N&JnoY«Jša poreilla* W»JnoTOjto antrijflko uraAno povoi&lo. Dunaj, 24. okt. Italliansko bo|išče. Na celi južaozapadni fronti je bilo artilerijsko delovanje pomnoženo. Pri Bovcu. pri Tolminu in na severnem delu planota Bajnšica—Sv. Dah je avstro-ogrska in nemška infanterija po mogočni artilerijski pripravi udrla v italijanske črte. Albansko boilSče. Južao od Berata ter ob obeh straneh reke Devoli so se naše varnostne čete vspešno bojevale. Vzhodno boiišCe. Nič pomembnega. Iz nemškega uradnega poročila. Berolin, 23. okt. Francosko bojlšče. Bitka se nadaljuje. Francozi so na svojem dela bojišča pričeli z velikim napadom. Jožno od Chavignoma se jim je posrečilo vdreti v nemške postojanke. Nemške Cete so se morale umakniti in ob enem razstreliti lastne prednje baterije in jih prepustiti sovražniku. Vsled umika nemških čet so morali Nemci zapustiti še tudi druge svoje postojanke. Macedonsko boiišče. Vzhodno od Vardarja do Dvojrama ob železnici so bili sovražni napadi odbiti. Italijansko bojlšče. Bojao delovaDJe je v Tirolah, na Koroškem in ob Soči zopet živahnejše. V boj je posegla tudi nemška artilerija. Nemška in avstro ogrska infanterija je danes zjutraj napadla prednje italijanske postoianke pri Bovcu, Tolminu in na severnem delu ^ajnške visoke gorske planote. Srdit artilerijski ogenj na italijanski fronti. Ljubljana, 24 oktobra 1917. Tako silnega artilerijskega ognja, kot je bil te dni, še ne pomni svetovna zgodovina. Na obeh straneh je na delu na stotioe topov, ki bruhajo ogenj noč in dan. Najhujši artilerijski boji so v ozemlju rned Tolminom in Bovcem. Govori se, da so naSi že vdrli veC kilometrov daleč na italijansko stran. Naše želje in molitve spremljajo naše hrabre bojevnike, Rusko vojno brodovje obkoljeno? Po poroCilu iz Stockholma dne 23. oktobra namerava rasko vojno brodovje, ki je sedaj od treh strani obkoljeno od nemškega vojnega brodovja, odpluti iz Riškega zaliva v neko švedsko nevtralno pristanišCe v Botniškem zalivu, kjer bomoralo ostati razoroženo tako dolgo, dokler ne bo sklenjen mir. Ruskema brodovju baje sedaj ni več mogoče uteči v kako rusko pristanišCe. Franotja hoče Alzacijo in Lotaringijo. Lugano, 24. oktobra 1917. Francoski odločilni politiki in vojskovodje so mnenja, da se vojska prej ne bo končala, dokler Nemčija ne bo priznala Franciji Alzaciie in Lotaringije. Ker nernški visoki politiki vstrajajo pri svoji zahtevi, da morajo te dežele »za veCno« o stati nemška last, je upanje na sporazumni nrir splavalo po vodi. Izjave za mir. Govorjenje o miru je v zadnjem času precej potisnjeno v ozadje. Govorijo zopet sanrio topovi. lzdali so pa socialdemokrati v Stockholma izjavo, pod kakimi pogoji se naj sklepa mir. Glavni pogoj: brez osvojitev tujih dežel in brez odškodnin. Posebni pogoj pa je: samoodločba narodov, samostojnost češke države in samostojnost jugoslovanske države. Slično izjavo so podali ruski delavci in kmetje, sarao da še ne poznajo v izjavi avstrijskih Slovanov, pač pa avstrijske Italijane. Amerika ne sklene posebej miru Iz Atnerike se poroča, da je ameriška vlada sklenila se pridružiti angleški pogodbi, ki določa, da nobena država ne sklene posebej miru z osrednjimi velesilami.