POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIM
&
Leto II.	Štev. 41
Celoletna naročnina	. 175 Lir
Polletna	„	90 „
Posamezna številka	- 4 ,
Za Jugoslavijo . . .	2 Din
Borica, soboto IZ. oktobra IBM
noriško ljudstvo v borbi proti imperialističnim = računom =
Grabežljive anglo - ameriške imperialistične klike, dosledne svoji imperialistični politiki razbijanja narodnih enot za dosego svojih apetitov, so si postavile v coni A svojo podružnico ZVU in organizirale na mirovni konferenci v Parizu »glasovalni stroj«, da bi s takimi inštrumenti iztrgale priborjene pravice ljudstvu, ki je bilo v oboroženi borbi proti fašizmu najzvestejši in najiskrenejši zaveznik in ki je v tej borbi vse dalo ter za ceno tolikih žrtev tudi zmagalo in izgnalo fašističnega okupatorja iz svoje zemlje. Da bi bila ironija še večja, hočejo del te zemlje 'n ljudstva izročiti ponovno prav tistemu zatiralcu, ki ga je uničeval, zatiral, iztrebljal, poslužujoč se nezaslišnih modernih srednjeveških metod — dolgih 25 let. Jasno, da se s tako »rešitvijo« naše ljudstvo ne more in se ne bo sprijaznilo.
ZVrU, ki naj bi bila začasni nepristranski upravitelj tega o zemlja in zaščitnik priborjenih demokratičnih pravic, se je takoj v začetku predstavila ljudski n množicam kot zagrizena agencija imperialističnih sil ter budila in podpirala reakcionarne fašistične elemente in uvajala iste metode zatiranja, ki jih je ljudstvo občutilo že za časa fašizma. Vsi napori ZVU in njenih pomožnih organov s civilno policijo, tem klavernim inštrufnentom preoblečenih fašistov, ki ne siedi jo z brutalnim pretepanjem, zapiranjem, streljanjem itd. antifašistov, ne morejo in ne bodo nikoli zatrli in zaustavili borbe Slovencev in italijanskih antifašističnih množic, tesno povezanih v svoji vseljudski organizaciji Sl AL’ za priključitev celotnega ozemlja k Jugoslaviji.
Kaj pomeni odtrgati Gorico od svojega zaledja, ne vedo samo napredne ljudske množice, ki se pač niso borile z zavezniki zato, Ja bi jih isti po zmagi kaznovali, ampak čutijo ta absurd celo goriški trgovci in denarni mogočneži iz vrst zagrizenih italijanskih reakcionarjev in fašistov, ki že tarnajo, da bo treba pospraviti kovčeke in zapustiti ekonomsko uničeno Gorico.
Ljudskih množic pa ne straši niti anglo - ameriška iznajdba »glasovalnega stroja« v Parizu, še edinega preostalega sredstva za dosego ijmperialističnih apetitov na račun naprednega demokratičnega ljudstva. Z vsakodnevno borbo, z demonstracijami in ogorčenimi protesti, spremljajo množice potek konference v Parizu, zavedajoč se, da predstavniki demokratičnih narodov, ki se tam bore za pravico, ne bodo za ceno sporazuma nikoli od stopili od demokratičnih načel, lugoslovanska delegacija s tov. Kardeljem na čelu, je jasno in odločno izjavila, da tako krivič ne mirovne pogodbe, kakršno ji hočejo vsiliti, Jugoslovanska vlada ne bo podpisala. Izjava tov. Kardelja je glas ljudskih množic Julijske krajine, ki so trdno odločene nadaljevati borbo z isto vztrajnostjo, dokler ne dosežejo priključitve celotne nedeljive Julijske krajine k Titovi Jugoslaviji.
BDHICil SPADA K SVOJEMU ZiMll
_____________________________
Nedeljski festival dela in kulture je to pokazal — Bili smo pa tudi priča, kaj nas čaka, če bi prišli pod starega zatiralca slovenskega življa
Cioriški festival d<;la in kulture je imel namen prikazati ljudsko voljo, ki hoče obnavljati svoje porušene vasi, pokazati je hotel izvršeno delo, vse prestano trpljenje goriškega ljudstva, njegovo ljubezen do kulturno prosvetnega udejstvovanja ter pridelke, ki jih izdeluje goriška dežela. Ta ljudska manifestacija Slovencev in Furlanov je še enkrat pokazala vsemu svetu kako tesno je povezano podeželje s svojim mestom in da je edino ljudstvo s svojimi gospodarskimi in kulturnimi potrebami, ki ima odločati o svoji pripadnosti, ne pa diplo-matje, ki naše Goriške ne poznajo.
Čeravno nam je zavezniška
Sprevod so otvorila dekleta v narodnih nošah. Sledili so jim fizkulturniki ter člani planinskega društva s smučmi. Sledil je krasen slavolok kovinarjev »Sa-fog-a«, vozovi tkalnice iz Podgo-re, tvrdke Braunschweiler, Zveze primorskih partizanov s Triglavom in goriškim gradom, voz SlAU-ja, ki je predstavljal bratstvo Slovencev in Italijanov. Nadalje so sledili krasni vozovi go-nške okolice. Ajševica je prikazala vrt samih rož in cvetja in tudi delo marljivih šivilj, istota-ko Šempeter, ki je izgotovil velikanski šopek rož in je zbujal splošno občudovanje. Kromberk je imel voz z napisom »Delu čast in oblast«. Dekleta SO' slačila koruzo. Štandrška mladina je poslala voz, ki je predstavljal lepila v miniaturi iz modelarske ja dralne šole. Posebnost za se je bil voz udarnikov iz Brčko-Bano-viči. Vas Gradišče se je poklonila spominu S. Gregorčiča in simbolično prikazala naše udejstvovanje na prosvetnem polju. Porušeni kraji, kot Miren, Bilje. Renče in Gabrije so pokazali, ka ko obnavljajo svoje vasi. Nabavna in prodajna zadruga iz Mirna je razstavila bogato zbi-ro svojih predmetov. Prvačina se je živahno predstavila s harmonikarjem in dekleti, ko se veselijo ob ljudskem slavju. Tvrd-
„ Nočemo delitue Erd
Sledil je voz vasi Petem d, kjer so nacifašisti zažgali 23 naših ljudi. Videli smo vozove iz Pevme, Oslavja, Cerovega, Pod-sabotina, Medane, ki so predstavljali bogate latnike grozdja, požgane hiše in šole. Vipolže je imelo naslikan grad iz 1. 16Q0 in napis: »V vseh dobah so ^as mučili — FLRJ napravi temu konec!« Napisno tablo Dol. Cerovega so pa zavezniški policisti že na pevmskem mostu odstranili; nosila je napis: »Nočemo delitve Brd — Hočemo Jugoslavijo! Ne priznamo francoske črte!«
In še so sledili vozovi naših Brd. Višnjevih - Breg, Šmartno, Števerjan, Kozana. Posrečen je bil voz, na katerem se briški kolon krega z gospodarjem za svojo pogodbo in pravice. »Zemljo tistemu, ki jo obdeluje!« se je glasil drugi napis. Soška dolina s Solkanom na čelu se je zvrstila v mogočni povorki. Vasi Anhovo in Doblar sta prikazali simbo-
vojaška oblast zabranila okraše-nje vozov z našimi zastavami in simboli svobode vendar je ljudstvo samo že prihajalo v mesto z zastavami. Čeravno je zavezniška komisija, ki je pregledovala vozove, zabranila in tudi sama snemala zvezde in zastave je bilo vendar zapaziti v povorki več zastav.
Nekaj pred 11. uro so se začeli pomikati alegorični vozovi po vseh glavnih goriških ulicah, burno pozdravljeni od več deset-tisočev slovenskega in antifašističnega italijanskega ter furlanskega prebivalstva, ki je v špalirju in v sprevodu samem spremljalo čez 80 krasno okinčanih vozov.
ka Alojza Lebana iz Šempetra je razstavila kotlarske izdelke, ki bi. delali čast vsaki razstavi. Vas Bukovica je pokazala večje število kmetijskih strojev ter izdelavo sladkorja iz trsja.
Komenski okraj je bil posebno častno zastopan. Brestovica, Lo-kvica, Opatjeselo, Nova vas, Temnica ter Vipavsko Preserje so pokazale svoje izdelke. Selo pri Komnu je /melo voz, na katerem je bil bolnik, ki ga je treba prepeljati v mestno bolnico. Citali smo napis: »Gorica ne more ostati brez zaledja«, Vojšči-ca se je predstavila z enim izmed najlepših voz, a (žal, da ga nismo videli v sprevodu, ker ga je komisija ZVU prepovedala). Voz je predstavljal velik zemljevid Primorske s krivično francosko črto. Mejo, ki jc zastražena z bodečo žico pa režejo naši tovariši s kleščami. Gorjansko je poslalo kraški kamen. lepo izklesan v obliki Triglava. Sledili so vozovi Kostanjevice in Rihemberka, ki nam govorijo o trpljenju teh vasi in o obnovi. S pomembnimi vozovi so sledili Komen, Sveto, Škrbina in Veliki Dol (apnenica).
Tudi Brda so se izkazala. Biljana, - Dobrovo sta prikazala trpljenje briškega ljudstva v letih 1918—1943.
Hočemo JogoslauHo!"
le elektrarn in izdelke iz cementa. Vas Morsko pri Kanalu je pripeljalo celo kopo sena v na ravni velikosti. Dekleta so si pa zavihale rokave ter pridno grabile. Kobarid in Bovec sta nam prikazala svoje domače izdelke sira in masla. Rudarji iz Rablja so imeli vagonček na malih tračnicah, ki vodijo v rudnik.
Čez dvajset voz so poslali Furlani. Gradiška, Versa, Fara, Vil-lesse in Sagrado so nam pokazali svojo domačo obrt, svoje pridelke. Krmin sam je imel deset voz. Vozovi so predstavljali obnovo, sviloprejo, tržaški dnevnik »Lavoratore« ter Enotne sindikate.
V živih barvah so stopali športniki iz Krmina ter zbujali splošno odobravanje. V sprevodu je bil voz našega lista skupno s tiskarno. Ne smemo pozabiti na velikanski sod, ki so ga poslala Brda (Kojsko) ki je obrnil nase splošno pozornost.
Tako se je vil ta mogočen sprevod po goriških ulicah mimo Travnika na Korzo, kjer ga je goriško ljudstvo viharno pozdravljalo. Zastave so vihrale po ok-
Toda, ko je kolona voz šla mimo kavarne De Nicolo in dalje proti kavarni Garibaldi, so italijanski šovinisti pripravili svoj napad. Izzivali so na najbrlj nesramen način slovenske in furlanske tovariše, metali so petarde, da so sc živali strašile, a so takoj nato nadaljevale svojo pot. Več naših ljudi je bilo surovo napadenih in ranjenih. Lučah so kamenje in se obnašdi kakor obsedeni. Posebno se je odlikoval italijanski šovinistični ženski spol, ki je rabil take iz-
Ogromna množica se je zgrnila okrog stadiona v Mirnu. Celo obronki pod mirenskim gradom so bili polni ljudi. Stadion je bil okrašen s slovenskimi in italijanskimi zastavami z zvezdo; zvočniki so oddajali koračnice, ljudstvo pa je pelo parh-zanske in narodne pesmi. Bil je pravi praznik mladine.
Začel se je mimohod alegoričnih voz, za katere ni dala Zavezniška vojaška upravna komisija dovoljenja. To- so bili vozovi, ki so predstavljali naše požgane in porušene domove in voz z zemljevidom, ki je kazal krivično francosko črto, ki jo partizan in garibaldinec režeta.
Po mimohodu so sledile posamezne telovadne točke. Naj-prvo so nastopili pionirji; sledile so jim pionirke, ki so svoje vaje izvedle brezhibno. Istotako so se izkazali mladinci jn mladinke. Za njimi je nastopila vrsta vrhunskih telovadcev, ki so izvajali težke vaje na bradlji in drogu. Za svoj nastop so želi burno priznanje. Posebno krasna je bila izvedba skupine 32 deklet, ki so izvajale ritmične va-
Postopek je sledeči:	Svet zu-
nanjih ministrov je na zasedanjih od 26. aprila do 16. maja in od 15. junija do 12. julija v Parizu izdelal mirovne osnutke /a Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko. Ti osnutki so bili predloženi sedanji mirovni konferenci 21 držav v Parizu. Mirovna konferenca pa bo izdelala svoja priporočila, nakar šele bo svet zunanjih ministrov dokončno izdelal osnutke mirov-nih pogodb in jih predložil v podpis državam, ki so sodelovale v vojni proti navedenim državam.
nih, godbe so svirale borbene koračnice; vsa ogromna masa ljudstva je v velikem navdušenju spremljala to dolgo vrsto alegoričnih vozov.
raze in kretnje, da nas je sram. da bi jih opisali. Videli smo prizor, ko so reakcionarni elementi napadli naše ljudi, toda civilna policija v več slučajih ni ščitila napadenih, zaprla jih je in celo pretepla. Kakor nam je znano, je bilo izvršenih 15 aretacij iz obeh strani.
Medtem, ko je večina voz krenila zopet na Travnik, kjer se je razšla, je glavni sprevod krenil proti Mirnu. Tam se je vršila popoldne velika fizkulturna prireditev in ljudska veselica.
je na Gregorčičevo pesem: »Soči«.
Sledile so lahkoatletske tekme in nogometna tekma med moštvom Roianese iz Trsta in Gradiške iz Furlanije. Po lepi igri jc zmagalo moštvo iz Trsta.
Ljudska veselica se je vršila še pozno v noč.
Goriško ljudstvo, ki je disciplinirano v ogromnih množicah dospelo v svoje središče, da pokaže svoje udejstvovanje, je bilo silno ogorčeno, ko je videlo, da nam zavezniki ne dovoljujejo naših znakov. Saj so naši partizani pod ravno tenti simboli začeli borbo proti nacifašizmu in ga tudi uničili. ZVU komisija se je lahko prepričala na lastne oči, da je slovensko in antifašistično italijansko ljudstvo enotno v svojem hotenju in volji in da je treba z ljudstvom, ki na tako prepričevalen način manifestira za svojo bitnost, vendar le računati. Pribijemo še L : kakšen praznik dela bi to bil, če bi nam ZVL ne delala teh nepotrebnih ovir, ki nikakor niso v skladu z zavezništvom, ki nas je družilo v borbi z okupatorjema.
Jugoslavija je storila vse, kaj* je v njeni moči, da bi prišlo do sporazuma. Toda vse te njene napore so že vnaprej sabotirali. A diktata ne more sprejeti.
Že v tretjič, odkar zaseda mirovna konferenca, je Kardelj Izjavil, da Jugoslavija ne podpiše mirovne pogodbe z Italijo glede jugoslovansko - italijanske meje na podlagi dosedanjih sklepov mirovne konference, to je, kakor jo je predložila velika četvorica.
Veličasten mimohod
Šoufnistične proookaciie
Praznik športa
POLITIČM PREGLED
Goriška ne sprejme „ diktata “ Borba se nadaljuje
Pariška konferenca še ni dokončno določilo razmejitve med državami Besedo imajo še veliki štirje
V plenumu so razpravljali o načrtu mirovne pogodbe z Italijo
Ta teden je zasedal v Parizu plenum konference.
Po govoru belgijskega delegata Spaaka se je oglasil k besedi sivolasi delegat Rzimovski. Odločno je nastopil proti francoski črti in se zavzel za beloruski predlog, ki pušča Gorico Jugoslaviji in omejuje »svobodno ozemlje« izključno na tržaško mesto. Poljska ima v tem oziru velike izkušnje (Gdansk s koridorjem!.
Edvard Kardelj je na plenumu naštel »nezainteresiranim državam« mnogo bridkih resnic, rekoč, da vsak odlok konference, kakor tudi katera koli druga od ločitev, ki bi puščala jugoslovansko prebivalstvo pod tujim gospostvom, ni skladna z obvezami, ki so jih sprejeli med vojno zavezniki do Jugoslavije. Že večkrat so mirovne konference oropale Jugoslavijo tega, kar si je sama z orožjem v roki priborila. Jugoslovani so vedno naleteli v svoji borbi na nasprotst 'a vladnih krogov zapadnih držav, ki tako radi in s ponosom govorijo o njihovih demokratičnih tradicijah. Že od dunajskega kongresa dalje so mirovne konference skušale preprečiti osvoboditev vseh južnih Slovanov. Na tej mirovni konferenci srečujejo jugoslovanski narodi iste zapreke, ki so v preteklosti dušite njihovo svobodo. To ni prvič
Tudi v plenumu konference se volivna strategija od odborov ni prav nič spremenila: »večinske države« so ostale pri svoji taktiki preglasovanja, tako da nudijo izidi plenarnih volitev isto sliko kot izidi v odborih: 14 ali 15 glasov proti 5 ali 6 in 2 ali 1 sta se vzdržala glasovanjg. S takimi pogoji je bil sprejet fran
To vprašanje docela velja tudi za naše kraje. Kardelj je na konferenci vprašal, ali imajo ljudje, ki so v vojni vse izgubili, katerim so morda pobili njihove najbližje, ki so ostali brez strehe nad glavo ne po svoji, ampak po krivdi napadalca, —ali imajo taki živi ljudje, ali ima ljudstvo, kateremu so fašistični okupatorji opustošili njegovo domovino, pravico zahtevati vsaj delno pomoč, da bi se dvignilo iz svoje nesreče, iz svojega opustošenja?
Škoda, ki jo je povzročila Italija Jugoslaviji med svetovno vojno, je ocenjena na 11.196 m.-
Nemški problem
Ljudska demokratična Češkoslovaška republika z velikim za nimanjem zasleduje diskusijo o bodočnosti Nemčije, ki se je po govoru amelriškega državnega tajnika Byrnesa razvila v vseh glavnih mestih zaveznikov. Pri tem je edini cilj Češkoslovaške zagotoviti njeno narodno eksistenco, ki je bila v času 300 let trajajočega suženjstva v avstro-ogerski monarhiji zlasti pa v času 6 letnega nacističnega protektorata zelo težko ogrožena. Češkoslovaška politika ima ze'o velik interes na tem, da bi bila enotnost velikih zaveznikov, ki je pripeljala k zmagi nad nacistično Nemčijo, zopet obnovljena, in še bolj utrjena. Zavezniške pogodbe, podpisane v Teheranu, na Jalti in predvsem v Potsdamu, morajo biti do zadnje pike izvedene. Pogodba, slavnostno podpisana v Potsdamu, govori med drugim tudi o denacizaciji in
Za Poljakom je govoril Anglež Bevin, nakar je Francoz BidauT nekoliko užaljen dejal, da so njegov »kompromis« sprejeli — samo z navadno večino. Slavik (Češkoslovaška) je takoj zatem povzel besedo in naznanil, da j c ob poslušanju Bidaulta prihajal vedno bolj do prepričanja, da se pripravlja za zadnjo minuto nov in boljši kompromis, ki bi bil sprejemljiv za Jugoslavijo.
danes, da doživlja Jugoslavija razočaranje po junaški in krvavi borbi za svojo svobodo zaradi tujih nacionalističnih in imperialističnih teženj. Opominjali so nas, naj se ne vznemirjamo zavoljo kakega kvadratnega k:n, toda dejansko gre za narod kateremu se odreka izhodišče na morje. In spet nekateri so nam z zanosom rekli, naj ne postavljamo več ponovnih teritorialniu zahtev, češ da to vodi v novo vojno. Toda v tem primeru mi ne težimo po tujih ozemljih, pač pa drugi zahtevajo, da jim mi odstopimo svojo zemljo.
Večina odbora za Italijo je odbila jugoslovanski spreminje-valni predlog.
Glasovanje je jasno pokazalo, da so bile za krivično odločitev — prekomorske države — dočim so za jugoslovanski predlog g kisova le države, ki so neposredno zainteresirane.
coski »kompromisni« predlog o italijansko - jugoslovanski meji, o svobodnem ozemlju Trsta z njegovimi mejami in statutom. To pot je za francoski kompromis glasovala tudi Norveška, ki ni nastopala v odborih. Abesini-ja pa je pri nekaterih členih osnutka pogodbe poskočila v »slovansko opozicijo«.
tijonov dolarjev po vrednosti ;z leta 1938. In dasiravno so bile jugoslovanske zahteve v primeri s škodo, ki jo je sovražnik priza-dejal, naravnost malenkostne (komaj 400 milijonov dolarjev), je Gospodarska komisija mirovne konference namesto 400 milijonov dolarjev odškodnine priznala samo 100 milijonov ...
Tudi pri tej določitvi (repara-cijske zahteve Jugoslavije na-pram Italiji) je torej prodrl diK-tat neprizadetin držav namesto sporazumne rešitve, ki so se zanjo tako vneto zavzemale delegacije Sovjetske zveze, Jugoslavije in tirugih slovanskih držav.
demokracizaciji Nemčije, o kaznovanju vojnih zločincev, o uničenju vojnega potencijala, kakor tudi o mednarodni kontroli nad vsemi temi ukrepi. To predstavlja istočasno osnovo za bodoči razvoj zavezniške politike v Nemčiji. Byrnesov govor v Stuttgartu pa je pokazal vsem Čehom in Slovakom, da se zelo lahko dogodi, da bo imela republika na svoji dolgi meji zopet enotno Nemčijo, ki se ni mnogo — morda celo nič — izpremenila od 1. 1938.
Zato je popolnoma naravno, da je v zvezi z zavezniško politiko napram Nemčiji, morala Čc-škoslov. repub. odrediti svoje stališče k bratski Poljski. Češkoslovaška je danes na najboljši poti, da podpiše končnoveljavno pogodbo s Poljsko in je v zvez' z govorom ameriškega tajnika Byrnesa zavzela stališče, ki je e-dino pravilno - stališče, ki ga ima sama Poljska. »Nova Češkoslovaška republika smatra poljsko
mejo na reki Odri za definitivno slovansko mejo, torej tudi za svojo«, tako piše »Rude pravo«, glavno glasilo Komunistične partije Češkoslovaške in organ češkoslovaške vlade.
Prav tako smatra Češkoslovaška za potrebno, da dobi tudi zavezniška Francija na zapadnih mejah Nemčije garancije predvsem v mednarodni kontroli nemške vojne industrije, ki leži skoro vsa v sosednem Poruhrju. Češkoslovaška vlada pa tudi upa, da bodo ne samo v sovjetski am pak tudi v ameriški in angleški coni napravljeni vsi predpogoji, ki bodo pospešili izseljevanje Nemcev iz republike, kar je o-snovna zahteva in pogoj za razvoj Češkoslovaške republike. Tudi s plačili nemških reparacij n: Češkoslovaška republika zad >-voljna. Te reparacije so ah povsem izostale ali pa so zelo redke in neredne. Na drugi strani se pa nemški na novo grajeni industriji in prometu daje v angio-ameri-ški coni vsa podpora, mnogokrat na škodo osnovnih češkoslovaških gospodarskih interesov. Če škoslovaška pazljivo zasleduje vse dogodke, ki so v ?vezi z Nemčijo in bo na mirovni konferenci z Nemčijo prednesla svoje zahteve in pripombe.
Izselitev madžarske manjšine
Drugi zelo pomembni problem češkoslovaške zunanje politike je izseljevanje Madžarov. V vprašanju je polmilijonska madžarska manjšina, ki živi vzdolž slovaške meje. Iz te manjš-nj bo 100.000 Madžarov jz Slovaške zamenjano za 100.000 Slovakov iz Madžarske, ki so se na osnovi češkoslovaško - madžarske po godbe, podpisane letos v februarju v Pragi, prijavili za prostovoljno izselitev. Madžarska vlada to preseljevanje sabotira z vsemi sredstvi in s terorjem prisiljuje svoje Slovake, da prijavnico za 'izselitev vrnejo.
200.000 Madžarov, ki so sicer slovaškega porekla in so bili v zadnjem polstoletju madžarizi-rani, bo reslovakizirano. Preostaja še 200.000 Madžarov, ki bodo izseljeni in skupno z zahtevo popravila meje pri Bratislavi (v
Poročila, ki nam prihajajo iz okrajev celega goriškega okrožja nam kažejo s kakšnim razumevanjem se je ljudstvo — in v prvi vrsti naša borbena mladina vrgla na tekmovanje, ki je pokazalo že v prvem tednu prev lepe uspehe. Vsi so tako žaposle-n; s pripravami za festival dela v Gorici in z nešteto drugimi udarniškimi pripravami, da nc pridejo niti do časa, da bi nam podrobneje opisali delo in prizadevanja za čim popolnejše u-dejstvovanje. Iz raznih dopis >v smo povzeli, kaj vse so napravili. Vaške in občinske poti so o-čistili in popravili, navozili so peska in gramoza, okrasili so grobove padlih partizanov, pobelili so sobe prosvetnih društev, preuredili prostore vaških organizacij in tako dalje. Poleg odličnih rezultatov, ki so jih pokazali prebivalci in v prvi vrsti mladina briškega, mirenskega in komenskega okraja imamo, danes poročila iz kanalskega, kobariškega in bovškega okraja, ki kažejo s kakšnim zanosom sc je poprijela mladina tekmovanja. Že prve dni so na Kobariškem mladinci in mladinke — 423 po številu napravili čez 2000 delovnih ur. Seveda niso izostali niti naši najmlajši, ki so bili v pomoč odraslim.
S pesmijo in zastavami so odhajali udarniki iz Kreda, Volč, Kamnega, Boriane, Ladre, Pera-tov na delo. Popravljali so vaške poti, vodovode, šli so nabirat bukova semena, pomagali so vojnim sirotam in vsem tistim, ki
vprašanju je 13 vasi) bo o njih odločila mirovna konferenca v Parizu. Češkoslovaška upravičeno zahteva izselitev madžarske in nemške manjšine, ker ima z njimi tako tragične skušnje iz časov prve republike. Madžarska propaganda je nastopila zelo o-stro proti zahtevam češkoslovaške vlade, katere predlog odklanja kot protidemokratični. Čeprav je Madžarska premagana država, zahteva nekatere predele južne Slovaške, kjer živi madžarska manjšina in ima ostanek te manjšine manjšinsko pravico. Podčrtati je treba dejstvo, da je cilj madžarske vlade imeti še naprej madžarsko manjšino na Češkoslovaškem kot revizionistično peto kolono, da bi se pri prvi politični priložnosti polasti la Slovaške, kakor je to naora vila že večkrat v zgodovini. Z rešitvijo izselitve madžarske pianjšine iz Češkoslovaške bo rešeno vprašanje mira v srednji Evropi, kajti madžarski revizionizem — rak rana srednjeevropske politike — bo s em zaJubi! smrtni udarec.
Trst
Priključitev Trsta k Jugoslaviji ali pa vsaj tak statut mednarodnega Trsta, ki odgovarja narodnim in gospodarskim potrebam in zahtevam naj večjega srednjeevropskega pristanišča, to je potrebam v prvi vrsti Jugo slavije in Češkoslovaške in ki bi imel v vidu avstrijske, madžarske in italijanske potrebe, je med najvažnejšimi gospodarsko - političnimi vprašanji češkoslovaške vlade. Češkoslovaška mora izvažati, da bi za devize lahko nakupila življenjske potrebščine in različne surovine za svojo industrijo. ki je v glavnem izvozna. Trst ie najbližje češkoslovaško nristanišče. s katerim ima n publika odlične železniške zveze in Sredozemsko morje predstavila za Češkoslovaško glavna vrata za pot v svet. Zato zahteva Češkoslovaška skupno z ostalimi slovanskimi narodi, da postane Trst jugoslovanski in da bo' poleg zmagovite zastave jugoslovanske volne in trgovske mm narice plapola po Jadranskem morju tudi češkoslovaška zastava.
nimajo delovnih moči doma Mladina in člani ZPP so kazali udarniško pot. katerim so sledili še drugi vaščani in tržani. Na raznih sestankih so se živahno pogovarjali o tekmovanju, izdelali so načrte ter poslali nešteto resolucij na mirovno konferenco'. Eno izmed protestnih pisem pravi: »Borbo bomo nadaljevali vse dotlej, dokler ne bomo dosegli naših pravičnih mej s Trstom, Gorico, slavnimi Brdi, Slovensko Benečijo in Kanalsko lolino, ki morajo hiti priključeni k ljudski republiki Jugoslaviji«.
Tudi na Bovškem so nešteti kresovi otvorili dvomesečno tekmovanje ter naslednje jutro se je začelo ljudstvo in v prvi vrsti mladina zbirati na udarniško delo.
V Logu Čezsoškem je hib) napravljenih 104 ur prostovoljnega dela. Popravili so 800 m dolg kanal iz katerega je uhajala voda na polje ter delala oh nalivih veliko škodo. Vzgledno se je pridružilo tekmovanju devet delavcev, ki so po končanem dnevnem delu napravili še vsak po dve uri prostovoljnega dela korist skupnosti.
Vasi Kal - Koritnica in Čczso-' ča so opravili čez 100 ur udar niškega dela, čistili so ruševine, avto tamkajšnjega podjetja hi voznikov s konji je pa odvažalo material. V Bovcu je mladina čistila javne prostore. Tekmovanje se nadaljuje.
Na Kanalskem so imeli 9 množičnih mladinskih zborovanj, na katerih so izvolili nove odbore.
Šli so na delo ter se lotili popravljanja in čiščenja vaških poti. V nadaljnih tednih bodo brez dvoma še mnogo napravili, saj so si zadali nalogo, da bo vas z vasjo tekmovala. Toda oglejmo si v naglici posamezne vas’ V Desklah je 20 vaščanov popravilo vaške poti in vodnjak. V Kostanjevici, ki jo je okupator deloma požgal, so začeli čistiti ruševine in ker ni prevoznih sredstev so jih sami zvozili. Enako udarniško so se odzvali tudi v Melinkih in Markičih. Tudi vasica Selo - Kozmerice ni hotela izostati. Vaščani so se v velikem številu odzvali ter otvordi dvomesečno tekmovanje s poprav-Ijenjem mosta in poti, ki pelje .< Sv. Luciji. Enako so se prostovoljci iz Loga poprijeli dela.
Nekatere vasi se niso odzvale tako kakor bi bilo želeti, toda imamo upanje, da bodo to storile v prihodnjih dneh.
Goriško ljudstvo, ki je občutilo skozi petindvajset let zasramovanje in očitke, da je »manjvredno pleme«, je dvignilo glave, kajti zaveda se, svojega poslanstva. Očiščeno in prekaljeno je stopilo iz osvobodilne borbe. Sedaj zahteva svoje pravice. Življenjsko silo, ki jo čuti v sebi stavi na razpolago splošnosd; tekmovati hoče in se udejstvovati na vseh poljih za boljšo bodočnost slovenskega naroda.
Toda čitajte pismo mladinca iz Višnjevika: »Na predvečer tekmovanja, to je 30. septembra so zagoreli štirje kresovi v naši vasi. Rakete so zletele v zrak ter osvetljevale ruševine naše vasi. Štrleči zidovi požganih hiš so se strahotno odražali na nebu. Obenem so dali znak vsemu briškemu ljudstvu, da se začne pod geslom: s Titom do zmage, dvomesečno tekmovanje, ki nai prikaže našo trdno voljo, da hočemo živeti in ustvarjati, da bo naša bodočnost lepša. Oglasila se. je v nas nezlomljiva zavest in volja, da moramo stopati sedaj na realna tla obnove našega r >-litičnega, prosvetnega in gospodarskega življenja. Brda, ki so gospodarsko ogromno trpela pod fašisti in nemškim okupatorjem, se danes zavedajo, da si bodo samo z borbo priborila tisto svobodo, za katero so že naši najboliši tovariši krvaveli. Ne oziraje se na hinavske in lažnive besede gotovih krivih prerokov, ki bi hoteli spraviti ljudske množice na napačno pot. se briško ljudstvo odvrača od teh izdajalcev, kateri bi nas hoteli ponovno zasužnjiti ter nas vreči v žrelo tuiim imperialistom. V prvi vrsti jc mladina, ki se je prva odzvala udarniškemu delu ter hoče pristopiti k dvomesečnemu tekmovanju. Vas za vasjo se odziva; mladinci in mladinke, možje in žene so se strnili v neraz-rušljivo falango. Naše .geslo se glasi: »S Titom do zmage«
Koledar Gregorčičeve založbe
za leto 1°47
Koledar Gregorčičeve založbe je že v tisku. Za naročilo se obrnite na Vaše prosvetno društvo in v Gorici tudi na slovenske knjigarne, ki imajo podrobnejša navodila za zbiranje naročnikov.
Koledar bo izšel v začetku decembra in bo obsegal nad 160 strani velikega formata. Vsebinsko bo zelo pester, bogat in ilustriran. Spisan od Primorcev, bo veren odraz Primorske in njene borbe ter njenega trpljenja. V njem boste našli tudi samega sebe. Njegova cena je na današnjem književnem trgu najnižja, saj stane za prednaročnike samo L. 90. Pohitite z naročilom, ker se ista sprejemajo samo nekaj tednov.
Obenem s koledarjem lahko po znižani ceni naročite tudi druge dodatne knjige naših priznanih pisateljev Franceta Bevka in Jožeta Pahorja.
Mi ne težimo po tujih ozemljih, pač pa drugi zahtevajo, da jim mi odstopimo svojo zemljo
Taho torej je bil ta predlog vsiljen - neposredno zainteresiranim državam
fili ima ljudstvo, hi so mu fašistični okupatorji opustošili domovino, pravico zahtevati vsaj delno pomoč, do bi se dvignilo iz svoje neareče?
trije: rrobeemi
češkoslovaške zunanje politike
V znamenju dvomesečnega tekmovanja
TEDEN GORIŠKEGA. FESTIVALA
PROSLAVE V GORICI IN V OKROŽJU
Gorica - Nastop pevskih zborov
Za nastop goriških okoliških pevskih zborov je vladalo v mestu veliko zanimanje. Nastopih so pevski zbori iz Pevme, Šempetra, mladinski zbor iz Vrtojbe, Štandreža, Solkana in Pod-gore.
Kritično oko je videlo pri enem ali drugem zboru gotove pomanjkljivosti, ki so šle tudi na račun neakustične dvorane Ljudskega doma, toda pri vseh zborih se je videlo lep napredek m
dobro voljo do nadaljnega zboljšanja glasov in fines izvajanja, kar vse se bo popravilo, če bodo pevci pohajali redno k vajam in ko bomo dobili vsestransko iz šolan naraščaj iz pevskih šol v Trstu in Gorici.
Hvaležno občinstvo je vse zbore prisrčno pozdravljalo in ni štedilo z odobravanjem.
Za zaključek so združeni pevski zbori udarno zapeli tri pesmi, ki opevajo našo borbo.
Kanati ob Soči - Pevski koncert
3. oktobra je domače pevsko društvo »Soča« iz Kanala prire dilo kulturno prireditev v znamenju dvomesečnega tekmovanja in v okviru goriškega festivala.
Po uvodnih besedah, kjer se je zbranemu občinstvu pojasnilo pomen koncerta v okviru festivala, je pionirka predvajala narodno deklamacijo, nakar je pevski mešani in moški zbor odpe' več domorodnih in partizanskih pesmi, ki so žele zasluženo odo-
Kob 'irld - Okrajni vokalni koncert
V okviru dvomesečnega tekmovanja so se sestali v našem trgu krajevni pevski zbori, ki so pokazali zbranemu občinstvu sadove svojega truda. Nastop pevskega zbora iz Volč z Jakob Aljaževo »Na dan« ter »Savsko« in »Na juriš!«, ki sta jih zapela moški zbor. sta zelo ugajal’, famburaški zbor iz iste vasi je še zaigral venček slovenskih in hrvatskih narodnih pesmi.
Odlično se je predstavil mešani zbor jz Kobarida s Venturi-nijevo »Pohojeno travico«, kateremu je sledil zbor iz Livka z Medvedovo »Našo zvezdo« in partizansko »Svobodno Slovenijo«. Razveselil nas je solist -domačin Ignacij Hrast, član Kosovelovega zbora, s pesmimi »Pomlad«, narodno »Oj rožmarin«, »Stalingrajska« in »Talcem«. Ženski zbor iz Idrskega je podal venček narodnih in partizanskih, nakar je združeni pevski zbor Svino - Sužid - Staro selo podal »Pozdravljena domovina«, »Soči«, »Stalingrajsko« m »Slovansko pesem« Stanka Premrla.
Vsi zbori so zapeli »Pesem o svobodi« in »Slovan na dan«. Za
zaključek je vse prisotno občinstvo skupno z združenimi pevskimi zbori mogočno in slovesno odpelo slovansko himno.
Koncert je zbudil obče zanimanje med Kobariškim občinstvom ter žel zasluženo priznanje. Uverjeni smo, da bodo vsi zbori tekom naslednjih dveh mesecev še izboljšali svoje vrste ter pričakujemo, da nas bolo kljub oviram in vsakovrstnim oportunističnim zaprekam v kratkem ponovno razvedrili s sličnimi koncerti.
V. Breginju Je gostovalo prosvetno društvo »Matajur« iz Su-žida in mešani pevski zbor »A. Volarič« iz Svina - Sužid. Igralska skupina društva je nastopila z igro »Nenavaden človek«. Prireditev je lepo uspela in je pokazala lep napredek, ki se bo brez dvoma v nadaljnih mesecih še izboljšal.
Prosvetno društvo »Svoboda« iz Starega sela je priredil > v okvirju dvomesečnega tek m j'a n ja Finžgarjevo štiridejanko »Naša kri«, pevski zbor pa je zapel več pesmi. Igra, kakor petje so bile dobro podane ter žele zasluženo odobravanje pri "tevilnem občinstvu.
Bov«?c
Fizkulturni nastop
Pretekli četrtek, dne 3. oktobra, se je vršil okrajni fizkultnr-ni nastop. Ob zvokih klavirja so mladinci in mladinke izvajali proste vaje, ki jih je številno občinstvo navdušeno pozdravljalo. Sledile so razne tekme, ki se jih
je udeležila mladina skoro vseh Kanal vasi bovškega okraja. V teku mladincev so zmagali Bovčani, pri teku mladink so se najboljše izkazale mladinke iz Koritnice.
Po končanih tekmah so nastopi
Dan tiska
le pionirke iz Bovca z narodnim kolom ter žele priznanje. Pevska zbora iz Bovca in Čezsoče sta zapela več pesmi. Prireditev se je vršila v tednu goriškega festivala. Nadejamo se, da nas bodo vrli Bovčani še večkrat razveselili s sličnimi fizkulturnimi in prosvetnimi prireditvami. — Na delo!
GLAS IZ MESTA IN Z DEŽELE
Gorica
Poroka
bravanje. Posebno je ugajala nesem »Mi smo ubežniki«, katero so na željo občinstva dvakrat ponovili.
Člani društva so nam obljubili, da nas bodo v naslednjih dveh mesecih tekmovanja ponovno razveselili s sličnimi prireditvami. Na delo Kanalci! Pomnite, da ste sinovi slavnih mož, kakor jih ima malokateri trg na Goriškem. Imena, kakor Kocjančič, oba Lebana, Kogoj, Zega in drugi naj vam bodo vzor!
Danes sta se poročila tov. Bednarik Jože in Kokelj Krista.
Novoporočencema želijo tovariši Katoliške tiskarne obilo sreče v zakonu.
Šempeter pri Gorici
Kar žene naše vasi obljubijo, to tudi držijo!
Mi vsi vemo, da so vse vasi goriške okolice med najboljšimi. Niti šempeterske žene in dekleta niso nikoli izostale. Sedaj imajo v načrtu, da bodo v teku dvomesečnega tekmovanja zbrale 10.000 !ir. O požrtvovalnosti in tekmovanju naših žena pa bomo v kratkem še pisali.
Gradišče pri Renčah
Prihod naših borcev
Vse antifašistično prebivalstvo naše vasi je pretekli teden z največjim veseljem in navdušenjem sprejelo borce III. bataljona J.A.
Ob prihodu v vas je pozdravil naše slavne borce slavolok z dobrodošlico. Pristopil je predstavnik krajevnega odbora SIALI, ter nagovoril borce:	»Primorsko
ljudstvo«, je dejal med drugim tovariš »se ne bo nehalo bori‘1, dokler ne bomo priključeni k FLR Jugoslaviji«. V imenu mladine se je oglasila tovarišica ki je ognjevito dala izraza svojim čustvom, da hoče tudi mladina vse doprinesti, k uresničitvi naših želja, k zmagi pravice nad vsemi krivičnimi črtami. Pionirji so pozdravili bataljon Odreda J.A. s par pesmicami, nakar so žene in dekleta priredile pii-ložno-stno zakusko.
Veseli nad prisrčnim sprejemom so se borci zahvalil: a se mu prebivalstvu, ki se čuti počašče-
no in srečno, da ima lahko v svoji sredi te odlične predstavnike naše vojske.
Kozana
„Vdova Rošlinka"
Kozanci so predzadnjo nedeljo priredili Golarjevo trodejanko. »Vdova Rošlinka«. Prirediteljem in igralcem je treba priznati veliko požrtvovalnost, da so se lotili te ne baš lahke veseloigre v času, ko so prezaposleni s trgatvijo in drugim gospodarskim delom. Pohvalno se moramo izraziti o režiserju, ki je znal z najskromnejšimi sredstvi pripraviti tisto veselo razpoloženje, k’ se je pokazalo že na zunaj in ki je dobro vplivalo na igralce, k: so nudili gledalcem par ur prisrčnega in neprisiljenega smeha. Diletantje so dobro zadeli življenje vasi, dali so nam zdravega skupnega humorja in pristno o-beležje hiše, kjer kraljuje vesela vdova Rošlinka. Glavne vloge so bile dobro zasedene in tudi vsi ostali so dobro rešili svoje naloge.
Igralci diletantje naj bi se še nadalje vežbalj v glasnem čitanju in pravilni izgovorjavi, kar jih bo sposobilo, da bodo vedno boljše in dovršneje nastopali na odru. Za vse kar so nam podali, smo jim hvaležni; saj nam je petindvajsetletno suženjstvo pod Italijo odvzelo vsak kulturni razmah in smo vsled zatiranja nazadovali za več desetletij.
Pevski zbor Jugoslovanskega odreda iz Opatjega sela pod vodstvom tov. Matula je ob začetku in koncu prireditve zapel več umetnih in partizanskih pesmi, kar je dvignilo razpoloženje in želo splošno pohvalo.
Kakor smo bili/ vidno presenečeni po dobro podani igri Kozan-cev tako sta nas prijetno izne-nadila dobro izvežbana pevska zbora iz Fojane.
Skupno s prosveto je kanalska mladina aranžirala dve okusni izložbi naše tiskane besede. Razstava je pokazala sodobni in stari tisk. Med drugim smo opazili časopis »Soča« iz leta 1892. in »Edinost« iz leta 1921. in druge zanimivosti.
Zvečer je sledilo predavanje o pomenu tiska in knjige.
Aretacije
Dne 8. oktobra je civilna policija aretirala predsednika krajevnega SIAU odbora iz Ročinja, tov. Tomažiča Alojza, tov. Velikonjo Franca in tov. Šabca /Mirka. Naslednji dan so aretirali še tajnika krajevnega SIAU-ja tov. Bavdaža Ivana ter nekega tovariša iz Doblarja, ki se je te dni kot demobiliziranec vrnil iz J.A. Vsi aretiranci so bili prepeljani v kanalske zapore. Ni nam znano iz kakšnega vzroka so jih aretirali. Vse kaže, da tudi kanalska policija »tekmuje«, a v čisto drugi smeri, kakor mi.
Qpisovanje na osnovni šoli v mestu
Obvešča se vse slovenske starše v mestu, da se je vršilo vpisovanje na deški osnovni šoli, v ulici »Croce« in na dekliški o-snovni šoli, v ulici Randaccio, 7., 8. in 9. tega meseca od 8—12 ure in od 14—17 ure. K vpisu v 2., 3., 4. in 5. razred je treba prinesti lansko šolsko izpričevalo.
V prvi razred so se vpisovali otroci rojeni leta 1940. in vsi starejši, ki še niso obiskovali šole iz katerega koli vzroka. K vpisu otrok je treba prinesti rojstni list in potrdilo o cepljenju koz.
Kdor bi iz upravičenih vzrokov zamudil rok vpisovanja, se ga bo vpisalo tudi še v naslednjih dneh od 10.—13. ure.
Dne 14. oktobra se bo ob 8. uri in pol zbrala vsa šolska mladina pri svojem šolskem poslopju, da bomo nato ob 9. uri prisostvovali pri šolski sv. maši. K tej slovesnosti se toplo vabijo starši vseh šoloobveznih otrok.
Dne 15. bo prvi dan rednega pouka. Vstop ob 7.50: pričetek pouka ob 8. uri.
Šolsko vodstvo je globoko prepričano, da se vsi starši zavedajo pomena naše šole in da bodo storili vse, da bo obisk šole polnoštevilen, reden in točen. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
ČITAJTE IN ŠIRITE
„SOŠKI TEDNIK"
Nedelja v septembru. Prvi znaki pričete jeseni v naravi. Tema j c še, ko odprem okno, ob rnjeno proti severovzhodu, toda na gorskem sedlu Forador, med Tamponom in Kvarnanom nad Huminom, se pričenja komaj vidno pojavljati jutranji svit. Pod Foradorjem zadaj leži Breg, prva slovenska vas v tem gorskem kotu. Nebo je čisto, jasno in polno zvezd, ki polagoma priče njajo ugašati. Od postaje Humin do Tarčenta, kjer izstopim, se dospe z vlakom v 20 minutah. Od postaje v Tarčen tu do mesteca je poldrugi kilometer. Mesto je še zavito v plašč spanja, le trgovine kruha in brivnice so odprte. Prvi vlak cestne železnic.'.*, ki do spe iz Vidma nam prinest časnike, da vidimo, kaj dela konferenca v Parizu. Prekoračim mestece po njegovi dolžini, preicicm ob koncu most čez Ter, ki žuboreč teče med skalami in prodom, lep, kristalnočist ter krenem po cesti na desno proti gričevju, ki ob-krožuje Tarčent. Pot s:	vije
navkreber, med lepimi vinog’U di, ki pričakujejo še trgatev in že srečujemo znake požigov in divjanja nacifašistov dve leti od tega. Vas Sedile je precej požgana. Na vrhu vasi se pot odcepi na desno ter gre polagoma navzdol, dokler se ne spoji pri Tor-
Na planjavah lalovcevepa pogorja v Beneški Sloveniji
lanu z ravnino. Levo nad cesto so raztresene hiše vasice Raman dol. kjer so ob pobočju lepi vino gradi. Ti dve vasici sta bili pr votno slovenski, sedaj polaščeni; prva bolj kot druda: le starejši prebivalci govore še slovensko. Torlan, ki je ob izhodu doline reke Karnahte. je furlanski. Baš sedai sta dve leti, odkar so napravili tu nacifašisti grozen pokoli. Radi umora enega nemškega oficirja in par vojako” od strani partizanov, so nemške tolpe požgale v enem prostoru 14 žensk, otrok in starejših mož, ki niso pravočasno zbežal/. Zaprli so jih v hišo/ jo zažgali m kdor je hotel ubežati, so ga u-strelili.
Od tu proti severu se odpira tesna dolina ob krasni gorski rečici Karnahti, ki izvira izpod Jalovčevega pogorja. Dolina je zelo ozka, tako da je cesta vsekana po nekod v skalo. Cesta prehaja z enega brega na drugi; mostovi so bili porušeni in so sedaj za silo popravljeni. Osebni avtobus ne vozi še kot prej iz Vidma v konec te doline pri De-bcležu. Zaselek z desetimi hišami, izhodišče v sledeče slovenske gorske vasi: na levo Viškorša,
dalje desno ob izviru Karnahte vas z istim imenom Brezje in bolj na desno že Tajpana. Kri stalno čista voda, ki je na globo-kejših mestih zelenkasta in zateguje na modrikasto, torej ne *'a-ko modra kot naša »bistra hči planin«, drvi po zelo stisnjeni strugi svoje valove v Ter. Od Torlana do Debeleža bo kakšnih 7 do 8 km, toda ob cesti ni videti nobene hiše. Dolina je divje romantična: na obeh stranen se dvigajo skale strmo v pobočja gor. Struga je globoko zajedena v skale. Domačini v Debeležu pravijo takšnim prostorom »viri« ali »globnje«. Poldrugi kilometer pred Debeležem se cepi cesta v stran, v tričetrt ure oddaljeno Tajpano. Glavna pot gre potem v ovinkih dalje v hrib, medtem ko uporablja pešec bližnjice. Tajpana leži v precej odprti gorski kotlini. Tu je sedež županstva za vse zgoraj navedene vasi: ima cerkev s slovenskim župnikom in v šoli poučuje tudi domačin Slovenec. Narečje je precej umljivo, naglas je kot pri narečjih Kobariškega kota Odlični filolog prof. Baudouin de Courtenay se je tu mudil precej časa in to pred več kot štiride-
setimi leti. Od tu je imel izhodišče v druge vasi za proučevanje tukajšnjih narečij. Pokazali so mi hišo. kjer je stanoval. V mojem spisu o tarčenskih Slovencih, ki izide v doglednem času kot knjiga, več o tem. Zemlja daje prebivalcem pičel pridelek, primorani so bili vsekdar na izseljevanje. Med vojno so precej trebili gozdove in kuhali oglje, tako da morajo sedaj čakati, da bodo drevesa zrastla. Stalež živine se je tudi poslabšal radi vojne. Seno in drva so edini prinos-ni pridelek. Slovenski partizani so pripomogli dokaj k zavednosti tamkajšnjega ljudstva.
Od Tajpane v Platišče jo mahnem mesto po dolgih ovinkih po cesti kar čez strmo pobočje ob-kroževajočih gor, toda na nekaterih mestih je tako strmo, da sc »podbradek dotakne kolena«, kot se v prispodobi reče. Dobro, da je samo četrt ure te steze. Prišedši na vrh se odpre prekrasen razgled, posebno v lepem, jasnem jutru. Pred menoj je obširna gorska planjava, daleč na obzorju se vidi sivi Krn, na levo Stol s pogorjem in bolj v bližini pa Jalovec, m 1615. Na podanku
p'anjave je cesta, ki vodi v Platišče (Plestišče) in dalje v Breginj ter Kobarid. Samo eno hišo sem videl ob vsej tej planjavi ob cesti. Ob vznožju Jalovca leži na zelo lepem položnem mesta vas Brezje š cerkvijo ob koncu vasi na strmem kuclju. Cesta gre od tu nekoliko navkreber in pri kapelici se nam odpre pogled r.a gorsko kotlino, v kateri leži Platišče. Vas je slovenska, narečje boljše kot v Tajpani. Stik s partizani in njih parletno bivanje v vasi sta mnogo pripomogla, da so prebivalci postali zavednejši Vas ni trpela škode, kljub temu. da so prihajali Nemci večkrat preganjat slovenske partizane. Samo mlekarna je bila požgana in to iz vzroka, da so tam bivali naši borci. Ljudje so bili naklonjeni naši Osvobodilni burili, s partizani so bili prijazn:, pomagali so jim ter jih spotoma obveščali o nevarnostih očiščevalnih akcij. V vasi je slovenski duhovnik. V cerkvi je vse H oven sko, tudi križev pot in petje. Sedaj je precej brezposelnosti po vaseh, kajti obdelane zemlje je premalo za vse prebivalstvo Živijo v upanju, da se bo njih usoda preokrenila po njih željah. To jim želimo iz srca ter upamo, da ni več daleč tisti dan.
Rihard Orel.
Zaključek počitniške kolonije no Livku
•y—iwi »	iDiiiniiii'iiiiiiiiiei
t	JESENSKA
Še pomnite, tovariši, kako bilo je sleherno jesen, kako smo verovali v tistih dneh: spomladi se vzdramilo bo v ljudeh?
«	Tako smo vselej hrepeneli,
brez hrepenenja ne bi doživeli jeseni, ki prihaja zdaj, jeseni, ki ni naša
in vendar naša bolj ko vse do zdaj.
'
§§
Od vsepovsod: z gora, gozdov, s porušenih domov
in iz grobov
kriči:
Zaupajte, tovariši, verujte!
V jeseni tej ni hrepenenje kalna voda,
kot divji, hrzajoči konj
prihaja k nam svoboda!	kajuh
...........................................


iiiiii
Širokopotezna akcija za počitniške kolonije, ki so jo zasnovale naše organizacije s pomočjo Socialnega skrbstva v Goriškem okrožju je žela lepe uspehe.
Ko so se začele prve priprave za ustanovitev počitniške kolonije na Livku, je bilo še veliko težkoč. Šola, v katero naj bi prišli oddiha potrebni otroci, se je nahajala v slabem stanju. Malo pred prihodom otrok so prostore za silo očistili in pripravili. O-preme ni bilo nobene. S sredstvi, ki so nam bili na razpolago, nismo mogli delati čudežev. A z dob-o voljo smo premagali vse ovire, tudi tiste, ki nam jih je delaia zavezniška oblast. Nekaj opreme so nam posodili domačini, nekaj smo sami napravili. Prišla so r a-la nesoglasja med osobjem, prave otroške bolezni, a vse je šlo mimo. Po prvem turnusu se je vse izgladilo, vztrajali smo in dosegli uspehe. Zavladalo je veselo razpoloženje, ki se je o prijelo osobja in otrok.
Otroci vseh treh turnusov so se zelo dobro počutiji. To so potrdili otroci sami, kakor tudi njih stariši in komisija, ki si je ogledala počitniški dom. Hrane so imeli vedno dovolj. Vodiči so pazili na red in snago. Vzgajali smo jih v narodnem, ljudskem duhu. Govorili smo jim o življenju in borbi naših partizanov, kar so otroci radi poslušali. Priučili so se življenju v prosti nara vi. Peli so partizanske in rodoljubne pesmi ter so se naučili tudi nekaj igric. V tem času so napravljali krajše izlete; dve skupini sta jo celo korajžno mahnili na Matajur. Ob slabem vremenu so pisali domov in risali za stenčas. Udeleževali so sc nedeljske maše ter molili vsaki dan. Kaj kmalu so se naši malčki sprijaznili z vaškimi otroki ter se z njimi igrali. V tem času smo priredili eno pionirsko prireditev. Mogoče bi kdo oporekal, da bi lahko večkrat nastopili, a bilo je toliko raznovrstnega razvedrila in zabave v prosti naravi, da so
DROBNE
V Rimu je prišlo do hudih neredov. Brezposelni so uprizorili demonstracijo pred Viminalem in zahtevali delo. Nastopila je policija. Bilo je 8 mrtvih in čez 100 ranjenih. Tudi policija )e imela izgube. Ministrstvo je obljubilo, da bodo delavci zopet sprejeti na delo.
*	Svetovna sindikalna federacija poziva 70,000.000 svojih članov, da »obveste svoje vlade o svoji pripravljenosti, tla se zoperstavijo vsem pripravam za novo vojno in da uničijo sile fašizma in reakcije, ki ogražajo svetovni mir s tem, da operirajo z nacifašističnimi parolami«
*	Narodno gledališče Črne gore je obiskalo Mladinsko progo ter predvajalo gledališko delo »Preprosta deklica«, ki ga je spisal Skovornik.
*	Na otoku Krku bo zgrajena tovarna za predelavo paradižnikov. Po mišljenju strokovnjakov so baščanski paradižniki z Krka, poleg paradižnikov, ki uspevajo v Parmi, najboljši v Evropi. Po načrtu bi morah prihodnje leto pridelati 300 vagonov paradižnikov.
*	Iz Bakuja poročajo, da so dotiskali prvo knjigo Stalinovih del v azerbejdžanskem jeziku Knjiga je bila natiskana v 50.000 izvodih.
*	V Bukarešti se je zaključila kolesarska dirka okrog Romunije. Zmagal je Prosinek, ki je zastopal Jugoslavijo.
*	Predsednik ZUA Truman je predlagal, da bi sc takoj naselilo v Palestino 100.000 Zidov. S tem predlogom pa se ne strinjajo Angleži in tudi arabska liga je odločno protestirala.
naši pionirji odložili vse nadalj-ne nastope za jesenski in zimski čas, ko bo treba živeti med stenami domače hiše ali društvene sobe. Osobje kolonije sc ni menjalo; le vodiči so odhajali, kadar so se menjale skupine. Naša glavna skrb je bila kuhinja. Otroci so bili potrebni izdatne in zdrave hrane in za to so naše kuharice zadovoljivo skrbele. Snažilke so držale v redu prostore; prale so perilo in bile natančne pri svojem delu. Otroci niso bili prepuščeni samim sebi; vodiči so jih nadzirali ter se ravnali po navodilih, ki so jih prejeli. Domače prebivalstvo nam je šlo vedno drage volje na roko; ob vsaki potrebi nam je priskočilo na pomoč. Posebno priznanje smo dolžni ZPP, ki nas je stalno oskrbovala z drvmi ter nam pomagala pri raznih delih. Vrla mladina je odhajala vsaki dan v pol ure oddaljeno mlekarno, da nam je don-.sa'.a vedno sveže mleko; Tri mladinke so nam dnevno pomagale pri gospodinjskem delu, ostale pa s > se po odhodu vsakega tu nusa lotile s čiščenjem prostorov. Z vsemi vaščani smo bili v najboljših odnošajih. Z razumevanjem in srčnostjo, ki je dika roh gorskih vasi so nam bili ob vsa-' ki priliki v pomoč. V nas so videli postene, požrtvovalne ljudi, ki nam je skrb in ljubezen do svojega bližnjega nekaj svetega Za letos smo končali z našim delom. Drugo leto bomo šli v naše počitniške domove še z večjim veseljem. Saj bomo bogatejši na izkušnjah in upamo, da bomo do takrat že priključeni k naši ljubljeni Jugoslaviji, za katero so se naši tovariši partizani tako odločno borili. Takrat bo naša služba in naše delo toliko bolj lahko. V svobodi bomo, no benih ovir nam ne bo več delala civilna policija; imeli bomo za slombo naših oblasti, katera je že v prvem letu svobode toliko doprinesla za socialno zboljšanje
NOVICE
*	Kitajski komunisti so začeli z ofenzivo in zabeležujejo že lepe uspehe. Severozahodno od Pekinga je prišlo do ostrih bojev z nacionalističnimi četami. Več mostov je bilo porušenih in čez dvajset železniških postaj je bilo zasedenih. Železniška proga med Pekingom in Paotingom, katera je služila kitajskim nacionalistom, je pretrgana.
*	Trije nacistični kriminalen ki jih je nuernberško sodišče o-prostilo se sicer nahajajo na provizorični svobodi, toda nj:h položaj je silno zamotan. Nemške oblasti bi jih rade stavile pred nemško sodišče, da bi jih ponovno sodilo. Znani propagandist Fritsche je izjavil novinarjem, da bi želel vsaj enomesečen oddih. Zadovoljen je, če bi prišel pred nemško epuracij-sko sodišče, ker bi hotel nem škemu narodu obrazložiti »zakaj da je delal nacistično propagando«. Izrazil se je, da sedanja politika nima za njega nobenega interesa in da se bo začel baviti s filozofskimi vprašanji. Von Papen je odklonil vsak pogovor Schacht pa ne vidi nobenega vzroka zakaj naj bi prišel pred epuracijsko sodišče, češ, da je bil vedno »demokrat«.
Iz zadnjih poročil smo zvedeli, da so Schachta aretirali. Von Papenu se zdi pa bolj primerno, da ostane še nadalje v zaporu, kot »prostovoljen gost«.
*	Delegacija predstavnikov organizacije »Ameriški pohod proti linčanju« je obiskala te dni predsednika Trumana. Črnci zahtevajo, da se izda zakon proti linčanju črncev.
*	Višje cerkveno sodišče v Grčiji je odvzelo položni škofu Joahimu z otoka Kiosa zaradi njegove naklonjenosti do SAM a (grškega osvobodilnega gibanja).
*	Prihodnji festival mednarodne federacije demokratične mladine se bo vršil v Pragi leta 1947.
*	Pred drugo svetovno vojno je vzbudil veliko zanimanje Sramkov roman o dubrovniški republiki, o njeni veliki slavi in usodi, bojih in padcu. Sramkov roman »Dubrovnik« bo v teh dneh izšel v novi izdaji. Roman bo preložen tudi v srbščino.
*	Do 1. avgusta 1946. je izvozila Češkoslovaška hmelja v vrednosti 530 milijonov Kčs. Največji kupci češkoslovaškega hmelja so USA, SSSR, Anglija. Švedska, Belgija in Holandska.
*	V primeru z 1. 1938 se je število radionaročnikov na Češkoslovaškem povečalo za 63 odstotkov, tako da je danes v republiki 1,5 milijona radio - naročnikov.
*	Sedaj so našli v raznih krajih Nemčije vsega skupaj 20 otrok iz vasi Lidice, ki so jo Nemei 1. 1942. zravnali z zemljo. Te otroke so odvedli v Nemčijo ter jih porazdelili med nemške rodbine v rajhu, da bi jih germanizirali
*	Albanske ljudske oblasti obračajo zelo veliko pozornost obnavljanju gozdov, ki so jih brez kakršnega koli sistema eks ploatirali razni industrijci za časa Zogujevega režima, nato pa še italijanski fašisti,- H so velik del teh gozdov popolnoma uni čili. Škoda, ki so jo prizadejali Albaniji zaradi izkoriščanja gozdov, se ceni na več kot 75 milijonov zlatih frankov.
*	Agencija France Presse poroča, da so odkrili med Welsom in Lambachom v ameriški okupacijski coni Nemčije novo skupno grobnico s 300« trupli. Čire v glavnem za židovske deportirance, ki so jih poslali, kakor je izpovedal neki preživeli očividec, iz Mathausena v Gruen-kirchen in ki so se popolnoma izčrpani in brez vsake hrane zaustavili v okolici Welsa. Tiste, ki so popadali zaradi izčrpanosti, so Nemci takoj pobili, medtem, ko je vsak dan umrlo do !5« ljudi zaradi lakote in griže.
*	Do 1. septembra t. 1. je bilo od 3,318.000 Nemcev, kolikor jih je bilo na Češkoslovaškem po popisu iz 1. 1930., izseljenih v Nemčijo 8()°/o.
*	Koncem septembra se je pričel III. kongres ameriškJi Slovanov. Vršil se je v poslopju Manhattan v središču New Torka. Udeležilo se ga je preko 200« delegatov iz vse Amerike. Kongres je bil otvorjen s petjem a-meriške in slovanske himne m je bil veličastna manifestacija ameriško - slovanskega prijateljstva.
Pritožbe za škodo, povzročeno od zavezniškega vojaštva
Udruženje kmetovalcev Ju'ij ske krajine v Gorici javlja sledeče:
Zavezniška vojaška upra-s je odredila, da mora imeti podrejeni urad dela — vojaški .odsek za gradnjo — odgovornost poizvedovanja in uravnavanja pritožb ozirajočih se na poškodbe, ki jih je povzročilo zavezniško vojaštvo tekom manevrov v Julijski krajini.
Pritožbe morajo biti izpolnjene na predpisanem vzorcu in izročene potom županstva ravnateljstvu urada dela — vojaški odsek za gradnjo — v Trstu.
Vse pritožbe morajo biti predstavljene do vključno 1. novembra 1946.
V vpoštev pridejo samo tiste pritožbe, ki so bile predstavljene v roku dveh mesecev od povzročene škode.
Za zemljišča ali poslopja, ki so podrejena vojaški rekviziciji, ne velja zgoraj omenjeni postopek.
Vzorec pritožbe vsebuje:
Ime in priimek pritožnika; kraj in čas, v katerem se je naredila škoda; znesek, ki se zahteva za odškodnino; narodnost čet ki sa odgovorne za škodo; na kratko natančno opisano oceno povz o čenč škode.
Župan občine mora v pritožb: potrditi, da je pritožnik lastnik, najemnik (ali zakonit zastopnik lastnika) poškodovane nepremičnine in da ima pravico dobiti vsako — katerosibodi odškodnino za kar se lahko smatra ko1: povzročena škoda.
Boljša pojasnila dobite pri zgoraj imenovanem Udružeuh: v Gorici, na korzu Roosevelt St. 38-11. nadstr.
♦ ♦♦♦♦»♦*44444444
DODATNE NAKAZNICE
?a delavce, veliavne za Hi^me'eòie: november 1946 - februar 1947
S prvim novembrom vstopijo v veljavo nove štirimesečne dodatne nakaznice za težke in jako težke delavce. Ker pa mora biti izdaja nakaznic pravočasna, tako da delavci ne izgubijo pravóce do kruha in testenin — riža radi zakasnelo predloženih objav, obveščamo delodajalce, da morajo imenovane objave in sicer v dveh izvodih, dospeti tekom 2«. tekočega meseca na prehranjevalni urad občine, v kateri ie delavec zaposlen.
Te objave, v katerih naj bojo zabeleženi vsi delavci po abecednem redu, tudi ako stanujejo v drugi občini, morajo imeti vse podatke'in biti ali pretipkani: ali pisane razločno s črnilom /a vsako skupino težkih in jako težkih delavcev. Opozarja sc, da bo morala oseba —- pooblaščena od tvrdke, da dvigne dodatne nakaznice — predložiti prehranjevalnemu uradu navadne živ:! ske nakaznice vseh onih delavcev. za katere se je naredilo prošnjo za dodatek.
Vsi delodajalci imajo dolžnost javiti občinskemu prehranjevalnemu uradu vse slučajne spremembe, do katerih pride v raznih delavskih skupinah m na podlagi katerih se zniža ali odvzame dodatek (torej za slučaj, ako je bil delavec odslovljen ali če je prešel iz težje v normalno skupino delavcev in obratno).
Kakor hitro pa delavci zgubijo pravico do imenovanih dodatkov s tem, da niso več označeni
kot težki ali jako težki delavci, imajo dolžnost, da čimprejc vrnejo dodatne nakaznice onemir uradu, ki jih je izdal.
,/VESTNIK"
Izšla je 15. številka »Vestnika«, ki ga izdaja Slovenska prosvetna zveza v Trstu. Pestra številka prinaša članek »Kaj bo s slovenskimi šolami?«, daljše poročilo o prireditvah v Ajdovščini, zaznamovanje poti na Voi-nik, »Ali veš kaj je Zren?« in več člankov o lahki atletiki ter obvestila. »Vestnik« krasi več lepih slik.
4444444444444444
OBVESTILO
Podpoveljstvo mestnih straž (ul. Mazzini 7) naznanja, da so našli znesek denarja v neki trgovini, ki se sedaj hrani pri tem poveljstvu. Kdor more dokazati-da je lastnik, naj pride ponj.
4444444444444444
Aktivisti Ljudskega doma
udarniki na Stadionu v Mirnu so po končanem delu in v veselem razpoloženju zbrali za našega dijaka L. 300 (tristo).
Prisrčna hvala. Posnemajte.
4444444444444444
Za tiskovni sklad „ Soškega tednika u
so darovali:
Družina Koršič, Gorenje Cerovo	.	.	L.	5oo.—
AFŽ - Gorica	.	.	»	1.500.—
Tov. Zavrtanik Sonja in Štefka iz Solkana .................»	200,—
Rodoljub iz Gosposke ulice ....	»	1.000,—
Mladina iz Brd	.	.	»	830.—
Mladina iz Brd	.	.	»	118,—
L. 4.148.— Skupno do sedaj L. 65.520.8J
SOBO IŠČEM
meblirano, čisto — za več mesecev — v Gorici. Ponudbe na na šo upravo pod »jugoslovanski upokojenec«.
TRGOVINA ČEVLJEV
pri „SV. KRIŠPINU"
GORICA - RasteIj štev. 35 Velika izbira čevljev solidnega domačega izdelka
dom pritličje — Izdaja lista je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Oprici — Najemnik: »Primorski dnevnik