246 mM
• umnom, t sredo 21 oktobra »08
ZLI. leto.
stoto: mk dan zvečer iavooatf! ooool|t • jm IIH oa pol Mi 12 K, ta ittrt lota I v, m m 0§ loto BO K. £ M oaroooo Oros tst»s «*•«* < - Popu aaj M iovolt fraakcva« >
gredaftara toiote it M»
tO. fpo
I i Kdor ko« •arsia&n* m mm "aftajt
loto 23 K, 01 pol -ote II K, « M plaeajs od Knr*tt»fM
|0 v Kaaflsvis «lteaft it ft
Hpttioiil        ćotrt sta 6 K SO h, m *n mesec 2 K 30 h Za &|«kl|oao • pošiljanjem na dom za vse leto Ha   K 50 h, mm sn mm 1 K 00 Iv. — So V«aOi|o selo lolo 28 K. Za vm Orno« delala in Ameriko *r*» po M h, če se ^ananlla tiska se krst, po 12 b, če ss tiska dvakrat In po 10 k, t* te tiska trikrat aH večkrat Upiaiaollis saj so Ms* ovolijo rsiiljarJ aaročnina, reklastatijt, sananila, 11. administrativne stvari.
oiooilko poj it iv
Uprovmlitvo telefon ŠL 85.
Položaj g SiMU
—uL Belgrad, 20. okt
Ako bi se položaj v Srbiji hotel označiti na kratko, morali bi ga primerjati položaju na kakem vulkanu. Vulkan je večkrat tako miren, on se tako pritaji, da ne bi nihče niti po-mišljal, da se v njem kuha nekaj takega, kar nosi opustošenje in smrt okolici, ako izbruhne iz kraterja.
Tako je sedaj v Srbiji in posebno v Belgradu. Večkrat imajo ulice tako navadno zunanjost, da bolj navadne že več imeti ne morejo in dopisniki tujih listov, ki jih je v Belgradu in Zemunu vse polno, javljajo svojim listom, da so se duhovi v Srbiji popolnoma pomirili. Ali v istem času ko časnikarji na zemun-ski pošti oddajajo take svoje brzojave, začnejo se premikati po belgraj-skili ulicah silne množice ljudstva, razlegajo se bojne pesmi, manifestira se pred poslaništvi prijateljskih velikih sil, pred kraljevim dvorom in pred stanovanjem prestolonasledni-kovim. Včeraj zjutraj je prišel v tiskovni oddelek ministrstva zunanjih zadev posebni dopisnik »Berliner Localanzeigerja« ves obupan in je tarnal: »Snoči ob šestih sem brzoja-vil svojemu listu, da je v Belgradu [»opolen mir in ponoči so bile potem tako burne demonstracije, a jaz sem v Zemunu mirno spal.« Ta dopisnik se je tolažil samo s tem. da so se tudi drugi njegovi tovariši — ki tudi po večini stanujejo v Zemunu — ravno tako zmotili.
Nevarnost, da nastane vojna, postaja vedno večja, ker so šanse, da bi Srbija dobila zahtevano kompenza-•ijo, vedno manjše. Avstro-Ogrska niti slišati noče o tem, da bi Srbija dobila kompenzacijo v teritorij al -nem razširjenju, nego obljubu je Srbiji donavsko - jadransko železnico! To pa za Srbijo nobena kompenzacija ni, posebno zato ne, ker bi ona donavsko - jadransko železnico dobila tudi brez intervencije velikih sil. Ali Srbija hoče, da ta železniška zveza teče cela po njenem ozemlju, oziroma po ozemlju njene posestrime Črne gore, in to bi bilo samo v slučaju. ako bi se Srbija — ali pa Crna gora, kar je popolnoma vseeno— teritorijalno povečala tako, da se izbije oni klin, ki ti dve srbski državi razdvaja eno od druge. Ako se to ne doseže, je vojna neizbežna.
In mogoče je, da se velike sile, ki so dosedaj bilo dobro razpoložene napram srbskim zahtevam, ne zavzamejo na konferenci za te zahteve z
ono odločnostjo, ki bi bila potrebna, da se nažene na popuščanje one, ki so tem zahtevam nasprotni. Iz najnovejših vesti je razvidno, da srbske šanse v istini ne stojijo posebno dobro in zato je prestolonaslednik Grjorgje rekel ministru zunanjih zadev, dr. M. Milovanoviču, ko se je odpravljal na pot v evropske prestolnice, da naj ne pozabi, da govori v imenu 250.000 bajonetov in da se naj vrne v domovino edino potem, ako je govoril tako odločno, kakor more govoriti človek, ki ima za sabo 250.000 bojevnikov.
Zdi se, da Srbija ne bo čakala rezultata evropske konference, nego samo na povratek ministra zunanjih zadev. Ako gospod dr. Milovanovič pri svojih obiskih v prestolnicah velikih sil dobi vtisk, da Srbija ne more pričakovati take kompenzacije, ki bi jo mogla zadovoljiti, se ne bo čakalo na rezultat konference, ker potem bi se Srbija morala boriti proti sklepom cele Evrope, a tako bi z vojno vplivala na sklepe te konference, ker Evropa se danes ničesar tako ne boji kot vojne na Balkanu.
Na odločitev o tem, ali bo vojna ali ne, vsekakor ne bomo dolgo čakali — kvečjemu mesec dni.
Kolikor mi je znano, je od vseh listov »Slovenski Narod« prvi poročal o projektu, da se Srbiji da taka kompenzacija, da se ji prisodi del Bosne in se jo tako spoji s Črno goro. Ta dopis je bil moj in zato se moram pečati malo s »Slovenčevo« trditvijo, da je to bila prazna kombinacija. Ne samo, da to ni bila prazna kombinacija, nego sem jaz ravno s tem dopisom dokazal, da sem dobro informiran o vsem, kar so drugi listi o tem projektu govorili šele nekoliko dni pozneje, ko je prišla na javnost tudi 7. točka programa za konferenco, ki ga je izdelal ruski minister zunanjih zadev Lzvoljski. Ta program je objavil tudi »Slovenec« zelo pozno in menda v isti številki, v kateri na drugem mestu trdi, da je moja vest bila prazna kombinacija!
Istina je, da se je položaj od ta-krat bistveno spremenil, ali sem jaz tudi o tem javljal, a za prvo mojo vest o kompenzaciji Srbiji se ne samo ne more trditi, da je prazna kom binacija, nego se, nasprotno, mora priznati, da sem za prvotni Izvolj-skega program konference izvedel nekoliko dni pred njegovo publikacija Sicer pa je to »Slovenec«, priob-čivši dotični program, indirektno ž<» sam priznal.
Moram korigirati še nekatere vesti »Slovenčeve«, in sicer vesti o orožju, ki ga ima srbska vojska. »Slovenec« o tem orožju govori zelo zaničljivo, a znana je stvar, da ima Srbija boljše orožje od same Avstro-Ogrske. Predvsem ima Srbija brzo-strelne topove, kateifih Avstro-Ogr-ska še nima. Ti topovi, ne samo da niso nezanesljivi in slabi, kakor to trdi »Slovenec«, čigar uredniki teh topov gotovo še niso videli, nego so naravnost izborni. »Slovenec« trdi, da se je en top pri poskušnji razietel in ubil nekoliko mož. Jaz se pa spominjam, da je o teh poskusih priobčila dolgo poročilo iLaibacher Zei-tung«, ki gotovo ninia nobenega povoda hvaliti srbske topove, pa je vendar poročilo polno hvale o teh topovih, a o kaki nesreči pri poskusih niti govora ni. Ni mi znano od kod je »Laibacher Zeitung« to poročilo dobila, ali to je gotovo, da poročila za ta list ni pisal kak srbski general-štabni častnik! To mi bo veroval gotovo tudi »Slovenec«.
Srbska brzostrelna puška je tudi novejša in boljša od avstrijske, kar se bo najbolje pokazalo v vojni, ki je, kakor vsa znamenja kažejo, ta-kointako neizogibna. Smešna je trditev, da se v vojnem arsenalu v Kra-gujevcu popravljajo puške, ki se nabijajo od spredaj! Čudno, da »Slovenec« ne trdi, da se popravljajo tudi stare puške na kremen! V Kragu-jevcu se iz pušk, v katere se odzadaj meče po ena patrona, delajo repetir-ke. Imel sem tako prenovljeno puško v rokah in moram reči, da ni nič sla-bejša od avstrijske Manlicherke,ki jo tudi poznam. Te puške bodo nosili v vojni najstarejši razredi rezerve in prostovoljci in »Slovenec« naj bo osvedotočen, da bodo tudi te puške jako dobro funkcionirale!
Vsako reč treba najprej dobro poznati in potem šele govoriti in pisati o nji. Od »Slovenca«, kakor tudi od drugih listov, se ne more zahtevati, da bi oni znali za vsako malenkost po celem svetu, ali se lahko zahteva vsaj to, da ne trdijo z vso gotovostjo reči, o katerih istinitosti sami niso popolnoma osvedočeni.
Ljubljanski dogodki v avstrijski delegaciji.
Budapešta, 20. oktobra. Pri razpravi o vojnem proračunu je b vojnim ministrom govoril del. Klo-fac, ki je dokazoval, da najnovejše zvišanje plač ne bo zadovoljilo Častnike, ker pridejo posebno častniki nižjih kategorij celo na slabše. Po-
tem se je govornik obširno bavil s dogodki O LJabtjftai. Zahteval je, naj se sužbeni predpisi o rabi orožja pri nemirih nemudoma spremene. Brezdvomno je dognano, da se j e str eljalo od sadi. Trditev, da so demonstranti metali na nekega častnika kamenje, ni resnična. Govornik je izjavil, da je prepričan, da je krvavo klanje v Ljubljani bilo dogovorjeno. Zahteval je, naj se proti poročnika Ma-yerju takoj u v ed e vo j aška kazen ska preis ka va in preventivni zapor. Nadalje je govornik zahteval primerno dislociranje vojaštva po večini narodnosti prebivalstva. Slovansko prebivalstvo Šele potem ne bo videlo v armadi več svojega sovražnika, ako se ne bo več dajala prednost nemškemu elementu v armadi. — Del. dr. Korošec se je tudi obširno bavil z ljubljanskimi dogodki. Govornik je rekel, d a j e 1 j u b -ljansko krvoprelitje pripisovati le frivolnosti enega poročnika in sovražnemu duhu, ki vlada zadnje čase pri 27. pešpolku. Postopanj e poročnika Maverja in njegovega oddelka se mora najstrožje grajati. Poročnik Maver je skušal tudi vplivati na vojake, da bi krivo pričali. Govornik mora v imenu slovenskega naroda zahtevati, da se 27. polk odpravi izLjubljane: nadalje da pri pouličnih demonstracijah ne zapovedujejo vojaštvu nezreli mladi ljudje, temuč starejši častniki.
Deželni zbori.
Grade o, 20. oktobra. Poslanec Rathauskv je utemeljeval predlog za zboljšanje plač učiteljstvu. Govornik je naglašal veliki pomen učiteljstva, ki pa se mu tudi mora dati potrebno za življenje, da bo moglo svoj poklic izvrševati z veseljem in ljubeznijo. Sicer dežela Štajerska, žrtvuje mnogo za šolstvo. Za leto 1909 izkazuje deželni Šolski fond 6,473 000 K potrebščin. Ako pa hoče dežela biti učiteljstvu pravična v duhu državnega šolskega zakonika, dobiti mora izredno pomoč. V prvi vrsti je treba revidirati krajevne plačilne razrede, zvišati začetno plačo ter dovoliti draginjske doklade. Stara in upravičena je tudi zahteva, da se dveletno službovanje pred izpitom učiteljske usposobljenosti šteje v pokojnino. To se predvsem zahteva v predlogu. Za nadaljno pomoč pa se naj pokliče drŽava. Predlog se je izročil naučnomu odseku.
Posl. baron Rokitanskv je predlagal, naj se obenem z novo volilno reformo predloži v sankcijo tudi zakonski načrt, s katerim se uvede za štajerski deželni zbor tolilna obveznost. Predlog se je izročil političnemu odseku. — Poal. Roi je poročal o predlogu poslancev dr. J an-koviča in dr. P loj a glede nabrež-nih obzidav Save pri Sevnici.
Izgredi na Češkem.
Praga, 20. oktobra. Snoči so se v Karlovih varih ponovili izgredi proti Cehom. Nemoi so pobili šipe na vseh nenemških javnih in privatnih hišah ter potrgali napise. Demonstrantje so tudi policaje in orožnike napadli s kamenjem, vendar se ni rabilo orožje proti njim, oelo aretirali so le eno osebo, doČim so si drugih razgrajačev policaji Je zapisali imena U očinski svet je izjavil, da so demonstracije zakrivili Cehi ter je le tedaj mogoče jamčiti za mir, ako se napravi v Pragi red.
Praški mestni svet je v izredni seji protestiral proti izzivanju nemških dijakov. Mestni svet je tudi obsodil poškodbo tuje lastnine ter zahteval, naj se odpokliče nepotrebno vojaštvo, ki duhove le razburja, ker zadostuje policija za vzdrževanje miru in reda. — Večina Čeških časopisov je bilo danes zaplenjenih. . Času je priporočal, naj se proti demostrantom uporabljajo le brizgalnioe mestnih hidran-tov, ne pa nastopati z vojaštvom proti razgretim duhovom.
Budimpešta, 20 oktobra. Cesar je baje napram ministrskemu predsedniku baronu Beoku ostro grajal praške izrede. Češki delegatje so orzo-j a vili narodnemu svetu v Prago, naj izda poziv na narod, da opusti nadel jne demonstracije.
Homatije na Balkanu.
Kal bo s Sandžakom?
Dunaj, 20. oktobra. Pogajanja med Avstrijo in Turčijo zaradi aneksije Bosne in novega stanja v sandžaku Novi pazar so se že pričela. Avstrija hoče dokazati Turčiji, da) potrebuje vsled opasnega gibanja v Srbiji in Črni gori za znova pridobljeni Sandžak posebnega varstva. Tako varstvo ponudi Turčiji seveda Avstro-Ogrska sama, ki se ne boji za Turčijo, temuč le zato, da bi se potom Sandžaka mogli Srbija in Črna gora združiti. Avstrijsko varstvo Sandžaka bo v tem, da Avstrija to deželo brani pred srbskimi in črnogorskimi napadi.
Bolgarsko-rurška pogajanja,
Sofija, 20. oktobra. Ministrski svet je sklenil, da se Bolgarija začne
LISTEK.
Hift v dolini.
Novela. Spisal dr. Ivo Šorli. (Dalje.)
— To so le sofizmi od'Vaše strani in vi mislite seveda, da ne bo tako, je rekla prezirljivo. Ampak tolaži me, da vam lahko dokažem, ali bo ali ne!
Moral sem se odpraviti, ker gospod pesnik bi se bil lahko vrnil vsak hip.
— Ali se boste mogli toliko premagovati, da se ne izdate, sem jo vprašal.
— O, to ne bo niti tako težko, se je nasmehnila. Najino razmerje je tak že dolgo časa le bolj prijateljsko, pravzaprav le skupno življenje obeudovalke in občudovalca. Zdaj ko vem o princih, seveda razumem . . .
Ob spominu na to je zopet zavrelo v njej in dala mi je trdno svojo besedo, da jo smem pričakovati danes teden na dunajskem južnem kolodvoru ob šestih zvečer.
— Ali me ljubite, Marija! Samo to mi še povejte! sem prosil.
Pogledala me je, da nisem vedel, kaj misli; in potem je rekla pogasi, — kakor da je zdaj izvenel, slitini njen polni, globoki glas, —:
— Ljubi vsaj ste mi vsekakor. Ali vas ljubim, vam povem, ko se poleže nekoliko sovraštvo do onega v meni. Naj vam bo dovolj, da se ne bojim iti z vami.
Poljubil sem ji roko in sem šel.«
Gospod Suša je gledal nekaj časa molče predse. Naenkrat se je glasno zasmejal in me je pogledal.
»Kaj niste imeli tudi vi že kdaj želje, da bi se srečali samega sebe prav takega kakor ste bili pred petimi, desetimi leti v kakem prav bedastem položaju ali razpoloženju, da bi naknadno obračunilaf Kako sem stopical jaz oni dan tod semle po tem kamenju! Pomislite: drugemu ženo odpeljati, krasno, duhovito ženo! In še da nihče ničesar ne ve! Dogodek prvega reda! Cele noči nisem spal potem, tudi na Dunaju ne. Kaj bo ženin pred poroko! Vse lepo: lepa, nežna, bela nevestica ..., a tu sem čakal — žene, kipeče in neužite žene! Greh je, ki je življenju, kar so dišave jedem, naj rečejo, kar hočejo!
Ampak spekel sem se, prijatelj! Se misliti ne smem!
Prišla je, seveda je prišla, ko je rekla in je bila huda na onega; in jaz sem seveda mislil, da bo zdaj kar takole po domače. Toda . . .
Veste kaj, saj je preneumno, da bi vam pravil vse to. Spočetka še misli človek,da se gospa morda le delajo; ali pa, da ne marajo, če bi Človek
mislil, da so mu samo za tako; ali pa, da pričakuje, naj bi jo šele zapeljal, dasi je vrag zapeljevati, če ti dovoli komaj roko poljubiti in te tako trdo vika, kakor da nista skupaj — ube-žala! Spočetka, pravim, si misli vse mogoče, a ko je poteklo že štirinajst dni in ste še vedno tam, kjer ste bili in smete zanjo kvečjemu službe iskati, knjige za njen denar kupovati, — neverjetno pametne knjige! — ali jo spremljati vsak dan po enkrat edino v kavarno, kjer vrhu tega že zopet večinoma le čita, — potem niti misliti ni ničesar več . . .
In glejte, — moja ljubezen se je pričela ohlajati. Menda le naravno. Se osel izprevidi, da ne bo nič, če mu obesijo krmo previsoko in se slednjič neha zaletavati kvišku; samo med ljudmi se jih najde, ki jih toko naskakovanje le še bolj podžiga.
Med te jaz nisem spadal, pravim. In dal sem ji umeti in čutiti, da nisem le njen sluga.Verjemite mi, da bi se bil zdaj, ko sem postal že tako krotak in ponižen, zadovoljil tudi že samo z gorkim pomen kom in s še tako nedolžnim znamenjem, da me ima rada; toda nič je vendarle nič in nič drugega. In vkljub vse ljubezni sem ostal vendar še vedno ponosen kavalerist.
In prišel je dan, ko sva se rezko razgovorila: To se pravi: jaz sem postal rezek, zakaj ona me je ves čas.
ko sem jaz razburjeno govoril, samo mirno gledala. In ko sem končni, se je nasmehnila in rekla:
— Zakaj mi očitate, prijatelj! Ali ste kaj na slabšem, nego ste bili lansko leto ob tem času? Razen tega namreč, da prihajate vsak dan po enkrat k meni; če vam je ljubo seveda ; ker Bog ne daj, da bi se radi mene nalagali neprijetne dolžnosti.
— Da nisem nič na slabšem nego prej! sem vzkipel. Kaj pa to, da mi vse vre v glavi in da nisem zmožen nobene druge misli več nego na vas, da so napeti vsi živci, da ne spim cele noči, da trpim kakor bi ne privoščil smrtnemu sovražniku ? Ali je bilo to tudi lani?
— Kaj sem jaz kriva f je sko-mizgnila.
— Vem, da niste vi krivi! sem jo jezno zavrnil. Katera pa je kriva, če se zaljubi kdo vanjo, in kdo je kriv, če se katera zaljubi vanj? O, tudi meni se je zgodilo, da sem jih videl mreti: A dasi nisem mogel nič za to če jih nisem ljubil, sem čutil vendar globoko usmiljenje ž njimi. Tako je na svetu, gospa, da se čuti vsak čuteč človek vendar krivega ali kakor že hočete to imenovati, ko ga ljubi brezupno nekdo, in da se čuti zato tudi dolžnega lajšati bolečine, ki jih je že tudi nehote provzročil... Ne vem, kako srce ima, kdor tega ne razume!
— In kaj zahtevate od mene • je vprašala tiho.
Pogledal sem jo in privrelo mi je res samo iz srca.
— Pokažite mi vsaj \-časih, da ste mi dobri. Nič več!
— A izpočetka ste upali vendar vtH*'! je rekla še bolj tiho in je gledala v tla.
Priznal sem ji  brez pomisleka.
— A zdaj, ko vidim, da ste res drugačni, nego sem mislil, nočem, verjemite: nočem drugega, nego da ste mi vendar nekoliko več nego le mrzla tujka, sem vzdihnil.
Vstala je in me je dolgo gledala-.
— To je zdaj prvi dokaz vaše ljubezni! je vzkliknila mehko. O, le glejte me. A še rajši poglejte vas© in priznajte, da ste mislili doslej edi-nole nase in da se je zdaj prvikrat zganilo res nekaj tudi do mene v vašem srcu. In zato zdaj zaslužite, da vas poplačam za to lepo čuvstvo.
Stopila je hitro k meni, me je dvignila, k sebi in mi je pritisnila na ustnice prisrčen, prorak poljub. In nato je pristavila:
— In to je bil tudi edini lep hip, ki sem ga imela, odkar sem odšla z doma in sem tu gori. O, to vaše življenje!
— Seveda, če vas pa nikakor ni spraviti! sem rekel. Vrzite se z mano življenju v naročje in potem šele boste imeli pravico govoriti!
a Tarči j o direktno pogajati zaradi orijentalske železnice. V ta namen je tudi sklioano sobranje. Za ugodno znamenje se tudi smatra, da sta pri Sla v Sofijo odlična zastopnika mla-doturškega odbora polkovnik Fejk-beg in major Fehti-beg Obisk ima namen zbliževanja med Bolgarijo in Turčijo, iz katerega zbliževanja naj bi se izoimila avesa med obema dr žavama. Pogajanja posebno pospešujeta francoska poslanika v Sofiji in Carigradu. Kralj Ferdinand je sporočil francoski vladi, da prizna Turčiji kompenzacije Minister Pichon je to izjavo takoj naznanil turškemu veleposlaniku Naum pasi.
Minister Paprikov je izjavil angleškemu in nemškemu zastopniku, ki sta interpelirala, zakaj se Bolgarija mobilizira: „Bolgarija mora biti za vse eventualnosti pripravljena, toda ako morejo velesile pregovoriti Turčijo, da ustavi mobiliziranje ter odpusti že sklicane rezerviste, bo tudi Bolgari:a takoj storila isto.u
Izgredi proti arstro-ogrskemu konzulatu.
Kotor. 20. oktobra. V Pristanu pri Baru so Črnogorci hrupno demonstrirali proti avstro-ogrskemu konzulatu. Demonstranti so hoteli poslopje demolirati ter konzula napasti. S pomočjo stražnikov se je konzulatskemu osobju posrečilo zadržati naskok. Konzul je v Tivod brzojavil po pomoč, nakar sta takoj pripluli oklopnioi „Nadvojvoda Ferdinand Maksu in „Sv. Juri" s šestimi torpedovkami v Bar. Ladje so izkrcale oddelek vojakov, ki so zasedli konzulatno poslopje.
Napad na avstrijsko stražo.
Dubrovnik, 20. oktobra. Pri Dugem so Črnogorci prekoračili avstrijsko mejo ter napadli avstrijsko mejno stražo. V boju so padle štiri osebe. Vest potrjujejo privatna pisma avstrijskih častnikov.
Izjava prestolonaslednika Frana Ferdinanda,
London, 20. oktobra. Dopisnik „Standarda" poroča iz Berolina, da je prestolonaslednik Fran Ferdinand izjavil v privatnem razgovoru, da bo postopanje Nemčije napram aneksiji Bosne in Hercegovine pokazalo pravo vrednost trozveze. Iz tega postopanja bo Avstro Ogrska lahko razvidela, ali zveza z Nemčijo odgovarja njenim interesom, ali pa bi bilo bolje misliti na druge kombinacije. Baje je še prestolonaslednik pripomnil, da bo za nadaljevanje trozveze, ako dobi sedaj Avstrija lojalno podporo.
Bofevitost srbskega prestolonaslednika.
Bel grad, 20. oktobra. Princ Gjorgje je rekel dopisniku pariškega „ Journala": „Morebiti bomo primorani napraviti vojno. Postavimo lahko na bojišče 200 000 mož Borili smo se proti Turkom, ki so dobri vojaki, zato lahko tudi Avstrijcem nastavimo prsi, ako nam konferenca ne da zadoščenja. Bojevali se bomo do zadnje kaplje krvi, da rešimo svojo čast. Zaupanje imam v bodočnost Anglija, Italija, Francija in Rusija ne smejo zapustiti Srbije."
Postopanje Turčije,
Carigrad, 20. oktobra. Ministrski svet je razpravljal snoči o programu med □ aro d ne konference, a ni storil dcfiaitivnega sklepa. Turška vlada je skoraj docela uverjena, da se bo mogoče izogniti vojni, ker velesile vplivajo v tem pogledu na bolgarsko vlado.
Ef rope j sita konferenca in Turčija.
Dunaj, 20. oktobra. V dipio-matičnih krogih so prepričani, da smatra Turčija mednarodno konferenco za brezpomembno ter tudi ne pošlje na njo svojega zastopnika, ker se je začela direktno pogajati z Bolgarijo. Ker pa Nemčija prizna konferenci veljavnost le za slučaj, da se je udeleži tudi Turčija, nsjbrže sploh ne bo mogoče sklicati konference.
Bojkot proti Avstro-Ogrski na Turškem.
Carigrad, 20. oktobra. Vkljub vsem protestom avstro-ogrskega poslaništva bojkot proti avstro-ogrskemu blagu celo narašča. Posebno hud bojkot izvajajo v Dedeagaču, kjer niso dovolili parnikoma avstrijskega Lioyda izkrcati blaga. Lepaki po ulicah prepovedujejo kupovanje blaga v avstrijskih trgovinah ter uporabo avstrijske poŠte. Obenem z agitacijami proti Avstro Ogrski pa se vrše demonstracije za Anglijo. Vsak dan prirejajo množice pred angleškim konzulatom ovacije sklici: „ Živela Anglija! Proč s Avstrijo!" Demonstracije trajajo vselej toliko časa, da pride na balkon angleški konzul se zahvalit.
Dopisi.
Iz Mokronoga. Vsled vsestranskega pritiska se je po dolgem času vendar začelo samoslovensko urado-vanje ter dobili smo tudi samoslo-venski občinski pečat, kar je gotovo že bilo skrajni čas.  A žal, da je ta
uradna slovenščina tako žalostna, da bi se nad njo zjokal učenec 1. razreda. Tudi novi slovenski občinski pečat je popolnoma v slovničnem ozi-ru zavožen, tako, da dela sramoto celi občini. Kdo je temu kriv! ali g. župan, ali pa njegov tajnik, ali pa oba skupaj. Poživljamo gospoda župana, da vrže novi občinski pečat v peč ter naroči na stroške krivca novega, ki ne bode delal sramote našemu narodu. Obenem pa naj naroči za občinsko pisarno »Slovensko slovnico«, ki je za naše razmere najbolj l>otrebna.
Iz Lok pri Zagorju ob Savi. Kakor je že poročal »Slovenski Narod«, je bila pretečeni teden od 11. do 18. vinotoka tu na Lokah v prostorih g. Vekoslava Ašiča sadna in kmetijska razstava. Ko j ob vstopu se je vsakemu obiskovalcu nudil diven pogled na nad 60 vrst najrazličnejšega sadja. Vsak, kdor je posetil to razstavo, se je čudil, da je mogoče z umno sadjerejo doseči tak uspeh. — Jako pregledno so bile razstavljene mnoge vrste jabolk, ki so bila razstavljena v najbolj priporočljiva, priporočljiva in manj priporočljiva. V kratkem razgovoru se je trudil g. AšiČ posestnikom razložiti razne pojme o umnem sadjarstvu. Razstavljeno sadje je pridelal večinoma sam, deloma pa nabral od posestnikov v zagorski dolini. Še nekaj je, kar je vsakogar presenetilo. Splošno pozornost in občudovanje so vzbujali uspehi umetnega gnojenja na njegovem posestvu. O tem si lahko ogledamo nekoliko natančnih podatkov glede poskuš-nje gnojenja pese in krompirja. Gnojenje za peso je bilo sledeče v mali množini računano na ha 230 kg kalijeve soli, 250 kg čilskega solitra in 400 kg superfosfata. Pridelek na ha a) gnojenje 100.000 kg; b) negnoje-no: 60.000 kg. Vrednost večjega pridelka 400 K, stroški gnojenja pa 170 K, torej dobiček umetnega gnojenja 230 K. — Faktičen uspeh je bil, da je ena pesa tehtala 5 kg. Razmerje gnojenja za krompir pa je bilo na ha: 250 kg kalijeve soli, 150 kg čilskega solitra in 350 kg su-l>erfosfata. Pridelek na ha a) gnojeno 25.000 kg in b) neguojeno 19.000 kg. Večji pridelek umetnega gnojenja 6000 kg v vrednosti 360 K. Stroški so bili 140 K, torej je dobiček vsled gnojenja 120 K. Seveda bi bil pridelek znatno večji, ako bi 10% vsled povodnji na njivi ne bilo se-gnilo. Vendar pa je bil uspeh tolik, da je en sam krompir tehtal 1.40 kg. — Ker je za posestnike večjih zemljišč tako gnojenje velikejra pomena, zato nadaljne podatke radovoljno daje prijateljem kmetijstva g. Ašič, ki je kot strokovnjak znan tudi že po obmejni Štajerski. Obiskovalci razstave pa smo g. Ašiču resnično hvaležni, ko vidimo, da je vnet za napredek in prospeh kmetijstva v naši Zagorski dolini. Upamo, da nas z enako razstavo preseneti tudi prihodnjo jesen. --ik.
Ljubljanski občinski svet.
V Ljubljani, 20. okt.
Predsedoval je župan Iv. Hribar, ki je preči tal najprej
zahvalo sofijskega župana
za čestitko k neodvisnosti Bolgarije. Brzojavka se glasi v bolgarščini: Serdečno blagodarja Vam i na ob-štinskija sovet za goreštite pozdrav-lenija ot bela Ljubljana. Vsekoga je plamtelo čuvstvo na slavanski zgo-vor, vzaimnost i bratstvo. — Kmet K i r k o v.
Nadalje je prečital župan.
pismo »Osrednje zveze slovanskih časnikarjev.
Pismo pravi med drugim: »Vr-nivši se s kongresa slovanskih časnikarjev, po prekrasnih dneh, ki smo jih preživeli v bratski družbi, spominjamo se z radostjo slovenske Ljubljane, kjer smo bili nekaj dni gostje med brati. Krasni spomini prošinjajo udeležence VIII. kongresa, spojenega s slavnostjo za slovenskega buditelja Trubarja. Blagovolite, čislani gospod župan, naznaniti in tolmačiti toplo zahvalo nas vseh slavnemu občinskemu zastopu, celemu mestu in celokupnemu slovenskemu prebivalstvu. Slovanski novinarji nikdar ne pozabijo krasnih, radostnih dni, ki smo jih preživeli med vami. Grozni dogodki, ki so sledili kratko po našem odhodu, oživeli so naše spomine vsled prelite krvi, slovenske krvi, katero smo videli žareti na licih slovenske mladine. Ta jara kri, znamenje nedolžnosti mladeniče v, živel j ljubezni narodne, bila je razškropljena po hodnikih, po katerih smo preje hodili, raduj oči se p robu j a joče se narodne zavednosti; neizbrisno ostane dušam, kako so slovensko mladež gonili in streljali kakor divjačino nemški lovci v imenu državne obrambe, reda in varnosti . . Slovanski časnikarji nikdar ne pozabijo te krvi, ki je bila prelita edino zato, ker je kipela za svojo čast, jezik in narod svoj, a nikdar za —
tujstvo. Napadena je bila slovanska* vzajemnost, ranjena z nemškim svincem, obupani žalujemo, trpimo, toda ne pozabimo.« — Podpisana sta predsednik Holeček in tajnik Vej-vera. Dopis se je z velikim oduševljenjem vzel na znanje.
Nadalje je naznanil župan, da je gospa Vera Kosova iz Carskega sela poslala za ranjence in njih rodbine 500 K, občinski svet v Novem Bidžovu pa 50 K. Se je z navdušenin odobravanjem vzelo na znanje.
Potem je župan prečital še celo vrsto brzojavnih sožalnic, ki so jih poslala razna županstva in društva, med drugimi županstva Samobor, Lož, Kranjska gora, zveza županov v Frideku v Šleziji, učiteljska skupščina v Županju itd. Brzojavke se shranijo v mestni registra-turi.
Končno je župan prečital še zahvalo upravnega odbora društva »Mladika« za podporo in zahvalo vojaškega zdravnika Trenkla za priznanje, ker se je zavzel za ranjence. Lastninske in pravne razmere novega župnišea pri Sv. Jakobu.
Poročevalec občinski svetnik P 1 a n t a n.
Kakor znano, je bilo določeno, da ima župno upraviteljstvo pri Sv. Jakobu v Ljubljani prispevati za zgradbo novega župnišea 13.000 K. Župno upraviteljstvo je sedaj naznanilo, da kot tako nima premoženja, temuč se naj prispevek vknjiži kot nadarbina. Mestni magistrat je nasvetoval, naj se lastninske in pravne razmere novega župnišča urede sledeče: 1. Cestnemu erar j u se prepusti za razširjanje državne ceste v Rožnih ulicah za razširjavo 8 metrov potrebni svet. 2. Mestna občina si pridrži za razširjenje ceste in regulacije ulic potrebni svet. 3. Ostali svet se prepusti šentjakobskemu župnišču kot nadarbin-i. 4. Nadarbina plača mestni občini takoj dogovorjeni prispevek 13.000 K in stroške prepisa. Sprejeto. V odbor za obrtno nadaljevalno šolo za prihodnjo poslovno dobo sta bila izvoljena občinska svetnika Dimnik in L i k o z a r. (Poročevalec občinski svetnik Plantan).
V stalni zdravstveni svet
so bili izvoljeni občinski svetniki dr. vitez Bleivveis, dr. O r a ž e n in pl. T r n k o c z y , izmed meščanov pa vpokojeni okrajni glavar L a -p a j n e in vodja podkovske šole S c h 1 e g e 1. Zupan je imenoval v ta odbor še magistratnega nadkomisar-ja Jak. T o m c a. Dosedanjemu zastopniku vladnemu svetniku Seneko-viču se je izrekla zahvala za neumorno delovanje. Končno so bile še sprejete nekatere spremembe statutov, kakor jih je nasvetoval župan. (Poročevalec občinski svetnik Milo-h n o j a).
Naročitev lista »Promet in gostilna«.
Konzorcij imenovanega lista je vložil prošnjo, naj mestna občina naroči nekaj izvodov tega lista. Poročevalec občinski svetnik Milohno-j a je priporočal, naj se naroči 10 izvodov, ki se razdele Simon Gregorčičevi čitalnici, vsem mestnim šolam, prezidiju in posredovalnici za delo in službe. Občinski svetnik dr. O r a -žen je naglašal, da konzorcij lista lahko smatra ta sklep za priznanje, ker je dosedaj tako vneto deloval, dasi v izgubo. Strokovni list je v naših 1 nerojenih razmerah posebno potreben in važen, ker vabi tujce v deželo ter poučuje gostilničarje. Predlog je bil soglasno sprejet. Podpora vdovskemu in sirotiškemu pokojninskemu zakladu društva zdravnikov na Kranjskem.
Društvo se je zahvalilo za dosedanji prispevek ter prosi za enako subvencijo tudi za leto 1909. Sklenilo se je, da se dovoli redna letna podpora 200 K. (Poročevalec občinski svetnik Milo h noj a). Poljski čuvaj za krakovski in trnovski log.
»Politično in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo« je prosilo, naj se nastavi za krakovski in trnovski log poseben poljski čuvaj, ker se klati po tem logu razna sumljiva drhal, ki je nevarna imetju in ljudem. Sklenilo se je, da se nastavi z novim letom 1909. tak čuvaj z letno plačo 600 K. (Poročevalec podžupan dr. vitez Blei weis).
Nakup  delnic   »Delniške  družbe za plinov o razsvetljavo.
Poročevalec občinski svetnik Plantan je na široko razlagal zgodovino te družbe in o pogajanjih med družbo in mestno občino. Pogajanja so bila brezuspešna. Mestna občina je vztrajala na svojem pravnem stališču ter ni hotela odnehati. Končno se je mestni občini ponudil nakup delnic. Župan je bil pooblaščen, da se je začel z družbo pogajati na podlagi zadnjih bilanc. Župan je nakupil delnic za 355.650 K ter je vsled tega prišlo podjetje v roke novih, slovenskih delničarjev. V rokah starih delničarjev je le 143 delnic. Iz te zgo-
dovine in pogodbe je razvidno, da je mestna občina napravila jako praktično kupčijo. Za transakcijo kupljenih delnic in za nakup še ostalih 143 delnic je treba najeti posojilo 420.000 K, ki se bode amortizovalo v 50 letih. Za amortizacijo in obresti je treba na leto 23.000 K. Pri tem bo imela mestna občina dobiček, ker ji družba mora dajati na leto najemnine 10.000 K, 17.500 K pa si prihrani vsled plinove razsvetljave. Najetje posojila se je odobrilo. Sklep se predloži deželnemu odboru, da izposluje pritrditev deželnega zbora.
Dom za dojenčke in otroško varovali-šče pri tobačni tovarni.
Ljubljanska krajna skupina delavstva c. kr. tobačne tovarne je poslala peticijo za ustanovitev jaslic za dojenčke in otroškega varovališča pri c. kr. tobačni tovarni. Poročevalec podžupan dr. vitez Blei weis je prečital obširna mnenja zdravniških strokovnjakov o koristi takih ustanov. Župan pravi v svojem dopisu, da je glede delavskih stanovanj, ki jih namerava graditi mestna občina kot jubilejno ustanovo, že stopil v dogovor z vrhovnim ravnateljstvom tobačnega monopola za prispevek. Dom za dojenčke bi moral biti zgrajen v kompleksu tobačne tovarne, da morejo matere nadzorovati otroke. Ustanovitev takih zavetišč toplo priporoča. Sklenilo se je: Prošnja se priporoči ravnateljstvu tobačnih tovaren v nujno rešitev. Oba zavoda morata biti pod strogim zdravniškim nadzorstvom in v ozki zvezi na zemljišču tobačne tovarne. Delovanje kuratorija mestne višje dekliške šole.
Dosedaj je bil ravnatelj kuratorija vladni svetnik Senekovič. Ker pa mora biti ravnatelj član občinskega sveta, je Senekovič odložil to dostojanstvo. Župan je predlagal, naj se izreče svetniku Senekoviču topla zahvala za marljivo in trudo-ljubivo delovanje. Skrbel je za zavod s pravo očetovsko vnemo ter je opravljal prve čase celo posle ravnateljstva zavoda. Istotako se izreče zahvala članoma kuratorija prof. Novaku in stavbnemu nadsvetni-ku Pavlinu. (Poročevalec občinski svetnik Dimnik).
Mestna elektrarna v letu 1907.
Poročevalec občinski svetnik Mally. Dohodkov je bilo 326.209 kron 72 vin., za 10.409 K več kakor je bilo proračunjeno. Izdatkov je bilo 326.209 K 72 vin., za 25.691 K manj kakor je bilo proračun j enih. Cisti dobiček znaša 50.129 K 58 vin. Toka se je proizvedlo 10,443.007 kilovatov. Poročilo se je vzelo odobruje na znanje.
Cestna električna železnica v letu 1907.
Poročevalec prejšnji. Dohodkov je bilo 117.150 K, stroškov pa 116.718 K, tako da je bilo prebitka 377 K 77 vin. Vozilo se je 956.259 oseb. Največ meseca septembra, namreč 89.620 oseb. Vozovi so prevozili celo leto 408.590 km. Stroški za tok so znašali 40.489 K. — Obč. svet. nik L i k o z a r je opozarjal, da je uprava sama kriva, da je uspeh tako neugoden. Vožnje od Sv. Jakoba do dolenjskega kolodvora so skrajno neugodne. Pa tudi pasa je neprimerna, ker sta na imenovani progi dve pasi, od pošte do Ambroževega trga pa tudi le dve. Govornik je predlagal, naj se razveljavi sklep občinskega sveta, s katerim se je določilo, da v zimskem času vozi od Sv. Jakoba do dolenjskega kolodvora le vsaki drugi voz; pa tudi pasa naj bo na tej progi samo ena. Sprejeta sta bila oba predloga, naj se upravo električne železnice naprosi, da napravi novo razdelitev pas in cen. Računski sklep se je vzel na znanje.
Ostale točke so se rešile v tajni
seji.
Bratje Slovenci!
Obmejni Slovenci vas prosimo pomoči! Znano vam je, s kako brutalno silo deluje ves nemški element, na čelu mu društvi »Sudmark« in »Schulverein«, da se čim preje po-nemčijo kraji ob železnici nad Mariborom. Z vso svojo močjo, z vsemi denarnimi in drugimi sredstvi, ki jih ima »Siidmarka« na razpolago, so se vrgli naši narodni nasprotniki na Št. Ilj, to je zadnja in obenem najvažnejša slovenska postojanka ob meji. že več sto tisoč kron je žrtvo-vil nemški narod v svrho velenem-Hkih načrtov društva: »Siidmarke« samo za Št. IIj. Več sto tisoč kron za potujčenje slovenske zemlje, za po-nemčenje slovenskega ljudstva v eni sami župniji. Preubogi smo, da bi zamegli z nasprotniki na enak način tekmovati. Edino le izobraževalno delo med ljudstvom nas še more rešiti in zagotoviti obstanek slovenskega življa v Št. Ilju.
Bralno društvo v Št. Ilju, ki je poklicano, da siri in pospešuje pravo izobrazbo med tukajšnjim ljudstvom, je brez strehe; ne more se vsled tega
gibati in razvijati pravega ljudskj izobraževalnega dela. Nujna potreb J je, da bi društvo imelo svoj »Druj štveni dom«, kjer bi imeli Šentilj sU in okoliški Slovenci, posebno mladi J na, svoje zavetišče, svoje zbirališče.
Obračamo se torej do vseh rodo. ljubnih Slovencev brez razlike poli. tičnega prepričanja, do vseh sloves, skih denarnih zavodov, do vsega Slovenstva, naklonite nam radodarno svojo pomoč. Pomnite, da se gre zJ rešitev obmejnih bratov! Prosimo to-rej, milo prosimo, slehernega Slo. venca in Slovenko: Darujte za »DruJ štveni dom« v Št. Ilju. Ta doni, J katerem se bomo zbirali tukajšnji Slovenci in se navduševali za naj daljno borbo, bode jasna priča slo. venske požrtvovalnosti in ljubavi do hudo stiskanih obmejnih Slovencev. Še pozni rodovi bodo, rojaki mili( se hvaležno spominjali, da ste na tak krasen način pokazali svojo pravo ljubezen do teptane domovine.
Darovi se naj pošiljajo na naslov: »Kmetijsko bralno društvo t Št. Ilju« v Slovenskih goricah ali pu njega blagajniku Franu Žebotu, istotam.
Vsak najmanjši dar se bode hvaležno sprejel in seznam darov v Štajerskih slovenskih časnikih objavil. Pripravljalni odbor za zidanje »Dru.
štvenega doma« v Št. Ilju. Franjo Thaler, predsednik. — M. Golob,   tajnik.   —   Fr. Žebot, blagajnik.
Prosimo za pomoč obmejnim bratom!
Zborovanje austrijskih prometnih mi v Praji.
Pogosto se naglasa, da nam bodo I pri narodno gospodarskem delu vzor I brati Čthi. In res si jih moramo sta-1 viti za vzor in njih žilavost v mar-1 sikaterem oziru občudovati. Tako tudi I na polju tujskega prometa
Četudi so Čehi svojo deželno I zvezo za tujski promet pozneje vsta-1 novili kakor mi, nam bodo tudi glede I tujskega prometa kmalu kažipoti in I voditelji.
Češki  deželni zvezi načeluje ce- I sarski svetnik Reinhard, odličen in vpliven mož,  tajnik je nadsvetnik I Novak,   ki   se je  s  pravo   češko I energijo in inteligenco lotil tega posla. I Njegova  zasluga je tudi,   da se je zadnje   zborovanje   avstrijskih   pro- I metnih  zvez  vršilo   v  Pragi,   do Čim I so  se ta zborovanja doslej vršila iz- I ključno na Dunaju.  S tem so Čehi I dosegli velik moraiičen uspeh, ker so I tudi vsi nemški iborovaloi priznali s I spoštovanjem in hvalo veliki napredek Prage in krasoto jubilejske razstave. I
Za zborovanje so bili določeni I 11. in 12 oktober. Na predvečer 1 10. oktobra je bil v veliki restavraciji Fran Josipovega kolodvora sprejem delegatov in je k temu sprejemu došlo izredno veliko število čeških državnih in deželnih poslancev, svetnikov trgovske zbornice in drugih odliČnjakov. S tem so čehi pokazali, da se izredno zanimajo za tujski promet. Na sestanek so prišli kot prvi gostje Slovenci in sicer zastopnika kranjske zveze gg. Krisper in Mencinger ter zastopnik goriške zveze dr. Tre o. Ob 10. uri so prišli z vlakom delegati drugih krono vin in zastopniki raznih ministrstev. Sprejem je bil presrčen, pričelo se je kmalu prijateljsko in prijetno občevanje.
Drugo jutro so si ogledali odposlanci veliki potovalni biro Češke zveze, kjer so dobili kuvert z ilustro-vanim, lično vezanim vodnikom po Pragi, vabilom na razstavo in na častni zajtrk v mestni dvorani ter z zvezkom prostih vstopnic do praških znamenitosti.
Zborovanje se je vršilo v posvetovalnici praške trgovske zbornice. Kot važne navajam sledeče točke zborovanja. Statut centralne koufe-renoe naj se spremeni in naj se izvrši sprememba tudi gledo vodstva. Državne podpore deželnim zvezam naj I se zvišajo Zboljšajo naj se železniške zveze med Avstrijo in Rusijo ter odpravi na avstro-ruski meji takoime-novano vidiranje potnih listov. K tej točki je poudarjal zlasti zastopnik Galicije, da Poljaki ne marajo več hoditi v letovišča v Nemčijo in da zato z veseljem pozdravljajo v Avstriji vsako olajšavo v prid poljske turistike. Zastopniki vseh zvez so se gorko zavzemali za te spopoln tve in zastopniki kompetentnih ministrstev so obljubili zboljšanja.
Pozornost je vzbudil stvarni referat tajnika češke zveze o statistiki tujskega promet in o sedanjih tozadevnih pomanjkljivostih vladain na-redb. M ini st eri jalni referent za statistiko je tudi k tej točki zagotovil spopolnitev.
Končno je predlagal zastopnik kranjske zveze dr. Krisper, naj delavsko ministrstvo nakazuje posameznim zvezam posebne podpore v ta namen, da morejo prirediti primerne
(Dalje v prilogi).
Prtlooa ..SlovBĐHitBnin Narode" M. 246, dne 21 oktobra 1908
.prostore za izložbe. Tudi ta piedlog je bil soglasno sprejet Po končanem zborovanju so se odpel ali delegati s poseboimi salonskimi vozovi mestne električne železnice na razstavo, kjer je bi v paviljonu trgovske zbornioe cficijalni sprejem. Nato so se udeležili delegati sijtgn^ga banketa, ki ga je njim na Čast priredi izvrŠevalni razstavni odbor. Po banketu so si delegati do poznega večera ogle ali razstavo, ki je pravi izraz Češkega naroda, in ki kaže solidnost, temelji tost in vel kauski napredek češkega naroda. Ker se je o velikem pomenu te razstave že veliko pisalo, si lahko prihranim vsak podroben opis.
12. oktobra je bil sijajen sprejem delegatov v starome srni hiši. V zgodovinski zboro^nin oi ie pozdravil došle dr. Groš Vimenu vseh se mu je zahvalil dr. Selliger iz G adoa Na povabilo vseh so se podali na to de legati v malo dvorano, kjer je bil pripravljen izboren in eleganten bufet. Točilo se je belo in rdeče melniško vino iz kleti kneza Lobkovioa. Tu *e je spregovorilo več napitnio in sioer je go orii kot prvi gališki delegat, ki je napil županu in češki zve/j, pri tem se je spominjal vezi, ki vežejo od nekdaj Poljake in Čehe. Odposlanec iz Bregenoa Ettinger se je zahvalil za krasni sprejem in vabil čehe, naj obišejo alpsko kronovino. V imenu kranjske in goriške zveze je napil županu iu mestu Pragi dr. Krisper, ki se je zahvalil za veliko presrčnost in končno vabil, naj Čehi zahajajo mnogoštevilno v kraljestvo Triglava in na solnčno Adrijo Ž -vahno odobravanje napituioe med številnimi navzočimi Čehi je sledilo govoru. Kot zadnji je napil delegat iz Galicije zlati Pragi in poudar.al, da je sicer razdalja med Bukovino in Prago velika, vendar pa srčna vez najbližja. Župan je obdaril nato de legate še s krasno ilustro7ano knjigo mesta Piage, ki jo je vsak kot drag spe min na prijetno bivanje v Pragi z veseljem vzel s sebe j. Nato so si ogledali odposlanci ped vodstvom magistratoega ravnatelja drja. M*lja še zgodovinsko znamenitost st*ro-mestne hiše, ter se na to razšli na vse kraje.
Zastopnika kranjske zveze sta se opoldne vrnila v staromestno hišo, da bi se osebno poklonila županu. Ker ga ni bilo doma, pustila sta mu svoje posetnioe ter obenem izročila za njega krasni album „Slike iz Kranjska* s primerno spomenico.
Te dni je došlo od praškega župana jako laskavo zahvalno pismo dr. Krisperju.
Gostoljubni sprejem Cehov v Pragi, ki so posebno odlikovali Slovence, in laskavo županovo pism) so nam dokaz, da bomo v prometnih zadevah delovali s Čehi skupno, kar bo gotovo obema narcd.ma v veliko korist.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 21. oktobra.
— Dogodki dao 18 septembra v Auerje vi gostilni- Sprejeli smo in priobčujemo to-le pi.-mo:
Cenj. uredništvu „Slov. Naroda"
V Ljubljani.
Sklicevaje se na § 19 tisk. zakona, prosim, da v prihodnji Številki Vašega cenj lista sprejmete glede na Vaše poročilo o kazenski razpravi proti g inž. Prelovšku v št. 245, naslednji popravek:
Če se trdi, da sem jaz kot priča izpovedal, da povodom mojega uradnega poslovanja v Aurovi gostilni ni z menoj nihče govoril, je to neresnica. Jaz sploh o tem nisem bil kot priča vprašan in tudi drugače nisem imel povoda izjaviti se, ali sem govoril z g. dr. Oražnom. Sicer pa bi bil gotovo izpovedal, da sem govoril nekaj stavkov z g. dr. Oražnom kot hišnim gospodarjem v namenu, da se c hrani mir v gostilni. Med mojim in dr. Oražnovim pričevanjem ni torej nobenega protislovja.
Ako se nadalje trdi, da ravno zato, ker sem govoril z g. dr. Oražnom, ni mogoče, da bi bil jaz ves kritičen Čas natančno opazoval obtoženca g. Prelovška, moram temu nasproti poudariti, da je bilo to popolnoma mogoče. Kajti, tudi tistih par trenotkov, ko sem govoril z gospodom dr. Oražncm, stal sem tako, da nisem blizu stoječega gosp. Prelo vška niti za trenutek iz vidu pustil, in zlasti takrat ne, ko je žendarm med mano in dr. Oražnom skočil proti g Prelovšku in ga zagrabil.
Tudi je neresnična trditev, d i bi bil jaz vsled vseh dogodkov »Strašansko razburjen, popolnoma zmešan". Tekom svojega 251etnega službovanja v Trsta, Zadra in Ljubljani sem interveniral pri mnogih veliko bolj rasnih prilikah (demostraoijah, izgredih), a nikdar se mi ni moglo očitati, da bi bil radi tega postal .Strašansko razburjen" ali celo „popolnoma zmešan6. Takšno, mene kompromitujočo trditev, moram tembolj v današnjem slučaju zavračati, ko me zares ni niti
za trenotek zapustil treznost in jasnost, ki je ob t*ki uradni odgo vornosti p< trebna Z asti pa dotični dog.-drk ni mogel vpijati na moje opazovanje, kamero je bilo tako nemoteno, da sem je lahko potrdil s svojo prisego pred sod.sčem.
V Ljubljani, 21 okt 1908.
Oskar Wr a t s o h k o, o. kr. polio, svetnik.
— Kranjska   hranilnica. Iz
uradnega lista „Laibaoher Zeitungu posnemamo, da je imela „Kranjska hrannnioau včeraj svoj izredni občni zbor. Držeč se poročila, priob-čenega v uradnem listu „Laibaoher Zeitung* o tem občnem zbo ru beležimo to le: Predsednik Otmar Bamberg se je v svojem nagovoru spominjal nobžalovaoja vrednih dogodkov zadnjih tednov" ter naglasal, da so nv prvi vrsti oškodovani nem ki someščani in nemški zavodi vsled razbitih Šip, nakar se je gibanje obrnilo tudi proti zavodu „Kranjske hranilnici, da bi se primoralo vložnike dv g liti v njej naložene denarje. K temu se je sioer primoralo le neznaten del vlagateljev " nV bistvu se je pričelo g Danje proti „Kranjski hranilnici" ne radi izginjajočega zaupanja do tega zavoda, marveč radi gonje, ki jo je uprizoril in vzdrževal neki konkurenčni zavod (?). da bi napeljal vodo na svoj min.- Š stiesetletnieo vladanja cesarja F.ana Josipa je ho tela „Kranjska hranilnica41 slaviti z akti dobrodelnosti. „Toda nemir, vladajoč v krogih naših vlagateljev, nas Žal sili, da za sedaj Še pr idr žimo velike vsote, ki so bile določene za ta namen, dokler ne nastopi popolno pomirjenje pri nadih vložnikih" Nato je poročal o poslovanju ravnatelj dr. Sohoeppl. Iz njegovega poročila posnemamo zopet po uradnem listu „Laibaoher Zeitung": „Rezu tat proti „Kranj ski hranilnici" naperjenega g banja je bil rapidno padanje vlog, vsled česar smo morali imeti pripravljene znatne vsote v gotovini, da smo mog i ugoditi vsem zahtevam. V času od 19. septembra do 19. -ktobra t 1. je bilo vi- ženih okroglo 1 milijon kroo, dvignilo pa se ie okroglo 6 milijonov 400 000 kroo, da so se torej vloge 2man)fiale za 5 milijonov 400.0 0 kron I V pokritje odpadka so se porabili bančni depoti in blaga niska imovina, takisto se je prodal primerni del efektov. Dasi že redkeje dvigajo vloge, vendar je treba s tem računati, da bodo vloge še nadalje padale. Daje ta položaj neprijeten in da zahteva mnogo dela, ni moči tajiti; jasno je tudi, da provzroča znatne stroške, ako je treba imeti pripravljene znatne zneske v gotovini; da bo to vplivalo tudi na Čisti dobiček letošnjega leta, je umijivo ... Z dejstvom, da se večji del vsled brezobzirne konkurence dvignenih vlog ne bo vrnil, s tem je treba za voda resno računati. Ako se bo našlo za to v doglednom času zadostno nadomestilo, je dvomljivo ... G.banje, vpri-zorjeno proti „Kranjski hranilnici" bo povzročilo, da bo Še en fer b tako previdna pri vporabi Čistega dobička . . . Njeni člani niso v nobenem oziru materialno interesirani na njenem pro ovi tu ..." V tej seji seje sklenilo opustiti zastavljalnico.
— Iz deželnega odbora. Gospoda Mencinger in ŽnideršiČ sta imenovana stavbnim adjunktom. Bolnici v Rndolfovem se že sedaj izp'ača podpore 66 000 K. Pogorel oem v črnem vrhu se d »voli podpore 2000 K ; in onim v Božakoveoa istotako 20C0 K. Sprejel seje predlog grofa Barbo, da se naj zakon o pogozdovanju Krasa raztegne na okrajna glavarstva Kočevje, Črnomelj in Novo mesto, ter v tem smislu predloži primerni zakonski načrt de ž lnemu zboru. Mlekarski knrz bode tudi leta 1909 na Vrhniki s pristavkom, da se sprejme brezplačno dvanajst učencev. Ivan Kregar se imenuje zastopnikom v odbora obrtno-nadaljevalne Šole v Ljubljani Profesorjem Svetini, Stroju in dr. To-minšku se prisodi primerna podpora iz zaklada za pisatelje Šolskih knjig. Istotako dobi društvo slovenskih profesorjev podporo za Livijev komentar.
— General Potiorek, ki je, kakor znano, eden najošabnejših avstrijskih generalov, je kot najvišji sod-nijski gospod svojega kora zaukazal, da se niti proti Maverju niti proti drugemu vojaštvu ne sme kazensko postopati radi dogodkov z dne 20. septembra t. 1. Sprejmemo v vednost. Tem večja pa je sedaj dolžnost naših poslancev, da lzvlecejo vse detajle na dan, da bo javnost v stanu soditi, je li Potiorek .prav imel, aH ne, ko je izrekel abolicijo!
— Na naslov ces. kr. državnega Pr*V\rn4&Va fh 'e. kr. otteftfe vTatfe.
Za slovensko časopisje v Ljubljani je nastopila prava strahovlada. Ces. kr. državno pravdništvo v sporazumu c kr. deželne vlade pleni slovenske liste radi naj nedolžne j ših stvari in če se bo postopalo v tej smeri naprej, bomo kmalu prišli do tega, da bodo slovenski listi že zaplenjeni, ako bodo rabili v svojih predalih besede »Nemec, nemški« ali »Kranjska hranilnica«. Tako se postopa pri nas, tako se pri nas deli pravica. Slovenci ne smemo črhniti niti besedice proti našim ljubim Nemcem, nemški listi pa nas lahko svobodno blatijo, svobodno lahko ščujejo proti nam, državna oblast to mirno trpi in ne pride ji na misel, da bi merila tudi Nemcem z istim merilom, kakor nam Slovencem. Kakšne nedolžne notice konfiskuje državna oblast slovenskim listom, je znano vsi javnosti. Da slovensko občinstvo spozna, da so slovenski in nemški listi tudi pred zakonom enaki, priobčujemo iz lista »Der deutsche Arbeitnehmer« z dne 17. t. m., ki izhaja v Gradcu, nekaj cvetk nemške kulture, ki jih pa c. kr. državno pravdništvo ni zaplenilo niti v Gradcu, niti tu v Ljubljani. »Der deutsche Arbeitnehmer« piše pod naslovom »Slavische Schandtaten« med drugim:
»Eine Stimme  der Entriistung, ein Schrei des Abscheues, ein Pfui grenzenlosester Verachtung hallte in diesen     unheischwangeren Zeiten durch die  ganze  gebildete Welt ob der in slaviseh-tieriseher Wut gegen alles, was deutseh, in Laibach ver-iibten,    unsagbar niedertrachtigen Sehurkentaten.  Wie konnte es kom-men, dass tagelang in einer grossen Provinzstadt Oesterreichs briillende Horden vertierter Menschen  in den Strassen    herumzogen    und unge-scheut,   ungehindert und ungestraft und am hellichten Tage Erpressung, Einbruch, Strassenraub und geiahr-liche Drohung begehen durften?Des-sen werden wir   belehrt   durch die jiingsten    Vorkomnisse   in Bergrei-chenstein,   Schiittenhofen   und Laibach, durch  die  frechen Ueberfalle deutscher Siedelungen   in unterstei-risehen Landen.   Hohe tschechische Beamte sollen es gewesen sein, die in Bohmen mit  den niedertrachtigsten Pobelrotten   an    wildem Deutschen-hass gevvetteifert haben, Biirgermei-ster und  Gemeinderat   von Laibach waren es, die ihre vvutschaumenden Slavenhorden durch die Strassen ge-lassen und erst dann das M i lita r zur Ordnnng gerufen haben,  als schon alles, was deutseh, krumm und klein gesehlagen worden var. Lange zuvor schon hatte die vvindisehe Presse eine Sprache gefiihrt, die die »Massge-benden«   hatten  verstehen miissen wenn sie eben  gewollt  hatten. Da kam der Fall in Pettau. Die Pettauer hatten an dem denkwiirdigen 13.September von ihrem Hansrechte Ge-brauch   gemacht  und  freehe Frie-densstbrer kurzweg an die Luft jre-setzt. Ein gefundenes Fressen tur die Gewalthaber in Laibach! Nun ging es los! Aufrufe mit Ausdriicken un-gebandigten, ja wahnwitzigen Deu-tschenhasses  und blutiger Raehgier wurden zu Tausenden und Abertau-senden unter den ohnedies vor keiner Sehangtat  zuriickscheuenden windi-schen Plebs geworfen,  liberale und klerikale windische Zeitungen spien Gift und Galle, Feuer und Schwefel in riihrender Eintrachtigkeit. Nicht ziel- und planlos durchzog unmittel-bar darauf der nach Prag wohl am ubelsten beruchtigte M o b von Laibach die Strassen der  Stadt, nein: die  einzelnen,   fast wohlgeordneten Rotten waren angefuhrt von gut ge-kleideten Mitgliedern der sogenann-ten »slovenischen  Intelligenz«. Das Programm, das sich  die Leiter des Putsches gesetzt hatten, vvurde haar-genau abgewickelt, nicht eine Schei-be an einem deutscen Hause entging dem ihr zugedachten Schicksale. Der Herr   Biirgermeister    von Laibach, der sich heute noch seiner Freiheit und der  ungeminderten Gnade und Gunst   der   Regierungsmanner er-freuen darf, sass dervveilen ruhig im Kaffeehanse, seine Zeitungen lesend, anseheinend, als ob ihn die ganze Ge-schichte gar  niehts  anginge. Erst nach   Stunden,   nach sehreeklichen Stunden fiir unsere  armen, schwer bed rang t en Volksgenossen, erst nach dem er fonnlich die Meldung von der ganzlichen  Abvvicklung des mit so grosser Sorgfalt zusammengestellten Program mes   entgegennonimen, erst dann kam Militar, wenigstens so pro forma, wie er damals wohl denken moehte. Nun aber gleich herein mit dem Militar, es konnte ihm noch an-dere   solch,   teurer, hofnnngsvoller Mensehenleben zusammenpfeffern. Wache   und   Gendarmerie geniigen vollkommen,   niehts   von   ali den, Schandtaten zu sehen, die nun wohl-gezahlte vier  Tage hintereinander sich hauften. Deutsche Aufschriften vverden   aus   den Auslagen geholt, deutsche Namen. werden  im Hand-umdrehen zu windischen gemacht, j a man sebont $Le Roke der Toten nicht und nimmt die deutschen Tafeln von
den GrabernI Und vier ganze lange Tage dauerte dieser Hoilenbreughel, und heute noch brodelt und koeht es in" diesem Hexenkebsel, in den — Gott seis geklagt — so viel Tausend unsere r Volksgenossen geraten muss-tenl Das Mass ist voli! Wir aber, vvir verlangen Siihne, gereehte Siihne fiir ali die Verbreehen, die dieses Er-presservolk an unseren Briider ver-iibt! Wir rufen den sehwaehlichen, vor der Bestie im Slaven erzittern-den Machthabern im Staate unsere gereehte Forderung entgegen: Weg mit dem Pobelmeister von Laibach! Den blauen Bogen fiir den allzu schvvacben Krainer Landesprasiden-ten! Hinauf, aber sofort hinauf wie-der mit allen dentsehen Firmenschil-dern, von Amts wegen hinauf mit ihnen! Oder! Herunter mit allen vvindisehen Aufschriften in Stadten und Orten mit deutschen Mehrhei-ten! Herunter!
Tako pišejo nemški listi, ne da bi jim državna oblast skrivila lasu! In pri nas v Ljubljani? 11 — Živela pravica, živela enakopravnost!
— Nezaupnica politiki »Sud-marke«. »Domovina« piše: Kakor znano, so sklenili nemški nacionalci na zborovanju »Sudmarke« v Beljaku, reševati trhlo nemštvo med za-vedajočimi se Slovenci s tem, da bodo Šli »zopet na ulico«. To so storili s tolovajskimi napadi v Ptuju, v Celju, Mariboru itd., kjer so kazali svojo nemško kulturo in — državo vzdržujoči nemški značaj s pobijanjem sip, insul tiran jem in pretepanjem Slovencev in celo mirnih Nemcev . .. Akoravno so se trudili državni pravniki zamašiti usta Slovencem ter so mirno trpeli hujskanja nemških listov, so vendar izvedeli Nemci v inozemstvu resnico o dogodkih na Slovenskem. — Vodstvo »Sudmarke« v Gradcu je dobilo odprto dopisnico iz Monakovega, s katero javlja odličen elan tega društva, tla izstopa, ker se mn zdi ta ponemeujoča politika z ozirom na minole krvave dogodke nemstva nevredna. Smešno je, ako si skušajo pridobiti z gledališkimi kra-vali (kakršen je bil v Gradcu) novega materiala za prodirajoče nemštvo, mesto da bi poskušali ojačiti narod s takim moralnim zakonskim življenjem, kakor ga opazuje pri Slovencih, ki vzgaja največ zakonskih otroktako govori Nemec, ki še zna človeško misliti ter si tudi upa povedati svoje mnenje.
— Postopanje orožnikov ob zadnjih dogodkih v Ljubljani se je v slovenskih listih vobče grajalo in obsojalo. Konstatirati moramo, da kar so orožniki delali, so delali vse le na povelje višje oblasti, ki je zakrivila, kar se je zgodilo. Da so bili orožniki vsled skrajno naporne in dolgotrajne službe vsi izmučeni in nervozni, je treba priznati. Orožniki po Kranjskem so večinoma kulantni ljudje, ki se pa seveda morajo pokoriti ukazom, ki jih dobivajo od svojih predstojnikov.
— Občinski odbor na Rikekn
je v občinski seji dne 19 t m pooblastil župana, da stavi na drugem mestu proti odloku o kr. okrajnega glavarstva v Logatcu, s katerim je to razveljavilo sklep občinskega odbora z dne 26 septembra t 1. sledečo pritožbo: Po § 28 (1) občinskega reda so krajevne deske občinska last in smatra obČin-ki odbor za svojo neomejeno pravico, razpolagati z njimi, kakor hoče. Na podlagi te pravice ostane tudi občinski odbor pri svojem sklepu glede naprave samosloveosk h napisov, posebno, ker nemščina tukaj sploh ni deželno navadni jezik. Ker v prej omenjenem odloku o. kr. okrajnega glavarstva ni povedano, da se je poslalo popravke v nemške Časopise, ki so po zadnjih dogodkih v Ljubljani razkriČali naš narod za roparje, se ponovno poživlja o kr. deželno vlado, da to nemudoma stori in preskrbi tako zadoščenje slovenskemu narodu. Nadalie se proglasi za izključno uradni* jezik slovenščina, ter se dopisi in naslovi v nemškem jeziku v bodoče zavračajo. Župan ima v tem oziru proste roke in za posledice ni odgovoren. Končno se tudi poziv zaradi Kranjske hranilnice ne-vpoštevan vrne, ker je to privatna stvar, ki ne spada niti v lastni delokrog, niti v izročeno področje občine.
--1— (Fttr Weinkaufer) V
„Grazer Tagblattu" Čitamo: „Pod naslovom „Vinski kupci! Svoji k svojim!" opozarja „Slov. Narod" vse vioske kupce, ki kupujejo vino v brežiškem okraju, da so vinski trgov oi Fr. Matheis, del Cott, Schni-dersehitseh in brežiška graščina „zagrizeni" sovražniki Slovencev, ter jim priporoča slovensko vinogradniško ladrugo. Slovenoi bojkotirajo nemške vinske trgov ce m nemški gostilničarji ter drugi nemški kupci kupujejo vkljub temu v velikih množinah pri Slovenoih. Vsled „Narodovo" notice bodo nemški kupei sedaj tem bolje vedeli, kje imajo kupovati vino11.
— eormanlstranf* „javatril-akag* Uojd*". Ta družba je jela sadnji Čas kratiti svoje parobrode s
imeni mest monarhije. Seveda so prišli na vrsto predvsem nemška mesta, ko so pa prišla slovanska, jih pa dosledno — razen imena mesta Prage — germanizirajo. E ien izmed novih pa-robrodov se bo baje imenoval „Adals-berg" in ne „Poatojna". Pozivamo narodni občinski odbor postojnski, da stori svojo dolžnost in odločno protestira pri „Lloydovi" upravi zaradi pačenja lepega imena „Postojna" in da se eventualno raje odreče Ča ti, da bi „Lloydov" parnik po vsem svetu nosil nemško nazivanje „Adelsberg".
— PlU) S t. 2 so menda h' teli naplaviti Nemci v nedeljo v Pod ljube ju, kjer so S'ovenoi mmertvali slovesno otvoriti svoj „Delav*k d >m". Oblastva so prepovedala od Nemcev napovedanih pet protestnih shodov n v Podljubelj poslala veliko število orožnikov. Kljub tej prepovedi je šlo tja okoli 600 Nemcev iz Celovca, Beljaka in Borovelj, oboroženih z gorjačami, vdovskimi žilami, ubijaČi itd. Ali so hoteli napraviti drugi Ptuj?
— Gostilničar z dežele vpra šuje: Zakaj niso razpisani letos vsi tisti okraji zakupa užitninskega davka, katerim je potekla triletna pogodba ? Kje je postava in pravica gostilničarjev in mesarjev, kdaj se je ta postava prenaredila? Kako more d žela raznati z nt mi protipostavno ? Prosimo pojasnila.
Obravnava pred okrožnim sodiščem v Mariboru proti visoko-solcu Laknerju iz Ptuj*, ki je bil obdolžen, da je due 13 septembra udeležnike Ciril-Metodove skupščine v Ptniu, namreč slikarskega vajenca F. Klepa, P. Mravljaka, nosestuika is Vuhreda, in visokošoloa Dobravoa ter Volčiča iz Maribora polil s črnilom ter pri tem poškodoval njih obleko, se je končala za obdolženca neverjetno ugodao. Kazan se je odmerila po § 468 k. z. na 3 dni zapora ter je bil obsojen plačati navedenim poškodovancem K 10 80 odškodnine. Interesantno je, da so cenili sodni zvedeLci škodo na K 45. Ker pa se je zdelo to nekaterim Laknerjevim protektorjem previsoko, so poklicali ravnatelja kemičnega preizkuse vali 46a Smida, ki je ovrgel prvotni census in fiksiral K 1080 Ne vemo, je li imel g. Šmid v mi si. h visokost stroškov za povišno snaženje obleke ali pa vrednost tiste barve, s katero se je iz vršilo kažnjivo dejanje, to pa vemo, da je on sam prepričan, kako pošteno je takrat zlorabil svojo uradniško dolžnost! Imel je pri tem zgolj namen potisniti znesek kolikor mogoče nizko pod 50 K, ker sa tudi s tem kazen nekoliao zmanjša in oškoduje tiste poškodovance, ki za eventualne večje zahtevke ne bodo hoteli se poslužiti civilnopravnega pota!
— Tovarna stroje v K. & R Ježek ▼ Blanskem je nam poslala to-le pismo: „NezDanemu pošiljatelju obvestila glede g I. Š smo prav hvaležni, ker je nas opozoril na dejstvo, da pošilja naš zastopnik za Kranjsko svojega sina v šulferajnsko šolo Is« javiti si Vam dovolimo vsled tega, da nam je postopanje g Š tem manj umevno, ker se nas je svojčas zagotovilo, da je Sioveneo narodnjak Pozvali sm> danes g. Š, da nam svoje postopanje takoj pojasni in da ukrene vse potrebne korake, da v bodoče ne bo dal povoda sličnim pritožbam "
— Enake dolžnosti za vael Ko se je včeraj odpejal novi topniški oddelek v Gradec priš o se je na kolodvor poslavljat kakih 40 častnikov z damami. Vsi so šli na peron, a nihče ni kupil peronske vstopnice. Revnemu delavcu pa ni dovoljen vstop na peron brez predpisanega davka.
— Is srednješolske službe
Deželni Šolski svet je dovolil, da sme profVsor na tukajšnji realki g. Alojzij Tavčar poučevati v šolskem letu 1908.9 na mestni višji dekliški šoli.
— Iz šolsko slntbe. Absol-virani učit. kandidat g Cvetko Gost i č je imenovan za proviz uč telja v Poljanah. Bivša provisorična učiteljica v Starem trgu gdč R >za Jovan je nameščena kot suplentinja v črnem vrhu nad Idrijo.
Iz gledališko pisarne Jutri, v Četrtek se ponavlja velezabavna burka „Vražja misel", ki je včeraj občinstvu — sodeči po viharnem smehu in burnem ploskanju — praV posebno ugajala. Tudi jutri poje gdč. Haderboloova v II. dejanju. Zaradi bolehnosti gospe Norgartove se ponavlja opereta „Valčkov Čar" šele v soboto. — Dramsko osobje pripravlja G Hanptmanovo duhovito komedijo „Bobrov kožuh", L. Fulde igrokaz „Maškarada" in Fr Ks Meška dramo „Mati". Na praznik Vseh svetnikov se igra Raupaohova žaloigra „Mlinar in njegova hči".
Slovensko ftetaUMo. Snoči smo videli na našem odru L auf s o v o štaridejanako burko „Vražja miiel". Burka je res polne komičnih prizorov, šaljivih zapletljajev in smešnih presenečenj. Ravno globokoummh dovtipov ne bo v burki nihče iskal, toda kar
se od barke sme in mora pričakovati, to se je v obilni meri zgodilo: občinstvo je bilo zadovoljno in smeha je bilo obilo ves večer. Igralo se je skladno in živahno, temperamentno, kakor je pri burkah treba. Najobsež nejšo vlogo je imel g Nudič, zasnoval pa jo je prav dobro, kakor smo od njega že vhjeni. G. Danilo je predstav j al rentirja Ljubi na. V takih vlogah je g. Danilo vedno na mefrta, tako tudi sncČi. Posebno nam je ogijala sn< či ga. Dragutin o viceva Gdč. Haderboloevo, ki je predstavljala operetno subreto in za pela v II. dejanju pevski vkžek, ugodno poznamo iz drugih iger. Ga. Borštnikova je imela snoči bolj majhno vlogo, takisto režiser gosp Dragotinovič; rešila sta jih oba prav vrlo. Gcsp. Mole k je pokazal snoči, da je priden igra eo in talentiran komik ; ugajal nam je posebno tudi g. Toplak. Gg. Povhe, Ili-6ic in ge. Thalerjeva in Ronov ska ter gdč. Kav oka so bili vsi dobri. Gledališče je bilo seveda docela polno.
Naklonjeno t Cehov Slovencem. Delegata kranjske deželne zveze za III. shod za tujski promet sta i b priliki zborovanja v Pregi poklonila v imenu zveze praškemu županu dr. Gro-su album „Sli koiz Kranjske". Zahvalno pismo, ki ga je pisal nato dr Greš dr. Krisperju, kaže najbolje, kako selo so nam Slovencem čahi nakio njeni in zato ga objavimo dobesedno. Gasi se: nZa laskavi vaš dar, ki ste mi ga naklonili in ki vsebuje pre krasne slike bele Ljubljane in nam vsem čehom tako dr&ge Kranjske, dovoljujem si vam, vele cenjeni go spod, gospodu tajniku zveze in celi slavni zvezi za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem izreči najpre-srčnejšo zahvalo in vas ob enem zagotoviti, da mi bedo prelepe „S.ike iz Kranjske" veHno mil spomin na vaše bivanje v P agi, kakor tudi na trenotke, ki sem jih sam preživel sredi milega mi slovenskega raroda".
Na grobu narodnih močeni* kov z dne 20. septembra zapojejo na Vseh svetnikov dan v „Z?ezi slov. pevskih društev" združena ljubljanska pevska društva ob pol 4 popoldne tri žalostinke.
„Prosveti" je daroval „ Trgovski grem j" v KarliDU pri Pregi namesto venca na grob 20 sepUmora padlih žrtev 12 K. Iskrena zahvala!
Občni zbor Društvene godbe". Odbor ljubljanske „Društvene gudbe" vljudno vabi in prosi redne in podporne člane „Društvene g dbeu «>zir. koncertnega orkestra k polnoštevilni udeležbi drugega občnega zbera na dan 23. t. m. (Letek) zvečer ob 8. v prostorih restavracije „Ilirije**. Spored zelo važen!
Kapitalnega zajca nam je poslal g Bojan Dreoik, vri so^en-ki zavedni lovec. Iskrena zahvala ! Lo7ski blagor!
Jabolčno cvetje nam ie poslal gosti 1 ni čr g. Anton Poje iz Starega krta. Ras izredna jesen!
Razpisana  učiteljska mesta.
Na novoustanovljeni d v o r a z rednici v Zg >rnji Šiški je razpisano nadučiteljsko in učite' sko mesto do 25 oktobra t 1. Nad-učitelj ima naturalno stanovanje. Izmed prosilcev oz. prosilk z«t II uči teljsko mesto pa imajo oni prednost, ki se za vež-jo, da bodo stanovali v Šiški. — Na šestrazrednici v Spodnji Šiški so razpisana dol. novembra t. 1. tri uČite'jska mera v stalno nameŠčenje. Izmed prosilcev oz. prosilk imajo oni prednost, ki s-» zavežejo, da bodo stanovali v Spodnji Šišaj.
Iz Brdskoga ograja nam p i
Sejo: Z vesej»-m odobravamo sklep občinskega odbora z dne 13. t. m, posebno pa se zahvaljujemo za ne precenljivi trud g g. županu Janko Rahnetu in nadučiteljn Jakobu Slaparju, ki se z največjo vnemo zavzemata za otvoritev prepotrebne trirazrednioe na Brdu. Kličemo jima: .Naprej za omiko in naj bode geslo vse za narod!* Občani.
Rop fn tatvina. 201etni delavec Jožef Šinkovec iz Krašnje je v soboto oropal Franca Ml a k ar j a za 10 K, delavcema P e-trovčiču in Kukou pa ukra del 7 K Oddali so ga deželnemu sodišča.
D ruš t m tn otroško varstvo In mladinsko skrb v sodnem okralu kamniškem sta pristopila še sledeča ustanovnika vsak z zneskom 100 K: Gospod dr. Josip vitez Sohneid-Treuenfeld, o kr. dvorni tajnik pri upravnem sodišču na Da-naju in grajščak v Kamniku; g spioa Balbina Smole, grafičakinja v Kamniku (Ljubljana) Dalje je društvu podaril gosp. Jože KanduŠar, posestnik v Mengšu (po zastopniku dr AL Krantu) od nasprotne stranke prejeti poravnalni znesek 50 K. Društveno vodstvo izreka vsem imenovanim dobrotnike m srčno zahvalo.
Telovadno društvo „Sokol1 w Rado«Ilici ustanovi v nedeljo, dne 15. t m. odsek „Sokola" na Bledu in v Kamni gori oi. Na Bledu je že pri-
glašenih čez 60 Članov in v Kamni gorici ckoli 40.   Obema odsekom-« je zagotovljen « bstoj. Pripravlja se tu li j od ek v Ljubnem pri Brezjah. bN.a zdar!"
Ogenj je v soboto zvečer okreg
osmih   vpepelil  pristavo   „Prel mostom"  hotelirja Jakob*  P ternela a Bleda, ki je s*daj že v drugič v euem letu oogorel Na pristavi je imel me sar Znm>o, ki je letos tudi že v d« u gič pogoreleo, 14 krav, katerih ni bi'O mogoče reš ti iz ognja   Škoda je ob čutna, ker je bi   Peternel zavarovan le za majhno vsoto, Zrm-o pa spi. h ne.   Pristavnikova d užiua. ki je že I spale, si je komaj resda g <lo življenje. Sumi se, da je bilo zažgano
Velika n varnost od n^mštva preti obmejutmu kraju Rateče na Gorenjskem. Srdaj se mi&Li osnovati v tem kraju pevsko društvo, ki bo gotovo zelo pospeševalo narodno za vest na meji. Ker pa snovate'jein društva priminkuje sredstva za nabavo harmonija, se obračajo t*-m potom do vseh slovenskih rodoljubov* ki posed-j ) kak harmouij a'i gUsovir ter bi ga lahko pogrešali z v;juduo pr* šojo, naj blagovolijo to nazuanni akad f r. druHv-u „Prosvetau v Ljubjani, Mestni dom
Tamburaška društvo »S oge" V Dol> Logatcu je na zadnjem »zie«i nt-in obćut-m  zboru na predlog #jo-*p. T. Tollazzija sfeleniio.   d^ se razdruži ter oelo društveno prem- ženje nakloui logaškemu „S kolu". „Siogtiu je krep ko  delovaU 6 let in je ra*d:uienje sedaj   le  formalno,   ker so skoro vsi bivši   tacu bora Si S k u   in Čaka t m burico v tamb   odsrku „S -kol**" naj lepša pr hodnost.
K ko se silijo po nepotrehi z nemsćiao. V rokah initm • d« p-s moo, ki se g'nsi takole: „A.'i K. k. Awsenbahu WVg nf brik iu Go o — Wai^ach (ilatuuj) Ich fV>g- au wen sie vas Mi ch benet gen. t-ei m»r ke-nen friseh und reioes Milch b^komen m>t 20 h. Sch^azit-n Krainb* rg" . . Kdor d< bi v roke tako unnšč no se jej mora smejati. Cemu t a »e sph h sibti z nemščino, ko se lahko opravi s slovenščino!
Let š jt lovi na Srnnlskem so v splošutm selo zanmivi, ub^žui in bogati. Srn in zajcev j obdo v loga^ib. borovniških in vrhniških ! gozd b. Tuli v kočevskih in r bni&kih hribih in v Gorjanoih, kj*-r tud lis c, kun in jazb-cev ne manjka je obilo te divjačine Z asti je muc go divj h golobov, rac, posebno pa jerebic, si so izborno prezmile in se z^lo iaz plodile Tuibtam se čujejo pritužbe, da so zsjoi bolni ra n ki bolezni ki se pojavlja v tem, da imajo belo pikasta pljuva Tako b!ag> se seveHa tfckoj uniči in nepridev promet, ker bi bdo zdravju *k_dljivo Lovci imajo najlepše vreme
Železni - aa nesreč« v Rimskih toplicah    K    «a  je   19 t m. ob 7 zvečer vlak st 862 umaknil pred vlaki m št 822 na levi tir, so fii vsi vo-vovi po pravem tiru.  le s'užb n« voz krenil  je  na   premikalmku (E g & i-derju) na drugega    Kak«« je  bno to m goče, še ni dogaeno. S užb*-ni v< z voz se  je vs'ed  tega   m&bi ma pre obrnil ter pokopal   pr d  s«-h<j vlako-vodjo  Ludovika   Fra^sa    Trajalj je nekaj ur.   predno so ga izvlekli. Bil je nr'ev; v roki še je krčevito držal vlakov Čosovnik, kar da slutiti, da ga je ta grozovita smrt  doletela v tre n' tku.   ko   je   hotd   skočiti iz veza. Zapustil je ž no ter š^st še nedoranith otrok    V s ed nezgode bil je levi t r med Rimskimi t phcarai  in m-d Zi dauim most« m 6 ur zaprt
Akademfcno tebn. društvo ,,Tabor" v Gradcu neznanja, da se Viši dne 23 t m I izredui obč ii zbnr in prvoletniSki večer v dvoraui hitela rSohimmel" z običajnim sporedom Slovanski gostje dubro došli! Začetek ob 8. zvečer.
Vel k ogen| je divjal predsnoč-njim v Trstu  v  uiei   Pa-q'ia'e R^ voltella v hiši št. 897    Pogorelo 5 nadstropje in vsa streha    Pri triur nem   gašenju   sta   poškodovani od vode 3  in 4  nad^trop e   Zgorela so 4 stanovanja
Uboj. Pred tržaškim* porotniki j« bil obsojen na dve leti ječe 17letni N m-c Viktor Breger. ki je 24 maja v Opatiji iz nar dnostnega sovraštva zabodel Srba Dušana Hajiča, ki je na m--ta izdihnil
Slovensko   anademićao društvo „SJoteolja" na Dunaju s je za zimsKi tečaj izvolilo sledeči odbor: Pndsednik: med VekoslavZalo-kar,   poripreds da k    phil Anton So vrč, tajnik: iur. Rado Preše ren,    blagajnik:     med Božidar K (is se I,  knjižničar:  iur. Ivan S a jovio, arhivar: phil. Fran Vrhov ni k, gospodar: vet FranZavrnik, namestnika:   phil    Matej Šmalo, iur.   Emil   Sohott, pregiedoiki: med.  Jožko  Tavčar,  phl. Fran Bradač,     i<ir.    Leopold BoŠt-j an Či č.
Napad s samokresom. V Zagrebu je italijanski delavec Luigi de Simon napadel s sam kresi m sina podjetnika Ju-j* OarneluUija, ker mu ta ni kotel izplačati zahtevanega za-
služka.   Ustrelil ga je v vrat, da se
je zgiuiil na mestu. Nato je ustrelil trikrat na si delavca Danteja, katerega je zadel v levo nogo nad kolenom Z*t~m je šel v stanovanje Car-neluttje ih in streljal na podjetnika in nje g vo ženo Prvega ni zadel, pač pa ženo v trebuh in m go. Ko je v tem i -t streljal samokres, basal ga je z novimi patronami. K sreči je r rini'el stražnik ga razorožil in aretiral. Simon je priznal hladnokrvno dejanje,
j obža'ov&l, da je tako slabo streljal iu dejal, da bi bilo treba vse Carne-
I lutt jeve o« s Tel ji. ti Banjenoi so vsi t-žko r njeni,  vendar je upati, da
j ostaneio pri ž vljenju
Prvi ^Kinematograf Pathš" pre| .Edtsan" na Dunajski cesti nasproti kavarno „Evrope" ima od d n s do vsretega pet^a sledeči ve-
I leaai imiv spored: Kratkov'den lovec K mičn ' ) Poraba ledu na Šedsk-m. (I t resautuo,   po    naravi posneto.)
j Pustolovka. (Žaloigra v 34. slikah) Vražja igra „diabolo".   (Krasna pro-
| je-ioja v barv*h) Smola zakonskega
j m«»ža. (Jako komično.j — Od sobote,
; 31 oktobra do petka, 6. novemba ndj- vijanje Kristusovo"
Nemška nadutost SnoČi sta bi'a v Kazii.:-ki resta>raoji poleg dru-
; gih gostov tudi zuani amater fotograf F 5bl ch in Orisjrj^v kontorist Henrik S iiWiLigsLttckl. Oba s»a znana kot trdi ntm^ki korenini. Toda Sobw ngs-hbcki ju m n !a še premalo, zakar mu j*» jsahrus 1 F oblich v cbraz, da je „B ui<scheru   (Oa je namreč tako trd,
I d- njegov jezik ne  umore črke "W).
, Schwiu^tihr ckl  je oa F obSiohu takoj d. kazal,   da  ni  nB niiscberu   s tem, da je vso svojo moč porabil in nem ški i braz je postal od nemškh rok
l (tudi svoji k svojim) rdeč kakor rak.
I P i   rabubi   sta   se   razšla. „Vrli-
I Sobwingsbackl je pa pozueje dokazal, da je res nemška koreniua, s tem, da je br»-z viakrgi povoda dejansko na-pnde-1 v KoJoctvorsk h ul Cah dva pri-žign'i'a javne razsvetljave in oelo s „itinuobte vvindisohe B .benu j»h je naknadno ozmerjal. Kuj bi neki bilo, ko bi kak S ovenec tako napravil z Nemcem. To bi bilo v p tja! Graška tetka bi gotovo razb* bnala, v kakšni nevarnosti da so ljubljanski N^mci.
Prijet dezerter* Predvčerajšnjim j« hotel prt zp sojevalou koles g. Čameimku na Dunajski cesti neki ueznhuec pndtti koio za ICO, potem pa ga pi*tii za 40 K Ker se je zdelo to Comerniku snmij vo, je ob vestil p ln ijo Med t^m je pa nežna neo popu-itivši kolo od esel pete, a je  bil  km*iu  pri et   Pri  policiji je
I kmalu priznal, da je Fran Djlsk rodom iz H uške na Moravskem ter, da j^ dne 19 t. m. pooegnil od mor-< urjev z ladie nT-g^ hof* v Pulju. Oi tam je šel v T st, kjer e zamenjal z nekim delavcem mornarsko obleko za civilno potem pa ukradel kolo in se z njim pripeljal v Ljubljano. Do-lak je ti d priznal, da je laosko leto napravil t&k izlet na Kranjsko, za kar je moral ob-edeti 5 mesecev ječe Drtzeiterja, kakor tudi ukradeno koio so oddali vojaškemu BodišSu,* odsod^r bode moral zopet v Pulj. Sama  st* se povrnila te dn
v zhlm r k d ž li em sodišču kaznjen-c Peter Natobe iu Luka Kočar, ki sta due 9 t m pri Postojni pobeg-n la od rie a Se bhža pač zima.
V Ameriko h> m sli popihati J >žef Muino. tuii Pletenac iz Kantva, kateri pred odh dom ni položil svojemu gospodarju računov, vrhu tega je pa š^ zapustil moogoštevLno družino. B *de li svoj cilj dosegel, je vpraš nj.-*.
Prijet cerkveni tat. Orožništvo v Kamniku je prijelo dne 17. t. m. v Š itali^u A od rej« Drevenška, roj 1874 v D 1 ni na Šiajerskem, ki je h >tel vlomiti v tamošn i iupni cerkvi v nabiralnik Drevenšek sedi sedaj pri okrajnem Sud Šču v Kamniku.
Dalavsko gibanje. Včeraj se je e juŽLoga k- 1 d-ora odpeljalo v Ameriko 70 Slovencev in 26 Hrvatov, nazaj pa je prišlo 40 Hrvatom. V H b je šlo 70 v Iaomost pa 40 Hrvatov V L nc se je odpeljalo 25, na Dunaj pa 40 K čevarjev.
Izgubi) no in najdeno. Izvo-
š^ek F bi Ažman ie izgubil konjsko odejo. — Vratar Ivan Šarlah je izgubil bankovec za 20 K.
aroDne novice.
— Drtsvnt zbor se skbče med 12. in 15 novembrom.
— Proti slovan s hi« delavcem na Nemškem. Virtemberška vlada je pozvala trgovinsko iu rokodelsko zbornioo. naj poroča, kako bi se dalo in"zem<ike, posebno slovanske delavce nadomestiti z domačimi.
— Tajni svetnik pl Latkoczv, ki je Zhkr vil kot predsednik upravnega s' dišča v Budapešti znano umazano bf r » š podkupovanj m, je pobegnil v Ameriko ter je naznanil ministrskemu predsedniku, da se odpove pi kojnini Za vlado je afera selo mučna.
— Ustrelil so |0 v Amsterdamu poljski gn f Stanislav Potulioki, ki je zapravil milijone svoji ameriški ženi.
Telefonska in brzojauno porofllo.
Češki „Naredni klub".
DnnaJ* 21. oktobra. Parlamentarna komisija češkega n Narodnega kluba" je imela danes dopoludne ob 10. pri trgovinskem ministru dr. Fied-lerju sejo. Po seji so vsi Člani parlamentarne komisije z obema ministroma šli k ministrskemu predsedniku baronu B-cku ter so z njim konferirali do 2 popoldne Naznanil se mu je sklep, da izstopijo če hi iz vladne veČine, oba češka ministra pa iz kabineta, ako se v ministrstvu in v notranji politiki ne zgode takšne spremembe, ki bi omogočile čehom vztrajanje v vladni večini. Baron Beok je skušal Cehe pridobiti za svoj program v jesenskem iu zimskem zase danju parlamente. To se mu do zdaj še ni posrečilo. Pogajanja se nadaljujejo. Položaj je slejkoprej velekritičen. Danes zjutraj sta semkaj prispela poslanca dr. Kramar iu dr. čela-kovskjr, da se udeležita konference j pri ministrskem predsedniku.
Posvetovanje nemških strank. Sun*]| 21. oktobra. Danes dopoldne so imeli voditelji nemških strank ter ministra dr Murotet iu dr. Derscbatta sejo v stanovanju ministra Pradeja, ki je bolan Ob 4 popoldne so povabljeni k ministrskemu predsedniku baronu Beoku.
Krščanski socialoi in zvišanje pre-j mkov mošW*
BndimpeSta, 21. oktobra Krščanski socialoi so sklenili, da ne bodo v delegacijah predlagali zvišanja prejemkov moštvu pri armadi.
Ne-reč* v Vrh dni Azij
P&rlz,   21. oktobra.   Valed velikanskega  tajfuna je  na Južnem Ki tajskem v bbžini Kantjna ponesreči'o 7500 ljuli.
Odposlanec črnogorskega kneza v Belgradu.
Belgrad, 21. oktobra. Odposlanec črnogorskega kueza vojvoda Vukotič, ki ga je ustavila zag-ebška policija, a ga je morata na direkten ukaz ministra barona Aehrentala izpustiti, je došel včeraj p »poldne semkaj, kjer so ga sprejeli z velikanskimi častmi Ko se je peljal v kraljevem vozu v mesto, je množ ca izpregla konje in sama peljala kočijo pred konuk. Po-po doe je Vukot ć najprvo posetil min?s:rskega predsednika dr. Veb'mi rov3Ć*. Kasneje ga je kralj Peter sprejel v posebni avdijenoi. Vukotič je kraju izročil lastnoročno pismo. Ko je vojvoda odšel iz kraljeve palače, mu je narod prirejal burne ova-cje Izpregii so mu konje ter peljali voz do palače ministrstva zunanjih d 1. Pred stanovanjem vojvode Vufco-tiči so se ovaoje ponovile. Vojvoda je prišel na balkon ter imel na mno žico ta-le nagovor: nSreČen s m, da morem pozdravljati svoje brate v srbski prestolnici. Narod srbski je silen narod, zato sem prepričan o zmagi njegove svete in pravične stvari. Naj živi srbski narod, živel kralj Peter, živel knez Nikola!a
Srbska skupščina.
Bsljrad, 21. oktobra. Danes je bil ^kupsčiui predložen proračun za 1. 1909. Pred prehodom na dnevni red je ministrski predsednik dr. Veli-mirović izjavil, da je vada sprejela v uvaževanie prediog poslanca Milo-radovići gleda reaktiviranja vpok< jenih Častnikov in glede pomilošćenja političnih zločincev Toda radi drugih nujnih in važnih poslov ni m i goče t -ga vprašanja takoj rešiti, vendar pa vlada obljublja, da bo to stvar rešila Čim naj preje. Nato je bil sog'asno sprejet zakon o oboroienju v drugem čitanju.
B igarski de<egati v Car:gr-du
Carigrad 21. oktobra. Bolgarska delegata D.m tro v in Stojanovič sta imela danes kotferenoo z velikim ve zirjem in ministrom zunanjih del. Novi francoski minister vojne mor narnlce.
Pariz 21. oktobra. Ministrski predsednik Olemenoeau je ponudil portfelj vojne mornarnioe bivšemu komisarju pariške svetovne razstave Albertu Picquardu.
Dr. Mnovanovič v BeroHnu.
Berolio, 21 oktobra Srbski minister zunanjih del dr. Milovano-vič je imel danes sestanek z državnim tajnikom Soboenom. Poročal mu je o položaju na Balkanu.
Dementi.
Berolin 21. oktobra. Na mero-dajnem mestu dementojejo vest, da bi se bil nemški poslanik Marsohau v Carigradu napram velikemu vezirji! izrazil: „Najboljša reSitev krize je napoved vojne Bolgarski.*1
Slovenci In Slovenke! Ne zdUlts družbe sv. Cirilo ln Metoda I
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv Cirila in Metoda
Na godovanja g spe Rezike Malgnj v Grobelnem nabrala vesela družba 8 (C. — Člani krajnega šolskega sveta v gostilni Fr. Slatinšek 8 K — RtiAani zbrani v Ruški koči il'22 K. — G. Fran M.j<t-nt žel. uradnik v Vuzenici 1 K, kot narodni davek za mesec oktober. — G. A. Šumi, c. kr. pištni oflc-ijal daro^al v veseli družbi 40 K.. — Ga. Puh, kavarnarjeva soproga 5 K. — G. R**zika Hrov.^tiaova iz Vipavo nabrala o priliki poroke g Lojzike Hro-vatinove z g. Fr Jelovčanom, trgovcem iz Gorenjevasi 12 50 K. G. P^pic* M<jze-ljeva iz Bele cerkve f> K. katere so darovali rodoljubi z dežele. Skupaj 91*72' K. Srčna hvala !
Za spomenik  žrtvam t Goep.
Fran Poljšak v Siveriču nabral med rodoljubi 8 K, v gostilni pri Cirila Rnku v Pulju se je nabralo 50 K. Skupaj 58 K. bicna hvala! Živeli!
Za ranjonoo 20 septembra:
G. Fran Poljšak v Siveriču v Dalmaciji nabral med rod ljubi 8 K. Kušani zbrani zbrani v Ruški koči 20 K, Gosp. Ferdo Wigele nabral na predlog nadučit>lja gosp. A. Šemeta v gostilni gosp. L*ha t Ložu ob navdušeni napitnici gosp. ^Ivann Hočeva rju iz Vel. Lašč ter ob zvonkih glaskih gospi c Anie^, Franice in Lojzike 12 K. Skupaj 4«> K. Srčna hvala!
Za obsojence valed domen*
Straclji G Micka Gantar na Brd-in 8 K z dostavkom: ^Pri Jakr šampanjca pili, za žrtve v ječi to zložili u G. Miha Pintar, not. kandidat v Mokronoga nabral v veseli družbi v Vencajz »vem hramu 7*70 K. (Pošiljatev ni imela nič označbe kam je namenjena, radi ćeaar smo jo sami obrnili za najpotrebnejše. Op. npr.) G. dr. M. Truden na Dunaju 10 K. — Skupaj 2570 VL Sr.na hvala!
Dosta vek- Den r, ki nam ga je poslal g. I. Vulk na Dunaju za ranjence 20 K in za spomenik 14 K je nabrala iz lastne inicijative in domoljubja vrla go-spica Anica Sušteršičeva na zabavnem večeru nZvezde.u
17 izkaz za spomenik In irtve 20. septembra 1908. Due ta, in ie, okt.
1908 došli so podpisanemu blagajniku „Združenoga narodnega odbora** sIh<1^ i prispevki: Rodbina Anton Nagode v Ljub-Ij ini za žrtve 3 K, mestno županstvo v Metliki na Kranjskem za žrtve in bedne rodbine zaprtih 50 K, Košansko pevsko društvo v Košani me-i člani za sp »m-nik in žrtve z geslom : „Oj prelita kri narodnih mučenikov izbrši greh bratomornega boja Slovencev! Združi jih !u nabranih 24 K, župtnstvo občine Dol pri Ljub jani na Kranjskem za spomen k 20 K, Fr^nja Souvan na Bledu za rt dbine poškodovanih iu zaprtih 20 K, Anton Kocmur, ^kolesar** sedaj v Mariboru za žrtve 20 K, KaM Piki, nadučitelj v Mirni peči pri Novem mestu nabral za bedne rodbine zaprtih 1120 K, Anton Medved, župnik v Turjaku na Dolenjskem za žrtve in spomenik 10 K, Jakob Turk, inž. kera. in si proga v Ljubljani za spomenik in žrtve 10 K., Fran in Minka Tav. ar, najemnika tiskarne 5 K in Josip in Kristina Trbovc, trgovca 2 K, vsi iz Op«tije za spomenik in žrtve 7 K, dr. Hinko Dolenec, posestnik v Razdrt-m pri Po stojni za bedne rodbine zaprtih 5 K, N. H- ffuiana naslednica Marija Kalanova, trgovka v Ljubljani, Mestni trg št. 12 za žrtve 5 K, Jakob Lampic, tesarski delovodja iz btepanje^asi, sedaj na otoku Brit nu nabral za bedne rodbine zapri ih (darovali po 2 K J kob Lampič in Fran Bizjak, Fran Bergaut GO h, Anton Galič 50 h, in po 40 h Janez Škofic, Anton Plesner in Fr R^mžijar) je 6 30 K, Jelica Šimenčeva iz Ljubjane nabrala med ljubljanskimi Slovenci iu povodom godovanja „ta dov^ga Franceljna- za spomenik in žrtve 43 K, Karel Sajovic, pri metni kontrolor v Ljubljani za bedne družine zaprtih 5 K, upravništvo „Slovenskega Naroda4* v Ljubljani v „SIov. N irodu* štev. 234, 237, 240 in 243 izkazani prispevki za spomeniki za žrtve v obce in za uboge rodbine zaprtih posebej 1921 50 K, omizje v gostilni Ivana Beliča pri „Zek-sarju* ▼ Ljubljani na Dunajski cesti št. 8 za žrtve 8 8 K, Avguštin Zajec, restav-rater v Ljub'jani in Vekoslava Gerčar, natakarica pri prvem zapitek in napitnino slovenski gostilni neljubih g «stov 126 K, osobje trgovske podružnice Andiea Šara-bona na Martinovi cesti t Ljubljaui za žrtve 3450 K. Skupaj 2204 84 K. — Vsem darovalcem najiskr*nejša zahvala! V Ljubljani, dne 20 okt 1908. Dr. Alojzij Kokalj s. r. blagajnik
Listnica uredništva.
G. A. pl. Kappus v Kamni gorici — Vašega popravka na moremo priobčiti, ker ne odg varja zakonit m določbam
Dopisnikom! Ker visi vsak dan nad listom Dautoklejev meč konfiskacije, ne moremo vseh nam poslanih dopisov priobčiti. Naročnikom bi gotovo ne b lo po volji, ako bi mi vsak dan pisali samo za državnega pravdnika Prosimo dopisnike potrpljenja, ob pravem Času pride vse na vrsto, četudi morda nekoliko spremeni* no._
žitne cena ■ Sudimpeau.
One 21. oktobra 1908.
Pienioa za oktober .  .  . za 50 kg K 12 —
Bi  za oktober  .  ... u 50 kg K 9"l
Koruza za maj 1909 .   . za 50 kg K   7 55
O res za oktober       .  . za 50 kg K 8*28
ftr>*tt<*
5 vin. višje.
Mnogcstranska poraba. Gotovi ni do tnaCega zdravila, kateri- se da tako mnogo stransko porabiti, nego ,,M*»ll«>-vo francosko žganje in aol", ki je takisto bolest; uteftu iofie, ako 8e namaze » njim, kadar koga trga, kakor to »dravilo vnliva na mišico in jfcvce krepilno in je zatorej d«»hi\> da se priliva kopeli m Steklenica K 1*00. Po postnem povzetji po&lja to zdravilo vsak dan lekarnar A MOL L, c in kr dvonii založnik, DUNAJ, Tuchiauben 9 V zalogah po dežen' gahtevati je izrecno MOLI*-«v preparat, aa3,amovan z varnostno psmkf in pod« pisem. 6 3^ 14
zadouoijst o ln telesna sucžcst veselje do dela In tvornosti
ie mnogim odrečeno samo zaradi slabega teka in prebavi jenja. V takih primerah nedvomno najboue služi r«*itH*Hwl triii|»e J-»reif«? (sam ali z vinom, konjakom, mlekom, sadnimi sokovi). 596 3
Dr. J. Z., zobozdravnik, Moravska Ostrova. Natančno in temeliito sem preis-
kusil Vašo u>tno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda ▼ resnici dobrih je zelo malo Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnja in večletna raba izpr-čala, da je v resnici dobro, [n to je: ,,SeydlinJ*. 1
Proti praha]em, luskinam iu izpadanju Us
Taie-ciin tinta
S4 l^a,®«
^:er*   okrepčale   lasisće, odstrantnl* laske ii preprečuje Izpadanje las.
l«poŠ!iia   %%   %   obratno   pošto   ne   manj ko dvf steklenici
Zaloga  vse?*   preizkušenih zaravM, Tiedic  mfl   medicinol  vin, scecijali iat, najfinejših p^dumo«, kir v rgiškir stsvez, ««ezih mir»era'n<n v rs d i. t d
I. takim« M Uum lr3TUt,a&> \ LJubljani. R silita cest it. '
•oies □•▼oSirr*jeueg» Krmu Jožefov«^*
ah«1   ti•«f» - n 42
-isteoroiositno porotna.
ir)eai  *o*    vj. nt
trn £} o o	Cas opazo ranja	Stanje barometra t mm	2o £• a « h p	Vetrov!	Neb«
20	9 z v.		12 sr jvzhod del jasno		
2,.	7. zj.	n 16			oblačno
	2, pop	74oi	47	sr. vzhod	jasno
	Srednja včerajšnja			^temperatura   I 9,	
30TP. 9 7   Padavina v 24 urah 00 mm.
Zahvala.
3793
Za mnogp dokaze sočutja ob -mrt. ter za številno udeležbo ob pogrebu našega pred a^ega očeta, oztr. deda, bi gorodnega gospoda
Luko Gradišnika
jub. zdravnika itd. na Vranskem
izrekajo tem potom najtskrenejšo zahvalo
žajuječi ostali
Vransko, 20 oktobra 1908.
Zah ala.
Ker se ni mogoče vsikemu posebej ustmeno zahvalit« za premn. ge zraze tolaž Inega sočutja in s žalja ob bolezni n smrti našega prel,libela, nepoza n ga očeta. oz. brata, strica, d da in prad da, gospoda
Gašperja prosenca
posestnUa m kljudarskega mojstra
izrekamo tem potom srčno zahvalo vsem sorodnik m, prijateljem in znancem, posebn prečas >t mu g d kanu B z anu, <jg kaplanom . bla-goroon rodb ni drž in dež p ^slanca g Povšeta, gg pevcem ta izbraže-valnemu društvu
Prav posebno pa se še zahvaljujemo rodb-ni Tomčevi, ki je ob btlezni in smrti naš t ga očeta nam vsem izkazala posebno požrtvovalnost
3791 Žalujoči ostali.
Predstava ob delavnikih s
ob 4., 5, 6, 7. in S uri
Ob nedeljah 11 pri mikih:
ob 10 in lt. uri dopoldne in ob 3 , 4., 5., 6 , 7., 8 in 9. uri popoldne
Vsako soboto in sredo nov program
SI ke se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathe Freres.
Kinematograf Pathe
»1 99K1
Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa".
Cene prostorom:
L prostor SO vin, II. prostor 40 vio.: I. prostor otroci 40 vin., II. prostor otroci in vojaki do narednika SO vin.
Vsak četrtek In soboto
od 3. do 6. ure predstave za učence po  znižani  ceni.   1.  prostor SO vin II prostor 10 vin. 3791
kolo
Dobro ohranjeno
s prostim tekom
se ceno proda zaradi bolezni. 3790 1 Več pri bil gospodarju na Regije \ i cesti štev 24.
Priprav o a
H rflf trt" ZD trSo*,no 2 L'LlUlUr mešanim Masom
za začetnika ali tudi žensko, 86 Odda V najem. Na željo tudi s pravico.
Več se izve pri tvrdki I. A H rt* man v LJubljani 3770-1
Gospodična
Itna kuharica, vajena gospodinj-
st a, teli sluŽ00 b kakemu gospodu ali k večji, boljši družini kot gospo-d;n!a- 37G6 2
P smene ponupbe pod ^sreda" dO konec Oktobra na upravništvo nSloveri6*kfgA Naroda".
2  gospoda  iščeta  za  1. november
stanovanje
eno ali dve meblirani sobi (e električno lučjo in event. parno kurjavo) 8 brano (brez mesa, a moenate in mlečne jedi, vegetarsko v juhi zakuhano su&vje) Ponudbe na upravniStvo „Slov. Naroda4* pod „Vegetarier1 3795
lica ao za takol za lesno industrijo slovanskega jezika zmožen, spretan, trezen in pošten
obratni vodja
Služba stalna. Vse drugo po dogovoru.
Ponudbe naj se blagovolijo poslati  na  uprav. nSlov.  Nareda" pod
„Obratni vodja11 3774 2
8 taro x na na
gostilna
v LJubljani ▼ Kolodvorskih ulicah
ae proda
iz proste roke z  vsemi poslopji«
Ponudbe pod „Oostilna v Kolodvorskih ulicah'' na uprav diši v o n81ov. Naroda". 3764-2
Posredovalen izključeni.
Trgovski prostori
za trgovino z molanim blagom,
večje, v večjem kritju, obstoječe iz prodajalne s skladišči in kletjo, stanovanjem z 2 ali 3 sobami in kuhinjo, vzamem takoj v ajem.
Ako je zraven gostilna oziroma gostilniška koncesija« jo tudi prevzamem.
Oroslao Fužina
?765-2 St. Rupert na Dolenjskem
Jlutarizirana plc5na $o!a
v dvorani letela „pri JVfalieu".
1
Usojam se Vašemu blagorodju javljati da sem zopet otvoril svojo plesno
šolo in da se prične
specialni tečaj za gospode in gospodične
boIjSo slo*onsko družbe
u pet*r0 dne 23* oktobra 1908
in da se bo potem vršil vaak ponedeljek in petek ob osmih zvečer.
Pripravlja se tečaj za otroke.
Preprosta in elegantna metoda, uvajanja v moderne plesove; francoske
in ameriške novosti. Đeeloftnii rh\r\  Francoska četvorka,   plesana   s  finimi originalnimi /OSieunjl tOlt.  koreografičnimi koraki.
Dijem posebne ure vsak čas dneva v svoji dvorani, ali pa tudi v privatnih hišah in družbah.
Informacije in vpisovanje vssk dan od 11.—12. dopoldne ter od 2.—4. popo dne v hotelu ,,prl Maliču" I. nadstr. vrata št. 3.
Z vsem spoštovanjem 3^ECXterxa. 3788—1 avtorizirani plesni učitelj.
I
10 oll 20 ulnarlev
je za prijatelja glasbe majhen izdatek, za gostilničarja pa tisoči kron
temelj za blagostanje.
V nobenem lokalu bi ne smelo manjkati
„Hupfeldovega" instrumenta
ki so v vsakem pogledu vzvišeni nad vsakim drng'm instrumentom.
Ljudje dandanes z veseljem obiskujejo prostore, kjer imajo godbo, zato je nabava glasbila v dvojnem oziru priporočila vredna.
£u9vik JCupJeia d. a., Dunaj VI., JKariahiljerstr. 5,7.
U Evropi RDjvefla tvornica"
klavirskih igralnih instrumentov.
47 prvih odlik.
11
750 delavcev.
Lni
v Emllovih ulicah ftl. 5 v III nad atrop|a s 4 sobami, kopalno sobo in vsemi pritikfinami
se odda za novem. 1908 ali za jan. 1909.
Pojasnita se dobe v ,,Narodai tiskaro i1 ali pa pri gosp Lavren-ČIČU« upravnem odborniku, pisarna mestnega užitnin. zakupa, Dunajska cesta 31. 34C8-5
Pristen dober
brinjevec
se dobi pri 309 21
t SEBEHlltll»Spol ŽIŽKI.
Veliko zalogo .
Sramofonov m plošč
tudi s slovenskimi komadi;
plošče od ft ISO
naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar Ljubljana, S ari trg 26.
2-m
32
Velika izbira zadnje novosti, damskih in otročjih klobukov.
I man Muze
Svilnate, batistne, čipkaste, volna te in iz modnega blaga, moderni pasovi, damski in otroški predpasniki, spodnja brila, ovratniki in kravate.
L,|nbljan
Židovski
225? 18
3704
O. kr. avotrljoke državno železnice.
Izvleček iz voznega reda.
Veljaven od 1. oktobra 1908. leta.
Seiko* lz Etlaklfosa faz. zaLi
705 zjutraj. Oaebnl vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica,
d.    žčiTrst c kr. drž. žel., Beljak čez Po-dro so, Ceovec, Prago. 707 utraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
^•26 pred poldne. Osebni vlak v smeri: iesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, £*rsgo.
M-38 vredpoidne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žet, Trs dri. žei„ Beljak, (čez Pod cžčico) Celovec
•OB p«p»idne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3 45 sspsidne. Osebni vlak v smeri: Tržič, jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica 4rž. žel., Trst đrž. žel., Beljak, (čez Pod ožčico) Celovec, Praga.
r-fo sveder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7*35 sveder. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
0-40 pene Al. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. žel., trst drž. zel., Beljak juž. žel, (čez Podrožčico)
Stfbed iz LjBkljzo« dri. kolodvori
7-28 ejutrsj. Osebni vlak v Kamnik. I05 pepeldno. Osebni vlak v Kamnik 7-io .vede«-. Osebni vlak v Kamnik I0-5O penefti. Osebni vlak v kamri* f^»i»*->ti nedeljab in praznikih do 31. oktobra.)
Priio« v LI*M]bjm ln*. zaLi
6-56 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka lni žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča,
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straat-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11-22 predpeldne. Osebni vlak iz Praga Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčiea in Trbiž, Gorice drž. žeU, Jesenic, Tržiča,
2 32 pepeldne. Osebni vlak is Kočevja Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4-13 pepeldne. Osebni vlak iz Beljak« luž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (čas Podrožčico) Horice drž, žel., trsiš dri. žel. Jesenic, Tržiča
6-0O zvečer. Oseb. vlak iz P"agt, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) jesenic.
8 37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja, Strait-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja«
8-40 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka jul žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trst« drž. žet. Gorice dri. ieF«, Jesenic, Tržiča.
li-OO ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, C* lovca,   Beljaka  (čez Podrožčico) Trsk drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Prt tod v &|abl|aao dri. kolodvori
6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. 10*08 predpeldne. Osebni vlak iz Kamnika 6-IO  v©6er. Osebni vlak iz Kamnika« ©•59 oene&l. Osebni vlak U Kjtmnfk* '**m* ob nedeljah in praznikih do 3i. oktobra.)
(Odhodi in prihodi so označeni v srscnfeti a« ropejskem času.)
fl kr. r;v»a?fujstv(t difavB'b ielesnie v Trsta
S Vse zastonj! 2
2
Iščite vedno povsod cenejše, ali najcenejše in najboljše kupite ie samo v konfekcijski
trgovini
o „AnsiGškem skladitfu oblek"
o. Bemaiović v Ljubljani, Mestni trg flw. 5.
s
Karel ^ollsuHs:
tovarnar. Ljubljana
transmisijske
Gonilne) jermene
posebnega strojenja.
379 J—1
Dalje jermenčke za zavezavanje in drugo enako?rstno jermenle
8L
Elegantna
8,3 in 4 sobami, m verando, kopalno adbo in porabo vrta m oddajo v novozgrajeni vili f |fnoskih Ulicah it 17 za meseo nOVCDlher b76i—2
Vpraša se v stavbni pisarni F. ■ fapanćić, Bleiweisova oesta M. 18.
Kupujte m zMimlte po vseh s trjovlMh elDole Ivan Kebrovo
a 24 vin
3951 v prid družbi sv. Cirila in Metoda.
8864 1.3
knnfllljflcljfc kopnllike naprave   lectnovenovc ollce itn. I.
Intenlr - hldrotekt
Konrad Lachnlk, Lluhllana
Brzojavi: Lacbnlh-UubUane
Projekti in izvršite   pri domač
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poverirvj gradbe zaston').
Jesenske in zimske obleke,
jttvr&ike, snkne in žežne @ Jfajnoveje mo5clc mm
pbšeezajosarie in dečke@ sts za dame in deklice
po izrefino nizkih cenah      |u| priporoča
Konfekcijska trgovina
A. L u kič
Pred škofijo 19.  £jubljaita v Pred škofijo 19.
3143-9
Podpisani deželni odbor razpisuje nastopne službe
okrožnih zdravnikov
in sicer:
1600 kron 1400 1600
1. ) v Grosupljem z letno plačo . . .
2. ) na Raki z letno plačo ....
3. ) na Trati z letno plačo ....
Z vsako teh služb je združena aktivitetna doki a da 200 K Razen tega bo prejemal okrožni zdravnik v Grosupljem Še od adravatveao okro žnega zastopa prispevek letnih 600 Sf djaler ne d »bi želesaidko-zdravniške službe v Grosupljem.
Prosilci sa eno teh služb naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 25. novembra 1908
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do isvrSevanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. 3789—1
01 deželnega odbora kranisHeia v Ljubljani
dne 20 oktobra 1908.
Sprejmeta so takoj
2 pomočnika
sa stavbo glina stih In samotnih
POČI. 3696 2
Ponudbe na tvornico glinln In issiotno jptjjOj ttrtie pri Kolom
Obrtni prostori
pripravni za gostilno aH drage obrti, so odda|o no Sv. Potr s nasipu
stov, 37.
Ved se izve pri gosp Martlnikn rsvnotam. 3 9i-3
1443—27
porlietjko
dela
prevzema tor da materijal
JOSIP PUCH
Lubljana, G adaške ul. 20.
Ceno
Solidno!
s
pozor!     Slovenske dame! Pozor!
Elegantne
2321 u
za dame in za otroke
priporoča
A. Vivod-Mozetič
v Ljubljani, Stari trg št 21 modna trgovina ter salon za damske klobnke.
/. .\ ftlijalka v Kranju, 6lavni trg. • • •
Z htevajte zastonj
in f anko m j veliki b »gato iluttrovani katalog 8 preko 3 s ikami vat-h vrat mkljatt ti, are-b nh iq zlitih ar. da le vseh vrnt soli 1 i - zi.it-nioe in sreor .ir>e, trliabil Jek'eaeg* ia as ija-t< ya blaga, kadi n h priprav i cd. po izviru.n 3105   3 tvoroiških c nah
fi\u jasta ara ■ emonto-
srka.......K 3:0
^i«>ni Roakopf pat . „ 4*— Švicarska izvirna Ros
koi f pat.....,   6"—
Rrgistr Adler Ros-I-opf oihl aata )emon-t< arka na s dro . . 9 7*— Goldinsata remontoar-ar as krlesiem ,Luna' •n dvojnimi poi-rovci „ 9 — Srrbn a ren Oot S ko-
le-itm G ona4 < dprto „ 8 40 Sieb oa remo itoaika
z dv< juimi j okrovci .   „  12 6C Srebrna oklopaa vmžica s obročkom
na vzmet   If> gr t**že.......9    2 6
Rus-a tu laka nik'jasta remontoarka s kolesjem ,Lun;r K I '60. o*a s kukavico K 8 50. hudd-Lica K 2 99, kuhio ska ura K 3' -. schwa-x-
vvald^ka ara K 2 50. Za vs*ko  uro 3 l-ta  pismenega jamstva. —
Zamena dovoljena *li drnar nazaj. PrvA tvornica za are I % nn K o ti mri, c. kr. dvorai ooiaviteij  Most št 667. Češko
Sprejemanje učenk
v od o* kr. dež. vlade dovoljeno telo
za krojno risanje in izdelovanje oblek
3735 2   se vrši $ 1 septembrom 1M8.
JKarija jfachtigall-Slavčeva , Knaflove ulice št. 5.
Istntam se sprejmejo goso'ce z dežele na banovanje in hrano.
I. Wanek IS
Krznar In izdeloonteU teple    3647—4 -
v Ljubljani. Sv. Petra cesta štev. Zl
priporoča si občinstvu svojo bogato zalogo najf nejših ko/uho« »n i«i<»h«fua»T. lastno izdelovanje či-pie vseh vrst ter velika zaloga raznovrstnih kož.   Si. vojaailiv« se opozarja na b gato izb ro Wa*|» In vsrh drugih \oJHMktti |i«nr. baein.
Prevzema vsa v svoio stroko spadajoča popravila proti najnižji ceni ter kupuje feože uitjaeuic
po najvišjih dnevnih cenah.
=    Postrežba točna, ceno solidna. =
SUKNAI
In modno im. blaso zo obleke
priporoča lira*
Karal Kura
tvornica zo sukno
v Humpolcu
I
Bodito previdni
kadar izbirate sredstva za negovanje las   Soliden, reelen izdelek, že desetletja preizkušena
dr. £>ralleja
brezova voda za lase.
Najžlahtnejše in najbolj prirodno sredstvo za negovanje las. Zabranjuje Izpadanje las. Jael I a s i ser. Pre-j rešuje t vn rite v prhljaja. Poživlja il • ©r.
Pazite izrecno na ime „Dr. Dralle!"
In na nepoškodovano zatvorno pr»g eo. Dobi' a povsod.
Mnogi posnetki dokazujejo samo, kako priljubljen je ta izdelek Wh*      Zaloga na debelo za Avstro-Ogrsko:
M. Hcffmann &l Ko. Dečin na Labi.
Tvorntske cene.
na Češkem. i9 Viorcl franke.
Drože!  Kvas!
Pozor[! Svoji k svojim!
Priporočam se slovenskemu občinstvu, pekovskim mojstrom in trgovcem, naj kupujejo in naročajo edino 352J- 6
Ciril-Hetodove draže
najboljše kakovosti In po nizki ceni. Nobeden gg. pekov in trgovcev naj bi ne ostal odslej brez tega blaga, ki se prodaja naši potrebni Šolski družbi v korist.
Naročajte vsi žitne droie edinole od domačega narodnega izdelovalca
Maksa Zalokerja v Ljubljani
v lastni talil, Rlodezne ulice štev. 17. Rečne ulice itev. 5.
Ta izdelek prodaja samo on v korist družbi sv. Cirila in Metoda.
IXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXI
um - "araftemavan o *r:vFsna Se skoraj  nov se prav ceno proda. Zelo pripraven sa gostilničarje itd.
Kje, pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". 3742—2
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombioacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno lav aro vanje na doživetje m smrt i manjšaj očimi se vplačili
Vsak član   ma po pretoka  petih let pravico do dividende.
ee
SLAVIJfl"
45—U2
•  -  -  -  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  -  -  - -Rez. fondi: 41,336.041 01 K. Izplačane odškodnine in kapitelije 97,814 430*97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ ▼aealtozl ■lotanilto-narodno upravo.
Vat pojasnila da)«:
ieneralnl zaatop v LJnkllanl« iigar pisarne ao v lastaej banenej hiši
aUi
Zavaruje poslopja ta premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenfuje takoj ta najkulantneje. Uživa   najboljai   sloves, koder posluje.
Dovoljuje  ia čistega   dobička iadatn* podporo  v   narodne  in obcnoko»istne namene.
Trgovina s
£jubljana, Jurčičev trg 3
aatefini ta risalnimi potrebščinami
13
f
Veletrgovina z vinom
Braca Lučić-Roki
3595-5
Vin (Daliiiacjfl)
priporoča gospodom trgovcem, da prej nego se oskrbe ■ vinom, ne pozabijo, obrniti se nanjo, ki je pripravljena tudi posredovati za nabavo našega
naj glasovitoj šega dalmatinskega vina
OPOLA in BELEGA.
r, trgovci! Edino na izvora kupljenemu vinu je zajamčena naravnost.
Vzorci na zahtevo.
Zaloga pohištva
v ljubljanskem „Kolizeju" na Marije Terezije
cesti štev. 11
dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo. Lastne delavnioe. 2825 -20
Zastonj in poštnine prosto naročajte
moj novi veliki ——
cenik s koledarjem |
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
, ČUDEN "!5*5
Jftodna trgovina 1 X0ST£VC
fjubljana .*. Sv. petra cesta št. 4 .*. Ljubljana
Vljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem izdatno povečal svo.io manulakturno trgovino pod zgo-ra.išn.jo tvrdko na istem prostoru ter tudi popolni L svojo zalogo z najnovejšim blagom, kar mi jamči, da bodem v bodoče svojim čast. odjemalcem še točneje zamogel postreci
Opiraje se na svojo dosedanjo solidnost in točnost, se nadejam in prosim iste blagonaklonienosti, katero opravičiti se bodem vestno potrudi.
Z odličnim spoštovanjem 3315 6
Gr^
Fjetel „Ilirija" i> Ljubljani
Kolodvorske ulice.
S minute od Južnega kolodorn. — Trlefan mt. 163.
Podpisana dovoljuje si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da so vsi restavracijski prostori hotela »Ilirija« popolnoma prenovljeni, ter da je pred vsem za točno In solidno postreibo ć-st tih gostov preskrbljeno.
Priporoča se priznano dobra kuhinja ter na|bolita pristna domača in taja vina. Izborno vedno sveže delniško in plzensko pivo. Vina v buteljkah vseh vrst. 3484—7
tJTmfBT 8prejema se opoldanski In večerni abonemant na hrano. HSJMi
Slavna narodna društva, korporacije, klubi, plesne družbe se opozarjajo na pripravne salonske prostore za prireditve zborovanj, veselic, druibinskih večerov, banketov, ženitvanj itd.
Potujočemu občinstvu so na razpolago ndobno urejene, najelegant-nejse sobe za talce.     Zmerne cene. — Solidna postrežba.
Za mnogobrojen obisk se vljudno priporoča
Marija Novak,
hotelirka*
>: >>xc<>:o:«:>xo>:>>>x»>:>x»:>:
V
Ivan Jax in srn 6
w Ia|«»l|
Dunajska oesta št. 17
priporočata svoj bogato zalogo
voznih koles.
001!
Šivalni stroji X
obrt
Brezplačni knrzl za vezen|e v hUL
Pisalni stroji ,ADLER'.
Gospodična
d t ar a 15—17 let, vešča slovenskega in nemškega jezika, z dobro ljudsko šolsko izobrazbo ter dobro domaČo vzgojo, so sprejme v trajno službo pri o. kr. postnem uradu na itn* jdrskem Začetna plača po dogovora.
Ponudbe, opremljene s prepisom zadnjega šolskega izpričevala je pošiljati pod flo. ikr poštni urad*1 na uprav. „Slov. Naroda". 3694—3
v*
4%
✓
4
'J*
r
Ceno posteljno perje. 4
Kilogram sivega, puljenega 2 K, pol-belega 2 80 K belega 4 K, prima kakor puh mehkega 6 K, veleprima pulje-nega, najboljše vrste 8 K. Puh, siv 6 K, bel 10 K, prsni puh 12 K, od 5 kilogramov naprej franko.
lzgot»vt]eoe postelje
iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nankinga) pernica, velikost 170 X 116 cm, z dvema zglavnikoma, 30X58 cm, zadostno napolnjeno z novim, ščiščenim in stanovitnim perjem, 16 K, napol puh 20 K, puh 24 K, pernica sama 12, 14, 16 K, zglavnik 3, 3 50, 4 K razpošlje po po vzetju, zavoj zastonj od 10 K naprej franko. 3594 -3
Is^Est^s Berger
eschenitz št. 225, 3uxava, Češko.
Neugajajoče se zamenja aH denar vrne Cenovniki zastonj in franko.
^r<tei
J
S        S S ® E S S
Jtaroflna knjigarna
v Ijubljani
na Jurčičevem trgu št. 3.
k k k k i
priporoča
k
k k k k k
kancelijski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir.
Kasete s pisemskim papirjem.
trgovske knjige
v vseh velikost h, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
ODjemalne knjižice po c;anza';inih
O   <9 O
Zaloga šolskih zvezkov in risank. Zavitke za urade v vseh velikostih. -Velika izber —
vseh   pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnlkov, radirk,   kamenčkov,   tablic, gobic, črnila Itd.
m%   « <B
Jarve za šole in umetnike
Razglednice
pokrajinske,  humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših.
ynbumi za slike in dopisnice,
vezane v pliš in v usnje.
- poezijske knjige. -
podobice za otroke.
leseni okvirčki za razglednice.
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tuše, čopiče.
Jtotesf in tintniki.
k k
k
k k k
Slavnemu občinstva in dragim korporacijam v mestu in na deželi se priporoča domača 3521-6
stavbna tvrdka
Svati OgHn
v Ljubljani, Karlavska cesta št. 5. Slovenska tvrdka čevljev
3462—8
čevljarski mojster
Kongresni trg št. 6 £jubljana Kongresni trg št. 6
se slavnemu občinstvu priporoča.
Po meri naročena dela se najsolidneje izvršujejo - v lastni delavnici. -
3599 5
Peter Majdič v Celju
se priporoča cenjenim odjemalcem.
Št. 334/pr.
Razpis službe.
3758—2
Pri magistratu deželnega stolnega mesta Ljubljane serazpisuje
služba tržnega nadzornika
s prejemki IX. (odnosno V lil) Činovnega razreda magistratnih uradnikov, to je letno piačo K 2800-—, dejalnostno doklado K 500*— in štirimi v pokojnino vštevnimi petletnicami a K 200'— ter s pravico do napredovanja v VIII. činovni razred magistratnih uradnikov (odnosno z letno plačo K 3600—, dejalnostno doklado K 600— in štirimi v pokojnino vštevnimi petletnioaml a K 400 —.
Službo se ima nastopiti dne 1. januarja 1909.
Od reflektantov na službo tržnega nadzornika se zahteva, da so dovršili živinozdravniške študije in da so teoretično in praktično vešči poznavanja in preiskavanja živil.
Prosilcem za razpisano službo je vložiti s potrebnimi dokazili opremljene prošnje najkasneje
do 15. novembra 1908
pri predsedstvu mestnega magistrata, ker se pozneje došle prošnje ne bi vpoštevale.
Jtfesint magistrat ljubljanski
dne 15. oktobra 1908.
T? pralnica in svetlolifcalnica
na JfranJskem
Ljubljana, Kclcducrs^e ulice $t 8
je sedaj opremljena j 12 električnimi motorji in Zračno sušilnico, da se perilo v najkrajšem času
opere, posuši in j/z^a. :-:  :-:   Cene so 3n&ane in nijje %ot drugod.   :•: :-: Po tej napravi je perilo ne le varuje, marveč tudi res čisto opere tn napravi f^ot novo. — 2 dejele poslano perilo je vrne v 4 dneh oprano in j/fcfca«o#
2a številni obisk ss priporoča velesooštovanjem
8316 6 Sare.
99mW Jlforebitne reklamacije naravnost meni. "^^SJ
Naznanilo
flouencem!
Sta?, obflnrt?n vlludoo naznanjam, do ostanem v nadl, da se bodo sedal razmere za slo«, trgovine v LJubljani predrugntlle, Se nadalje v LJubljani na sedanjih prostorih
Mestni trg štev. 19.
Za danes naj aadostuje, ako nasnanim, da sem stopil s največjo Češko tovarno perila v trgovsko zvezo in da bom tudi s drugim blagom lahko najbolje postregel Česar se bo slav. občinstvo pri prvem naknpu lahko takoj prepričalo.
V nadl, da me bo slav. občinstvo v bodočo kar na|-
bo I podpiralo, zagotavljam najcenejšo postrežbo.
IO
8
S
spoštovanjem
Prva slovenska modna trgovina za gospode, €ngclbcrt SkllŠck.
jakob šimenc
umetni in trgovski vrtnar
£jubljana, gradišče št. 14 in Simon Gregorčičeve ulice št. 3
priporoča slovenskemu občinstvu svojo
veliko zalogo cvetlic in rastlin, poln 1.1, i
3zoelujem ruči lepe vence in šopke in sploh vsa v to stroko spadajoča v. :: deta :: :: Vnanja naročila ločno in solidno :: :: Cene nizke. :: ::
Brzojavna naroČila pod naslovom: 3504—7
Jakob Šimenc, lafuDijana.
Vinski mošt
sladek, pristen, bel in rdeč, DomaČ pridelek
tvrdke
gr. JVovakovič
se
to« v Sodnijskt ulici št. 4 in na Rimski cesti It. 5.
uttner
urar in trgovec z zlatnino in srebraino Mestni trg, nasproti rotovža £jubljaita Jffestni trg, nasproti rotovža
priporoča
svojo veliko zalogo
vseh prvih in najboljših vrst pravih švicarskih :: zlatih in srebrnih :: žepnih nr najboljslo-večih znamk Scha/J-hausen, Slashfitte, Ornega, gilodes, Urania, Roskop/ itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov z navadnimi in briljantnimi kamni; pristno srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter dragih predmetov ====== iz kina srebra. ======.
Vedno največja izbira najnovejših  salonskih ur,  ter specialitete stenskih ur s kukavico, budilk in drugih.       3549 5 Zahtevajte moj veliki cenik, ki ga tudi po poŠti pc:!j?m zastonj in poštnine prosto. Razpoii3janje blaga na vse kraja sveta!
Slovenci, pozor!
pri nohupouonja gen ceo l
Fr. Islic
fjubljana, ]tf estni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
3600-5
l
Zunanja naročila se izvrta' Jejo hitro in točno.
Cene brez Konkurence!
V prijaznem trga Sevnici se proda nova, zidana
s gospodarskim poslopjem ter lepim velikim vrtom, pripravna za gostilno, trgovino, poletno stanovanje, ali kot najemna hiša. Zdaj je prvo nadstropje oddano stalnim najemnikom. Hiša je moderno zidana Denarja je treba le 4000 K, drugo se lahko prevzame vknjiženo.
Natančnejša pojasnila daje Matija Koiinc v Sevnici 3626 -4
Krasno
BLUZE
94
največja izbera v svili in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, perilo In otročja oblakoe
priporoča po na (nitjih
M. KRISTOFIČ
|M>r Bučar
STARI TRS št 28.
I
t
Ljubljana, Stari trg št 13.
Da zamoremo ustreči želji p. n. odjemalce nabavili smo osebno še različna vina samo prva vrsta, za kojih pristnost se popolnoma jamči, ter zagotavljamo vedno točno in vestno postrežbo.
»86- 44
Isabela črno . Furlansko črno ■ Teren istrski črn „ Beloftko Istrski črn Modre lrankinja Cviček najfinejši Burgnndec Teran krasni . Vlpeveko belo Istrsko belo Goriško rumeno • „ Rebula prvo vrate „ Bi z li d g gorički n Muskatelee . » Pelinkovec (Wermouth)
T)
a t
litra
■ » n n n p n n
7»
n n
II II II II II II II II
n ii n ti
it
028 0 32 036 040 0*44 0*44 OSO 060 032 0 32 0 36 0 40 OSO 0 60 0 80
jtfodni salon
X X K       X >c K
3>G X XXX_S—=?w
? I Častitim 8amam priporoča 9
: klobuke:
le najfinejšega okusa
Jda Škof-Vanck
::   Pod Jrančo.
Žalni klobuki vedno pripravljeni. Cako tudi venci s trakovi in razne cvetlice, :: doma izgotovijene. ::
Redka prilika.
Ker se mi je posrečilo prevzeti neko zamujeno pošiljatev velikanske partije površnikov proti neprimerno niski oeni in mi ne-dostaja prostora, oddam
fine površnike za sospode po ZO K, fine površnike zn dečke po IZ K.
Površniki so v izložbah razstavljeni.
Zaloga oblek a. kuno
Ljubljana, pod Narodno kavarno.
I   #   Slovenci Slovencem   # ;
■   Zelo važno za trgovce In obrtnike *
rs
to
Ker imam še precejšnjo zalogo
in je sedaj skrajni čas, da si jih vsakdo nabavi, zahtevajte vzorce katere radevolje pošiljam na ogled.
Cene so "brez konkurence
tako da mi je mogoče s tiskom in blokom vred oddajati
Vsem Slovencem se priporoča
Fr. UHČ, Ljubljana, jKestni trg 11.
Poflpirajma se medsebojno! V slogi je mod!
Izvozna pivovarna
m
tvornica slada
v Senožečah na Kranjskem
priporoča cenjenim gg. gostilničarjem in slavnemu občinstvu svoje izborno
marčno, eksportno
in
a la plzeojsko
PIVO
po najnižji ceni.
3685 4
se opozarja, na
manufakturno trgovino
Cešnlh & Mitavec
(pri Češniku)
Stritarjeve ulice — lingarjeve ulice
Ljubljana.
3614 2
katera je že popolnoma založena
z nojnouejšim blagom
za dame in gospode,
ter drugimi zimskimi potrebščinami.
Cene najnižje!
Izdajatelj in odgovorni urednik Bas t o PuitoiUmiet
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
552755
K4B186
K2
.B
24
0Z