narodne Izhajajo vsako sredo po celi p61i. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za Četrt leta 1 gold.; pošiljane po poeti pa za celo leto 4 gold. 60 kr,, za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 23. oktobra 1878. Obseg: Razglasi c. k. kmetijske družbe Kranjske. nije. (Dalje.) zbori v Ljubljani, čije. (Kon.) Razmere pašnikov v Bohinji. (Konec.) Kmetijske"črtice iz Rumu- Deželna kmetijska šola v Gorici. Jezikoslovni razgovor. (Kon.) Tržno poročilo iz Trsta 10. oktobra 1878. Učiteljski Slovensko književstvo. Pogled v dežele Evropske Tur Obravnave iz deželnih zborov. Naši dopisi. Novičar. Razglasi c. kmetijske družbe Kranjske Razglas Kranjskim živinorejcem o prodaji goved. C. k. kmetijska družba Kranjska bode 4. dne prihodnjega meseca novembra, to je, v pondeljek po vseh tega pa dokazati, da se bo družba tudi v dobrem stanu obdržati mogla. Take prošnje z imenovanimi prilogami se morajo predstojništvu kmetijske podružnice izročiti zato, da ono potrdi, kar je v prošnji rečenega, in potem prošnjo pošlje do gori imenovanega časa podpisanemu odboru, prodajala iz državne subvencije nakupljenih kakih 10 Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske Svetih, dopoldne ob 9. uri v Kranji po očitni dražbi do 12 juncev (bikov) Belanskega in Pincgavskega (rudečega) plemena. Ta živina se bode postavila na prodaj za polovico tiste cene, za katero jo družba kmetijska kupi, prodä tistemu, kdor največ za njo d&, proti temu v Ljubljani 15. oktobra 1878. in se koj plača in da se po pismu zaveže, da jo naj- Razpis manj dve leti za pleme obdrži, zato se k tej dražbi pri- puščljo samo Kranjski živinorejci. Kdor tedaj tako živino kupi, je ne sme skozi dve leti iz svojih rok dati, če ni poprej podpisanega odbora o tem dovoljenja prosil in ga tudi dobil. Kdor bi se zoper to zavezo pregrešil, mora družbi kmetijski povrniti še toliko denarja, za kolikor je on živino cenejše kupil, kakor je družba kmetijska za-njo dala. Tudi mora nemudoma naznaniti podpisanemu odboru, če mu premij za zasadbo goljav z gozdnim drevjem. Si. c. k. ministerstvo kmetijstva je družbi kmetijski Kranjski dalo 500 gold, državne podpore, katere naj razdeli v premijah po 20, 30, 40, 50 in 100 gld. takim kmetom ali pa občinam (soseskam), ki na goljavah (za- puščenem svetu) spodrejajo gozd f to je ) da } ali po se- menu ali pa po sadikah gozdnega drevja take goljave spremenijo v gozd (hosto), ki mora najmanj 2 hektara je kupljena živina kakor koli poginila , da družba vč, koliko subvencijske živine je in kje je za pleme v deželi naši izpostavljena. dobre 3 orale po stari meri skupaj ležečega sveta obseči. Prošnje za dobitev tacih premij se morajo izročiti podpisanemu odboru letos do 1. decembra za že po-gozdene goljave, pa v tem času (do 1. decembra) tudi vsako leto prihodnjih let ) če kmetje ali občine Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske morejo dokazati, da so na poprejšnjih goljavah v teku v Ljubljani 18. oktobra 1878. Razglas teh ostane gozd. let zaredili gozd, tako zaraščen, da stanovitno teh prošnjah morajo prošnjiki povedati: svoje stanovanje, 2) v kateri davkovski občini leži v gozd obdelano zemljišče in katero številko ima v katastru, koliko meri to zemljišče in kakošna je lega njegova o državni podpori za sirarske družbe. Slavno c. kr. ministerstvo kmetijstva je 600 gold, na višini ali v nižavi, 4) s kakim lesom je zasajen in dovolilo za prvo opravo sirarskim družbam, ali se je to storilo s setvijo semena ali zasajenjem mla- podp katere so se na novo ustanovile ali se ravno sedaj na- dega drevjiča in koliko starega meravajo ustanoviti. leto se je izvršila ta zasadba t kdaj ; to je katero koliko stroškov je To se naznanja takim družbam , katere so za po- lastniku prizadela. Vse to je treba razložiti v proš- da se razvidi, ali je bilo spodrejevanje polno ustanovitev premalo zmožne, da vložij prošnj do decembra t svoj njem pismu, gozda manj ali bolj težavno, zato se tudi za pogozde- J ' - —--— ~ — ~ — "" VU V4UJ «J1-4 vv UJ V«AI WVAj VVCit« f U V j MW^ vvr W VVbVh« mm w ^ v Tej prošnji za en delež gori imenovane podpore vanje goljav na Krasu premije dajo pred drugim in z J r '"""J1 0<* "Viču guu im^uu vauo puuj^uic VttLijo guijav uck iviaeu piciui j c u.a j u pic/ii utugiui^ *u « morajo priložiti osnovna pravila (štatute), kako so državno denarno pomočjo pogozdene goljave in pa last- družbo ustanovile ali kako jo mislijo ustanoviti ) poleg nine velikih posestnikov ne dobijo premij Da ima družba kmetijska poroštvo za to da L/a ima uiu&ua nujctiijstia pui uot v u »a tu , uq J6 «»»»«i «<> h« ■'"»j resnično, kar prošnjik v svojem pismu navaja, mora to mi je vrivala misel žaloval še bolj uboge dohodke planinarstva Nehotž se > kaj iu d ko d i so tu tako ža potrditi predstojnik dotične kmetijske podružnice in pa lostne razmere planinarstva na veliko škodo kmetijstva dotični župan. in tukajšnjih prebivalcev? Ce ni nikogar druzesra . ki Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske v Ljubljani 15. oktobra 1878. in tukajšnjih prebivalcev? Ce ni nikogar druzeg bi se potegnil za to, da se v okom pride takim žalostnim razmeram, morala bi država sama, to je, cesar- Razpis premij za zboljšane travnike in dobro gospodarstvo na planinah. SI. c. kr. ministerstvo kmetijstva je v ta dvojni namen družbi kmetijski podelilo 500 gold, državne podpore. Take premije od 15 do 30 gold, morejo dobiti kmetje, ki imajo manjša posestva, pa so zbolj- šali saj najmanj 2 hektara ali 3 orale skupaj ležečih travnikov (senožet) ali pa planin tako, kakor predpis ministerski veleva. Kdor hoče premijo za zboljšano senožet dobiti, mora skazati, da je: 1) močvirni travnik na suho djal s tem, da je zabranil vodotoke na travnik, dilne grabne vreza! ali pa travnik drenažiral, da je groblje ali grmovje s travnika odpravil, osat, druge živini škodljive rastline zatrl, travnik v jeseni z ostro brano povlekel, 3) da je senožet pognojil z napeljanim mešanim ali drugim gnojem, cestnim blatom, pepelom itd., da je krtine razmetal, tako jivne vode na senožet, če ta da je napeljal gno-leži, da je namakanje mogoče. Premijo za izgledno gospodarstvo na pla- ninah dobi: kdor je svet očedil groblja 9 gruš } gr- movja in krivenčastega lesa, 2) je napravil dobre hleve za živino na planini, 3) je svinjsko pašo (pašo prešičev) ali popolnem odpravil ali jo vsaj na majhen okraj omejil, je močvirni svet na suho dejal in pašo za živino zboljšal. Prošnje za dobitev take premije se morajo zadnji čas izročiti do 20. novembra (do sv. Ošpete) podpisa- tega, kar se v prošnji nemu glavnemu odboru družbe kmetijske tako, da v pros-njem pismu predstojnik dotične kmetijske podružnice in pa dotični župan potrdita resnico reče o gori imenovanih pogojih. Glavni odbor kmetijske družbe Kranjske v Ljubljani 15. oktobra 1878. Baron Karol Wurzbach. Dr. Jan. Bleiweis. Razmere pašnikov Bohinji. Popisal Tomaž Hitz, voditelj sirarskih družeb. (Dalje in konec.) Umno gozdarstvo se dä prav dobro združiti z umnim planinskim gospodarstvom. Tukaj pa, žalibog, tega ni. Vsako leto pride manj živine na pla- apake krivo je pa to, da živini paše manjka mae pa z te akaj ? zato, ker se čedalje bolj gozd širi. 9 Tako, na pr., se nahajajo tukaj veliki prostori so pred 20 ali 30 leti najbolja paša bili gosti gozdi, ki so se sami po sebi zarastli. Podnebj pa so ki zdaj leg in zemlja: vse to je v Bohinji lesu jako ugodn ? kjerkoli je majhen prostorček prazen in veter zaseje kako drevesno seme, kmalu vidiš drevesice za drevesi-cem rasti. . Na svojem vsakoletnem potovanji po planinah sem občudoval tukajšnje lepe gozde s toliko obilnim lesom, nasproti pa sem miloval lačno in suho živino in ob- b lasti morale na noge stopiti, da se v pravo razmero spravi gozdarstvo s planinarstvom. Bohinj je deželica. katera živi in more živeti od P tva in živinorej e; če je tedaj državi na tem > da ne pogine tukajšnje prebivalstvo žeče misliti na sredstva, kak ugodnim razmeram > mora se pač konec storil takim ne- in država to lahko stori brez skrbi, da bi poško dovala gozdarsko gospodarst kajti zemlja je temu v Bohinji jako ugodna, če tudi bi se smela živina povsod pasti ) hinj Da v mladem lesu ne. se tudi iskreno potezam za planšarstvo v Bo > moram vendar še enkrat ponavljati, da nočem škode delati umnemu gozdarst Moj načelo to naj se dd planinskemu gospodarstvu to, česar potrebuje živina za svojo hrano, da potem gospodarju oni dobiček odvo- donaša, ki ga sme od nje pričakovati. Kakor pa dandanes reči stojijo, j e žalibog gotovo to, da Kranjska obrt mah in oijska družba dobiček vleče, planinski gospodar pa škodo trpi, ker se paragrafi gozdne postave po gozdnih urad- Rad vendar vedel nikih njemu v kvar tolmačij ali ima država res kakošno korist od tega, da ena sama družba na svoj prid z gozdom špekulira, Bohinjci pa zarad tega škodo trpijo, in ali bi ne bilo na večo korist državi, ko bi pripomogla v to, da bi se mogli Bohinjc umnega planinarstva poprijeti. Ne prezreti se ne sme dalje tudi to, da od planinarstva živijo večidel vsi tukajšnj prebivalci, gozdarstvo pa je samo na prid Kranjski obrt nijski družbi Zato bilo živo želeti, da bi mod po s t ------------w ' v , V.« V, ~ * . odvrnila vse te napake, pod katerimi trpi Bo hinjsko planinarstvo Skoda, da mi danes v „Novicah" odmerjeni prostor ne pripušča obširno dokazati, kako v J ravnajo t da umna živinoreja in planinsko gospodarstvo nikakor ni na poti gozdarstvu, gozdarstvo pa živinoreje in šarstva ne moti. temuč tudi postavodajalci spoznali niso le ondašnji kmetovalci da naratvo gl »v v/ucijciivi opu^uau i ua ju U CD OO pl? DI podlaga blagostanju Svajcarskih hribov cev in da se ne sme omejiti po gozdarstvu. Morebiti drugi pot povem kaj več o tem. Na korist Bohinjskega planinarstva moram konečno *) izreči toplo želj } naj se tu nemudoma odstranile vse preke, katere so krive tega, da prizadeve domoljubnih mož, povzdigniti mlekarstvo in sirarstvo, nimajo še ti stega vspeha, ki bi ga sicer lahko imele na korist celega Bohinja. Kmetijske črtice iz Ruoiunije. Spisal Franc Schollmayer. (Dalje.) Kakor vse proti Donavi ležeče dežele največ do bička si morejo nakloniti iz J tako tudi Rumunij nizki stopinj žalibog, da živinoreja tukaj stoji na prav Step goveda > katerim pripada tudi Rumunska goveja živina, so popolnem podobna Muri- škemu hribovskemu (sivemu) plemenu, pravilne telesne postave, prijazne glave s črnim smrčkom, s črnim ne- da bom in črno sadni J edina njih napaka je ta f imajo pobešen križ. Njih koža je rahla in spitati se 1 1 |«1 Tf i • i • w • • 1 j V dado lahko hoj je počasna, sicer pa jako trpežna * j> Recept" prinesemo drugi pot. Vred. Da ta sklep vis. deželnega zbora vsakaterega rodo in neobčutljiva proti vremenskim nimam. Z živino ravnd Rumunec grdo in večkrat neusmiljeno. Juncev imajo ljuba razveseliti more, je pač jasno, zato tudi mi ne veliko, katere upregajo za delo, kakor tudi krave. bomo o tem za slovensko kmetijstvo velevažnem sklepu Krave malokaterikrat molzejo in teleta ostanejo pri druzega rekli, kakor: Bog daj srečo in srečen vspeh svojih materah včasih tako dolgo, da so velika kakor pa pogum ter neutrudljivo marljivo delovanje sloven- njihove mamice. Hlevov ne p ozn d goveja živina v skemu odredu, da se vresniči vendar enkrat občna Rumuniji; ona ostane pozimi in poleti pod milim ali ne- želja, to je, da bo slovenska kmetija kmetovalcem zgled milim nebom. Goveda se pasejo, dokler sneg ne pade; in središče, iz katerega bodo lahko dobivali slovenski gospodarji žlahna drevesica, trte, razna semena i. d.*) kedar pa pade sneg, jih žeoč k senenim stogom, kjer jim seno pokiadajo na sneg. Telet navadno ne koljejo; če v gostilnici hočeš jesti telečje pečenke, dobiš kos mesa stare krave ali starega junca. Doraščen Rumun- ski vol ima večemu do cente klavne teže in veljd 30 do 50 frankov. Mlada goveda so po 20 do 30 frankov. Mleko, ki se v mestih po deželi pije, je samo „čubani" imenovani, uma- Tržno poročilo iz Trsta 10. oktobra 1878. Cena kavi je že mnogo časa skoro brez spre- y pa utegne prej poskočiti, nego pa pasti i po- ovčje mleko, ki ga pastirji > tukaj membe sebno, če bode postala z novim letom colnina viša. Cena olju skoro brez spremembe, kupčija mlačna posebno v finih sortah; ker je pa letina bila prav dobra, smemo nadjati se nižih, nego viših cen. Jedilno olje } 9 nakupujejo in prodajajo. Zjutraj zgodaj letajo zani ljudje v kosmatih kožuhih po ulicah in kričijo 50 do 56 gold., namizno St. Angelo 70 do 78 gold"; Ir. In / iv« 1 a tr /> \ !r a r» «n AAA/i m n /vaIi/" A QO__1J _____3__ACL 1______ A -r „11 „lapte", dajajo (mleko), katero v nečednih golidah pro- „lapte oko (avstrijski bokal) po 15 ,,banov", to je, 6 krajcarjev. Ce se „čubanu" ne poljubi v mesto priti > ne pije nihče mlečne kave. B i v o I o v je v Rumuniji veliko, jako močni, vendar so zel6 občutljivi proti vročini in Aix 82 gold., navadno 45, laneno 45 gold. Sadje. Vkljub nizkim cenam je še zmirom malo kupčije; nekoliko poskočile so fige v vencih in sodih 5 To so velikani mrazu; poleti bi ta živina najraje ležala v mlaki ) v rožiči pa so postali silno dragi in novo blago je skoro slabše nego staro. Riž (rajž) je še zmirom brez spremembe. Italijan- katero se tako globoko zakoplje, da le glava vun moli; „bordejih", ki pozimi jih v doljnih krajih pospravijo v so hiše Rumuncev. au ume uuu,um0„ Ti „bordeji", a b^uuiju umgioui, n- puurazua nei&oiii&u mast: lepega , oeoeiega spena pri- čijo večidel v zemlji, tukaj gostujeta gospodar in bivol manjkuje. Špeh v zabojih veljd od 44 do 55 gold, po čez zimo. Zanimivo je, če človek potuje po Rumunskih debelosti. z zemljo ometani ski veljd 19.50 do 23.50 gold., Saugoon 16.50 gold. . Mast in špeh. Zarad pomanjkanja 17.50 ? II. podražila nekoliko mast: blagd se lepega debelega špeha pri vasčb, ki so večidel velike, videti tukaj skoro samo strehe v zemljo vdelanih „bordejev". Edina cerkev v Petrolej ni bil skoro v se nikoli tako po ceni ka kor je zdaj; visokih cen pač ne utegnemo imeti letos vasi stoji na prostem, na kateri vidiš svetnikov nama- danes veljd potrolej v sodih 13 gold. 50 kr. j lanih v raznoterih barvah. Bivole večidel za delo vpre- Domači pridelki. Fižola se ponuja od vseh strani in nekatere sorte skoro ceneje tukaj prodajajo gajo; mesa njihovega Rumunec ne jč, če ni hudo lačen ) ' "{j*" — j--—- ««v.« j Mui «u uvttwiviu ovnu uimi \j VJVUVJO pi uuajn ju, bivol je krotka žival in potrpežljiva; videl sem enkrat kakor na Notranjskem. Rudeči fižol veljd 10 gld. Suhe lOletno deklico, ki je starega bivola za rogove zgrabila, slive navadne v sodih se čez-nje na hrbet mu vrgla in ondi podolgoma oble- olupljene 28 do 30 gold. do gold. 50 kr. Brdske ) potrpežljivi bivol se je s tem bremenom mirno žala dalje pasel. Rumunski konj je majhen in trpežen; posebno dobri tovorni konji se nahajajo v transilvanskih planinah, ki so že meni samemu dobro služili na potovanji čez strme hribe in dereče vode. Rumunec in Rumunka znata izvrstno jezdariti, ženska sedi tako trdno in po- ^olske stvari. Učiteljski zbori v Ljubljani. Dne 26. septembra t. 1. so imela v Ljubljani dru- gumno na konji in ga jaha tako hitro kakor možki. v Spredaj in zadej ima jezdec privezane 4 žakljičke katerih ima pospravljeno vso svojo robo. Dala bi se pa v Rumuniji konjereja ravno tako kakor govedoreja na višo stopinjo povzdigniti. (Konec prihodnjič.) štva: „Vdovsko učiteljsko društvo", „slovensko učitelj- in pa „Narodna šola" svoje glavne letne sko društvo" zbore. Naj tudi „Novice" kaj malega o tem spregovorijo Gospodarske novice. Deželna kmetijska šola v Gorici. Vsled sklepa letošnjega deželnega zbora ima biti slovenski odred deželne kmetijske šole popolnoma sa- Lepa starodavna navada našega slovenskega naroda je, da on vsako bolj važno zadevo in opravilo prične z daritvijo sv. maše. Tudi zborovanjski dan bilo je tako. Ob uri zjutraj maše vali so v St. Jakobski cerkvi prečast. gosp. prošt dr. Anton Jare. Vkljub silnega deževnega naliva sešlo se je bilo vendar precejšnje šte- vilo učiteljev k službi Božji, učiteljev-poštenjakov, o ka- terih slovenski narod s ponosom reči zamore: „nasi so: !U Ob uri pričelo seje zborovanje v prostorijah „ka- mostalen, neodvisen od italijanskega ravnatelja, ima svo- toliškega društva". Prvo vršilo je svoj posel „Vdovsko jega vodjo, učitelje in vrtnarja, svojo kmetijo. učiteljsko društvo". Prvosednik gosp. prošt dr. J are Deželni odbor je v odborovi seji 11. t. m. sklenil pozdravil je navzoče s prijaznim ogovorom, ter izrekel izročiti vodstvo slovenskega odseka kmetijske šole in 8Voje veselje o tem, da se je sešlo tako nepričakovano kmetije gospodu prof. Po vse-tu, ki te dni prevzame obilno število učiteljev. Na kratko razložil je ugodni vsled tega vodstvo slovenske kmetijske šole. 8tan družbenega premoženja, razdelil med ude natisnjen Ob enem je deželni odbor odločil slovenskemu odredu: ra^un 0(j 31. avgusta 1877. do 1. septembra 1878. ) ter djal ) da bo društveni tajnik in blagajnik, cenjeni m posestvo deželi od c. k. kmetijskega društva pripuščeno in en del polja na posestvu „pod Turnom" ležeče ob cesti proti sv. Petru , kakor mu bo odmeril tudi polo- *) Tako piše „Soča" tudi nam prav iz srca, ki se ra- vico travnikov pod Kostanjevico in ob Vipavi pri Pečeh dujemo, da velecenjeni gosp. prof. Povše dobi samostalen de- in polovico gozda v Starigori. lokrog. Vred. * neumorno delujoči gosp. Matej Močnik o tem še terature se bo polagoma sčasoma po naravni poti bližal bolj natančno in specielno poročal. In zdajci se je to čistemu slavjanskemu literarnemu jeziku. Tako se tudi zgodilo. Društvo šteje 70 udov, premoženja ima v obligacijah Posnamemo naj s tega le glavne točke, vašemu narodu odprl cel nov duševen svet vaša mla- % A M AA« 4M«. _ ~ mm. w 35.850 gold., gotovine pa 1325 gold. 25»/a kr., tedaj skupaj 37.175 gold. 25!/2 kr. Lep denar to za tako majhno-številno društvo! Podpore je dobilo to leto vdov in 18 sirot, vsi skupaj 950 gold. 25 kr. Akoravno to ni velika svota , pride vendar na vsacega povprek dina prejela bi zadosti prigodne jej duševne hrane." To je lahko misliti in tudi reči, Boris Vladimirovič težko je izpeljati. t) Hoteti je treba, odločiti se!" Ne jezika t naša mladina sploh se ne more učiti Ruskega to je sem ter tje posamesnim osebam mo- nad 36 gold, na leto, kar je na deželi že precejšna po- goče; šol, v katerih bi se učil Ruski jezik , nikdar ne moč. Za pregledovalce računov voljeni so bili gospodje privolijo. Papljar, Suhadobnik in Kovšca, in ker je bilo vse v tako lepem in natančnem redu najdeno, ni bilo )) tudi laškega, angleškega, francoskega se učč? a po Kolikor je komu ugodno, celo silijo jih! „Zakaj pa Ruskega ne? V ustavni, svobodni, Übe treba veliko razgovorov in debat. Gosp. Nikolaj Sta-nonik zahvalil se je v imenu nazočih udov s toplo ralni Avstriji se mladina ne sme učiti kacega jezika!! besedo gosp. prvosedniku in gosp. blagajniku za oskr- Cel6 v naši avtokratično-birokratični Rusiji si lahko bovanje društvenega premoženja, ter je nasvetoval, naj vsaka vas, če le hoče, omisli šolo z učiteljem, ako hoče zbor per acclamationem izreče željo, da sedanji odbor Turškega in Magjarskega jezika! noben birokrat se v ostane nespremenjen, in sicer: prvosednik preč. gosp. jezično učenje ne vmešava. Ne, ne, Nikifor Nikolajič prošt dr. Anton J are, podpredsednik gosp. Andr. Pra- tega vam ne verjamem. Slovenci bi samo morali tirjati i t pro t ni k, blagajnik in tajnik gosp. Matej Močnik, da vam vlada ustanovi pri vsaki gimnaziji, kakor za odborniki pa: gospodje Jan. Borštnik, Jern. Čenčič, Fr. druge, tako tudi za Ruski jezik katedro, ako se Govekar, Bi. Kuhar, Fr. Praprotnik in Iv. Tomšič, navdušenim pritrjenjem se je tako tudi zgodilo. Mi temu nimamo druzega dostaviti, kot željo: naj navadili. ... n aj- de j o mladenči, želeči učiti se ga. Jaz mislim, da to je vaš izgovor, ker vam je prijetno tisto, česar ste se ni Boris Vladimirovič, vi me žalite, to ni res, sloven bi pristopilo k društvu še kaj več udov. Število 70 ravno majhno, moglo bi pa še dokaj veče biti. Za vlo- ski narod ljubi in spoštuje tudi vse , kar je v Rusiji ženi mali vsakoletni donesek so , kakor smo zgorej po- hvalevrednega! ne varajte me, ali morda ie jezikoslovni stvari Ne, ne, Nikifor Nikolajič vedali, dobili podpirani letos počez vsak nad 36 gold, kar je 5odstotna obrest od 700 gld. Učitelji pri splošni tudi samega sebe! dragini našega časa svojim res ne morejo nakladati de- ki se tukaj ali u ali v imenuje Pogiejte, v tej narja na kup > zdatno letno podporo pa jim lahko za- gotovijo , ako primerno majhni donesek na Hrvatih, o Cehih, o Poljakih , se govori f o Srbih, o leto pri , celö o Angleškem w o Rusih se molči, kakor da bi mi ne bili Slavjani 9 -----, - ,---r---------J----------- — - f - • ~ —.«.«v. "V vdovskem učit. društvu" redno vkladajo. Previdenim kakor da bi nas čisto ne bilo na svetu. Nikifor Niko le ali 9) in skrbnim gosp. učiteljem zadostile bodo te kratke be- ) sede nerodneži, se ne menimo. — —' - —"o- lajič , jau uvvLv puauauj vooau uicirtiuiu , ac lats. z drugimi pa, naj si bodo potem že oholeži ali mogočno dela, da je noben Praški Čeh boljše po jaz dobro poznam Cesko literaturo, ki se tako (Dal. prih.) znati ne more t poznam tudi Poljsko in Srbsko, z vaso Slovstvene stvari slovensko sem se seznanil tukaj pri vas , iz Slovenske in Srbske lahko pa sklepam , kakošna mora biti Hrvaška literatura. Ako primerjam vse te literature z Jezikoslovni razgovor. našo Rusko, z mirno vestjo rečem f da f kakor je vas (Konec.) Ako se hočete k slavjanstvu vrniti Rasije 24. avg V nadaljuje moj prijatelj — imate samo dve poti: eno okolno in problematično, druga bila bi ravna in naravna. Ako Slo- venci upate, da vam bo skoro mogoče politično zdru- se f se ve da pod Habsburško dinastijo ) žiti bližnjimi sosedi Srbohrvati, tedaj možko naprej z vašimi drugih Slavjanov komaj peti del Ruskega naroda, tako vse vaše literature skupaj so komaj petdeseti del naše Ruske literature. Zato menim, da bi vi latinsko-nemški Slavjani lahko nekoliko niže stopili z dozdevne gore Evropejske omike, da bi ne gledali z visoka na nas Ruse, ampak Zadosti, zadosti, Boris Vladimirovič! „Pozvolite, Nikifor Nikolajič, še besedico vam reči: zapišite si moje opazke o u ali v ter izvolite seznaniti da si naravnost v oči pogledamo. u f Sprej - mite. a ne po koščekib, ampak celi njihov oiicijalni in Slovence z njimi. Mi Slavjani, sinovi ene matere Slave, ne smemo tako govoriti: „Kdo lahko brez druzega", literaturni jezik. Vendar ne zabite , *da ta pot je pro- ampak o vsacem vprašanji se mora zaslišati mnenje blematična; vi plavate na malenkem trhlem čolniču po vseh, večina pa bo merodajna. O tem dajte znati v burnem morji, vi iščete rešitve iz potopa na ravno ta- Ljubljano, drugače ne bom hodil ob sredah kem Hrvaškem čolniču ? tudi na njihov čolnič oteti se, vam ne bo lahko: Nemci in Lahi vas ne bodo tako vam v gostje. Proščajte, Nikifor Nikolajič!" vidite, dragi mi bratje Slovenci, jaz sem se Kakor z lepa pustili k Hrvatom, in pri tem tudi ni zabiti Srbi in Hrvati nikdar ne bodo družni in edini. > da poteza!, a,UU&Ul jg Milu V LUVSJ1 UIUUlj UCt pi VUiUg g „sine ira et studio"; ali Boris Vladimirovič misli kolikor je bilo v moji moči, za predlog ravna t M da in naravna pot bi bila, oteti se na slavjansko-rusko meje hentano našeškal; na zadnje se je poslovil s ta- ladijo (ponavljam vam zopet in zopet: jaz ne govorim k*02 žuganjem. Bogme f to ni, da ne bi pomenilo niČ. o političnem združenji z Ruskim narodom, vi osta- nete, kakor ste bili vaše Avstrijske vselej, verni države), le drža vlj ani v svojo literaturo sprejmite ves Ruski literarni jezik, vendar svojega narodnega jezika ne urezavajte in ne krpajte ga z nepotrebnimi tujimi besedicami; Slovensko književstvo. * SlovanŠČina v romanšČini. Spisal Davorin vam je že Koseski lite gladko mu rujo veleval: „Jezik očistite Peg uro giauivu jjuu luju, — kar je najetega v njem, uajuo xu jo uaoiur uuvi , aanv-iu u»o & vi sosedu nazaj!" Vaš narodni jezik pod uplivom više li- njak s sledečim predgovorom na beli dan pošilja vsaj , opi-dajte tenj ak Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. Založil pisatelj To je naslov novi knj katero naš T er s t )) Ti članki so podatki k mojim razpravam, katera mm f sicer večidel poturčeaa, govorč bolgarski l?l"»/\rJ »-»a Ir1 i V-« so bile pod naslovom: „Slovanski elementi v venetšcini" sela na Khodopskih gorah. t kakor v Letopisih Matice slovenske 1874 t 1875 ) 1876 in 1877 bjavlj Izza Vranje prodira v Qu lan ski okraj kjer je * * J Y ^ * * ** » vaiftj , J C 12 bolgarskih in 12 sčipetarskih vasi; od tod do Les- Prebravši in preučivši mojstra Dieza, našel sem kovca in Niša govori se navadno bolgarski. Bolgari _ . m m m m a M m a A « % A A M m m • A ^ « ^ mm — « JST. ^^ mnogo besed, o katerih izvrstni Diez razlagaje jih sam živijo tudi v Srbiji, tje do P ar a čin a in povč, da ne zna za njibov o katerih Diez sam dvomi nita ) uprije na i početek, mnogo zopet, Moravi; utegne jih biti kakih 200.000, posebno v Ne-je njegova razlaga isti- gotinskem in Aleksinskem okrožji. Na celem Te besede sem skušal iz slovanščine razložiti, prostoru med Varno, Drinopoljem, Nisem zato sem dal svoji knj » Pi- naslov: „Slovanščina v ro- rotom, Solunom in Ohrido govori se eden ter isti inaničini" Vem. da se ne bom imel samo filolog > nego tudi bolgarski jezik. Tako stojč te stvari po izjavah s historiko boriti, a tolažil me bode Goethej „einer neuen Wahrheit ist nichts schädlicher > izrek als Verkoviča, ki tudi potrjuje, kar sem jaz v „Geogr. Mittheilungen" leta 1969., str. 441., z zemljovidom od ein A. Petermanna f razlagal f t namesto da Arbana si ali alter Irrtbum". Kakor šče v filologii nesmo prišli do Sčipetari, vali sami ali pa z Bolgari in Srbi vred nepoklicivnih rezultatov, šče manje v zgodo jaz pa . V K «»• « L'UlgCUt iu UiUI VIČU, živijo okoli Sare-planine, od Prizrena do Pro- nčsem prvi, in tudi ne bom zadnj f ki so da so na jugu in zapadu Evrope uže preje Slov novaii, kakor sedanja historična šola uči bodo trdili, kopija, samo da jih je v poslednjem mestu, kakor sta Ver kovic izrečno veli i malo. **) P ri zre n u pravi, da stanujejo razun Srbov, Sčipetarov, tudi mnogi Kolikor mi moje razmere dopuščajo, nčsem pre- Bolgari in Valaho-Cincari (Macedonski Vlahi) _ A m a * M A * m A m a «t ^ m. A — _ m ziral rezultatov, do katerih so prišli kritični filologi, pri dvomljivih in nedoločnih razlagah sem pa šel svojo pot kateri poslednji pa tudi slovanski znajo veli t in pred očmi imel izrek sv. Avgušt interpretatio ita verborum origo pro cujusque ingenio pa ne govorč slovanski D i b r a da je bolgarska in tamošnji Bolgari zovejo se ? } ut 8omniorum „Mijaki"; zraven njih so neke vasi Grške vere » ki J judicatur u službo božjo , dokler je v Gotovo bilo bi odveč, obširno govoriti o tega na- šega domoljuba trudoljubivem delovanju na polj mačega starinarstva, kateremu je v se do odprt širok pro Ohridi bil patrijarh, so opravljale v slovanskem jeziku. Iz navedenih podatkov g. Verkoviča se vidi, da stor da samo Mademochoria (stara Chaleidika) je čisto gr- Ziehna" da je Grški živelj; v Sere- ška, v okraji vidimo le malo mož, delujočih na njem. skem okraji in Dramskem da je Bolgarski močneji poslednji da ima cel6 v okraji Pravi št e poleg morjd kateri Gosp. T ersten j ak je eden onih domorodcev vse svoje izvanredne dušne kreposti posvečuje preiskavi večino, da Grški v notranjih okrajih čisto izgine, da "je staroslovanske dobe in nje jeziku, in zato bodo tudi Turški mnogo slabeji od Bolgarskega, a ta da se študije mive. v tej najnovejši njegovi knj »v-wvr ^vr^v « * «««M»« »«MV^V V wfc JU^ V l M t* V. ^ ^ V«* U« OU ]6 V filologom zani- Nevrokopskem in Bazložkem okraji skoraj po- v Kar nas še posebno veseli pri častitem veteranu vsod sam obdržal. ***) Potem je pravo, da sta se okraja slovstvenem, je poleg njegove obširne učenosti tudi nje- Sereski in Dramski v gori omenjeni razpravi od gova o8kromnost, kateri daje najlepši izraz v gori na- leta 1869. („Geogr. Mittheil." str. 441) deloma Bolgar- vedenem predgo D pride Naj tedaj najnovejše to delo na- skemu področju dodelila, samo da bi se ravno to bilo roke vsem učenjakom, ki slo- moralo storiti tudi gledč okraja Praviš te. sega vanščini ledino kopljejo na tem malo obdelanem polj Nadalje je iz teh podatkov razvidno ) da so se v Pogled dežele Evropske Turčije Statistično-narodopisni podatki o sandžaku gori navedeni razpravi meje Bolgarskega naroda na jugozahodu in zahodu precčj natanko zaznamovale, da je Dibra, da! še celö Šara-planina slovanska, kar je na večkrat navedenem zemljevidu deloma nazna- Sereskem. o trditi, miru Grški elj haj (Konec.) se razen omenjenih kraj čeno. Ali ni po tem takem več nego predrzno da določbe San Štefanskega dogovora gledč Bolgarskih mej d narodopisno niso opravi čene ?! ****) m razen polotoka Chaleidike še na jugu Macedonije v ne- katerih vaseh Verijskeg« uaiaja, v u. ^ ^ « u i, o u- Ravno v teh okrajih spuntali so se sedaj Bolgari proti Turkom, ki so jih bili začeli tako klati, kakor so nedavno njihove brate ob Balkanu klali. žalijo tedaj ne narodopisa ne pravice, meje do» škega jezera in obsega celo Dib Proti stari Srbiji govorjene za Bolgarijo v San Štefanu dviga se na Šaro-planino (Šar-Dagh); sela na tej pla- je za-njo odločil Berolinski kongres. , pač pa meje, ki jih d Gornje-Avstrijskem deželnem zboru liberalci stavili predlog, da se cesarju predloži oaj bi se skušnje nove povrne ) pa veliko dobička imel vsak gospodar za svojo živino, če ima lepega junca pri rokah katere bistvo to očitanje Dežmanovo, da Na državno podporo, ki jo kme- pak desetletnice dualizma dobro porabile v to, da se v pre teku teh 10 let natanko pozvedö vse napake sedanje dualistične oblike in namesti nje stvari edinostna zveza med Avstrijo in Ogersko. In Linski zbor je adreso odobril. To strašno grize Dunajske in druge ustavaške časnike, ki jim očitajo, da so po takem nastopili pot narodnih državopravnih, fevdalnih in klerikalnih sovražnikov sedanje ustave. Deželni zbor Tržaški. Ta zbor je imel letos mnogo nakan, da bi slovensko okolico Tržaškega mesta potopil v morje lahon- Bleiw pre tijska družba dobiva od ministerstva, ne obrača mije za živinorejo in da načrt postave , ko se je podal deželnemu odboru dr. P oklu k ar, rekši, da subvencij«, > » Ui «ai^fVi v J/VUIM f v j UV D W j ni bil dovolj prerešetan, odgo družba dobiva ki jo kmetijska > se ne m obračati za premij am za kup plemenskih juncev, ki se potem pro- . Sicer dajajo domačim živinorejcem s posebnimi pogoji je pa bila postava, kakor jo je predložil deželni odbor ravno nasproti Dežmanovemu trdenju prav dobro pre rešetana v odboru kmetijske družbe 9 bila že davno gl po oglasil proti njej je odobrilo. Novicah" in noben živinorej se m > da samo ministerstvo kmetijstva jo skega Trsta zoper voljo okoličanov. Al če Bog dd in znani pogum okoličanov, spodletele bodo lahonom vse nakane. — Hvalevreden je pa sklep in nam Kranjcem grafa pri pecijalni debati se zopet ogl > razlagaj da se odvisna osoda cele postave, zato nasvetuj sprejme tako, kakor ga je predlagal deželni dr ravno od para- nai na posebno korist 9 da nica (Findelhaus) v Trtu. julija 1879. neha na j deniš odbor in naj se gori navedeni odsekov dostavek izbriše po katerem si občina bika uapraviti mora še le te da] ako Je P občanov s tem zadovolj t 9 9 Deželni zbor Kranjski. seji j v kater smo že poročali, obravnaval se je tudi načrt post plemenskih j ložil. o državanji občinskih vsaj ves svet ve, naj je katera reč še tako dobra in koristna, zmirom se dobijo protivniki, ki dobro spodkopavajo. Prav tisti vzrok je bil tudi, da še danes niso razdeljeni med njihove lastnike P ki ga je deželni odbor pred- Vkljub Bleiweisovim ugovorom in nasvetom, vkljub dotični deželnoodborni odsek pa ravno v neki bist- temu, da sta eel6 od nasprotne stranke tudi vitez veni točki prenaredil ploš debati je dr. Bleiw povdarjai silno bold predlog in Schrey glasovala za dr. Bleiw » w^ivuu. V.WV.V. j« • — • " • '• w * " £rw. - • • - - pivuivg, obveljal je pri gl<%ouv<»uji u u o c & u v prcum^ uu potrebo take postave za našo deželo, ki je večidel konečno vsa postava po odsekovem predlogu s 17 proti d se k predlog in vezana na živinorejo, rekši, da v ima Kranjska blizo 200.000 goveji živini, katere 9 leži 15 glasovom in to njen ajveči ka- slanca nista bila navzoča d tega, ker dva nerodna pital 9 ki pa je jako slabo naložen, ker komaj 2°/ o ob po- To pač kaže, da bi narodni resti nese. Poglavitna vzroka temu pa sta dva, in sicer: ker poslanci vedno morali na svojem mestu biti pašniki po mnozih občinah niso še razdelj 9 in da nam manjka dobrih plemenskih j vsled prvega vzroka živina nima dovolj klaj druzega pa krave postajaj jalove. vsled Potreba take po Naši dopisi. Rusije 13. okt. n poslednjih tednih smo stave se ne čuti le na Kranjskem, temveč tudi po dru- se dovolj načitali o prazničnim sprejemanji naših bra »Ulli uu^uiau J ajvi ju «uiuvivj« o v u» uuijai o uiiu cti u/mu^ » k ou \j oia ^ ui TUjöai vi aupju A a uvi^ai i kakor pri nas. Postava pa ne bo prav nič kori- in Armenije v Petrograd, v Moskvo in v svoja rojstna zih tacih deželab pinji stila, če se naredi tako, je predrugačil določbo v čina omisliti lastnega bika še je živinoreja še na bolj sto brih armad, ki se po slavni vojski vračajo iz Bolgarije kakor jo nasvetuje odsek ki mesta. našo gubernsko stolico nam niso vrniii na- 9 pol bč za t po katerem si mora ob šega domačega polka, ampak poslali so nam Kijevski tedaj, ako se več ko grenadirski polk, ki se je z drugimi vred posebno pro- odsekov slavil pod poveljstvom ,,belega generala" (Skobeleva č Ce predlog obveljä, je škoda sklepati postavo, vrzimo jo mlajšega) raji v koš Poslanec Dež m ugovarj j daj kme na „Zelenih gričih" nad Plevno. Pred tednom smo prejeli sporočilo o prihodu polka ter po tem delali tijska družba Kranjska imela že po 600 gold, na leto celi teden priprave za dostojno sprejetev. Pred včeraja za premiranje bikov, «(tanj Oü jv» p« uvuai putgui MJ**jl», » «vuvuis, v« a * . uv/puiuuu vav ajl. vm- ^wuuui naklonil živinozdravnišnici? Postava, ki jo odsek na- je bilo vse naše mesto na nogah. Polk se je pripeljal svetuje, je posneta po Štajarski; če se ne skaže za do- po železni cesti v treh oddelkih. Vsak oddelek smo po- akaj se je pa ta denar potem njim, v soboto, od 11. ure dopoldne do 11. ure ponoči bro, se lahko pozneje popravi Dr. Bleiw mu odgovarja, za govejo delila jih je mnogokrat samo zopet domu nesla; tudi teh premij k d an je premije (pred letom 1848.) gostili na praznično okinčanem kolodvoru z jedjo i jačo P1 in papiroskami (cigaretkami) ter ga spremili v da ne živino so imele jako malo vspeha; komisija mesto. Mesto je bilo že v soboto praznično ubrano in za to, da denarj m okinčano s slavoloki. zastavami 9 s cveticami m maji delila kmetijska Včeraj pa, v nedeljo, je bil po tem povodu veliki praz družb 9 kakor Dežman trdi 9 ampak lad sama Štajarsko postavo tudi jaz poznam, a ta je dosihmal nik. Pri vhodu iz kolodvorne predmestne ulice v glavno mestno „Moskovsko* i ulico sredi orjaškega trga 9 ka tem več ostala, in zakaj? zato, ker predaleč koršni so navadno trgi v Ruskih mestih, stoji velikanski slavolok v Ruskem slogu z dvema piramidama ca desni in levi strani. Na trgu za slavolokom se je zbral polk ob 10. uri, na estradah okoli slavoloka se je po na papirji sega, ker ne veljd namreč le plemenskim juncem, rekel m strokom živinorej D e ž m )e ne da „komandirati' , se zboljšanje živinorej vpraša dr. Bleiw hoče komandirati o druzih rečeh, na priliko rejo trositi toliko denarja za zidanje novih , da kako pa da njegova stranka občine mestila šolska tpladina ženskega spola na levo, na desno pa ves prekrasni spol viših stanov našega mesta 3 ca] da mo-kih nami, koški in jerbašČiki cvetlic, prostor od estrad do poslopij po kmetih, ki morajo podobna biti gosposkim altarja iz zelenji je zajela šolska mladina moškega spola, okrožil naš oficijalni svet. Ob 11. uri so se palačam! Za občino bi naprava plemenskega junca pač ne bila velika naklada, če dd kakih 150 gold ki ga v do letih zopet prodd in si kup za nj, strošek oltar pripeljali drug za drugim: gubernator, general-koman-dant in škof. General s svito je ogledal polk, skoman- diranje k molitvi, „malehenj" je trajalo skoraj pol ure, posestniku v Vipavi, in A. Volku na Slapu izreka pred stojništvo kmetijske podružnice Vipavske najtoplejšo za seminaristi so kaj lepo propeli zahvalno pesem potem „mnogaja leta" , pri gromovitem jvs oaui Ui«gv uvaiu aa ßlovil polk, med tem, ko je šolska mladina prelepo pela nabirati. ura" je škof blago- hvalo za to, da so se potrudili za ranjene mošt in denar „slav'se, slav'se". Po blagoslovljenji je mestni župan s „hleb sol", naše krasotice, izbrane iz vseh omikanih stanov, Iz Slapa. (Vabilo.) Letošnja javna preskušnja na pa so okinčale polkove zastave, zastavonosce in oficirje tukajšnji deželni vino- in sadjerejski šoli bode z lavorovimi venci. Godba je zaigrala narodno pesem 30. dne t. m. dopoldne. Vse prijatelje kmetijskega vodstvo. kratkim govorom pozdravil polk ter mu podal Predstojništvo Vipavske kmetijske podružnice. R. Dolenc, predstojnik. in polk se je dvinil v ceremonijalnem maršu okoli ol- napredka vabi k obilni udeležitvi • -__j ~i_______-----~ i™ T {nhilonn _ Sun««»» tarja pod slavolok spremljan z gromovitimi ,,1*1« , i^uuguuv. — w»u»c.uviu nvouijon.im, pa estrad so leteli venci, šopki in nevezane cvetlice na Avstriji sami ne vidimo zarije veselejše bodočnosti ,ura z Ljubljane. - Še Slovanom Avstrijskim, pa polk tako, da kapic in bajonetov ni bilo videti po vsi se ozremo na vse to, kar se dandanes godi, in vidimo f dolgi Moskovski ulici in daljše do velikega trga je de- da vsega tega kriva je Magjarska prevzetnost. Iz Bosne ževalo iz okon in z balkonov cvetlic. Na veliki trg moral bi se po njihovi trmi umakniti Filip o vi č, kateri, rodom Hrvat, more z Bosanskim narodom govoriti smo poslednjič prispeli še le ob eni uri, zakaj ne samo vse 40tisocno prebivalstvo našega mesta, ampak narod iz bližnjih in daljnih vasi se je zbral „privetstovatj" monarhije in postopati tako, da se mu omili in prikupi gospodstvo nase, m bil tedaj najsposobniši guverner zmagonosni polk. Na velikem trgu je bila najprej kratka Bosni in Hercegovini. Zarad Magjarskega klubovanja parada , potem so vojaci postavili puške z nasajenimi n i tedaj še danes jasno, kaka bode s tema deželama, na bajonetih šopki in venci v kope ter zavrstiii okoli za kateri je največ slovanske krvi bilo prelite in za ka dolgih miz na kosilo pri narodu pod milim nebom. Na- teri je že toliko milijonov potrosila Avstrija. Ravno tako zadnje so gospe in gospice po vrsti razdelile vojakom nejasno je še, kakošno ministerstvo stopi na krmilo Cis- še jabelk, papiros in po 2 rublja na moža. Na to se je lajtaniji, kateri zopet le Magjari vsilujejo take ministre, veliki svet razšel: nježna polovica domov obrisat si pot ki hočejo vzdržavati hegemonijo magj a rsko-nemško. in zmit prah, marsovi sinovi pa, v črnih in belih suk- njah, so se odpravili, do 800 mož, v dvorano „dvorjan- nyieva Čeravno vsi Magjari niso prav tako drzni, kakor je Ira- stranka, vendar razločka skega sobranja a kaj so oni v tej dvorani delali, Vaš velikega ni med njimi. seji Ogerskega zbora je namreč ta kolovodja dopisnik ni videl, pa čitatelji si lahko sami mislijo, po- opozicije kar naravnost protestoval proti črno-ru sebno ako še omenim, da iz začetka iz dvorane se je meni (Avstrijski) zastavi na kraljevem dvoru v Buda- razlegaia krepki godba > potem pa pod večer čedalje bolj peštu, proti nazočosti cesarskih dvornih dostojanstve- ura Na velikem trgu je igrala tudi ves po- nikov pri ceremonijah začetka Ogerskega zbora in celö poldne godba in med kopami pušek in cvetlic so se v proti temu, da kralj (cesar Avstrijski) sedč bere pre- večih in mnogih grupah vrteli in šetali vojaki z naro- stolni govor in ne stoj č kakor zastopniki zbornice, dom v suknjah, jopičih in „dušegrejkah". Zvečer je češ, da je zbornica ravnopravna s krono. In vse to je bilo mesto prekrasno razsvitljeno, lepih transparentov je smel govoriti poslanec še s pritrjevanjem in z eljen- bilo posebno in nenavadno mnogo, gimnazija je celo z klici svojih pajdašev! Vsa to ni nelojalno ker iz- uuu pipo^uuu i u. uuua vauuu uiuu^v y giuiuatiij« j v \j\ji\j ativi vjiu js-r uwuu w • vow vv ua u u iii j a i u g u električnim solncem osvetila vso dolgo ulico do Moskov- haja iz magjarskih ust!! No, če bi kaj tacega S lo- ških vrat. četrtek, petek in soboto bo prišlo top- van i, ki delajo na korist Avstrijske krone, drznili se ničarskih baterij in tedaj v nedeljo bo spet velik praznik, objaviti v kakem deželnem zboru > propali kazni ve- (Kon. prib.) likega izdajstva; Magjari pa zato, ker so Magjari Vrsta. (Vabilo na tabor v Dolino pri Trstu pri- smejo žaliti veličanstvo cesarjevo in hodnjo nedeljo 27. dne t. m. ob 1 zbora-predsed > 2 uri popoldne) raz- nik ostane gluh pri vsem tem!! Kamo neki pride mon- pošilja odbor političnega društva „Edinost" z iskreno arhija Avstrijska s takimi elementi?! željo, naj bi se tega ljudskega shoda vdeležili bratje iz Istre ) Goriškega, Kranjskega > sploh Jugoslovani vsi. (Za zapuščene rodovine reservistov) je deželni odbor ravnokar okrajnim glavarstvom razposlal drugo Glavni cilj tega tabora je protest proti onim lahon- svoto v ta namen nabranega denarja v znesku 1638 gl. skim rogoviležem, kateri Avstrijske primorske pokrajine (prva svota je znašala J253 gld.), in sicer za okraj Kočev- o- drzno proglašajo za zemljo Italijanskega kraljestva, stojnski 225 gold. Program Dolinskemu taboru obsega 4 točke: prva je: ski 156 gold. Črnomaljski 27 gold. ) Krški 119 gold., adresa udanosti na cesarja f druga: sklepi o po- 50 kr. Kranjski 162 gld. > spehu gmotnega in duševnega blagostanja sloven- ljansko 236 gold. mesto Ljubljansko 131 gold., okolico Ljub- } okraj Litijski 125 gold. Radoljški 63 gold. ) Lo-No- gaški 134 gold. 50 kr. vomeški 103 gld. 50 kr., in Kamniški 156 gld. 50 kr. skega naroda sploh in primorskih Slovanov posebej, tretja: sklepi o povzdigi šolstva na Primorskem, četrta: sklepi o pogozdenji goličav na Krasu in v Skupni znesek gori imenovanih 1638 gold, se bode iz-Istri. Odbor pričakuje obilega vdeleštva rodoljubov iz plačal 406 družinam v različnih, od deželnega odbora vseh navedenih krajev in sklepa navdušeni svoj poziv odločenih zneskih. s klicem: „Živila vzajemnost slovanska!"*) Dosedanji deželni odborniki gospodje dr. Jan. Vipavi. (Javna zahvala.) Gospodom: F. Vertovcu Bleiweis, dr. Zamik in Jan. M urnik so se v iz Št. Vida nv*®, A. Lampetu , župniku na Gočah, jerju, grajščaku v Ložah; M. Miškatu , posestniku na in Jim izročili svoje referate. Ker so gospodje Dežman Erzelu; J. Nakusu, župniku na Planini; K. Dolencu, dr- Vošnjak in dr. Schaffer Dunajski državni poslanci ostanejo zdaj v novem deželnem odboru gospodje pl. J. Ma- skupni seji z novimi odborniki 16. dne t. m. poslovili t > * Mi pa iz Ljubljane dodajamo izraz žive želje: naj bi Schrey, dr. Poklukar, baron Taufferer in vitez A. Ga- vzlasti prvo točko sprejelo Njegovo veličanstvo tako milostljivo, riboldi. da bi Habsburški dinastiji zvesto udani narod slovenski do- — (Konecletne preskušnje učencev. na tukajšnji pod- segel pravice, katerih že leta in leta prosi nasproti tisti stranki kovski in Živinozdravski) Šoli sta včeraj popoldne s svojim tujcev, ki zemljo slovensko smatrajo za domeno italijansko, prihodom počastila gospod c. k. deželni predsednik vitez in ne bi dalje ostal glas njegov klic vpijočega v puščavi. Vred. Kalina in gosp. deželni glavar vitez Kaltenegger. očitno radovednostjo sta ogledovala zbirko učnih pri- J ker sta jima učil- namreč dr. Rechbauerju, predsedniku Dunajske posla pomočkov te šole, bolnišnico in vse nice vodja dr. Bleiweis in pa učenik gosp. Skale raz- niške zbornice, poslal pismo, v katerem trdi kazovala; vpričo nju je en učenec tudi konja s pohvalo res, da bi bil on kedaj tako podkoval. Juter se končajo 4dnevne preskušnjo učen > da n i piše govoril, kakor ,,Tagesp cev; izid njih naznanimo prihodnjič. dr. Svoboda, vrednik „Tagespošte" pa, ne len, je Novo šolsko potem tudi kar naravnost onemu predsedniku pisal leto se začne po vseh Svetih, kar je bilo v 42. je do pičice vse resnično kar Jö Tagespost f u da iz go listu naznanjeno. Do onega časa je treba, da se oglasi, vora kneza Auersperga 18. avgusta svetu odkrila in da kdor hoče v to šole stopiti, za katero je deželni zbor on in pa gosp. Syz, predsednik Leykam- Josefsthalske določil 3 štipendije po 60 gold. Naš domači (Kuhnov) polk je zdaj v Livnu, kjer ostane neki čez zimo. Od tam smo dobili daljše delniške družbe, sta pripravlj » pred vsako sodnij in tudi pred državnim zborom to potrditi. No, to je pač grdo ojci. uoiauc u&ni \j\zu «iitxii/. v/u laui ouiu uuuiu uaijau perilo, aat ciu picu OVC iu UJ pismo, ki popisuje vse , kar je ta polk v Bosni prestal najskega ministerstva in pa itn a irvtii 1 • ia vy\ ilr nnin a nio m a rvm aiipii m a v\y%i rv ar) ni tröl« th n r»rvn»-» nsino n 4» m^rk^r».^^ katero pred svetom pereta zdaj predsednik Du } ker Tagespošte in storil; to mikavno pismo priobčimo prihodnjič nam je za ta list zmanjkalo prostora. Gospd Hedviga pl. Radics, soproga našega cenjenega starinstvarja P. pl. Radicsa, ki je zapuščino gornje-avstrijskib pesem svojega očeta slovečega pes- 20. dne t. m p. t. renegat dr. Svoboda, vrednik češki oba pa brambovca sedanjega liberalizma, za katerega nimamo druge besede kot: ,,libera nos, Domine"! Ogerski državni zbor se je pričel „iz Ljubljane" smo povedali Iz BudapeŠta članku nika K. A. Kaltenbruner-a pod naslovom „Ober- nekoliko, kakošen je bil začetek tega zborovanja. Kako österreichische Gedichte von Karl Adam Kaltenbruner" se vendar Magjar zliže z Magjarom ravnokar na svitlo dala in jo posvetila svetlemu voj- duhä" in „meso enega mesa" ) ki Je duh enega vodi Maksimilijanu Bavarskemu, je od njega z jako malo dnevi še „prokleti" Koloman T prijaznim pismom prejela v častno priznanje ove knjige stva predsednik , prišedši v liberalni klub vidi se iz tega, da pred f minister veliko sreberno me dali j o s podobo vojvode in vahnimi eljen-klici sprejet To i je bil s zi- napi8om: „V spomin od Maksimilijana vojvode Bavar- oblake nad je znamenje, da je črne skega". ljudstvo v gornji Avstriji, je zel6 različno od nemškega ogerska njegovo zopet razpihal drug veter Nemško narečje, kakor ga govori prosto kakor takrat, ko se je krpala nova nagodba Avstro } knjižnega jezika, kaže nam pa temu ljudstvu lastni dobrovoljni značaj. Morebiti nam bo mogoče, izmed omenjene zbirke eno teh pesmic ) iz kmetskega življenja kralj Iz Zagreba Adresa do Njegovega čanstva t ki jo je Hrvatski zbor vkljub ugovorom bana m poslovenjeno našim bralcem podati, ki jih bodo gotovo glasov bilo je kljub grožnjam Magjarskim skoro enoglasno zabavala. (Vabilo na izvanredni občni zbor tukajšnje narodne Čitalnice), ki bode prihodnjo sredo, 30. dne t. m., Iz- protivnihj sklenil, je res klasično pismo, ki stoji na vrhuncu sedanje politične situacije. Jedro njeno zvečer ob 7. uri v zgornjih čitalniških prostorih, vanredremu temu zboru dnevni red je: volitev častnih udov. Odbor narodne čitalnice v Ljubljani. da pravo rešitev zasedene Bosne in Herceg tem, da se organizacija teh dežel vredi z organiz- rn da kar so tro- je to, •v v išče v mom Dalmacije, Hrvatske in Slavonij Hrvatska, Dalmacija in Slavonija postane j f jedn kralj z vojaško Granico in Reko vred Ni po takem čuda, da so pravi „Höllenlärm" pričeli Magjari, domačih tujih zbor ? Novičar Dunaja. — Včeraj mnogo poslancev ni še bilo pričujočih. dežel. ko so čuli to pismo do kralj Iz Bosne in Hercegovine. Turčija se še zdaj noče podati v svojo osodo in nikakor ne verjeti tega, da v Evropi ni več prostora za-njo. Bila je celö tako pre- torek) se je začel državni drzna, da je okoli Evropskih vlad poslala okrožnico .—r—.—~. kateri toži Avstrijo zavoljo velikih grozovitosti, ju* Novo ministerstvo še ni gotovo; pripoveduje se, njeni vojaki v Bosni uganjajo. Ta okrožnica pa je imela da ga dosedanji finančni minister baron Pretiš sestav- yes drug vspeh, nego ga je nameravala Turčija; zbudila lja deloma iz nekaterih prejšnjih, deloma iz novincev, je namreč povsod nevoljo, ker je očitna laž. — Zasedba ? v ki jih J ------ ---— f1 J --— — ' ki jih dobi po dogovoru s poslanci državnega zbora je za letos menda končana, ker so naši vzeli že vse po takem tedaj le nekatera nova imena, sistema trdnjave in prebivalcem po večem pobrali tudi orožje, vladna ostane pa stara. Cehi menda o tem položaji ne katerega je bilo povsod dosti nakopičenega. Po zimi bode pridejo v državni zbor. Dunajski časnik „Fortuna" piše, že mir, kaj bo spomladi, se se ne ve. Vojaki so da knez Auersperg, bivši ministerstva predsednik, seže jeli vračati domu, kar jih namreč ne potre- utegne postati predsednik najvisega računovodstva z bujejo doli; vendar ostane čez zimo še okoli 100.000 20.000 gld. letne plače. Lepi denarci! mož tam. — Zavoljo trdovratnosti Turčije tudi Rusi ne . lastnoročnem pismu do kneza Auersperga ce- gredo še 3pred Carigrada in mogoče je celö, da zase- sar s zahvalo priznava, da se je tako hitro in natanko dejo mesto, ker Turki se ne drže Berolinske pogodbe iz Bosne domu razpustil tisti del armade, ki ondi ni in so jeli zopet vojno nabirati. Tudi Grki dobivajo več potreben, in ukazuje ministru, naj ljudstvu, čegar čedalje veči pogum in se pomikajo proti severu. sinovi so šli na boj zoper Turka, pa tudi županstvom to kaže, da Turčiji vendar bije zadnja ura. b «i m * ^ * « A. m m m. r i W " _ - _ zT — _ m „ Vse Crno- rn ces. uradom, ki so sodelovali toplo cesarjevo zahvalo. pri mobilizaciji, izreče Pričkanje med knezom Auerspergom in tiče določb o Crnigori. gorci nočejo še izpustiti Turških vjetnikov, dokler Tur čija ne spolni popolnoma Berolinske pogodbe, kar se Angleži ne bodo mogli zdaj graškim časnikom „Tagespost", ki je svetu razglasil več pomagati Turčiji, ker bodo imeli sami vojsko z Af- tiste umazane reči, ki smo jih zadnjič objavili, kako je ganistanom v Aziji. Tam so se namreč prebivalci uprli. Dunajsko ministerstvo nekaterim časnikom z bankovci ker so jih Angleži ravno tako drli, kakor prej Turki usta mašilo in nekatere poslance z dragim denarjem kristijane. podkupilo, da so glasovali za novo pogodbo z Ogri, postaja čedalje bolj interesantno. Knez Auersperg je Tako na svetu še ne bo kmalu miru. Odgov vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba: Jožef Blazmkovih naslednikov v Ljublj