^Registered by Australian Post — Publicationa No. VAW 1215" CATEGORY A
»messenG£R« glasilo SLovencev u australiji
LETNIK XXVIH štev. 1-2
JAN.-FEB. 1983.
OBISK
METROPOLITA SLOVENIJE
"DA BI BIL TA VAŠ DOM 2ARIŠČE PRIJATELJSTVA..."
"Slovenija ni majhna, kajti Slovenci jo nosimo v svojih srcih po vseh celinah sveta" je dejal med drugim Slovenski Vladika, Metropolit in Nadškof ljubljanski, dr, Alojz Šuštar, ko je z ganljivimi besedami nagovoril rojake zbrane v Domu S.D.M. v nedeljo 6.februarja popoldne.
Obisk nadškofa dr. Šuštarja je bil od vseh obiskov kar smo jih do sedaj imeli iz stare domovine pač najodličnejši. Ne samo, da je najvišji cerkveni dostojanstvenik v Sloveniji; v svoji 35-letni karieri izven domovine si je pridobil visok ugled in spoštovanje tudi izven meja slovenstva. Saj je vrsto let bil pomožni škof v Švici, kar mu kot tujcu prav gotovo ni bilo možno doseči brez posebnih spo-sobnosti.Prav tako mu tudi mesto tajnika Evropske škofovske konference ni kar samo od sebe padlo v naročje.
Da je osebnost, ki ima nad vse očarljiv vpliv na svojo okolico smo lahko spoznali ko smo prvikrat zaslišali njegove iskrene in iz srca prihajajoče besede. Prijazen nasmešek za vsakogar in preprosta dostopnost brez najmanjšega odtenka ohole vzvišenosti so takoj osvojile srca vsakogar, kdor ga je imel priliko spoznati.
Je pravi pastir, ki se mu bere sočutje za izgubljeno ovco na vsaki potezi obraza, v vsaki kretnji in v vsakem stavku. Je pastir, kateremu palica ni v strah in grožnjo, ampak v oporo, kadar se vzpenja preko težavnih strmin pred svojim tropom. Je Dobri pastir, ki ni mogel prikriti svojih solza sočutja, ko nas je s svojimi izbranimi besedami bodril ter nam polagal na srce- NAJ NAM NAŠI SKUPNI DOMOVI BODO ŽARIŠČE
Prevzvišeni nadškof je prispel v Melbourne v soboto 5.februarja okoli poldneva, po že opravljenem obisku pri rojakih v Sydneyu, Brisbane,Newcastle, Canberri in Albury-Wodonga.
V petek 4.t.m. se je v spremstvu patra Bazilija pozno popoldne pripeljal v Albury, kjer je že ob 7h. zvečer maševal in se po koncu cerkvene-
Nadškof dr. Alojzij Šuštar na prižnici cerkve sv.Cirila in Metoda v Kew govori rojakom.
ga obreda ustavil na skupni zakuski v novo zgrajenem domu društva "Snežnik" v Albury-Wodonga.
Prespal je v Wodongi, a v soboto popoldne se je v Baragovem Domu v Kew sestal z birmanci ter imel razgovor z reporteiji Slovenske ure pri 3EA.
Ob 7.uri zvečer je po slovesnem sprevodu, katerega je vodila številna skupina narodnih noš, stopil pred oltar cerkve svetnikov Cirila in Metoda v Kew. Nad oltarjem je bil postavljen slavolok z napisom: Glej Veliki pastir.
Ni treba dodati, da je bila cerkvica, kljub veliki in soparni vročini nabito polna in se je tudi izven vrat nabralo večje število ljudi.
Po pozdravnem nagovoru p.Bazilija in po odgovoru nadškofa se je pričel obred pete sv. Maše, kateremu je sledilo kronanje reprodukcije Langusove "Marije Pomagaj" z Brezij. Ko so bile zlato lesketajoče se, z dragulji okrašene krone pritrjene na sliko so zbrani odmolili pete litanije Matere božje.
Ko se je končal verski obred so prisotni odšli v dvorano pod cerkvijo kjer je bil prirejen pozdravni nastop.
Nadškofa je zopet najpreje nagovoril pater Bazilij, nato pa ga je za Slovence v Viktoriji pozdravil dr. Franc Mihel-čič in mu izročil v spomin darilo v obliki poznane ilustrirane knjige: En dan v življenju Avstralije.
Prisrčen pozdrav so izvedli otroci Slomškove nedeljske šole, "Glasniki" ter folklorna skupina društva "Planice" iz Springvale. Ga. Marcela Bole pa si je zaslužila posebno nadškofovo priznanje z deklamacijo pesmi, ki jo je sestavila nadškofu v pozdrav.
V nedeljo ó.februarja dopoldne je nadškof po opravljeni slovesni službi božji v Kew, podelil slovenskim mladincem zakrament sv.birme. Po tem obredu pa se je vsa kongregacija zbrala z nadškofom pri zakuski v Baragovi dvorani.
NA ELTHAMU
Ob treh popoldne v nedeljo 6.februarja pa je nadškof obiskal Slovenski
griček na Elthamu.
Pri vhodu v poslopje Doma so ga sprejeli predsednik S.D.M. in odborniki. Po starem slovanskem običaju so mu ponudili kruh in sol v znak dobrodošlice.
V	obednici, ki je bila napolnjena z člani S.D.M. mu je v pozdrav spregovoril g Stanko Prosenak.Dejal je kako zelo se veselimo njegovega obiska ter mu prav na kratko orisal dosedanje delo S.D.M..
V	spomin na obisk je Nadškofu izročil značko ustanovnega člana S.D .M., lepo ilustrirano knjigo o živalstvu v lepo ilustrirano knjigo o živalstvu v Avstraliji ter dve knjigi, ki jih je dosedaj založilo S.D.M.: Zbirko pesmi Berta Pribaca "Bronasti Tolkač" in pa knjigo z deli otrok naše šole "Svet naših otrok".
V	imenu upokojenske družine je nadškofu izročila majhno darilce ga.Kati Harner.
Od "Vestnika" pa je bila nadškofu izročena v spomin jubilejna izdaja,katero smo pripravili ob priliki 25 letnice našega mesečnika. To je izvod za, katerega je naslovno stran narisal naš sodelavec Vasja Čuk, tiskal pa jo je na posebno dobrem papirju brezplačno v svoji tiskarni g. Simon špacapan. Naš poznani knjigo-vezec Janez Burgar pa je sedaj enega teh izvodov povezal v trde platnice z "Metropolitu Slovenije S.D .M.-Vestnik" Vstavili pa smo še posebno stran s posvetilom:
Spodaj: Krone za podobo "Marije
Pomagaj" so v svečanem sprevodu
ponesli v cerkev.
ZAHVALA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE
Slovenska Izseljenska Matica v Ljubljani je naslovila vsem slovenskim organizacijam v Avstraliji, ki so sodelovali pri turneji Ottavia Brajka sledeče pismo:
24.1.1983.
Dragi rojakU
ob zaključku delegacije Slovenske izseljenske matice v Avstraliji in naše skupno organizirane turneje kulturno zabavne skupine, s katero smo v decembru gostovali pri vas, rojakih v Avstraliji, se vam želimo še enkrat zahvaliti za vaše sodelovanje.
Naša skupina, na čelu s predstavniki Slovenske izseljenske matice, je bila ves čas bivanja med vami deležna izredne pozornosti. Vsepovsod smo doživljali dokaze vašega iskrenega gostoljubj, za kar se vam ponovno zahvaljujemo. Vse to, kakor tudi uspešni nastopi na vsej naši poti po Avstraliji, pred našimi rojaki v polnih dvoranah,
ki so bile večkrat premajhne, da bi sprejele vse, je ponovno potrdilo o navezanosti naših rojakov v Avstraliji na staro domovino in dokaz želje po še tesnejših stikih z matično domovino SR Slovenijo oziroma SFR Jugoslavijo.
V času bivanja v Avstraliji je imela delegacija Matice tudi uspešne razgovore z uradnimi predstavniki avstralskih oblasti o etničnih vprašanjih, o šolstvu in kulturi, kjer je še vrsta neizkoriščenih možnosti za uveljavljanje slovenske besede in kulture. Z naše strani smo se skušali v čim večji meri oddolžiti za vse to in upamo, da smo v tem delno uspeli. Vsekakor pa nas vse skupaj naša srečanja, nova spoznanja in razgovori, ki smo jih imeli obvezujejo k še tesnejšemu sodelovanju in povezovanju s ciljem, da tudi v bodoče ohranjate negovanje stikov z matično domovino, kulturo in jezik ter da to bogatstvo prenašate predvsem tudi na mlade rodove.
O naših vtisih s poti, o vašem življenju in delu je bilo v tem času, odkar smo se vrnili, že veliko napisanega in izrečenega v časopisih, radiu, pot bomo opisali tudi v naši reviji Rodna gruda, pripravljena pa bo v kratkem tudi televizijska oddaja.
Vsem članom društva želimo veliko uspeha pri nadaljnjem delu in pri uresničevanju zastavljenih ciljev.
Tajnik SIM: Marko Pogačnik
Predsednik SIM: Stane Kolman
vestnfk
NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
Lastnik - Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185, Eltham, Vic., 3095. Telephone 437 1226
Predsednik - President: STAN PROSENAK Tajnica - Secretary: ANICA MARKIČ
Odgovorni urednik — Editor MARIJAN PERŠIČ
Upravno-uredniški odbor - Editorial Board VASJA ČUK,DUŠAN LAVRIČ,JANA LAVRIČ,BOŽO LONČAR,PETER MANDELJ, SIMON ŠPACAPAN.
Tiska - Printed by CHAMPION PRESS
Cena — Price: 50 cents Letno - Annual Suscription: 6 Dollars
Rokopisov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec.
UMRL BAKARIČ
V nedeljo ló.februaija je v Zagrebu umrl Dr.Vladimir Bakarič podpredsednik Predsedništva SFRJ in član Predsedni-štva CK SKJ. Bil je še izza časa revolucije eden najbližnjih sodelavcev Tita.
Bil je rojen leta 1912 v Veliki Gorici pri Zagrebu. V komunistični partiji pa je bil član od leta 1933.Za časa vojne je bil komisar Glavnega štaba NOV in PO Hrvatske. Po vojni pa je bil predsednik vlad SR Hrvatske in predsednik CK SKH. Vso dobo po vojni je bil tudi član CK SKJ.
Vloga Dr. Bakariča pri odstranitvi in likvidaciji Hebranga, kije bil visok partijski funkcionar na Hrvaškem pred in med vojno je še vedno meglena. Med obema funkcionaijema je po nekaterih podatkih vladala zavist in Hebrang je pač izgubil.
Ob smrti Dr.Bakariča je bilo v SR Hrvatski razglašeno 3-dnevno žalovanje, po celi Jugoslaviji pa enodnevno.
POPRAVEK
Od več naših čitateljev smo dobili pohvalne komentaije z ozirom na boljšo kvaliteto produkcije preteklih dveh številk "Vestnika".
Naš nov elektronski stavski stroj nam je dal možnost, da smo zamenjali tiskarno in istočasno tudi znatno zmanjšali stroške tiskanja. Vse delo, katero so dosedaj stavci opravljali v tiskarni izvršujemo sedaj sami.
Kljub temu, da zahteva to od nas pri delu več pazljivosti nam je mnogo lažje, kajti skrajšali smo čas poti do tiskarne in pa tudi popravljanja napak, ki so bile z ozirom na tujo narodnost stavcev zelo številne. Poleg tega pa nam novi stroj
daje možnost, da lahko še v poslednjem trenutku dodamo v vsebino če je kaj nujnega.
Seveda se bodo napake tu in tam še vedno pojavile, saj vsak od sodelavcev pri "Vestniku" opravlja delo v svojem prostem času, ki je seveda omejen. Toda upamo, da bo teh napak vedno manj ter, da bomo uspeli izdajati "Vestnik" redno vsak mesec.
Tokrat pa se moramo opravičiti za napako tiskarskemu podjetju Champion Press, kajti pretekli dve številki sta bili tiskani v njegovi tiskarni, ne pa pri Poly-print kot je bilo napačno označeno.
HRVATOM : KARDINAL
Papež Janez Pavel II je 5.januaija na svoji tiskovni konferenci naznanil, da bo med 18 novimi kardinali, katere bo imenoval 2. februarja tudi zagrebški nadškof Franjo Kuharič.
Tako bo Hrvatska dobila svojega tretjega kardinala v svoji zgodovini. Kot prvi
je bil leta 1952 imenovan Alojzij in leta 1965 mu je po njegovi smrti sledil kardinal Šeper. Ta je umrl leta 1981.
Novoimenovani kardinal Kuharič je star 63 let. Bogoslovje je dokončal leta 1945; leta 1970 pa je postal nadškof.
KAVCIJO PLACA LE 5%
Po "Hrvatskem tedniku" povzemamo, da je po službenih vesteh iz Jugoslavije, samo 5% Jugoslovanov, ki so odšli v inozemstvo plačalo kavcijo za prehod meje.
Od vpeljave odredbe o plačilu kavcije pa do 1.decembra 1982 je izšlo preko meje 800.000 potnikovJPolovica teh so bili začasni delavci v inozemstvu, ki so te kavcije oproščeni. Na službena in direk-
torska potovanja jih je odšlo 40.000,kar je isto kot število teh, ki so plačali deposit. Vsi ostali, z izjemo študentov, bolnikov in njihovih spremljevalcev pa so se izognili plačevanja z "zvezami".
Kavcija pa je kljub vsemu drastično zmanjšala število potnikov, kajti v istem obdobju je v preteklem letu prešlo jug slovanske meje 2,200.000 potnikov.
ZA OSTARELE - ZA PRILETNE
Federalna vlada bo razdelila 15 milijonov Dolaijev med 94 organizacij, ki skrbijo za ostarele in invalide. To je samo del 207 milijonov, katere so dodelili v to svrho in katere bodo razdelili v naslednjih 20 mesecih.
Za dovršitev 74 stanovanjskih projektov pa bo podeljenih 12 milijonov.
Vse informacije o teh podporah daje Assistant Director,Community Liaison, Department of Social Security, v vseh glavnih mestih Avstralije.
PISMENOST
Po podatkih popisa Jugoslavije je leta 1981 obsegalo število nepismenih 9.5-% prebivalstva. Največ jih je bilo zabeleženih na Kosovi 17.6%, potem v Bosni-Hercegovini 14.5%, v Srbiji 11.1%, v Ma-cedoniji 10.9%, v Črni gori 9.4%, v Hrvatski 5.6%, v Vojvodini 5.8%, a v Sloveniji samo 0.8%.
baterijo in v času nevarnosti pošilja klice na pomoč po valovnih dolžinah, ki jih uporabljajo v sili vojaška in civilna letala.
Sedaj so ugotovili, da te naprave ne delujejo kot bi bilo treba in svetujejo vsem, ki jih imajo, da jih zamenjajo.
Za one, ki so lastniki čolnov bo verjetno važna novica, da varnostna priprava imenovana SEACALL TP21 ni več odobrena kot zadovoljiva. Ta priprava je v stvari radiski oddajnik, ki deluje na
Federalna vlada je sklenila zmanjšati število dovoljenj za naselitev v Avstraliji od 130.000 na 114.000 na leto. To je 15.000 manj kot načrtovano.
Ta ukrep je bil sprejet v zvezi s povečanjem števila nezaposlenih.
Prav iz istega razloga je bilo tudi zmanjšano dovoljenje za vstop v Avstralijo od enega leta na 6 mesecev.
CENZURA
Pred tedni so neznanci zagrozili oblastem, da bodo z bombo zrušili letalo družbe TAA ako se jim ne izplača visoka odkupnina. To je seveda povzročilo veliko vznemirjenje in varstveni uradi cele Avstralije so se vrgli z vsemi silami na to,da razkrijejo izsiljevalce.
Značilno pri tej zgodbi je to, da so varnostne oblasti zaprosile sredstva obveščanja naj ne objavljajo ničesar o tej zadevi, dokler jim ne bo sporočeno drugače.
Vsa sredstva obveščanja v Avstraliji so upoštevala to željo in niti najmanjša vest ni prišla v javnost dokler je bilo to potrebno. Tako so naša sredstva obveščanja izvedla prostovoljno cenzuro, ki je tako zelo drugačna od one, ki duši svobodo obveščanja v državah, v katerih vlada sistem totalitarnega režima. Ta naša samo cenzura pa je produkt zavesti odgovornosti za splošno dobro. Ta samocenzura pa lahko uspeva samo v skupnostih kjer je urednikom in novinarjem dana popolna svoboda obveščanja in kjer se zloraba te svobode lahko prepreči in kaznuje samo s postopkom pred sodišči.
Obveščevalna sredstva igrajo vse važnejšo vlogo v oblikovanju mišljenja javnosti. Naj bo to v obliki tiskane besede, žive besede po radijskih valovih ali pa slike na TV sprejemniku, vsakdo od nas je podvržen temu vplivu na vsakem koraku. Danes jim je prav vsakdo dosegljiv.
Zato je neizpodbitne važnosti za usodo vsake dežele, da so ta sredstva obveščanja neodvisna, da obveščajo o dogodkih nepristransko, brez bojazni pred osebnimi, komercialnimi ali strankaskimi vplivi.
Ker pa je to seveda stoodstotno skoraj nemogoče doseči je važno, da ima vsakdo možnost objaviti svoje poglede in, da je ta možnost tudi zakonsko zaščitena.
Zadovoljni smo lahko, da pri nas v Avstraliji, kakor tudi v vseh državah zapadne demokracije obstojajo taki pogoji svobodnega obveščanja. Na žalost pa ne moremo to reči za večino drugih držav, kjer se lahko javno piše in govori samo to, kar je v skladu z interesi vladajoče kaste; Vse drugo je zabranjeno V takih zemljah javnost seveda čita, sliši in vidi le eno stran zadeve in to je ta, katero jim dovoli uradne politična linija. Kritično razpravljanje, razkrinkavanje napak oblastnikov ali celo zahteve po spremembah politike, ukrepov ali osebnosti je seveda pod grožnjo težkih kazni strogo zabranjeno.
Človek skoraj ne bi mogel verjeti, toda resnica je, da vplivi teh totalitarnih in povečini enostrankarskih režimov včasih segajo celo preko morja k nam v Avstralijo. Slišali smo o primerih, ko je bil izvršen prikrit pa tudi direkten pritisk celo na uredništva tukajšnjih etničnih publikacij pa tudi na osebnosti etničnega radio.
Na nas vseh v Avstraliji je, da ohranimo pravico svobodnega obveščanja za vsako ceno.Kajti dokler bo ta pravica obstojala, dokler bodo ta sredstva imela možnost razkrinkavati nepravilnosti in opozarjati na krivice v naši družbi, toliko časa bo tudi naša osebna svoboda zaščitena. Osebna svoboda pa je predpogoj in temelj človekovega blagostanja.
PREDLOGI ZA ETNIČNI RADIO
Federalna ministra za Komunikacije in za Vseljevanje ter Etnične zadeve vabita publiko, da da svoje predloge o nadaljnem razvoju etničnega radio.
Javnost naj bi podala mnenje o sledečih treh možnostih razvoja:
+ Etnični radio naj bi še v bodoče financirala Federalna vlada.
+ Vzdrževale naj bi ga javne ustanove z ali brez federalne pomoči,
+ Kombinacija prvih dveh možnosti.
V tej zvezi je bila objavljena posebna razprava, ki jo je sestavila izbrana skupina predstavnikov vlade in v kateri so v podrobnosti navedene vse tri možnosti. Vprašanja,ki bi jih bilo treba raz-smotriti so:
+ So sedanji nameni etničnega radia zadovoljivi?
+Kdo naj financira in upravlja z etničnim radio?
+Sorazmerne vrednosti udejstvovanja profesionalnih in dobrovoljnih sodelavcev.
+Vloga etničnih skupnosti pri planiranju in izvajanju programov.
+Postopek s komentarji in kritiko poslušalcev.
Z razpravo o teh zadevah bi radi seznanili čim večje število zainteresiranih oseb in prav tako bi radi dobili čim večje število odgovorov.
Predloge je treba poslati na Department of Communications do 31.marca 1983.
Dosedaj so etnične programe oddajale postaje Special Broadcasting Service in v manjši meri še nekatere javne in komercialne postaje.
Kopije omenjene razprave se lahko dobe na vseh uradih Departmenta za Imigracijo in Etnične zadeve ter na vseh Migrant Resource Centrih. Lahko pa se povpraša zanje tudi pismeno na Department of Communications, P.O.Box 34, Belconnen, ACT, 2616.
Z gornjim razpisom je dana prilika tudi naši slovenski skupnosti, da izrazi svoje želje in predloge.
DISCRIMINACIJA
Department za Employment and Industrial Relations je izdal priročno knjižico z nasveti o diskriminaciji (zapostavljanju).
Pripravil jo je Odbor za pobijanje diskriminacije pri zaposlitvi in delu.
Je lično izdelana knjižica, ki v preglednem slogu opisuje zaščito in pravice, ki jih prebivalcem Avstralije dajejo zakoni o zabrani diskriminacije na podlagi rase, barvi polti, spola, vere, političnega prepričanja, narodnosti in stanovskega
Te zgotaj navedene razlike je kot razlog za diskriminacijo prepovedala ILO (Mednarodna organizacija dela) v svoji konvenciji št.III. Sopodpisnica te konvencije je tudi Avstralija.
Poleg gornjih razlogov pa avstralski Odbor proti discriminaciji kot neupravičeno razlikovanje pri zaposlavanju sprejel še sledeče:
—	starost,
—	zakonski stan,
—	kriminalna preteklost,
—	zdravstvena preteklost,
—	unesposobljenost.
—	spolna priveligiranost,
—	udejstvovanje v delavskih sindikatih,
—	narodnost,
—	osebna svojstva.
_ V vseh državah Avstralije so bili postavljeni odbori, ki obravnavajo pritožbe glede diskriminacije. Naslovi teh pa se dobe v vsakem uradu za Employment in Industrial Relations.
Obisk ljubljanskega nadškofa dr.Šuštarja. (Nadaljevanje s prve strani.)
" Prevzvišenemu Nadškofu in Metropolitu dr. Alojziju Šuštarju.
V spomin na njegov obisk in v potrdilo, da si Slovenci v Melbournu že preko četrt stoletja uspešno prizadevamo obdržati izročila naših prednikov, katera smo prinesli s seboj iz prelepe dežele pod Triglavom: Naš slovenski jezik, našo narodno pesem ter naše domače običaje
Po deklamaciji Gregorčičeve pesmi "Sam", ki jo je izvedla Tanja Markič, se je Nadškof v ganljivih besedah zahvalil za sprejem. Čestital je društvu na uspehih in posebno na lepo izbranem mestu za dom , vkaterem se lahko zbiramo in ob takih srečanjih potrdimo, da smo ena družina. Povedal je, da razume položaj izseljenca,kajti tudi sam je preživel 35 let izven domovine, katerih celih 25 let ni obiskal. Vendar je po njegovem mnenju naša domovina razsežna, kajti nosimo jo v svojih srcih s svojimi izročili. Dejal je, da ta naša domovina v svetu raste, če se združujemo, kakor to delamo mi. Zaželel nam je, da bi nas še v bodoče združevali poštenost indobrota ter naj si povsod med seboj pomagamo, kot velika družina, ki živi po celem svetu. Ta naš dom pa naj nam služi kot žarišče prijateljstva. (V prihodnji številki bomo verjetno uspeli objaviti ta nadškofov govor v celini."
Po nagovoru se- je visoki gost pomešal med prisotne in za vsakogar imel prijazno besedo.Nato pa si je v spremstvu gg. Prosenaka in Lončarja ogledal še ostale dele našega središča.
Posebno je pohvalil šolski razred in obe učiteljici. Na balinišču je dejal, da mu je zelo žal, da se radi pomanjkanja časa ne more udeležiti igre. Odzval pa se je na strelišču našim lovcem na vabilo naj s patrom Bazilijem tekmujeta v streljanju za steklenico pijače. Ob veselih pripombah je pater izgubil, če to iz pokornosti ali neznanja pa ne vemo.
Prekmalu se je približala ura odhoda, kajti za ob 7h zvečer je bila že napovedana služba božja v Geelongu.
Pri izhodu iz zemljišča na "hribu" si je nadškof še z velikim zanimanjem in vidnim odobravanjem ogledal Znamenje, ki ga je S.D.M. postavilo ob svoji 25-letnici
v spomin pokojnim članomJPotem pa se je moral hitro posloviti, kajti odločil se je, da po poti v Geelong obišče Petra Krnela, ki je prestal težko avtomobilsko nesrečo in mu zdravstveno stanje ni dovolilo, da bi prišel na Eltham. Ko je nadškofu eden njegovih spremljevalcev dejal, da jim že primanjkuje časa je kar hitro odgovoril: "Kaj ni ena naših največjih dolžnosti obiskovati in nuditi tolažbo bolnikom."
VSE ROJAKE JE HOTEL VIDETI
Tudi naslednje dneve svojega potovanja je namenil predvsem obisku rojakov.
V	ponedeljek 7.februaija se je odpeljal k rojakom v Morwell a spotoma se je ustavil in si ogledal tudi Dom in zemljišče društva "Planica" v Springvale.
Naslednji dan, v torek, pa je poletel k rojakom v Tasmanijo.
V	sredo je bil že zopet nazaj v Melbournu ter je v poznih popoldanskih urah daroval mašo za rojake v St.Alban-su. Po maši pa so ga imeli v svoji sredi člani kluba "Jadran" na svojem zemljišču v Keiloiju.
Zjutraj v četrtek pa je bil že zopet v avtomobilu in na poti v Adelaido, kjer je v nedeljo 13.februarja posvetil cerkev sv.Družine, v kateri se bodo odsedaj zbirali slovenski verniki v Adelaidi.
Za časa bivanja v Južni Avstraliji pa je obiskal tudi Slovence v mestu Berry.
Iz Adelaide ga je pot peljala naprej do Slovencev v Perthu, od tam pa zopet nazaj v Sydney in potem domov v Slovenijo.
Obisk našega Metropolita je bil za vse Slovence v Avstraliji pravi praznik in škoda je samo to, da mu je bil čas tako na kratko odmeijen, da se ni mogel še bolj in še bliže spoznati s širokimi plastmi tukajšnjih rojakov.
Brez dvoma nam je vsak sličen obisk, pa naj bo verskega ali kulturnega značaja v veliko oporo in močno spodbudo k našemu združevanju in medsebojnemu razumevanju.
Pri izrednem uspehu obiska našega nadškofa nam je lahko žal le to, da javna sredstva obveščanja v Avstraliji njegovega prihoda med nas niso publicirala tudi med široko publiko, kajti to bi lahko mnogo prispevalo k afirmaciji potreb slovenske etnične skupine v Avstraliji.
Po dokončanih počitnicah se je pri S.D .M. na hribu v Elthamu obnovila aktivnost naših prostovoljnih delavcev.
V preteklem letu so bili dokončana mnoga dela toda v izvedbi so že tudi nova. Tako so napravili še pred prazniki betonsko ploščo za razširitev kuhinje sedaj pa so začeli že z pripravo za zidavo.
Izredno lep vtis na vsakega obiskovalca pa napravi nova ograja na balkonu okoli dvorane. Zgrajena je v slovenskem alpskem stilu ter v ogromni meri izboljšuje izgled stavbe.
39 let star Slovenecjd ne pije in ne kadi,mirne narave in zmernega značaja, 172 cm visoke postave, bi radi osamljenosti želel spoznati resno ženo od 30—40 let starosti v svrho ženitve. Javiti se na naslov:Frank Bruss,39 Railway St., Footscray, 3011.trenutku
OPOMIN
Vsem članom S.D.M., ki so veijetno pozabili na prostovoljno posojilo sporočamo, da se je gradnja pri razšiijenju ku hinjskih prostorov našega doma na Elthamu že pričela in, da so s tem zvezani tudi znatni denarni stroški. Zato prosimo vse one, ki tega še niso storili, da vplačajo posojilo čim preje.
F J	F J	Odbor S.D.M.
ZVEZNE BALINARSKE TEKME
Zvezne balinarske tekme bodo v nedeljo 20. februarja pri S.D.M. in v nedeljo 20.marca pri Slovenski Zvezi Geelong.
Ker smo že pri balinanju naj tukaj omenimo še, da se bo prvo nedeljo v februaiju pričelo posamezno balinarsko tekmovanje članov S.D.M.
Kot prejšnja leta bodo tekmovalci razdeljeni v grupe A, B in C ter žensko grupo.
Kdor želi tekmovati naj se javi načelniku Balinarske sekcije S.D.M., gospodu Branku Žele.
V cerkvi sv.Cirila in Metoda \e prevzvišeni, v prisotnosti velike množice vernikov kronal podobo brezjanske 'Marije Pomagaj.
Nadškofa je pri vhodu v Dom S.D.M. sprejel predsednik S.Prosenak. Na sliki vidimo, poleg gosta v sredini, še patra Bazilija m škofovi desni in Boža Lončarja na levi.
Učenci slovenske dopolnilne šole pri S.D.M. so na bo žičnici 1982 zapeli upokojencem.
Tudi to leto Polet MELBOURNE - LJUBLJANA
in tudi zelo ekonomska prilika za obisk lepe Slovenije :
POLET MELBOURNE - LJUBLJANA dne 8. junija letos.
Obrnite se pravočasno na nasf da dobite podrobnejša pojasnila !
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje ! PRIDEMO TUDI NA DOM !
Eric Ivan Gregorich
DONVALE TRAVEL
1042 — 1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure)
BODOČI HARMONIKARJI IN STARŠI !
Za glasbeno vzgojo, kulturno vzpodbudo in veselo družbo se zdaj lahko obrnete na
MARKA PLESNIČARJA
za skrbno poučevanje igranja harmonike.
Kdor se želi dobro pripraviti, bo imel tudi priliko polagati državno priznane izpite v teoriji in praksi.
Za podrobne informacije kličite na telefon: Kew — 862 1061.
IZ STAREGA KRAJA
IZGUBLJEN VAGON
Po dolgotrajnem iskanju so na Jesenicah le našli vagon, ki naj bi ga že decembra odpremili v Zapadno Nemčijo.
Mariborska Metalna je po železnici poslala svojemu poslovnemu partnerju iz Ulma v Zvezni republiki Memčiji 18.960 kilogramov težak tovor. Vrednost tovora je bila 70.240 zahodnonem-ških mark.
V Nemčiji pa tovora niso dobili. Ljudje iz Metalne so pričeli raziskovati m so odkrili, da je bil vagon že 26.de-
cembra odpremljen iz Maribora na Je-senice.Na Jesenicah pa so rekli, da je bil vagon 30. decembra poslan proti Salzburgu.Pošiljke pa vseeno niso mogli najti.
Sedaj pa je prišla iz Jesenic vest, da so vagon našli na slepem tiru.
Pri Metalni so bili naravno ogorčeni, kajti težko je veijeti, da bi njihov poslovni partner v Nemčiji mogel razumeti takšno poslovanje.
SMRT NA TRIGLAVSKI STENI
V soboto 29.januarja je severna triglavska stena spet zahtevala žrtev.
Mladi alpinist Lojze Cajzek,doma iz Senožet pri Rimskih Toplicah, star kakih 22 let, je pri spustu v severni triglavski steni omahnil in se ubil.
Klin za spuščanje, ki ga je sam zabil,
je popustil, osemdesetmetrski padec v vznozje stene pa je bil smrtonosen.
Prijatelj, 27-letni soplezalez Frančak Knez je z zgornje police nemočen gledal padec. Kljub temu, da je ostal praktično brez opreme, se je sam rešil iz stene in dopoldne o nesreči obvestil dolino.
OTIPAVAJOČE POŠASTI
V pretekli številki smo objavili fotografijo jugoslovanske lepotice, ki se je useležila natečaja za Miss World.
Čeprav je zasedla v finalu 15 mesto Ana Saaao iz Splita ni bila zadovoljna z izbero.Dejala je, da lepotice, ki se niso hotele udeleževati dekadentnih malomeščanskih aktivnosti, poznanih kot "otipavanje", sploh niso imele možnosti, da bi dobile dobro mesto, kaj šele naslov Miss World.
Za sebe je dejala, da se ni hotela podvreči takim nesramnostim in seveda zato tudi ni mogla računati na zmago.
Časnikarjem v Jugoslaviji je pravila, da so v nekem hotelu v Londonu dekleta morala za bankirje in industrialce
stopiti na mizo. Pri tem so jim ti možje "pomagali" in jih grabili kjer so le mogli.
"Nekatere od nas si tega niso dovolile in jim je bilo takoj rečeno, da ne bodo	zmagale"
"Kasneje smo morale tekmovati v pitju alkoholnih pijač iz vrčev, ker je to baje stara angleška navada.Miss Švica je popila naj več.Seveda so moški ob tem poskušali pridobiti nas še za druge reči."
Organizator tečaja Miss World je komentiral .'Komunistične dežele imajo pač različno mnenje o tem kar na-zivajo buržuazne aktivnosti.
UBOGI PEŠCI
Prometne nesreče tudi V Sloveniji terjajo ogromno življenj. Že v prvem mesecu tega leta je bilo na slovenskih cestah 36 mrtvih. Največji krvni davek pa plačajo pešci.
V minulem letu je bilo med 569 mrtvimi kar 159 pešcev. Čeprav se je leto komaj dobro začelo je med smrtno ponesrečenimi v januaiju kar 36 pešcev..
NAZAJ K PREMOGU
Energetska stiska sili k novim raziskavam o zalogah premoga v ISloveniji. V letošnjem letu so za geoloiške raziskave izdali 270 milijonov dinarjev. Pri preiskavah so ugotovili, da je zalog premoga in lignita še precej, čeprav bo za ponovno odpiranje nekaterih že opuščenih rudnikov treba izdati kar lepo število milijonov dinarjev. Dosedanje preiskave so ugotovile,, da je skupno v Sloveniji ugotovljeno za le pol milijona ton premoga v La-
škem , Trbovljah, Hrastniku,Senovim in Kanižarico. Precej dobro kažejo tudi raziskave v Trobnem dolu pri Laškem, med Zagorjem in Moravčami, v Krmelju, Šentjanžu, Libojah, Ilirski Bistrici, Za-bukovici in SEčovljah. Niso pa ugotovili zadovoljivih količin premoga v Gradcu pri Črnomlju, Mirna na Dolenjskem in na Petišovskem pri Lendavi.
SREČANJE MALIH ODROV
S predstavo ljubljanske Male drame "Tišina osmega jutra" Edvarda Kocbeka se je 30.januaqa končalo goriško srečanje malih odrov, na katerem se je v devetih dneh zvrstilo šestnajst predstav, odigranih v solkanskem gledališču, v kulturnih domovih v obeh Goricah, v naj-bližnjem hotelu in tudi v objektu, kije sicer že odpisan in ničemur več ne služi. Nova Gorica namreč nima gledališča, zato so ta srečanja razpršena.Toda ljubiteljev gledališča to ne moti, kajti prihajali so tudi iz Ajdovščine, Tolmina,Sežane pa celo iz Ljubljane.
IZSUŠEVANJE ZEMLJIŠČ
V	severovzhodni Sloveniji bi z izsu-ševanjem pridobili zemljišča za pridelavo krme in hrane.
Po oceni vodnogospodarskih strokovnjakov je v severovzhodni Sloveniji približno 60.000 hektarjev zemljišč, ki bi jih z različnimi izsuševalnimi deli lahko usposobili za intenzivno pridelavo krme in hrane. Slabo obdelanim ali neobdelanim zemljiščem so posvetili skrb tudi sestavljalci raziskovalno razvojnega projekta
GOLJUFALA BANKO
V	Beogradu je okrožno državno tožilstvo vložilo obtožnico proti 27-letni Andjelki Labudovič, uslužbenki Ljubljanske banke v Beogradi, da si je prilastila devize v znesku 283.317 dinarjev. Ponaredila je 12 nalogov za izplačilo deviz varčevalcem, sama podpisala opol-nomočene uradnike, potem pa naloge izročila blagajniku, da ji je izplačal denar/
"nekatere od nas si tega niso dovolile
BREZ PRIČ
V	vrhovnem sodišču SR Srbije je potekala javna razprava, na kateri so obravnavali pritožbo vojnega zločinca Ra-domira Mladenoviča-Caruge, ki gaje lani okrožno sodišče v Nišu obsodilo na 20 let zapora zaradi vojnih zločinov.
Javni tožilec je na obravnavi za Mla-denoviča zahteval smrtno kazen, branilec obtoženega pa je predlagal naj bi vrhovno sodišče SR Srbije razveljavilo sodbo okrožnega sodišča v Nišu in naj bi zadevo znova obravnavali, ker da ni prič zločinov, zaradi katerih je bil obsojen.
Odločitev sodišča je bila odložena.
NOVI MORORJI IZ TAM
V	tovarni avtomobilov in motorjev v Mariboru so začeli serijsko izdelovati ve osemvaljne motoije. Novi motoiji so primerni za nove težke tovornjake in avtobuse TAM in za najrazličnejške kmetijske in gradbene stroje. Doslej so morali takšne motoije uvažati. Novi motorji so v celoti nastali s tehnološkim znanjem Tamovih strokovnjakov.
BRICEM VODO
Koncem januaija so odprli vodovod med Golim Brdom in Bregom. Tako je še zadnje naselje v Goriških Brdih dobilo tekočo pitno vodo,ki pa priteka iz Italije. Na tem najzahodnejšem obmejnem območju novogoriške občine živi okrog 80 prebivalcev.
Slovenian Association Melbourne, P.O. Box 185 Eltham, Vic., 3095
Datum:
Priloženo pošiljam ček — poštno nakaznico za $.........
za 4"VESTNIK". Prosim, da mi ga pošiljate na sledeči naslov:
IME IN PRIMEK:..................
CESTA:..........................
MESTO:.............POSTCODE:
Podpis:
BOSA KOVAČEVA KOBILA
Na seznamu največjih dol- dolguje 26 milijonov dinar-
žnikov slovenskega elektro gospodarstva se je znašla tudi jedrska elektrarna Krško. Za lansko začinje četrtletje dolguje 9 milijonov dinarjev. Pa tudi sicer so na tem seznamu Dolenjci močno zastopani, saj IMV
jev, SGP Pionir nekaj čez milijon dinaijev, trebanjski Trimo pa malo manj. Na seznamu dolžnikov, ki svojih obveznosti niso poravnali do 15. januarja, je le še ravenska železarna.
O traktorjih in mercedesih
Bila je lepa sončna nedelja. Zbasali smo se v avto in krenili proti mestu Z., da bi povečali množico ljudi, ki se je zbirala k odkritju spomenika.
Prva bencinska črpalka. Prijatelj Branko je naštel sedemnajst traktorjev, obloženih s pločevinastimi sodi, enajst avtobusov, polnih zdolgočasenih in jeznih potnikov, dvaindvajset krajanov, ki so imeli v rokah pločevinaste posode za gorivo, in dva napisa NAFTE NEMA. Ob cesti so
plapolale zastave, na parkirnem prostoru je vesela druščina pekla kostanj. Zavore so zacvilile, kajti cesto nam je prečkalo krdelo ovac.
Druga bencinska črpalka. Slika, podobna prejšnji, le da je bila kača čakajočih nekoliko daljša od prejšnje, napis NAFTE NEMA pa je bil tokrat v cirilici.
„Če se ne motim, bi morali biti zdaj traktorji na njivah, ne pa da stoje na asfaltu!" je
ugotovil prijatelj Branko in si prižgal Jugoslavijo".
„Naj orjejo s pomočjo sonca? " je poskušala biti duhovita sopotnica.
^ Tretja bencinska črpalka. Že od daleč smo videli, da tudi tukaj „nafte nema", kajti prve stoječe traktorje, avtobuse in ljudi, ki niso dajali znakov smeha, smo opazili že nekaj sto metrov pred sodobnim napajališčem.
Nič drugače ni bilo na četrti, peti, šesti in sedmi bencinski črpalki.
Na prireditvenem prostoru je bilo nekaj tisoč ljudi iz vseh koncev naše lepe domovine. Igrala je godba. Proslava bi se morala že začeti, a sem zvedel od ljudi, stoječih okrog mene, da čakamo na tiste iz Belega mesta. Pripeljali, so se s polurno zamudo. Sedem jih je bijo in vsakega je posebej pripeljal šofer, sedeč za volanom črnega mercedesa.
„To su kola, diesel, na naftu!" je vzhièeno vzkliknil nekdo za mojim hrbtom.
Ko smo se vračali domov, so na sedmih bencinskih črpalkah še zmeraj viseli napisi: NAFTE NEMA.
TONI GAŠPERIČ
Novi Slavenski pravopis
Izid „Načrta pravil za novi slovenski pravopis", ki ga je konec leta 1982 izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, je že vnel nekoliko ognja med slovenske razumnike. Vsi si sicer želijo, da bi novi pravopis čimprej izšel — saj nanj že čakajo 20 let pa bo treba čakati še kakih pet let, da bo po sprejetju z vseh strani izšel v knjigi. To bo, kot izgleda, najdaljša doba med objavo dveh zaporednih slovenskih pravopisov: Levčev je izšel 1899, Breznikov 1920, Breznik-Ramovšev 1935/38, prvi povojni 1950 in naslednji 1962.
h
kaj, kje, kdo?
Proti koncu decembra in priČetkom januarja je Slovence v Avstraliji obiskal Monsignor Dr. Franc Šegula, ki je tudi Generalni postulat or za beatifikacijo škofa Antona Slomška. Njegov obisk je v precejšnji meri veljal patru Valerijanu Jenku, ki je vice postulator za isto zadevo.
Prav za božične praznike se je Dr. Šegula nahajal v Melbournu, kjer je pomagal patru Baziliju pri božičnih cerkvenih obredih.
Dr. Šegula je izrabil to priliko tudi, da se je spoznal z mnogimi tukajšnjimi rojaki in je seveda obiskal tudi Slovenski griček v Elthamu.
Po prihodu nazaj v Evropo se bo preselil iz Rima v Celovec, kjer bo deloval v Slovenskem dušno pastirskem uradu.
V razgovoru z nami je omenil, da ima ustanova "Slovenik" v Rimu tudi prostor za prenočišča ter nam je priporočil dobro hrano in oskrbo za katero tam skrbe slovenske redovnice.
"Slovenik" se nahaja na Via Appia Nuova št. 884, Roma 00178.
Ko to pišemo se nahajä v Austin Hospitalu ga. Nada Štukelj. Upamo, da se ji zdravstveno stanje zboljšuje in, da bo do izida te številke že spet doma med svojimi.
PriČetkom januarja je bil v Melbournu tudi pater Ciril Božič, ki je šele pred tremi meseci dospel iz Slovenije in bo v pomoč patru Valerijanu v Sydneyu. V Melbournu pa je za teden dni nado-mestoval patra Bazilija, ki je bil na počitnicah v Mt. Elizi.
Tudi pater Ciril je obiskal mnogo naših ljudi in si s svojo odkritosrčno naravo in prijaznostjo kaj hitro ustvaril lep krog prijateljev.
Seveda je obiskal tudi elthamski slovenski griček, kjer se je imel priliko pogovarjati z mnogimi članiS.D.M.
Štorklja je obiskala družino Šraj iz Hamptona. V nedeljo ó.februarja je ga. Sherrie povila v Brighton Community Hospitalu 3,15 kg težkega sinčka. Mamica in novorojenček se odlično počutita. Novopečeni očka Pavel pa je tudi srečno prestal predporodno ner-vozo. Čestitamo ! _
Iz Štajerske je prispela žalostna novica, da je v Kamnici pri Mariboru v tragičnih okoliščinah preminula Marija Fluher, mati naših melbourn-ških rojakov Draga Razborčana iz St.Al-bansa in Anice Šešerko iz Noble Parka. Naše sožalje.
V soboto 12.februarja sta se zaročila bivši predsednik Mladinskega odseka S.D.M. Ciril Campelj in gdč Andrea Burmeister.
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
82-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020
Tel. 311 1040, 312 1533
Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim !
S.D. "SNEŽNIK" NAPREDUJE
NUDIMO VAM DVORANO V NAJEM
Če iščete dvorano za različne prilike kot so proslave rojstnih dnevov, zaroke, poroke, obletnice i.t.d se obrnite na Slovensko Društvo Melbou rne. Oddajamo jedilnico in dvorano, z kuhinjo ali pa brez kuhinje. Vsak član S.D.M. lahko najame zgoraj omenjene prostore tudi za svojce, seveda po dogovoru in dovoljenju Upravnega odbora. V slučaju, da želite tudi postrežbo, se lahko tudi o tem pogovorimo.
Za vse informacije se obrnite na tajnico, telefonsko na 870 9527.
Cene za najemnino društvenih prostorov in opreme so: Price list for hire of clubs premises and utensils:
DVORANA - MAIN HALL..............................100 Dolarjev
JEDILNICA - DINNING ROOM............................50 Dolariev
UPORABA KUHINJE - USE OF THE KITCHEN.................50 Dolariev
UPORABA B.B.Q. - USE OF B.B.Q........................25.00 Dolarjev
POSODA - krožniki kozarci jedilni pribor - po osebi
UTENSILS - crockery,cutlery and glassware - per head............1.00 Dolar
PRTI - TABLECLOTHS................................1.50 Dolarjev
ČIŠČENJE - .Dvorane- Hall 75.00 Dolaqev - Jedilnica-Dinning room ........................25 Dolaqev
V ceno so vključene mize in stolice.
Vse velike smeti morajo biti počiščene in mize izpraznjene.
Tajništvo S.D.M.
Betonska plošča za dvorano S.D. "Snežnik" v Albury-Wodonga je bila vlita tik pred božičnimi prazniki. Za sprejem novega leta pa so se rojaki teh dveh mest lahko že zbrali pod streho novega doma.
Res so od šmenta naši obrtniki na meji Viktorije in N.S.W..Ker niso hoteli predolgo vleči z gradnjo so res pljunüi v roke in v nekaj tednih je bila dvorana, ki so jo prizidali k že obstoječi hiši uporabna za prireditve.
Seveda v notranjosti še ni popolnoma dokončana, a prostovoljni delavci društva, kljub veliki vročini, uporabijo vsak prosti čas, da izgotove načrtovano delo.
Dvorana, ki bo zmožna sprejeti kakih 200 ljudi bo potem priključena verandi pod katero bodo priprave za B-B-Q in pa mize z pogledom na balinišča.
Okoli akra veliko zemljišče leži na Olive Street, le par blokov oddaljeno od središča Albury. Lepo obarvana ograja ga razlikuje od sosednjih posesti ter mu stvovanja. Zasajeno je z drevesnimi sadikami, ki mu bodo v par letih dajale mogočno senco.
V sami dvorani so si že napravili bar za postrežbo s pijačami. Že prej stoječi hiši pa so podrli notranje zidove ter potem v njej uredili kuhinjo in jedilnico.
Letošnji predsednik g. Branko Jerin s ponosom povdarja, da društvo pri vsem tem nima niti centa dolga in, da je ves ta uspeh zasluga vseh članov in seveda predvsem preteklih odborov, ki so v borih petih letih uspeli Slovencem,ki žive v dvojček mestu, napraviti tako lepo društveno središče.
Ga. Marija Kromar, tajnica, pa nam je povedala, da se udejstvovanje društva razširja tudi na zunaj. Tako so na primer sodelovali v narodnih nošah pri sprevodu, ki je bil prirejen v proslavo Dneva Federacije v Corowi. Temu sprevodu je prisostvoval tudi Governor General.
To naše najnovejše alovensko središče bo izredno velikega pomena za tamkajšnje rojake. Položaj je izredno posrečeno izbran in kaor se je pohvalil lanskoletni predsednik društva g.. Tukšar, nihče od rojakov nima več kot 10 minut vožnje, da se znajde med svojimi, v veseli družbi na balinarskih stezah.
Dom društva Snežnik v Alburv je že pod streho. Vrata v dvorano se odpirajo naravnost proti balinišču. Na fotografiji pa se vidi že tudi eno številnih drevesc, katere so posadili po zemljišču.
Kot pri vseh upokojenskih združenjih, prevladuje ženski spol tudi pri upokojenski družini S.D.M. Na fotografiji vidimo kako nasmejane obraze so imele na božičnici, katero je priredilo zanje S.D.M.
Otroci slovenske dopolnilne šole pri S.D.M. so tudi ob lanski božičnici nastopili.
NASELJEVANJE AUSTRALIJE
Razvoj od skromnega začetka pa do pa do bogate mnogokulturne države.
Četudi je Avstralija ena najstarejših zemeljskih celin se je pričela razvijati v modernem smislu šele pričetkom preteklega stoletja. To je manj kot pred 200 leti.
Predpostavljajo, da so prvi ljudje dosegli Avstralijo iz Azije preko Indonezijskega otočja pred kakimi 30.000 leti. Cenijo, da je število teh domorodcev v času ko so prišli prvi evropski naseljenci doseglo kakih 3000.000. Njihov način življenja je bil tedaj nomadski - stanovali so v začasnih prebivališčih in zemlje niso obdelovali.
Nizozemec Luis Vaez de Torres je v letu 1606 na svoji ladji Duyfken prvikrat prejadral morsko ožino med Novo Gvinejo in Avstralijo.Prvi pa je pristal na Av-starlski celini kapitan Willem Jansz in to na polotoko Cape York. Toda niti Nizozemci, niti ostali,ki so za njimi v 17.sto-letju prijadrali do Nove Holandije, kot so takrat imenovali Avstralijo, jo niso zahtevali za svoje države.
Leta 1770 je angleški pomorščak in raziskovalec kapitan James Cook,v 368 ton težki ladji objadral in proučil vzhodno obalo Avstralije. V avgustu istega leta je pristal na Possession Island na severovzhodu Avstralije in proglasil vzhodne dele kontinenta za last Britanskega Imperija.
Kapitan Cook je takoj spoznal veliko možnost naselitve tega kontinenta, čeprav je vse raziskovalce pred njim odbilo to kar so videli na severni in zapadni obali..
Koncem 18.stole tj a je Britanski parlament zvišal število kazni za katere je bila predpisana deportacija. Prav tako se je povečalo število pomilostitev na smrt obsojenih in sprememba te kazni v depotracijo.
Z letom 1770 so transportirali kakih 1000 kaznjencev na leto v Virginijo in Maryland v Ameriki.Od leta 1717 pa do Ameriške vojne za neodvisnost je bilo v Ameriko prepeljanih kakih 50.000 obsojencev iz Anglije.
Ko so leta 1776 Amerikanci izvoje-vali svojo neodvisnost je začela Britanija iskati druge teritorije, ki bi bili primerni za naselitev kaznjencev. Tako je leta 1787 bilo poslano pod poveljstvom kapitana Arthurja Phillipa 11 ladij, da ustanove kolonijo New South Wales na vzhodni obali Avstralije.
vernerja kolonije New South Wales, 8 o-seb njegovega štaba, uradni zemljemerec, zdravnik s štirimi pomočniki, pastor in njegova žena, dva služabnika, 211 vojakov ter 27 njihovih žena in 19 otrok ter 736 kaznjencev s 17 otroci. Med potjo je umrlo 23 kaznjencev. Prav tako se je med potjo rodilo kaznjencem 6 otrok, od katerih sta dva umrla.
V	prvih letih kolonije so vozili kaznjence na najetih ladjah ter so plačevali njih lastnikom za prevoz med 20 - 30 funtov na osebo. Da bi čim več zaslužili so prevozniki napolnili ladje kolikor so pač mogli. Radi tega je tudi umrljivost med zaporniki bila zelo visoka. Tako je na primer od 502 kaznjencev katere so vkrcali na ladjo Neptune leta 1790 kar 158 umrlo na moiju. Od 300, katere so leta 1799 vkrcali na ladjo Hilsborough jih je umrlo na poti 95, a oni ki so zdržali pot so prispeli v Sydney v kritičnem zdravstvenem stanju.
Šele leta 1802 je britanska vlada uvidela krutost takega postopka in uvedla za transport kaznjencev posebno opremljene ladje, katerim so poveljevali častniki kraljeve vojne mornarice.
V	prvih 17 letih obstoja kolonije so pripeljali v Avstralijo 12.290 kaznjencev. Med temi je bilo ogromno število takih, ki so bili obsojeni za malenkostne tatvine, ki so bile pač posledica takratnih težkih življenskih razmer med siromašnimi sloji. Med njimi pa so bili tudi politični pripor-niki, čijih krivica je bila v tem, da so zahtevali razne gospodarsko—politične reforme .Ti so bili predvsem škotskega in irskega izvora.
Leta 1802 si je Britanija formalno prisvojila tudi Van Diemen's Land, danes poznano pod imenom Tasmania.
Prvi prostovoljni naseljenci, vsega skupaj 11, so prispeli leta 1793. Toda število kaznjencev je v naslednjih letih daleč presegalo število svobodnih naseljencev..
Od 77.000, kar je bilo skupno število priseljencev med leti 1788 in 1830 je bilo samo 18% svobodnih.
Ta majhna kolonija med gorovjem in morjem pa se ni mogla pričeti zadovoljivo razvijati vse dokle leta 1813 ni bil odkrit prehod preko Blue Mountains.
Sele ko so vpeljali ovčjerejo in industrijo z volno so se pojavile resne možnosti za novodošlece. Leta 1835 so vpeljali takozvani bounty sistem. To je način
Tudi pot prvih svobodnih naseljencev v Avstralijo je bila zelo naporna. Preko pol leta so morali preživeti v tesnih prostorih ladij, kakor nam jo kaže gornja slika.
ìanilQMQ	ìa L-onì+nri DViìllìn	\r o	o r\ A cA r\ A r>\ irrKt-o1i •»
26.januaqa 1788 je kapitan Phillip razvil britansko zastavo na obali v današnjem Sydney-u in tako se je pričel razvoj moderne Avstralije.
Od 1487 ljudi na tem prvem konvoju je bilo 759 kaznjencev in 13 njihovih otrok. Te je spremljalo 252 vojakov ter njih družine, 20 uradnikov in 443 mornarje v.Potovanj e iz Anglije je trajalo 1 dan več kot 8 mesecev, Medtem ko se je posadka ladij vrnila domov so ostali v Avstraliji kot prvi naseljenci kapitan Phillip, ki je bil postavljen za prvega go-
po katerem so delodajalci izbrali v Angliji novonaseljence in dobili od vlade za vsakega posebno plačilo: bounty.
Od leta 1831 pa do 1841 je odstotek svobodnih prišlecev narastel na 56% od novodošlih 116.000. Sledila pa je gospodarska kriza in dotok emigrantov se je zmanjšal. Toda sorazmerje se je odločno nagnilo v strran svobodnih priseljencev.
Število moških je še vedno nadkri-ljevalo število žensk, toda tudi tukaj se je sorazmerje manjšalo. Leta 1841 je skupno število naseljencev obsegalo 87.2000 moških in 43.000 žensk.
Slovo od domačih je bilo začetkom prešnjega stoletja še mnogo težjef saj so tudi bogatejši izseljenci, katerih postavljanje nam predo ča gornja risba,imeli le malo upanja, da bodo še kdaj lahko ugledali rodne kraje.
Od leta 1838 dalje so pričeli prihajati prvi naseljenci neangleškega pokoljenja; predvsem Pruski luteranci, ki so se v glavnem naselili v Južni Avstraliji.
Do leta 1850 so se bolj malo zanimali za dele zapadnih teritorijev Avstralije. Med leti 1831 in 1850 je samo 38.000 imigrantov prišlo v Južno Avstralijo in kakih 3000 v Zapadno Avstralijo^nedtem ko se jih je v New South Wales naselilo 116.000 in v Tasmaniji 16.000.Leta 1851 je celotno prebivalstvo Avstralije štelo 438.000 ljudi.
Prva ceremonija podelitve državljanstva je bila leta 1824.Zakoni o podelitvi so bili v vsaki koloniji drugačni.
Z odkritjem ležišč zlata se je povečalo tudi število imigrantov, med katerimi so sedaj bili tudi že Poljaki, Kitajci in Amerikanci ter Madžari.
V tej dobi lova za zlatom, to je od 1850 do 1860, je celotno prebivalstvo od 405.000 kar na 1,145.000.
Hitro dviganje števila Kitajcev je med prebivalstvom, a posebno med kopalci zlata večalo odpor proti Azijcem in povzročalo celo resne nemire. Saj leta 1861 je bilo v Avstraliji že 40.000 Kitajcev, ki so tako postali tretja največja narodnostna skupina, takoj za Anglosaksi in Nemci. Odpor, ki se je v javnosti kazal nasproti Kitajcem, ker so bili voljni sprejeti nizke plače se je kasneje razširil proti vsem novim prišlecem. Vzrok zato je bila brezposelnost, ki je zavladala s prenehanjem kopanja zlata.
Do leta 1867, ko so končno ustavili transportacije kaznjencev, jih je bilo v Avstraliji naseljenih okrog 157.000.
Naseljevanje je v naslednjem obdobju zaviselo v glavnem od gospodarskega položaja v Avstraliji. V letih krize se je občutno zmanjšalo, tako, da se je v letih 1892/93 in 1898/99, ko je vladala velika suša, več ljudi izselilo kot priselilo.
Ob koncu stoletja je število moških še vedno prevladovalo in je na 100 moških prišlo 90 žensk.
Leta 1891 je prebivalstvo naraslo na 3,241.000 in šele v tem obdobju je naravni prirastek prebivalstva pričel presegati število naseljenih.
Tedaj je število naseljencev iz nean-gleških predelov vključevalo že 46.000 Nemcev, 10.000 Švedov in 6.500 Dancev.
Avstralske kolonije so takrat še v veliki meri zavisele od Britanske imperijalne zakonodaje, ki je imela močan vpliv tudi na uredbe o podelitvi državljanstva. Z združitvijo kolonij v Avstralski Commonwealth se je v novi zakonodaji odražalo javno mnenje, ki je bilo takrat še proti vsakemu naseljevanju Azijcev;tako-zvana White Australia Policy.
Med leti 1902 in 1906 se je zopet izselilo več ljudi kot jih je prišlo .Potem pa se je število imigrantov zopet pričelo dvigati dokler ga ni popolnoma ustavila prva svetovna vojna.
Popis leta 1901 je pokazal, da je od 3,773.801 prebivalcev 77% bilo rojenih v Avstraliji in 18% v Britaniji. Te številke ne jemljejo v obzir domorodcev, katerih število tedaj cenijo na 95.000.
Število naseljencev iz ostalih predelov Evrope v tem obdobju ni bilo visoko .Leta
1911 je popis pokazal, da jih je od 4.4 milijonov bilo samo 1.8% bilo iz evropskega kontinenta. Ta odstotek se je leta 1921 zmanjšal na 1.3% od celotnega števila, ki je bilo takrat 5,436.000,.
Leta 1921 je Avstralska vlada prevzela skrb za izbiranje in dovoz imigrantov. Tedanji politični voditelji so uvideli, da Avstralija iz ekonomskih in varnostnih razlogov potrebuje več prebivalcev. Tako so nudili posebno gmotno pomoč onim, ki so se za stalno hoteli nastaniti v Avstra-
nji.
Nekako sredi 1920 desetletja se je zanimanje za naselitev pokazalo tudi pri Italijanih, Grkih in Južnih Slovanih.
Številke popisa iz leta 1933 kažejo, da je v Avstraliji že 26.756 Italijanov, 8337 Grkov in 3969 Južnih Slovanov.
V	poslednjih letih pred drugo svetovno vojno je tudi Avstralija ponudila svojo streho beguncem izpred nacizma. Tako je v letih 1938 do 1942 sprejela 7.000 beguncev, v glavnem Judov.
Ob koncu vojne leta 1945 je Avstralija štela 7,686.420 prebivalcev .Vojna sama pa je nazorno pokazala, kako ranljiva je varnost tega velikega, a tako redko naseljenega kontinenta.Zato so se politiki obeh glavnih političnih strank sogla-sili, da je potreben načrtovan program naseljevanja. Kot prvi korak v to svrho je bila ustanovitev posebnega minister-stav: Department of Immigration, katerega prvi minister je bil g. A.A.Calwell.
Prvi ukrep tega novega ministerstva je bila plačana prevoznina bivšim zavezniškim vojakom ter nizozemskim far-meijem, ki so hoteli pričeti z novim življenjem na drugi strani sveta.
Julija 1947 pa se je Avstralija obvezala pri IRO (Mednarodni organizaciji za begunce), da bo sprejela na leto najmanj 12.000 teh nesrečnih ljudi, ki se iz političnih vzrokov ne upajo vrniti na svoje domove.
"General Heintzelman", ki je pristal novembra 1947 v Freemantlu je bil prvi parnik, ki je pripeljal evropske povojne begunce v Avstralijo: 843 Le-tonce v,Litvance v in Estoncev.
Avstralska vlada je vzpostavila za te naseljence posebne centre, kamor so jih naselili takoj po prihodu. Prvi tak center je bil Migrant Hostel v Bonegilli pri Albury.
V	tem obdobju so tudi olajšali pogoje za dotok naseljencev iz Azije.
Ko pa so bile odobrene mirovne pogodbe z Italijo, Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko so pričeli sprejemati tudi naseljence iz teh dežel.
Program naseljevanja, ki ga je vpeljala vlada je odlično uspeval in že samo v letu 1949 je prišlo v Avstralijo 118.000 imigrantov, medtem, ko je ta številka v letu 1948 dosegla le 28.900.
Leta 1949 so tudi proglasili nov zakon o naturalizaciji, ki je v mnogočem poenostavil predzahteve.
Do leta 1952, ko je prenehal obstojati program priseljevanja takozvanih Displaced Persons se je pod tem imenom naselilo v Avstraliji 170.000 oseb. Od teh je
Na tisoče in tisoče naseljencev se je izkrcalo v pristanišču Melbourna do leta 1977, ko so ladje nadomestili z letali. V decembru tega leta pa je v Melbournu pristal poslednji transport emigrantov z ladjo.
bilo 63.394 Poljakov, 25.543 Južnih Slovanov, 19.421 Latvijcev, 14.464 Ukrajincev in 11.919 Madžarov.
Leta 1952 so po podpisu dogovora z Zapadno Nemčijo pričeli prihajati zopet Nemci.
Prebivalstvo Avstralije je v letih od 1947 pa do 1952 naraslo za 16.4%.
V	naslednjih letih pa so številke priseljencev v precejšnji meri odvisne od političnih prekucij ali naravnih katastrof. Ko je leta 1953 Trst postal formalno del Italije je Avstralija prevzela 4745 beguncev iz Trsta.
V	letih okoli 1955 se je ekonomsko stanje v Evropi popravilo in s tem se je
tudi zmanjšalo število prišedših iz Zapadne Evrope. Zato je Avstralija uvedla posebno kampanjo pri vladah v Vzhodni Evropi, z namenom, da bi izposlovala dovoljenja za izpust družin beguncev,ki so se že naselili v Avstraliji. Tako je v tem letu prišlo k svojcem kakih 16.000 ljudi iz Jugoslavije.
V letu 1956 je ponesrečeni ustanek na Madžarskem pripomogel do tega, da se je 14.000 beguncev od tam preselilo v Avstralijo.
Popis leta 1961 je pokazal, da ima Avstralija 10.5 milijona prebivalcew in od teh 841.000 ali 8% takih, ki niso britan-
Postopek za pridobitev avstralskega državljanstva je dandanašnji mnogo enostavnejši kot v preteklosti.Listine o državljanstvu so navadno podeljene v prostorih krajevnih oblasti, kar je tudi povezano s skromno svečanostjo.
skega pokoljenja. Najštevilnejše nebritan-ske grupe so büe: Italijani 228.000, Grki 109.000, Poljaki 77.000, Jugoslovani 60.000.
Vlada je kljub menjajočim se pogojem v svetu energično nadaljevala s politiko naseljevanja. Tako sta v letu 1968 potres na Siciliji in ustanek na Češkoslovaškem pripomogla k spet večjemu prilivu.
Leta 1971 ljudsko štetje kaže, da je v Avstraliji že 12% prebivalcev, ki so bili rojeni izven britanske teritorije in od teh jih je 75% iz Evrope.
V tem času se je dvignilo tudi število priseljencev iz Azije na kakih 10.000 na leto.
Avstralija je v letu 1977 dosegla 14 milijonov prebivalcev. V decembru istega leta je pristal v Melbournu tudi poslednji parnik z emigranti, kajti pokazalo se je, da je postal dovoz z letali bolj ekonomičen.
Tako je z energičnim planiranjem in velikim gmotnim prispevkom države stalno naseljevanje privedlo do tega,daje v januarju 1982 Avstralija dosegla 15 milijonov prebivalcev. Od teh jih je bilo 20% rojenih izven Avstralije v 100 različnih državah in 10% od teh jih je iz neangle-ško govorečih dežel.
Avstralija je tako narasla v borih 200 letih iz majhne nebogljene kolonije britanskih kaznjencev v mogočno neodvisno federacijo bivših kolonij,s svojo značilno identiteto. Postala je dom, ki pod ki pod svojo streho, v mirnem sožitju, združuje ljudi z najrazličnejšimi kulturnimi ozadji in tradicijami.
Dosedanja skušnja nam jasno kaže,da navzlic vsem tem razlikam lahko v miru in soglasju živimo skupaj. Zasluga temu pa je do velike mere prav gotovo dejstvo, da v tej zemlji uživamo zavidanja vredno stopnjo osebne svobode — privilegij, ki ga moramo ljubosubno čuvati!
NAŠA PREPRIČANJA - NAŠA REALNOST
( Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Dr. Simonten je bil vedno natančen opazovalec ne samo razvoja bolezni, pač pa tudi njenega vpliva na pacientovo umsko in duševno počutje, kakor tudi pacientovo reakcijo do novega fizičnega stanja. Skozi dolgotrajna opazovanja je postal prepričan, kao narava vedno sama pomaga doseči ravnotežje, kar je istočasno ozdravitev. Bolezen ni nič drugega kot neuravnovešenost kemične sestave v našem telesu, ki končno privede do okvare najbolj prizadetega organa.
Pacient sam je mediator med nevidnimi ter zato podcenjevanimi silami v naravi in svojem telesu, ter boleznijo, ki ga je prizadela.
Stalno opazovanje in primerjanje je dr. Simontena privedlo do spoznanja, da ' neupoštevajoč resnosti bolezenskega stanja, pacient z večjo željo in voljo v končno okrevanje ima veliko večje možnosti doseči ta cilj. Nasprotno se je zgodilo s pacienti, ki so se vdali v usodo s stoičnim: "Kar bo, pa bo" ter igrali popolnoma pasivno vlogo med potekom zdravljenja. S svojo negativnostjo so zanikali naravnim zdravilnim silam v lastnem telesu vzpostaviti zaželjeno ravnotežje ter so tako avtomatično zavirali zdravstveni proces.
V začetko svoje medicinske kariere je dr. Simonten naletel na pacienta, ki si je med vsakim rentgenskim delovanjem rakastega tkiva živo predstavljal popolno uničenje nezaželjene tvorbe. Končno je popolnoma okreval in vzbudil pri mladem Simontenu še večje zanimanje na področju umskega vpliva nad materijo.
Dr. Simonten med neštevilnimi okrevanji pod njegovim nadzorstvom rad večkrat omeni starejšega pacienta, kateri se je zatekel k njemu kot poslednjemu upanju, " po tistem, ko je od svojega specialista prejel smrtno obsodbo." Profesionalno mnenje izvedencev mu je pripisalo samo nekaj kratkih mesecev.
Rak je bil neustavljiv. Pacient je poleg normalne terapije pričel tudi z umsko terapijo, kot bi jo lahko imenovali.Ne-kajkrat dnevno se je v mirnem meditativnem vzdušju koncentriral vizualno v svojih mislih na čiščenje rakastih celic iz njegovega telesa ter si sam sebe predstavljal kot zdravega, močnega in polnega energije.
Znebil se je ne samo malignih tvorb, pač pa si je istočasno pozdravil tudi trdovratni artritis, kateri ga je mučil pol življenja.
Se več, pri 72 letih je trdil kako njegovo spolno življenje še nikoli ni bilo boljše.
V tem stoletju znanosti in napredka, ko mora vsaka nova ideja ali teorija biti podvržena strogim in natančnim preiskavam, ki poskušajo dokazati njeno zmotnost, je osvežujoče naleteti tudi na ljudi, ki se pogosto obračajo na svojo intuicijo pri ključnih vprašanjih.
Dr. Simonten se nedvomno lahko prišteva mednje. Globoko v sebi je bil trdno prepričan, da je na pravi poti dolgo preden so se pokazali neizpodbitni rezultati v njegovo korist. Moč misli, urna in čustev nad kontrolo našega lastnega telesa so osnovni principi njegove zdravstvene metode in torej ni presenetljivo, da se je število okrevanj na njegovi kliniki dvignilo nad 400 % v primerjavi z nacionalnim povprečjem.
Podobno umsko terapijo so v zdravljenje vklučili tudi na otroški kliniki za leukemijo v Los Angelesu. Otroke je o-sebje vpeljalo v preprosto igro, ki jo nihče ne pozna bolje kot oni sami. Ker otroci že po svoji brezskrbni naravi večji del dneva preživijo pri igranju in živa domišljija pri njih meji pogosto na realnost je mentalna terapija izvajana pod pretvezo skupinske igre dosegla med njimi veliko popularnost.
Sedeč v širokem krogu so nekajkrat
dnevno vstopili v domišljijski divji zahod z bančnimi roparji, tatovi goved, raznimi drugimi zlikovci in vsemogočnim šerifom, ki je seveda vedno na strani pravice. Šerif je vedno postrelil vse nepridiprave in postajal vse mogočnejši in nepremagljiv. V resničnem svetu so otroci nevede krepili svoj obrambni telesni sistem, predstavljen preko igre v simbolu pravice, kateri je sam poskrbel v mnogih primerih do popolne poti k okrevanju. Tudi na tej otroški kliniki je uspeh zdravljenja daleč presegel nacionalno povprečje z rezultati, skoraj identičnimi kot v Cancer Clinic (Texas).
Pomanjkanje prostora me je prisililo omejiti število zgoraj naštetih primerov na minimum. Vzrok, da sem se pri naštevanju neštetih bolezni, ki pestijo človeštvo osredotočil predvsem na rakaste v zvezi z umsko terapijo je samopo-jasnljiv v naslednjih besedah: Nobena beseda na tem svetu ne požene ljudem več strahu v kosti kot - RAK.
Ako ga na omenjeni način lahko zdravimo, potem je z ostalimi boleznimi toliko lažje, bi vsak pomislil.
Umreti za srčnim napadom ali za možgansko kapjo mora biti v očeh mnogih prizadetih prava odrešitev v primeri z dolgomesečnim trpljenjem za to fantomsko boleznijo. Samo kuga je verjetno pognala ljudem več strahu pod kožo, kakor daleč lahko pomnimo.
Rak - samo tri črke so v tej besedi, ■ a so sinonim za vse čemur se človek najbolj izmika v življenju in poiskuša potisniti v pozabo. Trpljenje, osamljenost in smrt. V teh treh besedah najdemo kal za večino trpljenja povzročeno skozi nepopolno tolmačenje in nerazumevanje bistva življenja samega.
Narava nam je dala najbolj popolni organizem skozi katerega iščemo izkušnje in se lahko izražamo z našimi občutki. Bolezni niso del naravne evolucije, ampak prinešene do izraza skozi naše napačno razumevanje naravnih zakonov in nevidnih sil ter njihovega zlorabljanja skozi naše telo.Ker jih pač ne moremo otipati, videti ali slišati samo zato ker so
izven dosega naših čutil jih zavestno sicer lahko zanikamo, kar pa ne pomeni zanikanje njihovega obstoja. Naravne sile so okrog nas in v nas ne glede na to kakšen je naš odnos do njih. Ko se prvič zazremo ven iz naše prigojene notranje slepote, skepticizma do vsega neznanega, kije kal ignorance pustimo prvič možnost delovati tem silam v našo korist. Vsak posameznik, ki je pripravljen napraviti ta prvi korak bo lahko imel priliko spoznati življenje v novi luči. Nenadoma bo razumel glob j e pojme življenja pred tem potisnjene v ozadje.
Živimo v stoletju razsvetljenosti;
doba srednjega veka je za nami, a v mnogih idejah z eno nogo še vedno živimo v preteklosti,boječ se,kaj bo pri nesla prihodnjost.
"V času in prostoru kjer se gibljemo vedno dobimo kar iz svojih globin prebudimo.Spoznanj e te resnice enkrat znanstveno potrjene bo postala ena od velikih osvobujočih sil za vse človeštvo, "je dejal DjwahlKhul.
Vasja Čuk
Bruce Dave
POVEJTE MI NAROD...
Povejte mi narod, ki nikdar ni zašel s poti, čigar sinovi so bili vsekdar pogumni in
močni,
čigar mladeniči so odklanjali puhlost in
hrup,
narod,katerega ženske so s ponosom
razpoznavale imena vrezana v bronaste plošče (ko so njih mrtvi korakali mimo s težkim
korakom)
in žaro in krsto,
ko so jih blagoslavljali menihi in farji, ko se je vojni grom polegel, ko je poslednji bojevnik podlegel.
Povejte mi narod, ki ni še zagrešil,
narod,ki ni zasanjal svoj mir vetrovom in se prebudil v vojnem prahu.
(Prevedel Bert Pribac)
OZRIMO SE V PRETEKLO LETO
V preteklem letu je bilo v Sloveniji posvečenih le 17 duhovnikov, 11 svetnih in 6 redovnih.
Med njimi je eden, katerega dosedanja življenska pot je za duhovnika kaj izredna. To je dr .Andrej Rustja, roje 1915 v Sv.Križu na Vipavskem.
Po končani osnovni in srednji šoli je postal doktor agronomije ter je dolgo vrsto let delal v državni službi. Poročil se je z Italijanko in ko so jima otroci odrasli in šli na svoje sta se odločila za delovanje v cerkvi.Zena je stopila v samostan, dr. Anton pa v bogoslovje.
Na Bledu je bilo lani 15. mednarodno srečanje književnikov.
Udeležilo se ga je 60 pisateljev iz dvajsetih različnih držav.
Na Rakeku so v preteklem letu slavili 100 letnico šole. Ob tej priliki so položili temeljni kamen za novo šolsko poslopje, kajti sedanje je že zdavnaj postalo premajhno;
*******
Geografsko središče Slovenije leži približno 230 m južno od vasi Slivno pri Vačah. V preteklem letu so pričeli s posebno ureditvijo tega mesta. Na severni strani je bila posajena lipa, na južni strani pa plapola na 10 m visokem drogu zastava. V samem središču pa so označene vse 4 strani neba.
*******
^ Uspehi slovenske gimnazije v Celovcu nekatere avstrijske nestrpneže še vedno bodejo v oči. Tudi v preteklem letu si niso mogli kaj, da ne bi napravili izpadov proti njej. Tako so jo v maju pomazali s protislovenskimi parolami.
Avstrijska sredstva obveščanja in nemške organizacije so namigovale, da so to napravili slovenski provokaterji ter so sumničili celo osebje ljubljanske TV,ki je pred tem bilo snemalo v Celovcu.
Toda policija je tokrat odkrüa storilce. Bili so to dijaki boroveljske nemške šole.
*******
Proizvodnja steklarne v Rogaški Slatini se je povečala za 10.3 %.Število zaposlenih se je zvišalo za 7 %, a osebni dohodki povprečno za 40.5 %.Predviden izvoz v vrednosti 8 milijonov dolarjev.
raz-orga-
V Beogradu se je v preteklem juniju vršil 12. kongres Zveze Komunistov Jugoslavije. Bil je to prvi kongres po Titovi smrti. Udeležilo se ga je 1709 delegatov.
Glavna tema kongresa je bil ekonomski položaj Jugoslavije. K besedi se je priglasilo 478 delegatov, pisanih predlogov pa je bilo 73. Tema glavnega referata, katerega je podal tedanji predsednik predsedstva Centralnega komiteta Dušan Dragosvac je bila- "Boj SKJ za vsastranski napredek socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije."
Ta kongres je bil posebnost tudi v toliko, da se je prvikrat zgodilo, da se vsi delegati niso soglasno skladali s vsi delegati niso soglasili s spremembami statutov, katere je predložilo partijsko vodstvo in sta dva delegata predlagala svoje popravke.Bila sta to Ljubo Babič in Rade Končar,sin padlega heroja.
Prvi ie predlagal, da bi bilo treba mejiti funkcije politično izvršilnih c nov in organov ZKJ. Rade Končar pa je zahteval preosnovo partije, ki da se preveč fedelarizira. Značilne so bile njegove besede: "Nekdo mora začeti s tem, kajti v tej državi nihče ni za nič odgovoren — ne za Kosovo, ne za gospodarske razmere, ne za nezaposlenost.'Tredlagana dopolnila k statutom niso bila sprejeta.
Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo partije. Za predsednika predsedstva je bil
izvoljen Mitja Ribičič.
*******
Pri razstavi, ki je bila prirejena v prominentni dunajski galeriji Albertina v proslavo 500 letnice jedkanice, so sodelovali tudi Slovenci. V bogato opremljenem katalogu, ki je izšel za ta pomembni dogodek sta bila med 120 imeni najpo-znanejših umetnikov v tej stroki slikarstva tudi imena Janeza Bernika iz Ljubljane ter Branka Suhyja iz Novega mesta.
Bila sta edina iz Jugoslavije, čijih dela so bila razstavljena v družbi nesmrtnikov kot Duerer, Castiglioni, Rembrandt,Bru-egel,Goya, Picasso itd.
ZBIRKA ZA ŽRTVE POŽARA V VIKTORIJI
Prispevke pošljite na Slovensko Društvo Melbourne P.O. Box 1805, Eltham, 3095.
Darovi nad $2 so prosti takse.
900 LET MESTA RIBNICE
Mesto Ribnica je lani slavilo 900 let svojega obstoja.Semenj,ki so ga napravili ob tej priliki je privabil kakih 20.000 gledalcev, a na paradi je sodelovalo tudi več krošnjarjev kot druga leta.
Od števila prirejenih slikarskih razstav je najbolj privlačila razstava domačih u-metnikov pod naslovom: Ribnica skozi stoletja.
Vse mesto je bilo praznično oblečeno v zastave in povsod je bilo videti mlaje.
V Zlebiču pred Ribnico, gledano z ljubljanske strani pa je zbujal občudovanje 8 m visoki kip akademskega kiparja Staneta Jarma, ki predstavlja izdelke ribniške suhe robe.
INFLACIJA
Skoraj jo ni države na svetu, ki ne bi danes občutila težko gospodarsko kri-zo.Celo obe vodilni državi v gospodarstvu Zapadna Nemčija in Japonska nista ostali neprizadeti. Tudi tam so se državni dolgovi povečali.
Nemčija se je kar čez noč morala spopasti s problemom brezposelnosti, medtem ko bo Japonska morala zmanjšati uvozne tarife ako hoče še naprej prodajati svoje izdelke na zapadu.
Krivda za te težave se pripisuje inflaciji, ki muči eno državo za drugo, seveda v različnih stopnjah. Zato se tudi večina vlad na zapadu trudi, da bi znižala vzpon inflacije. Nekje jim to uspeva, kot na primer v ZDA, toda na račun vse večje brezposelnosti.
Inflacija je v Jugoslaviji na primer v letu 1980 dosegla 43%; za leto 1981 so načrtovali samo 20%, a je že v prvi polovici leta dosegla 30%, do konca leta pa se je dvignila verjetno še za enkrat toliko.
V Jugoslaviji se je inflacija, kot razlagajo tam, pričela z letom 1965. Tedaj so cene ob gospodarski reformi poskočile za več kot 30%. V naslednjih letih so bile bolj umirjene, a že leta 1971 so se dvignile za 15%. Tako je bilo potem vsa leta do 1981. Tako je cena mleku v desetih letih narasla od 2.20 na 22 Din. S leta 1971 se je lahko napolnil bencinski rezervar na avtomobilu za kakih 50 Din, danes jih je treba več kot 1000, če se ga sploh lahko kupi.
Za inflacijo pa krivijo predvsem dejstvo, da je prelahko dobiti kredite in se zadolžiti — tako države, kot privatniki. Ker je denar zgubljal vrednost so mnogi mislili, da je pametno vzeti posojilo, kajti inflacija je manjšala vrednost dolga. Tako so mislile tudi oblasti. Najemale so posojila v upanju, da jih bodo naložile v posjetja, ki bodo potem prinašala dobiček, s katerim bo mogoče vrniti dolgove. Tako na primer so za gradnjo petrokemijskih objektov DINA na Krku najemali kratkoročno posojilo na 20% obresti, ki bi jih morali vrniti v dveh letih, to je mnogo preje kot bi bili objekti postali produktivni.
Seveda je stalno manjšanje vrednosti dinarja celo stanje še poslabšalo, kajti z vsakim razvrednotenjem so se dolgovi sorazmerno povečali.
Ni pa Jugoslavija edina država v tej godlji.Brazilija in Argentina in mnoge druge države se lahko pohvalijo s tri-številčno letno inflacijo.Po statistikah nosi rekord Izrael, ki je dosegel že leta 1981 kakih 125% inflacije.
Edino v Sovjetski Zvezi inflacije uradno ne priznajo. Podražitve razlagajo s prilagajanjem cen k boljši kvaliteti blaga. Praktično pa je vse mnogo dražje kot pred letiJPapirnatega denarja je vedno a prebivalci ga ne morejo izkoristiti,ker ni izdelkov.
TONE ZAGORC
AVIATION MOTORS
(Next Door to Westgate Motor Inn)
9 Aviation Road, LAV ERTÖN, 3028 Telefon: 369 1363
Splošna avtomehanika FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES
•	Dynamometer Tuning
•	Distributor Analysis and Modification
•	Computer Wheel Alignment and Front End Repairs
•	Electronic Wheel Balance
•	Discount Tyres
•	All Types of Repairs
FREE QUOTES
Športna puškama
Prodaja Lovskega orožja in municije
	UGANKA
Rešitev.	
	'PIÒ
	'IS aA°J§u^IM iz
	^qjra-SN3AO 'i 'sw
Naša naročnica ga. I.Student nam je poslala sledečo uganko:
V spodaj navedenem naslovu se skriva za Slovence Melbourna pomemben naslov. Poskusite ga najti:
Mrs. L. Ovens-Kirby, 21 Mangrove St., Nikenbah, 4655 Qld.
NA BELEM POLJU
AVSTRIJCI ZMAGOVALCI VITRANCA
Na jugoslovanski "turneji" za svetovni pokal so Avstrijci pobrali oba prva mesta. Tekme so se vršile v Kranjski gori v soboto in nedeljo 29. in 30. januarja.
V veleslalomu je v soboto zmagal Hans Enn, v slalomu pa v nedeljo Franz Gruber. Kljub kislemu vremenu se je v Kranjski gori za ta dogodek zbralo skoraj 30.000 gledalcev, kar je preseglo pričakovanja organizatorjev, toda slavje leni bilo tako popolno
kot je bilo v preteklem letu, ko je z Bojanom Križajem velikanska arena proslavljala prvo veliko zmago doma.
Že ob sedmih zjutraj so se v Kranjski gori začeli ustavljati prvi avtobusi. Kmalu pa je že bila zadrega za parkiranje, saj je bilo potrebno najti mesta za 200 posebnih avtobusov, ki so iz vseh krajev Slovenije pripeljali gledalce.
Ob slalomišču je bilo že zdavnaj pred začetkom slaloma vse črno gledal-
Rezultati iz Kranjske gore
Slalom: Gruber (A) 1:28,62, 2. Strand (Šved) 1:28,96, 3. Canac (Fr) 1:29,43, 4. De Chiesa (It) 1:29,77, 5. Frommelt (Liech) 1:30,14, 6. Halvarsson (Šved) 1:31,42, J. Heidegger (A) 1:31,62, 8. Gstrein (A) 1:31,71, 9. Bouvet (Fr) 1:32^03, 10. Beck (ZRN) 1:32,14, 11. Popangelov (Bolg) 1:32,23, 12. Spiss (A) 1:32,29, 13. Giorgi (It) 1:32,30, 14. Skajem (Nor) 1:32,40, 15. Cerkovnik (Jug) 1:33,14, 16. S. Mahre (ZDA) 1:34,06, 17. Riedelsperger (A) 1:34,83, 18. Björne (Nor) 1:34,96^9. Mally (It) 1:35,26, 20. Mader (A) 1:37,38, 21. Soltys (ČSSR) 1:38,23, 22. Robič .(Jug) 1:38,77. Startalo je 74 tekmovalcev, uvrstilo pa se jih je 22. Svetovni pokal - slalom: 1. Strand 47,2. Stenmark 70,3. De Chiesa in S. Mahre po 55, 5. Ph. Mahre in Gruber po 45, 7. Orlainsky 40, 8. Canac 38, 9. Lüthy 24, 10. Križaj 23, 30. Franko 4, 35. Cerkovnik 2.
Skupni vrstni red: 1. Müller 123, 2. Zurbriggen 114, 3. Stenmark 102,4. Lüscher 99, 5. Mahre in Weirather po 95,7. Räber in Cathomen po 92, 9. Klammer 86, 10. Read 76,18. Križaj 57, 30. Franko 41, 57. Benedik 8, 67, Strel 5, 77. Cerkovnik 2.
VELESLALOM: 1. Enn (A) 2:24,19, 2. Julen (Švi) 2:24,45, 3. Stenmark (Šved) 2:24,85,4. Erlacher (It) 2 24 92 5 Ph. Mahre (ZDA) 2:25,16, 6. Giorgi (It) 2:25,25, 7. Lüthy (Svi) 2:25,62, 8. Th. Bürgler (Švi) 2:25,88, 9. franko (Juri 2:25,90, 10. Girardelli (Luks) 2:26,32,11. Strel (Jug) 2:26,51, 12. Zurbriggen (Švi) 2:26,53, 13. Križaj (Jug) 2:26,54, 14. Orlainsky (A) 2:26,69, 15. Wenzl (Liech) 2:26,84,16. Gaspoz (Svi) 2:27,28, 17. Gruber (A) 2:27,54, 18. Lüscher (Svi) 2:27,62, 19. Pieren (Švi) 2:27,92, 20. Tomazzi (It) 2:28,24; Jugoslovani; 31. Cižman 2:29,62, 35. Benedik 2:30,70, 36. Cerkovnik 2:31,66, 37. Robič 2:34,06, 39. Podboj 2:34,65. Startalo je 63 tekmovalcev, uvrstilo pa se, jih je 39.
Svetovni pokal - veleslalom: 1. Enn in Zurbriggen po 59, 3. Julen 40, 4. Franko 37,5. Th. Bürger 26, 6. Mair in Müller pa 25, 8. Lüthy, Stenmark in Heinzer po 24,11. Križaj in Lüscher po 22, 13. Erlacher 21, 14. Ph. Mahre, Strolz in Weirather po 16, 17. Girardelli 15, 18. Wenzel 14, 19. Giorgi 11, 20. Mader in Kirschbaume* po 9. 22. Benedik 8, 25. Strel 5.
V ŠVICI SO SKAKALI
V Engelbergu v Švici so v nedeljo 30.januarja imeli skakalne tekme v katerih so zmagali Norvežani na smučeh Elana.Tekme so bile za svetovni pokal v smučarskih skokih.Več kot 70 skakalcev iz 16 držav se je borilo za točke v izjemno težkih vremenskih razmerah
Svetovni vrh skakalcev je zelo izenačen saj je najmanj 30 skakalcev, ki se v vsaki tekmi potegujejo za prva ta.
Slovenski skakalci Milan Tepeš,Lotrič in Primož Ula-ga počasi prihajajo v pravo formo.
Po neuradnih podatkih je Tepeš v skupni uvrstitvi letošnje švicarske turneje o-svojil 9.mesto.
Jugoslovanska ekipa bo sedaj odšla na trening v Malo polje pri Sarajevu, na novo zgrajenih olimpijskih skakalnicah.
Rezultati: -1. Bergerad (Nor) 130,8 (115), 2. Hastings (ZDA)
129.3	(115), 3. Stanarius (NDR)
126.2	(113,5), 4. Bögseth 122,1 (112), 5. Hansson (oba Nor)
121.4	(109), 6. Puikkonen (Fin)
120.8	(110), 7. Vettori (Avs) 115,6 (107), 8. Korhonen (Fin)
115.1	(107), 9. Troen (Nor)
112.3	(105), 10. Tepeš (Jug)
112.2	(106), il. Ozernik (SZ) 111,6 (107), 12. Ostwald (NDR)
110.5	(103), 13. Schallen (Avs)
109.9	(104), 14. Kokkonen (Fin) 108,2 (103,5), 15. Weisflog (NDR) 107,7 (103,5), 21. Ulaga (Jug) 104,2 (101), 29. Lotrič 95,7 (96).
cev, ki so čakali na začetek tekme, med tem pa so prireditelji bili odločilen boj za prvo slalomsko progo, ki jo je s 57 vratci postavil trener Filip Gart-ner.Vreme se je do konca poigravalo s prireditelji, iz katerega skoraj ni bilo izhoda: temperatura je bila pred začetkom slaloma okoli ničle, se pravi najbolj neprimerna kar si jo je mogoče zamisliti za zadnjo utrditev proge. Temperatura okoli ničle je premalo, da bi sneg zmrznil in preveč, da bi prijel snežni cement, ki je učinkovit le, če je sneg prepojen z vlago.
Slalom pa se je moral začeti, čeprav so vsi vedeli, da proga ni idealna.
Tekmovalci prve jakostne skupine so imeli sicer na progi še dobre razmere, vendar je težavnostna stopnja slalomišča terjala tudi med njimi pet "žrtev". Odnehati so morali celo trije izmed najboljših: lanski zmagovalec slaloma na Vitran-cu Bojan Križaj, Američan Phil Mahre in Šved Ingemar Stenmark.
Odstop Bojana Križaja, ki je že po uvodnih zavojih prišel v neugoden položaj, nato pa pospešil hitrost, pri čemer se je zataknil in zletel v ogrado, je razočaral na tisoče gledalcev, ki so pričakovali dramatične prizore ponovitve lanskega dvoboja med njim inStenmarkom. Ko pa se je tudi ta švedski as znašel v snegu je publika povsem onemela.
Malo je bilo tekmovalcev, ki so prišli na cilj brezhibno.Na prvi progi je bil najbolj zanesljiv Šved Stig Strand.Toda izgubil je tekmo na drugi progi, ki je prav-tako imela 57 vratic.Tokrat je gospodaril 23 letni Avstrijec Franc Gruber.
V slovenski reprezentanci tokrat ni bilo vedrih obrazov.V tolažbo je bila edino točka Tomaža Cerkovnika, ki se je uvrstil na 15.mesto in pa dober vtis, ki gaje zapustil 15-letni Sašo Robič.
Na levi- Tekmovanja za svetovni pokal in za 22.pokal Vi-tranc v Kranjski gori se je udeležilo preko 40.000 gledalcev.
Levo spodaj: Tomaž Cerkovnik, ki je edini od Jugoslovanov dosegel novo točko.
Desno spodaj- Naslov lanskega zmagovalca slaloma na Vitran-cu je brezuspešno branil Bojan Križaj.
Sarajevo
host city primes for Yugoslavia's big Olympic year.
Jahorina, Bjelašnica and Igman may not be skier-household words, but they most certainly will be in seasons ahead. These are the mountains that will be used for the alpine and nor-dic competitions at Sarajevo, Yugoslavia during the 1984 Winter Olympics.
Sarajevo is the capital of Bosnia-Hercegovina, one of the six Republics forming the Socialist Federal Republic of Yugoslavia. History students will recall that in June 1914 this city was the scene of the assassination of Archduke Ferdinand, the heir to the Haps-burg throne, whose morganatic spouse Sophie was also killed. This was to ignite World War I and cause the eventual downfall of the Austro-Hungarian Empire, ruled for many decades by Emperor Franz Joseph I. The assassination would shake the political foundations of all Europe and eventually force the United States to enter a confrontation of world powers. . . .
Sarajevo itself is a fascinating mixture of the Ottoman Orient with a multitude of mosques and their pencil-sharp minarets dotting the landscape and often juxtaposed against the typical Viennese and Austro-Provincial architecture that marked the turn of the century. There are also some extraordinary pseudo-Moorish buildings,
such as City Hall, which conjure up images of ancient Constantinople. So does the Oriental market, with its narrow cobblestoned street and myriad tiny stalls, with workmen hammering away on copper pots and household utensils made of brass. There are cobblers working at their trade and silversmiths fashioning Filigran jewelry and others hawking every manner of garments and products. All this, mixed with the distinctive aroma of charcoal-broiled chicken and lamb and other exotically spiced dishes, makes for a wondrous experience.
During Yugoslavia's post World
War II resurgence, under the leadership of Marshal Tito, Sarajevo was slated for major industrial expansion. However, after realizing that topographically the city was not in a favorable location to escape atmospheric emissions from large industrial complexes, no matter how well controlled, the city fathers decided to switch goals and utilize the city's and surrounding countryside's extraordinary beauty.
During the summer months Sarajevo, nestled in a deep trough among the svirrounding hills, is already a major tourist attraction. Sarajevo also receives prodigious amounts of snow from November through April. It is a veritable 44snow hole," similar to
Mammoth Mountain, Calif., which, due to its own peculiar geograhical location, is blessed with deluges of snow.
Jahorina is a mountain complex 6,174 feet in altitude, with wide open slopes in the uppermost sections fun-neling into man-made trails in its lower portions. It is a well-established winter resort with eight chairlifts and a small but attractive mountain hotel. By 1984, there will be more hotels and more chairlifts.
A further advantage is the separation of alpine venues. Jahorina is reserved solely for the women's competitions, while Bjelašnica, 25 kilometers southwest of Sarajevo, will be the setting for the men's alpine events.
Bjelašnica is a far more imposing-looking mountain complex. It is also 650 feet higher than Jahorina. Although all the men's race courses had already been cut from the densely forested terrain in the lower sections, there was no uphill transportation in existence
Due to rigid Olympic regulations, a downhill course requires a minimum vertical drop of 800 meters (2,640 feet). By whim of nature the course at Bjelašnica falls a few meters short. Therefore a new building will be constructed at the peak of the mountain to
provide the extra distance, and the racers will push off from the roof.
One of the most unique sites will be that for the nordic events at the Ski Stadium complex at Mt. Igman at the foot of Mt. Bjelašnica. It is situated in a perfectly formed natural ampitheater surrounded by rising slopes to give spectators a full view of the biathlon, the start and finish of the cross-country races and the 70- and 90-meter jump competitions. The cross-country courses follow more or less the natural terrain with undulating, open meadows and winding forest trails. The courses are now in their fourth season of use.
There will be a dress rehearsal next winter (1983) to break in the venues and tune the corps of race officials to their various tasks. Accessibility from the city, parking facilities and accommodations for an expected throng of more than 50,000 spectators makes Igman a desirable and suitable location.
A new bobsledding installation, to include the luge competition, will be built at the threshold of the city of Sarajevo on Mount Trebevic, with a spectacular view of the valley below. It is undoubtedly one of the costliest investments for a Winter Olympics.
Speaking of costs, with Yugoslavia's inflation rate of 30 percent and a more recent devaluation of the dinar, the original Olympic budget has spi-raled to $ 193 million. Yet the mayor of Sarajevo reports there is no reason for panic or despair.
"Somehow, someway," said the mayor, 4 4 it will be done and we shall be ready to welcome the skiers of the world in February 1984."
PREDVIDEN SPORED ZABAV S'D'M' ZA LETO 1983.
12.marc	a.......................................Vinska trgatev
4.aprila....................................Velikonočni piknik
14.maja......................................Letni ples S.D.M.
11.junij	a......................................Kostanjev večer
9-julija.........................................Domače koline
13.avgust	a......................................Balinarski ples
lO.septembra....................................Lovska veselica
8.oktobra.....................................Mladinski večer
12.novembr	a...................................Vestnikov večer
lO.decembra.....................................Miklavževanje
26.decembra..............................Štefanovanje - Piknik
31 .decembra.....................................Silvestrovanje
ZGODOVINA LJUBLJANSKE ŠKOFIJE
Iz vdolbin v rotundi pod kupolo ljublj&iske stolnice na obiskovalca zro štiije škofje nekdanje rimske Emone; izpričujejo, da krščanstvo tod ni nekaj novega, kot je baročna stolna cerkev, temveč sega še v rimsko dobo. Ni natančno znano, kdaj je Emona dobila lastno škofijo, zanesljivo pa poznamo po imenu dva njena škofa: Maksima, ki se je leta 381 udeležil sinode v Ogleju, in zadnjega, Patricija, ki je pred pro-dirajočimi Slovani okoli leta 580 bežal v Istro in tam dobil sedež v Novem gradu ali Emoni. Krščanstvo je v nekdanji Emoni močno cvetelo. V času škofa Maksima se je več ljudi združilo v spokorne skupnosti z redovnimi obljubami. Te so tako zaslovele, da jim je veliki cerkveni učitelj sv. Hieronim, doma nedaleč od tu, po letu 375 napisal vrsto ognjevitih pisem. O emonskem krščanstvu govore tudi arheološka odkritja zadnjih let. Napis ob krstil -niku iz 4. stoletja pravi, da so ga postavili ,,v času arhidiakona Anti-oha v božjo slavo in veselje ljudstva". Emona sama in skupaj z njo cvetoča antična škofija je zamrla ob velikih preseljevanjih.
Med Slovence so prihajali misijo-naiji iz Salzburga in Ogleja, delovanje svetih bratov Cirila in Metoda pa je za narod pomenilo močno poglobitev vere. Južno od Drave -reko je leta 811 kot razmejitveno črto med Salzburgom in Oglejem potrdil Karel Veliki — je ob pomoči benediktinskih menihov iz Š ti vana pri Trstu vodil 1 pokristjanjevanje oglejski patriarh Pavlin II. Na ozemlju današnje ljubljanske nadškofije so začeli urejati mrežo fara v 11. stoletju, dopolnil pa jo je patriarh Bertold II. (1218-1251). V njegovem času smo imeli že vrsto obsežnih pražupnij, ki so jih vodili gorenjski in dolenjski arhidiakoni. Številni samostani (Gornji grad, Stična, Kostanjevica, Žiče) so postali pomembna duhovna središča. V deželo so prišli še frančiškani in dominikanci in poglabljali versko življenje. Patriarh Bertold, mož širokega obzoija, je 1237 predlagal, naj bi na ozemlju njegoye obširne škofije ustanovili novo škofijo s sedežem v Gornjem gradu; „Težko je namreč
za tolikšen prostor primemo oskrbovati božjo službo in preprečevati duhovno škodo". Žal se njegov načrt ni uresničil.
Slovenski del oglejskega patriar-hata so vse pogosteje, posebno v 15. stoletju, vodili kot generalni vikarji škofje iz Piena v Istri. Med najbolj znanimi je vsekakor škof Martin, ki je imel že stalni sedež v Ljubljani, kjer je leta 1448 sklical in vodil sinodo, pomembno za obnovo verskega življenja v teh krajih. Njegov nagrobnik si lahko ogledamo v ljubljanski stolnici blizu glavnega vhoda.
Vse to obdobje je za Slovence bilo dokaj burno; od zunaj so narod nadlegovali Turki, ni manjkalo tudi notranjih nemirov. Cesar Friderik III., ki je za izumrlimi Celjskimi grofi (1456) podedoval večino njihovih posestev, je ob pomoči papeža Pija II. — ta je bil prej cesaijev tajnik in kot kardinal papežev svetovalec za nemško in slovensko področje — leta 1461 ustavnovil novo škofijo v Ljubljani. Papež jo je potrdil 6. septembra 1462. 'Očitno je bilo, da cesaija k tej ustavnovitvi niso nagnili širokosrčni verski nagibi, kot so nekdaj vodili patriarha Bertolda. Ljubljanska škofija v začetku ni bila velika; njeno ozemlje je bilo raztrgano na sedem ločenih delov na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem — kot otočje na ozemlju oglejske in salzburške nadškofije. Patriarhi so si tudi še pozneje lastili pravice v nekaterih župnijah, toda odločni škof Tomaž Hren je vse spore z Oglejem ugodno rešil za Ljubljano.
Novo zunanjo podobo so ljubljanski škofiji zarisale reforme Jožefa II. Cesar je odločil, naj se škofijske meje spravijo v sklad z mejami kranjske dežele in okrožij. Ljubljana je svoje župnije zunaj Kranjske oddala sosedom, v zameno pa dobila goriške fare na Gorenjskem, Dolenjskem in delno na Notranjskem. To preureditev so izvršili v letih 1786/89. Začasno so celo sedež nadškofije prenesli iz Gorice v Ljubljano, vendar je edini nadškof in metropolit bil Mihael Brigido (1788-1806). Zahodna meja škofije se je nekoliko spremenila po letu 1918, ko je nekaj župnij prišlo pod Italijo; te so razdelili med Trst in
Gorico. Zadnje popravke meja so izvršili 1965. Takrat so župniji Dav-ča in Jezersko dokončno priključili ljubljanski škofiji.
Ljubljansko škofijo je doslej vodilo 31 škofov. Nekateri od njih so na strani zgodovine našega naroda in še posebej zgodovine slovenske vernosti krepko vpisali svoja imena. Prvi škof Žiga Lamberg je bil podoben velikemu misijonarju sv. Metodu; novo škofijo je moral urediti dvigniti na cvetočo raven drugih krščanskih pokrajin.
Njegov naslednik Krištof Ravbar je s „praktično, dejavno in požrtvovalno ljubeznijo" vodil škofijo v času najhujših turških nadlog in drugih nesreč. Janez Tavčar je začel, Tomaž Hren pa kljub številnim oviram
srčno nadaljeval veliko delo katoliške obnove v začetku 17. stoletja. V široko zasnovani program je vključil tudi izvrstne sodlelavce. Za Hrenom so kar po vrsti bili ljubljanski škofje tuji plemiči. Takrat so škofijo pretežno vodili domači generalni vikarji; posebno znana sta Trpin in Dolničar, graditelj sedanje stolnice. Z 19. stoletjem je spet nastopila ,,zaija lepših dni".
Decembra 1961 je papež Janez XXIII. ljubljansko škofijo povzdignil v nadškofijo. Prvi nadškof je postal Anton Vovk. Papež Pavel VI. je 1968 ustanovil za Slovenijo posebno cerkveno pokrajino in imenoval nadškofa dr. Jožefa Pogačnika za metropolita. Ljubljanska nadškofija je razdeljena na 292
*	M. B.
SURFERS PARADISE Počitniško stanovanje - Holiday accomodation
ADMIRAL MOTOR INN
Your Hosts: MARIJAN and VERONICA BERIČ
1,2 in 3 sobni opremljeni apartmenti, plavalni bazen, sončna veranda, barbe-que, barvna TV, pralnica,ventilatoci; lahki zajtrk in pospravljanje na zahtevo, izleti, pokrito parkališče. Cene so konkurenčno nizke. 7 minutes peš do Cavili Ave., 3 minute do plaže.
IZVENSEZONSKI POPUST ZA CLANE DRUŠTVA'
1, 2 and 3 Bedroom Fully S.C.Suites, Pool, Sundeck, Guests' BBQ, Colour T.V., Laundry, Fans, Optional Continental Breakfast and servicing of units, Tour desk, Undercover Parking. Competitive Tariffs. 7 mins. walk to Cavili Ave. and 2 mins. to beach.
OFF-SEASON DISCOUNT TO CLUB MEMBERS.
Phone or write-
2965 Gold Coast Hwy.,
P.O. Box 691, Surfers Paradise, 4217. Tel. (075) 39 8659
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRÀNJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209 215 St. George s Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 481 1777
Postrežem boste v domačem jeziku
0
0 JOŽE URBANČIČ	Telefon: 850 7226
J	KAL-C ABINETS
STROKOVNJAKI ZA: kuhinjsko pohištvo — mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd. — II	vsakovrstne stenske omare in knjižne police.
II	SPECIALISTS FOR:
II	Kitchens — Vanity Units — Wardrobes — Book Shelves
II Če gradite novo ali pa obnavljate staro obrnite se z zaupanjem na nas!
« o
If you are building or renovating call on us with confidence! 3 Pamela Grove, Lower Templestowe, Vic.
RAZVEDRILO
Neko noč pride Koren spet zelo pozno domov.
»Nikar se ne razburjaj!« miri ženo, ki ga čaka za vrati z valjarjem v rokah, »bil sem pri hudo bolnem prijatelju
»In to naj ti verjamem?« pravi žena nezaupljivo. »Kako pa je ime tvojemu prijatelju?«
»Si lahko predstavljaš, da je bil tako bolan, da mi niti svojega imena ni mogel povedati?«
Pred nekaj leti so v Združenih državah Amerike obsežno raziskali, o čem se ženske največ pogovarjajo. Pokazalo se je, da so med petnajstim in dvajsetim letom najpogostejši predmet pogovora njihovi fantje oziroma zaročenci, med enaindvajsetim in tridesetim možje, med enaintridesetim in štiridesetim otroci, med enainštiridesetim in petdesetim pa spet zaročenci (njihovih hčera).
Turist je prespal v Španiji v tretjerazredni gostilni. Zjutraj se pritožuje lastniku:
»Vso noč nisem zati-snil očesa. Kar naprej sta se po sobi podili dve miši in se pretepali!«
»Ja, ali ste pričakovali za teh par pezet bikobor-bo?« ga zavrne gostilničar.
Učitelj: »Marko, kako boš dokazal, da je Zemlja okrogla?«
Marko: »Saj jaz tega sploh nisem nikoli trdil!«
»Treba je priznati,« pravi nekdo, ki se mu toži po »dobrih, starih časih«, »da si vendarle lahko privoščimo užitke, ki jih naši očetje niso poznali: da na primer parkiramo avto, kjer je to prepovedano, potem pa sö vrnemo čez eno uro in ugotovimo, da za brisalci ni zataknjen listek za plačilo kazni.«
Angleški humor in izvirnost se kažeta tudi v njihovih napisih ali malih oglasih. Na primer tale
dva:
Na kombiju za dostavo časopisov po mestu Basingstoke imajo na zadnjem koncu z velikimi črkami napisano: „Ostanite v varnostni razdalji, da ne pridete v časopise!"
Mali oglas v londonskem dnevniku Daily Express: „Mr. Guy Bellamy želi zatrditi svojim ne posebno številnim prijateljem, da če jih ne pozdravlja na cesti, tega ne dela, ker bi bil pijan ali domišljav, ampak samo zato, ker je močno kratkoviden."
Nekaj podpisanih izjav: „Gripa je isto kot influenca. Toda imenitni ljudje dobijo influenco. To rie zveni tako ceneno, temveč je slišati bolj kot kakšna svetovljanska sredozemska plaža."
Werner Finck
cinekdole
Dve o Balzacu
Pisatelj »Okroglih povesti« je močno ljubil dobrote življenja. Kljub garaškemu pisanju pa je bil v večnih denarnih stiskah. Ko je umrl njegov stric, star skopuh, je Balzacu pripadla lepa dediščina. To novico je sporočil prijateljem takole:
-Včeraj ob peti uri sva moj stric in jaz stopila v bolj&e življenje.«
Nekoč je Honorć de Balzac zalotil svojega služabnika na laži. Naredil mu je kratko moralno pridigo:
»Laž je najgrša izmed vseh pregreh. Zapomni si: svojega bližnjega ne smemo nikdar nalagati!«
»Gospod, zakaj pa moram potem, kadar pride sodni izterjevalec, vedno reči, da vas ni doma, čeprav ste?« ga je vprašal služabnik.
»Sodni izterjevalci pa niso naši bližnji,« mu je pojasnil pisatelj.
V carskih časih
Po miru, sklenjenem med Rusijo in Francijo ter Prusijo in Francijo, je odpotoval novi francoski poslanik v Rusijo. V Sankt Petersburgu je prisostvoval kronanju carja Aleksandra in o dogodku takole poročal Napoleonu:
»Bil sem na kronanju novega carja. Slovesnost je bila lepa. Car je odšel iz dvorca v stolnico, kjer ga je čakal metropolit. Pred njim so korakali morilci njegovega deda, poleg njega morilci njegovega očeta, za njim pa njegovi.«
Dobro znamenje
Francoska pisateljica Marie de Rabutin-Chan-tal, markiza de Sevigné (1626-1696) je imela prijateljico, nemško kneginjo, ki je bila v sorodu skoraj z vsemi evropskimi vladarskimi hišami in je hodila v žalni obleki zdaj zaradi tega kneza, zdaj spet zaradi onega vladarja. Ko jo je nekoč srečala oblečeno v živobarvno gizdalinsko obleko, ji je gospa Sevigné rekla:
»Zelo me veseli, da je zdaj vsa Evropa popolnoma zdrava!«
„Marsikatera ženska joka, ker ne dobi moža svojih sanj — marsikatera pa joka zato, ker ga je dobila."
Annette Kolb „Kadar gre za to, da bi brali ženi iz oči, se pokaže, da je večina mož nepismenih."
Heidelinde Weis
- Bi bili tako dobri in bi porinili fistile kamen v vodo?
-sy 'BJ9J, 'oSjej 'uafjo 'ja&iag;
'^o 'Wreqv 'T d 'sojaq 'seij ' d 1 '.re^paN	'O;
-jy 'BLiaqj 'pnsA	'jopnaj
-o; <BDV 'butCuias 'uop^s 'saj 'IH 'o}Bjg[ 'P3 'pCe 'B^Buia; 'Bdspf 'pistil Bfsy 'Buiajpe 'Cuosf 'sBS^aj, 'minai* 'sjy '-j 'ipjo
';sijqopjo 'UBpAOJ^Oci -do;s :*poA 'B^ubzij^ buao^iiS
- So moje kopalke v tvoji torbi, draga?
UTRINKI O PREŠERNU
"Zabavljivi sonetje" , katere je spesnil dr. France Prešeren so bili naperjeni proti tedanjim "Ilircem" ,slovničarju Jerneju Kopitarju in drugim,ki so v tistem času hoteli pačiti slovenski jezik. Veljajo pa še danes za vse tiste v domovini,ki kvarijo lepoto čiste slovenščine,pri nas pa za vse,ki se vtikajo v to,kar ne razumejo. — Tudi pesnitve imajo svoj razvoj: V dokaz tega navajamo po eno kitico iz rokopisa,prve tiskane izdaje in moderne oblike "Krsta pri Savici"
Zabarljiri sonet je
Al prav se piše kàrna ali kàfha, se šola novočrkarjev srdita z ljudmi prepira starega kopita; kdo njih pa pravo trdi, tó se vpraša.
Po pameti je taka sodba naša:
Ak je od kafhe kama boljga žita in boljš obdélana in bolj polita, naj se ne piše kàfha, ampak kama.
Ak pa po črki boljša jed ne bode in zàvolj črke ne trpi nič škode, obhàja tàka misel nas Slovénce,
da pràvdajo se ti možjč znabiti, za kar so se nekdànji Abderfti v slovćči pravdi od oslóve sénce.
Apél podóbo na oglèd postavi; ker bolj resnico ljubi kakor hvalo, zad skrit vse vprek posluša, kaj zijälo neumno, kaj umétni od nje pravi.
Pred njó s kopiti čćvljarček se ustavi; ker ogleduje smólec obuvàlo, jerménov, méni, da ima premàio; kar on očita, kòj Apél popràvi.
Ko pride drugi dan spet mož kopitni, namést da bi šel dàlj po svóji póti, ker čevlji so pogódu, mćč se lóti;
zavrne ga obràznik imenitni
in tebe z njim, kdor nàpèen si očitar,
rekoč: „Le čevlje sòdi naj Kopitar!"
g
Ne bodmo Salobàrde! Moskvičanov, Gorénjci moji, knjige mi berimo in, kar nam všeč bo, üzmat se učimo od bógmejev na meji Otomànov!
Iz kotov vseh od Skjàptrov do šamanov tak kakor srake gnezda vkup nosimo beséde tuje, z njim' obogatimo slovénskih noyi jezik ilirjànov!
Prekosili res bomo vse narode, najstàrSi med jeziki jézik bóde, ki se iz te cobódre bo naredil,
ker bomo tak govorili v Emóni, ko žlobodrali so tam v Babilònia ko bil jim Bog je govorico zmédil.
K is m 9 T
per
8à? SSI.
P o v é ft r v e r s i h.
sioshil
Dr PREpHĆRIH.
/>y v •
J* clilA^ S Tyyy*.	j ^
divjata. ,
jjt „ tt?, tu:
t/Ot» pO tir^iVA

V IJubUaiU,
n a ti f ni I Joshef B1 a s n i k.
O blagor Zhertomir! o blagor tebi! Ker vneta je od trójiga pogledA, Pre vse ta dékliaa je fima fèlli, Kak gleda r tla, kak trefe fe beféda! Ko sirja, ki pót «jutra j déla Fébi, Spreminja fe «daj njé podoba bleda, In r hoji roki, roka njé oftane Sadershana ji od mo&hi nemane.
O blagor, blagor, Črtomir, ti vneta je déklica od tvojega pogléda, kak od zamaknjen ja je vsà prevzéta, kak gleda v tlà, kak trése se beséda! Ko zàrija, ki jasen dan obéta, zarumeni podóba njena" bléda in v tvoji roki róka njé obstane, zadržana ji od moči neznàne.
ŠE O OBISKU S.I.M.
Po nastopih v Melbournu je ansambel Ottavia Brajka z delegacijo S.I.M. obiskal še druge kraje Avstralije Jcjer bivajo Slovenci v večjem številu. Najpomembnejše je bilo njihovo sodelovanje pri otvoritvi doma Slovenskega Društva "Triglav" v Sydneyu.
Zgoraj: Ljubka Anita Pahor, ki je nastopila na večeru Ottavia Brajka v Camber-well Civic Centre, si ni dala dvakrat reči. Takoj je bila pripravljena, da se slika skupaj s predsednikom S.I.M. g. Stanetom Kolmanom in častnim gostom večera g. Race Matthews-om, ministrom za kulturo in varnost Viktorije.
Zgoraj: G. Stane Kolman je na večerji,ki jo S.D.M. priredilo za goste v jedilnici doma S.D.M. na Elthamu v izbranih besedah izrazil svoje zadovoljstvo nad uspehi Slovencev v Melbournu.
Na levi: Urednik "Rodne grude" g. Jože Prešeren in urednik "Vestnika" sta si imela precej povedati o problemih pri izdajanju časopisa.Seveda so bile primerjave le težke,saj naše glasilo izhaja in se vzdržuje v mnogo manj povoljnih okoliščinah, kot "Rodnagruda".