetek! Nato so kaj hitro zrasle nove skakalnice še v Mojstrani, Kranjski gori, na Bledu in drugod. Planica je prišla na vrsto šele v zimi 1933 34. Tedaj je namreč jugoslovanska zimsko športna zveza zaprosila ing. Stanka Bloudka, da bi zgradil v Planici večjo skakalnico, na kateri bi lahko prirejali tudi mednarodne tekme. Bloudkova velikanka. Na njej je človek prvič poletel prek 100 metrov Osojne strmine pod Ponca-mi so bile za gradnjo skakalnice prikladne. Ko pa je Stanko Bloudek vse izmeril, je ugotovil, da je ta svet kot nalašč za gradnjo 100-metr-ske skakalnice. »Toda takrat nisem vedel, če je sploh možno skakati tako daleč, kajti svetovni rekord je znašal le 86 metrov,« je tedaj ves zamišljen dejal graditelj Planice ing. Stanko Bloudek. Misel je bila zapeljiva. 100-motrska skakalnica na slovenskih tleh! Bloudek je študiral, risal in preizkušal dan in noč. Svojih načrtov ni zaupal nikomur. Znanje, ki si ga je pridobil v mladosti kot letalski konstruktor, mu je bilo pri študiju načrtov za tedaj fantastično skakalnico nemalo v prid. V Planici so zapele lopate. Dela je bilo ogromno. Toda vse te težave so bile kmalu premagane. V Planici je bila zgrajena velikanka — največja skakalnica na svetu. Začudenje v svetu je bilo nepopisno. »Kako, v Jugoslaviji, da so zgradili največjo skakalnico na svetu?«" so se čudili učitelji smučarskih skokov daljni — Norvežani. 25. marec 1934 Slovenski časopisi so bili v marcu 1934 polni reklame za prve velike skakalne tekme v Planici. Tudi Norvežani so prihiteli, ker jim je šlo za rekord, ki ga je imel do tedaj s 86. metri sloviti Sigmund Ruud. Brata Ruud sta bila navdušena nad novo mojstrovino. Birger Ruud pa je tedaj skočil 92 metrov, kar je predstavljalo prvi svetovni rekord na slovenskih tleh. Kako ponosni so bili! To je bila premiera v Planici, ki je očividci ne bodo zlepa pozabili. Leta 1936 — prvič prek lOOm Volimpijskem letu 1936 so skakalnico v Planici še nekoliko preuredili tako, da je dopuščala še večje daljave. Tedaj je mladi Avstrijec Sepp Bradi kot prvi človek na smučeh poletel več kot 100 metrov. (101 m) Recknagel najuspešnejši Po vojni so morali skakalnico obnoviti. Leta 1950 so pričeli z rekonstrukcijo. Ob proslavi 20-let-nice Planice pa so bili v dolini pod Poncami že spet poleti. Helmut Recknagel je nedvomno doslej najuspešnejši zastepnik planiških prireditev, saj je bil kr.r 6 let re- korder planLške skakalnice, dvakratni zmagovalec, v zadnji prireditvi, ko je še tekmoval v letu 1963, pa je bil četrti. Jiri Raška rekorder s 130 metri Zadnja planiška prireditev pred dvema letoma na 120-metrsiki skakalnici je prinesla zasluženo zmago Cehu Raški, ki je dosegel nov rekord s 130 metri v prekrasnem slogu. Tudi letos bo v Planici, hkrati pa ga bomo lahko pozdravili tudi kot olimpijskega zmagovalca. 100 - letnica prvega rekorda Letos poteka natanko 100 let, odkar mednarodna organizacija FIS vodi svetovne rekorde v smučarskih skokih. Leta 1868 je bila uradno prvič zabeležena dolžina kot rekord 19 metrov. V stoletju razvoja smučarskih skokov in poletov pa se je ta znamka močno dvignila, tako da smo lani že zabeležili 154 metrov. Novi svetovni rekor der je še vedno Avstrijec Bachler, ki je postavil svetovni rekord lani v Viker-sundu na Norveškem. Torej je bil v sto letih napredek za 135 metrov. Medtem pa v Planici raste nova velikanka -- lSOTmetr-ska skakalnica. Pri tem pa se marsikdo upravičeno vpraša, kjer je meja človetkove zmožnosti v letenju na smučeh, na kateri znamki se bo ustavila rekordna dolžina v smučarskih poletih. Zakaj nova velikanka? Tako je bila postavljena Planica pred odločitev. ali Vrazvoju mednarodnih tekmovanj v smučarskih poletih je Planica, ki je bila pred 35. leti začetnica in dolgo časa edina voditeljica te športne discipline, začela zaostajati. Planici sta se čez leta pridružili še dve velikanki: v Oberstdorfu (Zahodna Nemčija) in na Kulmu (Avstrija). Na teh treh velikankah so izmenoma vsaka tri leta velike mednarodne prireditve v smučarskih poletih. Pred dvema letoma pa je zrasla v Evropi še četrta velikanka v Vikersundu na Norveškem. Medtem ko so v Oberstdor-fu in na Kulmu skr.kalnici v zadnjih letih rekonstruirali in bistveno povečali, je mogla Planica le malo povečati svojo skakalnico, tako da sedaj močno zaostaja za navedenimi tremi skakalnicami v svetu. Skakalci svetovnega razreda zato nimajo več velikega interesa nastopati v Planici, kjer ne morejo doseči niti državnega niti osebnega, kaj šele svetovnega rekorda v smučarskih poletih. zgraditi skakalnico, ki bo enakovredna navedenim tre« skakalnicam, ali pa se sprijazniti z dejstvom, da je Planica opravila svojo zgodovinsko nalogo, sedaj pa ne more iti več v korak z drugimi skakalnicami in se zato odreka organizaciji bodočih mednarodnih tekmovanj V navedenem triletnem ciklusu.' V tej dilemi je organizacijski komite Planica napravu več svojevrstnih anket med slovensko in jugoslovansko javnostjo, ki je na demonstrativen način pokazala željo in zahtevo, da se zgradi nova velika skakalnica, ki naj se vsaj enakovredno uvrsti med druge tri svetovne skakalnice. Nova velikanka — 160-rne-trska skakalnica je zdaj v zaključni fazi izgradnje in bf v letu 1969 prestala svoj krst. Naslednjo zimo je namreč P° triletnem ciklusu spet na vrsti naša Planica. Prihodnj« leto, po vsej priliki prve dni v marcu, bo v Planici d> stojna proslava 35-lctnice Pr' vih poletov na svetu. Tedaj bo po vsej verjetnosti zabeležen tudi nov svetovni rekord. Letošnja planiška prtic&' tev ne bo v znamenju novu1 rekordnih daljav, ker je tekmovanje na velikanki mednarodna FIS organizacija & jemoma dovolila s pogoji da bodo skoki le do 120 metrov. Ker je bil letos okrnje" teden smučarskih poletov n* Kulmu, v Vikersundu °f A Norveškem pa je celotna Pn' reditev zaradi vetra odpadaj so se zbrali v Planici praktično skoraj vsi pogumni sk.a kalci sveta, da bi se P°mer^ na planiški velikanki in t# končali sezono z veliki" mednarodnim tekmovanjem^ zibelki smučarskih poletov v Planici. J. Javorn'* V nedeljo bodo že Jrf jajte*3 movali za memorial Polde lanjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Goren' Planšarstvo v okolici Gorij (7) Naif^(Nada,Jeva"ic> «vo • jk- obdobje za Planšar- 10 v JC med drugo svetov- 11 v?0, Naši Pas^j1. ki so bi-y glavnem zavedni Slovenci, *o bil" norn Lmoćna Podpora partiza-či ^ , ^mci in njihovi pomagali da bel°gardisti so dobro vedo ro 'ma<° Partizani vso podpo-se je1/3^'*1 v Planmah. Tako tir trd 0ga^al°' da Je takšen pas- videl Lno tajU' da &Ploh ni dal »^arllzanov in da jim ni nič tePli j. Pod ZOD<<- Pa so ga pre-ald c r° onemoglosti, ga zaprli 10 ustrelili. jariez je pasel vsa leta okupacije na isti planini (na Rečiški) in srečavanja s partizani so bila pogosta, pa tudi Nemci in njihovi pomagači so bili večkrat pri njem v gos-teh. Tako, pravi, so ga prišli spraševat, če je kaj videl partizane in Če so mu kaj odnesli. »Da, pridejo, pa še veliko jih pride, vzamejo pa prav tako kot vi.« Janez je vedno odnesel celo kožo, kajti bil je previden, partizani pa mu niso nikdar pobrali hrane, saj jim jo je vedno sam dal, da včasih še sam ni imel kaj dati v lonec. Kmetje, ki so mu vozili kešt (hrano), so marsikaj dodali, saj so vedeli, za koga. Obiskal sem tudi pastirja Matevža Frčeja iz Zgornjih Lazov št. 179, ki je zdaj star 58 let, pase pa že od mladih let, z desetim letom starosti je že začel. Vseskozi je pasel na Zg. in Sp. Kozjeku na Mežaklji. »Lota 1922,« pravi Matevž, »nisem za pašo dobil nobene druge plače, le hrano sem imel, jeseni pa obleko iz sukna. Ce sem imel krave molznice, sem jih pasel zato, da je bilo vse kravje mleko moje — to je bilo edino plačilo.« Med okupacijo je Matevž vsa leta pasel na Kozjeku in imel je enako vlogo kot Janez. Prva hajka se je začela že avgusta leta 1941. Matevža so odpeljali v dolino — v Graben, ga temeljito izprašali, potem so ga spustili domov in čez dva dni je bil že spet na planini. Med okupacijo je na Zg. in Sp. Kozjeku pogorelo več staj oz. hlevov in koč, tako npr. Gra- (i /7 rrj> ttJ "<^1* goričev hlev, Jeklicova koča je bila v plamenih, pa so jo prizadevni pastirji pogasili (Gobin-čev Fronc — Rek ar pa Kodrasov Jernej iz Sp. Gorij). Hlev je po- gorel, prav tako Cudnov in Kr-ničarjev. Po okupaciji so jih obnovili. Jože Ambrožlč (Naprej prihodnjič) Hlgjfr Miha Klinar; Mesta, ceste in razcestja 6 Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja # Miha Klinar: Mesta. ^Nuc''richf,lani bral v »Vor--hi, ' da so j' ncki a 0 la P. '^o. barskem, v nekem 0 l tlsta, 0 lro* • ^jateri j" ka,c" Je bral v Sestn Čas°Pisa, za pri-V^letnenm gim- It T hUSt C1nucn. .jW J^s. Morda bo tudi \klgjOrda tudi tale 50 J' v nekem Penz bergu na Bavarskem klerikalni veljaki hoteli iztrgati otroka. Da, morda bo tudi tale jokala? A kaj naj ji piše? Ne, ni lahko biti posredovalec žalostnih novic. Tako razmišlja bivši miinehenski medicinec, nato pa vseeno napiše, kar se je zgodilo. Naj mu neznana gospa ne zameri, ker ji pošilja pismo, naslovljeno nanjo. Z gospodom sta med potjo proti fronti doživela letalski napad. Nesreča je hotela, da je gospoda Lch-manna zasulo, a so ga iz ruševin odkopali živega in ga odpeljali v lazaret... Ne, to ni laž. Pravkar je pripeljala kolona avtomobilov in se ustavila tu. Bivši miinehenski študent sliši, da naprej ne bodo krenili, ker je prednja črta razbita in se oddelki s fronte na oni strani reke Marne umikajo na desni breg. Torej mora s pismom pohiteti, da bo lahko oddal obe pismi šoferju in bolničarju, ki bo spremljal v zaledje njegovega bežnega znanca. »Nach Soissons ins Feldlazarett oder noch vveiter nach Hinter-land,« nadaljuje. Zato naj gospa ne izgubi upanja, da bo gospod ostal živ. »Sie gnadige Frau. sollen hoffen, dass Ihr lieber Freund diesen ungliicksvollen und fiir die Mcnschheit schandlichen Kricg uberleben vviid. Mit der Hochachtung Bertolt Brccht,« se podpiše, zgane pismo in ga zalepi, nato pa prepiše naslov z Lehmannovcga pisma: »An Frau Stcphanie Fcdcrle ...« Potem pohiti in odda pismo šoferju avtomobila, ki bo odpeljal še vedno nezavestnega Lehmanna v zaledje. Ko ga odda, pomisli, da bo treba odriniti naprej in poiskati svojo enoto. Ni mu treba daleč. Enota se umifca. Umika brez oficirjev. »Wir machen nicht mehr mit,« kriče vojaki. Cez nekaj dni je takih enot že več. Umikajo se in marsikdaj potegnejo s seboj še rezervo. »Wir machen nicht mehr mit!« »Weg mit der Krieg! Es lebe die Revolution!« To so enote, ki so jih prepeljali z Vzhoda, iz Rusije, in s katerimi so hoteli nemški generali streti francoskega »dednega sovražnika«. Nemški »mrtvi« vojak se je zganil. Raje se pusti dccimirati. Proč z vojno! Živela revolucija! Rezerve, ki jih dovažajo in ki si upajo napasti tega »notranjega« sovražnika, sprejemajo z ognjem in z vzkliki: »Streickbrccher!« Nemška fronta na zahodu se drobi. Potem pride črni 8. avgust 1918, »črni dan«, kakor ga imenu jejo nemški generali, ko jih doseže katastrofalna novica, da so tega dne antantne armade pod poveljstvom generala Focha v enem sa meni dnevu ra/.bilc šestnajst nemških divizij in da potomci »ubo- gega Konrada« snujejo skoro povsod »Soldatenriithe« — svete vojaških odposlancev po sovjetskem zgledu ... Zdaj vedo tudi generali in oblastniki, da z vojno ni mogoče ničesar pridobiti. Vojaški upori in delavski nemiri na obeh med seboj vojskujočih se straneh opozarjajo na »sovražnika«, ki že maje temelje njihove oblasti in stare roparske in zasužnjevalske Evrope. Ce že ni mogoče doseči zavojevalskih ciljev z vojno, je treba skleniti imperialistični mir, dokler še ni prepozno ... Fronta je v razkroju. Število prebežnikov narašča. Novo nemško fronto med Antverpnom in reko Maas branijo kompanije, razredčene na petino: trideset pušk namesto stopetdesetih. Puške so seveda vojaki, zakaj pušk je še vedno dovolj. Z živimi in še poslušnimi »puškami« računajo generali, računata tudi Hinden-burg in Ludendorff in zaradi teh »poraznih številk« zahtevata takojšnja in nujna pogajanja s sovražnikom za mir, o katerem pred letom dni, ko je mirovna pogajanja zahtevala večina v parlamentu, nista hotela ničesar slišati. Fordove tovarne v Ameriki proizvajajo oklopnjake na tekočem traku: Vsakih pet minut zapelje s tekočega traku nov oklopnjak. — Dvanajst oklopnjakov na uro, dvanajst oklopnjakov krat štiriindvajset na dan, dvesto štiriinpetdeset oklopnjakov krat sedem na teden itd. Taki so računi, ki jih na podlagi vohunskih podatkov izračunava nemški vohunski center. Nemčija mora obdržati jedro svoje vojske za boj proti notranjemu »sovražniku« in za »revanšo«! Zato ne sme dopustiti svojega popolnega poraza! Tudi sovražnik ima svojega »notranjega sovražnika«! Treba je najti z njim skupni jezik: boljševiška nevarnost, obramba proti boljševiški nevarnosti, Nemčija naj postane »trdnjava proti boljševizmu«. »Ein Bollvverk gegen dem Bolschevvismus!« To je vaba, za katero bo zgrabila antanta. Toda, pohiteti, pohiteti je treba! Temelji Evrope se majejo! Roparska ptica, ki razpira svoje pe-roti čez vse kontinente sveta in ki drži v svojih roparskih krcmpljih polovico Azije in malodane vso Afriko in s svojim roparskim kljunom obvlada svet, je v nevarnosti, da jo ubijejo njeni lastni otroci, tisti, do katerih ni poznala nikoli srca in ki jih je držala v krcmpljih prav tako, kakor drži in roparsko mesari zasužnjene v svojih kolonijah, in ki zato to roparsko ptico nič manj ne sovražijo, kakor jo sovražijo po vsem drugem svetu. In tepa se zavedajo tudi antantni oblastniki in zato bodo razumeli, da jc usoda njihove oblasti odvisna tudi od oblasti v Nemčiji. »Der grdsste Fcind ist momcntal der Bolschevvismus!« Boljševizem ic treba uničiti! Zato je treba ohraniti nemško moč! In če jo bedo ohranili, bo njena moč zopet naraščala in nekega dne bo priSel Cas za rc\ani;.j proti antanti. GLAS * 13. STRAN Spomladansko čiščenje — malo drugače So nekaj dni in koledarska pomlad bo postala tista prava, ko zimske plašče zamenjamo za kostime, poiščemo v predalu bele rokavice in spravimo ruto, ki nam je celo zimo kvarila pričesko. Ob spomladanskem pospravljanju po omari se včasih ne moremo upreti skušnjavi in oblečemo svojo najljubšo poletno obleko ali celo kopalke, ki so še od lanskega dopusta bile zakopane nekje na dnu omare. Takšnole spomladansko pomerjanje lanskih oblek nas včasih prav hudo prestraši. Medved se spomladi zbudi ves shujšan, mast je porabil med zimskim spanjem, nam pa je mastna in kalorična zimska prehrana pustila maščobne obloge na ramenih, rokah, na bokih in trebuščku. Tako ne moremo Očiščene in zmrznjene morske ribe §|| prodajalnah Kranj zapeti zadrge na lanski obleki in roke so v brezrokavni obleki strašansko oble. Pa to še nI vse. Pri močnejši svetlobi spomladanskega sonca smo nenadoma opazile, da je naša koža uvela in bleda, razen tega se nas loteva spomladanska utrujenost, ki nas opozarja, da si pozimi nismo privoščili dovolj sadja in zelenjave. Kaj storiti? Na pojav spomladanske utrujenosti bi morali misliti že pozimi, ko bi morali vsak dan pojesti po eno limono ali pomarančo. Regrat sicer že poganja, vendar ga ni vedno čas nabirati. Ce imate voljo, si kako pusto nedeljo, ki ni za izlete, privoščite lepotni dan. Stvar je v tem, da je treba odstraniti iz telesa vse škodljive produkte — žlindro bi temu lahko rekli — ki so se nabrali pozimi. Zjutraj na teščfi izpijte sek cele limone osladkan z veliko žlico medu. Nato vsako uro pojejte po eno jabolko ali pomarančo. Opoldne lahko popijete malo teple, čiste goveje juhe. Ce bo lakota le prehuda, lahko pojeste kos prepečenca z malo masla. Seveda ta dan ne boste kaj težkega delali, najbolje je, da družino pošljete na izlet, sami pa počivate ali pa se ukvarjate s kakšnim delom, ki vas bo razvedrilo. Tako boste pozabili tudi na lakoto. Nikar pa se zvečer ne najejte krompirjeve solate, če vas jc lakota premagala. Otrokova spominska knjiga Najbrž ste bili že kdaj v zadregi, ko vas jc zdravnik prosil, da mu naštejete vse bolezni, ki jih je vaš otrok prebolel v rani mladosti. Ste vedeli vse podrobnosti in ali ste bili prepričani, da se niste zmotili? Zdravniška veda se naslanja tudi na te podatke. Skoraj vsaka bolezen pusti kakšno skrito hibo, ki se morda pokaže čez 10 ali več let. Zato pomagajmo zdravniku in s tem svojemu otroku. Najbolje bomo rešili ta problem, če si pred otrokovim lojstvom pripravimo »spominsko knjigo«. Dober bo debelejši zvezek s trdimi platnicami. Določili bomo po eno stran zvezka za en mesec otrokovega življenja, dokler ne gre v šolo, potem lahko manj. Začeli bomo z rojstvom. Vpisali bomo vse tiste podatke, ki se nam zdijo potrebni. Zapisali bomo dan, ko smo prenehali dojiti, dan, ko bo otrok spregovoril, začel hoditi, ko bo dobil zobe, zapisali bomo dneve cepljenja in obiske pri zdravniku in vedno tudi, katera zdravila smo dajali otroku. Pazimo tudi na vnetja mandeljev, kar nam bo prišlo prav, če se bomo morali odločiti za operacijo. Priporočljivo je beležiti višino in kilograme, ker lahko iz tega zdravnik sklepa, ali ni otrok ble-doličcn in slaboten zaradi prehitre rasti in podobno. In ne pozabimo vpisati, kdaj in kolikokrat je bila potrebna tetanus injekcija. Ko je otrok toliko star, da se zanima za vse mogoče, ga navadite, da bo sodeloval pri vpisovanju podatkov in tako mu boste samo po sebi vcepili smisel za red, kar jc neprecenljivega pomena za kasnejše samostojno življenje. Malčka bo veselilo, če boste imeli pri roki fotografijo in jo boste skupaj z njim nalepili na tisto stran zvezka, ki ustreza posnetku. Zgodilo se bo, da bo »hudo«, ko bo malček izgubil prvi zob. Potolažite ga s tem, da se dogovorita, kako bosta pritrdila zob v zvezek. Morda v lično škatlico z lepim trakcem. Lep sporninček je tudi Šop las, ki bo deklico spominjal dneva, ko ste jih ostrigli. V kasnejših letih je posebno važno beležiti rast deklice. Ce hočemo da se bo navadila reda, jo sami pripravimo, da bo vpisovala dneve menstruacije. Vnaprej tudi naredimo opombo, da jc potreben obisk pri zobozdravniku, in to dvakrat na leto. Tako se vam ne bo zgodilo, da bi vam otrok očital, da Taka spominska knjiga bo i budila v kasnejših letih nežne spomine ni< brezskrbft.1 mlada l: ta, in to je lepo zagotovilo ninierinsVt ljubezni. K. Lopai t-ik Popijte raje skodelico mleka, da boste lahko zaspali. Drugi dan boste kot prerojeni. Ce boste še pokadili nekaj cigaret manj kot običajno in pozabili za nekaj časa na kavo ali alkoholne pijače, si boste lahko rekli, da ste se rešili vseh ostankov zime. Obline so sicer še ostale, vendar se da še marsikaj storiti do toplih poletnih dni. Ce se le da, se izogibajte krompirja, makaronov in kruha. Več jejte skute, prepečenca, limone, jogurta, pustega mesa ali ribe ter pijte veliko mleka. Spomladi naj še vedno velja po ena limona ali pcmaranča na dan tako kot pezimi. Dobi se že letošnji korenček, ki ga lahko naribate, pokapate z limono in potresate s sladkorjem. Otroci ga bodo jedli z veseljem. Ce se hočete znebiti odvečnih kilogramov, si pripravite korenja dvakrat na teden za kosilo, zraven pa dve trdo kuhani jajci ali skodelico skute. Vsako jutro vstanite pet minut prej in če ne spite pri odprtem oknu. napravite deset globokih vdihov. Nato napravite nekaj počepov, potem ko ste se pošteno pretegnili. S suho rokavico iz frotirja hitro zmasirajte no^e v smeri proti srcu prav do kolkav. Prav tako roke, posebno na gornjem delu. S tem se pospeši krvni obtok, ne bo vas več zeblo, razen tega pa bo počasi, če boste vztrajali, izginjala tudi maščobna obloga s stegen in rok. Za trebušno steno je prav koristna vaja, ki jo lahko opravljate ves dan, ne da bi kdo kaj opazil. Ze zjutraj, brž ko vstanete, potegnite s tremi potegljaji trebušno steno tako noter, kot bi jo hoteli pritisniti na hrbtenico. Štejte do desete in potem mišice opustite. Ponovite desetkrat. Ko boste čakali na avtobus ali pri mesarju ponavljajte to koristno vajo. Previdno jo omenite tudi možu, če se mu je tudi začelo na trebuhu nabirati salo. Morda boste moža tudi pregovorili, da vas bo enkrat na teden peljal v zimski bazen, če ni predaleč. Tja namreč ne zahaja samo mladina. Ura plavanja, po pet minut skupaj, vas bo pošteno utrudila, pa nič zato. L. Mencinger Pedagog svetuje Otroški nesporazumi V nekaterih družinah se otroci dobro razumejo, v nekaterih ne. Slišimo celo take pritožbe staršev: naši otroci se obnašajo neprijateljsko. Kjerkoli so, se prepirajo, tepejo in žalijo. Odkod ti nesporazumi med brati), sestrami? Kako te nesporazume odpraviti? Res je, da se često tudi lepo vzgojeni otroci prepirajo in pride do krajših nesporazumov. Sicer pa bi bilo nenavadno, če do teh prepirov ne bi prišlo v vsaki družini. Vzroki so različni: trenuten nesporazum med otroki zaradi ljubosumnosti, sumniĆLnja itd. Zelo znan psiholog pravi, da tam, kjer med otroki nikoli ne pride do prepira, nekaj ni v redu z njihovim zdravjem. Trdi, da po prepiru med otroki Često pride po- tem do večje ljubezni in sodelovanja. Največkrat pride med otroki do prepirov zaradi tega, ker otrok misli, da ni dovolj zaščiten in da ga njegova družina ne razume. Otrok čuti, da ga brat izpodriva v »srcu staršev« in pride do prepirov. Sicer pa otroci po takih nesporazumih sami najdejo način, da se pomirijo. Starši se morajo previdno vmešavati v otroške prepire. Ne smejo zagovarjati onega otroka na škodo drugega. Da bi otroci živeli pravilno in kar najbolj složno, je zelo pomembna tudi prava razlika v letih. Najboljši razmik med enim in drugim otrokom je tri do štiri lota. Tako starejši otrok že pričaka novorojenega člana družine kot odrasel in bo lažje razumel njegov nov položaj doma. Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard Čas za spomladansko sajenje drevja, grmovja in trajnic je tu! S sajenjem drevja, grmovja in trajnic moramo pohiteti, saj nam je čas za to delo letos le pičlo odmerjen. Kmalu bo tu prava zelena pomlad in tedaj je za presajanje pač že prekasno. Cas za presajanje pa se občutno podaljša pri vseh sadikah, ki so že izkopane ter čakajo na sajenje v zasipu. Sedaj zasajamo žive meje, okrasno drevje, sadno drevje, jagodičevje, vrtnice in okrasno grmovje, urejamo vrtove in predhišne vrtove, zasajamo skalnjake, trajne nasade in obrobke. Mnogo rastlin potuje iz vrta v vrt. Gotovo smo hvaležni za podarjene sadike, vendar so to običajno le bujnorastoče rastline, ki niso v vrtu preveč zaželene. Previdni bodimo tudi glede presajanja starikavih grmov, ker ne bo pravega uspeha in lepotnega učinka, prav tako s potikanjem neukoreninjenih vejic ligustra in drugih grmovnic na stalno mesto, saj učinka še dolgo ne bo. Presajanje gozdnih sadik je tudi tvegana zadeva, saj pri izkopu uničimo večino korenin. Najuspešneje presajamo v vrtnarski drevesnici gojene sadike, kjer je uspeh zagotovljen. Ker ljudje niso dovolj seznanjeni, kje dobiti zaželene sadike, delajo pogosto nepotrebno dolga potovanja. Zato naj pojasnim, da ima že v Kranju vrtnarija pi"1 pokopališču primeren izbor grmovnic in trajnic za vrtove. Tako ne bo treba daleč po rožnato cvetočo vajgelijo, bumaldovo spirejo in belo Van Houttovo spirajo, rumenocvetoči grmasti petoprstnik (Potcntilla). ognjeni trn in panešpljico s koralnordečimi jagodami jeseni in pozimi, tiso, ivski in kitajski brin, lovorikovec in podobno. Tudi med trajnicami je dovolj izbire za srednje-visoke nasade trajnih aster, rudbekij, sibirskih in germanskih perunik, enodnevnih lilij, ostrožnikov, lupi0' japonskih anemon in podobno. Predvsem pa so zastopane nizke trajnice za skalnjake in nasade: barvite primule od rdeče rumene do modre barve, pritlikave perunike, alpske astre, nizka jesenska astra, modra veronika, arabis, peščenica (Armeria) in še druge hvaležne cvetice. Opomba: Popravek k nasvetom o škropljenju sadnega drevja. Pomoloma je izpadlo pri navedbi škropiv za zimsko škropljenje, škropljenje z 2% rumesanom ali kreoza-nom, ki mu primešamo 2% modre galice. Iz glasila Mladi svet Moja največja želja je.,. » Ko sem bil še zelo majhen, so mi starši pripovedovali o turi- sem 8a spoznavati po slikah in televiziji. Bil sem Sil V ^urnrovcu. v Titovi rojstni hiši, kar me je zelo navduši Hiša je urejena v muzej, pred njo pa jc kip tovariša Tit Rad hočo 8a imam zato- kcr se bori za delavske pravice in ker •n d'ida bi P° vsem svetu odPravin Likoto. Za njegov trud Gelo se mu bomo pionirji najbolj zahvalili s bom iT* ^c mu Domo Pionirji najooij zanvaiiu s tem, da se tov • priclno m marljivo učili. Moja največja želja je, da bi ar'š Tito še dolgo živel med nami in vodil našo državo m° Pridno in marljivo učili. . Tito š u miru in napredka. Zclim si, da bi še mnogo let praz-tovarišem Titom. Darko Repovž, 4. a, osnovna šola Stane Žagar, Kranj vau dan mladosti skupaj Šah Mat in pat ste D0ZiciJa. v kateri kra] naPadli nasprotniikovega 6Profniidali ste mu šah>> na-Uma|/ Pa ne more kralja V t "mti »U šah preprečiti, p Premeru ste zmagali. kotnik?, iG P02^3- ko na" ^r t"Ku nisto dali šah, ven- Potoza ^rna nobene možne kako a nHi s kraljem niti s n>fru Ug0 fiSUro. V tem pri- hieooT Part'Ja konča neod- si diagram: Pomlad V delelo prihaja pomlad, pojenja le hud mraz, sedaj bo zopet veselo, prav vse bo zapelo. Cvetica cveti, drevje brsti, otroci pa se veselijo, ko domov hitijo, Saj v deleli je pomlad, odšel je mraz, vesele pesmi zapojmo in radi se imejmo. Milica Jerina, osnovna šola Predoslje Štirje letni časi Poletni dnevi hitro minevajo in odnašajo s seboj vedno nova doživetja. Minile so zgodnje slive, dozorevajo pa pozne hruške in ropotajo po naši strehi. Kmetje na poljih preorava-jo zemljo, po brazdah pa se spreletavajo škrjančki in s svojo pesmijo veselo pozdravljajo orače, ki si brišejo pot 6 cela. Iz goščave se prikrade srnica in boječe šine po gozdni jasi med starikave, z mahom poraščene hraste; tod se na kupih listja valjajo razigrani otroci. Po nekaj vetrovnih dneh pa že debeli kosmiči pokrivajo tihe poljane. Spremenil 6e je čas in spremenili so se otroci. Nič več ne skačejo po listju in ne plezajo po maja4 vih kozolcih, marveč vse dneve precepi j o doma, v topli izbi za pečjo. Tudi živali se zaščitijo pred mrazom in ves leden; čas prebijejo v svojih luknjah. Snega zapade do kolen, pa še ne neha, kot da bi se šel s kom stavit, da ne bo nikoli nehal. Sonce se le strahoma ozre skozi špranje oblakov, potem pa izgine. Po dolgih dneh se pa le pripelje izza temnih, sivih oblakov in raz- topi sneg. Ce stopiš na cesto, voda pri vsakem koraku poje čef-čef in sili v obuvalo. Potem pa pokukajo zvončki in pomladne travice in srnica stopi iz goščave. Sinička pa na cvetoči veji razigrano zapoje zimsko pesem ... Štefan Remic, 8. a, osnovna šola Stanko Mlakar, Šenčur Vam v pouk Bagdad mati- z damo: Df2 Pa tla Partije nobene poteze in Jc na potezi črni. ni- Sc konča neodločeno! Obiskal sem teto v Novem mestu Komaj sem čakal dne, ko bom lahko obiskal teto. Takoj prvi dan počitnic sem šel k njej. Z menoj jc šla tudi mamica. V Novem mestu so me najprej vprašali, kakšno Je spričevalo. Bili so ga veseli, jaz pa sem bil malo potrt, ker je imela sestrična Zlatka same petice. Drugi dan sva se šla sankat. Teta nama je določila vsak dan eno uro risanja in eno uro branja. Ob večerih sva gledala televizijo. Med počitnicami sva z Zlat-ko obiskala tudi staro mamo. Pri njej sva videla mucke, prašičke ln teličke. Na petek sem se vrnil domov. Z mano je prišla tudi Zlatka ln njena mamica. Doma sem takoj vzel v roke zvezke in dokončal domačo nalogo. Obljubil sem, da se bom v drugem polletju še bolj potrudil. Drago Orehar, 3. b, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor Bagdad je bilo nekoč znamenito mesto, v katerem je živel in vladal kalif Harun al Rašid, katerega poznamo nekoliko iz pravljic Tisoč in ena noč. Danes je Bagdad glavno mesto krajevine Irak. Krasno grajene palače še spominjajo nač velikih kalifov. V bazarih, kakršne moremo videti tudi v našem Sarajevu, izdelujejo krasne preproge in kujejo drobne dragocenosti iz 6rebra. Eno le na svetu širnem mamico imam Tako je odmevalo pred nekaj dnevi po vsej šoli, ko smo slavili dan žena. Za mamice smo zbrali cel kup pesmic, jih povabili v razred in skupaj proslavili 8. marec. Prišla je tudi moja mama. Moja mama je večkrat bolna. Prinašam ji zdravila, čaje in vse, kar si poželi. Kjer morem, ji pomagam, ker jo imam srčno rad. Zdaj je doma, ker ni zdrava. Kadar hodi v službo, zgodaj vstane. Pripravi nam zajtrk. Z doma odide, ko je še malo temno. Utrujena se popoldne vrne. Doma jo čaka še polno dela. Pomaga mi tudi pri učenju. Naibolj je vesela, če se p.Vno učim. Sklenil sem, da jo bom varoval, kajti mamica je samo ena. Jani SedeJ, 4. r, osnovna šola France Prešeren Kranj ■■■lllllllllllttllllllllllllllllllllllllllffllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllltlllllllllll O Zgornjih Danjah Naša vas se imenuje Zgornje Danje. Leži pod Ratitov-cem, na strmih pobočjih. Hiše so zelo strnjene. Zelo malo je otrok. Pozimi se smučamo in sankamo. Poleti pa je vse prijetno zeleno. Ljudje morajo trdo delati. Pridelajo pšenico, oves in krompir, ukvarjajo pa se tudi z živinorejo in gozdnim gospodarstvom. Danes ne ženejo več svoje živine v gore. Hlevi ne premorejo več veliko glav in tako je paša predraga. Se pred nedavnim so na slemena Ra-titovca gnali vsaj ovce. Od- kar pa se je pojavil medvedi so opustili tudi to. Prejšnje leto je mrcina umorila štiriintrideset ovac. Veliko pomeni tudi gozdno gospodarstvo. Ko je zima* ljudje vozijo drva in hlode. To delajo predvsem možje.' Zene pa pridno klekljajo in pletejo. Naša vas je zaradi svoja lege in zanimivih hiš etnografska značilnost. Verjetno je najvišje ležeča slovenska vas, precej nad tisoč metrov. V šolo hodimo v sosedno vas Zabrdo. Jančc Gartner, 6. razr, osnovna šola Zabrdo irio OTROCI ! POMAGAJTE Ml! morda se- e>o komu posrečilo, kar se" oe MEN\\ NEKAJ* ĆRK VAM (2PAM. GLAS # 18. STRAN SOBOTA - 23. marca 1968 Turnska lepotica (Konec) Prav, ko sem zastavil pero, da bi napisal zadnje poglavje tega venca zapisov o prvi slovenski pisateljici Josipini Urbančičevi, turnski lepotici in njenem rodu, je potrkalo na moja vrata. DOBRODOŠEL GOST Vstopil je v sobo neznanec, mi dal roko in se predstavil: »Sorodnik Josipine Turnograj-ske sem, o kateri tako lepo pišete. Pa sem prišel, da vam povem še nekaj podatkov in pokažem nekaj fotografij, ki jih gotovo še ne poznate.« Ne mogel bi reči, da sem spričo teh nenadejanih besedi bil ob sapo — toda srh raz. iskovalske radovednosti pa me le je močno prevzel. Saj sem v svojih zapisih o Josipini Turnog rajski dostikrat zanihal — tako pomanjkljivi so bili in nezanesljivi skopi podatki o njenem slovanskem rodu, enem izmed redkih, ki se je tako krepko gospodarsko povzpel iz morja nemških in laških fevdalcev. In gotovo so se mi tedaj razveselile oči, ko ml je novi prijatelj, tovariš Vlado Dolžan z Olšovka pri Preddvoru, položil na mizo kar osem, resda precej obledelih, a originalnih fotografij. Vseh osem je za našo literarno in kulturno zgodovino povsem novih, še nikomur znanih. Nobena od teh tudi še ni bila objavljena! Hitim, da jih kar koj na-Stejem in opišem! NOVA SLIKA Prva: Turnska lepotica sama! Na kartonski sliki, delu graškega fotografa Priiknerja vidimo mlado gospo Toma-novo v 1. 1854: Josipoma, oblečena v dolgo in široko krinolino, sedi v naslanjaču; slikana je v tričetrtinskcm profilu. Podoba kaže zares lepo in nežno mladonko v 21. in hkrati tudi v poslednjem letu življenja. Po tedanji šegi se. di fotografiranka ob salonski mizici z vazo, v ozadju je markiran psevdoklasičen steber. Velikost slike je 110 krat 65 milimetrov. — Na hrbtni »trani je poleg imena pisateljice napisan še naslov njene znane pesmi »Vedno krasna si narava«. Druga: JosipLnin soprog dr. Lovro Toman v zrelih letih. Fotografiral ga je Georg Marki na Dunaju. Posebnost te še neznane upodobitve Jo-sipiininega moža je v tem, da nam kaže celotno, nekam patetično postavo nesrečnega slovenskega p^fojfra — Veli- kost slike je 100 krat 65 milimetrov. Na hrbtni strani je portretirančevo ime in fotografova firma. Tretja: portretna fotografu ja matere Josipine Turnograj-ske, Jožefa Urbančič rojena Terpinčeva iz Kranja (1813 — 1898). Slika je že iz poznih življenjskih lat turnske gra-ščakinje. — Velikost slike 105 krat 60 milimetrov. Na hrbtni strani fotografije (a\"1or rti označen) je napisano, da je to »žena Janeza Nepomuka Urbančiča, graščaka na Tur-nu, ki je umrl 1841«. Na zgornjem robu hrbtne strani fotografije pa je še drug napis, pisan z drugo roko: » Turnska matka« — Ne bo narobe, če bralce opozorimo na ob-javo (Glas, 17. februarja t. 1.) mladostne podobe te Kranj-čanke, ki jo je 1. 1831 v olju naslikal Matej Langus. Tedaj je bilo Josipkiini materi komaj osemnajst zornih let... MATI IN SIN Četrta: ovalni dvojni portret pisateljici ne matere in njenega najmlajšega brata Fidelisa Urbančiča (roj. 19. avgusta 1840, umrlega 18. januarja 1918). Prelepa foto grafska kompozicija, žal že močno obledela. Velikost slike 145 krat 115 milimetrov. Na hrbtni strani piše, da fotografija predstavlja Fidelisa Urbančiča in njegovo mater. Dodani so še rojstni in smrtni podatki o Fidolisu, ki je svoje ime gotovo dobil po svojem stricu Fideliusu Ter-pincu, slovitem gospodarstveniku na Fužinah pri Ljubljani. — Fotografija utegne biti izdelana okrog lota 1865. Kaže pa mladega Fidelisa Urbančiča kot pravega lepotca, vendar z določenim nadihom revolucionarne sproščenosti v noši, pričeski in drži. Močno spominja na Langusovo upodobitev mladega Andreja Smoleta! — Spoznali bomo, da se glede presoje Urbanči-čeve slike nismo zmotili: pozneje bomo vsaj v glavnih potezah začrtali nenavadno, dejansko demokratično življenjsko pot najmlajšega Josipi-ninega brata. LUIZA ALTMAN Peta: velika 155 krat 120 milimetrov, skupinska fotografija, ki nam kaže mlajšega brata turnske lepotice Janka Urbančiča (roj. 4. avgusta 1835, umrl 3. novembra 1911) in ženo mu Luizo roj. Alt-man, avdovefo Toman, poročeno Urbančič. — Janko je namreč poročil vdovo svojega svaka Tomana! — Luiza je preživela oba moža in umrla 1. 1918 v 54. lotu starosti. Poleg njiju na skrajni desni stoji Ana, najstarejša hčerka Fidelisa Urbančiča. Ker Janko in Luiza nista imela svojih otrok, sta posvojila bratovo hčerko, ki je postala pozneje tudi njuna dedinja. V njeno last je prešla graščina in posest v Polhovem Gradcu. Poročena se je pisala Delago. Nj^ni dve sestri Josipina in Angela sta ostali v Preddvoru. JosipLna se je poročila z Jernejem Dolžanom, Angela pa z domačinom Stularjem. Otroke je imela le Josipina Dolžanova: Leona, Vladimirja, Staneta in Olgo. No, in ta Vladimir Dolžan, pranečak Josipine Turnograjske, vnuk Fidelisa Urbančiča je moj prijazni izvest i teti j o teh rodbinskih zvezah. FIDELIS URBANČIČ šesta: skupinska fotografija (v velikosti 135 krat 95 milimetrov), na kateri vidimo že ostarelega Fidelisa Urbančiča, s častitljivo, že osivelo brado. In kot smo po- predstavlja Angolo ob citrah (umrla je v štajerskem Gradcu). Pozornost zbudi izredno lep in someren obraz — kakršnega je imela tudi njena prezgodaj umrla tata — Josipina Turnograjska! POLHOGRAJSKA GRAŠČINA Tako nam je ostalo le še malo časa in malo prostora za sklepne akorde naše hvalnice o turnski lepotioi. Povedati še moramo, da je JosipLnin brat Janko Urbančič dne 3. novembra 1875 kupil graščino v Polhovem Gradcu. Prej pa Je še prodal veleposestniku Deteli svoj rodbinski grad Turn. Fidelis, najmlajši od Urbančičevih otrok, je ostal praznih rok ... Družinska tradicija še pravi, da je Fidelisov stric, Edvard Urbančič, lastnik gradu v Preddvoru, preden je ta bil prodan Wur/.bachu (sedaj je v njem Prehodni mladinski dom), nagovarjal svojega nečaka: »Če pustiš i '•cmečko žensko pri mini kl ji odpo- Neptunov vodnjak pred polhograjsko graščino stali pozorni na lepe poteze mladega Fidelisa na sliki z materjo, tako nam - tudi ta podoba kaže plemenitega, po-duhovljenega moža. Moža, grajskega sina, ki se je za ceno ljubezni do preproste kmečke vaščanke, odpovedal gosposki slavi in bogataški dediščini... Sedma: dvojni otroški portret (velikost slike 80 krat 68 milimetrov), ki predstavlja dve Fidelisovi hčerki, Josipi-no por. Dolžanovo (umrlo leta 1930) in Angelo por. štu-larjevo (umrlo 1956). Osma: portret Angele štu-larjeve, najmlajše hčerke Fidelisa Urbančiča. Slika (velikost 115 krat 65 milimetrov) veš, ti dam svojo graščino.« — Fidelis se je odločil za ljubezen do preprostega dekleta, se z njo poročil in še dolgo z njo živel v srečnem rodo. viLnem zakonu ... Graščina v Polhovem Gradcu je zelo stara. Zgrajena je bila po potresu leta 1311, ki je porušil prvotni grad na vrhu hriba za vasjo. Biti je moral to zares močan potres, saj so se tedaj porušili tudi mnogi drugi gradovi na naših tleh, npr. škofjeloški, tržilki, blejski, kamniški, Turjak in Čušperk. Novi grad v dolini ob rečici Božni so pozidali polho-grajski gospodje, pozneje pa je bil nekaj časa lastništvo Ostrovrharjev pa tudi Celjskih grofov. Prav posebno pozornost vzbuja nenavadno bogato okrašen Neptunov vodnjak pred gradom. Postavljen j* bil v 17. stoletju. — Zanirni* je tudi visok vitek stolp ' uro, ki pa je že iz novejšega časa. No, in v tem gradu, daleč od gorenjskega Preddvora, se je iztekalo grajsko gospostvo poslednjega Urbančiča-Po njegovi smrti 1. 1911, & Prešla graščina v lastništvo vdove Luize. Ko pa je ^J1 ta umrla, je postala po de& nem pravu lastnica graške njuna prvorojenka bi nečakinja Ana por. Delago. \P* nes ima v polhograjski graS' čini svoje prostore osnovfl3 šola). Prav njej, tej Ani DelažJ priliče zasluga, da je bil ^ ko dobro ohranjen por^ Josipine Turnograjske, k' g je naslikala Henriota Ta podoba velja za enega uaj lepših Josipininih mlado5 nih portretov. Zal je bilo s Prešernovi*! rokopisi, ki so se hranil' polhograjski graščini, drU6 če. Poslednja lastnica V~l namreč kar podarila z3Sw ^ niku, ta pa jih je odnes*' daljino Argentino. Zdaj se " haja tam Prešernov rokoP' Nebeške procesije i" nemško pisani soneti. M ^ kopis Procesije je dr. Lov Toman napisal: »To z last Prešernovo roko pisano P: sem sim dobil v dar od sokočastitiga izvers^niga zJ L niga deželniga sve.ovavca pomočnika g. Dragotina * ba. Po njegovim čast. g°s^3 du sinu Anionu 8. noverrn . 1858.« — Tako pa smo Mgjj tudi zvedeli, kako s0„K^ Prešernovi rokopisi v "° Gradec. Prinesla jih ie^ kaj pač Tomanova J^Jj v Luiza. Prehajali so iz ^„ri rod. Zdaj pa jih ni nas. Boš jih kdaj dorflo priklicala nazaj? BELA IGALKA oko5 Da pozabimo trpek Po tej izgubi, spregovori' raje za slovo o čem lop5'' Na gorah nad Po*£g Gradcem je slovito ^JJ* bla.gajovega volčina ali !g*!£ Latinsko ime, Daph'lC # gavana, je rastlina poihograjskera grašfi*! ifr gavu, ki jo jc L 1837 P£ sledil in odkril svota. *e.^ slednje leto, 1838, je P^e Prekrasne ih opojno o cvetove gledal celo salv0j. ski kralj Friderik &v*??'&* ttoj pravijo igalki tudi * Ijeva roža«. Pripis: S tem za zdaj j0si-Čujem venec zapisov o ^ Pini Turnograiski. V*jcjjl0» kaže na to, da je že »J* o novo, še neznano g''3-0 vinjenem rodu. Tudi z n° w krhimi fotografijam', * ^ do za silo restavnra* ' Ic* kazalo kdaj seznanit' ^ Glasa. Naj veljajo te za obljubol c ČRTOMIR vse ne Prismojeni slikar Salvadur Dalli, znani španski slikar je na vprašanje, ali )e prismojen odgovoril: »Edina razlika med Dalli jem in Prisniojencem je v tem, da balli ni prismojen. Ima sicer prednosti prismojenega, [ Pa njegovih pomanjkljivo-Moja prismojenost je namerna, točna in najboljša, *ar jih je na svetu.* Pravi, da ie zanj glavno, če ljudje 0 njem govore. Nič nima Proti temu, če ga ima kdo J° slabega slikarja, če mu le Priznava izreden značaj. Kosilo za deda •tavlreha^alec Je neki re~ ^vraciji 8re 00 dorasel.« »Si1 ha;. .Jajn°.« si je mislil spre-liko *NaJcdcl se bom, ve-BpiohVyaSanJe pa je, če bom " kdaj imel vnuka.« ^ ^0rn, ko je dobro kosil, He in možakar dvignil od mi- nS° naDotil proti vratom. Pa je Pritekel šef te? K BKaJ vendar hoče- moi !o 00 Plačal vendar J vnuk!« Kovorl0!3, S^P**1«. mu od-dar b. fief po.vtrežbe. »Ven-bi ho/ i^0^3^ loP° Prosil, če Je pr.011 P'ačati kosilo, ki ga oče« 1 nas Pojedel vaš stari Rojstvo na morju Britanska ladja St. Muriel je sredi Atlantika poslala klic na pomoč. Prvi je prestregel klic sovjetski tanker Inkerman iz Sevastopola. Na britanski ladji je namreč neka pričakujoča mati dobila popadke. Sovjetski tanker je spremenil smer in z vso hitrostjo zaplul proti britanski ladji. Po dveh urah je bil ladijski zdravnik Vladimir Jeljanov že ob porodničini postelji. Sovjetski tanker je celih pet ur plul ob boku bri- tanske ladje dokler ni bil zdravnik prepričan, da sta mati in novorojenček zunaj nevarnosti. Ko so se mati in britanski mornarji zahvalili zdravniku za pomoč, je posadka predlagala naj se novo rojena deklica imenuje po ladji, na kateri se je rodila in po tankerju, s katerega je v kritičnem trenutku prišla pomoč. Deklica je tako dobila ime Muriel Inkerman Bantlev. Nevarni šampanjec Dvig življenjskega standarda ima v mnogih deželah kaj nenavadne posledice. Zdravniki londonske okulistične bolnišnice so ugotovili, da je vse več poškodb zaradi udarcev zamaškov, ki zlete s steklenice šampanjca v oko. — Ugledni britanski zdravnik Desmond Archer je v zdravniški reviji The Lancet objavil daljši članek o tem problemu. Tu je navedel tudi izračunano verjetnost, po kateri lahko vsak dobi zama-šek v oko. Na koncu je dodal še navodilo za — Umetnost kako odpirati steklenice šampanjca. Pozabljivi kirurg Pred letom dni so sedeminštiridesetletnega Avgusta Brenkleja, očeta sedmih otrok, operirali na ielodcu. Nekaj dni po operaciji se je začel bolnik pritolevati, da ga sili na bruhanje. Zdravniki so ga tolaiili, da gre za navadne teiave, ki vedno nastopijo po operaciji. Poslali so ga domov, teiave pa so se nadaljevale. Bolnik je menil, da ima nekaj v ielodcu. In imel je prav. Po letu dni je izbruhal prtiček, okoli pol metra dolg kos blaga, na katerem je bil Še dobro viden lig bolnišnice, kjer so ga operirali. Avgust Brenkle je izjavit, da bo tolil bolnišnico. Leto dni ni mogel delati kot bi moral, razen tega pa mora prclivljati veliko drulino. Zahteval bo od bolnišnice odškodnino. Doslej znani primeri pozabljivih kirurgov niso tako redki. V telesih bolnikov so pozabili pincete, igle in celo očala. Tat je bila žena Neki mož je prišel na policijsko postajo v Nordhornu v ZR Nemčiji prijavit tatvino avtomobila. Povedal je, da je tatu videl v hrbet, vendar mu je pred nosom oddr- vel v njegovem avtomobilu. »Bil je mlad, vitek fant s svetlimi pristriženimi lasmi.« Policija se je odpravila na lov za tatom, ko se je čez kaki dve uri po telefonu oglasil lati možakar in z nekoliko skesanim glasom povedal, da je bila v avtomobilu le njegova žena. Prihajala je od frizerja ,pa je v hrbet ni spoznal. Še bolj kot mati James Geisler, agent pri neki zavarovalnici v San Franciscu, je vlolil tolho za ločitev. Kot ločitveni razlog je navedel, da n jer ova lena skrbi zanj kot mati. Vsako jutro ga namreč spremlja v slnlbo. Pa to še ni vse. V avtobusu sedi zraven njega in ga ves čas drli za roko, da se mu ne bi kaj pripetilo. Spremi ga prav pred vrata pisarne. — Sodišče je zakon ločilo. Proslava Shakespearovega rojstnega dne V rojstnem kraju velikega dramatika pričakujejo ob proslavi 404. rojstnega dne VVilliama Shakespeara predstavnike iz okoli 120 dežel. Proslava se bo začela 20. aprila v Stratford on Avon. Na glavni ulici rodnega mesta bodo vihrale zastave vseh narodov, ki cenijo Shakespeara. Od tu bo šla povorka predstavnikov 120 dežel do dramatikove rojstne hiše in do njegovega groba v cerkvi Holv Trinitv. Blaiberg odšel domov Prvi preživeli bolnik s presajenim srcem na svotu je v soboto zapustil bolnišnico v Capctounu, kjer je preživel 74 dni. Pred odpustom iz bolnišnice je dr. Blaiberga pre- Tudi to se dogaja V poročni noči svojega četrtega zakona je še vedno privlačna lena, čeprav le srednjih let, nelno prosila svojega mola: »Dragi, bodi dober z menoj. Veš, jaz sem še vedno devica. »Sveta nebesa,« je vzkliknil mol«, ampak saj sem jaz vendar le tvoj Četrti mol!« »Verjamem, da je vse skupaj zelo čudno in komaj verjetno, ampak res je,« je odgovorila lena. »Moj prvi mol je bil zelo očarljiv, ampak na lalost je bil nagnjen k pijači. Piti je začel le zgodaj zjutraj, tako da je bil zvečer pijan kot čep. Zato sem se ločila. Moj drugi mol je bil zelo postaven, vendar sem kmalu pc poroki ugotovila, da ga bolj privlači moj brat kot pa jaz. Spet sem se ločila. Moj tretji mol je bil prav tako zelo privlačen, toda bil je poklicni politik. Vsak večer je sedel na mojo posteljo in mi govoril, kako nama bo lepo, toliko časa, da je naposled izčrpan zaspal.« gledal prof. Barnard, vodja kirurške ekipe, ki je opravila zahtevno opearcijo presaditvo srca. Dr. Barnarda je pred bolnišnico pričakalo veliko novinarjev. Po nasvetu zdravnikov bo moral dr. Blaiberg nekaj časa zaveti na pol izolirano, da se bo privadil novemu okolju. Naj bo zelje, če drugo ne rase Zrak nad angleškim mestom Luttonom Je tako nečist, da v mestu ne rast« trava, cvetje pa je zelo borno. Pred nedavnim pa so ugotovili, da je edina rastlina, ki ji ni mar onesnažen zrak, zelje. Zato so ga nasadili po trgih in vrtovih. Gojijo ga v treh barvah: zeleni, rumeni in vijoličasti. Tako je zelje postalo koristna okrasna rastlina, ki pa obenem še bogati zastrupljeni zrak s kisikom. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama in teta Angela Žirovnik Pogreb drage bo v nedeljo, dne 24. 3. 1968, ob 9. uri izpred hiše žalosti, Voglje 54 na pokopališče v Šenčur. žalujoči: Hčerka Marija z žino in drugo sorodstvo dru- Nesreče zadnjih dni Zahvala V sredo dopoldne je na poljski poti med Visokim in Olj-ševkom zaradi neprimerne hitrosti padel z mopedom Štefan Jerič, roj. 1943, iz Štcfa-nje gore. Pri padcu se je hu do ranil, tako da so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico V četrtek, 21. marca, je deset minut čez drugo uro voznik mopeda Marjan Ahačič zadel Marijo Oman, roj. 1917. Nesreča se je pripetila na Koroški cesti v Tržiču, ko je Omanova prečkala cesto, ne da bi se prepričala, če je prosta. ČASOPISNI papii; LAHKO »obttf PO UGODNI CENI VSAK »AN DO 15. URE GLAS OBČINSKA STAVBA SOBA 1"J Ob nenadni izgubi našega ljubega moža, očeta, dedka, sina in brata Janeza Rozmana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, nas tolažili v neizmerni boli in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo dolgujemo kolektivu trg. podj. Kokra, pevcem osnovne šole Lucijan Seljak in duhovščini. žalujoči: žena Marica, otroci: Marija, Albin, Cilka in Ivica z družinami. Kranj, 19. marca 1961 Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žatostno vest, da nas je v 81. letu starosti zapustil oče, stari oče in tast Franc Tičar Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, /4. marca, ob 16. uri. Žalujoči: sinovi in hčere z družinami Preddvor, 22. marca 1968 Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našega dragega dedka Albina Jazbeca spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in izrekli svojcem sožalje. Se posebej se zahvaljujemo tov. dr. Maver j u za dolgoletno zdravljenje, g. župniku Blaju, tov. Jožici Ojsteršek, Lenčki Stergar, kolektivu Gorenjska oblačila za podarjeno cvetje in pevcem za lepo zapete pesmi. Kranj, dne 23. marca 1968 ŽALUJOČI OSTALI Zahvala Ob prerani izgubi žene ter mamice Anice Rebolj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, č. g. župniku Pozniku za pomoč v bolezni in vsem, ki ste jo tako številno spremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujem Mušičcvirn, Pogačniku Albinu, Karničar Mariji, Kaštrunu Andreju kakor tudi kolektivu Gozdnega Gospodarstva Kranj za vso moralno in materialno pomoč ter ing. Koncilju za njegove poslovilne besede. Vsem naša iskrena zahvala! žalujoči: mož Jurij, sin Izidor ter hčerka Marinka Jezersko, dne 17. marca 1968 V torek, 12. marca, je padel s traktorja Alojz Mrgole iz Zg. Luše. Traktor je vozil Janko Benedik, na zadnjem blatniku pa je sedel Mrgole. Nesreča sc je pripetila na odcepu ceste za Češnjico. Mrgole Alojz se je pri padcu hudo ranil. Nesreča je bila ugotovljena šele 21. marca. ZAHVALA Sindikalni podružnici tovarne Tekstilindus (predilnica obrat 2) se iskreno zahvaljujemo za nakazanih 100 M din namesto venca pokojnemu očetu Bogataju Ivanu. ZVEZA SLEPIH Kranj Zahvala Ob prerani izgubi našega moža in očeta Jožeta Skubeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, posebno pa družini Krek, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami in kolektivu tovarne Šešir. žalujoči: žena Francka, hčerka Francka, sinova Raj ko in Marko Skofja Loka, 8. 3. 1968 Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil naš ljubljeni mož in oče Anton Roblek — upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 23. 3.1968, ob 15.30 iz hiše žalosti, Mlaka št. 14 na pokopališče Kokrica. žalujoči: žena, sinovi, sestre in drugo sorodstvo Mlaka, 21. marca 1968 Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je preminil v 66. letu starosti dragi mož in oče Janko Šifrer gostilničar in mesar Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 24. marca 1968, ob 14. uri iz Hotcmož na pokopališče v Šenčur Žalujoči: žena Marica in sin Marjan v imenu vsega sorodstva Hotemože, Kranj, Ljubljana, 23. 3. 1968 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre žene, mame in stare mame Marije Lombar se zahvaljujemo! vsem, ki ste ji lajšali trpljenje z* nje dni, jo spremili na zadnji poti in darovali cvetj Posebno zahvalo smo dolžni dr. Hribcrniku z^ ao'^jolctno zdravljenje, osebju Interne klinike 1 Golniku, duhovniku, pevcem in sosedom. Žalujoči: Lojzka, mož F'a^' Mara, Angelca, Franci m »l ne z družinami Kokrica, 23. marca 1968. počila poslušajte vsak dan l°7b 5- 6., 7., 8., 10., 12., 13.. 15., *2-, 23 ln 24 url ter ra ^Jskl dnevnik ob 19.30 url. P» nedeljah pa ob 6.05., 7., LS 13., 15., 17., 22., 23. in «k ter radijski dnevnik °b 1930 url. ^SOBOTA~L m, marca g8.08 Glasbena matineja — Radijska šola za nižjo toprijo - 9^5 Dvajset minut alh!^"111 ansambli — 9-*5 Iz Jjjma skladb za mladino -i* pri vas doma — 11.00 napotki 23 tuJc ~~ 11.15 Kar po domače — , 1 talija 2 simfonična rap- Sv |ja - 12.30 Kmetijski na- dietl — 12.40 Popevke iz stu- v^ 14 — 13.30 Priporočajo 2 - U.05 Od melodije do na H »n hranilnica Ljubljana - 15,20 Glasbeni inter- ^° - 15.45 Naš podlistek 16.0») Vsni j 17 (k 0 sa* dan za vas — ~ 18.00 Aktual- *avW * in V svetu ~ 1815 knii*„ Pripelo - 18.50 S ko X*» tT8a ~ 19-00 Lah-*ttS.^-T-19as Godala V nedeljo zvečer — 22.15 Se-renadni večer — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.15 C^Lmevi z gora — 14.35 Evgenij Onjegin - opera — 17.30 Sonata za violončelo in klavir — 17.35 Izložbeno okno — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Lahka glasba današnjih dni — 20.05 Radijska kinoteka — 20.25 Glasbena medigra — 20.30 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 21.20 Nedeljska reportaža — 21.30 Nedeljski koncertni drobiž — 22.00 Glasbena skrinja — 23.00 Nočni koncert PONEDELJEK — 25. marca EP !9-25 Pet minut za "T — 20.00 Tekmovanje an- , fcamblov — 21.00 Za vsakogar i nekaj — 21.30 lz fonoteke ra- i ^gOEL3A — 24. marca_ Dobro jutro — 7.30 Za Spiske proizvajalce — 8.05 2*l*ka igra za otroke — 8.43 Jj**i skladb za najmlajše — ™ Naši poslušalci čeatitajo ^ ••dC*1-01 kitajo ■ !• - 10-00 Se ■ ~ 10.25 Po- ^Ijski nL Cla ~ 1045 Ne" 10 Tu?^* lePih melodij goste !HC01 naP°tk» za tu-^Ušalr.- 1150 Pogovor s » dan ""J2 00 Na dana: Sel«; a ~~ 12.10 M„«.j čestu 210 Naži P«sJu-»0 if8tlt«lo in pozdravlja- PanitUr 5 Iz operetnih r«tvw... — 13.40 Nedeljska J^taža i. Nedeljska me.? l4'°° Glasba ne Ji \<£ iT 1435 Humore-Nut * - 14.50 Deset Sakom istom B°rutom J^tno^ 5-05 Nedeljsko > 6oli«^j Ka ]Sra — ic.40 ^*CL22 - 1915 lQ razglednice -- 20.00 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Slovenske umetne in narodne v zborovski priredbi — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Paul Mariat — 20.00 Radijska igra - 21.10 Medigra — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbene vinjete — 20.00 Svet in mi — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Ljudska glasba iz Sle-zije — 21.40 Valčki za klavir — 22.00 Jugoslovanski zabavni ansambli in orkestri SREDA — 27. marca 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Iz jugoslovanskih studiov — 9.45 Razvoj mladinskega zborovskega petja — 10.15 Pri va fidoma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Melodije za razvedrilo — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz koncertne glasbe za mladino — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenke narodne pesmi v raznih izvedbah — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi orkestri — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje zbor Grafika iz Ljubljane — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Pojeta altist-ka Milka Evtinova in basist Zdravko Kovač — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — J0.C0 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z orkesitrem Henrv Maneini 20.00 Naši mladi kon-certanti v Slovenski filharmoniji — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 20.05 Nadaljevalni tečaj nemškega jezika — 20.20 Izbrali smo vam — 21.20 Zabavni inlermezzo — 21.30 Orgelsko delo Johanna Sebasti-ana Bacha — 22.00 Literarni večer — 23.00 Coctail jazza TOREK — 26. marca 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska cola za 6rednjo stopnjo — 9.25 Ansambel Lojzeta Slaka in Fantje s Pra-protna — 9.40 Cicibanov svet in Pernica za najmlajše — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje go-eie — 11.15 V ritmu današnjih dni — 12.00 Na današji dan — 12.10 Po sledeh nekdanjih plesov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.H0 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo permico — 14.25 Lahka glasba — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 8.08 Glasbena matineja z Dvorakom — 8.55 Pisan svet pravljic in zgedb — 9.10 Slovenski pevci jn ansambli zabavne glasbe — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Slovenske naredne in narodno-zr.bavne mrlodije — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Gozdovi pojo — simfonična pesnitev — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Operetni zvoki — 13.30 Priporcčajo vam — n.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hrrnilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Naši umetniki vam igrajo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko ncč. otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Vrhovi operne poustvarjalnosti — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno Dragi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Veseli akordi — 20.05 Okno v svet — 20.20 Radi jih poslušate — 21.20 Dvojo Vivaldijevih kon-ce'tov — 21.40 Od .skladbe do skladbe — 22.15 Naj narodi pojo — 23.00 Razgledi po sodobni glasbi ČETRTEK — 28. marca 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za vLšjo stopnjo — 9.25 Ciganske narodne pesmi — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Revija jugoslovanskih poveov zabavne glasbe — 12.00 Na današnii dan — 12.10 Iz opere Veronika I) n -niška — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Igraio pihalni orkestri — 13.30 Priporeč? *o vam — 14.05 T zbral i smo vam — 15.20 G'asbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital pianista Janeza Lovšeta — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Ce-trikov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v «vpf# — IS.iS T'ir's'ična 0&-daja — 18.45 Jezikovni pogo- vori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z orkestrom Ray Conniff — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni intermezzo — 22.10 Komorni večeri — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 20.05 Nadaljevalni tečaj julijanskega jezika — 20.20 Operni koncert — 21.20 Melodije po pošti — 22.20 Med mojstri lahko glasbe — 23.00 Za ljubitelje in poznavalce PETEK — 29. marca 8.08 Glasbena matineja s sodobnimi skladbami — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Tone Kozlevčar poje slovenske naredne pesmi — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Igramo za vas — 12.10 Lepa stara glasba — 12.:o Kmetijski nasveti — 12.40 Iz kraja v kraj — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz arhiva lahke glasbe — 14.35 NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kredina banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turistični napotki — 15.45 Kulturni globus — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Glasbene uganke — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko ncč, otroci — 19.15 Minute z orkestrom Franck Pourrel — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Poje Mariborski komorni zbor — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz opusa Kelemana in Petriča — 23.05 Literarni noklurno Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Z melodijami križem sveta — 20.05 Radijska igra — 20.44 Minute z ansamblom Jožeta PrivSka — 21.20 Primorske ljudske pesmi — 21.40 Preludij in fuge — 22.00 Praški glasbeni dogodki 1967 — 23.30 Godala za lahko noč Kranj CENTER 23. marca — framc. barv. film SVET BREZ SONCA ob 8.30 za osnovno šolo S. Žagar, sovj. ban', film BURATINO-VE DOGODIVŠČINE ob 10. uri, franc. ital. barv. CS film MAŠČEVALEC Z MEČEM ob 16. 18. in 20. uri, premiera airier. barv. CS filma JUGOZAHODNO OD SONORE ob 22. uri. 24. marca — sovj. barv film BURATINOVE DOGODIVŠČINE ob 10. uri, amer. barv. CS film JUGOZAHODNO OD SONORE ob 13. uri, fone. ital. barv. CS film MAŠČEVALEC Z MUCEM ob 15., 17. in 19. urif premiera amer. barv. CS filma CHA-BASCO ob 21. uri 25. marca — amer. barv. film UBIJALCA ob 16., 18. in 20. uri 26. marca — amer barv. film UBIJALCA ob 16., 18. io 20. uri Kranj STORZIC 23. marca —. franc. barv. film SVET BREZ SONCA ob 10.50 za gimnazijo Kranj, amer. ban-, film MURILTA ob 16., 18. in 20. uri 24. marca — amer barv. film MURIETA ob 14., 16. in 18. uri, premiera amer. barv. filma UBIJALCA ob 20. uri 25. marca — amer. barv. CS film JUGOZAHODNO OD SONORE ob 16., 18. in 20. uri 26. marca — amer. barv. CS film JUGOZAHODNO OD SONORE ob 16., 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 23. marca — franc. film DEMARKACIJSKA CRTA ob 20. uri 24. marca — amer. barv. CS lilm JUGOZAHODNO OD SONORE ob 15., 17. in 19. uri Kamnik DOM 23. marca — amer. ban'. CS film KLEOPATRA ob 16. in 19.30 24. marca — amer. barv. CS film KLEOPATRA ob 15. ir 18.30 Kamnik DUPLICA 23. marca — franc. barv. CS film NESMRTNI BOJEVNIKI ob 19. uri 24 marca — franc. barv. CS film NESMRTNI BOJEVNIKI ob 15., 17. in 19. uri Skofja Loka SORA 23. marca — amer. ban. CS film LORD JIM ob 17. in 20. 24. marca — amer. ban. CS uri film LORD JIM ob 14., 17. ia 20. uri 25. marca — amer. film V STAREM KOLORADU ob 18. uri 26. marca — amer. barv. CS film TARZAN NA VELIKI REKI ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 23. do 24. marca — amer. film PLAČILO ZA VRAGA 25. marca — ital. ban. CS film MONGOLI 26. marca — franc. jug. ban. film SOLEDAT Jesenice PLAVŽ 23. do 24. marca -- franc. jug. ban. film SOLEDAT 25. do 26. marca — ameriški film PLAČILO ZA STRAH Žirovnica 24. marca — ital. ban. CS film ZA PEST DOLARJEV Dovje - Mojstrana 23. marca — francoski film NA STRANSKIH POTEH 24. marca — amer. barv. CS film RANC SMRTI Kranjska Gora 23. marca — ital. ban. CS film ZA PEST DOLARJEV 24. marca — grški lilm G.;.< JU«S GLAS * 22. STRAN SPOREDI OGLASI r Televizija SOBOTA — 23. marca 9.40 TV v šoli, 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.35 TV kažipot, 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Mladinska igra (RTV Beograd) — 18.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd), 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Mirno spite — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.35 Videofon-glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 21.50 Poslednji viking-film 22.40 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Mladinska igra, 19.20 V besedi in sliki, 19.45 Propagandna oddaja (RTV Beograd) — 21.50 Serijski film/ 22.40 Informativna oddaja (RTV Zagreb) NEDELJA — 24. marca 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.25 Poročila, 9.30 Pevski zbor Vasilij Mirk Kontovela Prošeka (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Mokedajeva matineja (RTV Ljubljana) — 12.00 Nedeljska TV konferenca (RTV Zagreb) — 14.30 Športne reportaže (RTV Beograd) 15.10 Mladi in moda (RTV Zagreb) — 16.00 Smučarski skoki v Planici (Evro-vizija) — 17.35 Cik cak, 18.55 TV kažipot, 19.15 Carinska patrulja — film — 19.45 Kot dve kaplji vode (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 TV magazin (RTV Zagreb) — 21.50 športni pregled (JRT) — 22.30 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) 22.40 Posnetek prenosa športnega dogodka (RTV Zagreb) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 25 marca 9.40 TV v šoli, 10.35 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli, 15.45 Ruščina (RTV Zagreb) -16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 16.45 Kulturna panorama v madžarščini (RTV feeograd) — 17.00 Poročila, 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) t- 17.30 Komandir čete — Oddaja za JLA, 18.00 TV obzornik, 18.30 Pri naših pravljičarjih (RTV Zagreb) — 18.50 Reportaža (RTV Zagreb) 19.20 Naše infekoijske bolezni, 19.40 Novi procesi v evropskem delavskem gibanju (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.35 Dogodek v mestu Gogi — TV drama, 21.55 Vzhod da avantgardi življenjsko moč, 22.25 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Znanost (RTV Beograd) — 18.50 Reportaža (RTV Zagreb) 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 spored italijanske TV TOREK — 26. marca 9.40 TV v šoli, 10.35 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli, 15.45 Angleščina (RTV Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.40 Poročila (RTV Ljubljana) — 17.45 Risanka (RTV Beograd) — 18.00 Obrežje, 18.25 Test z glasbo, 18.45 Beat in balalajke, 19.10 človek in vsemirje, 19.50 Cik cak 20.00 TV obzornik, 20.30 Bela karavana — film, 22.00 Bo zakon o znanstveno raziskovalnem delu uspel, 22.30 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 18.00 Poročila, 18.05 Tedenska kronika, 18.20 Tdlesport (RTV Zagreb) — 19.00 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.15 Od zore do mraka (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA — 27. marca 16.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.10 Poročila, 17.15 Obvezane glave — lutkovna predstava (RTV Ljubljana) — 17.45 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Združenje radovednežev (RTV Zagreb) — 19.05 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — Izbor popevke za Zlati ključ (RTV Beograd) — 21.35 Belfegor — film, 22.15 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 28. marca 9.40 TV v šoli, 10.35 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli, 15.45 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.10 Poročita, 17.15 Tiktak, 17.30 Pionirski TV studio, 18 00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.45 Po sledeh napredka (RTV Ljubljana) — 19.05 Večer Pavla Minčiča (RTV Beograd) — 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.35 Ameriška protislovja, 21.35 Pretres — baletna oddaja, 22.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Za- Prodam Prodam 20 KOKOŠI, eno leto stare (leghorn), dobre nesnice. Sesek Lovno, Kova-čičeva 7, Kranj 1301 Ugodno prodam FIAT 1100 po generalni, letnik 1962. Marjan Fister, Radovljica, Cankarjev blok 2, telefon'70-240 1302 Prodam gradbeno PARCELO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem odd. 1305 Prodam MIZARSKO STISKALNICO, železno. Bešter, Žirovnica, Selo 10 1312 Prodam MOTOR maksi, 175 cem, Kranj, Jezerska c. 57 1306 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Bergelj Sonja, Delavska cesta 19, Kranj 1326 Prodam večjo količino GA-BROVIH SADIK za živo mejo. Cona ugodna. Gole, Zasip 65, Bled 1327 Prodam 400 litrov čistega tepkovega MOŠTA po ugodni ceni. Gole, Zasip 65, Bled 1328 Prodam MOTOR NSU maksi, 175 cem, letnik 1966. Preddvor 62 1329 Prodam SENO in OTAVO. Krek, Selca 35 1330 Prodam 5 PRAŠIČEV, starih 6 tednov. Davča 63, So-rica 1331 Prodam SADIKE malin. Pivka 13, Naklo 1332 Prodam dve breji SVINJI, strešno rdečo OPEKO »folc« in 3 SVINJE, 40 — 50 kg težke. Podreča 12, Medvode 1333 Prodam lesen KMEČKI POD. Cof Marinka, Sr. Bitnje 72, Zabniea 1334 Prodam krožno ŽAGO (cir-kular) kovinsko ogrodje. Je-rala Podreča 32, Medvode 1335 greb) — 18.20 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.45 Mladinska tribuna (RTV Zagreb) — 19.05 Večer Pavla Minčiča (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK — 29. marca 9.40 TV v šoli, 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.25 Poročila, 17.30 Moj prijatelj Flioka, 18.00 TV obzornik, 18.20 Slovenski ansambli tekmujejo, 19.25 Rezerviran čas, 19.55 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.35 Smrt trgovskega potnika — film, 22.25 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — 22.35 Koncert ansambla tolkal (RTV Beojirad) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Slovenski ansambli (RTV Ljubljana) — 1905 Panorama, 19.55 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Cerkljanska Dobrava 5, Cerklje 1336 Prodam novo visoko pritlično HIŠO v Predosljah pri Kranju. Ponudbe posiati pod »Gotovina« 1337 Prodam dva vprežna nemška PLUGA — OBRAČALNIKA v dobrem stanju in KOSILNICO — molino. Voglje 45, Šenčur 1338 Poceni prodam levi vzidi j iv ŠTEDILNIK in pisalno MIZO, Šenčur 110 1339 Prodam 4 ali 8 let starega KONJA, vajen vseh del. Kranj-Cirče Staretova 13 1340 KLAVIRSKO HARMONIKO na 32 basov prodam aLi zamenjam za MOPED. Ladja 25, Medvode 1341 Prodam salonitne PLOŠČE za kozolec. Svetelj Jože, Šenčur 5 1342 Prodam nemško KOSILNICO, SLAMOREZNICO in konjski KULTIVATOR. Zalog 8, Cerklje 1343 Prodam 20 mm DESKE in 8 m suhih smrekovih DRVA. Naslov v oglasnem oddelku 1344 Prikolico za osebni avtomobil, lepo izdelane stene iz jesenovega lesa, velikost 123 x 160 x 0,30, nosilnost do 600 kilogramov ugodno prodam. Prodam tudi PRIKLJUČEK k VW 1200 ali 1300 za prikolico. Capuder Ivan, Tesarstvo, Jesenice, C. 1. maja 10 1345 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK. Kranj, Kidričeva 13 1346 Prodam skoraj novo kmečko PEČ, bukolit LAK za parket in kromirane palice za pripon janje preproge na stopnice. Kranj, Likozarjeva 15 1347 Prodam BMW — Iseto. Rot Janez, Ul. m. brigad 4,Kranj 1343 Ugodno prodam emajlirano BANJO 160. M. Pijade 7, stan. 1, Kranj 1349 Prodam onostanovanjsko HIŠO, primerno za vikend. Založnik, Trnovec št. 21, Medvode 1350 Prodam dobro ohranjeno motorno KOSILNICO BCS z žetveno napravo. Okroglo 4, Naklo 1351 Prodam dobro ohranjen vprežni KULTIVATOR. Hafner — Zabniea 21 1352 Prodam dve KRAVI, ki bosta v marcu drugič teletili ali po izbiri. Poženk 9, Cerklje 1353 Prodam SLAMOREZNTCO na motorni pogon. Vreček, Trata 17, Cerklje 1354 Prodam prostostoječ ŠTEDILNIK, TELEVIZOR in dvo delne OMARE. Lok ar Janez, Jezerska cesta 44 Kranj 1355 Prodam klavirsko HARMONIKO, 80-basno in KITARO. Kranj, Planina 5/a 1356 Prodam večjo količino SADIK — CIPRES (tuja). Re-bemik, Šenčur 119 1357 Prodam zazidljivo PARCELO za vikend. Naslov v oglasnem oddelku 1358 Prodam 20 mm DESKE za napušč. Kranj, Jezerska c. 49 1359 Prodam PRAŠIČA za zakol in lep semenski OVES, BETONSKO ŽELEZO, prof. 1L Naslov v oglasnem oddelku 1360 Poceni prodam montažno HIŠICO, leseno, primerno za vikend ali stanovanje. Gort-ner Janez. Sr. Bela 44, Preddvor 136* Prodam KRAVO po izbi^» ki bo čez 1 mesec telet"3-Sp. Bela 4, Preddvor l37 Prodam GUMIVOZ z dvojno vprego, 16 col. Kuhar W ha, kovač, Predoslje 6 ^ Prodam tri PRAŠIČE za zakol. Jarc, Okroglo 10, Na*' lo 13&* SINGER _ polavtomatsjj šivalni stroj prodam. BasfJ 2, Preddvor 1365 Po nizki ceni prodam m3'0 rabljen kompletni desni vzk»* ljiv ŠTEDILNIK. Zg. Sefljg 3, Medvode 13 Prodam skoraj nov srednje težak VOZ lesen CEBEV NJAK, TRAMOVJE 16\lb* 400 - 40, okna in VRATA "J" vse dobro ohranjeno. Besnica 54 130 Prodam večjo količino J£ milne PESE in nekaj rd<* ga KORENČKA. Škrjanc, »J Duplje 54 J^ Prodam SENO, Vidic Frajjj Partizanska 8, Bled Prodam dva PRAŠIČA Vf 40 kg težka. Vdesov« ' Cerklje (Zorman) Ma. Prodam MOPED T-12-ric Radko, Podbrezje 56, v* Lep sobni KAMIN ui &i DILNIK gorenje na drva P dam. šimunac, 2upanč»c ^ 30, Kranj . uA, Prodam KONJA po 3 do 5 let starega. * je Franc, Mavčiče 52, MeO^ Prodam odlično »"/.J1^ motorno KOLO BMW j, cem. Hribar Franc, j374 Boh. Bistrica -Jkfr Prodam PSIčKO, ne< ^ boksar, z rodovnikom, secev staro. Naslov v jj^j nem oddelku . ^ Poceni prodam ^i^v h« fiTPnnNlK. Na* . ljiv ŠTEDILNIK- N*»«-l376 oglasnem oddelku ^ PRIMO, 150 ceni P^jjoj po ugodni ceni Kranj Titov trg 25 Prodam BIKCA, 1* 8J cev starega. i. Kranj . GfjOJ, , Prodam hlevski "•jjNP' vrste po ugodni cen-Dobropolje 18, Brezje xp Prodam (ekseder) ^ KALNICO 15 ton.*" ^ NI stroj z motorje': ■ v oglasnem oddelku jjp Prodam avto SN k\0, MB, 1967. Kožuh, * 13». Prodam *™V?Jb*'k in TELEVIZOR- °brl 1> ste 78. Komenda Zaradi vojaščine prodam dobro ohranjen MOPED T-12 in nov STROJ za brušenje nožev (klin) kosilnice. Bido-vec, Sr. vas 7, Golnik 1383 Prodam MRVO. Sr. vas 32, Šenčur 1384 Ugodno prodam večjo komuno cementnega SPICAKA. Zg. Bitnje 17 Zabniea 1385 Prodam 14 PRAŠIČKOV, ^arih 6 tednov. Zalog 45, Cerklje 1386 Prodam novo KOLO — po-* C na Klanec 23, Kranj 1387 Ptodam VOLA, vprežnega, •JO ali 400 kg — po izbiri. Balanč, Zg. Besnica 1388 Ugodno prodam dobro ohranjeno motorno KOLO DKW Predoslje 114, Kranj 1389 VALILNICA v Naklem pri Kranju RAZPRODAJA zaradr Pomanjkanja prostora 10 mescev stare KOKOSI (leg-norn) po 18 N din 1390 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK. Cvirn, Kranj, Tavčarjeva 25 1391 . Prodam ogrodje prostosto-J^ega štedilnika in 3 leta stare OLEANDRE. Skofja U)^, Kidričeva 28 1392 Izredna prilika! Spalnica — skoraj nova _ za solidno **no naprodaj. Vešter 25, Sk°tja Loka 1434 Prodam 16-colski VOZ. Pše-Dlčna polica 11, Cerklje 1438 Prodam KOSILNICO bauz, Mrežni KULTIVATOR na 9 P*« in PLUG OBRAČALNIK Ulehart). Zalog 42, Cerklje 1439 Prodam nov ROČNI VOZI-CEK (dirca), Breg 8, Križe 1440 Prodam zelo dobro ohranjen AVTO zastava 750, letnik „■ flevel Vinko, Valjavčeva U/H. Kranj, telef. 22-775 1441 Prodam dve plemenski VCL jezerske pasme. Kokri-V04' Kranj 1442 THrodam delovnega VOLA. ^Palice 22, Preddvor 1443 Prodam KRAVO s teletom ^KOSILNICO pobeda. Za-TgJ H, Vodice 1444 prodam 2 ms PESKA za te- prodat *a°?tlffPw, Kranj," Jezer- 1445 KMETOVALCI Jj0cna krmila za krave, £,eta. prašiče, kokoši, pijance in ostala krmila, ^za. pšenica, preše, "'robe itd. ter umetna 2J°Wa in ostali reprodukcijski material za kmetij-j*o. dobite najceneje v Kmetijskega živilskega kombinata *r&nj. Cesta JLA J^Proti kina Center. Kop^SENo in DETELJO. Č* Drulovka 13, Kranj 1446 Prodam KRAVO bohinjko s teletom. Naslov v oglasnem oddelku 1447 Prodam SEME črne detelje. Rupa 12, Kranj 1448 Prodam 2000 kosov rabljene strešne OPEKE »folc«. Zg. Brnik 28, Cerklje 1449 Prodam nov MOPED T-12, dam tudi na ček »PUNTE«, in »BANKINE« za betoniranje. Kranj, Partizanska 31 1450 Prodam SEME lucerne in črne DETELJE. Moše 22, Smlednik 1451 Prodam KONJA, sposoben za vsa kmečka dela. Ilovka 3, Kranj 1452 Prodam KONJA, sposoben za vsa dela. Orehovlje 4, Kranj 1453 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK (nemški). Kokrica 155, Kranj 1454 Prodam suha hrastova DRVA. Sp. Bela 2, Preddvor 1455 Prodam 16-colski lahki GUMIVOZ. Krč Janez, Kokr-ški log 10. Kranj-Primskovo 1456 AVTO - austin 1100/67 ugodno prodam. Praprotnik, Kranj, Smledniška 11 B 1457 Prodam nov traktorski SA-DILEC krompirja s kombina-torjem in malo rabljen KULTIVATOR za steier. Strahinj 69, Naklo 1458 Ugodno prodam dva GUMI-VOZA z 12- in 15-colskimi kolesi. Kaufman Alojz, Za-puže 13, Begunje 1459 Prodam nov HLADILNIK boseh in starejšo KOBILO, vajena vseh del, ali zamenjam za GOVED. Sr. vas 13, Šenčur 1460 Prodam rabljen emajliran dika ŠTEDILNIK — desni. Čolnar, steklar, Kranj 1461 Prodam eno leto staro TELICO in NSU-maksi 175 cem ali menjam za MOPED — dvosedežni. Sr. Bitnje 10, 2abnica 1462 Prodam MOPED s prevoženimi 10.000 km. Bajželj Jože, Duplje 91 1473 Poceni prodam SPALNICO, še v dobrem stanju. Ogled vsak dan od 11. ure dalje. Krcvh Vinko, Gosposvetska ll/III, Kranj 1393 Prodam FIAT 750, letnik 1963. Naslov v oglasnem oddelku 1394 Prodam KOKOŠI, dobre nesnice, stare 10 mesecev. Naklo 100 1395 Prodam 22 cementnih VE-REJ za ograjo in 1000 kilogramov krmilne PESE. Kranj, Kokrica 34 1396 Prodam 500—600 kg sladkega SENA. Kokrica 35 Kranj 1397 Poceni prodam japonski MAGNETOFON najnovejše znamke standard-SR 100. Naslov v oglasnem oddelku 1393 Prodam ŠOTOR za 4 osebe (holandski). Radovljica, C. svobode 9 1399 Prodam FIAT 750 dobro ohranjen. Kranj, Zasavska 1400 Prodam polavtomatični PRALNI STROJ »Svoboda Ca-čak«. Bastar Miter, Savska cesta 18, Kranj 1401 Prodam TELICO, 6 mesecev staro, GUMO za fiat 600 brez zračnic. Golmajer, Ljubno, Podnart 1402 REJCI KOKOŠI Krmila vam po ugodnih cenah nudi MURKA, poslovalnica Sadje-zclcnjava, Lesce. Prodam tovarniško nov FIAT-1100R. Informacije: telefon 21457, Kranj 1403 Prodam zazidljivo PARCELO. Kranj, Mlaka 24 1404 Prodam žlindrine KVADRE. Babni vrt 3, Golnik 1405 Prodam PARCELO z gradbenim dovoljenjem in APNO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 1406 Prodam deteljo lucerno in SENO. BI. Dobrava 36 1407 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Bobovk 6, Kranj 1408 Prodam KRAVO s četrtim teletom in PRAŠIČKE 6 tednov stare. Tenetiše 33, Golnik 1409 Nudim delo komurkoli za pleskanje vrtne mreže. Naslov v oglasnem oddelku 1433 Izgubila se je PSIČKA no-vofunlandske pasme, črna dolgodlaka, visoka 65 cm, sliši na ime Bcba. Kdor bi kaj vedel o njej, naj javi na naslov: Malo Naklo 5, proti nagradi. 1475 Manjše STANOVANJE ali SOBO iščeva za nekaj mesecev na Bledu ali v okolici. Ponudbe poslati pod »sva v gradnji« 1469 Mladoporočenca brez otrok iščeta enosobno stanovanje ali samo sobo — večjo — v Kranju. Ponudbe poslati pod »20.000« 1465 DEKLE, vajeno kuhe in otrok, išče zaposlitve. Naslov v oglasnem oddelku 1466 K 4-članski družini takoj sprejmem GOSPODINJSKO POMOČNICO. Ing. Ceme, Kranj, Kebetova 31 1467 DAM V NAJEM svetle KLETNE PROSTORE s posebnim vhodom za drobno obrt. 2 km iz Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 1468 Obveščava cenjene stranke, da sva odprla soboslikarsko in PLESKARSKO — DELAVNICO v Preddvoru št. 62. Se priporočata PETRIC in ZAD-NIKAR. 1418 Iščemo tapetniškega POMOČNIKA lahko tudi priučen. TAPETNIŠTVO, JESENICE 1419 GARAŽO iščem, špehar, Titov trg 25, Kranj 1420 Zamenjam dvosobno STANOVANJE za GARSONJERO. Naslov v oglasnem odd. 1421 Avtoličarji, pozor! Oddam v najem AVTOLICARSKO DELAVNICO, dobremu mojstru. Zbilje 4, Medvode 1422 ROLETE — lesene, plastične, platnene, aluminijaste za vezana okna in struženje parketa naročite pri ŠPILERJU, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 70-046 1123 V dopoldansko varstvo vzamem enega ali dva OTROKA. Naslov v oglasnem oddelku 1423 Sporočam da sem odprl VI-NOTOC, točim priznana vina. Se priporočam! Kozina Franc, Staretova 21, Kranj-Cirče 1424 Iščem žensko za varstvo otroka v dopoldanskem času. Gabriel Lojzka, Nazorjcva 6, Kranj 1425 ŠOFER BC kategorije išče zaposlitve. Ponudbe poslati pod »Skromna nagrada« 1426 Izjavljam, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih naravil moj mož Boštar iz Visokega 41, Erna Boštar 1427 Sprejmem mizarskega POMOČNIKA. Kerus Anton, Kranj-Cirče, Smledniška 64 1428 HITRO SOLIDNO in po nizki ceni opravljamo vse AVTOLICARSKE storitve. Avtoličarstvo, Bokal Jože, Zminec 35, šk. Loka 1429 Oddam SOBO najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku 1430 Izjavljam, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih napravila Nada Kišič. Toplišek Fani, Kranj, Mandolčeva 3/a 1431 Kupim KMETOVALCI SADJARJI LASTNIKI VRTOV Na spomladanskem Go renjskem sejmu bomo imeli za vas na našem razstavnem prostoru, vse vrste kmetijskih strojev, traktorjev, traktorskih priključkov ter razno manjše orodje. VELIKI SEJEMSKI POPUST Traktorji tudi na kredit. Priporoča se K Z SLOGA KRANJ Kupim AVTO VW — kombi Šenčur 258 1410 Kupim OSOVINO za krožno žago (20—10 mm) starejšega tipa z oljnim mazanjem. Plačam dobro. Petrovčič Stanko, Begunje 61 1411 Kupim PLUG za krompir. Višeljnica 15, Zg. Gorje 1412 Kupim zazidljivo PARCELO v okolici šk. Loke. Plačam v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku 1413 Kupim dve TELIČKI in dva BIKCA. Derlin, Zg. Zetina 4, Poljane. Navedite težo in ceno. 1414 Kupim ženske čevlje (pan-cerje) št. 39. Naslov v oglasnem oddelku 1415 Kupim za počitnice HIŠICO ali pol HIŠE v mirnem kraju. Avbelj, Ažbetova 8, Ljubljana 1416 Kupim (filfargaret) SADI-LEC za krompir in IZRU-VAC. Zbilje 4, Medvode 1417 Kupim drobni KROMPIR. Konc Tone, Visoko 90, Šenčur 1435 APNO ŽGANO, IIIDKIRANO IN CEMENT po industrijski ceni dobavljamo po želji na gradbišče. Dan in Čas dobave določite samL Plača se ob prevzemu. Koristnikl kreditov dobite predračune. KŽK Kranj Kooperacija Skladišče, Cesta JLA 1, nasproti kina Center Telefon 22-143 Kranj Kmečkemu fantu dam za pomoč na kmetiji, hrano in stanovanje. Po možnosti pre-skrbim službo. Lenarčič, Pod gora 14, Šentvid nad Ljubljano . 1432 Kupim PARCELO ali nedograjeno hišo, možno tudi vso* ljivo v bližini Kranja. Plačam v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku 1436 Kupim KAD. Sr. Bitnje 10, Žabnica 1463 Kupim LES za ostrešje, okrogel ali tesan. Sink, Stara Loka 68, Skofja Loka 1464 Prireditve GOSTILNA pri MILHARJU v šmartnem prireja v sobotd zvečer, 23. 3. 1968, zabavo s plesom. Za razvedrilo in ple| bodo poskrbeli »VESELI TRGOVCI« s pevcem. Vabljeni! 1470 GOSTILNA — ZARJA v Trbojah prireja v nedeljo, 24. 3. 1968, zabavo s plesom. Igral bo TRIO METODA iz Ljubnega. Vabljeni! 1471 Gostišče pri JANCETU iz Srednje vasi pri Šenčurju vas vabi v soboto in nedeljo na zabavo s plesom. V soboto igrajo TRIO METODA iz Ljubnega in v nedeljo TRIO FRENKY. Vabljeni! 1472 Aktiv ZMS Predoslje priredi v nedeljo, 24. 3. 1968, ob 18. uri v kulturnem domu MLADINSKI PLES. Igra skupina 3-33:'Vabljeni- - - 1474 O L 1 S SPORT SOBOTA — 23. marca 1968 Pred začetkom v SNL Triglav v borbi za peto mesto Nogometaši kranjskega Triglava se že od 20. januarja pripravljajo na spomladanski del nogometne sezone 1967-68 v slovenski nogometni ligi. Potem, ko je moštvo zaradi finančnih težav zapustil trener Mladenovič (kmalu zatem je odpotoval v ZDA, kjer bo nadaljeval svojo nogometno kariero), je prevzel trenerske posle bivši igralec in kasneje že trener prve ekipe Milan Kraševec. čeprav je klub zaradi pomanjkanja denarja zapustilo nekaj igralcev, ki so hoteli v tej sezoni okrepiti ekipo, trener Kraševec ni pesimist. Bajić, Petrovič, Zivković, Nosan, Verbič, Kitić, Kulenović, Vukotič Gollč, Bucalo, Ugrica, Lapajna in Andolšek. Zaradi težje poškodbe dalj časa ne bo mogel igrati Kožar. # Kot mi je znano, bo klub zapustil vratar Vagaja. V spomladanskem delu prvenstva imam na voljo šestnajst igralcev, ki kandidirajo Za sestavo prve enajsterice: Vagaja, Bencina, Ajdovec, Strelci dobro pripravljeni Po nekaj letih premora je SD Stane Kovačič iz Kranja ponovno začela Z delom in vestnimi treningi. To se je tudi pokazalo na nedavnem zaključku lige tekmovanja, ko je SD Stane Kovačič osvojila prvo mesto v občini Kranj in s tem uspehom dokazala, da je resen konkurent za osvajanje najvišjiih mest. Preteklo nedeljo je bil dvoboj med strelci SD Kopače-vina Skofja Loka in SD Stane Kovačič iz Kranja. Borbe med strelci so bile vseskozi izenačene in tudi na koncu je bil rezultat izenačen, tako da se je zmagovalec določil šele po številu doseženih centrov. REZULTATI: SD Stane Kovačič 2470 /34, SD Kopačevina 2470 30, posamezno: 1. Franc Naglic (SD Stane Kovačič) 267, 2. Henrik Peternel (SD Kopačevina) 260, 3. Pavel Žagar (SD Stane Kovačič) 259, 4. Miro Fojkar (SD Kopačevina) 254, 5. Miro Zadražnlk 14. url, pa bo na 65-metrskl skakalnici tekmovanje mladincev do 20 let starosti, kjer pa Imajo naši mladi skakalci že po tradiciji največ možnosti za ekipno in posamično zmago. Najresnejši kandidat je nedvomno Branko Dolhar, pa tudi drugi so resni kandidat: za mesta pri vrhu. Jugoslavijo bo v tej konkurenci zastopalo 13 mladincev. Najzanimivejše tekmovanje se obeta v nedeljo od 10.30 dalje, ko bodo po dveh letih spet skoki na 120 metrski skakalnici. Kandidat za prvo mesto je nedvomno olimpijski zmagovalec Raška, pa tudi naš Ludvik Zaje, ki je sedaj v odlični formi, lahko računa na dokaj solidno uvrstitev, fe Snežne razmeie v Planici so dobre, vse tri skakal- !> ?■ niče pa odlično pripravljene, tako da se obeta res za- ] | f» nimlvo tekmovanje najboljših skakalcev sveta za pokal < > g Kongsberg in za memorial Janeza Polde. J. Javor ni k ■< , Vemo, da je bil Vagaja vedno med najboljšimi igralci in bo zato njegov odhod negativno deloval na nadaljnje rezultate. Res je, da bo odšel iz Kranja, saj se bo z družino preselil v Avstrijo. Vendar pa imamo z njim dogovor, da bo do konca sezone branil za naš klub, tako da bo prihajal v Kranj vsako soboto. Ze konec aprila pa se bo vrnil iz JLA naš drugi vratar Zor-man, ki bo lahko zasedel izpraznjeno mesto. % Kot ste že povedali, bo v Kranju igral tudi Kulenović. Nekdanji igralec Rijeke in Olimpije Kulenović trenutno služi v Kranju vojaški rok. Ker pa ga z nobenim od prejšnih klubov ne veže pogodba in ker imamo pismeno dovoljenje vojaških oblasti, bo lahko takoj okrepil našo ekipo. # Kakšne so vaše možnosti ob koncu tekmovanja? Prepričan sem, da bomo s temi igralci lahko izboljšali naš dosedanji položaj na prvenstveni tablici. Ob koncu jesenskega dela prvenstva smo zasedli sedmo mesto z desetimi točkami, v nadaljevanju prvenstva pa upam, da se bo ekipa uvrstila na peto mesto. To je za nas realna uvrstitev in tudi naša želja. Zal so igralci v jesenskem delu izgubili preveč točk, da bi lahko računali na boljšo uvrstitev. Upam pa, da so se I srnil e i z rednim treningom in velikim številom trening-tekem dovolj uigrali in bodo lahko izpolnili naše načrte. M, Kuralt V nedeljo zimsko prvenstvo Slovenije v plavanju V zimskem bazenu v Kranju bo jutri letošnje zhnsko prvenstvo v plavanju, na katerem bo nastopilo nad 150 P1 ' valcev in plavalk iz vseh slovenskih klubov, ki so se za t prvenstvo že nekaj časa marljivo pripravljali. Največ uspe'11i vsekakor pričakujemo o i mladih plavalcev in plavalk ^ra,'_ skega Triglava, ki so se nedvomno najbolje pripravili za ' tošnje zimsko prvenstvo Slovenije. Za boljša mesta pa bodo potegovali vsekakor tudi plavalci Ljubljane, Rudari iz Trbovelj, Celulozarja iz Krškega in Fužinarja z Raven. To prvenstvo pa bo hkrati tudi generalka pred državni prvenstvom, ki bo čez teden dni v zimskem bazenu v Zagret) J, J» Športniki Krope častno po stopinjah veteranov Pred dnevi je Partizan iz Krope izvedel društveno tekmovanje v veleslalomu v Kranjski gori. Nastopilo je 36 tekmovalcev, med njimi tudi nekaj starejših članov-veteranov. S precejšnjo prednostjo je zmagal obetajoči Ivan Kordež, zelo dobro pa so se uvrstili tudi nekateri veterani, ki so prehiteli celo nekatere kvalitetne mlade tekmovalce. Letošnjo zimo je društvo v Kropi razvilo dokajšnjo aktivnost. Sezono so izkoristili mnogo bolj kot prejšnja leta. Organizirali so smučarske tečaje, med zimskimi počitnicami pa se je naučilo smučarskih veščin 47 otrok Mladim skakalcem in tekačem pa je društvo omogočilo dobre pogoje treninga, nabavili so nekaj novih smuči in druge opreme, tako da upajo, da bodo novi mladi talenti častno šli po poti znanih k roparski h športnikov Matevža Kordeža, Rudija Finž-garja in drugih. Organizirali OBVEŠČAMO POTROŠNIKE, posebno gospodinje, rejce malih živali in vrtičkarje, da vas na tržnici v Kranju postrežemo s kvalitetnimi mlečnimi izdelki, sadjem in zelenjavo, krmili za kokoši nesnice in piščance ter vsemi vrstami semen cvetja in vrtnin. Obiščite nas na tržnici, kjer vam bomo postregli s kvalitetnimi proizvodi po najugodnejših cenah. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Priporočamo se! Nadomestni deli za kolesa, mopede, motorna kolesa in avtomobile FIAT — TOMOS — BMW — KTM — VESPA Fahrzeughaus — P. KROPFITSCH Klagenfurt, Hlg. Geistplatz SERVISNE DELAVNICE — popusti v delavnicah za vsa motorna vozila — BUTAN — PROPAN PLIN dobite pri trgovskem podjetju KURIVO KRANJ. Polnimo in zamenjujemo tudi aluminijaste (madžarske) steklenice. so tudi več prireditev: med' društvene skoke v okviru prireditve Po stezah partizanske Jelovice, občinsko sindikalno prvenstvo v sankanju. D0" kajšnja aktivnost in solidarnost članov odbora kaže, da bo športna aktivnost v Kropi spet zaživela, če bodo s takim delom nadaljevali, kot so letos začeli. F. Murko Jubilejna tekstilinda na Zelenici V organizaciji Bombažne predilnice in tkalnice & Tržiča bo prihodnjo soboto na smučiščih Zelenice jubilejno srečanje tekstilcev Slovenije, kjer se bodo pomerili v veleslalomu. Na tekmovanju bo nastopilo po dosedanjih prijavah več kot 200 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh glavnih tekstilnih podjetij Slovenije. Letošnja prireditev je jubilejna, že deseta po vrsti in so se marljivi organizatorji v Tržiču skrbno pripravili, tako da bo pr\ reditev na dostojni ravni-Največ uspeha vsekakor pričakujejo na tekmovanju Tržičani in Mariborčani, kl se tudi za letošnje tekmovanje najbolj resno pripravljajo. J. J- Izdaja ln tiska CP »V. renjski tisk« Kranj, » roška cesta 8. — uredništva ln uprave lista: uredništva ln upr»»»- - . Kranj, Trg revolucije (stavba občinske skupn£ ne) - Tek. račun pri »PJ v Kranju 515-1-135. - *| lefoni: redakcija 21-860; uprava Usta, g" looglasna ln naročnl«* služba 22-152 - ^rf^t na: letna 24.-, P°llet% 12.-N din. Cenaposam^ nih številk 0.40 N £■ . Inozemstvo 40.00 N *} Ao Mali oglasi beseda W " 1 N din. Naročniki ln"" 10 % popusta. Ncpl***0^ oglasov ne obJavlj»«,^^