Paič Krška vas 28e Tel./fax: 0608/61-450 AFP ekskluzivni zastopnik in nosilec licence odldoš**^ ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 27 • LETO XV • 9. NOVEMBRA • Poštnina plačana pri pošti Novo mesto OBMOČNA ENOTA KRŠKO CENA: 60 SIT aaaoossira Kopitarna Sevnica ttao. IR inženiring — Naš glas in Hotel Sremič Krško vabita ODPRTE STRANI NAŠEGA GLASA, NA SREČANJE Z IVOM BIZJAKOM, prvim slovenskim varuhom človekovih pravic, ki bo v petek, 11. novembra ob 20. uri v hotelu Sremič. Gre za prvo srečanje prvega slovenskega ombudsma-na s publiko, zato nikar ne zamudite priložnosti, da bi mu prisluhnili ali mu tudi sami zastavili kako vprašanje. Vstopnice po 500 SIT lahko kupite v recepciji hotelov Turist v Brežicah, Sremič v Krškem in Ajdovec v Sevnici, v uredništvu Našega gla-sa in v knjigarni DZS v Brežicah. Polovica vrednosti vstopnice odpade nakonzumaci-jo. Po razgovoru smo poskrbeli tudi za zabavo ob glasbi, tako, kot se spodobi za večer pred Martinovim. Pridite, ne bo vam žal. Berite na strani 3 Boštjan Kovačič: »Če se v Posavju niste sposobni domeniti, vas bomo pa drugi razdelili.« Tisoč sto let Krškega in Brestanice V virih je zabeleženo, da je vzhodnofrankovski kralj Arnulf z darilno listino dne 29. septembra 895 v Ottingenu na Innu podelil v popolno last svojemu zvestemu vazalu VValtunu tri kraljevske kmetije — Tres regales mansus guod Richenburch dicidur — ki so zajemale Brestanico (Richenburch) in Krško (Gurckueld). Velikost ene kraljevske kmetije je bila okoli 50 ha. Listina se nahaja v arhivu v Vidmu (Udine), njen prepis pa je v kartularju stolnega kapitlja v koroški Krki. Drugo leto, leta 1995 bo torej 1100 let, ko se prvič javno omenjata ta kraja, kar pomeni, da sta veliko starejša kot marsikatero drugo slovensko mesto, ki je slavilo manj častitljivo starost. Videm — levi breg Krškega — je tudi spadal pod raj-henburško oblast, kar dokazuje, da je Salzburg kmalu po letu 1043 ustanovil za svojo posest v Posavju pražupnij-sko postojanko pri cervi sv. Ruperta na Vidmu, ki se prvič omenja leta 1155, ko je govora o gradu Richenburch apud sanctum Rodbertum (Rajhenburg pri sv. Rupertu), torej pred 840 leti. Leta 1331 so videmsko pražupnijo priključili cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici, ki je ostala do ukinitve samostana leta 1785, nakar je leta 1787 postala sedež dekanata. Tako častitljivi jubileji so skoraj redno priložnost, da prebivalci mesta — slavljenca strnejo svoje vrste in pričnejo misliti na skupno korist, ne pa zgolj na to, kdo bo koga. Tako se je namreč pred kratkim zgodilo v nekem mestecu — mlaki ob reki Sa vi, kjer so različno (politično in osebnostno) obarvani mestni očetje topogledno »za-packali« Valvasorjevo obletnico. Praviloma se da za posamezne ureditve, namenjene proslavi, pridobiti denar tudi od države. Zato v Našem glasu odloč- no predlagamo ustanovitev ustrezne učinkovite komisije takoj po decemberskih volitvah, da nam ne bi bilo treba ponavljati Valvasorjeve proslave. (Ika Slika: Eva Longvka, ki je vse skupaj povezovala, je prav tako nosila obutev iz kolekcije GALLA 95. Modna revija Kopitarne Sevnica ob srečanju s kupci Kostanjevica, 28. oktobra -V gostilni Žolnir je potekalo srečanje s kupci, ki gaje organizirala sevniška Kopitarna. Zbralo se je več kot sto kupcev iz Slovenije in tujine, ki so najprej prisluhnili pozdravnemu govoru Marjana Kurnika -direktorja Kopitarne, nato še Francu Štruklju s Srednje tekstilne in gumarske šole, ki je imel krajše predavanje o razvoju in kakovosti kopita. Nazadnje se je agencija Rau predstavila z modno revijo.kjer so predstavili blagovne znamke Galla (damsko modno obutev za sezono 94/95), Summmer tirne (obutev za prosti čas), Bio soft (delovno zaščitna obutev in obutev za prosti čas), VViner tirne (topli copati), Ortopedska obutev, Clogs (obutev na lesenem pregibnem ali nepregibnem podplatu) in na koncu še elegantno damsko obutev Galla 95.(B.C.) Vsem občanom in podjetjem občine Sevnica želimo ob občinskem prazniku veliko uspehov in osebnega zadovoljstva. Uredništvo Našega glasa Dobovski rokometaši zaigrali doma Quod libet politike Odkar obstajajo države, obstajajo vlade in tudi ministri s takšnimi ali drugačnimi imeni. Za vse države, kjer poznajo vsebino demokracije, je več ali manj normalno, da ministri odstopajo ali so odstopljeni. Vendar pa nikjer, razen pri nas, iz tega ne delajo takšnega medijskega pompa. še posebej ne v časopisih države, ki je neposredni povod ali posredna posledica njegovega odhoda. Ker si o človeku, ki ne samo govori o tem, da so ga zaradi prijateljstva do Italije odstavili bivši komunisti, ampak v to trdno verjame, ni mogoče misliti nič drugega kot to, da je res_pravi domobranski nostalgik. Ze v samem začetku je bilo dokaj nepristranskemu opazovalcu jasno, da bo predsednik stranke, ki ni razumela pasti denacionalizacije v naravi in ki hkrati verjame, da je bila kolaboracija s fašizmom legitimno dejanje, težko nasprotoval italijanskemu zunanjemu ministru, ki za svoje žrtve od jugoslovanskih komunistov zahteva enako odškodnino, kot jo SKD obljublja slovenskim. Nedavno poimenovanje kongresa SKD z motom » Za Slovenijo« v kontekstu zgoraj povedanega zveni popolnoma neresno in ni nič drugega kot norčevanje iz naroda in njegove zgodovine. Če sprejemamo na kongresu sprejeto deklaracijo v zvezi s spravo, bomo na koncu priznali še to, da nam italijanski fašizem nikoli ni storil nič takega, zaradi česar bi mu ponudili 7000 nepremičnin kot našo vstopnico za predprostor Evropske unije. Preden storimo takšno neumnost, je prav, da pretehtamo Evropsko unijo, mesto ki bi ga v njej lahko zasedla Slovenija in vlogo, ki bi jo lahko odigrala. Prav bi tudi bilo, da ponovno analiziramo »fenomen Jugoslavije« in se spomnimo, kaj pomenijo nosilne formalne politične združbe. O pretenzi-jah italijanskih politikov ni vredno izgubljati besed, saj že dolgo slavijo kot »vojni dobičkarji, čeprav so izgubili prav vse vojne«. Glede na to, da je Oglejski sporazum masten pljunek v oči slovenskega naroda, naj bivši zunanji minister nikar ne razpreda o komunistični zaroti, ampak naj raje razmisli ali si sploh zasluži, da sedi v parlamentu. Še posebej sedaj, ko nam je dokazal, da resnično ne loči med lopato in vilami. Damjan Lah Štrajk v tovarni celuloze Kaj je pravi vzrok za nezadovoljstvo delavcev? Od 350 zaposlenih jih 90 odklanja podpis pogodbe o nadaljnem delu za šest mesecev Uresničila se je dolgoletna želja krajanov in še posebej roko-metašev Dobove, saj so dobili dolgo pričakovano športno dvorano. Dobovski rokometaši (na sliki) so v njej dosegli prvo zmago v prvi slovenski rokometni ligi. Več o tem na športni strani. (Galex) Krško, novembra — Odkar stoji v Krškem tovarna celuloze, se še ni zgodilo, da bi jo ustavili nezadovoljni delavci. Od 350 začasno zaposlenih jih 90 ni bilo zadovoljnih z načinom podaljševanja delovnih pogodb, tal«) so proizvodnjo s 1. novembrom tudi ustavili. Od vodstva so zahtevali v podpis nove pogodbe za nedoločen čas, povečanje plač za 30%, da se vsem, ki bi želeli na Zavod za zaposlovanje, to omogoči in da ne bo nikakršnih sankcij zaradi tokratne zaustavitve. Po besedah direktorja Vitacela, g. Jožeta Klemenčiča, ki ima od Vidma v stečaju v najemu linijo za proizvodnjo celuloze, teh zahtev vodstvo ne more uresničiti, si pa prizadeva, da bi s proizvodnjo čimprej nadaljevali. Direktor je prepričan, da so bili delavci zmanipulirani, saj so v podjetju po dolgem času redno izplačevali mesečne OD, delavci pa so dobili tudi nekatera nadomestila in nagrade, ki jim pripadajo po kolektivni pogodbi. Kdo in s kakšnimi interesi stoji za tem, direktor ne ve. Seveda je rezultat zaustavitve proizvodnje velika materialna škoda, ki je po prvih ocenah že presegla 600.000 DEM, ogroža pa tudi proizvodnjo papirja, kar daje vsemu še posebno težo. Kako se bo zadeva razpletla, še ne vemo. Danes, 7.11., so v Vita-celu že začeli deliti delovne knjižice tistim, ki pri zahtevah vztrajajo. Kot smo izvedeli, bo proti nekaterim verjetno sprožen kazenski pregon, saj bo neposredna škoda, ki je z zaustavitvijo proizvodnje povzročena podjetju, še veliko višja. Več o štrajku, o izjavah delavcev in vodstva podjetja pav naslednji številki, (dama) (fM KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 STRANKARSKA PREDVOLILNA NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 J Prvi znani kandidat za krškega župana: »Vsako začeto delo je »' treba dokončati! « pra vi sedanji podpredsednik IS SO Krško, Robert Ke-rin, ki bo kandidiral na listi LDS. zave zahtevamo ustrezna nadomestila, odškodnine, subvencije. Če domnevno živimo v najbolj onesnaženem delu države, bomo pa zato imeli najboljše zdravstvene ustanove, šole, razvijali turizem in še kaj. Boriti se bo treba za denar, dobili pa ga bomo samo, če bomo končno znali nastopiti enotni proti državi. Krško mora postati upravno središče»posavske regije, ker takšno središče potrebujejo ljudje, prebivalci. Če se zgodi, da ostanemo brez, bomo izgubljali vsi. No, o tem kdaj kasneje. Kako kot morebitni, bodoči župan Krškega, vidite razvoj mesta, podeželja in hribovskih vasi v občini. Kaj boste najprej naredili oziroma, kje nadaljevali že začeto delo? Res je. Nadaljevati že začeto in dokončati. To bi moralo biti vodilo vsakega posameznika. Najslabše je ostati na pol poti. Kako naprej? Danes se vse vrti okrog denarja, zato se bo treba prekleto boriti za vsak tolar. Odkar sem v krškem izvršnem svetu, je občina pridobila ogromno sredstev iz državnega proračuna, nadaljevala se je gradnja upokojenskega doma, gradijo se nova stanovanja, popravili in preplastili smo kar nekaj kilometrov cest. Če bom izvoljen za župana obljubljam, da bomo naslednje leto avtocesto ZG — LJ v celoti popravi I i in preplastili. Zgradili bomo nov srednješolski centerv Krškem, zagotovili nove prostore za potrebe osnovne šole, uredili spodobno bivanje za vse naše upokojence, ki so sedaj razseljeni po vsej Sloveniji, gradili nova stanovanja, omogočili nova delovna mesta mnogim, ki sedaj živijo v večjih slovenskih krajih. Boleče je, če se še kako potrebni, izšolani strokovni kadri ne vračajo v svoje okolje, še bolj nenaravno pa je, če se v dobri veri vrnejo in kmalu ugotovijo, da bi bilo bolje, če se ne bi. Veste, naša občina je kot celota demografsko ogroženo območje, vendar takega statusa še nima. Tudi to je prioriteta bodočih občinskih veljakov, da mestu in občini zagotovijo boljše, prijaznejše pogoje za razvoj, življenje in delo. Upam, da bo za takšne pogovore v prihodnosti še rilož-nost. Volitve se bližajo, volilna prerivanja so se že začela, zahtevnega dela bo veliko, vse to pa bo treba zdržati in zmagati? Ja, v zmago ne dvomim. Najprej sem bil dokaj skeptičen oz. nisem bil prepričan, da sploh lahko kandidiram. Danes, ko mi vsi govorijo samo o mojih prednostih, te pa naj bi bile: moja mladost, iznajdljivost, številna poznanstva in prijateljstva, tudi sposobnost, če hočete, pa mislim, da enostavno moram nadaljevati tisto, kar sem oz. smo začeli. Če bi odnehal sedaj, v tem trenutku, to ne bi bil več jaz. Kot sem že rekel, je vsako začeto delo treba dokončati. To je tudi moj resen in iskren namen, (dama) Krško, 7. novembra — Na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili vodstvo in člani LDS iz Krškega, smo izvedeli, da bo kandidat za župana iz njihove stranke Robert Kerin, ki je med tajnim glasovanjem v stranki dobil največjo podporo. Pogovor z njim smo opravili takoj po uradni razglasitvi kandidature. Če se ozreva nazaj, za leto ali več, kako ocenjujete svoje dosedanje delo, kaj je bilo narejenega oziroma, kaj bi se še dalo narediti? Moje delo v IS SO Krško lahko objektivno ocenijo moji sodelavci, sam pa o tem razmišljam drugače, predvsem se obračam v prihodnost, saj mnogih programov še nismo zaključili. Moja vloga v IS je bila specifična. Bil sem nekakšen koordinator med državnimi institucijami in občino Krško. Ker sem aktiven član LDS, član sveta stranke in ker v politiki mnogo pomenijo tudi osebna poznanstva, sem pač imel to možnost, da sem velikokrat dosegel tudi nemogoče. Lahko bi rekel, da v trditvi prav nič ne pretiravam. Mnogo stvari smo pravočasno in pravilno zastavili, zato je zelo pomebno, da se pozitivni trendi, ki jih je v zadnjem letu opaziti, ne prekinejo. Razvoj mesta in regije kot celote sta velika cilja, ki jih ne moremo in ne smemo zminimalizirati. Gre za to, da nam bo bolje, da dvignemo kvaliteto življenja vsaj na raven povprečnosti, ali še višje. Seveda pa ni vse odvisno od nas in mene osebno. Če se vrneva na temo — kakovost življenja in pravica do bivanja v zdravem okolju druga drudo pogojujeta. Kaj lahko to pomeni za Krško, za Posavje kot celoto, če vemo, da živimo z nuklearno elektrarno, z njenimi radioaktivnimi odpadki, z mnogimi komunalnimi deponijami, skratka živimo v vse prej kot prijaznem in čistem okolju? Veste, so stvari, ki se jih ne da hitro spreminjati. To, da živimo z elektrarno, bi lahko bila naša prednost. Ona je tu in to je dejstvo. Na nas je, da od dr- Teči moramo bistveno hitreje kot drugi Krško, 7. novembra: V gostišču Apollon je potekala tiskovna konferenca stranke LDS. Branko Jane, podpredsednik 00 LDS Krško in poslanec v državnem zboru, Robert Kerin, sekretar 00 LDS Krško in član sveta LDS ter Damjan Lah, član izvršnega odbora 00 LDS so predstavili program občinskega odbora, ki je bil oblikovan po združitvenem zboru sredinskih strank in nastanku Liberalne demokracije Slovenije ter kandidata 00 LDS Krško za župana občine Krško. Svet stranke je na tajnih volitvah izvolil kandidatne liste in kandidata za župana. Z večino glasov je bil izvoljen Robert Kerin, saj se je pokazal za zanesljivega in odgovornega. Rekel je: »Stranka me je z izborom za župana zelo presenetila. Pripravljen sem se boriti za zmago. Tekma se začenja!« Zastavil si je cilje, ki jih bo uresničil, če bo izvoljen: prva naloga bo konstituirati občinsko upravo in jo primerno prilagoditi. V Posavju bo treba doseči dogovore, kako priti skupaj, narediti institucijo, s katero bomo lažje prišli do mehanizmov države. Krško je gospodarsko in upravno središče Posavja, zato mora biti nosilec uspeha in razvoja. Lahko tudi Brežice ali Sevnica, če bodo argumenti za to dovolj tehtni. Nuklearna elektrarna Krško mora varno obratovati, šole in dom upokojencev v Krškem bo potrebno razširiti, ljudem pa dati človeka vredno življenje. V program vključiti modernizacijo avtoceste Ljubljana—Zagreb. Savo, ki povezuje to regijo, bomo morali ukrotiti in od nje skušali imeti čim več koristi; iti v izgradnjo obrtnih con. V ureditev pokopališča bo treba vložiti kar največ napora. »Volilno kampanjo smo si zastavili tako, da bomo zmagali! Ne želimo biti vsiljivi. Vem da bo to mesarsko klanje. Če je kdo kaj ponudil, smo to mi,« je še dodal županski kandidat Robert Kerin. Lea Colarič SDSS v Krškem Javna tribuna z Janežem Janšo na temo »Slovenija, kam?« Občinska organizacija SDSS je dobila novega predsednika Krško, novembra — Javne tribune z naslovom »Slovenija, kam?«, ki jo je vodil predsednik SDSS Janez Janša, se je glede na to, da o prireditvi ni bilo zadovoljivega obveščanja, udeležilo presenetljivo veliko ljudi. Pred javno tribuno je na zaprti seji s položaja predsednika 00 SDSS Krško odstopil Tone Bučar, na njegovo mesto pa je bil potrjen Stane Dvoršek. V uvodu je Janez Janša predstavil nekaj novih pogledov in temeljitejših razmišljanj o gospodarskem in političnem položaju Slovenije, spregovoril o t.i. krizi vladanja, o perspektivi države, o neuspešnem poskusu »približevanja Evropi«, o divjem diskreditira-nju Lojzeta Peterleta, ki spominja na gonje proti ljudem v bližnji preteklosti, poudaril je, da smo še daleč od socialno pravične države, da nimamo pravnega reda, da nacionalizirano še ni vrnjeno in se tudi ne vrača, da privatna lastnina ustavno in zakonsko ni ustrezno zavarovana, ponovil pa je tudi nekaj »starih«, znanih obtožb na račun neučinkovite izvršne in zakonodajne oblasti. »Zakaj se nobena odkrita afera ne razišče do konca?« Predsednik SDSS Janez Janša in Miha Rostohar, regijski koordinator SDSS za Posavje, na javni tribuni v Krškem. se je vprašal Janez Janša in tudi odgovoril: »V razne afere so vpleteni mnogi iz visokih in »cenjenih« gospodarskih in političnih krogov. Da pa so se zavarovali, so v parlamentu izsilili glasovanja o podrejanju izvršnih in sodnih oblasti direktno vladi RS in to tudi dosegli. To pomeni, da noben državni tožilec ne bo podal kakršnekoli ovadbe proti tistemu, ki mu daje plačo in mu s tem reže in odreja kruh. Takega primera podrejanja in odločanja ne poznata ne so- dobna Evropa ne napreden Svet. Tako izrojeni politični sistemi (kot vse kaže, pa pri nas nismo več daleč od t.i.«totalnO deviacijskega sistema«) životarijo le še v nekaterih tipično diktatorskih režimih. Prava opredelitev je evropeizacija življenja in dela, ne pa ponovna jugoslavizacija. Verbalno zavzemanje za priključitev k Evropi je zgolj fasada za prikrivanje dejanskih, nasprotnih teženj. To so kardinalne napake, ki si jih dovoli vlada in njen predsednik in to je tisto, kar najbolj škoduje Sloveniji in njenemu vprašljivemu ugledu. Pravni in zakonski nered, nepreglednost sistema in namerna zamegljevanja. Samo govoriti, da želimo v Evropo, delati pa temu nasprotno, je neresno in nesprejemljivo.« Janez Janša je namenil kar precej časa gostom tribune, ki so mu kot po tekočem traku postavljali razna vprašanja, na katera so v večini dobili tudi zadovoljive odgovore. Komentiral in razmišljal je o odnosih v vladi, ko je bil še minister, o delu in razhajanjih v vladi, zanimivo pa se je zdelo njegovo razmišljanje o Elanu, ki ga danes lahko preko nekoga drugega kupijo prav tisti, ki so »prigarali« 600 milijonov DEM izgub, trenutno pa je podjetje razvrednoteno in ne dosega niti 20% vrednosti vseh izgub. Celo fenomenalen zaslužek, bi rekli! Na koncu je predsednik SDSS zadovoljen povedal, da se je članstvo v SDSS od pomladi več kot podvojilo in da ga veseli predvsem dejstvo, da gre v večini primerov za mlade, s preteklostjo neobremenjene ljudi, ki želijo pomagati in delati v dobrobit slovenske države, (dama) Prijatelji z avstrijske Koroške SKD Krško gostila strankarske prijatelje z južne Koroške Krško, 5.,6. oktobra - SKD je imela v gosteh slovenske občinske odbornike južne Koroške pod vodstvom predsednika Enotne liste za Koroško g. Andreja VVakouniga. Med drugim so si ogledali tudi jedrsko elektrarno. G. Wa-kounig je povedal, da je JE Krško v njihovih medijih stalno prisotna. V Avstriji želijo prostore brez jedrskih naprav, zato je JE v tej obliki in s takšnim tehničnim stanjem neza-željena. Tudi Slovenija bi morala čim prej narediti program za izstop iz skupine držav z jederskimi objekti. Podporo za uresničitev tega programa zahtevajo tudi od avstrijske države. V Sloveniji je treba bolje izrabiti vodno silo, za kar so dobri pogoji, ali pa se oprijeti energije iz biomase, ki bi kmetom prinesla dodatne vire dohodka. »Zelo smo presenečeni nad kulturnim bogastvom vaše občine. Nekaj enkratnega je vaš cistetrijanski samostan v Kostanjevici. Kostanjevica je biser Slovenije in tega se premalo zavedate. Velik vtis na nas je naredila tudi pokrajina. Posebej pa moramo pohvaliti sprejem župana, g. Siterja, ki nas je popeljal na ogled vseh teh zanimivosti.« Zaključek tega srečanja je bil v gostišču Tri lučke. G. Siter se je zahvalil za obisk in tako so se polni lepih vtisov odpeljali nazaj na južno Koroško. (Lea Colarič) DOPISUJTE y NAŠ GLAS ^> omSciiDas NAŠ GLAS — časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23,68270 Krško — Telefon/telefax: 0608/21 —868 — Grafična priprava: Grafika Novo mesto — Tisk: Opara Novo mesto — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure — Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 IZ NAŠIH OBČIN L t: Boštjan Kovačič: »Če ne znate pa nič« Med pogovorom v restavraciji Galerije Hamer je g. Boštjan Kovačič, minister v vladi RS povedal, da je Posavje res »en čudn konc«, kjer vsak vleče k sebi, od tega pa nihče ničesar nima. Poudaril je, da je že zelo zgodaj opazil, kako se tri posavske občine med seboj »kregajo« in si nagajajo in da pametni takšno priložnost izkoristi, če se to le da. V primeru Posavja, ki bo verjetno poslej razdeljeno na celjsko in novomeško regijo, je to uspelo. Država in njena uprava sta iskoristili trenutek neenotnosti posavskih veljakov, kar naj bi pomenilo in tudi pomeni, da je država pametna. Vprašanje se ponuja kar samo. Kdo potemtakem ni pameten oziroma kdo je ...? (dama) 47. redna seja vlade. na kateri so člani IS SO Sevnica med drugim razpravljali tudi o sodelovanju s časopisom Naš glas Sevnica, novembra — Na 47. redni seji IS SO Sevnica, ki ji je predsedoval predsednik IS Joško Kovač, so v peti točki dnevnega reda razpravljali o ponudbi časopisa Naš glas, za sodelovanje z IS SO in SO Sevnica. V razpravi je bilo poudarjeno, da je sodelovanje in povezovanje z jasnim ciljem smiselno in nujno, zato je potreb- no dodelati in razširiti možnosti, ugodnosti in odgovornosti iz ponujene pogodbe o sodelovanju. Zadeva je obstala. Lahko bi rekli, da v vodo ravno ni padla, ni pa na suhem. Če bi bilo volje in razumevanja že v preteklosti, bi danes lahko razpravljali le o prednostih in izboljšavah sodelovanja, tako pa je vse še vedno samo na začetku, (dama) Seja SO Krško Zelena druščina in Romi fini Predsednik SO Krško Danilo Siter ponovno sklicuje nadaljevanje 38. skupne seje SO Krško za v četrtek, 10. novembra, ob 15,15. uri. Seja bo vsekakor zanimiva, vendar ob pogoju sklepčnosti. Glavna tema bo vsekakor točka dnev- nega reda o loviščih oz. zapletu, ki je nastal okoli njih. V pričakovanju sklepčnosti se nekateri delegati sprašujejo, zakaj seja ne bi bila v dopoldanskem času, ker so bili obljubljeni zrezki. (Galex) Zaključek 5. tabora SKD v Kostanjevici V petek, 28.10.1994, so imeli vsi, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji 5. tabora v Kostanjevici, njegov zaključek. To je bil doslej najlepše organiziran tabor SKD. Zaradi izjemne lege Kostanjevice, njenih lepot in kulturnih znamenitosti, je večina navzočih predlagala, da bi ta- bor SKD v Kostanjevici na Krki postal tradicionalen. Predsednik SKD iz Krškega, Danilo Siter, se je v imenu občinskega odbora zahvalil vsem, ki so svoj prosti čas žrtvovali delu za promocijo kraja, njihovo sodelovanje pa pričakuje tudi v prihodnje. (Lea Colarič) Predvolilne priprave SKD V sklopu priprav na volitve (volilna kampanja) so člani OO SKD in kandidati za člane občinskega sveta v soboto, 29.10.1994, gostili Bernarda Sadovnika z avstrijske Koroške. Razgovor je tekel v smeri bližajočih se volitev, o delu, ki jih čaka, ter o pravilnih pristopih, s poudarkom na predvolilni kampanji. Bernard Sadovnik je v imenu občinskega odbornika Enotne liste Globasnice vse prav lepo pozdravil. Povedal je, daje potrebno, da tudi SKD kot stranka na občinski ravni izpostavi svoje vsebine, ker so ljudje te stranke usmerjeni v bodočnost. Ljudje, ki se uveljavljajo sedaj, nimajo bremena preteklosti. Na občinski ravni ne odloča ideološko mišljenje, ampak zavzetost posameznika, kar pozitivno vpliva na razvoj. Gospod Sadovnik je predstavil tudi Enotno listo, lepote in znamenitosti Globasnice in njihov časopis. (Lea Colarič) Regionalne priloge Dela — javni protest Spoštovani gospod Doberšek! V imenu Sveta posavskih občin najostreje protestiram proti predvidenemu programu regionalnih prilog Dela, kjer med osmimi prilogami v času od 14.10.1994 do 2.12.1994 predstavitev regije Posavje sploh ni predvidena. Nasprotno, po vašem ustnem navodilu naj bi posavske občine priključili k predstavitvi dolenjsko-belokranj-ske in kočevske regije, pogled na vašo kartografsko razdelitev Slovenije pa celo dokazuje, da na Posavje niste pozabili, ampak ste ga zavestno razdelili med spod-nještajersko in koroško regijo na eni strani in dolenjsko-belokranjsko s Kočevsko na drugi strani. V Posavju sicer ne vemo, po čigavem navodilu osrednji slovenski dnevnik prejudicira organiziranost Slovenije na vmesni ravni med bodočimi lokalnimi skupnostmi in d ržavo, vemo pa, da vsem, ki si prizadevate posavsko regijo zbrisati z bodočega zemljevida slovenskih regij, to ne bo uspelo! Zato vam v imenu občin Brežice, Krško in Sevnica, ki tvorimo regijo Posavje, sporočam, da ne bomo sodelovali v predvolilnem predstavljanju slovenskih regij v dnevniku Delo, pač pa bomo poskrbeli, da se bomo Slovencem učinkovito predstavili preko drugih medijev. Predsednica Sveta posavskih občin Breda Mijovič, dipl. oec. Krvodajalska akcija Krško, 25. oktobra — V onovni šoli dr. Mihajla Rosto-harja je potekala jesenska akcija darovanja krvi. Darovalcev je bilo precej. Med naključno izbranimi smo se pogovorili z dvema. ker sem zdrava, sem pripravljena na odvzem v vsakem trenutku. Z odnosi in izkušnjami v odvzemnem centru sem zadovoljna.« In kaj menijo v centru? Glede na gospodarsko situacijo in socialni položaj opažajo upad števila krvodajalcev, med njimi pa je tudi vse manj visoko izobraženega in vodilnega kadra. Med šestimi odvzemnimi centri v krški občini je najmočnejši na Senovem. Območna organizacija RK se zahvaljuje osnovni šoli za uporabo prostorov. Neposredno srečanje s krvodajalsko akcijo bo prav gotovo koristno tudi za učence, saj bodo nekoč verjetno tudi sami postali krvodajalci (A.R.) Upokojenec Rudi Voglar: »Kri sem dal že petinštiride-setkrat. Prvič leta 1961 v Ljubljani. Ne gre mi za prestiž, prosti dan ali obilno malico, temveč za humanost. Kri bi daroval večkrat, če ne bi bilo zadržkov. Počutim se zelo dobro. Zdravim bi celo priporočal, da darujejo kri. Med so-občani opažam vse manj razumevanja za to. Včasih smo v tovarni, kjer sem bil zaposlen, čakali ure in ure, da smo prišli na vrsto. To se je sedaj spremenilo. Tudi v bodoče bom ostal zvest načelu »Kri rešuje življenja«. Karmen Simončič, PTT tehnik iz Leskovca, pravi, da kri daruje iz humanih nagibov: »Vem, da so potrebe velike in POPRAVEK V besedilu o kostanje-viškem krajevnem prazniku v 26. številki Našega glasa smo zapisali, da je Marinka Unetič predsednica Izvršnega sveta KS, Milan Herakovič pa župan, vendar nas je ga. Unetič opozorila, da ni tako. Gospa Unetič je predsednica kostanjeviš-ke skupščine, gospod Herakovič pa predsednik sveta krajevne skupnosti. Za napako se opra- j vičujemo, pripominjamo pa, da se na slovesnojsti ob prazniku takemu rja-zivanju ni nihče upiral, zato prevzemamo le delno odgovornost za raco. avtorica Prijazen in učinovit gospodarski razvoj Brežice, 7. novembra — V gostišču Hervol je bila volilna konvencija ZLSD na kateri so se sestali delegati in kandidati za občinski svet in župana. Ker so bili ob volitvah za poslane državnega sveta izigrani tudi tokrat niso iskali povezav z drugimi strankami, ker se čutijo dovolj močni. Za župana občine Brežice so predlagali dr. Petra Zorčiča, katerega argumenti so bili zelo močni. Prizadevanja ZLSD bodo usmerjena v takšen gospodarski razvoj, ki bo naravi prijazen in gospodarsko učinkovit. Dr. Peter Zorčič je dejal: »Trudil se bom, da bom izpolnil vaša pričakovanja in upam, da bom ta izziv uspešno prestal. V združeni listi smo ljudje dobre volje, pošteni in zvesti stranki. Samo taki lahko pokažemo, da smo dobri. (Lea Colarič) Republiški zavod za zaposlovanje Območna enota Sevnica Statistično poročilo za mesec september Sevnica, septembra — Povzemamo nekaj podatkov iz mesečnega zvezka statističnih informacij o osnovnih gibanjih na področju zaposlo-vannja in brezposelnosti v Posavju, ki ga je izdala sev-niška enota Republiškega zavoda za zaposlovanje. V letošnjem septembru so bile potrebe po delavcih in pripravnikih dosti večje kot istega meseca lani. Potrebovali so 383 delavcev (lani 232) in 98 pripravnikov (lani 86). Od tega je bilo 69% potreb le za določen čas. Zaposlilo se je 272 delavcev in 38 pripravnikov (72,3% za določen čas) V Posavju so konec meseca septembra zabeležili skupaj 5210 brezposelnih (1894 Brežice, 2211 Krško, 1105 Sevnica). Indeks rasti za tekoči mesec tako znaša 92,9, za isti mesec leta 1993 pa 100,2. Med brezposelnimi je 41,8% žensk, 19,5% takih, ki iščejo svojo prvo zaposlitev, 36,3 starih do 26 let, 11,6% brezposelnih zaradi stečaja, 19,5= je označenih kot trajni presežek, 57,2% pa je trajno brezposelnih. Glede na stopnjo izobrazbe je med brezposelnimi največ oseb brez ali z nižjo izobrazbo (OŠ, poklicna šola): 44,8% s I. ali II. stopnjo izobrazbe, 33,4% s III. ali IV., 18,4% s V., 2,1% s VI. in 1,3% s VII. ali VIII. stopnjo izobrazbe. Denarno nadomestilo je v v Posavju prejelo 1376 prejemnikov, denarno pomoč pa 642, skupaj torej 2038, to pa je 39, 15% vseh brezposelnih. Zavod za zaposlovanje je v mesecu septembru organiziral nekaj programov za pripravo na zaposlitev, v katere je bilo skupaj vključeno 23 oseb (funkcionalno izpopolnjevanje 6, izobraževanje 3, usposabljanje z delovnim razmerjem 14). Konec meseca septembra je bilo v posavju 129 brezposelnih invalidov. V program usposabljanja je bil v tekočem mesecu vključen 1 invalid, skupaj se jih sedaj usposablja 10. Istega meseca se je izvajalo 20 programov javnih del, v katere je bilo vključeno 89 oseb, Zavod pa ni organiziral novih javnih del Z usposabljanjem in subvencijami si zavod prizadeva pospešiti samozaposlovanje. Septembra letos so deset oseb vključili v program svetovanja in odobrili 10 subvencij, realizirano pa je bilo tudi 10 samozaposlitev. Tujcem so v tekočem mesecu izdali 9 osebnih delovnih dovoljenj, obnovili 110 ter izdali 262 pogodbenih delovnih dovoljenj. Konec septembra ima tako v Posavju 953 tujcev delovno dovoljenje (318 pogodbeno) in 360 osebno dovoljenje (345 za nedoločen čas). V mesecu septembru je v Posavju prejelo 506 dijakov in študentov štipendijo (407 republiško štipendijo, 5 dopolnilno štipendijo, 94 zoisovo štipendijo) (Nena) Humanitarci na delu Brestaniški grad, 3. novembra — Minuli četrtek so na brestaniškem gradu razdeljevali humanitarno pomoč. Hrano in oblačila je dobilo 34 socialno ogroženih družin s področja krške občine ali skupno 96 občanov. Število socialno ogroženih družin v naši občini narašča, humanitarna pomoč, s katero razpolaga Rdeči križ, pa upada. Pomoč v hrani fp higienskih pripomočkih dobi Rdeči križ od mednarodnih humanitarnih organizacij, oblačila in obutev pa darujejo občani. (Pilip) Med štiriintridesetimi družinami, ki so bile ta mesec deležne pomoči RK, so tudi tri romske družine. Feliks Brajdič je z družino iz romskega naselja Straža pri Raki (Rimš) prišel s konjsko vprego. 32 PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 Radio Posavje — Studio Brežice Priznanje za ekonomsko — propagandna sporočila Celje, oktobra — Letos je 5. festival združenja radijskih postaj Slovenije organiziral Radio Celje, ki praznuje 40-letnico. Tekmovanje v kategorijah dnevno-informativne oddaje, kometarji, reportaže in kontakne oddaje je ocenjevala tričlanska komisija: Tadej Labernik - glavni in odgovorni urednik in direktor Slovenske tiskovne agencije, Jože Jurman - novinar tednika Kaj in Silvo Teršak - novinar Radia Slovenija. Produkcijo v kategoriji samoreklam-nih spotov, ekonomskega programa, glasbene oddaje in humoristično-satirične odaje je ocenjevala komisija v sestavi: Tone Partljič - dramatik, kulturni delavec in poslanec v DZ, Jože Jagodnik -dolgoletni radjski in televizijski novinar, poslanec v DZ, Bogdana Herman - pesnica in pevka slovenskih ljudskih balad. Brežiška radijska postaja je prijavila izdelke v štirih kategorijah. V kategoriji komentar je sodelovala Natalija Jenko-Sunčič, v kategoriji humoristič-no-satiričnih oddaj Renato Zor-ko z oddajo Brežiška trič-trač agencija, v kategoriji samore-klamnih spotov in ekonom-sko-propagandnih sporočil skupina avtorjev, ki jo sestavljajo: Suzana Petrovič, Andrej Pinterič in Darko GaliČ. itlli Progašen je bil skupni zmagovalec oz. »naj« radijska postaja. To nagrado je že tretjič osvojila radijska postaja Pomurski val iz Murske Sobote. Uspešni pa so bili tudi Brežicam. V kategoriji ekonomsko-propagandnih sporočil so zasedli tretje mesto. Najboljše storitve ob komentarju članov strokovnega žirija boste lahko slišali v naslednjem mesecu. Ob samem tekmovanju so potekale tudi druge dejavnosti. Sekcija tehnikov radijskih postaj Slovenije je na celodnevnem srečanju sprgovorila ter praktično preiskusila najnovejšo tehnologijo, ki z velikimi koraki hiti k računalniškem vodenju programa. (Galex) Lokalna cesta Bojsno — Pišece Cesto predali svojemu namenu 0L dnevu reformacije Obisk t kapucinskega samostana v Krškem 25. oktobra smo si učenci osmega razreda v Krškem ogledali kapucinski samostan in Valvasorjevo knjižnico. Naš vodič, pater Metod, je na pogled zelo zanimiv. Je že kar precej star. Ima sivo brado, košate in goste obrvi ter bolj velika ušesa. Je srednje postave in verjetno vedno oblečen v rjavo ogrinjalo s koničasto kapuco in dolgim belim trakom okoli pasu. Iz patra je kar vrelo znanje, ki si ga je nabiral preteklih petdeset let. Zdel se nam je velikodušen. Posrečeno se je jezil, ko je zazvonil telefon, pa se ni nihče oglasil. Po srcu pa je dober in rad zaupa svoje znanje drugim. Malo se je tudi bahal z zakladi svoje knjižnice, vendar zelo posrečeno. Na pamet nam je povedal odlomek iz knjige Janeza Svetokriškega. Zelo nam je bil všeč. Rad sodeluje z otroki. Ogromno nam je pokazal in za to smo mu hvaležni. V samostanu smo videli mnogo slik, velikih in lepo ohranjenih. Pater nam je o njih pripovedoval; v samostanu je živel Janez Potočar, gluhonem fant, ki ga je zanimalo slikarstvo. Eno od slik, grafiko Kristusa s trnovo krono, je naredil g. Stiplovšek. Slike so bile spravljene na podstrešju, na njih sta se več desetletij nabirala prah in vlaga. V Celju so našli dobrega restavratorja, zato so slike dali tja očistit. Prišli smo do vrat knjižnice. Vstopili smo v majhen, čudovit prostor, obdan s policami, na njih pa je bilo polno knjig, tisoč petsto jih je. Tako debelih Minister Umek je prerezal slavnostni trak in promet je lahko stekel. Domačini so pridobitve nove ceste zelo veseli, kije za demografsko ogroženo področje izjemnega pomena, saj bo omogočal osnovne pogoje za ostajanje mladih na vasi in vzpodbujala razvoj na vasi. Brezje pri Globokem — Krajani KS Globoko in Pišece so zaključili svoja prizadevanja za modernizacijo lokalne ceste Bojsno - Orehovec — Pišece. Dela so opravljali že od leta 1987, ko so modernizirali odsek ceste v vasi Bojsno v dolžini 1.300 m invOrehovcu leta 1990 v dolžini 950 m. Leta 1993 so se krajani KS Globoko (vas Brezje) in KS Pišece (Orehovec) skupaj z lastnimi nepremičninami ob cesti odločili, da se dokončno pristopi k modernizaciji te ceste in v ta namen zbrati tudi precejšen del sredstev. Skupna vrednost modernizacije te ceste je bila na podlagi popisov del s strani izvajalskih organizacij ocenjena na 44.822.500 tolarjev. Gradbeni odbor je aktivno vodil pripravljalna dela, zemeljska dela, ureditev odvod- njavanja in izdelave tampona. Vsa te dela so v večini financirali krajani zgornjega Brezja, Orehovca in lastniki nepremičnin ob tej cesti ter sponzorji. Vrednost opravljenih del v lastni režiji znaša 25 milijonov SIT. Povedati moramo, da so gospodinjstva v Brezju in Ore-hovcu prispevala do tisoč mark, lastniki zidanic in nepremičnin ob tej cesti do 700 DEM. Velik prispevek je tudi brezplačen odstop zemljišč za potrebe modernizacije ceste lastnikov, ki mejijo na cesto. V letih 1989 do 1994 seje vsled neurij pojavilo na cesti več plazov, za katere je sanacija znašala 10 milijonov tolarjev. Sedaj cesti še manjka prometna signalizacija in odbojne ograje, ki bodo urejene pod prometom. (Galex) knjig še nismo videli. Knjižnica je stara tristo petdeset let. Kdor koli bi prišel vanjo, ne bi verjel, da je tako stara, saj je lepo urejena. Najstarejša knjiga, ki jo imajo, je Latinsko-grški slovar iz leta 1502. Obsega več kot 3000 strani. Njihova druga najstarejša knjiga je Biblija, vendar ni original. Platnice knjig so bile takrat iz bukovega lesa in zaščitene s sponko, da bi se bolje ohranile. Tudi papir je bil kvalitetnejši. Pater Metod je tri leta zlagal, urejal, prevajal in tudi meril knjige. Ker pa takrat še niso imeli centralnega ogrevanja, seje pošteno prehladil. Zdaj bi potreboval pomočnika, saj sam ne zmore vsega. V času Napoleonovih osvajanj je v Ljubljani pridigal ne-kkapucin. Govoril je tudi o ženskah z vedno bolj razgaljenimi prsmi. V cerkvi pa je bila tudi žena nekega francoskega kapetana. Pater kapucin je imel v rokavu ruto za brisanje nosu (precej umazana je morala biti, saj je kapucin njuhal tobak). Ko je tako na dolgo in široko pridigal, mu je ruta iz rokava zletela na prsi kapeta-nove ženske, razjezila se je in od moža zahtevala, naj kapu-cine izžene. Tako so izgnali skoraj sto menihov. Patru Metodu želimo v njegovem krščanskem vsakdanu še veliko uspeha. Spominjali se ga bomo kot prijaznega, ustrežljivega in zanimivega. Veseli smo, da smo se srečali s tako svetlo osebo, kot je on. Učenci 8. razreda OŠ Maksa Pleteršnika, Pišece Glasujte za naše športnike! Glasovnica je na zadnji strani. Prenova cerkve Svetega ¦__«w_ Boštanj, 25. oktobra — Ko se približujemo Sevnici, vidimo na levem bregu Save cerkev Sv. Križa, ki jo bodo v bližnji prihodnosti prenovili in bo Boštanjcem v ponos. Zgrajena je bila leta 1853. Obnovitvena dela opravljajo obrtniki pod budnim očesom spomeniškega varstva. Gospod Feliks Srečko, duhovnik v tej cerkvi: »Včasih se želje spomeniškega varstva razhajajo z našimi. Glavna ovira je denar. Pri vsem tem pa se človek ne more znebiti občutka, da ima država še vedno mačehovski odnos do kulturnozgodovinskih spomenikov.« (Željko Koljan-čič) Kam s kosovnim odpadom? Kostanjevica na Krki, 21. oktobra — Kostanjevičani še vedno niso rešili problema kosovnega odpada in stekla. Nekateri krajani so mnenja, da bi se lahko določilo zbirno mesto od koder bi Kostak kosovni odpad odvažal v deponijo pri Krškem. V okoliških gozdovih je kar nekaj črnih odlagališč, ki kvarijo naravo. Tudi bregovi Studene in Krke niso ostali nedotaknjeni. Za rešitev problema je potrebna volja krajanov, posebaj pa tistih, ki so zadolženi za tovrstne posege. Le tako se bo Kostanjevica začela približevati krajem pred katerimi je turistična bodočnost. (Željko KoljančiČ) Na obisku pri sosedih Samobor, oktobra — Po daljšem času smo se spet napotili na obisk k sosedom v Samobor. Med drugim smo obiskali tudi »plač« in si na stojnicah ogledali nekaj cen (v kunah): zelje 1, banane 4—7, paradižnik 15, slivovka 30, mleta kava 60, milo 3 in več, jajca 1—1,2Q, ročne ure 50 in več, ženski puloverji okrog 100 kun. V trgovinah so cene za enake izdelke različne, splača pa se obiskati več trgovin in tako »prišparati« nekaj kun, kar pri zdajšnjih hrvaških plačah veliko pomeni. Samoborcem še vedno delajo preglavice huligani, ki jih je menda iz dneva v dan več in povzročajo dosti škode. Med mladimi sta močno razširjena alkohol in mamila. Samoborski javni prevoz je prevzelo zasebno avtobusno podjetje Samoborček in izpodrinilo dosedanjega prevoznika ZET z nizkimi cenami. (Božidar Zore) Timsko delo galerije Božidar Jakac Galerija Božidar Jakac že dvajset let deluje na način, ki je za Slovenijo dokaj nenavaden. Vpeljala je ameriški sistem dela, kjer vsi delajo vse in s številnimi zunanjimi sodelavci tvorijo likovno in razstavno identiteto. Galerija deluje s trinajstimi delavci, od tega sta samo dva kustusa in dve pisarniški moči. Naj za primerjavo pogledamo moderno galerijo v Ljubljani, ki ima sedemnajst kustusov in veliko število administratorjev. Galerija Božidar Jakac premore največ obiskov v Sloveniji, do konca letošnjega leta pričakuje cca petdeset tisoč obiskov. Ob številnih šolskih skupinah, podjetij in društev vključuje tudi obiske protokularnega in polprotokularnega značaja s številnimi predstavniki iz kulturnega, ekonomskega in političnega sveta. Ne le iz Slovenije, ampak tudi iz Evrope in širšega sveta. »Vse to je mogoče izpeljati ravno na nivoju izrazitega Umskega dela pod vodstvom izkušenega in vsestranskega Lada Smrekarja. Uspelo mu je, da je iz majhne zbirke, namenjene estetsko pedagoški vzgoji otrok, naredil najimenitnejšo institucijo nacionalnega pomena z izbranimi predstavniki slovenskega ekspresionizma.« je povedala gospa Ida Tomše, kustodinja v ko-stanjeviškem gradu. Policentrični značaj galerije Božidar Jakac, ki deluje na nacionalni ravni, je lahko vzorčen primer za številne druge galerije in regije, ki bi lahko na podoben način utemeljile identiteto in konstitucijo mlade slovenske države. (Lea Cola-rič) Galerija Hamer v Slovenski vasi: Razstava posavskih likovnikov Slovenska vas, 4. novembra —V likovni galeriji podjetja Hamer v so odprli razstavo posavskih likovnikov Apoloni-je Simon, Jožeta Marinča, Ivana Bogoviča, Alojza Konca, Rajka Cubra in Martina Korit-nik Fajt. Vsi avtorji, razen Bogoviča, ki je študiral v Zagrebu, so z ljubljanske akademije, ustvarjajo pa v Posavju, okolju, iz katerega izvirajo. Na razstavo so postavili svoja najnovejša dela. Razstavljalce in njihovo delo je predstavila umetnostna zgodovinarka Jožica Vrtačnik Lorber iz Posavskega muzeja v Brežicah. Ko so lastniki podjetja Hamer letos v galeriji v Slovenski vasi pripravljali svojo prvo akcijo, mednarodno poletno likovno kolonijo, so se zanesljivo počutili nekoliko osamljene. Tega seveda na zadnjih nekaj otvoritvah njihovih razstav ni več možno zaznati, saj je direktorju Petru Špilerju v petek uspelo ponovno na otvoritev razstave posavskih likovnikov privabiti veliko obiskovalcev. Prav za-prav bi lahko trdili, da galerija v Slovenski vasi dobiva skupino svojih stalnih obiskovalcev. (Ika) Srečanje borcev v OŠ Leskove Bataljon dobil slovenski prapor Leskovec pri Krškem, 29. oktobra — Borci in borke iz 2. svetovne vojne so imeli tretji zbor skupnosti borcev slovenskega bataljona Prve krajiške narodnoosvobodilne brigade. Ob tem so proslavili tudi 50. obletnico ustanovitve bataljona. Osrednji dogodek srečanja je bila zamenjava starega praporja z novim. Predsednik IS občine Krško, Dani- lo Siter, je predal novi prapor praporščaku bataljona, starega pa je prevzel muzej v Brestanici. Bataljon je bil ustanovljen v Srbiji, kjer so se vanj vključevali mnogi Slovenci. Borili so se predvsem v Srbiji in Bosni. Učenci osnovne šole v Leskovcu so za prisotne pripravili kulturni program in razstavo svojih izdelkov. (M. K.) NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 PO NAŠIH KRAJIH Kaj do naslednjega Kostanjevica, 3. oktobra — Krajevni praznik v Kostanjevici je mimo, ostali pa bodo rezultati trdega dela. Poglejmo, kaj Kostanjevičani želijo, da bi se naredilo v njihovem mestu do naslednjega kulturnega praznika. Milan Herakovič, predsednik sveta KS Kostanjevica: O tem je sedaj težko kaj reči, ker je vse odvisno od volitev. treba bi bilo investirati v termalni vrelec. Potrebno bi bilo narediti rekreacijski center, saj se v Kostanjevici odvija veliko športnih prireditev. Velik je tudi problem pitne vode in električne energije. Izkoristiti bi morali vse naravne možnosti in še veliko narediti. Otto Sevšek, lastnik gostilne Žolnir: Velik problem je še vedno v infrastrukturi, ceste so kritične, vodovodi neuporabni. Da ne govorimo o kanalizaciji in o tem, kaj vse gre v Krko. Še vedno smo brez čistilnih naprav. Z ureditvenim načrtom smo zajeli premalo, kajti ni problematičen le otok, pač pa vsa okolica. Stvari moramo sami vzeti v roke, najti moramo skupni jezik in interese. Varnost neke družbe je v gospodarstvu. Irena Marine in Darja Janškovec, učiteljici v Ko- Odprtih je dosti vprašanj v zvezi z obnovo mestnega jedra. Še vedno čakamo na ureditveni načrt, kajti skupščina ni sklepčna. Vprašanje je, kaj bo z obvoznico, pereč je problem vodne oskrbe, industrijske cone in zazidalnega načrta za gradbene parcele... Marinka Unetič, predsednica skupščine Kostanjevice: Dobro bi bilo, da bi se mladi vključili v projekt celostnega razvoja kraja. Projekt naj bi vključeval dokončno idejno zasnovo gradu, stanjevici: Želimo javno odlagališče za smeti. Srce naju boli, ko vidiva odpadke sredi gozda. Urediti bi bilo potrebno park ob gradu in tam izsušiti močvirnato zemljo. Po Kostanjevici zasaditi več dreves. Pospešiti denacio-nalizacijske postopke. Narediti igrišča za predšolske otroke. Ivo Jelenič, kmetovalec v Globočicah: Katera koli vas je lepše urejena kot mestno jedro v Kostanjevici. Sedaj so delo vzeli v roke pravi ljudje, kar je že vidno. Zelja, kaj naj bi se še storilo, je mnogo, realizacije pa so precej težke. Od volitev ne pričakujem čisto nič, ker ne bo nič boljše kot sedaj. Dragica Stanič, lastnica okrepčevalnice Štraus: Pametno bi bilo, da bi se že enkrat dokončala javna raz- svetljava in pločniki. Uredili naj bi spomeniško varstvo, ki zavira ljudi, da ne morejo ničesar delati. Potrebno bi bilo urediti čistilne naprave za Krko in bolj razviti poletni turizem. Pa omogočiti, da bi turisti tudi ob nedeljah lahko kupili razglednice in časopise. Kostanjevica na Krki ima vse te možnosti, potrebuje le več ljudi dejanj. Bolj je potrebno razviti domači turizem, nekaj zidanic preurediti v vikendhiše za turiste in asfaltirati vinsko cesto. Od turizma bi se vsekakor dalo živeti. V kmetijstvu bi se bilo potrebno preusmeriti iz intenzivne proizvodnje v predelavo. V celostni projekt bi lahko vključili tudi Gorjance, kjer bi razvili planšarijo. Prestižna vaba za turiste bi bil tudi hotel za konje. Adaptirati je treba kulturni dom in ga vzdrževati. Turizma pa se ne moremo iti, preden v Kostanjevici ni stalnih zdravnikov in tudi živinozdravnikov. Potem bi imel turist dovolj vsega in mu ne bi smelo biti dolgčas. (Lea Colarič) Življenje beguncev pri nas Humanitarne pomoči — Begunska šola in verski pouk — Zdravstveno stanje je zadovoljivo V Zbirnem centru, kjer je nastanjenih 236 beguncev, za celotno dnevno oskrbo začasnih beguncev skrbi podjetje Pionir Standard. Tako se begunci hranijo v njihovi jedilnici. Dobijo kosilo, za zajtrk in večerjo pa dva kosa kruha in napitek, otroci dobi-joo tudi malico. Begunci predlagajo jedilnike, ki so upoštevani le v danih situacijah, kajti prehrana je popestrena le ob sprejemu humanitarne pomoči. Ves čas obstoja zbirnega centra v Krškem uspešno pridobivajo domače in tuje dona-torje, ki pomagajo z obleko, obutvijo, higienskimi potrebščinami in hrano. Vse to zagotavlja relativno normalno življenje začasnih beguncev. Ob otvoritvi centra so v največji meri pomagali občani, občinska organizacija Rdečega križa, podjetja in institucije ter pobrateno mesto Obrigheim, s katerim še vedno sodelujejo. Kasneje so bili vzpostavljeni prijateljski odnosi s humanitarno organizacijo iz Italije Non šolo merce in Alki Milano, s humanitarnima organizacijama iz Belgije Help for ex JU, Zandhoven in Causes Com-munes, občasno pa pomoč pripeljejo tudi iz Nizozemske ter islamske organizacije URO. Najboljše sodelovanje poteka z italijansko organizacijo Non šolo merce iz Ciavene, od koder prihajajo vsak mesec prostovoljci in se vključujejo v projekte psihosocialne pomoči beguncem. V začetnem obdobju so se ukvarjali predvsem z zagotavljanjem najosnovnejših pogojev nastavitve in oskrbe začasnih beguncev. Kmalu po odprtju centra so v sodelovanju s centrom za socialno delo organizirali krožek ročnih del in organizirano varstvo predšolskih otrok. Danes poteka v gentru že vrsta rednih dejavnosti: krožek ročnih del, šiviljski tečaj, šahovski krožek, kulturno-literarni krožek, mladinske delavnice, vrtec za predšolske otroke, mala šola, v bližnjem bazenu pa poteka brezplačno rekreativno plavanje, ki ga je omogočil plavalni klub Celulozar. V centru deluje tudi begunska šola s kombiniranim poukom od 1. do 8. razreda za vse begunske otroke iz naše občine. V šolo je vključenih 70 osnovnošolcev, poučujejo jih begunski učitelji, ker pa je tega kadra malo, so se priključili tudi prostovoljci, predvsem za poučevanje slovenskega in tujih jezikov. Nekaj beguncev obiskuje tudi srednjo šolo: v Krškem 16, v Brežicah in Novem mestu pa po 2 begunca. Pri psihosocialni pomoči beguncem v veliki meri pomaga svetovalni center za otroke, mladostnike in starše iz Ljubljane, Njihovi strokovnimi delavci po potrebi prihajajo v center. Redno pa v center prihaja socialna delavka, ki organizira dejavnosti, predvsem za mladostnike. Tudi italijanski donatorji se vključujejo v program psihosocialne pomoči, organizirajo razne zabavne igre, tekmovanja in izlete po bližnji okolici. Letos so organizirali tudi letovanje otrok v Italiji. Letovalo 19 otrok in dva učitelja. Šestintrideset otrok se je udeležilo taborjenja v Žabicah, ki ga je organiziralo Prostovoljno društvo Črni mrav. V lanskem letu so v centru organizirali tečaj slovenskega jezika za mladostnike, letos pa poteka v okviru osnovnošolskega programa tudi fakultetni pouk slovenskega jezika. Beguncem je v šolskih prostorih omogočeno opravljanje verskega pouka, vsem beguncem pa je omogočeno tudi opravljanje verskih obredov. V začetku je za zdravstveno stanje beguncev prostovoljno skrbela zdravnica — begunka. Od lanske jeseni pa begunci obiskujejo Zdravstveni center Krško in po oceni zdravstvene službe je njihovo stanje zadovoljivo. Do sedaj ni prišlo do epidemij, prihaja le do običajnih obolenj. Med begunci je tudi nekaj slepih ali slabovidnih, pa tudi delno po-kretnih, ki potrebujejo stalno nego. Za te skrbijo štiri dežurne delavke, zaposlene na javnih delih. Begunci so po zakonu opredeljeni kot tujci, ki so zapustili svojo državo oz. državo, v kateri so bili stalno naseljeni (tretjo državo), da bi ušli preganjanju zardi rase, vere, političnega prepričanja ali znanstvenega oz. kulturnega udej-stvovanja. Njihovo gibanje je na območju RS neomejeno, kajti zbirni centri niso taborišča zaprtega tipa, ampak domovi zaščite. Begunci pri nas živijo, tako kot pač živijo. Odvisno tudi od razpoložljivih materialnih sredstev. Vsi pa upajo, da bodo kmalu doma, na svoji zemlji, kjer bodo gospodarili po svoje in ne bodo nikomur v napoto. Konec koncev pa bo to bolje za njih in tudi za nas. (Galex) Divja odlagališča bomo pomagali odstraniti z organiziranjem pogostejših odvozov odpada Vas Log leži razpotegnjen med dvema hriboma, na levi strani pa jo omejuje Sava. Čez vas tečejo kar trije manjši potoki. Pohvalimo se lahko z novo trgovino, novim nogometnim igriščem, imamo pa tudi kamnolom in še kaj bi se našlo. Na prebivalce pa preži mnogo nevarnosti. Med njimi so najbolj opazni magistralna cesta in težki kamioni, ki vozijo iz kamnoloma z neprilagojeno hitrostjo. Vas je dokaj urejena, v ponos pa ji niso številna divja odlagališča odpadkov. Kljub temu, da so odgovorni v neposredni bližini postavili opozorilne table, ki prepovedujejo odlaganje odpadkov, tudi te ne pomagajo. Med drugimi sta dve odlagališči v gozdu, eno pa na desnem bregu Save. Letos so organizirali še posebej spodbudno akcijo, ki se je imenovala »kosovni odpad«. V dobrem mesecu se je na za to dogovorjenem mestu zbral zajeten kup stare pločevine, od avtomobilskih školjk, ki so odsluži- le svojemu namenu, do pokvarjenih gospodinjskih aparatov, vmes pa se je našlo še kakšno polomljeno kolo ali uničen televizor. Vsekakor je bila akcija vredna pohvale, še posebej z ekološkega vidika. Večina vaščanov upa, da bodo akcijo ponovili vsaj drugo leto, če ne prej, saj lahko le tako izpraznimo svoja podstrešja in kleti, v katerih se najde dosti neuporabne krame. Na enem od vaških odlagališč je še posebej veliko odpadkov. To so v večini pogorele sveče, ki jih vsake toliko časa pripeljejo iz vaškega pokopališča. Ljudje se premalo zavedamo, da s tem, ko odlagamo odpadke na neurejena odlagališča, uničujemo naravo, ob vsem pa lahko onesnažimo podtalnico in ogrozimo kakovost pitne vode, ki je za življenje nujno potrebna. Vsakič, preden v naravo odložimo kakršen koli odpadek, dobro premislimo. Narava je samo ena, zato je ne uničujmo. (Beno Marušič) smo dosegli vrh. Svoje ostre zobe nam je pokazala tudi starka zima s prvimi snežinkami. Ob druženju in čutenju drug in drugega so otroci izrazili svoje misli o tem, kaj jim predstavlja prijazna beseda, kaj je zanje prijateljstvo, nasilje in kaj toplo, prijetno vzdušje v družini. Izrazili so svoja čustva in želje, da bi težave med ljudmi reševali raje s prijaznimi besedami kot pa z grobostjo. Doživeli smo nastajanje noči. Prijetno utrujeni smo zvečer splezali na skupna ležišča. Osvežili in prebudili smo se z jutranjim trimom. Začeli smo iskati izgubljene stvari in pripravljati vse potrebno za odhod v dolino. Zal nam je bilo, da je tako hitro minilo. Na železniški postaji v Krškem smo izstopili bogatejši za iz- kušnjo, ki jo bo težko pozabiti. V naravi sva preživeli dva čudovita dneva, še drugače spoznavali otroke, medsebojno utrdili vezi in spoznali, da otroci potrebujejo pozornost, sproščen pogovor in veliko razumavanja. Hvaležni sva staršem, ki so nama stali ob strani, naju vzpodbujali. Skupaj smo ugotovili, da bogate žetve ni brez dobre setve. Žetev pa je pretkana z ljubeznijo in hvaležnostjo. Takšne oblike življenja v naravi bova skušali uresničiti tudi v prihodnje, saj so se nama uvodne misli potrdile. Naj zaključiva z mislijo: »Narava je knjiga, ki na vseh listih nudi veliko vsebin.« Učiteljici OŠ Raka Jadranka Kržan Nataša Hosta Pohod po poteh brežiške čete Prijazna dneva na Lisci Na OŠ Raka smo tudi letos pripravili pester program dejavnosti ob tednu otroka. Letošnje geslo je bilo »Moč prijazne besede«. Prijaznim besedam, ki jih je v vsakdanjem življenju vse manj, smo dodali še prijazna dejanja. Vsak človek, posebno otroci, potrebuje stik z naravo, mir, zdravo gibanje, prijazne besede in igro. V naravi se otrokom razvijajo pozitivna čustva, sreča in optimizem. Vse to nama je bilo vodilo, da sva popeljali otroke tretjih razredov na Lisco. Sestavili sva program našega bivanja v naravi, ki je bil obogaten z vsebinami TEMPUS-ovega projekta začetnega naravoslovja. Srce nam je poigravalo ob misli, da bomo dva dni preživeli v naravi. Z Brega nam je pogled obstal na vremenski opazovalnici in vedeli smo, da je to naš cilj. Drug za drugim smo premagovali vzpon in nihče ni omagal. Nekje na pol poti smo se pod kozolcem na prijetno dišeči krmi pokrepčali in nabrali novih moči za nadaljevanje poti. Podile so se meglice, oblafti in sonce so vztrajno tekmovali, kdo bo hitrejši. Kljub razgibanemu vremenu nam je razgled ponujal veliko možnosti opazovanja in orientacije po pokrajini. Tam v daljavi, za hrbtom, nas je opogumljal Kum. Nasmejani in razigrani Pišece, 22. oktobra - V soboto se je v Pišecah začel pohod po poteh Brežiške čete. Prišli so borci iz brežiške občine in gostje iz Zagreba. Pred šolo smo učenci OŠ Maksa Pleteršnik^ pripravili kratek kulturni program. Nato so pohodniki šli na pot, borci pa so imeli družabno srečanje v naši telovadnici. Za hrano in pijačo so poskrbele članice Društva kmetic Pišece. Medtem pa smo učenci člani literarno-novinarskega krožka borce spraševali, katerega dogodka iz vojnih časov se najbolj spominjajo. In tu je nekaj njihovih zgodb. Franc Končar, Dobova: »V naši hiši so se zbirali partizani. Jaz sem bil takrat star 12 let. Oče mi je rekel, da hodijo poslušat radio, mene pa je poslal medtem stražit hišo. Ko sem dopolnil 13 let, sem želel v partizane, a sem bil še premlad. Ta želja pa se mi je uresničila s 15 leti, ko sem se priključil delu Kozjanskega odreda v gozdovih nad Pišecami. Nemcem smo preprečevali požiganje hiš in poboje nedolžnih prebivalcev. K Cerneliče-vim pri Sv. Jedrti smo nosili ranjence. Dobro se spominjam, kako so Nemci ubili neko mater, nato pa hčer prisilili, da jo pred njimi sama zakoplje.« Milko Vučajnk, Pišece: »Druga svetovna vojna me je zatekla v Zagrebu. Kaj me je vodilo, da sem odšel v partizne? V začetku vojne sem v Zagrebu čakal na vlak. Na postajo je pripeljal cel transport vojnih ujetnikov, ki so prosili vodo. Eden mi je pomolil čutarica. Že sem hotel steči po vodo, ko sem začutil top udarec po hrbtu in roki. Čutarica je odletela pod vagon. Ko sem jo hotel pobrati, sem dobil brco. Tako so ravnali nemški vojaki. In to me je vodilo, da sem šel kot zaveden Slovenec v partizane.« Zapisali člani LNK OŠ Maksa Pleteršnika Pišece TISKOVNE KONFERENCE NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 Terme Čatež d.d. Uspešno poslovanje v obdobju _____januar-september_____ Poslovanje se lahko primerja z evropskimi družbami Mokrice, 27. oktobra — Ob druženju z novinarji so predstavniki Term Čatež spregovorili o rezultatih 9-mesečne-ga poslovanja, o postopku privatizacije in investicijskih projektih. »Čeprav je trend poslovanja prišel do optimu-ma, bo potreno opraviti še mnogo izboljšav«, je med drugim povedal generalni direktor Borut Mokrovič. V petih letih je Termam uspelo obnoviti skoraj vse objekte, nekatere pa še nameravajo. Kot pravi direktor Mokrovič, je to izjemen dosežek in dokaz, da mnogo sredstev vlagajo v vzdrževanje. Z veseljem ugotavljajo, da so rezultati poslovanja delniške družbe zadovoljivi. Prihodek se je v primerjavi z lanskim povečal za 36%, kar kaže tudi dosežen dobiček v višini 375.180.000 SIT (dobrih 68% več kot v enakem obdobju lani). Adaptirana je bila vrsta objektov, med njimi tudi restavracija Grill, uredili so hotelske sobe v ho-teluTerme, nabavili novo telefonsko centralo, ki omogoča direktne številke iz vsake hotelske sobe, izgradili 9 trgovskih lokalov. V obdobju devetih mesecev so zabeležili 368.487 nočitev oz. dobrih 6% več kot lani. Število tujih prenočitev se je povečalo za 53,7% in tu so všteti predvsem gosti iz Italije, Avstrije irv Rusije. V devetih mesecih šb prodali 220.000 vstopnic, kar je za 59,3% več kot leta 1993 v enakem obdobju. Takšno poslovanje Termam Čatež zagotavlja dobro izhodišče za nadaljnje delo, kajti družba lahko dobi ugodne kredite ali pa uspešno izvede emisijo delnic za nove naložbe. (Galex) Direktor Borut Mokrovič je zadovoljen s poslovanjem Term Čatež. Ali bo sevniški Stilles res splaval? Projekt bi moral uspeti!« » so prepričani celjski podjetniki, ki sestavljajo novo vodstvo podjetja Sevnica, novembra — V sevniškem Stillesu se je v zadnjih nekaj letih zamenjalo kar sedem direktorjev, nikomur pa ni uspelo pripraviti uspešnega programa sanacije podjetja. Štiričlana ekipa strokovnjakov in podjetnikov iz Celja je izdelala program, po katerem naj bi podjetju prej kot v letu dni zagotovili normalne pogoje za za delo, seveda pa ne brez korenitih organizacijskih, kadrovskih in disciplinskih ukrepov. Krizni menagement(tako pravijo ekipam, ki posegajo v reševanje podjetij, ki so pred stečajem) v sevniškem Stillesu sestavljajo: vodja ekipe ing. Mirko Krajnc, začasni direktor Stillesa Vojko Rovere, odgovorni za organizacijo poslovanja in finance mag. Vladimir Bukvič ter Franc Rovere, odgovorni za pravna vprašanja in svetovanja. »V program smo vložili veliko energije in znanja. Realno je pričakovati, da bomo z nijm tudi uspeli«, je uvodoma dejal vodja ekipe, ing. Krajnc. Kljub dolgovom — teh je okrog 8 milijonov DEM (podjetje sicer ima za 2 milijona mark starih terjatev, celo iz leta 1991 in 1992, vendar so dolžniki predvsem iz bivše države in bo dolgove težko izterjati, v letošnjih osmih mesecih je kolektiv pri realizaciji 6,9 milijona DEM ustvaril 550.000 DEM izgub, skladu podjetje dolguje 2,7 milijona mark, ostali upniki pa so še LB Posavska banka, IS SO Sevnica in še nekateri) — so prepričani, da podjetje, ki je znano in v svetu še vedno zelo cenjeno, z njihovim programom prestrukturiranja lahko preživi. Še več — podjetje naj bi kmalu razširilo svoj proizvodni program s posodobljenimi, deloma pa tudi novimi stroji. Udarni program bo vsekakor ostalo masivno stilno pohištvo, predvidoma v istem cenovnem razredu, čimprej pa bi se morali vrniti k izdelavi pravega masivnega pohištva, saj so trendi povpraševanja in kupovanja tovrstnega pohištva v Evropi in drugod v strmem vzponu. »Podjetje smo poznali predvsem po blagovni znamki in po kakovosti. Kmalu pa smo spoznali, da je resnica drugačna. Veliko strojev je uničenih in neuporabnih, nekaj jih je slabo vzdrževanih in zastarelih, tako daje celo čudno, da so iz te tovarne sploh lahko prihajali relativno kvalitetni izdelki,« je komentiral V. Rovere. V podjetju bodo zmanjšali število zaposlenih, kar naj ne bi vplivalo na storilnost, kjer so, kot so povedali, še velike rezerve. Reševanju trajnih presežkov bodo namenili posebno pozornost, vse pa naj bi potekalo v sodelovanju z območno enoto republ iškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici, sindikatom in vodilnimi iz občine Sevnica, (dama) Načrti Term Čatež Izgradnja termalnih rivier l______po Sloveniji_______ Investicije 15 milijonov mark — Nočno zabavišče — Bazen z valovi Ostanek dobička omogoča investiranja in zato bodo v Termah Čatež prihodnje leto vložili 15 milijonov mark v nove naložbe, od tega polovico iz lastnih sredstv, polovico pa s krediti. Okoli 5 milijonov mark bodo vložili v tri večje investicije doma, ostanek pa nameravajo vlagati drugod po Sloveniji. Popolnoma bodo prenovili stari hotel Toplice, ohranili bodo le zunanj podobo. Urediti nameravajo tudi okolico ter pivnico s termalno vodo. Ponudbo bodo razširili z adaptacijo kegljišča v večje nočno zabavišče, ki bo lahko sprejelo tudi do 2000 obiskovalcev. Na poletni termalni rivieri bo- do zgradili bazen z valovi, prvi v Sloveniji. Vse investicije se bodo pričele v začetku leta 1995 in bodo dokončane do letne sezone. Vsekakor pa je za slovenski turistični prostor zanimiva poteza gradnja termalnih rivier drugod po Sloveniji. O tem direktor Borut Mokrovič pravi: »Investirali bomo v vse dejavnosti, s katerimi se družba ukvarja, prednost bomo seveda dajali tistim, kjer bomo uspeli ustvariti največ dobička. Termalne riviere bodo predvsem tam, kjer je zaledje in kjer imajo toplo vodo. Seveda pa bomo morali najprej uspešno zaključiti dogovore, ki ravno sedaj potekajo.« (Galex) Tiskovna konferenca podjetja Lisca Kako so poslovali in kako je potekalo lastninjenje v sevniškem podjetja Lisca V prvih devetih mesecih letošnjega leta so poslovali dokaj uspešno Sevnica, novembra — Tiskovno konferenco so sklicali vodilni v podjetju, pri tem pa opozorili, da mnogi, na videz ugodni gospodarski trendi, ki naj bi jih bilo opaziti na evropskem trgu, pomenijo le mazanje oči. Pri splošni oceni, da v tem času že lahko govorimo o poživitvi evropskih gospodarskih tokov, so vodilni v podjetju precej zadržani. Direktor podjetja Vili Glas je povedal, da doseženi rezultati kažejo, kako dobro so v podjetju predvideli gibanja in možnosti v letošnjem letu. Opozorili so na edini večji odmik — tečaj tolarja, ki ne sledi inflaciji. Zaradi tega v podjetju niso ustvarili takega finančnega rezultata, kot bi ga lahko ob doseženih fizičnih kazalcih. Direktor Glas je delno osvetlil tudi nekaj problemov, s katerimi se podjetje srečuje zaradi nespametne vladne politike, predvsem do R Makedonije, medtem ko se zadeve v menjavi in trgovanju z R Hrvaško urejujejo oz. jih je treba čimprej normalizirati. V podjetju je bilo na dan 30.9. 1994 zaposlenih 1336 delavcev, od tega 24 s polovičnim delovnim časom. Povprečni OD je v septembru znašal 46.303 SIT, bruto realizacija podjetja v prvih devetih mesecih je z 3.020.042.566 SIT sicer 1% nižje od predvidevane, zaradi manj priznanih provizij in rabata pa je neto realizacija z 2.884.098.874 SIT za 1= višja od predvidene. Tudi do konca leta bo potrebno vložiti še precej naporov, da bodo uresničili zastavljen letni načrt. V podjetju ne poznajo likvidnostnih težav, poslujejo pa tudi brez tujih virov, tako da so za trenutne visoke in neugodne obresti pri najemanju kreditov neobčutljivi Direktor splošnega sektorja v podjetju Franc Ernestl je povedal, da so do konca izpeljali tudi program lastninskega preoblikovanja podjetja, čakajo jih samo še aktivnosti sprejemanja ustreznih aktov in registracija. V javni prodaji so prodali vseh 251.533 delnic in to izključno za lastninske certifikate. To predstavlja 101,041%, kar pomeni, da je bilo vpisanih za 1,041% več certifikatov, zato bodo delnice iz javne prodaje za približno tak odstotek presežka dražje. Kapital oz. vrednost podjetja je razdeljena na naslednje lastnike: — 10% ali 149.313 delnic Odškodninski sklad; — 10% ali 149.313 delnic Kapitalski sklad pokojninskega zavarovanja; — 20% ali 298.626 delnic Razvojni sklad; — 20% ali 298.626 delnic 1672 upravičencev iz interne razdelitve; — 23,15% ali 345.721 del. 1672 istih upravičencev iz naslova presežka zbranih certifikatov; — 17,85% ali 251.533 delnic 1548 imetnikov, ki so jih kupili v javni prodaji (pretežno družinski člani); Vseh delnic je bilo 1.000.493. Do zaključka lastninskega preoblikovanja podjetje čakajo še nekatere formalne aktivnosti. Nekatere so že v pogonu, kot je npr. orgniziranje združenja delničarjev kot organizirane oblike delničarjev iz interne razdelitve, notranjega odkupa in javne prodaje za enotnejše in racionalno uresničevanje delničarskih pravic. (dama) Nuklearna elektrarna Krško Zadovoljivo varno _____obratovanje JE_____ Krško nuklearko je obiskala skupina Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) z namenom pregledati izpolnjevanje priporočil, ki jih je izdelala OSART misija v letu 1993 Krško, novembra — Ob ponovnem obisku so strokovnjaki ugotovili opazen napredek v reševanju zadev, ki bodo prispevale k povečanju varnosti obratovanja nuklearne elektrarne. Na tiskovni konferenci, ki jo je pripravilo vodstvo JE, je sodeloval tudi R.K. Seiberling, vodja zaključnega obiska OS-ARTA. Povedali so, da uspešen rezultat predstavlja pomemben dosežek. Veliko vprašanj je ustrezno rešenih, ostala se še rešujejo. Izpopolnjena sta program zaščite pred požari in načrt ukrepov za primer jedrske nezgode. Poudarili so tudi delovno kulturo. Vzpostavljen je program pregledov s področja zagotovitve kakovosti, opazne so tudi izboljšave pri odzivih na ostale predloge in nasvete, ki jih je povzela misija v 1993. letu. Lahko bi rekli, da je bila osrednja tema pogovora predstavitev predloga članov OSAR-TA vodstvu NEK, ki govori o postavitvi simulatorja, na katerem bi ustrezni strokovnjaki iz krške nuklearke urili in vadili ukrepanja v primeru nevarnosti oz. okvare na reaktorju. Povedali so, da bi izgradnja takšnega simulatorja stala dobrih 15 milijonov USD, kar pa v primerjavi s stalnimi stroški, ki jih potrebujejo za številna dodatna izobraževanja v tujini, predvsem v ZDA, ne pomeni veliko. Seveda je pri tem pomembno, da je izgradnja simulatorja povezana tudi s predvidenim dolgoročnim obratovanjem JE, o tem pa naj bi v nekaj letih dosegli širši in za vse sprejemljiv dogovor. (dama) Hipotekama banka d.d. Uspešni poslovni iisID3» k^u Direktor podjetja Lisca Vili Glas in Franc Ernestl med tiskovno konferenco Delovno telo zbora Hipotekarne banke d.d. Brežice. (Foto: B.C.) Brežice, 2. novembra — V prostorih Motela Petrol se je 11. seje Zbora delničarjev Hipotekarne banke d.d. Brežice udeležilo 80,17 odstotka glasov, kar je zadostovalo za sprejemanje odločitev. Dnevni red je vseboval devet točk, ki pa so bile preudarno in hitro sprejete. Poročilo o poslovanju banke za obdobje devetih mesecev letošnjega leta je posredoval direktor mag. Martin Kopač, ki je med drugim dejal: »Dobiček je glede na velikost banke zelo ugoden in znaša 70 milijonov SIT. Primerjava z lanskim letom je nerealna, ker smo imeli milijardo tolarjev problematičnih naložb.« Iz povedanega je razvidno predvsem, da so poslovni rezultati banke ugodni in upajo, da bo tako tudi v bodoče. Poročilo o odsvojitvi lastnih delnic na sekundarnem trgu kaže, daje banka za poravnavo spornih terjatev odkupila 142.863 kom lastnih rednih in 21.540 kom lastnih prednostnih delnic. V obdobju avgust-september je banka prodala 66.684 kom lastnih rednih delnic in 21.540 lastnih prednostnih delnic. Na dan 30. 09. ima banka v lastnem portfelju še 79.179 kom lastnih rednih delnic. Prisotni delničarji so sprejeli sklep o izdaji obveznic 1. in 2. izdaje z namenom pridobiti vire za naložbeno dejavnost banke. Obveznica 1. izdaje je obveznica na prinosnika z značilnostmi brezkuponske obveznice za realne obresti in obveznica s kuponi za obresti v višini maloprodajnih cen, ki je zavarovana s hipoteko na nepremičnino (last banke). Ob- Mag. Martin Kopač (Foto: B.C.) veznica 2. izdaje je obveznica na prenosnika, katere nominalna vrednostje 100.000 SIT. Za poravnavo obveznosti iz obveznic jamči banka z vsem svojim premoženjem. O izdaji obveznic direktor Kopač: »Odločili smo se za izdajo prve hipotekarne obveznice v Sloveniji (hipoteka na nepremičnino v lasti banke), katere prednost je kvalitetno zavarovanje. To je inovacija na trgu, ki bo vsekakor povečala zanimanje.« Zakon o gospodarskih družbah določa imenovanje revizorja oz. revizorske hiše. Na zboru banke so sprejeli sklep, da bo revizorske posle za Hi-potekarno banko Brežice opav-Ijala revizorska hiša Coopers & Lvbrand. Delničarji so na predlog, da se sprejme nova kandidatna lista za organe banke, razzrešili Elizabeto Pe-trž dolžnosti v upravnem odboru in na njeno mesto imenovali Romano Pajenk. (Galex) NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 GOSPODARSTVO Še ena brežiška prireditev Nilca v novih prostorih Brežice, 4. novembra — mi leti v stavbi nasproti brežiš-»Danes je za skupino naših ke občine, vmes so se že tudi podjetij prelomen dan. Začeli smo se širiti na dodatne dejavnosti. Pred dvema urama smo ustanovili novo borzno posredniško družbo in tudi v bodoče predvidevamo rast, »je na otvoritvi novih poslovnih prostorov ob brežiški pošti povedal direktor skupine podjetij Nika, Branko Sušterič. Otvoritev je sad štiriletnega dela, ki so ga začeli pred štiri - Na sejmu Gost—tour Krški predstavniki so bili ______zelo uspešni______ Tri zlate kolajne in priznanje—izreden uspeh za majhen kolektiv sicer razširili, tudi fizično so del dejavnosti prestavili v Lju- bljano, novi objekt pa bo še dodatno omogočil razmah dejavnosti. Na sliki. Darja Čakar, vodja Nike v Brežicah in Branko Sušterič, direktor Nike. (Nena) Maribor, oktobra — Na 2. mednarodnem sejmu gostinstva in turizma, ki je potekal med 12. in 16. oktobrom, so se ob samem sejmu vrstile še druge aktivnosti: gostinsko-turistični zbor s tradicionalnim tekmovanji v kakovosti gostinske ponudbe, turistična borza, predstavitev slovenskih vinarjev, številna strokovna predavanja, manjaklao pa ni tudi kulturnozabavnih prireditev. V tekmovalnem delu, ki je bil sestavljen iz kulinaričnega dela, poznavanja slovenskih vin, mešanja pijač in priprave te- lečje obare v kotličku pred gosti, so se pomerili tudi gostinci krškega hotela Sremič. Vodja kuhinje hotela Milena Kerin je osvojila zlato kolajno za izdelke v kulinaričnem delu (mlad goveji hrbet z gozdnimi sadeži, vrtnarični telečji file s poprom, zvitki morskega lista z belušmi, srnina zarebrnica s smetanovo omako). Blazin-šek Robert, poslovodja Treh lučk, je osvojil zlato kolajno za brezalkoholni koktejl Kremen-ček (2/4 ananas juica, 2/4 grenivka juica, 1/2 tropical blue sirupa, brizg tekoče sladke smetane, vse se dolije s tangerina schvvepsom). Vse sestavine so proizvodi Vina Brežice. Koktejl je zelene barve, osvežilnega okusa, primeren za aperitiv. Prav tako je Robert zmagal v poznavanju slovenskih vin, kar je odraz kvalitetne ponudbe gostišča Tri lučke in tudi samega Hotela Sremič. Franci Župevc iz restavracije Pod Gorjanci (Kostanjevica) je prejel priznanje za pripravo telečje obare pred gosti. Tri zlate kolajne so izreden uspeh za tako majhen kolektiv, vse razstavljene izdelke pa je moč tudi poskusiti ob, seveda, redni gostinski ponudbi. Na sejmu so svojo ponudba predstavila posamezna slovenska turistična območja in med njimi je bila tudi Območna turistična zveza Brežice. Predstavila pa sta se še podjetje Eurostvle iz Brestanice s proizvodnjo in prodajo papirnih izdelkov in ostale galanterije ter Mlin Volovec iz Dobove s proizvodnjo mok in prodajo silosne opreme za pekarne. (Galex) Robert Rime Popravek Jože ni Janko V prejšnji Številki Našega glasa nam jo je zopet zagodel računalnik in pomešal popravljena ter ne-popravljena besedila. Tako je tudi predsednik upravnega odbora Sklada stav- bnih zemljišč Jože Cunk po nesreči postal Janko. To seveda ni res, gospod Cunk se ni dal preimenovati. Jožetu Cunku se zaradi zbadanja (prijateljev), ki ga je sprožilo naše besedilo, opravičujemo. Opravičuje se tudi naš neljubi »sodelavec« Michelangelo, ki ga že kar nekaj časa preganjamo. Uredništvo Terme Čatež na Gost Touru Slavka Klemenčič, ki jo poznamo po svojih kulinaričnih spretnostih, je svoje znanje kronala z osmimi zlatmi medaljami za slaščičarske izdelke (Polet radosti, sladica Hruška Frifrač, Bananin Mering - sladica za štiri osebe, okrašena s šopkom petih oranžnih orhidej iz marcipana). Uspešni so bili tudi ostali gostinci Term Čatež, ki so osvojili 4 srebrne medalje. Kuharica Jožica Blaževič, bar-man Maks Asi, natakarica Milka Žerjav za pripravo pogrinj-ka in mešanje tatarskega biftka ter Mirko Rozman za priprav solate iz morskih sadežev in sladice. Milan Blaževič pa je zasedel 3. mesto v poznavanju slovenskih vin. (Ga-lex) Anketa Kako dalje po zaprtju rudnika Senovo — Med uradnim obiskom predsednika vlade Janeza Drnovška septembra letos je beseda stekla tudi o potrebnem Zakonu o zaprtju rudnika rjavega premoga Senovo in o strategiji o racionalni izrabi energije. Fizično zaprtje rudnika je predvideno do 1. januarja 1997. Kotje povedala Jana Cepin, vodja splošne službe v rudniku Senovo, o tem Zakonu ni ne duha ne sluha. Ker Zakon o zaprtju rudnika Senovo še ni bil dan v proceduro parlamentarne razprave, zaposlene skrbi kadrovsko-socialni del zapiranja. Določeni datum se strahovito bliža, zato so zaposleni ogorčeni nad procesom razreševanja problema. 291 delavcev je namreč neposredno odvisnih od proizvodnje in kdo jamči, da bodo dobili stalno zaposlitev? Mimoidoče smo povprašali, kako oni razmišljajo o tej zadevi in koliko so sploh seznanjeni z njo. Pavlic Dominik, občan Senovega — »Po mojem mnenju odločitev ni dobra, saj bodo ljudje po zaprtju rudnika ostali brez kruha. Pravzaprav ne vem veliko o tej zadevi, le po- slušam, kar ljudje govorijo Vem pa, da niso zadovoljni.« Šehič Vahreta, begunka — »V Sloveniji imam status be- da se rudarji bojijo za svoja delovna mesta. Če ne bo zaposlitve, ne bo denarja. Ne vem, od česa bodo potem živeli. Zlasti mladi ne bodo videli na Senovem več nobene prihodnosti.« Mirt Franc, občan Senovega — Premalo se razmišla o Medvešček Vinko, rudarski upokojenec — »Na Senovem je ogromno rudarjev in vse skrbi, da bodo izgubili službo, nove pa ne bodo dobili. Če bi bilo po moje, rudnika ne bi zaprli, saj vendar predstavlja naš vsakdanji kruh. Menda je raz- gunke, stanujem pa v stanovanju, ki je last rudnika Senovo. Torej tudi mene in mojo družino skrbi popolno zaprtje rudnika, saj ne vem, kam bomo potem šli. Zdi pa se mi, da ljudje niso dovolj obveščeni o tej zadevi.« log za zaprtje predrag premog, vendar je potrebno problem obrovnavati veliko širše.« Kozole Marija, upokojenka — Moj zet je zaposlen v se-novškem rudniku, zato vem, tem, kje bodo rudarji našli zaposlitev, ko bo rudnik zaprt. Kje naj najdejo drugo delo s svojo izobrazbo in znanjem? Trenutno sta v energetiki industriji v ospredju naftalin plin in čeprav so rudniki premoga morda nerentabilni, ni noben vir energije stoodstoten, zato jaz ne bi rudnika kar tako zaprl.« (Monika Ban) Electronic d.o.o. Nova prodajalna bele tehnike Jesenice na Dolenjskem, 26. oktobra — V bližini hrvaške meje so odprli nove prostore podjetja Electronic d.o.o., ki je razširilo svojo dejavnost in bo odslej poleg servisnih uslug opravljalo tudi trgovinsko dejavnost. V dveh bogato založenih trgovinah nudijo širok program bele tehnike Gorenje, drobne gospodinjske aparate, akumulatorje, avtosobne antene vseh vrst, tiskalnike, te- lefaxe, telefone. Na policah najdete imena samih znanih proizvajalcev, kot so Panasonic, Lasat, Pace, Kenvvood. Pestra ponudba, ugodni kreditnimi pogoji, zmerne cene in prijazni prodajalci so že prvi dan pritegnili marsikaterega kupca. Izkazali so se tudi kot dobri gostitelji, saj so vse obiskovalce tudi pogostili. (Zan) Slabovidnim se dobro piše Otvoritev nove optike Rime Krško, 5. november— Dosedanji prostori optike Rime so bili premajhni, saj jim niso več omogočali normalnih pogojev dela. Zato so se odločili, in po dobrem letu in pol, odprli novo optiko na CKŽ 4. Investicija sama, pa jih je stala kar 10 miljonov tolarjev. Optika Rime se je preselila v trikrat večje prostore, ki sedaj vključujejo tudi okulistično ambulanto bolnišnice Brežice. Poleg zagrebškega Prim. Dr. Davorina Noge, ki v njihovo optiko prihaja že celih osemnajst let, so uspeli pridobiti tudi novo doktorico Obreč Cvetko. Ambulanta dela vsako sredo od 14.30 do 18 ure, in vsako prvo soboto v mesecu od 9 do 12. ure. Okuli-stični pregledi so na podlagi potrjene zdravstvene knjižice brezplačni. Z novimi prostori so pridobili tudi najsodobnejše aparate za izdelavo očal in še nekatere druge pomembne aparature za ambulantne prostore. Optika je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. (Kati) Nov lokal optike Rime je sicer prijeten, lep, sodoben in funkcionalen, žal pa ni najbolj priročen za fotografiranje. Obrtna zbornica Brežice Obvestila za obrtnike Avtoprevozniki Vse avtoprevoznike in izvajalce gradbene mehanizacije obveščamo, da bo 7. novembra, ob 18. uri v prostorih Doma obrtnikov Brežice potekal posvet na aktualne teme javnega cestnega prometa: 1. Cene v javnem cestnem prometu; 2. Aktualna problematika (mejni prehodi, TIR prevozi, dovolilnice, licence, razno); 3. Volitve predsednika, članov IO, poslanca za skupščino Obrtne zbornice Brežice; 4. Razno. Vabljeni! Seminarji K Ponavljamo naslednje obvestilo: V sodelovanju z Gea college bosta 8. in 10. novembra od 17. do 20.30. ure potekal seminar s temama Trženje izdelkov in storitev ter Možnosti financiranja podjetnikov in malih podjetij. Na seminarju boste spoznali metode uspešnega plasiranja izdelkov in storitev, seznanili pa se boste tudi z možnostmi za pridobitev finančnih sredstev v Sloveniji in tujini ter s kreditnimi spogoji v trenutni bančni praksi. Prijave in dodatne informacije na Obrtni zbornici Brežice. Tekstilci Obrtnike in podjetnike tekstilne dejavnosti obveščamo, da sekcija za tekstil pri Obrtni zbornici Slovenije 18. novembra organizira ogled tekstilnega podjetja Inplet d.o.o. v Sevnici. Pohitite, kajti število prijav je omejeno! Skupne obratovalnice Nov obrtni zakon predvideva, da je obrtnik oz. podjetnik lahko le en sam človek, ki je tako nosilec kapitala kot tudi delodajalec. Znano je, da kar dosti obrtnikov dela v skupni obratovalnici — v skupnem prostoru, s skupnimi delovnimi sredstvi. Da bi bilo zadoščeno novemu obrtnemu zakonu, bi moral sedaj eden od obrtnikov postati delavec, drug pa njegov delodajalec. Na sporno določilo novega obrtnega zakona je bilo že precej pripomb. Obrtna zbornicaje svoje zahteve posredovala pristojnim in zatrjeno je bilo, da se bodo te pripombe upoštevale pri pripravi navodil in nadaljnih aktov za uveljavljanje obrtnega zakona (do 20. novembra), (pripravila Nena) 8 RAZVEDRILO NAS GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 Kdo bo poskrbel za naše zdravje, če ne mi sami Le zdravi lahko uspešno delamo Kadilci gotovo vedo, da si s kajenjem slabšajo zdravje, da ogrožajo tudi druge, predvsem otroke in odrasle nekadilce, in ne potrebujejo nikogar, ki bi jim to dopovedoval. Mnogi kadilci so resnični ujetniki in žrtve svoje razvade. Nekateri med njimi se tega zavedajo in se želijo osvoboditi kajenja, vendar sami tega ne zmorejo. Zakaj, je drugo vprašanje. Pri pasivnem kajenju so vsekakor najbolj ogroženi otroci — naša prihodnost. Danes odraščajo v stresnem obdobju, v ekološko onesnaženem okolju, kadilci pa jih še dodatno zastrupljajo in jim onemogočajo zdrav razvoj. Seveda ima tak način življenja svoje posledice. Takšni otroci se zelo hitro navzamejo slabih navad, relativno zgodaj prično tudi sami kaditi, najprej tobak. Ker pa živimo v času, ko so vsem lahko dostopne tudi razne vrste drog, se vse pogosteje dogaja, da že zelo mladi, še osnovnošolci, postopoma preidejo med uživalce marihuane ali hašiša. Seveda gredo mnogi tudi dlje. Lepa prihodnost za nas in naše zanamce! Kako je v naši družbi lahko zaščiten nekadilec, kako lahko otroke obvarujemo pred kajenjem, pred drogami, kdo je pravzaprav tisti, ki vsega tega noče videti, pa bi moral ne le videti, pač pa tudi nekaj ukreniti? Ve se, da je kakršno koli kajenje najpomembnejši problem slovenskega zdravstva, saj je v Sloveniji, najbolj med mladino, opaziti strašansko povečanje števila t.i. pravih kadilcev. Država in družba bi se morali zavedati, da to dolgoročno pomeni stagniranje oz. propadanje in neuspeh, saj že danes preveč mladih ljudi zboleva in umre po nepotrebnem zaradi infarkta, apo- . pleksij ali karcinoma, povzročenega s kajenjem. Vse to pomeni iz dneva v dan velike izdatke za zdravstvo in velike izpade delovne sile (spet predvsem mladih ljudi), naše gospodarstvo pa je že tako ali tako zelo obubožano. Kako naprej? Cese kadilca ne da odvrniti od kajenja, čeprav z najnovejšimi metodami, znanjem in vedenjem o nevarnosti, ki jo kajenje prinaša, potem je potrebno dosledno spoštovati pravico vsakega posameznika, da živi v zdravem in čistem okolju, zaščititi moramo nekadilce, obvarovati naše otroke pred pohujšljivimi in za zdravje škodljivimi reklamami, ki jih pri nas lahko vidimo celo na stenah športnih objektov, v izložbah, na televiziji, poslušamo na radiu in še kje. Predvsem pa bi morali otroke — nekadilce vzgojiti, kar pa je za to kvaziliberalno družbo in državo, ki je postala skladišče za shranjevanje vseh vrst drog in orožja, namenjenega ubijanju in uničevanju, po mnenju mnogih strokovnjakov, žal zamujeno. Postavlja se vprašanje avtoritete, morale, spoštovanja in upoštevanja splošno sprejetih norm vseh tistih, ki bi morali živeti in delati tako, da bi bil njihov vsakdan zgled vsem, ki so jim njihova predavanja, nasveti, poizvedovanja in kaznovanja namenjena. Kaj se torej še da narediti? Vsekakor bi pomagali točno določeni in preverjeni ukrepi, ki bi jih morale izvajati ustrezne, strokovne službe, ne pa tisti, ki za to niso poklicani, in s svojim vmešavanjem v tovrstne zdravstvene, sociološke in etične probleme že leta in leta povzročajo zmedo, nijhov učinek oz. njihovo delo pa je kon-traproduktivno. (dama) Jezik naš vsakdanji Zadnjič smo zapisali nekaj misli o našem vsakdanjem jeziku. Mogoče je prav, da jih nekoliko razširimo in pogledamo, kaj pravzaprav vpliva na našo jezikovno zavest Vplivov je veliko, pomembno vlogo pa imajo dom, šola in vsakdanje okolje, v katerem živimo. Dom je prvi, ki nam posreduje jezikovno danost. V njem otrok spregovori, se igra z besedami in spoznava njihov pomen. Prav gotovo ni vseeno, ali so spoznanja prijetna, oblikovana v prijaznem okolju, ali pa jim manjka posredovalna toplina. Beseda je tudi nenadomestljiva vez med materjo in otrokom. Mnogo tega posega v podzavest in lahko odločilno vpliva na prihodnost. Pozneje, ko otrok že sprejema vsebino sporočila, se z besednim zakladom, čeprav je še preprost, širi njegov zaznavni svet. In to vse do takrat, ko začne ob pravljicah odkrivati tudi čustveni pomen besed. Zna jih pripovedovati, včasih tudi spreminjati in širiti svoj domišljijski svet. To je pomemben trenutek osebne rasti. Starši ta razvoj lahko bogatijo, lahkoga tudi zavirajo. V nobenem primeru pa ne smejo zanemariti pogovora o vsem, kar sodi v otrokov vsakdanji svet. Ne gre le za besede, gre za besede zaupanja, ki se tkejo z vsakim pogovorom in ki jih mnogi še v poznejših letih pogrešajo. O tem naj bi razmišljali vsi, ki se vsak dan srečujejo z otroki. Pogovor z otrokom naj bo preprost, razumljiv, brez nepotrebnih pretiravanj in lepotičenj. Tak način besednega sporazumevanja zahteva tudi pri odraslih določeno poznanje jezikovnih zakonitosti, kijih bo otrok sprejel. Poznamo jih skoraj vsi, ki smo nekoč odpirali šolska vrata, dajemo lahko le to, kar imamo sami. Pri tem ni težišče na kakšni jezkovni učenosti, ampak na preprostem odklanjanju jezikovnih površnosti, nejasnosti, neštetih tujk, zgrešene domačnosti in podobno. Če malo pomislimo, so to preprosta spoznanja, za katere vsi vemo, a nanje pozabljamo. Po drugi strani pa je otrok radoveden in sam sprašuje po besedah, s katerimi bi poimenoval zaznavanje svojih čutil. Od kaj do zakaj je dolga pot, na kateri ga moramo potrpežljivo spremljati. Vse kar smo želeli povedati, bi lahko strnili v misel: Dom, dober ali slab, prvi oblikuje otrokov svet doživetij, občutij in spoznanj, oblikuje pa tudi prvo jezikovno zavest. Kakršna koli že je, spremlja ga čez prag do prve učenosti male in velike šole. Janez Plestenjak PREHRAMBENI KOTIČEK (II) KOPANJE GROBA Z LASTNIMI ZOBMI Gotovo vas je nekaj postalo ob gornjem naslovu kar malo ogorčenih, češ, kakšne neumnosti se pišejo danes po časopisih.Potrpite malo, mogoče se bo pa v naslednjih vrsticah vseeno našlo kaj uporabnega tudi za vas. »Zakaj si z lastnimi zobmi kopljemo grob«? Preprosto zato, ker ne jemo več dovolj rastlinske hrane, bogate z vlakni, vitamini, rudninami, encimi in naravnimi biološkimi snovmi. Tako splošna analiza dveh najbolj nevarnih in pogostih civilizacijskih bolezni industrijsko razvitega sveta, raka in bolezni srca in ožilja, dovolj zgovorno pove, da je kar štiri petine najbolj morilskih bolezni našega časa neposredno povezanih s pretiranim uživanjem snovi, ki jih lahko človeški organizem brez posledic prenese le občasno in v majhnih količinah. Katera so ta živila? JAJCA, MLEČNI IZDELKI, MESO, ALKOHOL, PRAVI ČAJ, SLADKOR in PREDELANA ŽIVILA BREZ ŽIVE MOČI. In če k temu dodamo še TOBAK, ki ga nekateri tudi prištevajo k živilom, je slika popolna. Dokler količina s hrano in drugače vnesenih strupov ne presega sposobnosti organizma da te strupe izloči, se počutimo dobro in smo zdravi. Če pa je teh strupov preveč, in to je danes kajpada splošen pojav, izločevalni sistem temu ni več kos, posledica tega pa je nabiranje škodljivih snovi v organizmu. Kdaj bo prišlo do izbruha resnega obolenja, je potem samo vprašanje časa in delno telesne konstitucije. Kaj je bolezen drugega, kot prizadevanje telesa, da bi obnovilo notranje ravnovesje! Žal se je sodobna zahodna medicina s svojimi metodami usmerila poenostavljeno rečeno v odpravljanje simptomov bolezni, ne pa v iskanje in odpravljanje njenih globalnih vzrokov. Pri tem se še zlasti zanemarja duševne razloge, ki jih je danes več kot preveč. Res je, da neozaveščenemu človeku povsem zadostuje takšen »simptomatični« tretma v stilu: »Grem k dohtar-ju, da mi bo dal nekaj proti glavobolu.« Ali malo drugače povedano: » Grem k zdravniku, da me bo pozdravil.« V tem primeru se zahteva od zdravnika samo odprava bolečine ali bolezenskega simptoma, sam pacient pa že v tem, ko golta pilule, ki naj bi ga pozdravile, že razmišlja o tem, da bo lahko kmalu spet pil, kadil, jedel prekajene svinjske salame,... V takem primeru je res škoda izgubljati čas in energijo za celovitejši pristop k zdravljenju. Bolje jetik pred zdajci prepustiti primer kirurgom, da malo očistijo žile, naredijo by pass ali podobno ukrepajo. Mogoče je šla zahodna medicina v to smer, ker se je prav takšen način reševanja zdravstvenih težav od nje zahteval. Povsem drugače pa je z vami, ki se zavedate lastne odgovornosti za svoje zdravje. Vi prav gotovo niste zadovoljni z rutinsko obdelavo v ordinacijah in odpravo z recepti. Prav vam, ki ste pripravljeni storiti nekaj zase je, namenjen ta in naslednji članki v Prehranbenem kotičku. Do prihodnič nasvidenje! N.K. Pa se sliši... Zadnje besedilo V. Podgorška v Delu o županskih kandidatih je v nekaterih družinah, zlasti v eni naredilo cel cirkus. Enega od obtoženih, ki da hoče biti župan, je žena nič kaj krščansko usmiljeno napadla, da kandidira za župana brez njene vednosti. Ko ji je le s težavo dopovedal, da o vsej zadevi sploh nima pojma, mu je verjela le pogojno. Zlobneži sumijo, da je »kandidatu« juho zavrela lastna »peta kolona«. Sedaj pa, ko je ženi sveto obljubil, da o tem ne ve nič, pa je tako rekoč že pečen in obsojen na abstinenco. V okviru brežiškega občinskega praznika bi morala biti v Do-bovi otvoritev Obrtne cone Dobova II. Kaj naj bi to pomenilo, ne vemo. Namreč, ko smo se pripeljali na domnevno lokacijo, smo v Obrtni coni I. srečali direktorja Štajer commerca g. Albina Pečnika, ki je presenečen povedal, da ni videti, da bi se že kaj gradilo: »Mogoče pa so mislili..., saj bi lahko.....enkrat seveda bo!« Od boga pozabljeni ljudje ob hrvaško-slovenski meji, so končno dobili nov, sodoben televizijski pretvornik, ki naj bi jim omogočil spremljanje programov Radia in TV Slovenije, kar je bilo do sedaj nemogoče. Na otvoritvi je bil sam gospod minister za lokalno samoupravo, ki nikakor ni mogel verjeti, da so državljani Slovenije televizijsko naročnino plačevali RTV Sloveniji, gledali pa so lahko samo hrvaško televizijo. Gospod minister bi bi! še bolj presenečen, če bi mu ti isti državljani povedali, da tudi odslej ne morejo plačevati TV-naročnine RTV Slovenije, ker se državnih programov še vedno ne da gledati. »Ko bi le bila slika programov hrvaške televizije takšna, kot je bila prej,« moledujejo mnogi. Uspelo nam je zvedeti, zakaj cestni mejni prehod v Rigoncah ni več mednarodni mejni prehod, preko katerega bi se lahko odvijal tudi tovorni promet. Slišati je, da je direktor zdravilišča Terme Čatež poiskal in uporabil vse močne in zanesljive veze v RCU in tako dosegel, da se prehod ukine za tranzit tovornega blaga. Da je bil g. Mokrovič to skoraj prisiljen storiti, smo tudi izvedeli. Ponoči, ko večina poštenih državljanov počiva in spi, so morali pri Mokrovičevih mnogokrat bedeti. Večina voznikov tovornjakov je bila namreč prepričana — tako naj bi jim bilo suge-rirano — da je pri Mokrovičevih možno urediti vse špedicijske in ostale posle, zato so velikokrat stali tudi v vrsti. Potegavščina se zdi neverjetna in smešna hkrati, toda po nekaj neprespanih nočeh za smeh enostavno zmanjka časa. Preštevanje sklepčnosti. Delegat Marjan Arh je na eni zadnjih seji krške občinske skupščine (sklepčne seveda) predlagal, da se pri glasovanju upošteva glasove tistih delegatov, ki so za, proti, vzdržani in »potrmuljeni«. To pa zato, ker število glasov ne sovpada s številom prisotnih delegatov. (Galex) Novi minister in župan. Na otvoritvi lokalne ceste Bojsno —Pišece je bil sekretar za varstvo okolja in urejanje prostora Bogdan Matjašič preimenovan v ministra omenjenega področja. Vendar ne po svoji želji, ampak je napako naredila uradna napovedovalka, ki je tudi Ivana Živiča poimenovala kar za župana Brežic. To je sprožilo val smeha, še celo domači pes je lajal na vse pretege. (Galex) Zgodilo se je. Toneta Bučarja je menda odstavil s položaja predsednika 00 SDSS Krško sam predsednik Janez Janša. Kaj je botrovalo taki odločitvi, nam ni znano. Slišati je, da je novi predsednik S. Dvoršek Janeza Janšo velikokrat obiskal, mu tožil in tarnal in obljubljal zvestobo, če ga bo »vodja« za zahvalo postavil za predsednika. Sedaj, ko je ustoličen, bo drugače, boljše. Vsi vemo, da če mačku pripreš rep, vedno zacvili. Veliko jih pa ne ve, kako, če sploh, cvilijo stari mački. Verjetno zelo glasno. Še vedno brez naslova a/i Živel 31. oktober in živel ______1. november!______ Novi ljudje, nova država, novi prazniki. Edi pravi, da je za mikrofonom boljši. Presodite sami! Petek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek... 5 dni, kar 5 DNI za popolno sprostitev, užitek in posedanje po kafičih, v kolikor bodo ti odprti; skratka — FRAAAAJ!!!! Šole, ki letos delajo oz. učijo na četrtine, kar je nedvomno vpliv ameriške profesionalne košarke, saj tudi tam igrajo na četrtine in ne na polčasa kot drugje po svetu. Opsss, malo sem zašel...no.-..torej...aha, šole: no, te so dodale praznikom še nekaj prostih dni in že so tukaj JESENSKE POČITNICE! Ampak, dragi šolarji, »za-jebali« so vas; 31. oktober in 1. november sta po ustavi Republike Slovenije (saj ne vem, če je res tako) tako ali drugače prosta dneva, kar pomeni, da vam pripadata še dva prosta dneva. In kaj boste storili? Nasvet: ŠTRAJKAJTE! TAKO JE, SAMI SI PODALJŠAJTE POČITNICE, ČE VAM JIH DRUGI NOČEJO! Sicer pa, kakšne pa so to počitnice? Kdo in kaj so reformisti, pojma nimate (jaz tudi ne) in takšen praznik je lahko samo še razlog več, da si pri slovenščini zaslužite še kakšen »kol«. Pa to še ni najhuje, še večji problem je 1.november; tu se namreč vse konča (in kje se začne?). Ker so počitnice, ni denar-za malico oz. za pijačo, da o dikotekah sploh ne govorimo, pardon, pišemo. In tudi, če ne bi bilo počitnic, se vam ne bi godilo nič bolje, (ta stavek je za tolažbo). Zakaj? Zaradi 1. novembra. Ali sploh veste, koliko ikeban, košaric, cvetja se je kupilo te dni pri vas doma? Pa to še ni vse: še bel pesek, da bo grob kot nov in črna zemlja, da bodo rožice prišle bolj do izraza. Da ne govorim, pardon, pišem o tem, da so vandali od lanskega 1. novembra, ko ste se nazadnje spomnili pokojnih svojcev in prijateljev, več kot polovico razbili ali pokradli. Nikar, prosim vas, nikar, VI, LAŽNI MORALISTI, ki se boste sedaj oglasili, češ, kako lahko govorim, pardon, pišem kaj takega. Vsi prav lepo vemo, kako stvari potekajo: prvih nekaj let nam je zelo hudo za tistimi, ki so nas zapustili... redno skrbimo za njihovo zadnje prebivališče in vsak dan mislimo nanje. Po nekaj letih se potolažimo (kar je tudi prav — življenje teče naprej), na grobove pa čisto pozabimo. Tako je to, ja.Jn čisto nič drugače (čas izjemam, ki se jim hkrati opravičujem). No, sicer pa ima 1. november tudi svoje pozitivne strani. Po enem letu sre- čamo že skoraj pozabljenega strica, teto, bratranca, sestrič-no ali katerega od ostalih sorodnikov, ki so še živi. To je tudi priložnost za kakšen poslovni pogovor, kajti na pokopališču ste zagledali direktorja pomembnega podjetja, s katerim že dolgo želite navezati stike. In sošolka Petra je tudi tukaj, ona mi bo dala za prepisati zadnje predavanje iz matematike...in še...in še... Najboljše pa so ugotovitve celotne »žlahte« in prijateljev iz otroštva, da je prav lepo, da ste se vsi srečali in da bi bilo »fajn«, če bi se še kdaj. Torej...ŽIVEL 31. OKTOBER IN ŽIVELI. NOVEMBER! P.S. Ko umreš, te ni več, kljub temu se mnogi na tvoj račun še vedno zabavajo; tudi mi, jaz, ko tole govorim, pardon, pišem in vi, ko tole poslušate, pardon, berete (vsaj upam, da je tako), (edi) NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 RAZVEDRILO MODNI KOTIČEK Rada bi nadaljevala s temo, ki sem jo I načela že v prejšnji številki — priprave na šivanje. Spoznali ste osnovni pribor za šivanje, pa tudi pri izbiri sukanca sem vam skušala svetovati. Upam, da boste sedaj že začeli s pomočjo našega modnega ko-| tička delati bolj enostavna oblačila in da boste spoznali, kako se da iz starega . oblačila z malo dobre volje narediti kaj I novega za našega malega nadebudneža. Danes bi vam rada zelo na kratko opisala, kako vzamemo kroj iz revije. Najprej poiščemo številko modela, v prilogi poiščemo ta model in številko, poiščemo velikost, krojno polo, sestavne dele po številkah, barvo in črto, s katero so deli na krojni poli narisani. Nato pod krojno polo položimo papir, spodaj pa še mehko podlogo (brisačo ali odejo) in s kopirnim koleščkom model preriše-mo. Paziti moramo, da prerišemo vse dele in vse sestavne označbe, s katerimi si bomo pomagali pri šivanju. Ko je kroj izrezan, morate obvezno premeriti, ali se vaše mere ujemajo z merami modela. Pripravimo si osnovni material, ki ga polikamo in pravo stran blaga obrnemo navznoter. Kroje vedno polagamo na narobno stran blaga. Blago se vam ne bo premikalo, če ga boste ob robovih speli z bucikami. Na tkanino polagamo krojne dele vedno od največjega do najmanjšega (pazimo, da nobenega dela ne izpustimo). Pri polaganju morajo biti vsi deli položeni v smeri osnovnih niti, tako kot potekakrajnik tkanine. Iz krojne pole vzeti kroji so brez dodanega roba. Damo jih neposredno na material. S krojaško kredo obrišemo del in ob obrisu dodamo en do dva centimetra na stranskem šivu, na dolžino navadno tri do štiri centimetre in v okro-glinah največ do en centimeter. Krojne dele nato iz-režemo iz blaga. Vse narobne strani blaga označimo s kredo (mala črka x). Kako naprej, pa boste zvedeli v naslednji številki. (Vida Hiršelj) Nasvet Jabolčni dan za zdravje Ameriški strokovnjaki so več let preizkušali t.i. »jabolčni test«. Določena skupina ljudi je morala tri leta zapovrstjo pojesti vsak dan tri jabolka. Uspehi so prekosili vsa pričakovanja. Test je ugotovil naslednje: Kdor poje vsak dan dve jabolki, se mu ni treba bati arteros-kleroze in srčnega infarkta. Skupina ljudi, ki je vsak dan pojedla jabolka, je imela bolj zdrav krvni obtok kot primerjalna skupina, ki ni uživala »jabolčne kure«. Tudi poapnenje žil je bilo pri testni skupini mnogo manjše. Jabolka vsebujejo poleg najpomembnejših rudnin, čreslovin in kislin še pektin. Z dvema jabol-kama dnevno dobimo toliko pektina, da se lahko očitno zniža količina holesterola v krvi. Dokazano je.daja prevelika količina maščob v krvi glavni vzrok za zoženje žil. Jabolka vsebujejo tudi nekaj kuhinjske soli. Zato so jabolka primerna tudi za shujševalno kuro; eno jabolko ima le 59 kalorij. Zelo dobro se je izkazal en »jabolčni dan« v tednu, ko ne jemo nič drugega kot kg neolup-Ijenih jabolk, ki jih moramo temeljito zgristi. Jabolčni dan poskrbi za dobro presnovo, prebavo in pospeši odvajanje vode. Primeren je za ljudi, ki imajo vnetje živcev ali bolehajo na srcu in ožilju. Zelo priporočljiv je tudi svež jabolčni sok, ki človeka duševno sprošča, daje novih moči, pomirja. Kot zdravilo se je izkazal pri boleznih centralnega živčnega sistema. Sladek jabolčni sok je tudi dobro sredstvo za odvajanje. (Galex) AcrocephaluS (5) Prispevek k poznavanju gnezdilk gozda Dobrava Gozd Dobrava je poleg Krakovskega gozda zadnji večji ohranjeni sestoj poplavnega gozda, ki je nekdaj prevladoval v nižinskem svetu ob Savi in Krki. Na okoli 1000 ha prevladuje združba in belega gabra Ouerco robori—carpi-netum. Ptice v gozdu Dobrava so bile popisane v treh opazovalnih dneh junija in julija 1993. Ugotovljenih je bilo 35 vrst, le ena med njimi ne sodi med možne, verjetne ali nedvomne gnezdilce (ali krivok-Ijun). Med tukajšnjimi gnezdil-ci so štiri vrste (črna štorklja, kozača, siva žolna in srednji detel), ki sodijo med ogrožene vrste v evropskem merilu, v kategoriji ranljivih vrst v nacionalnem rdečem seznamu ogroženih ptic pa so med tu-kajšnimi gnezdilci še kanja, duplar in rečni cvrčalec. Prihodnost gozda je odvisna od sonaravnega gospodarjenja ob zagotavljanju visokega nivoja podtalnice. Za njegovo ohranitev bo potrebno sodelovanje gozdarjev, vodarjev in ekologov, predvsem pa ljudi, ki ob njem in od njega živijo. (Pripravil: Galex) Zdravje iz domačih korenin Jabolka in hruške — zdravo sadje V vsakdanjem življenskem utripu pogosto pozabljamo, da je zdravje doma prav v sočnem domačem sadju. To velja zlasti za jabolka in hruške, ki so jih neopravičeno odrinili večkrat mnogo bolj prazni južni sadeži, pa krompirčki, hot dogi in podobno. Pa se to zanemarjanje biblijskega sadu ni obneslo. Preveč zdravja je v sočnih jabolkih in nežnih občutljivih hruškah, da bi jih lahko brez škode nadomestile druge hrane in sadeži. Raziskave kažejo, da imajo jabolka in hruške nizko kalorično vrednost, saj ima povprečni sadež s 100 g le 50 kalorij, zato pa vsebuje mnogo dragocenih vitaminov, mineralov in balastnih snovi, ki jih sicer človek z uživanjem drugačne hrane ne dobi. Strokovnjaki ne priporočajo jabolka in hruške le kot nujne sestavine zdrave prehrane, to sadje je tudi sestavina mnogih diet, da o tem, da razvijajo nekateri celo posebne metode zdravljenja s sadjem, niti ne govorimo. Sočno domače sadje, pridelano v zdravem okolju sončne Slovenije, pospešuje ješčnost, prebavo in zmanjšuje holestrerol v krvi. Če so bili to nekoč le sezonski sadeži, nam moderno pridelovanje in hranjenje v hladilnicah omogočata njihovo svežino in polnost skoraj vse leto. V100 g jabolka je: 85,3 g vode, 0,34 g beljakovin, 0,4 g maščob, 12,6 g ogljikovih hidratov, 1,0 g surovih vlaken, 0,32 g mineralov, 0,035 mg vitamina B1,0.032 mg vitamina B2 in 12,00 mg vitamina C. V100 g hruške je: 84,3 g vode, 0,47 g beljakovin, 0,29 g maščob, 12,8 g ogljikovih hidratov, 1,8 g surovih vlaken, 0,33 g mineralov, 0,50 g pektinov, 0,43 mg vitamina E in 4,6 mg vitamina C. Naj torej vsakdanje jabolko postane spet zlato in hruška ne le prigrizek gurmanov ob siru. Ko zadiši po jabolkih in hruškah, po že skoraj pozabljeni domačnosti, zadiši tudi po boljšem počutju in zdravju. (Galex) Vsak torek od 16. do 19. ure Prvih deset: 1. Kjer se prebuja Slovenija — Henček 2. Valček za vaju — Miro Kline 3. Ne joči — Franc Mihelič 4. Srečno, srečno — Frantje treh dolin 5. Dedek in babica — Gaj 6. V Begunjah smo doma — Gorenjski muzikanti JS 7. Trmasti vasovalec — Trio Svetlin in Marjana "g 8. Se še spominjaš poletja — Slovenija —— 9. Jesen življenja — Tone Čuček *¦* 10. Nocoj si povejmo — Zasavci GLASOVALNI KUPON ZA NOVEMBER '94 Glasujem za pesem št.: .............................................. -o o c- o Naslov: Pošta: ............... Telefon: Moja glasbena želja: ........... Kupon pošljite na naslov: Radio Posavje — Studio Brežice Trg izgnancev 12,68250 Brežice Naš glas išče sodelavce Nudimo vam sodelovanje. Potrebujemo korektorje-lektorje (sloveniste), novinarje, fotografe in ljudi dobre volje, ki bi bili pripravljeni poročati o vsem, kar se dogaja v njihovem okolju. V začetku bo delo pogodbeno. Potrebujemo tudi akviziterje za prodajanje oglasnega prostora. Pokličite nas v uredništvo na tel. št. (0608) 21—868 ali nam pišite na naslov: Naš glas, Cesta krških žrtev 23, 68270 Krško. Nagradna križanka Electronic -trgovina in servis Obrežje Sponzor tokratne križanke je Electronic - trgovina in servis Obrežje, ki ima svoje prostore na Obrežju 43 in na Veliki Dolini. Reševalcem križanke bodo podarili tri nagrade; in sicer: prvemu bon v vrednosti 3.000 SIT, drugemu bon za 1.500 SIT in tretjemu bon v vrednosti 1000 tolarjev. Rešitve tokratne križanke oddajte v naš nabiralnik ali pa jih pošljite po pošti na naslov Naš glas, CKŽ 23, Krško s pripisom »Za nagradno križanko Electronic«, najkasneje do sobote, 12. novembra. V naše uredništvo je prispelo rekordno številko križank. Od 153 prispelih križank je bilo napačnih le 15, kar kaže na to, da naše križanke le niso pretežke. Rešitev križanke iz prejšnje številka — Gesla: Optika Bautin, Sevnica, Krško, Rolling, Ravban. Po vodoravnih vrstah: Optika, Bautin, trata, Krško, S, Bukal, erotik, La, OO, Vitruvij, TVD, nord, Aravaki, ilo, Aka, akan, cibora, Ant, Ati-ka, SD, lo, ab, Avar, rolling, Ra, STA, Zdolan, ravban. Nagrade so prejeli: Marjan Stare, c. 4. julija 54, Krško prejme bon v vrednosti 4.000 tolarjev, Rinaldo Muzga, Stari trg 19 iz Mokronoga prejme bon v vrednosti 2.000 tolarjev, Stanka Špegelj, Rožno 44, Blanca in Anica Zemljak, Dov-ško 36, Senovo pa prejemeta bon v vrednosti 1.000 tolarjev. Čestitamo! Nagrade lahko dvignete v Optiki Bautin v Krškem. S seboj prinesiti izvod časopisa Naš glas in osebni dokument za identifikacijo. 10 KMETIJSTVO NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 Sterilizacija — preprečevanje razmnoževanja domačih živali Veterinarji moramo pri velikih domačih živalih (govedo, konji) skrbeti za čim večjo plodnost. Ugotavljanje in odpravljanje vzrokov za neplodnost je pomembno področje veterinarske stroke. Medtem, ko se pri veikih domačih živalih (govedo, konji) trudimo za večje število mladičev, je pri malih živalih (psih, mačkah) problem ravno nasproten. Nekontrolirano parjenje psic in mačk je lahko ponekod javni problem (steklina), predvsem pa bi moralo biti to vprašanje, za katerega bi moral poskrbeti lastnik živali sam. Preštevilni so primeri, ko mladiče pobijejo kmalu po kotitvi ali pa potem, ko lastnik ugotovi, da mladičev ne bo mogel niti prodati niti zastonj oddati. Problem je moralne in etične narave. Ljudje, ki ne znajo celovito skrbeti za svojo žival, naj je raje nimajo. Možna pa je še ena rešitev — preprečevanje razmnoževanja s po- Licenciranje konj Brege, 5. novembra - Na hipodromu je potekal pregled in izbira žrebcev, ki naj bi plemenili v naslednji sezoni. V Posavju prevladujeta dve pasmi hladnokrvnih žrebcev - no-rik in posavec. Večina rejcev se je pripeljala s »ledervag- Gusti Colarič, rejec konj iz občine Kostanjevice: »Rekli so, da bodo žrebci žigosani. Morda bo sedaj bolje. Včasih so nas »preganjali«, ker žrebcev nismo smeli imeti, pasma pa jim ni odgovarjala.« Franc Lajkovič, rejec konj iz občine Brežice: »Konj Marko je star leto in pol. Njegov oče je hr- ni«, kar dokazuje, da še obstajajo ljubitelji konj. Kaj so vaški žrebec, kije bil že lani pričakovali od licenciranja? na razstavi. Upam, da bo Brežiška tržnica Predpraznične in sobotne cene se niso spremenile, le rož za grobove (krizantem, pajkovk, marjetk, gladiol, nageljnov), ike-ban (svežih in s suhim cvetjem) ter sveč ni več opaziti. Bogata je ponudba zelenjave in sadja, vendar je slednjega nekoliko manj. Poglejmo naslednje cene: peteršilj in por 300, korenje 120, cvetača 380, zelje 60, rdeče zelje 100, paradižnik 250, zelena solata 200—350, radič 200, ohrovt 150, brstični ohrovt 250, čebula 120, česen 400, črna redkev 130, hren 600. Pomaranče 130—180, mandarine 180, limone 200, banane 120, grozdje 200, jabolka 70, kivi 400, orehi 1200 in kostanj 120 tolarjev. Bogata je bila ponudba domačih dobrot in sicer so bila jajca po 20, liter mleka 60, kilogram sira 700, skuta 280 in med 400 SIT. (Galex) Krška tržnica Krško, 5. novembra — Po vseh svetih se je cvetje umaknilo z vseh slovenskih tržnic, tudi s krške. Cene sadja in zelenjave se niso veliko spremenile, le banane in hruške so se po praznikih pocenile za dobrih 10 tolarjev. Bistveno pa je narasla cena kislega zelja. Cene so bile v soboto naslednje: jabolka 70, pomaranče 180, banane 100, hruške 160, grozdje 230, limone 220, orehi 1000, paradižnik 240, paprika 250, kislo zelje 130, kisla repa 170, krompir 20, solata 250, radič 180, korenje 140, koleraba 150, por 250, čebula 120, fižol (zrnje in stročji) 300, jajca 17, sveže zelje 50, pesa 120, česen 300 in cvetača 280 tolarjev. (Galex) tržnica Sevnica, 7. novembra — Cene sadja in zelenjave na sevniški tržnici: krompir 40, jabolka od 40 do 45, črna redkev 80, banane 120, korenje 140, grenivke in endivja 180, grozdje 190, pomaranče, limone, por, ohrovt in radič 200, hruške 230, mandarine,-paradižnik in paprika 240, cvetača250, malancane260, ananas 280, mehka solata, petršilj in česen 300 SIT/kg, kivi pa je bil 300 SIT. (dama) močjo živinozdravnika. V preteklosti se je pogosteje uporabljala metoda apliciranja hormonske injekcije psici ali mački vsakih šest mesecev. Ta potem »odloži« spolni ciklus za pol leta. To je dokaj enostavna metoda, zaradi nekaterih možnih stranskih učinkov pa se vedno več lastnikov odloča za sterilizacijo. Gre za operativni poseg, da se pri živali z zdravimi rodili odstranita jajčnika. S tem se odstrani »vzrok« za razmnoževalne procese in za vedno reši problem. Poseg je možen že v starosti nekaj mesecev, navadno pa se lastnik odloči potem, ko je imel leglo mladičev. Neprimeren čas za operacijo je po odstavitvi mladičev, -ker so takrat krvne žile, ki napajajo mlečne žleze še močne in pri operaciji močneje krvavijo. Podobno je neugoden čas tudi v času gonjenja, ko so ovariji zaradi aktivnosti močneje prekrvavljeni. Ves ostali čas med dvema gonitvama pa se lahko poseg opravi kadarkoli. Pri mačkah je dokaj enostavno in ni običajno, da bi prihajalo do zapletov. Malo bolj zahtevna je ta operacija pri psicah zaradi manj ugodnih anatomskih razmerij. Žival je ves čas v narkozi, zato ne trpi. Poseg traja od pol do ene ure. Redkeje se to prakticira pri mačkih — samcih, še redkeje pri psih. Kastriran maček ne urinira tako pogosto, se ne potepa («goni«) ter menda veliko raje lovi miši. Psi pa predvsem izgubijo veselje do potepanja. Vse sterilizirane živali so nekoliko bolj nagnjene k debelosti, zato je treba pri prehrani bolj paziti. Rejci še vedno sprašujejo za injekcije proti »gonjenju« svinj. Teh injekcij že več let ni na tržišču, ker so vsebovale snovi, ki so povzročale močne škodljive stranske učinske. Tudi pri svinjah je mogoče narediti tak kirurški poseg (sterilizacijo), priporočljivo pa je to izvesti pri mlajših živalih. Veterinarska postaja Brestanica Tomaž Cigler, dr. vet. med. I žigosan.« Viktor Krek iz ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo je pohvalil delo rejskega konjeniškega društva in priznal velik napredek zadnjih let. Priporočal je, da bi pričeli razmišljati o možnostih blagovne znamke in prodaji konjskega mesa na domačem trgu. Vsi žrebci so bili cepljeni proti kužnemu kašlju in zvrgo-vanju. Denar za cepiva je dala država. Komisija je odločila, da bodo vsi žrebci vpisani v državno rodovniško knjigo za posavsko pasmo. S tem bo reja legalizirana tudi s strani države. (Lea Colarič) Mladi kmetovalci na strokovni ekskurziji Brežice, 21. in 22. oktobra — Kmetijska svetovalna služba Brežice je pod vodstvom svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Andreje Speljak pred dnevi pripravila strokovno ekskurzijo za mlade kmetovalce brežiške občine, ki je bila tokrat usmerjena v vrtnarstvo in vinogradništvo. V petek naj bi si v italjan-skem Chigoju ogledali vrtnarijo, a si je zaradi visoke vstopnine niso. Zato pa je bilo razpoloženje boljše v Pom-posi, kjer so poskusili lokalne sorte vin fortano, sauvignon, bianco in merlot. Pot je nato devetindvajset mladih kmetij-cev peljala do Ravenne, kjer so si ogledali mavzolej Gale Placidie in baziliko San Vitale, posebno zanimivo pa je bilo v Riminiju, kjer so si ogledali vse svetovno znane italjanske znamenitosti v miniaturi oziroma Italijo v malem. Naslednji dan so obiskali kneževino San Marino, državico na višini 700 metrov, ki je znana po športnih oblačilih, keramiki in žganih pijačah. V San Marinu so si ogledali cerkev Sv. Marina, vladne palače in trdnjave ter se ob povratku ustavili v Pa-dovi. Tu so si ogledali baziliko Sv. Antona Padovanskega. Strokovna ekskurzija je bila očitno zadetek v polno, saj je mladim kmetovalcem prinesla veliko novih spoznanj in bogatih doživetij. Ga. Špeljakova je za mesec april že napovedala organizacijo štiridnevne strokovne ekskurzije na Nizozemsko, (Helena Hudina) Država prisluhnila željam konjerejcev Posavski konji na travnikih Eden od ciljev 1991. leta ustanovljenega Posavkega konjerejskega društva je bil tudi razvoj posavske pasme ob siceršnjem noriškem tipu konj. Rejci pri nas so imeli že tudi žrebce posavskega tipa, ki pa ga republiška selekcij-ska služba do pred nedavnim ni priznavala. V sezoni '93/ '94 so v posavskem prostoru popisali 130 kobil, ki bi temu tipu ustrezale. Društvo se je s pomočjo nekaterih strokovnih služb (kmetijska svetovalna služba, sekretariat za kmetijstvo, ljubljanska veterinarska fakulteta) obrnilo na ministrstvo za kmetijst- vo, da bi pasmo priznali. Tako so jo vendarle uradno sprejeli v rejski pravilnik in s Hrvaške pripeljali štiri plemenske žrebce — Posavce. Žrebci so trenutno v karantenskem hlevu v Kapelah pri Brežicah, kjer morajo ostati kak mesec, da jih pregledajo, nato pa jih bodo razdelili na pripustne postaje. Dva bosta slav Krško, dva pa v Brežice, tja, kjer je največ tovrstnih kobil. Konjerejci se bodo zdaj lahko prosto odločali za rejo ene ali druge pasme glede na svoje potrebe. Posavec se bo torej pri nas vendarle ohranil, (nic) SKLADIŠČENI PRIDELKI Pogosto pridelke, ki jih pospravimo v kašče in koruz-njake, zanemarimo, razen ko jih potrebujemo za lastno uporabo ali za krmljenje živali. V prostorih, kjer hranimo te pridelke, so izredni pogoji za razvoj številnih škodljivcev. To sta predvsem toplota in vlaga. S kontroliranjem teh dejavnikov lahko tudi vplivamo na številnost škodljivcev. Za skladiščenje bi bilo najbolj idealno imeti dva prostora. Letošnje pridelke bi tako lahko skladiščili v prazno in pripravljeno skladišče. Skladišče pripravimo tako, da ga odpremo, dobro prezračimo in očistimo, posebej pa kote, ki jih omete-mo; če je možno, jih tudi pre-belimo z apnom. Skrinje dobro očistimo z metlo in jih lahko z zunanje strani poškropimo z kakim sredstvom za zatiranje mrčesa v zaprtih prostorih (pips, bavgon EC-20 ipd.). V tako pripravljene prostore in skrinje spravimo pridelek, pri žitih pa upoštevamo skladiščno vlažnost. Čez zimo, ko so tempera ture nizke, lahko večkrat odpremo skladišča ali skrinje ter jih prezračimo in izpostavimo svetlobi. V skladiščih razlikujemo tri pomembne skupine škodljivcev in to so predvsem žuželke, pršice in glodavci. Znotraj skladišča se lahko pojavijo tudi drugi organizmi, ki smo jih vnesli z pridelkom, vendar ti nimajo posebnega pomena za nastajanje škode. Škodljivci s svojo prisotnostjo povzročajo raznovrstne škode. Zmanjšujejo težo pridelka, poškodujejo kalček in zmanjšajo kalivost, s svojimi iztrebki zmanjšujejo kvaliteto pridelka, v primeru množičnega razvoja povečujejo vlago, ki je predpogoj za razvoj gljivičnih bolezni. V takih pogojih nastane vrsta kemičnih procesov, ki imajo za posledico slab duh, slabo kvaliteto ali pa celo popolno neuporabnost pridelka. Nekateri od teh škodljivcev kot npr. pršica srbenja, po- KS Zdole razpisuje prosto delovno mesto TAJNIKA Pogoji: — administrativni tehnik — stalno bivališče v KS Zdole — vozniški izpit B kategorije Vse informacije dobite na sedežu KS Zdole, tel. 31-829 ter na Zavodu za zaposlovanje. Rok prijave do 15. novembra '94. KS Zdole vzročajo srbenje pri ljudeh, ki pridejo v stik s skladiščeno robo. Eden od najštevilnejših škodljivcev v skladišču je gotovo črni žitni žužek, še posebej v kmečkih kaščah. Je izrazit skladiščni škodljivec, ki je popolnoma prilagojen na življenje v zaprtih prostorih ter se prenaša samo z napadenim žitom. Najdemo ga v silosih, skladiščih in mešalnicah močnih krmil. Črni žitni žužek je temno rjave do črne barve, ima sorazmerno dolg vratni ščit in izrazit rilček. Dolžina žužka je 3-4.5 mm. Drugi značilen škodljivec je koruzni žužek, ki je nekoliko podoben črnemu žužku, vendar laže prenese nižje temperature. Od moljev, ki napadajo žitarice, je pomemben žitni molj. To je metuljček, ki je belkaste barve z rjavimi lisami. Gosenica je rumenkasto belkasta z rdeče rjavo glavo. Gosenice izjedajo zrnje od zunaj, zapredejo ga z zapredki in onesnažijo z iztrebki. Žito dobi značilen, ogaben vonj. UKREPI IN ZATIRANJE: Najlaže se škodljivcev znebimo, če izvedemo vse preventivne ukrepe (čiščenje, zračenje, beljenje, nikakor ne mešati starih in novih pridelkov, skladiščenje pri nizki vlažnosti ipd.). Kemično lahko zatiramo v kmečkih skladiščih z actellic-50. Opozarjam na dosledno upoštevanje navodil za uporabo v skladiščih. Varovalna doba za uporabo znaša za pšenico in koruzo 63 dni. Kmetijsko svetovalna služba Krško Smiljana Tomše dipl. ing. agr. svetovalka za varstvo rastlin Od 9. do 16. novembra Kulturni dom Krško 11. XI. ob 20. uri in 13. XI. ob 18. uri: MLADI AMERIČANI, ameriška komedija »Kinoservis« Brežice 9., 10., 11., 12. in 13. XI. ob 18. uri: KO MOŠKI UUBI ŽENSKO, melodrama 9., 10. in 11. XI. ob 20. uri: WYATT EARP, western 12., 13. in 14. XI. ob 20. uri: FORREST GUMP, rom. komedija 15. XI.: ni predstav 16. XI. ob 20. uri: KOT VODA ZA ČOKOLADO, komedija Kino Kostanjevica 11. XI. ob 18. in 20. uri: VOLK NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 BREZICANOM ZA PRAZNIK 11 Nagrade in priznanja občine Brežice Franc Urek — Franc Polovic — Rokometni klub AFP Dobova — Turistično društvo Kapele — Mešani pevski zbor kulturnega društva Kapele Predsedstvo SO Brežice in IS SO Brežice sta razpravljala o letošnjih predlogih za podelitev nagrad in priznanj ob občinskem prazniku. To je bila sicer naloga občinske skupščine, ki pa ni bila opravljena zaradi (ne)sestajanja delegatov. Zato sta se občinska organa odločila, da letos ne bodo podeljene oktobrske nagrade in priznanja, ampak nagrade in priznanja občine Brežice. Na osnovi prijav sta se odločila, da bosta podelila dve nagradi in tri priznanja. Franc Urek je prejel nagrado za dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo v Gasilskem društvu Kapele in Krajevni skupnosti Kapele ter občinski gasilski zvezi. Urek se je že kot osnovnošolec vključil v gasilske vrste in pokazal smisel in voljo na področju gasilske dejavnosti. Opravljal je vrsto zahtevnih funkcij in pod njegovim vodstvom je društvo doseglo uspehe na operativnem, gospodarskem in družbenem področju. Poleg dela v gasilskih vrstah je nagrajenec uspešno opravljal tudi druge vodilne funkcije v krajevni skupnosti in občini, saj je dva mandata predsedoval svetu KS in en mandat skupščini KS. Dva mandata je bil delegat v občinski skupščini. Franc Polovic st., generalni direktor AFP Dobova, je prejel občinsko nagrado na predlog komisije za dodelitev nagrad in priznanj KS Dobova. Franc Polovic, ki je že zgodaj izgubil očeta, je kot odraščajoč otrok okusil vse trpljenje in pomanjkanje v izgnanstvu. Zaradi težkih povojnih časov mu domač kraj ni nudil nikakršne prihodnosti, zato je v upanju na boljše življenje odšel v Nemčijo. S trdim delom in vztrajnostjo je usta- novil več podjetij (Frapo v Nemčiji, restavracijo v Dobovi, Fratex v Celovcu in trgovski center AFP v Dobovi z dvema poslovalnicama v Ljubljani in Mariboru) in tako zaposlil mnogo delavcev. Družina Polovic je prevzela tudi generalno zastopstvo za Adidas na nekdanjem jugoslovanskem trgu (Slovenija, Hrvaška). Franca Polovica lahko opišemo kot odkritega, nesebičnega in širokogrudnega človeka. Omembe vredna pa je vsekakor sponzorska dejavnost in donatorstvo. Pri dosegu jasno zarisanih ciljev je letošnjemu nagrajencu pomagalo le trdo delo, modrost in samoodrekanje, saj so vse druge formule za lahko pridobitev kapitala, kot je nekoč sam dejal, samo pravljica. Priznanja občine Brežice za leto 1994 so prejeli Rokometni klub AFP Dobova, Turistično društvo Kapele in Mešani pevski zbor kulturnega društva Kapele. RK Dobova, ki beleži 32 let dolgo športno zgodovino, že vrsto let združuje in usmerja številne mlade iz Dobo-ve in okolice. Letos uspešno tekmuje v I. državni rokometni ligi in priznanje mu Foto B. C. pomeni veliko vzpodbudo za nadaljne delo. Turistično društvo Kapele, ustanovljeno leta 1966, vodi moto: »Moj kraj je moj dom, v njem bom živel in ga negoval.« Vsakdo, ki pride v kraj ugotavlja, da tu živijo ljudje, ki imajo radi cvetje, urejenost in prijaznost. pevski zbor kulturnega društva Kapele organizirano prepeva že od leta 1920 in vsa ta leta je steber prosvetno-kultur-nega življenja v kraju. (Galex) Nov antenski stolp Otvoritev TV pretvornika Slovenska vas Rajec, novembra — Odbor za postavitev antenskega stolpa Rajec je tudi uradno vobra-tovanje predal nov televizijski pretvornik, ki bo s signalom za I. in II. program Televizije Slovenija pokrival območje KS Jesenice na Dolenjskem, KS Velika Dolina, KS Čatež ob Savi in KS Dobova, ki ležijo v obmejnem, nerazvitem in de-mografskoogro-ženem območju RepublikeSlo-venije. Tu so do nedavnega lahko spremljali le televizijski in radijski program hrvaške RTV. (dama) Franc Polovic ml. prejel občinsko nagrado v imenu RK AFP Dobova. (Foto: B.C.) Otvoritev novega pretvornika na Rajcu se je udeležil tudi minister za lokalno samoupravo Boštjan Kovačič, ki je na vhodu v postajo prerezal slavnostni trak so financirali krajevna skupnost iz samoprispevka v višini 15 odstotkov, brežiška občina, polovico pa je prispevala država oz. Ministrstvo za šolstvo in šport. Na otvoritvi v športni dvorani so se zbrali tudi vsi, ki so jo potrebovali in jo bodo tudi uporabljali. Predsednik Sveta KS Dobova Ivan Žibert je uporabnikom prostorov zaželel prijetno bivanje v njih, športnikom obilo športne sreče, izvajalcem šolskih programov pa čim lažje in uspešnejše delo ter doseganje načrtovanih ciljev. Uporabnik dvorane bo tudi Rokometni klub AFP Dobova, ki uspešno nastopa v I. slovenski rokometni ligi in dosega dobre športne rezultate. V kulturnem programu je nastopil združeni pevski zbor OŠ Dobova, gasilska godba na pihala iz Loč in Mešani pevski zbor Franca Bogoviča iz Dobove. Otvoritev športne dvorane inprizidka osmih učilnic pri OŠ Dobova je velikega družbenega pomena. O tem razmišlja Anton Podgoršekj sekretar za družbene dejavnosti brežiške občine: »To je še en velik uspeh pri zagotavljanju boljših pogojev za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v naši občini.« (Galex) V Brežicah so podelili priznanja Nagrade desetim inovatorjem oz. skupinam za dosežke na področju inovativne dejavnosti, dosežene v letu 1994 v občini Brežice Novi šolski prostori in športna dvorana Na otvoritvi sta bila tudi predsednik države Milan Kučan in minister za šolstvo in šport ______dr. Slavko Gaber.______ Dobova, 30. oktobra — Krajani Dobove, okoličani in številni gostje so se zbrali na slovesni otvoritvi novih šolskih prostorov in športne dvorane pri OŠ Dobova. Med številnimi gosti sta bila tudi predsednik države ___________________Milan Kučan in minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. V uporabo je bila dana lepa datnimi prostori in prizidek pri športna dvorana z vsemi do- oŠ z osmimi razredi. Projekt Terme Čatež, 3.novembra — IS SO Brežice je v celoti potrdil predlog komisije za dosežke na področju gospodarstva in negospodarstva in tako je priznanja za izboljšave oz. inovacije prejelo deset avtorjev. Nagrajencem je priznanja podelil podpredsednik SO Brežice in generalni direktor družbe Terme Čatež, g. Borut Mokrovič Priznanja so prejeli: 1. Lojze Bavdež, OŠ Brežice — Soustvarjanje priročnika »Temeljni in nivojski pouk pri biologiji v šestem razredu osnovne šole«; 2. Darja Mandžuka, OŠ Brežice — Soustvarjanje učbenika »Tako lahko«; 3. Jože Šoštarec, Ivan Vo-grinc, Jurij Krošelj, Ivan Pre-šiček, Jože Blažinč, Vjekoslav Kunjas in Janez Plestenjak, vsi Slovenske železnice (SZ PPV Dobova), Podjetje za vzdrževanje železniških voz Dobova — Konstrukcija in izdelava tirne tehtnice 20 ton; 4. Peter Bohm, Ivan Preši-ček, Jože Šoštarec, Jurij Krošelj, Jože Blažinč, Stanislav Gerjevič in Ivan Vogrinc, vsi PPV Dobova — Projekt učnega pripomočka za praktični pouk v kabinetu »Delovanja zračnih zavor tovornih vagonov« ; 5. Zdravko Cerjak, Ivan Pre-šiček, Stanislav Gerjevič, Jože Volajnk, Srečko Škorc, Ivan Vogrinc, Jože Blažinč, Jože šoštarec, Peter Bohm, Željko Merkl, Vjekoslav Kunjas in Jurij Krošelj, vsi PPV Dobova — Izdelava specialnega vagona za odstranjevanje ledenih sveč in oblog v predorih; 6. Branko Kos in Marijan Kalanj, INO Krška vas — Traktor »INO« tip Puma; 7. Tomaž Jaklič, Janko Bo-govič in Tone Kodrič, INO Krška vas — Mulčar UNI PV, PP; 8. Stane Jagodic, INO Krška vas — Specialno orodje za balansiranje mulčarjev; 9. Vilko Urek, Kapele — Moj sintetizatoi1 št. 2 (priročnik za učenje 100 znanih skladb); 10. Franc Brečko, Anton Kržan, Nevenka Fridl in Martin Preskar, vsi Opekarna — rudnik Brežice — Fasadna izolacijska plošča SILIKA-THERM. Povedati moramo, da bodo kar štiri inovacije postale tema za učenje in nadalnje usposabljanje, kar je dosežek posebne vrste. Inovatorji in skupine so bili nagrajeni s 35 tisočaki. Mnogi sodijo, da so nagrade res samo simbolične. (dama) Dobitniki priznanj med pozdravnim govorom v sejni sobi hotela Terme Čatež Voda iz novozgrajenega vodovoda je stekla Orešje, 5. novembra — Predsednik Sveta KS Bizeljsko Rok Kržan je ob otvoritvi vovdovboda poudaril naravni pomen vode oz. njeno bogastv^ kajti brez vode ne bi bilo življenja.. Krajani Orešja in Bizeljske vasi so dobili vodo med zadnjimi v brežiški občini. Vodo so sidfer že imeli, vendar v nezadostnih količinah. Čeprav bo sedaj vode dovolj, bo vodovodno omrežje pršibko, ker ne zadovoljuje zadostne količine vode. Zato nameravajo v prihodnje narediti dva vmasna rezervarja. (Galex) Prve curke iz vodovodne cevi je izpustil nekdanji brežiški župan Miroslav Kambič, ki je bil že pred 12 leti pobudnik projekta. NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 ŠPORT IN REKREACIJA 12 ROKOMET KOŠARKA Pokal rokometne zveze Slovenije RKAFPDobovatRK Slovan Ljubljana 20:18(7:11) Brežice, 26. oktobra — V prvi tekmi osmine finala pokala rokometne zveze Slovenije je ekipa AFP Dobove v brežiški športni dvorani premagala ekipo Slovana. Po začetnem vodstvu 5:1 so domači igralci povsem popustili in gostje so po prvem delu tekme vodili s štirimi zadetki prednosti. Vsekakor se je v slačilnici med odmorom dogajalo marsikaj, kajti igralci AFP Dobove so v drugem delu odigrali povsem drugače in na koncu zasluženo zmagali z dvema zadetkoma prednosti, kar je ugoden rezultat za napredovanje v četrt-finale. AFP Dobova: Marcola, Dapo 3, Mijačinovič 6, Kekič, Voglar, Ogorelc, Žibert 2, Glaser 9, Kranjc, Denič, Pavkovič, Stojakovič. (Jože Arh) Prva slovenska liga RK AFP Dobova : RK Inženiring Sarbek 23:18(12:7) Dobova, 2. novembra — Dvorana OŠ, gledalcev 700, sodnika Čeak (Ljubljana) in Babič (Domžale) Po dolgih letih so si Dobovčani lahko spet doma ogledali rokometno tekmo svojih varovancev, ki nastopajo v prvi slovenski rokometni ligi. Nova športna dvorana je bila že uro pred pričetkom tekme polna. Navijači so pripravili vzdušje, ki ga v Dobo-vi pomnijo le še tisti, ki so hodili na tekme še leta 1975, ko so se dobov-ski rokometaši prvič uvrstili v slovensko rokometno ligo. Obe ekipi sta pričeli tekmo precej nervozno in kar nekaj časa je bilo potrebno, da sta se moštvi uredili. Po izenačenju rezultata na 4 : 4 so se igralci iz Dobove razigrli in nenehno povečevali prednost ob močni spodbudi domačih navijačev. Prvi del tekme se je končal rezultatom 12:7. Drugi del je minil v izenačeni igi obeh ekip in na koncu je zmaga zasluženo pripadla domačinom. Gostje se ves čas niso predali, vendar kljub borbenosti ugodnejšega rezu-tata niso mogli iztržiti. Najboljši v domači ekipi je bil vratar Denič ter strelca Mijačinovič in Glaser. Pri gostih se je ob strelcu štirih zadetkov Špendetu odlikoval tudi vratar Dob-lekar. Trener AFP Dobove Tone Ostrelič je po tekmi povedal: »Vesel sem, da smo končno tudi ml pravi domačini. Polna dvorana in navijanje naših gledalcev so nas na začetku tekme nekoliko vznemirili. Potem smo le uredili igro in na koncu zasluženo zmagali. Gledalci so bili naš 13. igralec. Želim si, da bi se takšno vzdušje v novi športni dvorani v Dobovi po-navilo na vseh tekmah.« RK AFP Dobova: Marcola, Dapo 1, Mijačinovič 7, Kekič, Voglar 1, Ogorelc, Žibert 1, Glaser 5, Kranjc 2, Denič, Pavkovič, Stojakovič 6. (Jože Arh) RK Fructal Ajdovščina : RK AFP Dobova 21 :21 (10:8) Ajdovščina, 29. oktobra — Dvorana Police, gledalcev 700, sodnika Kalin in Korič (oba Lj.) Kljub temu da so domači večji del tekme vodili, so se morali na koncu zadovoljiti z osvojeno točko. Tudi tokrat je vodilno vlogo Dobovčanov odigral vratar Denič, ki je nasprotnikove igralce spravljal v obup. Vse do 12 minut pred koncem tekme so domači uspešno pokrivali igralce AFP Dobove, ki so z ostro igro v obrambi in hitrimi protinapadi prevzeli pobudo in do konca zedeli šestkrat, domači pa le enkrat. Igralci iz Dobove so imel tudi zadnji napad, ki je trajal več kot minuto, vendar kljub temu niso uspeli doseči zmagovitega zadetka. RK AFP Dobova: Marcola, Dapo 7, Mijačinovič 3, Kekič, Vglar 2, Ogorelc, Žibert, Glaser 3, Kranjc 3, Pavkovič 1, Stojakovič 2. (Jože Arh) RK Kodeljevo: RK AFP Dobova 23:19(11:12) Po osmih kolih in sedmih zmagah se igralci iz Kodeljevega ne smejo več bati za obstanek v ligi. Po derbiju kola so še bolj zasidrani na drugem mestu lestvice. Igralci iz Dobove so skupaj s svojimi navijači prišli v Ljubljano po nov par točk, kar so z igro v prvem polčasu tudi potrdili. Imeli so rezultatsko pobudo, kodeljevčani pa so po slabem začetku v prvem delu povedli le enkrat (8:7). V boljši igri v drugem delu je bilo v 42. minuti že 15:13 in gostom se kljub razpoloženemu vratarju Deniču ni uspelo več bribližati na manj kot dva gola. Z zadetki Ficka, poškodovanega Simona, Vertovška in z ubranjeno se-. demmetrovko Jovanoviča, so gostitelji povišali prednost na štiri gole, kar je bilo dovolj za umirjen zaključek srečanja. RK AFP DOBOVA: Marcola, Dapo 4, Mijačinovič 4, Kekič, Voglar 1, Ogorelc, Žibertr 1, Glaser 4, Kranjc 1. Denič, Pavkovič, Stojakovič 4. R. S. Pokal rokometne zveze Slovenije RK Interier: RK Kodeljevo 20:20(10:9) Leskovec, 2L. oktobra — V leskov-ški športni dvorani sta se pomerili ekipi domačega Interierja in prvoli-gaš Kodeljevo. Tekma je potekala zelo izenačeno, saj je bil rezultat 12—krat izenačen. Igralci Interierja so so ob koncu prvega dela povedli in prvi polčas dobili z 10:9. V 45. minuti tekme so gostje povedli s tremi zadetki razlike. Domači igralci so zaigrali nekoliko bolj učinkovito in izenačili na 17:17, vendar so igralci Kodeljeva ponovno povedli. V zadnji minuti je Interierju le uspelo izenačiti in to je bila tudi realna slika dogajanja na igrišču. Okrog 350 gledalcev v dvorani ni bilo zadovoljno s potekom tekme. Mnenje nekaterih poznavalcev rokometa je bila, da bi lahko Interier z boljšim vodstvom lahko zanesljivo zmagal. Tako pa jih čaka težko delo v povratni tekmi za napredovanje v četrtfinale. RK Interier: Imperl, Papež, Keše, Iskra 4, Levičar, Deržič S. 5, Mašič 1, Deržič I. 1, Urbanč D. 1, Bogovič 4, Kozole, Dragar 3. (Jože Arb) Druga slovenska liga RK Brežice: RK Interier 23:32(12:17) Brežice, 5. oktobra — V posavskem derbiju v II. rokometni ligi sta so pomerili igralci Brežic in Krškega. Kljub temu, da so domači zaigrali dobro, je bila ekipa Interierja premočan tekmec. Pri domačih se je izkazal Avsec, pri gostih pa se je odlikoval prodorni Bogovič. RK Brežice: Škof, Slatner, Pinterič 3, Kopinč 1, Gabron 2, Šiško 2, Avsec 8, Fink 2, Aringer 4, Gorenc 1, Logar. RK Interier: Imperl, Papež 6, Keše, Iskra 1, Levičar, Deržič S. 4, Mašič 4, Deržič 1.1, Bogovič 9, Kozole, Dragar 3. (Jože Arh) RK Lisca Sevnica :RK Velika Nedelja 32:22(16:6) Sevnica, 5. novembra — Sevniča-ni so že od samega začetka tekme zaigrali odlično v obrambi, kjer so popolnoma onemogočili zunanje igralce gostov. Z odličnimi obrambami se je izkazal vratar Senica, v protinapadih pa Sečki, ki je v prvem delu dosegel 7 lepih zadetkov. Na odmor so igralci Lisce odšli z desetimi zadetki prednosti, tako da je lahko tre-nelj Tiselj v drugem polčasu dal priložnost rezervnim igralcem, ki so upravičili zaupanje trenerja. RK Lisca Sevnica: Senica, Godec, Mijovič 2, Šunta 3, Teras 1, Rantah 3, Plazar 4, Novšak, Sečki 7, Lupše 5, Jug 5, Hadiali 2. Kadeti RK Lisca so se pomerili z ekipo RK Inženiring Šarbek iz Litije in jo premagali z rezultatom 27 : 13 (15:6). Za Sevničane so nastopili: Camernik, Medved, Močivnik, Požek 3, Močivnik 3, Božič, Glas 1, Hoh-kravt 2, Krejan 2, Pele, Sirk 8, Rupret 8. (Galex) Ženska druga slovenska liga RK Velenje :RK Lisca Sevnica 26:17(11:8) Velenje, 5. novembra — Rokome-tašice Lisce so dobro začele tekmo in povedle z rezultatom 4:1, potem pa niso izkoristile nekaj lepih priložnosti, zastreljale pa so tudi dve sedem-metrovke, kar so izkoristiledomače igralke, ki so s hitrimi protinapadi dosegale zadetke. Tudi v drugem delu tekme se gostje niso uspele enakovredno kosati z hitrimi domačinkami. RK Lisca: Strašek, Sotošek, Drže-nič 1, Sinkovič 3, Rozman 1, Sintič 3, Malapija, Ernestl N. 5, Ernestl M., Dražetič 2, Pozderc 2. (Galex) t KK Interier: KK Color Medvode 72:40(36:21) Leskovec, 29. oktobra — Dvorana OŠ Leskovec, gledalcev 300, sodnika Mlinar (Ravne na Koroškem) in Rihtaršič (Slovenske Konjice), delegat Rutar (Maribor) Košarkarji Interierja so vnovič visoko premagali nasprotnika v slovenski moški košaraški ligi A-2. Tokrat je bila igra domačinov zanesljiva in organizirana vseh 40 minut. Borbena ekipa gostov se ni mogla kosati z domačini, kajti njihovi meti so bli precej nenatančni. Domači košarkarji so z raznovrsto igro in uspešnimi akcijami pokazali, da so prebrodili manjšo krizo prejšnjih tekem in da so sedaj dobro pripravljeni. Igralci z veseljem pričakujejo derbi dosedaj še nepremaganih ekip oz. neposredni dvoboj z ekipo KK Iskra Litus iz Litije. KK Interier: Rozman 3, Avsenak 2, Stevens 18, Zaturovski 2, Ademi 21, Kraljevič 12, Samar 14. (Jože Arh) Slovenska liga B—zahod KK Novo mest 92 : KK Brežice 94:72 (40:38) Novo mesto, novembra — Ekipa Brežic se je ves prvi polčas enakovredno kosala s favoriziranim domačinom, vendar minimalno izgubila v prvem delu. V drugem delu so Breži-čani izgubili nekaj dragocenih žog v napadu, kar so domači izkoristili in zanesljivo zmagali. Najboljša Breži-čana sta bila Antolovič (20) in Rozman (18). Po prvem delu je ekipa Brežic na 14. mestu. (Jože Arh) KK Brežice: KK Tolmin Brežice, 29. oktobra — Brežičani so vodili vso tekmo, največja prednost je znašala 28 toč. Trener Krošelj je dal priložnost tudi mladim igralcem, ki pa so tokrat igrali nekoliko slabše od pričakovanj. Kljub temu je visoka zmaga Brežičanom popolnoma zaslužena. Najboljši strelci so bili Marčetič(26), Antolivič (25), Krošelj (16). (Jože Arh) NOGOMET V NASLEDNJI ŠTEVILKI Turnir trojk v Kostanjevici Kostanjevica, 30. oktobra — V dvorani OŠ je potekal turnir trojk v košarki, ki je bil organiziran v počastitev krajevnega praznika. Sodelovale so ekipe iz bližje okolice: Marko, Kostanjeviški upi, Kostanjevica, Brezovica, Šmalčja vas in ekipa Old-timerjev. Med tekmovanjem je bilo nekaj ostrejših izpadov, ki pa jih je sodnik uspel zapeljati v mirne vode. Zmagala je ekipa Smalčje vasi pred Kostanjevico in Kostanjeviškimi upi. Nagrade so prispevali kostanjeviški gostinci. (Željko Koljančič) Turnir malega nogometa Kostanjevica, 29. oktobra — Na igrišču OS je potekal turnir v malem nogometu za prehodni pokal mesta Kostanjevica. Sodelovali so: Oreho-vec, OŠ Kostanjevica, Kostanjeviški upi, Rezervat in Lipa. Prikazali so dober nogomet. Prvo mesto je zasedla ekipa Orehovca, ki je v finalnem obračunu premagalaa Kostanjevico z rezultatom 4:2 in tako obranila lanskoletni pokal. Turnir je potekal pod reflektorji, ki so nova pridobitev za kostanjeviški šport. (Željko Koljančič) Memorialni turnir Ivana Gerjeviča Leskovec, 22. oktobra — V dvorani OŠje potekal memorialni turnir v malem nogometu (4+1) v spomin na policista Ivana Gerjeviča. Organizator memoriala je bil urad kriminalistične službe Krško. Sodelovalo je sedem ekip: PP Brežice, PP Sevnica, PPP Krško, PMP Dobova, UNZ Krško in PMP Obrežje. V finalnem obračunu je PP Brežice z rezultatom 5:1 premagala UNZ Krško. Za tretje mesto je ekipa PPP Krško premagala PP Krško s 6:4. (Željko Koljančič) Strel|anie Župane Dejan uspešen v Grosuplju Grosuplje, 30. oktobra — Strelska družina 29. oktober je izvedla strelsko tekmovanje Black & Decker —Radivojev memorial, ki se ga je udeležilo 78 strelcev in strelk iz 23 ekip. Po kvalifikacijah se je 32 najboljših pomerilo v šestnajstini finala in tako naprej do finala. Kakor že večkrat letos, sta tudi na tej tekmi o zmagovalcu odločali ženski. V finalu je Polona Sladic s 101,5 krogi premagala Natalijo Prednik z 99,6 krogi. Dejan Župane je izpadel v četrtfina-lu, ko ga je s 101,7 :101,8 premagal Sašo Korbar. V četrtfinalu je izpadel tudi Rajmond Debevc, premagal ga je Damjan Kandave z rezultatom 101,2:102,0. Končni rezultati: 1. Polona Sladic 101,5; 2. Natalija Prednik 99,6; 3. Sašo Korbar 103,7; 4. Damjan Kandare 103,2; 5. Simon Kovic 101,8; 6. Dejan Župane 101,7; 7. Rajmond Debevc 101,2. Ekipno je zmagala domača ekipa 29. oktober Gosuplje pred Brestom iz Cerknice in Kamnikom. Ekipa Leskovec je zasedla 7. mesto. (Jože Arh) Zupane tretji na Pokalu Maribora Maribor, 5. oktobra — Mednarodnega strelskega tekmovanja za Pokal Maribora v mladinski kategoriji so se udeležili tekmovalci iz Madžarske, Slovaške, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. V močni konkurenci je nastopil tudi Dejan Župane (SD Leskovec). Kljub bolezni se je v rednem delu uvrstil na peto mesto, v finalu pa se je z odličnim streljanjem prebil na tretje mest. Odlično so nastopili tudi ostali leskovški mladinci, nekoliko slabše pa mladinke. Rezultati: med mladinci je zmagal Kovic (SLO) pred Madžarom Oros-zem in Dejanom Župancem (579; 101,1; 680,1). Na 31. mesto se je uvrstil Koritnik (556), 36. Mlakar (544), 41. Zarič (538), 43. Arh (530), 48. Vrš-čaj (507). Med mladinkami je Tina Grabnar zasedla 16. mesto (367), Urška Arh 22. (358), 29. Špela Arh (330). Ekipno je zmagala ekipa Ute iz Madžarske pred Mladostjo (Hrvaška), 3. mesto je zasedla ekipa ljubljanske Olimpije pred Leskovcem. Nastop na tekmovanju je ekipi SD Leskovec omogočila Zveza časnikov Slovenije in občina Krško. (Jože Arh) //. strelska liga sever — puška Heroj Marok: Trzin 1636:1696 Sevnica, 29. oktobra — Na sevniš-kem strelišu sta se v drugem kolu pomerili domača ekipa in ekipa iz Trzina. Gostje so bili tokrat premočan nasprotnik, čeprav je tudi domača ekipa streljala bolje kot v 1. kolu. Heroj Marok: Hrovat 549, Umek 543, Petrin 544. (Jože Arh) Heroj Marok: Celje 1648:1624 Sevnica, oktobra — V prijateljskem srečanju sta se pomerili ekipi Sevnice in Celja. Po porazu v 1. kolu slovenske lige so bili tokrat boljši strelci domačini in zmagali s 1648 : 1624. Heroj Marok: Mirtelj 550, Ajster 545, Ognjenovič 553. (Jože Arh) //. strelska liga jug — puška SD Leskovec: SD Postojna 1687:1679 Leskovec, 29. oktobra — V drugem kolu so se Leskovčani pomerili z ekipo iz Postojne, ki je bila pred prvenstvom po napovedih favorit v tem tekmovanju. Kljub temu da domači strelci niso v najboljši formi, so zanesljivo zmagali. SD Leskovec: Bencin 552, Grabnar 558, Župane 577. (Jože Arh) Jesenski tekaški praznik Brežiški oktober 1994 - 2. državno ekipno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v cestnih tekih Brežice, 28. oktobra — Atletski klub Fit Brežice, Srednja šola Brežice in Športna zveza Brežice so ob pomoči sponzorjev pripravili lepo tekaško tekmovanje, ki se ga je udeležilo čez sedemsto tekmovalcev. To je do za sedaj rekordno število tekačev na Brežiškem oktobru. Nastopilo je 32 osnovnošolskih ekip, med njimi tudi ekipe iz Posavja. Najbolje so se izkazali tekači OŠ Krško, ki so se uvrstili na 16. mesto, OŠ Bizeljsko je zasedla 18. mesto, Brežičani pa so bili 20. Med srednješolci so se Brežičani uvrstili na odlično tretje mesto, za ekipama ŠTZŠ Novo mesto in Gimnazijo Celje. V tekmovanju posameznikov so se udleženci pomerili vveč kategorijah. Med dečki 5. in 6. razreda je zmagal Sevničan Borut Veber pred Borisom Žerjavom iz Artič, pri pionirkah pa se je najbolje uvrstila Nika Pribožič iz Krškega — na 4. mesto. V kategoriji pionirjev 7. in 8. razreda osnovne šole je Gorazd D. Zalokar iz Brestanice zasedel 4. mesto, pri pionirkah pa je zmagala Sevničanka Petra Radišek. Med dijaki prvih in drugih letnikov se je najbolje uvrstil pri mladincih Kristjan Golob iz Brežic — na 8. mesto in mladinka Janja Košar iz Brežic, ki je zasedla 3. mesto pred kolegico Jasno Zagrajšek. Robert Grojzdek iz Sevnice je v kategoriji mladincev 3. in 4. letnika osvoji 2. mesto, Breži-čanka Barbara lljaš pa 5. Med člani je zmagal Danijel Ošep — Fit Brežice, med članicami sta se odlično uvrstili Sevničanka Zvonka Bregar in Anica Hribar — Fit Brežice, ki sta osvojili 2. oz. 3. mesto. Med veterani se je Jože Jere iz Sevnice uvrstil na 3. mesto, Boris Kuzmin iz Brežic pa dve mesti za njim. (Galex) 16. memorial Dušana Breliha Zmagal prvokategornik Grilc Sevnica, 6. novembra — V prostorih Lisce je potekal Brelihov memorial. Nastopilo je 31 igralcev, odigrali so 11 kol po Švicarskem sistemu. V posamezni konkurenci je zmagal Andrej Grilc iz Sevnice, drugače pa član ŠK Triglav Krško. Rezultati: I. Grilc 9 točk, 2. Povše 8.5, 3. Kranjec 8 (oba ŠK Milan Majcen). Sledili so: Setnikar 8, Ahmatovič 7.5, Kos 6.5, Skok 6.5, Štorman 6, Pevnik 6, Blas 6... V ekipni konkurenci je zmagala ekipa ŠK Triglav Krško 31.5 točk pred I. ekipo ŠK Milan Majcen Sevnica 28.5 točke in ŠK Savinjčan 27 točk. (B. C.) Posavski derbi sevničanom Sevnica - Krško 5:1 Sevnica, 5. novembra - Po 3. kolu II. slovenske šahovske lige, so se v Sevnici srečali obe posavski ekipi, ki nastopajo v tej ligi in sicer ŠK Milan Majcen iz Sevnice in Marton iz Les-kovca. Sevničani so po maratonskem dvoboju, ki je trajal štiri ure premagali Leskovčane, igrali pa so takole: Povše : Volčanšek 1:0, Kranjec : Rokvič 0:1, Kuzmič : Gmajnar 1:0, Mesojedec : Šibilja 1:0, Polona Kunšek : Doroteja Žnideršič 1:0, mladinec Blas : Golob 1:0. Na vrhu lestvice je Rudar (Trbovlje) 7, pred Rokado (Lendava) 6 in Impolom (Hoče) 6. Sevničani so osmi 4, Leskovčani pa trinajsti, 2 točke. V naslednjem kolu se bodo Sevničani v gosteh pomerili z Velenjem, Leskovčani pa doma z Malečnikom iz Maribora. (B. C.) Janko Blas — šestedesetletnik Janko Blas je bil tisti, ki je 14. januarja 1957. leta pognal korenine današnjega Šahovskega kluba Milan Majcen Sevnica. Takratni upravni odbor Delavsko prosvetnega društva Svoboda Sevnica je ustanovil svojo šahovsko sekcijo, za vodjo pa je bil imenovan prav Janko, prvi pobudnik organiziranega šaha v Sevnici po II. svetovni vojni. Čeprav so pred vojno že imeli organizi- ran klub Oratorij pri Salezijan-cih na Radni pri Boštanju, je bil današnji šahovski klub uradno ustanovljen 26. junija 1964. Danes klub aktivno vodita Ludvik Cvirn in Franc Der-stvenšek, Janko Blas pa je predsednik nadzornega odbora. To je manj obremenjujoče delo, vendar primerno za starejšega člana. Še vedno je aktiven v šahovskih vrstah veteranov in v društvu invalidov. Želimo mu, da bi še dolgo nadaljeval delo, ki ga z veseljem opravlja. (Galex) Badminton Brežice, 29. oktobra — V telovadnici Gimnazije Brežice je potekal 2. C turnir dolenjske regije v badmintonu, ki se ga je udeležilo 33 tekmovalcev iz Brežic, Mirne, Novega mesta in Krškega. Uspešni so bili tudi posavski igralci. Alan Kreizeiger (Brežice) se je uvrstil na 6. mesto, Aljoša Ro-van (Brežice) na 8., na 9.-12. mesto sta se vrstila Franci Škaler (Brežice) in Primož Gajšek (Krško). Pri ženskah je Brežičanka Nataša Mulič delila tretje mesto. (Galex) Uspeh telovadcev Sokola Ljubljana, 29. oktobra — ŠD Trnovo in OŠ Livada sta organizirala II. pokal Livade za dečke in kadete v športni gimnastiki. Glavni pokrovitelj prireditve je bil eden najboljših telovadcev v zadnjih letih, Lojze Kolman. Uspešno so nastopili tudi telovadci TD Sokol Brežice, saj so dečki v ekipni razvrstitvi osvojili drugo mesto. Med posamezniki pa je najbolje odtelovadil Vilijem Dernikovič, ki je osvojil 7. mesto. Med kadeti se je Matej Malus urstil še mesto višje. Omenjena tekma je I. kvalifikacijska tekma za nastop na državnem prvenstvu 1995. V okviru priznanja 90-letnice TD Sokol Brežice (osrednja prireditev bo v petek, 18.11.1994) bo II. kvalikacijska tekma za dečke, deklice, kadetinje in kadete prav v Brežicah — 26. novembra — 23. Ho-lyev memorial. (Berto Žniderščič) Kegljanje Krško, novembra — V 5. kolu v II. slovenski ligi za ženske so Krčanke izgubile v Kočevju z rezultatom 6:2 (2317:2283). Kegljači krškega Sre-miča pa so na kegljišču Term Čatež premagali domačine z rezultatom 7: 1 (Galex) Ples Kvalifikacijski turnir v športnih plesih Ajdovščina, 6. novembra - Tega turnirja se je udeležilo tudi 6 parov našega kluba. Najboljši rezultat sta dosegla ml. mladinca Sebastian Vod-lan in Urška Klakočar, ki sta zasedla 4. mesto v standardnih in latinskoameriških plesih. Prvič sta na tekmi nastopila tudi pionirja Marko Babič in Sonja Antolovič, ki sta uspešno prebila led v slovenski konkurenci. (B.C.) 09.11. Dobova RK AFP Dobova : RK Drava 12.11. (15,00) Krško(Murko) ŠK Marton : ŠK Malečnik Maribor 12.11.(9,00) Brestanica Tenis turnir (martinovanje) Organizatorji športnih prireditev, pozor! Če nam boste pravočasno pošiljali napovedi za športne prireditve, jih bomo v Našem glasu z veseljem objavljali. NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 13 130 let OŠ Koprivnica Okrogla miza o prehrani šolskih otrok Koprivnica, 28. oktobra—Ko-privniška OS je letos praznovala kar dva visoka jubileja, 130 let delovanja OŠ v vasi in 20 let nove šole. Ob tej priložnosti so pripravili tudi kulturni program, v katerem so sodelovali malošolarji, učenci OŠ in člani kulturnega društva Anton Aškerc iz Koprivnice. Na ogled je bila ponujena tudi razstava o zgodovini šole. O zgodovini šole ni veliko podatkov, saj sta vsa šola in njen arhiv pogorela leta 1944. V župnijski kroniki zasledimo podatek, da je prišel leta 1838 v Koprivnico za kaplana Janez Johann Krumpak, ki je ustanovil zasebno »kranjsko začetno šolo«. Vse do leta 1862 se je v Koprivnici zvrstili kar nekaj kaplanov, ki so med drugim tudi poučevali, tega leta pa je nastopil s službo prvi privatni učitelj Ferdinand Či-žek. Dve leti kasneje je šola postala državna. V začetku je bila šola enorazrednica, tik pred drugo svetovno vojno pa je šola postala petrazrednica. Po vojni pa sta pomembna dva dogodka. Leto 1963, ko je prva generacija končala popolno osemletko in leto 1974, ko so se učenci in delavci preselili iz stare v novo, sodobno šolo z urejeno okolico in športnim igriščem. V sklopu šole sta vrtec in mala šola, tako šolo trenutno obiskuje približno 140 otrok. Opozorili pa so nas, da je to edina šola v krški občini brez telovadnice. Gradnja te bi morala biti že v teku, vendar so nastopile razne težave. Želijo pa si tudi dobro opremiti računalniško učilnico. Čeprav je njihova šola podeželska, nudi veliko interesnih dejavnosti. Glede na pogoje, ki jih imajo njihovi učenci, dosegajo dobre rezultate na občinskem območju. Ob tem visokem jubileju so učenci izdali tudi svoje glasilo. Zaželimo jim še veliko uspehov! (Kati) Tekmovanje mladih gasilcev V petek, 21.10.1994, se je v GD Sevnica odvijalo tekmovanje mladih gasilcev. Svoje znanje so preizkusile ekipe vseh osnovnih šol sevniške občine. Ekipe so dobile po tri vprašanja, za vsak odgovor so imele 30 sekund časa za premislek. Odgovor je ocenila štiričlanska strokovna komisija. Po treh krogih vprašanj sta vodili ekipi OS Šentjanž in Boštanj. Dobili sta še dodatno vprašanje. Na koncu je zmagala OS Boštanj, sledila je ekipa OŠ Šentjanž, tretjeuvrš-čena pa je bila OŠ Sevnica. Zmagovalna ekipa je prejela gasilni aparat, spominsko plaketo in pet vstopnic za kino Sevnica. (Beno Marušič) OŠ Jurij Dalmatin Tekmovanje v logiki Krško, 28. oktober — Na OŠ Jurij Dalmatin je v petek potekalo regijsko izbirno tekmovanje v logiki. Sodelovali so učenci šestih posavskih osnovnih šol: OŠ Brežice, OŠ Leskovec pri Krškem, OŠ Koprivnica, OŠ J. Gorjup Kostanjevica na Krki, OŠ XIV. divizije Senovo in OŠ Jurij Dalmatin Krško. Učenci so se pomerili v štirih skupinah. Najboljše rezultate so dosegli: 1. skupina (5. razred): Rok Carl — OŠ Leskovec pri Krškem; Simon Čižmek — OŠ XIV. divizije Senovo; Ema Moš-kon — OS XIV. divizije Senovo; 2. skupina (6. razred): Katja Jankovič — OŠ XIV. divizije Senovo; Tadej Bajda — OŠ Leskovec pri Krškem; Iztok Kosalec — OŠ Leskovec pri Krškem; Nina Špiler — OŠ Jurij Dalmatin Krško; Petra Va-lentinčič — OŠ J. Dalmatin Krško; 3. skupina (7. razred): Gašper Štrubelj — OŠ J. Dalmatin Krško; Egon Kocjan — OŠ J. Dalmatin Krško; Rok Marlot —OŠ J. Gorjup Kostanjevica; 4. skupina (8. razred): Gregor Čuk — OŠ J. Gorjup Kostanjevica; Simon Umek — OŠ XIV. divizije Senovo; Franjo Boh — OS Brežice. Najboljši (Rok Carl, Simon Čižmek, Katja Jankovič, Iztok Kosalec, Gašer Štubelj, Egon Kocjan in Gregor Čuk) se bodo 19. novembra v Ljubljani udeležili državnega tekmovanja v logiki. (Nena) Šola ni sala »Šola ni šala,« pravijo tovarišice, otroci pa »o, šola je šala.« Tovarišica teste vzame, otroci prebledijo, a ko začnejo pisati, že se smejijo. Ko dobijo teste, eni jočejo, drugi se smejijo, zdaj le jočite, saj ste se smejali, ko ste pisali. Petra Simončič, Literarno-novinarski krožek, OŠ Adama Bohoriča Brestanica Pustite nam živeti Pustite nam živeti, nam slovensko peti, nam pisati slovenske knjige! V čistih potokih naj plavajo ribe. Zato ne onesnažuj okolja vsega, da lahko račka v ribniku zdravo gaga. Vsako vrečko spravi v žep, šele potem pojdi na potep! Boštjan Kreutz, 6.r., Oš Adama Bohoriča Brestanica Od srca do srca Mati, od mojega srca vodi cesta do tvojega srca toplega. In že s samim pogledom tvojim mi je toplejše pri srcu. Srce bi bilo težko, če me zapustiš za vedno. Moj mir bi bil odvzet in svet zaklet. O, mati, ostala ti bom zvesta, dokler ne bom nevesta. Nevesta pa še ne bom, zato ti bom še zvesta. Nataša Požeg, literarni krožek, OŠ Adama Bohoriča Brestanica OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU Tvoja prehrana naj bo tvoje zdravilo. (Hipokrat) Brežice, 18. oktobra — V brežiški OŠ je potekala okrogla miza o prehani šolskih otrok, namenjena pa je bila predvsem staršem, pedagogom, zdravnikom in tudi učencem. Kot je povedala ravnateljica Milena Jesenko, so se za prehrambeno tematiko odločili predvsem zato, ker zdrava prehrana pomembna za vse, še posebej pa za otroke. Tematika pa smiselno sovpada z letom družine, v kateri je prehrana zelo pomembna, v oktobru pa je bil tudi svetovni dan hrane. Na okrogli mizi so sodelovali pedagoška svetovalka Marta Hrovatin, vodja šolske prehrane na OŠ Brežice, Zdenka Simončič, predmetna učiteljica, in proizvajalci hrane Žito, Agrokombinat in Formastin d.o.o. Zbrani poslušalci so lahko prej omenjene spraševali, za kar so dobili tudi strokovne odgovore. Pedagoška svetovalka Marta Hrovatin, ki je sicer že upokojena, a še vedno aktivna, je v zadnjih dvajsetih letih delala v sestavi ministrstva (sekretariata) za šolstvo in šport, predvsem na področju gospodinjstva in šolske prehrane. Je avtorica mnogih Šolskih učbenikov za gospodinjstvo in tudi članica društva učiteljev gospodinjstva ter aktivno deluje v prehrambenem odboru. Ves čas svojega dela si prizadeva za kvaliteto prehrane nasploh. Kot je poudarila Hrovatino-va, sta prehrana in zdravje v tesni povezavi, kajti zdravje ni samo odsotnost bolezni, ampak nasploh dobro telesno in duševno počutje. Pri tem pa ima prehrana veliko vlogo. Kakšna pa je prehrana, ki zagotavlja zdravje, je predstavila v naslednjih tematskih sklopih: živila, hranila, deleži obrokov, pomen zajtrka, povezava šolskega obroka in domače prehrane, alternativna prehrana oz. vrste in zdravstveni riziki. Govorila je tudi o šoli in prehranski vzgoji v njej, pre-bavljanju hrane, ob koncu pa je spregovorila o prehrambe- nih obratih. Marta Hrovatin je opozorila na problem, ki se pojavlja v obliki hitro pripravljene hrane, t. i. fast food. »Razviti svet jo izvaža v manj razvitega kot odpad, mi pa kot slepci uživamo to hrano,« je še povedala pedagoška svetovalka. Pravilna izbira, zdrava prehrana, več obrokov na dan, ustrezne količine, spoštovanje do hrane in kulturno uživanje so temelji zdrave prehrane, še posebej za mlade, kajti hrana ima zanje več pomenov: zdravstvenega (razvoj odpornosti, preventiva), vzgojnega (prehrambene navade, uživanje hrane, spoštovanje do hrane), socialnega (vrednotenje hrane, odnosi, izbira, količina, uporaba), čustvenega (želja po hrani, odklanjanje) ter estetskega in kulturnega (jedilnica je posvečen prostor za uživanje hrane). Svojo težo k zdravi prehrani pa dodajo še kultura okolja, način uživanja, postrežba in estetski videz hrane. Vodja šolske prehrane Zdenka Simončič je zbranim predstavila nekaj ugotovitev, ki so vse prej kot pohvalne. V lanskem letu so ugotavljali, koliko učencev zajtrkuje, vendar pa so rezultati porazni. Med učenci je več kot 60 odstotkov takšnih, ki ne zajtrkujejo. Zaskrbljujoči so tudi podatki o dnevni porabi mleka, kajti telo potrebuje najmanj 0,5 I mleka dnevno. Anketirali so 70 učencev, rezultati pa so naslednji: manj kot 0,5 I mleka zauzije 47,15% anketiranih oz. 33družin, priporočljivo količino popije le 31,43% učencev oz. 22 družin, le 21,42% učencev v 15. družinah pa popije dnevno več kot 0,51 mleka. Iz rezultatov je razvidno, da v povprečju vsak družinski član popije dnevno le 4 del mleka. Zdrava prehrana vpliva na razvoj in rast organizma, moč in toploto ter varuje zdravje. Zapomnite si naslednje: »Zdrav človek ima stotine želja, bolan pa samo eno — biti zdrav!« (Galex) Poplačana prizadevnost KS Globoko Otvoritev večnamenskega pro štora v OŠ Globoko Globoko, 22. oktober — Še do nedavna so učenci OŠ Globoko telovadili v prostorih bližnjega prosvetnega doma, ki po svojih zmogljivostih nikakor ni ustrezal temu namenu. Danes je OŠ Globoko dobila nov, sodoben prizidek. V njem so dvorana, galerija, garderobe z umivalnicami, kabinet in prostor za telovadno orodje. Učenci in krajani so tako končno dobili prostor, ki so ga že močno potrebovali. Kako je projekt potekal od zamisli do realizacije, nam je pojasnil Ivan Živič, predsednik gradbenega odbora: »Pred šestimi leti so krajani KS Globoko izglasovali samoprispevek za preureditev prosvetnega doma, vendar se je kmalu izkazalo, da bi tak projekt stal več kot novogradnja. Zato je izvršni svet predlagal ministrstvu za šolo in šport investicijski program, ki je predvideval 50% investiranje republike (na račun demografske ogroženosti), 15% investiranje občine in 15% investiranje KS (iz samoprispevka). Tako so po izdelavi lokacijske in tehnične dokumentacije leta 1993 stekla prva dela: odkup zemljišča, razpis za komisijo, razpis za izgradnjo ter razpis za nadzor. Za graditelja je bilo izbrano GIP Pionir Novo mesto, nadzor pa si je pridobilo podjetje Elektroprojekt Ljubljana. 20. januarja 1994 so s podpisom pogodbe in predajo dokumentacije pričela dela na gradbišču in 9. avgusta je šola tudi tehnično prevzela objekt. Objekt sestavljajo: dvorana (24 x 12 m), galerija (100 m2) in prizidek. Dvorana je v celoti opremljena s športno opremo, nekaj pa je tudi dodatne opreme, saj prostor ne bo služil le telesni vzgojio in športnim aktivnostim, ampak tudi raznim kulturnim in družabnim dejavnostim v KS. Celotni projekt je ob zaključku del stal okoli 49 milijonov SIT: gradnja 32 milijonov, oprema 7 milijonov, odkup zemljišča 2,1 milijona, načrti 1,7 milijona... Sočasno z izgradnjo prizidka so potekala tudi dela za ureditev šole in okolice. Uredili smo igrišče in dostop do šole, končno pa smo dobili tudi svoje parkirne prostore, kolesarnico, javno razsvetljavo, pločnike in ograjo.Tudi šola sama je dobila novo podobo: zamenjali so strop, okna in go-rilec na peči, dobili pa smo tudi lastno kotlovnico in nov ra- čunalniški razred. Tako je šola, ki je središče celotne KS, sedaj na oko prijeten in urejen objekt, ki je kljub visoki starosti (100 let) šel s časom v korak in še danes opravičuje vlogo nositeljice življenja v celotnem kraju. Učenci, učitelji, starši in vsi krajani so ponosni na novi objekt, predvsem pa izboljšanje pogojev stimulativno vpliva na delo učiteljev, to pa se seveda odraža tudi na učencih. Koliko pomeni otvoritev prizidka krajanom, je pokazala tudi današnja otvoritev. Zbralo se jih je kar lepo število, sami pa so pripravili bogato pogostitev in se tako ob tej prijetni priložnosti prepričali, da se je denar iz njihovega samoprispevka bogato obrestoval. Šola je dobila nov kompleks, s katerim dobiva kraj nov, lepši obraz. Predvsem njim in številnim organizacijam ter posameznikom, ki so tako ali drugače pripomogli realizaciji nekoč visokih želja, gre velika zahvala za zaupanje in podporo.« , • Stanka Preskar, ravnateljica šole in članica rgadbenega odbora, je spregovorila nekaj besed o programu ob svečani otvoritvi in lastnih vtisih o tem, za njeno kariero zelo pomem- bnem trenutku: »Program prireditev se je začel ob 9. uri s koncertom godbe na pihala. Sledil je kulturni program, ki se je prepletal s slavnostnimi govori predstavnikov gradbenega odbora, investitorjev in ministrstva za šolo in šport. Popoldne so sočasno potekale pogostitve po razredih, športni turnirji in zabava v dvorani. Svoje občutke in mnenja ob tem velikem dogodku so učenci zbrali v posebnem biltenu, vse pa nas je močno presenetila slikarka-domačinka Jožica Komadina, mi je šoli podarila svoje umetniško delo—olje na platnu kot znak pohvale za velik trud in prizadevanje. Dogodek se mi zdi toliko pomembnejši, če upoštevamo dejstvo, da je bilo Globoko kraj, iz katerega so se ljudje izseljevali. Naša vizija je bila ustaviti migracijo in privabiti ljudi nazaj v domači kraj. Ob podpori občine, republike in KS nam je uspelo posodobiti in urediti šolo. Mislim, da je to velik korak v naših prizadevanjih.« Svojih občutkov pa ravnateljica nekako ni mogla opisati, rekla je, da ve le, da je zelo srečna. (Nena) Ringaraja in trumbaruri Jesen med brežiškimi cicibani Otroci in vzgojiteljice brežiškega vrtca so letos spet priredili jesenski živžav, kamor so povabili tudi starše. Obiskovalcem so pripravili kratek program in jih nato povabili v svoje igralnice, ki so jih za to priložnost spremenili v delavnice — glasbeno, kjer so peli in igrali ob pomoči učencev glasbene šole; likovno, kjer so nastajale umetnine iz naravnih materialov — iz semen, plodov, suhega listja, cvetja, ličkanja... in delavnico kmečkih opravil, na kateri so otroci lahko ličkali koruzo in luščili fižol. Delo so si popestrili z narodnimi pesmimi. Že-lodčke so si lahko napolnili na stojnici s sadjem (vstopnina en sadež), na igrišču vrtca pa so pekli kostanj in se igrali. Sadove tega ustvarjalnega dne si lahko od 27. oktobra dalje ogledate v galeriji Meke. (nic) 14 NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 Kronika Iz poročil o dejanjih, dogodkih in pojavih na območju UNZ Krško je razvidno, da so v minulih dveh tednih zabeležili več poskusov ilegalnih prehodov državne meje, odkrili nekaj kosov neprijavljenega osebnega orožja in manjšo količino streliva, avtomobile s pretolčenimi številkami, zgodilo pa se je tudi nekaj tatvin in prometnih nesreč, žal tudi s smrtnim izidom. V podstrešju vagona V Dobovi sta bila pri poskusu ilegalnega prehoda državne meje odkrita dva državljana R BIH. Državno mejo sta skušala prestopiti skrita v podstrešju vagona, oz. pod sedežem v kupeju vagona. Seveda sta bila oba vrnjena nazaj v R Hrvaško. Oropali kapelico Neznani storilec je iz kapelice, last F. Ž. iz Stržišča pri Zabukovju, odnesel dva nabožna kipca — Sv: Ber-nardke in Sv. Antona. Kipec Sv. Ber-nardke v klečečem položaju je iz lesa, višine 40 cm, pobarvan sivo in rdeče, star okoli 140 let. Kipec Sv. Antona v stoječem položaju je prav tako iz lesa, visok 50 cm, rjave barve, star okoli 140 let. Vrednost oddtuje-nih kipcev še ni znana. Pištolo je nosil kar po kavbojsko Na Obrežje se je v osebnem avtomobilu pripeljal S.Ž., državljan RH. Pri pregledu je policist za pasom hlač omenjenega našel samokres, cal. 7,62 mm, v katerem je bil nabojnik z osmimi naboji. Ko so pregledali tudi osebni avtomobil, so našli še dva polna zabojnika za istega kalibra. Kršitelja so predlagali v postopek pri sodniku za prekrške, orožje in strelivo pa zasegli. Med prehitevanjem v smrt Na magistralni cesti Krško-Sevni-ca izven naselja Arto se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri se je smrtno ponesrečil triintrideset let-, ni T.K. iz Koprivnice. Med prehitevanjem rdečega R 5, mu je nasproti pripeljal voznik tovornega avtomobila znamke Tatra. Kljub temu da se je voznik tovornjaka umikal v desno, se silovitemu trčenju ni mogel izogniti. Izdal ga je zadah po alkoholu Ko je policist ustavil voznika J.J., drž. BIH s stalnim prebivališčem v Krškem, se mu je kmalu zazdelo, da je omenjeni voznik vinjen. Po opravljenem preizkusu alkoholiziranosti v izdihanem zraku — ta je pokazal 1,8 g/kg alkohola — so policisti kršitelju prepovedali-ttadaljno vožnjo in ga predlagali v postopek pri sodniku za prekrške. Pokončal ga je s sekiro V zidanici v Velikih Malen-cah 22 sta se napila Z. J. iz Brežic in O. H., državljan RH. Med dolgotrajnim popivanjem sta se nekjakrat sprla, nakar je O.H. padel, pri tem razbil dve steklenici in se porezal po obrazu, zaradi česar se je prepir nadaljeval. Ko sta prišla pred vikend, je poškodovani zagrabil sekiro in z njo zamahnil proti lastniku. Med prerivanjem mu je Z.J. iztrgal sekiro in z njo večkrat udaril po O.H. Poškodbe so bile tako hude, da je umrl. Za Z.J. je preiskovalni sodnik odredil pripor. Popravek V prejšnji številki smo v članku o gasilski vaji spustili, da sta na vji sodelovala tudi predstavnik ministrstva za obrambo RS in predstavnica uprave za zaščito in reševanje. No, napake pa se ne dogajajo samo nam. Že štirinajst dni po končani vaji, še vedno niso odstranili stvari, ki so na sliki. (Foto: Kati) Boste dopustili, da o usodi vašega certifikata odločajo drugi ali celo naključje? VERJETNO NE. VIZIJA je s svojim znanjem in pogledom vnaprej pripravila za vas možnost, da certifikat vložite v VIZIJO, ki je doma v vašem kraju. S svojim certifikatom lahko dokažete, da ste Posavec. VIZUA. DRUŽSA ZATJPRAVUANJE INVESTICIJSKIH SKLADOV, d.o.o. NOVO MESTO Republiški zavod za \ zaposlovanje Prosta delovna mesta (s pogoji za zasedbo) Občina Krško Šivalec gornjih delov obutve Šivalec v obratov. Telče; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; do 23.11.1994; Kids club podj. za teks. inž., trg. in teks. proiz., d.o.o. Raka, Rovišče 47; št. del. mest: 16 Konfekcionar tekstilij Šivilja — tekstilni konfekcionar; določen čas 6 mes.; ostali pogoji; možnost trajnejše zaposlitve; do 23.11.1994; Jordan Karla Modni salon »Karla« Kostanjevica na Krki, Ulica talcev 18, Kostanjevica na Krki Občina Sevnica Avtomehanik Avtomehanik; nedoločen čas; 24 mes. delovnih izkušenj; do 15.11.1994; Avto top & racing d.o.o. Sevnica Šivalec gornjih delov obutve Šivalec v obratovalnici Telče; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; do 23.11.94; Kids club podj. za teks. inž., trg. in teks.-proiz., D.o.o. Raka, Rovišče 47, Raka; št. del. mest: 16 Prodajalec železnine, gradbenega materiala, pohištva Trgovec z gradbenim materialom; določen čas, 2 mes.; 24 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski — govorno in pisno; do 02. 12. 94; GOP d.o.o. gradbeno podjetje, Krško, Ar-dro pod Vel. Trnom 17, Krško Administrativni tehnik Tajnik krajevne skupnosti; nedoločen čas; ostali pogoji; krajan Zdol, vozniški izpit; do 17.11.94; krajevna skupnost Zdole, Zdole, Krško Pomožni gostinski delavec Natakar; nedoločen čas; do 10.11.94; Irena Colner s.p. » Gostilna na Obali«, Dol. Boštanj 57, Boštanj Avtomehanik Avtomehanik; nedoločen čas; 24 mes. delovnih izkušenj; do 15.11.94; avto top& racing D.o.o. Sevnica Natakar Natakarica — pripravnica; Natakarica — pripravnica; določen čas 6 mes.; do 10.11.94; Colner Irena s.p. »Gostilna na Obali«, Dol. Boštanj 57, Boštanj <*so»'s TURISTIČNA AGENCIJA LUKEC Bohoričeva 19, 68270 Krško Tel./Fax.: 0608 / 22 200 Obvešča vse, ki se zanimajo za praznovanje Novega leta 1995 v naših in tujih smučarskih središčih, da se nam čimprej javijo, kajti kapacitete so že sedaj precej zasedene. Enako velja za zimovanje med šolskimi počitnicami v letu 1995. RAZPIS ABONMAJA ZA SEZONO 1994/95 V abonmajskem programu 1994/95 vam ponujamo naslednje predstave: - PLANINSKA ROŽA, opereta (R. Gobec), gledališče Zarok, Žalec - KADAR MAČKE NI DOMA, komedija, Prešernovo gledališče Kranj - DETEKTIV MEGLA, veseloigra, Slovensko ljudsko gledališče Celje - BALETNI, GLASBENI VEČER, opereta in MPZ Maribor - ŠTAJERC V LJUBLJANI, komedija, Mestno gledališče ljubljansko - TRAVIATA, opera, Opera Ljubljana Informacije o abonmaju: * stalni sedež * zagotovljena cena s popustom * plačilo v dveh obrokih * cena abonmajske vstopnice: 1 .—15. vrsta 5000 SIT, 16—20. vrsta 4500 SIT * pred -stave ob sobotah ali petkih * mesečna osebna obvestila o kulturnem programu v KD * prijave na upravi od 7. do 15. ure * KD si pridružuje pravico do spremembe v programu * dodatne informacije na tel. (0608) 31-495! Razpis podaljšujejo do 18. novembra 1994, vljudno vabljeni k vpisul Cenjeni obiskovalci, upamo, da je naš program dovolj pester in zanimiv in vam ne bo žal ne časa ne denarja, ki ga boste namenili zanj. V njem boste našli obilo razvedrila in sprostitve, za kar bodo poskrbeli gledališki, glasbeni in plesni ustvarjalci poklicnih in tudi ljubiteljskih skupin. Zato vas vabimo, da (p)ostanete naši redni obiskovalci — abonenti tudi v tej sezoni! Poleg abonmajskega smo pripravili še program za izven ter posebnega za mladino. Večerne predstave so namenjene samo odraslim. Prva abonmajska predstava bo predvidoma v decembru. Hvala za vaše zaupanje ter na svidenje v KDK! Pričakujemo vas! Darja Veljkovič v prodajalni Trgovina AS Trgovina AS ima že večletno tradicijo. Najdete jo lahko v Krškem na Bohoričevi 5 in CKŽ 35. Njihova ponudba zajema veliko izbiro med viso-kokvalitetnimi izdelki MURE DESIGN za moške in ženske, moška oblačila SENS ter kolekcijo MISS, MADAM EXKLU-SIV. Mladi lahko izbirajo med jeansom in športnimi oblačili CASUCCI, CHEVAN in originalnimi LEVI'S-ovimi izdelki. Nudijo vam tudi bogato ponudbo usnjene galanterije EL CANPERO in OK. SAC, pa tudi ponovno moderne usnjene jakne, podobne tistim iz kovčka vašega pradeda. V njihovi trgovini se lahko vsakdo obleče po svojih željah, saj ob pomoči prijaznih trgovk vsakdo najde nekaj zase. Poleg omenjenih kolekcij lahko izbirate tudi med izdelki ostalih priznanih proizvajalcev. Delovni čas trgovine je 8—19 ure, ob sobotah pa 8—12.30. Pokličete jih lahko na tel. številko 31 -622 ali 31 -883. Zagotavljajo vam, da ima njihovo blago ugodne cene, omogočajo vam popuste pri gotovinskem plačilu, možno pa je tudi plačilo na več obrokov. Trgovina AS se priporoča za obisk. (Kati) Z modne revije v krškem hotelu SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. KARATE ŠOLA BORILNE SPRETNOSTI VPISUJE ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ MODERNE BORBE IN SAMOOBRAMBE ZA DEKLETA IN FANTE. VADBA BO VSAK PONEDELJEK OD 17.00 DO 18.30 URE V TELOVADNICI DIJAŠKEGA DOMA V KRŠKEM. INFORMACIJE NA TRENINGU ALI NA TELEFON 31-283 03 Iskra Stane mojster karateja IV. DAN H NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 15 Republiški zavod za zaposlovanje Območna enota Sevnica Štipendistom v Posavju VABILO Vabimo vas, da se udeležite informativnega sestanka z dijaki in študenti, ki v šolskem letu 1994/95 prejemajo republiško oziroma Zoisovo štipendijo, in sicer. — v Brežicah: v petek, 11. novembra 1994 ob 17. uri v dvorani Prosvetnega doma — v Sevnici: v soboto, 12. novembra 1994 ob 8. uri v dvorani Gasilskega doma — v Krškem: v soboto, 12. novembra 1994 ob 10. uri v dvorani Kulturnega doma z naslednjim dnevnim redom: 1. Seznanitev z aktualnostmi na področju gospodarskega razvoja občine s poudarkom na politiki zaposlovanja 2. Izvajanje štipendiranja v tekočem šolskem letu Vabljeni tudi vaši starši, sošolci in ostali, ki jih obravnavana problematika zanima. V primeru, da se sestanka iz objektivnih razlogov ne morete udeležiti, prosimo, da izostanek opravičite. Toni Koren, dipl. psih. direktor TVo-vo-/ ^Vovo-/ Mo-vo-l ems 233BBBBBŽ Izdelava, montaža, servis In prodaja elektronskih In energetskih naprav TRG 27 BRESTANICA TEL./FAX.: 0608/79-735 M ALi OGLAS Najamem garsonjero ali eno-sobno stanovanje v Krškem. Dogovor, nujno. Tel. 0608—22730 Pri OŠ Krško so bili najdeni ključi od avtomobila (obesek Renault). Tel.: 32 155. Prodam nov Philipsov avtomat za ekspreskavo. Tel.: 31 966. MHz Valantičevo17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas bosta klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 in 24.00 uro. 4> OPTIKA no novi lokaciji CKŽ 4, KRŠKO (izpod AMD - flvto šole) ODPRTO: 8-18. soboto 8-12 V sklopu optike obratuje okulistična ambulanto bolnišnice Brežice: sreda: 14:30 -18:00 Prim. dr. Davorin Nola 1. sobota v mesecu: 9 -12 Dr. Cvetka Oberč BR6ZPLRČNIOKUUSTIČNI PR6GL6DII Tel.: 21-536 Vse, ki so pri Našem glasu naročili in plačali mali oglas prosimo, da nas pokličejo po telefonu. Računalnik nam je namreč tako ponagajal, da ne moremo do že vnesenih podatkov. Opravičujemo se in prosimo za razumevanje. V Krškem prodam stanovanje, veliko 84 m2, telefon: 31-550. V Krškem prodam stanovanje, veliko 84 m2, telefon: 31 -550. Enosobno stanovanje, garsonjero ali sobo s kopalico iščem za dobo enega leta. Možno predplačilo. Informacije na telefon 21 - 234. GOSTIŠČE PRI HLEBCU, Slovenska vas, zaposli kvalificiranega kuharja ali kuharico — začetnika ali s prakso. Informacije po telefonu 0608 57 303 ali 57 231. Dopisujte v Naš glas OKREPČEVALNICA OAZA SENOVO TRG XIV. divizije 1 SENOVO Tel.: 0608/79 108 V prijetnem gostinskem lokalu zaposlimo natakarico s trimesečnim poskusnim delom. POGOJI: poklic — natakarica, izkušnje v gostinstvu, daje urejena, prijazna, poštena in komunikativna. MOŽNOSTI: izobraževanje in dopolnitev znanja iz gostinstva, OD je privlačen, odvisen od izpolnjevanja pogojev. JAVITE SE OSEBNO NA NAŠ NASLOV "inženiring Objava posredniške prodaje Opremljeno ali neopremljeno dvoetažno stanovanjsko hišo v izmeri 216 m2 v Spodnjem Starem gradu 9 s pripadajočim zemljiščem v izmeri cca 10 a, cena 110.000 DEM, način in rok plačila po dogovoru. Opremljeno dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 71 m2, v dvostanovanjski hiši Pot na Polšco 28 v Krškem, ki ima poseben vhod, za 69.300 DEM, način in rok plačila po dogovoru. Neopremljeno stanovanje v izmeri 46,80 m2 na Gubčevi 7, Krško po ceni 900 DEM/m2, način in rok plačila po dogovoru. Neopremljeno stanovanje v izmeri 58,03 m2, ki se nahaja na Cesti 4. julija 62, Krško po ceni 900 DEM / m2, način in rok plačila po dogovoru. Hišo v 3. gradbeni fazi v izmeri 9,80 x 11 m v obrtni coni na parceli številka 671 /29 v izmeri 656 m2 k.o. Črne, Brežice, možna ureditev poslovnega prostora po ceni 120.000 DEM, način in rok po dogovoru. Manjšo kmetijo v izmeri 1 ha na Okljukovi gori 12. Na kmetiji stoji stara hiša, leto izdelave 1876, krita s slamo, v hiši so voda, telefon in elektrika. Okoli 0,5 ha obsega nov nasad s 380 jablanami (jonagold in idared v najboljši rodnosti), vinograd z 250 trtami, zasajen 1985, nasad marelic in ribeza (skupaj 1000 sadik). Prodaja se po ceni 60.000 DEM, način in rok po dogovoru. Opremljeno ali neopremljeno stanovanje v izmeri 59,73 m2 (garaža vključena v to izmero), ki se nahaja v Kostanjevici na Krki, Ljubljanska 11, po ceni 45.000 DEM, način in rok plačila po dogovoru ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Za dodatne informacije pokličite »IR« Inženiring d.o.o. Krško na telefon 0608/21-944 ali 22-944. »IR« INŽENIRING d.o.o. Krško obvešča, da je možno pristopiti k vpisu etažne lastnine v zemljiški knjigi za objekte, in sicer: v Krškem: Gubčeva1-11, Cankarjeva 1,1a, 3, 3a, Cesta 4. julija 52, 52a, 54, 57, 59, 60,62, 62a, 62b, 64,67, Aškerčeva 2, Papirniška 13,13a, v Kostanjevici: Ljubljanska 11, na Senovem: Cesta kozjanskega odreda 14, Delavska 7, 9, Titova cesta 114, zato vam posredujemo naslednjo PONUDBO ZA IZVEDBO VPISA ETAŽNE LASTNINE V ZEMLJIŠKO KNJIGO 1. PREDMET PONUDBE Ponujamo vam pripravo in ustrezno popolno opremo zemljiško knjižnega predloga in njegovo vložitev na sodišču zaradi vpisa novega etažnega lastnika na stanovanjski enoti. 2. CENA Izvedbo gornje naloge vam nudimo po naslednjih cenah: — za garsonjero 12.600,00 sit — za 1,5-sobno stanovanje 13.300,00 sit — za 2- in 2,5-sobno stanovanje 14.990,00 sit — za 3,5-sobno stanovanje 15.160,00 sit Cene veljajo na dan 6.7.1994 in se spremenijo le, če se tečaj banke Slovenije za DEM spremeni za več kot 10%. Na gornje cene se plača prometni davek za storitve v višini 5%. Poleg gornjega plača stranka še sodno takso v višini 0,5% od nakupne vrednosti stanovanja in 900,00 sit za vsak primer. V bližnji prihodnosti pa pričakujemo spremembo takse. 3. PLAČILNI POGOJI Izvedbo gornje naloge lahko plačate v treh obrokih tako, da prvi obrok vključuje sodno takso in 1 /3 gornje cene z deležem prometnega davka.druga dva obroka pa v enakih preostalih deležih s prometnim davkom. Plačilo se zavaruje z ustrezno datiranimi čeki. Navedeno kreditiranje je brezobrestno. Kolikor se za naročilo vpisa etažne lastnine v bloku odloči vsaj 85% etažnih lastnikov, nudimo dodatni 10% popust. Stanovanjski zakon določa v 151. členu, da so lastniki stanovanj in stanovanjskih hiš dolžni v treh letih po uveljavitvi tega zakona vpisati lastninsko pravico na stanovanjih in stanovanjskih hišah v zemljiško knjigo, kar pomeni, da ta rok poteče 19.11.1994, zato vam predlagamo, da to, kjer je možno, uredite čim prej. OBVESTILO »IR« INŽENIRINGA Opozarjamo uporabnike poslovnih prostorov in stanovalce, da odpadke (tudi kartonske) ne odlagajo ob zabojnike. Če se bo to ponavljalo, bomo prisiljeni ukrepati. Izkoristite ugodne pogoje: POJDITE Z NAMI NA POČITNICE »IR« INŽENIRING d.o.o. Krško obvešča vse zainteresirane, da posredujemo letovanja v večini slovenskih letovišč in zdravilišč ter v Piranu in Portorožu pod ugodnimi pogoji. Oglasite se pri nas in si zagotovite zimski oddih. POLEG TEGA PRODAJAMO TUDI SMUČARSKE KARTE ZA ROGLO IN NUDIMO UGODNE ENODNEVNE ARANŽMAJE (športne dneve) NA ROGLI IN AREHU. CENIK SMUČARSKIH KART — ZIMA 94/95 (CENE V SIT) za kartonsko embalažo »IR« INŽENIRING d.o.o. Krško obvešča vse lastnike poslovnih prostorov, ki gravitirajo na zbirno mesto za odpadke v kompleksu Bohoričeve ulice, da so dobili od Kof staka ključe za 5 m3 zabojnik za odpadke, ki je namenjen izključno kartonski embalaži in papirju. Stanovalci odlagajo papir in embalažo v 700 I zabojnik, saj tudi papir v večjem zabojniku ni namenjen predelavi, ampak izpostavljen zgolj zaradi tega, da se pretirano ne polnijo manjši zabojniki, ki so namenjeni pretežno gospodinjskim odpadkom. VRSTA KARTE PRED PRODAJA SEZONA Od 1.10.-15.11.94 Od 16.11.- 10.12.94 DNEVNA ODRASLI 1.700,00 1.900,00 2.100,00 OTROCI 1.200,00 1.300,00 1.500,00 UPOKOJENCI VADITEUI . ». UČITEUI TRENERJI 1.700,00 DOPOLDANSKA ODRASLI 1.000,00 1.100,00 1.200,00 OTROCI 700,00 800,00 900,00 POPOLDANSKA ODRASLI 1.200,00 1.300,00 1.500,00 OTROCI 800,00 900,00 1.000,00 5-DNEVNA ODRASLI 6.400,00 7.200,00 8.000,00 OTROCI 4.500,00 5.000,00 5.600,00 6-DNEVNA ODRASLI 7.700,00 8.600,00 9.600,00 OTROCI 5.400,00 6.000,00 6.700,00 7-DNEVNA ODRASLI 9.000,00 10.000,00 11.000,00 OTROCI 6.400,00 7.200,00 8.000,00 10-DNEVNA ODRASLI 12.200,00 13.700,00 15.200,00 OTROCI 8.500,00 9.600,00 10.600,00 SEZONSKA ODRASLI 24.000,00 26.000,00 31.000,00 OTROCI 17.000,00 18.400,00 22.000,00 UPOKOJENCI 20.000,00 22.500,00 27.000,00 PRENOSNA 80.000,00 88.000,00 96.000,00 16 ZADNJA NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 Naš glas izbira Naše športnike Posavja za leto 1994 Vsi se zavedamo, da čas neizmerno beži in s tem tudi dnevi, meseci in leta. Slaba dva meseca nas ločita do konca leta in pred nami bo leto 1995, polno želja po novih rezultatih. Ob koncu leta vsi obračunavamo tisto, kar smo naredili, kar bi še lahko, najbolj pa nam v spominu ostanejo lepi trenutki. Predvsem smo zadovoljni, da živimo mirno in zdravo življenje. Tako bilanco sezone smo sklenili narediti tudi v Našem glasu. Z Vašo pomočjo bi, spoštovani bralci, radi sestavili seznam športnikov in njihovih dosežkov na raznih tekmovanjih. V uredništvu našega in vašega časopisa Naš glas smo se odločili, da izberemo športnika in športnico ter ekipo, za katere mislite, da si zaslužijo naziv Našega športnika Posavja za leto 1994. Mnogi se odočajo podeljevati naziv »najboljšega«, vendar mi menimo drugače. Težko je oceniti, kdo je res najboljši. Ali je nastop na državnem prvenstvu že dovolj močan kriterij za ta naziv, ne glede na uvrstitev? Alf je uvrstitev v sredini na evropskem prvenstvu že vrhunski dosežek? Ali je naslov državnega prvaka v športu, s katerim se ukvarja le nekaj tekmovalcev, že jeziček najboljših na tehtnici? Veliko je vprašanj, ali je ali ni določena uvrstitev dovolj za naziv? Vsekakor pa so vsi športniki vredni pohvale, kajti v vsak nastop je potrebno veliko prostega časa, namenjega treningu. Zato bo najpravičneje podeliti naslov tistim športnikom in športnicam, ki so po vašem mnenju najbolj vaši oz. menite, da so bili v letu 1994 najboljši. Zato lahko do konca leta glasujete zanje in zmaga bo pripadla tistim, za katere se boste odločili vi, dragi bralci. Razglasitev glasovanja oz. podelitev naslova Naši športniki Posavja za leto 1994 bo v začetku januarja prihodnje leto na eni izmed »Odprtih strani« Našega glasa. Dobitnike nazivov bodo nagrajeni s praktičnimi nagradami, prav tako pa nameravamo izžrebati tudi 10 glasovalcev. Sedaj ste na vrsti vi, da s svojimi izbiro izglasujete naše športnike, za kar vam bodo zelo hvaležni. V vsaki prihodnji številki pa bomo v Našem glasu objavljali trenutni vrstni red. (Galex) Upoštevali bomo samo glasovnice, ki bodo izrezane iz časopisa in ne fotokopiranih. Pošljite jih na naslov Naš glas, CKŽ 23, Krško s pripisom » Naši športniki«. GLASUJEM — za našega športnika ..... — za našo športnico ......, — za ekipo (moško ali žensko) Priimek in ime ........... Naslov Kraj Ce bi bili cigani medvedi, jih ne bi skrbelo Kako preživeti zimo Na čistini Kerinovega grma Zima se približuje, vsem znana ciganska problematika pa še zdaj ni rešena. Cigani naj bi se preselili v Raketno bazo, vendar se prebivalci Gorice s tem ne strinjajo. Ker je ta problem pereč, smo se odločili, da povprašamo o tem obe strani, cigane in goriča-ne. Roman Kovačič, Rom— V Raketno bazo bi šli, če bi že morali iti. Vendar smo si tu, na Kerinovem grmu, začeli graditi tri zidane hiše in nekaj lesenih barak. Če bi že kam morali iti, bi šli kamorkoli, samo v Rimš ne, saj so tam Romi takšni, da ni mogoče živeti med njimi. Stanko Hudorovič, Rom— Če bi morali iti od tu, bi šli v Raketno bazo. Tam imajo elektriko in vodo. Vendar tam sedaj ni nobene lepe hiše, vse so prazne. Tam bi lahko imeli svojo šolo, pa tudi ogrevanje bi imeli. Rajši bi sicer ostali tu, kjer smo, vendar nimamo ne elektrike ne vode in ne ogrevanja. Tu Romi najslabše živimo. Angela Unetič, prebivalka Gorice— Ne, to pa sploh ne, sicer se bo narod dvignil. Občina naj jih da kamor koli drugam, v bloke v Krško na primer. Poleg Kerinovega grma imamo njive in nam uničujejo pridelke. Ciganom ni treba nobenega gradbenega dovoljenja, nobenih dokumentov, nič jim ni treba plačevati. Nam pa? Saj razumem, da so tudi oni ljudje, in da morajo tudi oni živeti, vendar ne na takšen način. Martin Zlobko, prebivalec Cerkelj— Problema se po pravem rešiti ne da. Če ne bodo šli iz Kerinovega grma, tam ni vredno imeti zemlje. Na moji zemlji gradijo in ko sem vprašal enega izmed Ciganov, kako lahko gradi na tuji zemlji, me je celo udaril. Če bi šli v Raketno bazo, bi bilo najmanj škode. Mislim, da če uvedli ustrezno zakonodajo, ki bi Ciganom določala njihove pravice in dolžnosti, bi imeli tudi Goričani manj škode, če bi bili Cigani v Raketni bazi. Franc Juvanc, prebivalec Gorice— Vsi smo enotnega mnenja, da v Raketno bazo sredi gozda Cigan ne spada. Naseliti bi jih morali nekje na čistino, jih razseliti, saj bi jih le tako lahko socializirali. Tu je veliko Ciganov, ki niso iz naše občine. In zakaj so prišli? Novo mesto, Črnomelj, Metlika so jim zgradili barake, vendar so rajši prišli sem. Vsi smo proti temu, da se naselijo v Raketno bazo, saj bodo iz nje naredili to, kar so naredili iz Kerinovega grma. Če bo potrebno, se bomo uprli, pa tudi če bo treba z vilami in krampi, šli bomo na barikade. Če oni grozijo, znamo tudi mi. Tudi če hiše v bazi naredijo, lahko ta gozd spomladi zgori, skupaj s Cigani. (Sli-ke:B.C. pripravila Kati) Skupna predstavitev kandidatov za župane v občinah Brežice, Krško in Sevnica Srečanja županskih Posavje — Ugotovili smo, da je vendarle najbolj smiselno, če se pri razgovorih, v katerih bodo kandidati za župane v občinah Brežice in Krško skušali drug pri drugem poiskati šibke točke in jih hkrati s svojimi prednostmi predstaviti javnosti, organiziramo skupaj z Radiom Brežice. Kandidati za župane ostalih dveh občin se bodo srečali v mali dvorani krškega kulturnega doma. Predvidoma bo odtam potekal neposreden radijski prenos, možna pa bo tudi navzočnost novinarjev in publike. Soočanja kandidatov za župane bomo realizirali: — za občino Brežice v ponedeljek, 21. 11. od 18. do 18.30 ure — za občino Krško v četrtek, 24.11. od 18. do 18.30 ure S soočanj županov bo Naš glas objavil strnjeno, kratko poročilo. S kolegi z brežiškega radia smo se domenili, da bomo gostujočim županskim kandidatom omogočili nadaljevanje pogovora še trideset minut po zaključenem neposrednem radijskem prenosu in bomo kratka povzetka teh razgovorov objavili v Našem glasu, ki bo izšel pred volitvami. Žal so na Radiu Brežice rok za srečanje županskih kandidatov v občini Sevnica zastavili tako, da bi Naš glas zamudil volitve. Zato smo sklenili, da povabimo kandidate za župane v občini Sevnica na ločen razgovor, ki bo v sredo, 16. novembra ob 17. uri v hotelu Ajdovec. Vabimo tudi obiskovalce. Vabljeni torej v krški kulturni dom. Ob kofetku Uspešen gospodarstvenik in prijeten sogovornik: Mag. Bojan Vid Šalamon Mag. Bojan Vid Šalamon Sevnica, oktobra — Kadar v časopisih prebiramo o uspehih, ki jih dosegajo naši znanci, prijatelji, sosedje, rojaki, nas še posebaj razveseli, če je med njimi takšen, ki se je s svojim delom in znanjem uveljavil ne le v državi, pač pa širše, v evropskem in svetovnem merilu. Magister ekonomskih znanosti g. Bojan V. Šalamon je viden strokovnjak in vodja marketinga v podjetju Akripol. Bojan V. Šalamon je naš sosed in rojak. Rodil se je 1960. leta v Celju, po horoskopu pa je dvojček. Gimnazijo je končal v Brežicah, diplimiral je na Ekonomski fakulteti v Mariboru. Kmalu po končanem študiju se je zaposlil v podjetju in pokazal sposobnost direktnega komuniciranja z zahtevnimi poslovnimi partnerji, predvsem iztujine (govori tri svetovne jezike), kar mu je omogočilo napredek in uspeh pri skla-panju pomembnih poslov. Gospod Šalamon je magistri-ral na področju direktnega marketinga v mednarodni menjavi. Danes živi skupaj z ženo Ano in hčerko Laro v Boštanju v družinski hiši. Več kot deset let delovnih izkušenj na področju gospo-darsta je za relativno mladega strokovnjaka že lepa doba. »Poznam tako vonj po lesu kot po kovini, plastiki, papirju ali celulozi. Seveda, tako se reče, kadar sodeluješ v tolikih poslih. Moja domena so predvsem tuja tržišča, že celo desetletje imam stike in poslovne odnose z mnogimi pomembnimi poslovnimi partnerji iz tujine. Mislim, da je moja velika prednost v poznavanju svetovnih baz podatkov in njihovih strokovnih aplikacij v praksi, kar lahko bolj ali manj koristi vsakemu našemu podjetju ali organizaciji. Poleg teoretične podlage imam za naše razmere relativno bogato menagersko prakso, pristne poslovne kolege pa imam povsod po svetu (Munchen, Milano, New York, Dunaj, Pariz, Praga, Varšava, Gdansk,...) Mag. Šalamon je vztrajen človek. Sam pravi, daje kaj hitro ugotovil, kako pomembno je, da človek spoštuje najprej samega sebe. »Seveda moraš spoštovati tudi druge, le tako bodo oni spoštovali tebe. Ni vseeno, kakšen je pri tem vrstni red, nasprotno, zelo po-mebno je. Veste, vedno sem morebitni neuspeh kasneje obrnil v uspeh. Pravzaprav sem se uspehov veselil, na neuspehih pa učil. Pogum! Pogum je tisto, česar si je želel plašni lev v zgodbi Čarovnik iz Oza, ni pa vedel, da ima to skrito v sebi. Razumete?« Ko sva prelistavala revije, magazine, strokovne članke in strokovno literaturo, sem videl več prispevkov, ki so omenjali našega gosta kot uspešnega, prodornega in sposobnega menagerja, človeka, ki mu poslovni krogi predstavljajo zgolj okvir za doseganje zastavljenih ciljev. V Milanu je letos v mesecu juniju potekalo veliko poslovno srečanje »Marco Polo«, na katerem se je zbralo preko 1000 poslovnežev iz 80 držav. Po navedbah direktorja prireditve, je med tistimi, ki so imeli največ individualnih poslovnih razgovorov in konkretnih dogovorov, prednjačil prav g. Bojan Šalamon, saj je imel preko 40 uspešno zaključenih poslov. »Zelo rad si vzamem čas zase in za svojo družino, žal premalokrat. Če le morem, poskrbim za dobro telesno kondicijo. Rad hodim v hribe, se sprehajam ob vodi, rekrei-ram pa se tudi z žogo. Zelo rad primem v roke kitaro ali zaigram na harmoniko in zapo-jem. Rad sem vesel in rad sem v veseli družbi. Sproščen smeh je zdravilo, pomeni telesno in duševno sprostitev. Jaz ga nemalokrat zelo pogrešam,« je dejal g. Šalamon. Skoraj nisva mogla mimo tega, kar je na svojih številnih potovanjih in bivanjih po vzhodni Evropi doživel in spoznal. »Revščina, beda in korupcija so glavne značilnosti v državah, kot so Rusija, Romunija, Ukrajina in podobne, medtem ko so Poljska, Češka in Madžarska lahko pravi zgled vsem bivšim real—socialističnim državam, tudi Sloveniji. Le novi stiki, novi ljudje in nova miselnost pomenijo napredek, priložnost in opcijo za prihodnost. S tem se moramo spri- jazniti tudi pri nas, čim prej, tem bolje.« Mag. Bojan V. Šalamon je mlad intelektualec krščanskega svetovnega nazora. Družinske vrednote mu veliko pomenijo, pravi, da so steber zdrave družbe in zdrave ekonomije. V razdorih ne dobiva nihče, najbolj pa so prizadeti otroci. Na krizo slovenske družine je po njegovem mnenju najbolj vplivalo družbeno okolje, v katerega je najbolj vpeta ekonomija. Na koncu je še dodal: »Treba je graditi, ne pa rušiti in začenjati vedno znova. Prehitro smo zavrgli delo in vero naših dedov. Naši otroci se lahko kaj hitro obrnejo proti nam, sledite? Mislim, da smo enostavno spregledali in pozabili na izraze, kot so: odpuščanje, prijaznost, sožitje, spoštovanje, strpnost, občudovanje majhnega otroka, pomoč onemoglim... Skratka, človek naj spet postane človeku človek, ne pa volk.« (dama) Paič Krška vas 28e Tel./fax: 0608/61-450 AFP ekskluzivni zastopnik in nosilec licence odldoš**^ ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 27 • LETO XV • 9. NOVEMBRA • Poštnina plačana pri pošti Novo mesto OBMOČNA ENOTA KRŠKO CENA: 60 SIT aaaoossira Kopitarna Sevnica ttao. IR inženiring — Naš glas in Hotel Sremič Krško vabita ODPRTE STRANI NAŠEGA GLASA, NA SREČANJE Z IVOM BIZJAKOM, prvim slovenskim varuhom človekovih pravic, ki bo v petek, 11. novembra ob 20. uri v hotelu Sremič. Gre za prvo srečanje prvega slovenskega ombudsma-na s publiko, zato nikar ne zamudite priložnosti, da bi mu prisluhnili ali mu tudi sami zastavili kako vprašanje. Vstopnice po 500 SIT lahko kupite v recepciji hotelov Turist v Brežicah, Sremič v Krškem in Ajdovec v Sevnici, v uredništvu Našega gla-sa in v knjigarni DZS v Brežicah. Polovica vrednosti vstopnice odpade nakonzumaci-jo. Po razgovoru smo poskrbeli tudi za zabavo ob glasbi, tako, kot se spodobi za večer pred Martinovim. Pridite, ne bo vam žal. Berite na strani 3 Boštjan Kovačič: »Če se v Posavju niste sposobni domeniti, vas bomo pa drugi razdelili.« Tisoč sto let Krškega in Brestanice V virih je zabeleženo, da je vzhodnofrankovski kralj Arnulf z darilno listino dne 29. septembra 895 v Ottingenu na Innu podelil v popolno last svojemu zvestemu vazalu VValtunu tri kraljevske kmetije — Tres regales mansus guod Richenburch dicidur — ki so zajemale Brestanico (Richenburch) in Krško (Gurckueld). Velikost ene kraljevske kmetije je bila okoli 50 ha. Listina se nahaja v arhivu v Vidmu (Udine), njen prepis pa je v kartularju stolnega kapitlja v koroški Krki. Drugo leto, leta 1995 bo torej 1100 let, ko se prvič javno omenjata ta kraja, kar pomeni, da sta veliko starejša kot marsikatero drugo slovensko mesto, ki je slavilo manj častitljivo starost. Videm — levi breg Krškega — je tudi spadal pod raj-henburško oblast, kar dokazuje, da je Salzburg kmalu po letu 1043 ustanovil za svojo posest v Posavju pražupnij-sko postojanko pri cervi sv. Ruperta na Vidmu, ki se prvič omenja leta 1155, ko je govora o gradu Richenburch apud sanctum Rodbertum (Rajhenburg pri sv. Rupertu), torej pred 840 leti. Leta 1331 so videmsko pražupnijo priključili cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici, ki je ostala do ukinitve samostana leta 1785, nakar je leta 1787 postala sedež dekanata. Tako častitljivi jubileji so skoraj redno priložnost, da prebivalci mesta — slavljenca strnejo svoje vrste in pričnejo misliti na skupno korist, ne pa zgolj na to, kdo bo koga. Tako se je namreč pred kratkim zgodilo v nekem mestecu — mlaki ob reki Sa vi, kjer so različno (politično in osebnostno) obarvani mestni očetje topogledno »za-packali« Valvasorjevo obletnico. Praviloma se da za posamezne ureditve, namenjene proslavi, pridobiti denar tudi od države. Zato v Našem glasu odloč- no predlagamo ustanovitev ustrezne učinkovite komisije takoj po decemberskih volitvah, da nam ne bi bilo treba ponavljati Valvasorjeve proslave. (Ika Slika: Eva Longvka, ki je vse skupaj povezovala, je prav tako nosila obutev iz kolekcije GALLA 95. Modna revija Kopitarne Sevnica ob srečanju s kupci Kostanjevica, 28. oktobra -V gostilni Žolnir je potekalo srečanje s kupci, ki gaje organizirala sevniška Kopitarna. Zbralo se je več kot sto kupcev iz Slovenije in tujine, ki so najprej prisluhnili pozdravnemu govoru Marjana Kurnika -direktorja Kopitarne, nato še Francu Štruklju s Srednje tekstilne in gumarske šole, ki je imel krajše predavanje o razvoju in kakovosti kopita. Nazadnje se je agencija Rau predstavila z modno revijo.kjer so predstavili blagovne znamke Galla (damsko modno obutev za sezono 94/95), Summmer tirne (obutev za prosti čas), Bio soft (delovno zaščitna obutev in obutev za prosti čas), VViner tirne (topli copati), Ortopedska obutev, Clogs (obutev na lesenem pregibnem ali nepregibnem podplatu) in na koncu še elegantno damsko obutev Galla 95.(B.C.) Vsem občanom in podjetjem občine Sevnica želimo ob občinskem prazniku veliko uspehov in osebnega zadovoljstva. Uredništvo Našega glasa Dobovski rokometaši zaigrali doma Quod libet politike Odkar obstajajo države, obstajajo vlade in tudi ministri s takšnimi ali drugačnimi imeni. Za vse države, kjer poznajo vsebino demokracije, je več ali manj normalno, da ministri odstopajo ali so odstopljeni. Vendar pa nikjer, razen pri nas, iz tega ne delajo takšnega medijskega pompa. še posebej ne v časopisih države, ki je neposredni povod ali posredna posledica njegovega odhoda. Ker si o človeku, ki ne samo govori o tem, da so ga zaradi prijateljstva do Italije odstavili bivši komunisti, ampak v to trdno verjame, ni mogoče misliti nič drugega kot to, da je res_pravi domobranski nostalgik. Ze v samem začetku je bilo dokaj nepristranskemu opazovalcu jasno, da bo predsednik stranke, ki ni razumela pasti denacionalizacije v naravi in ki hkrati verjame, da je bila kolaboracija s fašizmom legitimno dejanje, težko nasprotoval italijanskemu zunanjemu ministru, ki za svoje žrtve od jugoslovanskih komunistov zahteva enako odškodnino, kot jo SKD obljublja slovenskim. Nedavno poimenovanje kongresa SKD z motom » Za Slovenijo« v kontekstu zgoraj povedanega zveni popolnoma neresno in ni nič drugega kot norčevanje iz naroda in njegove zgodovine. Če sprejemamo na kongresu sprejeto deklaracijo v zvezi s spravo, bomo na koncu priznali še to, da nam italijanski fašizem nikoli ni storil nič takega, zaradi česar bi mu ponudili 7000 nepremičnin kot našo vstopnico za predprostor Evropske unije. Preden storimo takšno neumnost, je prav, da pretehtamo Evropsko unijo, mesto ki bi ga v njej lahko zasedla Slovenija in vlogo, ki bi jo lahko odigrala. Prav bi tudi bilo, da ponovno analiziramo »fenomen Jugoslavije« in se spomnimo, kaj pomenijo nosilne formalne politične združbe. O pretenzi-jah italijanskih politikov ni vredno izgubljati besed, saj že dolgo slavijo kot »vojni dobičkarji, čeprav so izgubili prav vse vojne«. Glede na to, da je Oglejski sporazum masten pljunek v oči slovenskega naroda, naj bivši zunanji minister nikar ne razpreda o komunistični zaroti, ampak naj raje razmisli ali si sploh zasluži, da sedi v parlamentu. Še posebej sedaj, ko nam je dokazal, da resnično ne loči med lopato in vilami. Damjan Lah Štrajk v tovarni celuloze Kaj je pravi vzrok za nezadovoljstvo delavcev? Od 350 zaposlenih jih 90 odklanja podpis pogodbe o nadaljnem delu za šest mesecev Uresničila se je dolgoletna želja krajanov in še posebej roko-metašev Dobove, saj so dobili dolgo pričakovano športno dvorano. Dobovski rokometaši (na sliki) so v njej dosegli prvo zmago v prvi slovenski rokometni ligi. Več o tem na športni strani. (Galex) Krško, novembra — Odkar stoji v Krškem tovarna celuloze, se še ni zgodilo, da bi jo ustavili nezadovoljni delavci. Od 350 začasno zaposlenih jih 90 ni bilo zadovoljnih z načinom podaljševanja delovnih pogodb, tal«) so proizvodnjo s 1. novembrom tudi ustavili. Od vodstva so zahtevali v podpis nove pogodbe za nedoločen čas, povečanje plač za 30%, da se vsem, ki bi želeli na Zavod za zaposlovanje, to omogoči in da ne bo nikakršnih sankcij zaradi tokratne zaustavitve. Po besedah direktorja Vitacela, g. Jožeta Klemenčiča, ki ima od Vidma v stečaju v najemu linijo za proizvodnjo celuloze, teh zahtev vodstvo ne more uresničiti, si pa prizadeva, da bi s proizvodnjo čimprej nadaljevali. Direktor je prepričan, da so bili delavci zmanipulirani, saj so v podjetju po dolgem času redno izplačevali mesečne OD, delavci pa so dobili tudi nekatera nadomestila in nagrade, ki jim pripadajo po kolektivni pogodbi. Kdo in s kakšnimi interesi stoji za tem, direktor ne ve. Seveda je rezultat zaustavitve proizvodnje velika materialna škoda, ki je po prvih ocenah že presegla 600.000 DEM, ogroža pa tudi proizvodnjo papirja, kar daje vsemu še posebno težo. Kako se bo zadeva razpletla, še ne vemo. Danes, 7.11., so v Vita-celu že začeli deliti delovne knjižice tistim, ki pri zahtevah vztrajajo. Kot smo izvedeli, bo proti nekaterim verjetno sprožen kazenski pregon, saj bo neposredna škoda, ki je z zaustavitvijo proizvodnje povzročena podjetju, še veliko višja. Več o štrajku, o izjavah delavcev in vodstva podjetja pav naslednji številki, (dama) (fM KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 STRANKARSKA PREDVOLILNA NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 J Prvi znani kandidat za krškega župana: »Vsako začeto delo je »' treba dokončati! « pra vi sedanji podpredsednik IS SO Krško, Robert Ke-rin, ki bo kandidiral na listi LDS. zave zahtevamo ustrezna nadomestila, odškodnine, subvencije. Če domnevno živimo v najbolj onesnaženem delu države, bomo pa zato imeli najboljše zdravstvene ustanove, šole, razvijali turizem in še kaj. Boriti se bo treba za denar, dobili pa ga bomo samo, če bomo končno znali nastopiti enotni proti državi. Krško mora postati upravno središče»posavske regije, ker takšno središče potrebujejo ljudje, prebivalci. Če se zgodi, da ostanemo brez, bomo izgubljali vsi. No, o tem kdaj kasneje. Kako kot morebitni, bodoči župan Krškega, vidite razvoj mesta, podeželja in hribovskih vasi v občini. Kaj boste najprej naredili oziroma, kje nadaljevali že začeto delo? Res je. Nadaljevati že začeto in dokončati. To bi moralo biti vodilo vsakega posameznika. Najslabše je ostati na pol poti. Kako naprej? Danes se vse vrti okrog denarja, zato se bo treba prekleto boriti za vsak tolar. Odkar sem v krškem izvršnem svetu, je občina pridobila ogromno sredstev iz državnega proračuna, nadaljevala se je gradnja upokojenskega doma, gradijo se nova stanovanja, popravili in preplastili smo kar nekaj kilometrov cest. Če bom izvoljen za župana obljubljam, da bomo naslednje leto avtocesto ZG — LJ v celoti popravi I i in preplastili. Zgradili bomo nov srednješolski centerv Krškem, zagotovili nove prostore za potrebe osnovne šole, uredili spodobno bivanje za vse naše upokojence, ki so sedaj razseljeni po vsej Sloveniji, gradili nova stanovanja, omogočili nova delovna mesta mnogim, ki sedaj živijo v večjih slovenskih krajih. Boleče je, če se še kako potrebni, izšolani strokovni kadri ne vračajo v svoje okolje, še bolj nenaravno pa je, če se v dobri veri vrnejo in kmalu ugotovijo, da bi bilo bolje, če se ne bi. Veste, naša občina je kot celota demografsko ogroženo območje, vendar takega statusa še nima. Tudi to je prioriteta bodočih občinskih veljakov, da mestu in občini zagotovijo boljše, prijaznejše pogoje za razvoj, življenje in delo. Upam, da bo za takšne pogovore v prihodnosti še rilož-nost. Volitve se bližajo, volilna prerivanja so se že začela, zahtevnega dela bo veliko, vse to pa bo treba zdržati in zmagati? Ja, v zmago ne dvomim. Najprej sem bil dokaj skeptičen oz. nisem bil prepričan, da sploh lahko kandidiram. Danes, ko mi vsi govorijo samo o mojih prednostih, te pa naj bi bile: moja mladost, iznajdljivost, številna poznanstva in prijateljstva, tudi sposobnost, če hočete, pa mislim, da enostavno moram nadaljevati tisto, kar sem oz. smo začeli. Če bi odnehal sedaj, v tem trenutku, to ne bi bil več jaz. Kot sem že rekel, je vsako začeto delo treba dokončati. To je tudi moj resen in iskren namen, (dama) Krško, 7. novembra — Na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili vodstvo in člani LDS iz Krškega, smo izvedeli, da bo kandidat za župana iz njihove stranke Robert Kerin, ki je med tajnim glasovanjem v stranki dobil največjo podporo. Pogovor z njim smo opravili takoj po uradni razglasitvi kandidature. Če se ozreva nazaj, za leto ali več, kako ocenjujete svoje dosedanje delo, kaj je bilo narejenega oziroma, kaj bi se še dalo narediti? Moje delo v IS SO Krško lahko objektivno ocenijo moji sodelavci, sam pa o tem razmišljam drugače, predvsem se obračam v prihodnost, saj mnogih programov še nismo zaključili. Moja vloga v IS je bila specifična. Bil sem nekakšen koordinator med državnimi institucijami in občino Krško. Ker sem aktiven član LDS, član sveta stranke in ker v politiki mnogo pomenijo tudi osebna poznanstva, sem pač imel to možnost, da sem velikokrat dosegel tudi nemogoče. Lahko bi rekel, da v trditvi prav nič ne pretiravam. Mnogo stvari smo pravočasno in pravilno zastavili, zato je zelo pomebno, da se pozitivni trendi, ki jih je v zadnjem letu opaziti, ne prekinejo. Razvoj mesta in regije kot celote sta velika cilja, ki jih ne moremo in ne smemo zminimalizirati. Gre za to, da nam bo bolje, da dvignemo kvaliteto življenja vsaj na raven povprečnosti, ali še višje. Seveda pa ni vse odvisno od nas in mene osebno. Če se vrneva na temo — kakovost življenja in pravica do bivanja v zdravem okolju druga drudo pogojujeta. Kaj lahko to pomeni za Krško, za Posavje kot celoto, če vemo, da živimo z nuklearno elektrarno, z njenimi radioaktivnimi odpadki, z mnogimi komunalnimi deponijami, skratka živimo v vse prej kot prijaznem in čistem okolju? Veste, so stvari, ki se jih ne da hitro spreminjati. To, da živimo z elektrarno, bi lahko bila naša prednost. Ona je tu in to je dejstvo. Na nas je, da od dr- Teči moramo bistveno hitreje kot drugi Krško, 7. novembra: V gostišču Apollon je potekala tiskovna konferenca stranke LDS. Branko Jane, podpredsednik 00 LDS Krško in poslanec v državnem zboru, Robert Kerin, sekretar 00 LDS Krško in član sveta LDS ter Damjan Lah, član izvršnega odbora 00 LDS so predstavili program občinskega odbora, ki je bil oblikovan po združitvenem zboru sredinskih strank in nastanku Liberalne demokracije Slovenije ter kandidata 00 LDS Krško za župana občine Krško. Svet stranke je na tajnih volitvah izvolil kandidatne liste in kandidata za župana. Z večino glasov je bil izvoljen Robert Kerin, saj se je pokazal za zanesljivega in odgovornega. Rekel je: »Stranka me je z izborom za župana zelo presenetila. Pripravljen sem se boriti za zmago. Tekma se začenja!« Zastavil si je cilje, ki jih bo uresničil, če bo izvoljen: prva naloga bo konstituirati občinsko upravo in jo primerno prilagoditi. V Posavju bo treba doseči dogovore, kako priti skupaj, narediti institucijo, s katero bomo lažje prišli do mehanizmov države. Krško je gospodarsko in upravno središče Posavja, zato mora biti nosilec uspeha in razvoja. Lahko tudi Brežice ali Sevnica, če bodo argumenti za to dovolj tehtni. Nuklearna elektrarna Krško mora varno obratovati, šole in dom upokojencev v Krškem bo potrebno razširiti, ljudem pa dati človeka vredno življenje. V program vključiti modernizacijo avtoceste Ljubljana—Zagreb. Savo, ki povezuje to regijo, bomo morali ukrotiti in od nje skušali imeti čim več koristi; iti v izgradnjo obrtnih con. V ureditev pokopališča bo treba vložiti kar največ napora. »Volilno kampanjo smo si zastavili tako, da bomo zmagali! Ne želimo biti vsiljivi. Vem da bo to mesarsko klanje. Če je kdo kaj ponudil, smo to mi,« je še dodal županski kandidat Robert Kerin. Lea Colarič SDSS v Krškem Javna tribuna z Janežem Janšo na temo »Slovenija, kam?« Občinska organizacija SDSS je dobila novega predsednika Krško, novembra — Javne tribune z naslovom »Slovenija, kam?«, ki jo je vodil predsednik SDSS Janez Janša, se je glede na to, da o prireditvi ni bilo zadovoljivega obveščanja, udeležilo presenetljivo veliko ljudi. Pred javno tribuno je na zaprti seji s položaja predsednika 00 SDSS Krško odstopil Tone Bučar, na njegovo mesto pa je bil potrjen Stane Dvoršek. V uvodu je Janez Janša predstavil nekaj novih pogledov in temeljitejših razmišljanj o gospodarskem in političnem položaju Slovenije, spregovoril o t.i. krizi vladanja, o perspektivi države, o neuspešnem poskusu »približevanja Evropi«, o divjem diskreditira-nju Lojzeta Peterleta, ki spominja na gonje proti ljudem v bližnji preteklosti, poudaril je, da smo še daleč od socialno pravične države, da nimamo pravnega reda, da nacionalizirano še ni vrnjeno in se tudi ne vrača, da privatna lastnina ustavno in zakonsko ni ustrezno zavarovana, ponovil pa je tudi nekaj »starih«, znanih obtožb na račun neučinkovite izvršne in zakonodajne oblasti. »Zakaj se nobena odkrita afera ne razišče do konca?« Predsednik SDSS Janez Janša in Miha Rostohar, regijski koordinator SDSS za Posavje, na javni tribuni v Krškem. se je vprašal Janez Janša in tudi odgovoril: »V razne afere so vpleteni mnogi iz visokih in »cenjenih« gospodarskih in političnih krogov. Da pa so se zavarovali, so v parlamentu izsilili glasovanja o podrejanju izvršnih in sodnih oblasti direktno vladi RS in to tudi dosegli. To pomeni, da noben državni tožilec ne bo podal kakršnekoli ovadbe proti tistemu, ki mu daje plačo in mu s tem reže in odreja kruh. Takega primera podrejanja in odločanja ne poznata ne so- dobna Evropa ne napreden Svet. Tako izrojeni politični sistemi (kot vse kaže, pa pri nas nismo več daleč od t.i.«totalnO deviacijskega sistema«) životarijo le še v nekaterih tipično diktatorskih režimih. Prava opredelitev je evropeizacija življenja in dela, ne pa ponovna jugoslavizacija. Verbalno zavzemanje za priključitev k Evropi je zgolj fasada za prikrivanje dejanskih, nasprotnih teženj. To so kardinalne napake, ki si jih dovoli vlada in njen predsednik in to je tisto, kar najbolj škoduje Sloveniji in njenemu vprašljivemu ugledu. Pravni in zakonski nered, nepreglednost sistema in namerna zamegljevanja. Samo govoriti, da želimo v Evropo, delati pa temu nasprotno, je neresno in nesprejemljivo.« Janez Janša je namenil kar precej časa gostom tribune, ki so mu kot po tekočem traku postavljali razna vprašanja, na katera so v večini dobili tudi zadovoljive odgovore. Komentiral in razmišljal je o odnosih v vladi, ko je bil še minister, o delu in razhajanjih v vladi, zanimivo pa se je zdelo njegovo razmišljanje o Elanu, ki ga danes lahko preko nekoga drugega kupijo prav tisti, ki so »prigarali« 600 milijonov DEM izgub, trenutno pa je podjetje razvrednoteno in ne dosega niti 20% vrednosti vseh izgub. Celo fenomenalen zaslužek, bi rekli! Na koncu je predsednik SDSS zadovoljen povedal, da se je članstvo v SDSS od pomladi več kot podvojilo in da ga veseli predvsem dejstvo, da gre v večini primerov za mlade, s preteklostjo neobremenjene ljudi, ki želijo pomagati in delati v dobrobit slovenske države, (dama) Prijatelji z avstrijske Koroške SKD Krško gostila strankarske prijatelje z južne Koroške Krško, 5.,6. oktobra - SKD je imela v gosteh slovenske občinske odbornike južne Koroške pod vodstvom predsednika Enotne liste za Koroško g. Andreja VVakouniga. Med drugim so si ogledali tudi jedrsko elektrarno. G. Wa-kounig je povedal, da je JE Krško v njihovih medijih stalno prisotna. V Avstriji želijo prostore brez jedrskih naprav, zato je JE v tej obliki in s takšnim tehničnim stanjem neza-željena. Tudi Slovenija bi morala čim prej narediti program za izstop iz skupine držav z jederskimi objekti. Podporo za uresničitev tega programa zahtevajo tudi od avstrijske države. V Sloveniji je treba bolje izrabiti vodno silo, za kar so dobri pogoji, ali pa se oprijeti energije iz biomase, ki bi kmetom prinesla dodatne vire dohodka. »Zelo smo presenečeni nad kulturnim bogastvom vaše občine. Nekaj enkratnega je vaš cistetrijanski samostan v Kostanjevici. Kostanjevica je biser Slovenije in tega se premalo zavedate. Velik vtis na nas je naredila tudi pokrajina. Posebej pa moramo pohvaliti sprejem župana, g. Siterja, ki nas je popeljal na ogled vseh teh zanimivosti.« Zaključek tega srečanja je bil v gostišču Tri lučke. G. Siter se je zahvalil za obisk in tako so se polni lepih vtisov odpeljali nazaj na južno Koroško. (Lea Colarič) DOPISUJTE y NAŠ GLAS ^> omSciiDas NAŠ GLAS — časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23,68270 Krško — Telefon/telefax: 0608/21 —868 — Grafična priprava: Grafika Novo mesto — Tisk: Opara Novo mesto — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure — Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 IZ NAŠIH OBČIN L t: Boštjan Kovačič: »Če ne znate pa nič« Med pogovorom v restavraciji Galerije Hamer je g. Boštjan Kovačič, minister v vladi RS povedal, da je Posavje res »en čudn konc«, kjer vsak vleče k sebi, od tega pa nihče ničesar nima. Poudaril je, da je že zelo zgodaj opazil, kako se tri posavske občine med seboj »kregajo« in si nagajajo in da pametni takšno priložnost izkoristi, če se to le da. V primeru Posavja, ki bo verjetno poslej razdeljeno na celjsko in novomeško regijo, je to uspelo. Država in njena uprava sta iskoristili trenutek neenotnosti posavskih veljakov, kar naj bi pomenilo in tudi pomeni, da je država pametna. Vprašanje se ponuja kar samo. Kdo potemtakem ni pameten oziroma kdo je ...? (dama) 47. redna seja vlade. na kateri so člani IS SO Sevnica med drugim razpravljali tudi o sodelovanju s časopisom Naš glas Sevnica, novembra — Na 47. redni seji IS SO Sevnica, ki ji je predsedoval predsednik IS Joško Kovač, so v peti točki dnevnega reda razpravljali o ponudbi časopisa Naš glas, za sodelovanje z IS SO in SO Sevnica. V razpravi je bilo poudarjeno, da je sodelovanje in povezovanje z jasnim ciljem smiselno in nujno, zato je potreb- no dodelati in razširiti možnosti, ugodnosti in odgovornosti iz ponujene pogodbe o sodelovanju. Zadeva je obstala. Lahko bi rekli, da v vodo ravno ni padla, ni pa na suhem. Če bi bilo volje in razumevanja že v preteklosti, bi danes lahko razpravljali le o prednostih in izboljšavah sodelovanja, tako pa je vse še vedno samo na začetku, (dama) Seja SO Krško Zelena druščina in Romi fini Predsednik SO Krško Danilo Siter ponovno sklicuje nadaljevanje 38. skupne seje SO Krško za v četrtek, 10. novembra, ob 15,15. uri. Seja bo vsekakor zanimiva, vendar ob pogoju sklepčnosti. Glavna tema bo vsekakor točka dnev- nega reda o loviščih oz. zapletu, ki je nastal okoli njih. V pričakovanju sklepčnosti se nekateri delegati sprašujejo, zakaj seja ne bi bila v dopoldanskem času, ker so bili obljubljeni zrezki. (Galex) Zaključek 5. tabora SKD v Kostanjevici V petek, 28.10.1994, so imeli vsi, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji 5. tabora v Kostanjevici, njegov zaključek. To je bil doslej najlepše organiziran tabor SKD. Zaradi izjemne lege Kostanjevice, njenih lepot in kulturnih znamenitosti, je večina navzočih predlagala, da bi ta- bor SKD v Kostanjevici na Krki postal tradicionalen. Predsednik SKD iz Krškega, Danilo Siter, se je v imenu občinskega odbora zahvalil vsem, ki so svoj prosti čas žrtvovali delu za promocijo kraja, njihovo sodelovanje pa pričakuje tudi v prihodnje. (Lea Colarič) Predvolilne priprave SKD V sklopu priprav na volitve (volilna kampanja) so člani OO SKD in kandidati za člane občinskega sveta v soboto, 29.10.1994, gostili Bernarda Sadovnika z avstrijske Koroške. Razgovor je tekel v smeri bližajočih se volitev, o delu, ki jih čaka, ter o pravilnih pristopih, s poudarkom na predvolilni kampanji. Bernard Sadovnik je v imenu občinskega odbornika Enotne liste Globasnice vse prav lepo pozdravil. Povedal je, daje potrebno, da tudi SKD kot stranka na občinski ravni izpostavi svoje vsebine, ker so ljudje te stranke usmerjeni v bodočnost. Ljudje, ki se uveljavljajo sedaj, nimajo bremena preteklosti. Na občinski ravni ne odloča ideološko mišljenje, ampak zavzetost posameznika, kar pozitivno vpliva na razvoj. Gospod Sadovnik je predstavil tudi Enotno listo, lepote in znamenitosti Globasnice in njihov časopis. (Lea Colarič) Regionalne priloge Dela — javni protest Spoštovani gospod Doberšek! V imenu Sveta posavskih občin najostreje protestiram proti predvidenemu programu regionalnih prilog Dela, kjer med osmimi prilogami v času od 14.10.1994 do 2.12.1994 predstavitev regije Posavje sploh ni predvidena. Nasprotno, po vašem ustnem navodilu naj bi posavske občine priključili k predstavitvi dolenjsko-belokranj-ske in kočevske regije, pogled na vašo kartografsko razdelitev Slovenije pa celo dokazuje, da na Posavje niste pozabili, ampak ste ga zavestno razdelili med spod-nještajersko in koroško regijo na eni strani in dolenjsko-belokranjsko s Kočevsko na drugi strani. V Posavju sicer ne vemo, po čigavem navodilu osrednji slovenski dnevnik prejudicira organiziranost Slovenije na vmesni ravni med bodočimi lokalnimi skupnostmi in d ržavo, vemo pa, da vsem, ki si prizadevate posavsko regijo zbrisati z bodočega zemljevida slovenskih regij, to ne bo uspelo! Zato vam v imenu občin Brežice, Krško in Sevnica, ki tvorimo regijo Posavje, sporočam, da ne bomo sodelovali v predvolilnem predstavljanju slovenskih regij v dnevniku Delo, pač pa bomo poskrbeli, da se bomo Slovencem učinkovito predstavili preko drugih medijev. Predsednica Sveta posavskih občin Breda Mijovič, dipl. oec. Krvodajalska akcija Krško, 25. oktobra — V onovni šoli dr. Mihajla Rosto-harja je potekala jesenska akcija darovanja krvi. Darovalcev je bilo precej. Med naključno izbranimi smo se pogovorili z dvema. ker sem zdrava, sem pripravljena na odvzem v vsakem trenutku. Z odnosi in izkušnjami v odvzemnem centru sem zadovoljna.« In kaj menijo v centru? Glede na gospodarsko situacijo in socialni položaj opažajo upad števila krvodajalcev, med njimi pa je tudi vse manj visoko izobraženega in vodilnega kadra. Med šestimi odvzemnimi centri v krški občini je najmočnejši na Senovem. Območna organizacija RK se zahvaljuje osnovni šoli za uporabo prostorov. Neposredno srečanje s krvodajalsko akcijo bo prav gotovo koristno tudi za učence, saj bodo nekoč verjetno tudi sami postali krvodajalci (A.R.) Upokojenec Rudi Voglar: »Kri sem dal že petinštiride-setkrat. Prvič leta 1961 v Ljubljani. Ne gre mi za prestiž, prosti dan ali obilno malico, temveč za humanost. Kri bi daroval večkrat, če ne bi bilo zadržkov. Počutim se zelo dobro. Zdravim bi celo priporočal, da darujejo kri. Med so-občani opažam vse manj razumevanja za to. Včasih smo v tovarni, kjer sem bil zaposlen, čakali ure in ure, da smo prišli na vrsto. To se je sedaj spremenilo. Tudi v bodoče bom ostal zvest načelu »Kri rešuje življenja«. Karmen Simončič, PTT tehnik iz Leskovca, pravi, da kri daruje iz humanih nagibov: »Vem, da so potrebe velike in POPRAVEK V besedilu o kostanje-viškem krajevnem prazniku v 26. številki Našega glasa smo zapisali, da je Marinka Unetič predsednica Izvršnega sveta KS, Milan Herakovič pa župan, vendar nas je ga. Unetič opozorila, da ni tako. Gospa Unetič je predsednica kostanjeviš-ke skupščine, gospod Herakovič pa predsednik sveta krajevne skupnosti. Za napako se opra- j vičujemo, pripominjamo pa, da se na slovesnojsti ob prazniku takemu rja-zivanju ni nihče upiral, zato prevzemamo le delno odgovornost za raco. avtorica Prijazen in učinovit gospodarski razvoj Brežice, 7. novembra — V gostišču Hervol je bila volilna konvencija ZLSD na kateri so se sestali delegati in kandidati za občinski svet in župana. Ker so bili ob volitvah za poslane državnega sveta izigrani tudi tokrat niso iskali povezav z drugimi strankami, ker se čutijo dovolj močni. Za župana občine Brežice so predlagali dr. Petra Zorčiča, katerega argumenti so bili zelo močni. Prizadevanja ZLSD bodo usmerjena v takšen gospodarski razvoj, ki bo naravi prijazen in gospodarsko učinkovit. Dr. Peter Zorčič je dejal: »Trudil se bom, da bom izpolnil vaša pričakovanja in upam, da bom ta izziv uspešno prestal. V združeni listi smo ljudje dobre volje, pošteni in zvesti stranki. Samo taki lahko pokažemo, da smo dobri. (Lea Colarič) Republiški zavod za zaposlovanje Območna enota Sevnica Statistično poročilo za mesec september Sevnica, septembra — Povzemamo nekaj podatkov iz mesečnega zvezka statističnih informacij o osnovnih gibanjih na področju zaposlo-vannja in brezposelnosti v Posavju, ki ga je izdala sev-niška enota Republiškega zavoda za zaposlovanje. V letošnjem septembru so bile potrebe po delavcih in pripravnikih dosti večje kot istega meseca lani. Potrebovali so 383 delavcev (lani 232) in 98 pripravnikov (lani 86). Od tega je bilo 69% potreb le za določen čas. Zaposlilo se je 272 delavcev in 38 pripravnikov (72,3% za določen čas) V Posavju so konec meseca septembra zabeležili skupaj 5210 brezposelnih (1894 Brežice, 2211 Krško, 1105 Sevnica). Indeks rasti za tekoči mesec tako znaša 92,9, za isti mesec leta 1993 pa 100,2. Med brezposelnimi je 41,8% žensk, 19,5% takih, ki iščejo svojo prvo zaposlitev, 36,3 starih do 26 let, 11,6% brezposelnih zaradi stečaja, 19,5= je označenih kot trajni presežek, 57,2% pa je trajno brezposelnih. Glede na stopnjo izobrazbe je med brezposelnimi največ oseb brez ali z nižjo izobrazbo (OŠ, poklicna šola): 44,8% s I. ali II. stopnjo izobrazbe, 33,4% s III. ali IV., 18,4% s V., 2,1% s VI. in 1,3% s VII. ali VIII. stopnjo izobrazbe. Denarno nadomestilo je v v Posavju prejelo 1376 prejemnikov, denarno pomoč pa 642, skupaj torej 2038, to pa je 39, 15% vseh brezposelnih. Zavod za zaposlovanje je v mesecu septembru organiziral nekaj programov za pripravo na zaposlitev, v katere je bilo skupaj vključeno 23 oseb (funkcionalno izpopolnjevanje 6, izobraževanje 3, usposabljanje z delovnim razmerjem 14). Konec meseca septembra je bilo v posavju 129 brezposelnih invalidov. V program usposabljanja je bil v tekočem mesecu vključen 1 invalid, skupaj se jih sedaj usposablja 10. Istega meseca se je izvajalo 20 programov javnih del, v katere je bilo vključeno 89 oseb, Zavod pa ni organiziral novih javnih del Z usposabljanjem in subvencijami si zavod prizadeva pospešiti samozaposlovanje. Septembra letos so deset oseb vključili v program svetovanja in odobrili 10 subvencij, realizirano pa je bilo tudi 10 samozaposlitev. Tujcem so v tekočem mesecu izdali 9 osebnih delovnih dovoljenj, obnovili 110 ter izdali 262 pogodbenih delovnih dovoljenj. Konec septembra ima tako v Posavju 953 tujcev delovno dovoljenje (318 pogodbeno) in 360 osebno dovoljenje (345 za nedoločen čas). V mesecu septembru je v Posavju prejelo 506 dijakov in študentov štipendijo (407 republiško štipendijo, 5 dopolnilno štipendijo, 94 zoisovo štipendijo) (Nena) Humanitarci na delu Brestaniški grad, 3. novembra — Minuli četrtek so na brestaniškem gradu razdeljevali humanitarno pomoč. Hrano in oblačila je dobilo 34 socialno ogroženih družin s področja krške občine ali skupno 96 občanov. Število socialno ogroženih družin v naši občini narašča, humanitarna pomoč, s katero razpolaga Rdeči križ, pa upada. Pomoč v hrani fp higienskih pripomočkih dobi Rdeči križ od mednarodnih humanitarnih organizacij, oblačila in obutev pa darujejo občani. (Pilip) Med štiriintridesetimi družinami, ki so bile ta mesec deležne pomoči RK, so tudi tri romske družine. Feliks Brajdič je z družino iz romskega naselja Straža pri Raki (Rimš) prišel s konjsko vprego. 32 PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 Radio Posavje — Studio Brežice Priznanje za ekonomsko — propagandna sporočila Celje, oktobra — Letos je 5. festival združenja radijskih postaj Slovenije organiziral Radio Celje, ki praznuje 40-letnico. Tekmovanje v kategorijah dnevno-informativne oddaje, kometarji, reportaže in kontakne oddaje je ocenjevala tričlanska komisija: Tadej Labernik - glavni in odgovorni urednik in direktor Slovenske tiskovne agencije, Jože Jurman - novinar tednika Kaj in Silvo Teršak - novinar Radia Slovenija. Produkcijo v kategoriji samoreklam-nih spotov, ekonomskega programa, glasbene oddaje in humoristično-satirične odaje je ocenjevala komisija v sestavi: Tone Partljič - dramatik, kulturni delavec in poslanec v DZ, Jože Jagodnik -dolgoletni radjski in televizijski novinar, poslanec v DZ, Bogdana Herman - pesnica in pevka slovenskih ljudskih balad. Brežiška radijska postaja je prijavila izdelke v štirih kategorijah. V kategoriji komentar je sodelovala Natalija Jenko-Sunčič, v kategoriji humoristič-no-satiričnih oddaj Renato Zor-ko z oddajo Brežiška trič-trač agencija, v kategoriji samore-klamnih spotov in ekonom-sko-propagandnih sporočil skupina avtorjev, ki jo sestavljajo: Suzana Petrovič, Andrej Pinterič in Darko GaliČ. itlli Progašen je bil skupni zmagovalec oz. »naj« radijska postaja. To nagrado je že tretjič osvojila radijska postaja Pomurski val iz Murske Sobote. Uspešni pa so bili tudi Brežicam. V kategoriji ekonomsko-propagandnih sporočil so zasedli tretje mesto. Najboljše storitve ob komentarju članov strokovnega žirija boste lahko slišali v naslednjem mesecu. Ob samem tekmovanju so potekale tudi druge dejavnosti. Sekcija tehnikov radijskih postaj Slovenije je na celodnevnem srečanju sprgovorila ter praktično preiskusila najnovejšo tehnologijo, ki z velikimi koraki hiti k računalniškem vodenju programa. (Galex) Lokalna cesta Bojsno — Pišece Cesto predali svojemu namenu 0L dnevu reformacije Obisk t kapucinskega samostana v Krškem 25. oktobra smo si učenci osmega razreda v Krškem ogledali kapucinski samostan in Valvasorjevo knjižnico. Naš vodič, pater Metod, je na pogled zelo zanimiv. Je že kar precej star. Ima sivo brado, košate in goste obrvi ter bolj velika ušesa. Je srednje postave in verjetno vedno oblečen v rjavo ogrinjalo s koničasto kapuco in dolgim belim trakom okoli pasu. Iz patra je kar vrelo znanje, ki si ga je nabiral preteklih petdeset let. Zdel se nam je velikodušen. Posrečeno se je jezil, ko je zazvonil telefon, pa se ni nihče oglasil. Po srcu pa je dober in rad zaupa svoje znanje drugim. Malo se je tudi bahal z zakladi svoje knjižnice, vendar zelo posrečeno. Na pamet nam je povedal odlomek iz knjige Janeza Svetokriškega. Zelo nam je bil všeč. Rad sodeluje z otroki. Ogromno nam je pokazal in za to smo mu hvaležni. V samostanu smo videli mnogo slik, velikih in lepo ohranjenih. Pater nam je o njih pripovedoval; v samostanu je živel Janez Potočar, gluhonem fant, ki ga je zanimalo slikarstvo. Eno od slik, grafiko Kristusa s trnovo krono, je naredil g. Stiplovšek. Slike so bile spravljene na podstrešju, na njih sta se več desetletij nabirala prah in vlaga. V Celju so našli dobrega restavratorja, zato so slike dali tja očistit. Prišli smo do vrat knjižnice. Vstopili smo v majhen, čudovit prostor, obdan s policami, na njih pa je bilo polno knjig, tisoč petsto jih je. Tako debelih Minister Umek je prerezal slavnostni trak in promet je lahko stekel. Domačini so pridobitve nove ceste zelo veseli, kije za demografsko ogroženo področje izjemnega pomena, saj bo omogočal osnovne pogoje za ostajanje mladih na vasi in vzpodbujala razvoj na vasi. Brezje pri Globokem — Krajani KS Globoko in Pišece so zaključili svoja prizadevanja za modernizacijo lokalne ceste Bojsno - Orehovec — Pišece. Dela so opravljali že od leta 1987, ko so modernizirali odsek ceste v vasi Bojsno v dolžini 1.300 m invOrehovcu leta 1990 v dolžini 950 m. Leta 1993 so se krajani KS Globoko (vas Brezje) in KS Pišece (Orehovec) skupaj z lastnimi nepremičninami ob cesti odločili, da se dokončno pristopi k modernizaciji te ceste in v ta namen zbrati tudi precejšen del sredstev. Skupna vrednost modernizacije te ceste je bila na podlagi popisov del s strani izvajalskih organizacij ocenjena na 44.822.500 tolarjev. Gradbeni odbor je aktivno vodil pripravljalna dela, zemeljska dela, ureditev odvod- njavanja in izdelave tampona. Vsa te dela so v večini financirali krajani zgornjega Brezja, Orehovca in lastniki nepremičnin ob tej cesti ter sponzorji. Vrednost opravljenih del v lastni režiji znaša 25 milijonov SIT. Povedati moramo, da so gospodinjstva v Brezju in Ore-hovcu prispevala do tisoč mark, lastniki zidanic in nepremičnin ob tej cesti do 700 DEM. Velik prispevek je tudi brezplačen odstop zemljišč za potrebe modernizacije ceste lastnikov, ki mejijo na cesto. V letih 1989 do 1994 seje vsled neurij pojavilo na cesti več plazov, za katere je sanacija znašala 10 milijonov tolarjev. Sedaj cesti še manjka prometna signalizacija in odbojne ograje, ki bodo urejene pod prometom. (Galex) knjig še nismo videli. Knjižnica je stara tristo petdeset let. Kdor koli bi prišel vanjo, ne bi verjel, da je tako stara, saj je lepo urejena. Najstarejša knjiga, ki jo imajo, je Latinsko-grški slovar iz leta 1502. Obsega več kot 3000 strani. Njihova druga najstarejša knjiga je Biblija, vendar ni original. Platnice knjig so bile takrat iz bukovega lesa in zaščitene s sponko, da bi se bolje ohranile. Tudi papir je bil kvalitetnejši. Pater Metod je tri leta zlagal, urejal, prevajal in tudi meril knjige. Ker pa takrat še niso imeli centralnega ogrevanja, seje pošteno prehladil. Zdaj bi potreboval pomočnika, saj sam ne zmore vsega. V času Napoleonovih osvajanj je v Ljubljani pridigal ne-kkapucin. Govoril je tudi o ženskah z vedno bolj razgaljenimi prsmi. V cerkvi pa je bila tudi žena nekega francoskega kapetana. Pater kapucin je imel v rokavu ruto za brisanje nosu (precej umazana je morala biti, saj je kapucin njuhal tobak). Ko je tako na dolgo in široko pridigal, mu je ruta iz rokava zletela na prsi kapeta-nove ženske, razjezila se je in od moža zahtevala, naj kapu-cine izžene. Tako so izgnali skoraj sto menihov. Patru Metodu želimo v njegovem krščanskem vsakdanu še veliko uspeha. Spominjali se ga bomo kot prijaznega, ustrežljivega in zanimivega. Veseli smo, da smo se srečali s tako svetlo osebo, kot je on. Učenci 8. razreda OŠ Maksa Pleteršnika, Pišece Glasujte za naše športnike! Glasovnica je na zadnji strani. Prenova cerkve Svetega ¦__«w_ Boštanj, 25. oktobra — Ko se približujemo Sevnici, vidimo na levem bregu Save cerkev Sv. Križa, ki jo bodo v bližnji prihodnosti prenovili in bo Boštanjcem v ponos. Zgrajena je bila leta 1853. Obnovitvena dela opravljajo obrtniki pod budnim očesom spomeniškega varstva. Gospod Feliks Srečko, duhovnik v tej cerkvi: »Včasih se želje spomeniškega varstva razhajajo z našimi. Glavna ovira je denar. Pri vsem tem pa se človek ne more znebiti občutka, da ima država še vedno mačehovski odnos do kulturnozgodovinskih spomenikov.« (Željko Koljan-čič) Kam s kosovnim odpadom? Kostanjevica na Krki, 21. oktobra — Kostanjevičani še vedno niso rešili problema kosovnega odpada in stekla. Nekateri krajani so mnenja, da bi se lahko določilo zbirno mesto od koder bi Kostak kosovni odpad odvažal v deponijo pri Krškem. V okoliških gozdovih je kar nekaj črnih odlagališč, ki kvarijo naravo. Tudi bregovi Studene in Krke niso ostali nedotaknjeni. Za rešitev problema je potrebna volja krajanov, posebaj pa tistih, ki so zadolženi za tovrstne posege. Le tako se bo Kostanjevica začela približevati krajem pred katerimi je turistična bodočnost. (Željko KoljančiČ) Na obisku pri sosedih Samobor, oktobra — Po daljšem času smo se spet napotili na obisk k sosedom v Samobor. Med drugim smo obiskali tudi »plač« in si na stojnicah ogledali nekaj cen (v kunah): zelje 1, banane 4—7, paradižnik 15, slivovka 30, mleta kava 60, milo 3 in več, jajca 1—1,2Q, ročne ure 50 in več, ženski puloverji okrog 100 kun. V trgovinah so cene za enake izdelke različne, splača pa se obiskati več trgovin in tako »prišparati« nekaj kun, kar pri zdajšnjih hrvaških plačah veliko pomeni. Samoborcem še vedno delajo preglavice huligani, ki jih je menda iz dneva v dan več in povzročajo dosti škode. Med mladimi sta močno razširjena alkohol in mamila. Samoborski javni prevoz je prevzelo zasebno avtobusno podjetje Samoborček in izpodrinilo dosedanjega prevoznika ZET z nizkimi cenami. (Božidar Zore) Timsko delo galerije Božidar Jakac Galerija Božidar Jakac že dvajset let deluje na način, ki je za Slovenijo dokaj nenavaden. Vpeljala je ameriški sistem dela, kjer vsi delajo vse in s številnimi zunanjimi sodelavci tvorijo likovno in razstavno identiteto. Galerija deluje s trinajstimi delavci, od tega sta samo dva kustusa in dve pisarniški moči. Naj za primerjavo pogledamo moderno galerijo v Ljubljani, ki ima sedemnajst kustusov in veliko število administratorjev. Galerija Božidar Jakac premore največ obiskov v Sloveniji, do konca letošnjega leta pričakuje cca petdeset tisoč obiskov. Ob številnih šolskih skupinah, podjetij in društev vključuje tudi obiske protokularnega in polprotokularnega značaja s številnimi predstavniki iz kulturnega, ekonomskega in političnega sveta. Ne le iz Slovenije, ampak tudi iz Evrope in širšega sveta. »Vse to je mogoče izpeljati ravno na nivoju izrazitega Umskega dela pod vodstvom izkušenega in vsestranskega Lada Smrekarja. Uspelo mu je, da je iz majhne zbirke, namenjene estetsko pedagoški vzgoji otrok, naredil najimenitnejšo institucijo nacionalnega pomena z izbranimi predstavniki slovenskega ekspresionizma.« je povedala gospa Ida Tomše, kustodinja v ko-stanjeviškem gradu. Policentrični značaj galerije Božidar Jakac, ki deluje na nacionalni ravni, je lahko vzorčen primer za številne druge galerije in regije, ki bi lahko na podoben način utemeljile identiteto in konstitucijo mlade slovenske države. (Lea Cola-rič) Galerija Hamer v Slovenski vasi: Razstava posavskih likovnikov Slovenska vas, 4. novembra —V likovni galeriji podjetja Hamer v so odprli razstavo posavskih likovnikov Apoloni-je Simon, Jožeta Marinča, Ivana Bogoviča, Alojza Konca, Rajka Cubra in Martina Korit-nik Fajt. Vsi avtorji, razen Bogoviča, ki je študiral v Zagrebu, so z ljubljanske akademije, ustvarjajo pa v Posavju, okolju, iz katerega izvirajo. Na razstavo so postavili svoja najnovejša dela. Razstavljalce in njihovo delo je predstavila umetnostna zgodovinarka Jožica Vrtačnik Lorber iz Posavskega muzeja v Brežicah. Ko so lastniki podjetja Hamer letos v galeriji v Slovenski vasi pripravljali svojo prvo akcijo, mednarodno poletno likovno kolonijo, so se zanesljivo počutili nekoliko osamljene. Tega seveda na zadnjih nekaj otvoritvah njihovih razstav ni več možno zaznati, saj je direktorju Petru Špilerju v petek uspelo ponovno na otvoritev razstave posavskih likovnikov privabiti veliko obiskovalcev. Prav za-prav bi lahko trdili, da galerija v Slovenski vasi dobiva skupino svojih stalnih obiskovalcev. (Ika) Srečanje borcev v OŠ Leskove Bataljon dobil slovenski prapor Leskovec pri Krškem, 29. oktobra — Borci in borke iz 2. svetovne vojne so imeli tretji zbor skupnosti borcev slovenskega bataljona Prve krajiške narodnoosvobodilne brigade. Ob tem so proslavili tudi 50. obletnico ustanovitve bataljona. Osrednji dogodek srečanja je bila zamenjava starega praporja z novim. Predsednik IS občine Krško, Dani- lo Siter, je predal novi prapor praporščaku bataljona, starega pa je prevzel muzej v Brestanici. Bataljon je bil ustanovljen v Srbiji, kjer so se vanj vključevali mnogi Slovenci. Borili so se predvsem v Srbiji in Bosni. Učenci osnovne šole v Leskovcu so za prisotne pripravili kulturni program in razstavo svojih izdelkov. (M. K.) NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 PO NAŠIH KRAJIH Kaj do naslednjega Kostanjevica, 3. oktobra — Krajevni praznik v Kostanjevici je mimo, ostali pa bodo rezultati trdega dela. Poglejmo, kaj Kostanjevičani želijo, da bi se naredilo v njihovem mestu do naslednjega kulturnega praznika. Milan Herakovič, predsednik sveta KS Kostanjevica: O tem je sedaj težko kaj reči, ker je vse odvisno od volitev. treba bi bilo investirati v termalni vrelec. Potrebno bi bilo narediti rekreacijski center, saj se v Kostanjevici odvija veliko športnih prireditev. Velik je tudi problem pitne vode in električne energije. Izkoristiti bi morali vse naravne možnosti in še veliko narediti. Otto Sevšek, lastnik gostilne Žolnir: Velik problem je še vedno v infrastrukturi, ceste so kritične, vodovodi neuporabni. Da ne govorimo o kanalizaciji in o tem, kaj vse gre v Krko. Še vedno smo brez čistilnih naprav. Z ureditvenim načrtom smo zajeli premalo, kajti ni problematičen le otok, pač pa vsa okolica. Stvari moramo sami vzeti v roke, najti moramo skupni jezik in interese. Varnost neke družbe je v gospodarstvu. Irena Marine in Darja Janškovec, učiteljici v Ko- Odprtih je dosti vprašanj v zvezi z obnovo mestnega jedra. Še vedno čakamo na ureditveni načrt, kajti skupščina ni sklepčna. Vprašanje je, kaj bo z obvoznico, pereč je problem vodne oskrbe, industrijske cone in zazidalnega načrta za gradbene parcele... Marinka Unetič, predsednica skupščine Kostanjevice: Dobro bi bilo, da bi se mladi vključili v projekt celostnega razvoja kraja. Projekt naj bi vključeval dokončno idejno zasnovo gradu, stanjevici: Želimo javno odlagališče za smeti. Srce naju boli, ko vidiva odpadke sredi gozda. Urediti bi bilo potrebno park ob gradu in tam izsušiti močvirnato zemljo. Po Kostanjevici zasaditi več dreves. Pospešiti denacio-nalizacijske postopke. Narediti igrišča za predšolske otroke. Ivo Jelenič, kmetovalec v Globočicah: Katera koli vas je lepše urejena kot mestno jedro v Kostanjevici. Sedaj so delo vzeli v roke pravi ljudje, kar je že vidno. Zelja, kaj naj bi se še storilo, je mnogo, realizacije pa so precej težke. Od volitev ne pričakujem čisto nič, ker ne bo nič boljše kot sedaj. Dragica Stanič, lastnica okrepčevalnice Štraus: Pametno bi bilo, da bi se že enkrat dokončala javna raz- svetljava in pločniki. Uredili naj bi spomeniško varstvo, ki zavira ljudi, da ne morejo ničesar delati. Potrebno bi bilo urediti čistilne naprave za Krko in bolj razviti poletni turizem. Pa omogočiti, da bi turisti tudi ob nedeljah lahko kupili razglednice in časopise. Kostanjevica na Krki ima vse te možnosti, potrebuje le več ljudi dejanj. Bolj je potrebno razviti domači turizem, nekaj zidanic preurediti v vikendhiše za turiste in asfaltirati vinsko cesto. Od turizma bi se vsekakor dalo živeti. V kmetijstvu bi se bilo potrebno preusmeriti iz intenzivne proizvodnje v predelavo. V celostni projekt bi lahko vključili tudi Gorjance, kjer bi razvili planšarijo. Prestižna vaba za turiste bi bil tudi hotel za konje. Adaptirati je treba kulturni dom in ga vzdrževati. Turizma pa se ne moremo iti, preden v Kostanjevici ni stalnih zdravnikov in tudi živinozdravnikov. Potem bi imel turist dovolj vsega in mu ne bi smelo biti dolgčas. (Lea Colarič) Življenje beguncev pri nas Humanitarne pomoči — Begunska šola in verski pouk — Zdravstveno stanje je zadovoljivo V Zbirnem centru, kjer je nastanjenih 236 beguncev, za celotno dnevno oskrbo začasnih beguncev skrbi podjetje Pionir Standard. Tako se begunci hranijo v njihovi jedilnici. Dobijo kosilo, za zajtrk in večerjo pa dva kosa kruha in napitek, otroci dobi-joo tudi malico. Begunci predlagajo jedilnike, ki so upoštevani le v danih situacijah, kajti prehrana je popestrena le ob sprejemu humanitarne pomoči. Ves čas obstoja zbirnega centra v Krškem uspešno pridobivajo domače in tuje dona-torje, ki pomagajo z obleko, obutvijo, higienskimi potrebščinami in hrano. Vse to zagotavlja relativno normalno življenje začasnih beguncev. Ob otvoritvi centra so v največji meri pomagali občani, občinska organizacija Rdečega križa, podjetja in institucije ter pobrateno mesto Obrigheim, s katerim še vedno sodelujejo. Kasneje so bili vzpostavljeni prijateljski odnosi s humanitarno organizacijo iz Italije Non šolo merce in Alki Milano, s humanitarnima organizacijama iz Belgije Help for ex JU, Zandhoven in Causes Com-munes, občasno pa pomoč pripeljejo tudi iz Nizozemske ter islamske organizacije URO. Najboljše sodelovanje poteka z italijansko organizacijo Non šolo merce iz Ciavene, od koder prihajajo vsak mesec prostovoljci in se vključujejo v projekte psihosocialne pomoči beguncem. V začetnem obdobju so se ukvarjali predvsem z zagotavljanjem najosnovnejših pogojev nastavitve in oskrbe začasnih beguncev. Kmalu po odprtju centra so v sodelovanju s centrom za socialno delo organizirali krožek ročnih del in organizirano varstvo predšolskih otrok. Danes poteka v gentru že vrsta rednih dejavnosti: krožek ročnih del, šiviljski tečaj, šahovski krožek, kulturno-literarni krožek, mladinske delavnice, vrtec za predšolske otroke, mala šola, v bližnjem bazenu pa poteka brezplačno rekreativno plavanje, ki ga je omogočil plavalni klub Celulozar. V centru deluje tudi begunska šola s kombiniranim poukom od 1. do 8. razreda za vse begunske otroke iz naše občine. V šolo je vključenih 70 osnovnošolcev, poučujejo jih begunski učitelji, ker pa je tega kadra malo, so se priključili tudi prostovoljci, predvsem za poučevanje slovenskega in tujih jezikov. Nekaj beguncev obiskuje tudi srednjo šolo: v Krškem 16, v Brežicah in Novem mestu pa po 2 begunca. Pri psihosocialni pomoči beguncem v veliki meri pomaga svetovalni center za otroke, mladostnike in starše iz Ljubljane, Njihovi strokovnimi delavci po potrebi prihajajo v center. Redno pa v center prihaja socialna delavka, ki organizira dejavnosti, predvsem za mladostnike. Tudi italijanski donatorji se vključujejo v program psihosocialne pomoči, organizirajo razne zabavne igre, tekmovanja in izlete po bližnji okolici. Letos so organizirali tudi letovanje otrok v Italiji. Letovalo 19 otrok in dva učitelja. Šestintrideset otrok se je udeležilo taborjenja v Žabicah, ki ga je organiziralo Prostovoljno društvo Črni mrav. V lanskem letu so v centru organizirali tečaj slovenskega jezika za mladostnike, letos pa poteka v okviru osnovnošolskega programa tudi fakultetni pouk slovenskega jezika. Beguncem je v šolskih prostorih omogočeno opravljanje verskega pouka, vsem beguncem pa je omogočeno tudi opravljanje verskih obredov. V začetku je za zdravstveno stanje beguncev prostovoljno skrbela zdravnica — begunka. Od lanske jeseni pa begunci obiskujejo Zdravstveni center Krško in po oceni zdravstvene službe je njihovo stanje zadovoljivo. Do sedaj ni prišlo do epidemij, prihaja le do običajnih obolenj. Med begunci je tudi nekaj slepih ali slabovidnih, pa tudi delno po-kretnih, ki potrebujejo stalno nego. Za te skrbijo štiri dežurne delavke, zaposlene na javnih delih. Begunci so po zakonu opredeljeni kot tujci, ki so zapustili svojo državo oz. državo, v kateri so bili stalno naseljeni (tretjo državo), da bi ušli preganjanju zardi rase, vere, političnega prepričanja ali znanstvenega oz. kulturnega udej-stvovanja. Njihovo gibanje je na območju RS neomejeno, kajti zbirni centri niso taborišča zaprtega tipa, ampak domovi zaščite. Begunci pri nas živijo, tako kot pač živijo. Odvisno tudi od razpoložljivih materialnih sredstev. Vsi pa upajo, da bodo kmalu doma, na svoji zemlji, kjer bodo gospodarili po svoje in ne bodo nikomur v napoto. Konec koncev pa bo to bolje za njih in tudi za nas. (Galex) Divja odlagališča bomo pomagali odstraniti z organiziranjem pogostejših odvozov odpada Vas Log leži razpotegnjen med dvema hriboma, na levi strani pa jo omejuje Sava. Čez vas tečejo kar trije manjši potoki. Pohvalimo se lahko z novo trgovino, novim nogometnim igriščem, imamo pa tudi kamnolom in še kaj bi se našlo. Na prebivalce pa preži mnogo nevarnosti. Med njimi so najbolj opazni magistralna cesta in težki kamioni, ki vozijo iz kamnoloma z neprilagojeno hitrostjo. Vas je dokaj urejena, v ponos pa ji niso številna divja odlagališča odpadkov. Kljub temu, da so odgovorni v neposredni bližini postavili opozorilne table, ki prepovedujejo odlaganje odpadkov, tudi te ne pomagajo. Med drugimi sta dve odlagališči v gozdu, eno pa na desnem bregu Save. Letos so organizirali še posebej spodbudno akcijo, ki se je imenovala »kosovni odpad«. V dobrem mesecu se je na za to dogovorjenem mestu zbral zajeten kup stare pločevine, od avtomobilskih školjk, ki so odsluži- le svojemu namenu, do pokvarjenih gospodinjskih aparatov, vmes pa se je našlo še kakšno polomljeno kolo ali uničen televizor. Vsekakor je bila akcija vredna pohvale, še posebej z ekološkega vidika. Večina vaščanov upa, da bodo akcijo ponovili vsaj drugo leto, če ne prej, saj lahko le tako izpraznimo svoja podstrešja in kleti, v katerih se najde dosti neuporabne krame. Na enem od vaških odlagališč je še posebej veliko odpadkov. To so v večini pogorele sveče, ki jih vsake toliko časa pripeljejo iz vaškega pokopališča. Ljudje se premalo zavedamo, da s tem, ko odlagamo odpadke na neurejena odlagališča, uničujemo naravo, ob vsem pa lahko onesnažimo podtalnico in ogrozimo kakovost pitne vode, ki je za življenje nujno potrebna. Vsakič, preden v naravo odložimo kakršen koli odpadek, dobro premislimo. Narava je samo ena, zato je ne uničujmo. (Beno Marušič) smo dosegli vrh. Svoje ostre zobe nam je pokazala tudi starka zima s prvimi snežinkami. Ob druženju in čutenju drug in drugega so otroci izrazili svoje misli o tem, kaj jim predstavlja prijazna beseda, kaj je zanje prijateljstvo, nasilje in kaj toplo, prijetno vzdušje v družini. Izrazili so svoja čustva in želje, da bi težave med ljudmi reševali raje s prijaznimi besedami kot pa z grobostjo. Doživeli smo nastajanje noči. Prijetno utrujeni smo zvečer splezali na skupna ležišča. Osvežili in prebudili smo se z jutranjim trimom. Začeli smo iskati izgubljene stvari in pripravljati vse potrebno za odhod v dolino. Zal nam je bilo, da je tako hitro minilo. Na železniški postaji v Krškem smo izstopili bogatejši za iz- kušnjo, ki jo bo težko pozabiti. V naravi sva preživeli dva čudovita dneva, še drugače spoznavali otroke, medsebojno utrdili vezi in spoznali, da otroci potrebujejo pozornost, sproščen pogovor in veliko razumavanja. Hvaležni sva staršem, ki so nama stali ob strani, naju vzpodbujali. Skupaj smo ugotovili, da bogate žetve ni brez dobre setve. Žetev pa je pretkana z ljubeznijo in hvaležnostjo. Takšne oblike življenja v naravi bova skušali uresničiti tudi v prihodnje, saj so se nama uvodne misli potrdile. Naj zaključiva z mislijo: »Narava je knjiga, ki na vseh listih nudi veliko vsebin.« Učiteljici OŠ Raka Jadranka Kržan Nataša Hosta Pohod po poteh brežiške čete Prijazna dneva na Lisci Na OŠ Raka smo tudi letos pripravili pester program dejavnosti ob tednu otroka. Letošnje geslo je bilo »Moč prijazne besede«. Prijaznim besedam, ki jih je v vsakdanjem življenju vse manj, smo dodali še prijazna dejanja. Vsak človek, posebno otroci, potrebuje stik z naravo, mir, zdravo gibanje, prijazne besede in igro. V naravi se otrokom razvijajo pozitivna čustva, sreča in optimizem. Vse to nama je bilo vodilo, da sva popeljali otroke tretjih razredov na Lisco. Sestavili sva program našega bivanja v naravi, ki je bil obogaten z vsebinami TEMPUS-ovega projekta začetnega naravoslovja. Srce nam je poigravalo ob misli, da bomo dva dni preživeli v naravi. Z Brega nam je pogled obstal na vremenski opazovalnici in vedeli smo, da je to naš cilj. Drug za drugim smo premagovali vzpon in nihče ni omagal. Nekje na pol poti smo se pod kozolcem na prijetno dišeči krmi pokrepčali in nabrali novih moči za nadaljevanje poti. Podile so se meglice, oblafti in sonce so vztrajno tekmovali, kdo bo hitrejši. Kljub razgibanemu vremenu nam je razgled ponujal veliko možnosti opazovanja in orientacije po pokrajini. Tam v daljavi, za hrbtom, nas je opogumljal Kum. Nasmejani in razigrani Pišece, 22. oktobra - V soboto se je v Pišecah začel pohod po poteh Brežiške čete. Prišli so borci iz brežiške občine in gostje iz Zagreba. Pred šolo smo učenci OŠ Maksa Pleteršnik^ pripravili kratek kulturni program. Nato so pohodniki šli na pot, borci pa so imeli družabno srečanje v naši telovadnici. Za hrano in pijačo so poskrbele članice Društva kmetic Pišece. Medtem pa smo učenci člani literarno-novinarskega krožka borce spraševali, katerega dogodka iz vojnih časov se najbolj spominjajo. In tu je nekaj njihovih zgodb. Franc Končar, Dobova: »V naši hiši so se zbirali partizani. Jaz sem bil takrat star 12 let. Oče mi je rekel, da hodijo poslušat radio, mene pa je poslal medtem stražit hišo. Ko sem dopolnil 13 let, sem želel v partizane, a sem bil še premlad. Ta želja pa se mi je uresničila s 15 leti, ko sem se priključil delu Kozjanskega odreda v gozdovih nad Pišecami. Nemcem smo preprečevali požiganje hiš in poboje nedolžnih prebivalcev. K Cerneliče-vim pri Sv. Jedrti smo nosili ranjence. Dobro se spominjam, kako so Nemci ubili neko mater, nato pa hčer prisilili, da jo pred njimi sama zakoplje.« Milko Vučajnk, Pišece: »Druga svetovna vojna me je zatekla v Zagrebu. Kaj me je vodilo, da sem odšel v partizne? V začetku vojne sem v Zagrebu čakal na vlak. Na postajo je pripeljal cel transport vojnih ujetnikov, ki so prosili vodo. Eden mi je pomolil čutarica. Že sem hotel steči po vodo, ko sem začutil top udarec po hrbtu in roki. Čutarica je odletela pod vagon. Ko sem jo hotel pobrati, sem dobil brco. Tako so ravnali nemški vojaki. In to me je vodilo, da sem šel kot zaveden Slovenec v partizane.« Zapisali člani LNK OŠ Maksa Pleteršnika Pišece TISKOVNE KONFERENCE NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 Terme Čatež d.d. Uspešno poslovanje v obdobju _____januar-september_____ Poslovanje se lahko primerja z evropskimi družbami Mokrice, 27. oktobra — Ob druženju z novinarji so predstavniki Term Čatež spregovorili o rezultatih 9-mesečne-ga poslovanja, o postopku privatizacije in investicijskih projektih. »Čeprav je trend poslovanja prišel do optimu-ma, bo potreno opraviti še mnogo izboljšav«, je med drugim povedal generalni direktor Borut Mokrovič. V petih letih je Termam uspelo obnoviti skoraj vse objekte, nekatere pa še nameravajo. Kot pravi direktor Mokrovič, je to izjemen dosežek in dokaz, da mnogo sredstev vlagajo v vzdrževanje. Z veseljem ugotavljajo, da so rezultati poslovanja delniške družbe zadovoljivi. Prihodek se je v primerjavi z lanskim povečal za 36%, kar kaže tudi dosežen dobiček v višini 375.180.000 SIT (dobrih 68% več kot v enakem obdobju lani). Adaptirana je bila vrsta objektov, med njimi tudi restavracija Grill, uredili so hotelske sobe v ho-teluTerme, nabavili novo telefonsko centralo, ki omogoča direktne številke iz vsake hotelske sobe, izgradili 9 trgovskih lokalov. V obdobju devetih mesecev so zabeležili 368.487 nočitev oz. dobrih 6% več kot lani. Število tujih prenočitev se je povečalo za 53,7% in tu so všteti predvsem gosti iz Italije, Avstrije irv Rusije. V devetih mesecih šb prodali 220.000 vstopnic, kar je za 59,3% več kot leta 1993 v enakem obdobju. Takšno poslovanje Termam Čatež zagotavlja dobro izhodišče za nadaljnje delo, kajti družba lahko dobi ugodne kredite ali pa uspešno izvede emisijo delnic za nove naložbe. (Galex) Direktor Borut Mokrovič je zadovoljen s poslovanjem Term Čatež. Ali bo sevniški Stilles res splaval? Projekt bi moral uspeti!« » so prepričani celjski podjetniki, ki sestavljajo novo vodstvo podjetja Sevnica, novembra — V sevniškem Stillesu se je v zadnjih nekaj letih zamenjalo kar sedem direktorjev, nikomur pa ni uspelo pripraviti uspešnega programa sanacije podjetja. Štiričlana ekipa strokovnjakov in podjetnikov iz Celja je izdelala program, po katerem naj bi podjetju prej kot v letu dni zagotovili normalne pogoje za za delo, seveda pa ne brez korenitih organizacijskih, kadrovskih in disciplinskih ukrepov. Krizni menagement(tako pravijo ekipam, ki posegajo v reševanje podjetij, ki so pred stečajem) v sevniškem Stillesu sestavljajo: vodja ekipe ing. Mirko Krajnc, začasni direktor Stillesa Vojko Rovere, odgovorni za organizacijo poslovanja in finance mag. Vladimir Bukvič ter Franc Rovere, odgovorni za pravna vprašanja in svetovanja. »V program smo vložili veliko energije in znanja. Realno je pričakovati, da bomo z nijm tudi uspeli«, je uvodoma dejal vodja ekipe, ing. Krajnc. Kljub dolgovom — teh je okrog 8 milijonov DEM (podjetje sicer ima za 2 milijona mark starih terjatev, celo iz leta 1991 in 1992, vendar so dolžniki predvsem iz bivše države in bo dolgove težko izterjati, v letošnjih osmih mesecih je kolektiv pri realizaciji 6,9 milijona DEM ustvaril 550.000 DEM izgub, skladu podjetje dolguje 2,7 milijona mark, ostali upniki pa so še LB Posavska banka, IS SO Sevnica in še nekateri) — so prepričani, da podjetje, ki je znano in v svetu še vedno zelo cenjeno, z njihovim programom prestrukturiranja lahko preživi. Še več — podjetje naj bi kmalu razširilo svoj proizvodni program s posodobljenimi, deloma pa tudi novimi stroji. Udarni program bo vsekakor ostalo masivno stilno pohištvo, predvidoma v istem cenovnem razredu, čimprej pa bi se morali vrniti k izdelavi pravega masivnega pohištva, saj so trendi povpraševanja in kupovanja tovrstnega pohištva v Evropi in drugod v strmem vzponu. »Podjetje smo poznali predvsem po blagovni znamki in po kakovosti. Kmalu pa smo spoznali, da je resnica drugačna. Veliko strojev je uničenih in neuporabnih, nekaj jih je slabo vzdrževanih in zastarelih, tako daje celo čudno, da so iz te tovarne sploh lahko prihajali relativno kvalitetni izdelki,« je komentiral V. Rovere. V podjetju bodo zmanjšali število zaposlenih, kar naj ne bi vplivalo na storilnost, kjer so, kot so povedali, še velike rezerve. Reševanju trajnih presežkov bodo namenili posebno pozornost, vse pa naj bi potekalo v sodelovanju z območno enoto republ iškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici, sindikatom in vodilnimi iz občine Sevnica, (dama) Načrti Term Čatež Izgradnja termalnih rivier l______po Sloveniji_______ Investicije 15 milijonov mark — Nočno zabavišče — Bazen z valovi Ostanek dobička omogoča investiranja in zato bodo v Termah Čatež prihodnje leto vložili 15 milijonov mark v nove naložbe, od tega polovico iz lastnih sredstv, polovico pa s krediti. Okoli 5 milijonov mark bodo vložili v tri večje investicije doma, ostanek pa nameravajo vlagati drugod po Sloveniji. Popolnoma bodo prenovili stari hotel Toplice, ohranili bodo le zunanj podobo. Urediti nameravajo tudi okolico ter pivnico s termalno vodo. Ponudbo bodo razširili z adaptacijo kegljišča v večje nočno zabavišče, ki bo lahko sprejelo tudi do 2000 obiskovalcev. Na poletni termalni rivieri bo- do zgradili bazen z valovi, prvi v Sloveniji. Vse investicije se bodo pričele v začetku leta 1995 in bodo dokončane do letne sezone. Vsekakor pa je za slovenski turistični prostor zanimiva poteza gradnja termalnih rivier drugod po Sloveniji. O tem direktor Borut Mokrovič pravi: »Investirali bomo v vse dejavnosti, s katerimi se družba ukvarja, prednost bomo seveda dajali tistim, kjer bomo uspeli ustvariti največ dobička. Termalne riviere bodo predvsem tam, kjer je zaledje in kjer imajo toplo vodo. Seveda pa bomo morali najprej uspešno zaključiti dogovore, ki ravno sedaj potekajo.« (Galex) Tiskovna konferenca podjetja Lisca Kako so poslovali in kako je potekalo lastninjenje v sevniškem podjetja Lisca V prvih devetih mesecih letošnjega leta so poslovali dokaj uspešno Sevnica, novembra — Tiskovno konferenco so sklicali vodilni v podjetju, pri tem pa opozorili, da mnogi, na videz ugodni gospodarski trendi, ki naj bi jih bilo opaziti na evropskem trgu, pomenijo le mazanje oči. Pri splošni oceni, da v tem času že lahko govorimo o poživitvi evropskih gospodarskih tokov, so vodilni v podjetju precej zadržani. Direktor podjetja Vili Glas je povedal, da doseženi rezultati kažejo, kako dobro so v podjetju predvideli gibanja in možnosti v letošnjem letu. Opozorili so na edini večji odmik — tečaj tolarja, ki ne sledi inflaciji. Zaradi tega v podjetju niso ustvarili takega finančnega rezultata, kot bi ga lahko ob doseženih fizičnih kazalcih. Direktor Glas je delno osvetlil tudi nekaj problemov, s katerimi se podjetje srečuje zaradi nespametne vladne politike, predvsem do R Makedonije, medtem ko se zadeve v menjavi in trgovanju z R Hrvaško urejujejo oz. jih je treba čimprej normalizirati. V podjetju je bilo na dan 30.9. 1994 zaposlenih 1336 delavcev, od tega 24 s polovičnim delovnim časom. Povprečni OD je v septembru znašal 46.303 SIT, bruto realizacija podjetja v prvih devetih mesecih je z 3.020.042.566 SIT sicer 1% nižje od predvidevane, zaradi manj priznanih provizij in rabata pa je neto realizacija z 2.884.098.874 SIT za 1= višja od predvidene. Tudi do konca leta bo potrebno vložiti še precej naporov, da bodo uresničili zastavljen letni načrt. V podjetju ne poznajo likvidnostnih težav, poslujejo pa tudi brez tujih virov, tako da so za trenutne visoke in neugodne obresti pri najemanju kreditov neobčutljivi Direktor splošnega sektorja v podjetju Franc Ernestl je povedal, da so do konca izpeljali tudi program lastninskega preoblikovanja podjetja, čakajo jih samo še aktivnosti sprejemanja ustreznih aktov in registracija. V javni prodaji so prodali vseh 251.533 delnic in to izključno za lastninske certifikate. To predstavlja 101,041%, kar pomeni, da je bilo vpisanih za 1,041% več certifikatov, zato bodo delnice iz javne prodaje za približno tak odstotek presežka dražje. Kapital oz. vrednost podjetja je razdeljena na naslednje lastnike: — 10% ali 149.313 delnic Odškodninski sklad; — 10% ali 149.313 delnic Kapitalski sklad pokojninskega zavarovanja; — 20% ali 298.626 delnic Razvojni sklad; — 20% ali 298.626 delnic 1672 upravičencev iz interne razdelitve; — 23,15% ali 345.721 del. 1672 istih upravičencev iz naslova presežka zbranih certifikatov; — 17,85% ali 251.533 delnic 1548 imetnikov, ki so jih kupili v javni prodaji (pretežno družinski člani); Vseh delnic je bilo 1.000.493. Do zaključka lastninskega preoblikovanja podjetje čakajo še nekatere formalne aktivnosti. Nekatere so že v pogonu, kot je npr. orgniziranje združenja delničarjev kot organizirane oblike delničarjev iz interne razdelitve, notranjega odkupa in javne prodaje za enotnejše in racionalno uresničevanje delničarskih pravic. (dama) Nuklearna elektrarna Krško Zadovoljivo varno _____obratovanje JE_____ Krško nuklearko je obiskala skupina Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) z namenom pregledati izpolnjevanje priporočil, ki jih je izdelala OSART misija v letu 1993 Krško, novembra — Ob ponovnem obisku so strokovnjaki ugotovili opazen napredek v reševanju zadev, ki bodo prispevale k povečanju varnosti obratovanja nuklearne elektrarne. Na tiskovni konferenci, ki jo je pripravilo vodstvo JE, je sodeloval tudi R.K. Seiberling, vodja zaključnega obiska OS-ARTA. Povedali so, da uspešen rezultat predstavlja pomemben dosežek. Veliko vprašanj je ustrezno rešenih, ostala se še rešujejo. Izpopolnjena sta program zaščite pred požari in načrt ukrepov za primer jedrske nezgode. Poudarili so tudi delovno kulturo. Vzpostavljen je program pregledov s področja zagotovitve kakovosti, opazne so tudi izboljšave pri odzivih na ostale predloge in nasvete, ki jih je povzela misija v 1993. letu. Lahko bi rekli, da je bila osrednja tema pogovora predstavitev predloga članov OSAR-TA vodstvu NEK, ki govori o postavitvi simulatorja, na katerem bi ustrezni strokovnjaki iz krške nuklearke urili in vadili ukrepanja v primeru nevarnosti oz. okvare na reaktorju. Povedali so, da bi izgradnja takšnega simulatorja stala dobrih 15 milijonov USD, kar pa v primerjavi s stalnimi stroški, ki jih potrebujejo za številna dodatna izobraževanja v tujini, predvsem v ZDA, ne pomeni veliko. Seveda je pri tem pomembno, da je izgradnja simulatorja povezana tudi s predvidenim dolgoročnim obratovanjem JE, o tem pa naj bi v nekaj letih dosegli širši in za vse sprejemljiv dogovor. (dama) Hipotekama banka d.d. Uspešni poslovni iisID3» k^u Direktor podjetja Lisca Vili Glas in Franc Ernestl med tiskovno konferenco Delovno telo zbora Hipotekarne banke d.d. Brežice. (Foto: B.C.) Brežice, 2. novembra — V prostorih Motela Petrol se je 11. seje Zbora delničarjev Hipotekarne banke d.d. Brežice udeležilo 80,17 odstotka glasov, kar je zadostovalo za sprejemanje odločitev. Dnevni red je vseboval devet točk, ki pa so bile preudarno in hitro sprejete. Poročilo o poslovanju banke za obdobje devetih mesecev letošnjega leta je posredoval direktor mag. Martin Kopač, ki je med drugim dejal: »Dobiček je glede na velikost banke zelo ugoden in znaša 70 milijonov SIT. Primerjava z lanskim letom je nerealna, ker smo imeli milijardo tolarjev problematičnih naložb.« Iz povedanega je razvidno predvsem, da so poslovni rezultati banke ugodni in upajo, da bo tako tudi v bodoče. Poročilo o odsvojitvi lastnih delnic na sekundarnem trgu kaže, daje banka za poravnavo spornih terjatev odkupila 142.863 kom lastnih rednih in 21.540 kom lastnih prednostnih delnic. V obdobju avgust-september je banka prodala 66.684 kom lastnih rednih delnic in 21.540 lastnih prednostnih delnic. Na dan 30. 09. ima banka v lastnem portfelju še 79.179 kom lastnih rednih delnic. Prisotni delničarji so sprejeli sklep o izdaji obveznic 1. in 2. izdaje z namenom pridobiti vire za naložbeno dejavnost banke. Obveznica 1. izdaje je obveznica na prinosnika z značilnostmi brezkuponske obveznice za realne obresti in obveznica s kuponi za obresti v višini maloprodajnih cen, ki je zavarovana s hipoteko na nepremičnino (last banke). Ob- Mag. Martin Kopač (Foto: B.C.) veznica 2. izdaje je obveznica na prenosnika, katere nominalna vrednostje 100.000 SIT. Za poravnavo obveznosti iz obveznic jamči banka z vsem svojim premoženjem. O izdaji obveznic direktor Kopač: »Odločili smo se za izdajo prve hipotekarne obveznice v Sloveniji (hipoteka na nepremičnino v lasti banke), katere prednost je kvalitetno zavarovanje. To je inovacija na trgu, ki bo vsekakor povečala zanimanje.« Zakon o gospodarskih družbah določa imenovanje revizorja oz. revizorske hiše. Na zboru banke so sprejeli sklep, da bo revizorske posle za Hi-potekarno banko Brežice opav-Ijala revizorska hiša Coopers & Lvbrand. Delničarji so na predlog, da se sprejme nova kandidatna lista za organe banke, razzrešili Elizabeto Pe-trž dolžnosti v upravnem odboru in na njeno mesto imenovali Romano Pajenk. (Galex) NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 GOSPODARSTVO Še ena brežiška prireditev Nilca v novih prostorih Brežice, 4. novembra — mi leti v stavbi nasproti brežiš-»Danes je za skupino naših ke občine, vmes so se že tudi podjetij prelomen dan. Začeli smo se širiti na dodatne dejavnosti. Pred dvema urama smo ustanovili novo borzno posredniško družbo in tudi v bodoče predvidevamo rast, »je na otvoritvi novih poslovnih prostorov ob brežiški pošti povedal direktor skupine podjetij Nika, Branko Sušterič. Otvoritev je sad štiriletnega dela, ki so ga začeli pred štiri - Na sejmu Gost—tour Krški predstavniki so bili ______zelo uspešni______ Tri zlate kolajne in priznanje—izreden uspeh za majhen kolektiv sicer razširili, tudi fizično so del dejavnosti prestavili v Lju- bljano, novi objekt pa bo še dodatno omogočil razmah dejavnosti. Na sliki. Darja Čakar, vodja Nike v Brežicah in Branko Sušterič, direktor Nike. (Nena) Maribor, oktobra — Na 2. mednarodnem sejmu gostinstva in turizma, ki je potekal med 12. in 16. oktobrom, so se ob samem sejmu vrstile še druge aktivnosti: gostinsko-turistični zbor s tradicionalnim tekmovanji v kakovosti gostinske ponudbe, turistična borza, predstavitev slovenskih vinarjev, številna strokovna predavanja, manjaklao pa ni tudi kulturnozabavnih prireditev. V tekmovalnem delu, ki je bil sestavljen iz kulinaričnega dela, poznavanja slovenskih vin, mešanja pijač in priprave te- lečje obare v kotličku pred gosti, so se pomerili tudi gostinci krškega hotela Sremič. Vodja kuhinje hotela Milena Kerin je osvojila zlato kolajno za izdelke v kulinaričnem delu (mlad goveji hrbet z gozdnimi sadeži, vrtnarični telečji file s poprom, zvitki morskega lista z belušmi, srnina zarebrnica s smetanovo omako). Blazin-šek Robert, poslovodja Treh lučk, je osvojil zlato kolajno za brezalkoholni koktejl Kremen-ček (2/4 ananas juica, 2/4 grenivka juica, 1/2 tropical blue sirupa, brizg tekoče sladke smetane, vse se dolije s tangerina schvvepsom). Vse sestavine so proizvodi Vina Brežice. Koktejl je zelene barve, osvežilnega okusa, primeren za aperitiv. Prav tako je Robert zmagal v poznavanju slovenskih vin, kar je odraz kvalitetne ponudbe gostišča Tri lučke in tudi samega Hotela Sremič. Franci Župevc iz restavracije Pod Gorjanci (Kostanjevica) je prejel priznanje za pripravo telečje obare pred gosti. Tri zlate kolajne so izreden uspeh za tako majhen kolektiv, vse razstavljene izdelke pa je moč tudi poskusiti ob, seveda, redni gostinski ponudbi. Na sejmu so svojo ponudba predstavila posamezna slovenska turistična območja in med njimi je bila tudi Območna turistična zveza Brežice. Predstavila pa sta se še podjetje Eurostvle iz Brestanice s proizvodnjo in prodajo papirnih izdelkov in ostale galanterije ter Mlin Volovec iz Dobove s proizvodnjo mok in prodajo silosne opreme za pekarne. (Galex) Robert Rime Popravek Jože ni Janko V prejšnji Številki Našega glasa nam jo je zopet zagodel računalnik in pomešal popravljena ter ne-popravljena besedila. Tako je tudi predsednik upravnega odbora Sklada stav- bnih zemljišč Jože Cunk po nesreči postal Janko. To seveda ni res, gospod Cunk se ni dal preimenovati. Jožetu Cunku se zaradi zbadanja (prijateljev), ki ga je sprožilo naše besedilo, opravičujemo. Opravičuje se tudi naš neljubi »sodelavec« Michelangelo, ki ga že kar nekaj časa preganjamo. Uredništvo Terme Čatež na Gost Touru Slavka Klemenčič, ki jo poznamo po svojih kulinaričnih spretnostih, je svoje znanje kronala z osmimi zlatmi medaljami za slaščičarske izdelke (Polet radosti, sladica Hruška Frifrač, Bananin Mering - sladica za štiri osebe, okrašena s šopkom petih oranžnih orhidej iz marcipana). Uspešni so bili tudi ostali gostinci Term Čatež, ki so osvojili 4 srebrne medalje. Kuharica Jožica Blaževič, bar-man Maks Asi, natakarica Milka Žerjav za pripravo pogrinj-ka in mešanje tatarskega biftka ter Mirko Rozman za priprav solate iz morskih sadežev in sladice. Milan Blaževič pa je zasedel 3. mesto v poznavanju slovenskih vin. (Ga-lex) Anketa Kako dalje po zaprtju rudnika Senovo — Med uradnim obiskom predsednika vlade Janeza Drnovška septembra letos je beseda stekla tudi o potrebnem Zakonu o zaprtju rudnika rjavega premoga Senovo in o strategiji o racionalni izrabi energije. Fizično zaprtje rudnika je predvideno do 1. januarja 1997. Kotje povedala Jana Cepin, vodja splošne službe v rudniku Senovo, o tem Zakonu ni ne duha ne sluha. Ker Zakon o zaprtju rudnika Senovo še ni bil dan v proceduro parlamentarne razprave, zaposlene skrbi kadrovsko-socialni del zapiranja. Določeni datum se strahovito bliža, zato so zaposleni ogorčeni nad procesom razreševanja problema. 291 delavcev je namreč neposredno odvisnih od proizvodnje in kdo jamči, da bodo dobili stalno zaposlitev? Mimoidoče smo povprašali, kako oni razmišljajo o tej zadevi in koliko so sploh seznanjeni z njo. Pavlic Dominik, občan Senovega — »Po mojem mnenju odločitev ni dobra, saj bodo ljudje po zaprtju rudnika ostali brez kruha. Pravzaprav ne vem veliko o tej zadevi, le po- slušam, kar ljudje govorijo Vem pa, da niso zadovoljni.« Šehič Vahreta, begunka — »V Sloveniji imam status be- da se rudarji bojijo za svoja delovna mesta. Če ne bo zaposlitve, ne bo denarja. Ne vem, od česa bodo potem živeli. Zlasti mladi ne bodo videli na Senovem več nobene prihodnosti.« Mirt Franc, občan Senovega — Premalo se razmišla o Medvešček Vinko, rudarski upokojenec — »Na Senovem je ogromno rudarjev in vse skrbi, da bodo izgubili službo, nove pa ne bodo dobili. Če bi bilo po moje, rudnika ne bi zaprli, saj vendar predstavlja naš vsakdanji kruh. Menda je raz- gunke, stanujem pa v stanovanju, ki je last rudnika Senovo. Torej tudi mene in mojo družino skrbi popolno zaprtje rudnika, saj ne vem, kam bomo potem šli. Zdi pa se mi, da ljudje niso dovolj obveščeni o tej zadevi.« log za zaprtje predrag premog, vendar je potrebno problem obrovnavati veliko širše.« Kozole Marija, upokojenka — Moj zet je zaposlen v se-novškem rudniku, zato vem, tem, kje bodo rudarji našli zaposlitev, ko bo rudnik zaprt. Kje naj najdejo drugo delo s svojo izobrazbo in znanjem? Trenutno sta v energetiki industriji v ospredju naftalin plin in čeprav so rudniki premoga morda nerentabilni, ni noben vir energije stoodstoten, zato jaz ne bi rudnika kar tako zaprl.« (Monika Ban) Electronic d.o.o. Nova prodajalna bele tehnike Jesenice na Dolenjskem, 26. oktobra — V bližini hrvaške meje so odprli nove prostore podjetja Electronic d.o.o., ki je razširilo svojo dejavnost in bo odslej poleg servisnih uslug opravljalo tudi trgovinsko dejavnost. V dveh bogato založenih trgovinah nudijo širok program bele tehnike Gorenje, drobne gospodinjske aparate, akumulatorje, avtosobne antene vseh vrst, tiskalnike, te- lefaxe, telefone. Na policah najdete imena samih znanih proizvajalcev, kot so Panasonic, Lasat, Pace, Kenvvood. Pestra ponudba, ugodni kreditnimi pogoji, zmerne cene in prijazni prodajalci so že prvi dan pritegnili marsikaterega kupca. Izkazali so se tudi kot dobri gostitelji, saj so vse obiskovalce tudi pogostili. (Zan) Slabovidnim se dobro piše Otvoritev nove optike Rime Krško, 5. november— Dosedanji prostori optike Rime so bili premajhni, saj jim niso več omogočali normalnih pogojev dela. Zato so se odločili, in po dobrem letu in pol, odprli novo optiko na CKŽ 4. Investicija sama, pa jih je stala kar 10 miljonov tolarjev. Optika Rime se je preselila v trikrat večje prostore, ki sedaj vključujejo tudi okulistično ambulanto bolnišnice Brežice. Poleg zagrebškega Prim. Dr. Davorina Noge, ki v njihovo optiko prihaja že celih osemnajst let, so uspeli pridobiti tudi novo doktorico Obreč Cvetko. Ambulanta dela vsako sredo od 14.30 do 18 ure, in vsako prvo soboto v mesecu od 9 do 12. ure. Okuli-stični pregledi so na podlagi potrjene zdravstvene knjižice brezplačni. Z novimi prostori so pridobili tudi najsodobnejše aparate za izdelavo očal in še nekatere druge pomembne aparature za ambulantne prostore. Optika je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. (Kati) Nov lokal optike Rime je sicer prijeten, lep, sodoben in funkcionalen, žal pa ni najbolj priročen za fotografiranje. Obrtna zbornica Brežice Obvestila za obrtnike Avtoprevozniki Vse avtoprevoznike in izvajalce gradbene mehanizacije obveščamo, da bo 7. novembra, ob 18. uri v prostorih Doma obrtnikov Brežice potekal posvet na aktualne teme javnega cestnega prometa: 1. Cene v javnem cestnem prometu; 2. Aktualna problematika (mejni prehodi, TIR prevozi, dovolilnice, licence, razno); 3. Volitve predsednika, članov IO, poslanca za skupščino Obrtne zbornice Brežice; 4. Razno. Vabljeni! Seminarji K Ponavljamo naslednje obvestilo: V sodelovanju z Gea college bosta 8. in 10. novembra od 17. do 20.30. ure potekal seminar s temama Trženje izdelkov in storitev ter Možnosti financiranja podjetnikov in malih podjetij. Na seminarju boste spoznali metode uspešnega plasiranja izdelkov in storitev, seznanili pa se boste tudi z možnostmi za pridobitev finančnih sredstev v Sloveniji in tujini ter s kreditnimi spogoji v trenutni bančni praksi. Prijave in dodatne informacije na Obrtni zbornici Brežice. Tekstilci Obrtnike in podjetnike tekstilne dejavnosti obveščamo, da sekcija za tekstil pri Obrtni zbornici Slovenije 18. novembra organizira ogled tekstilnega podjetja Inplet d.o.o. v Sevnici. Pohitite, kajti število prijav je omejeno! Skupne obratovalnice Nov obrtni zakon predvideva, da je obrtnik oz. podjetnik lahko le en sam človek, ki je tako nosilec kapitala kot tudi delodajalec. Znano je, da kar dosti obrtnikov dela v skupni obratovalnici — v skupnem prostoru, s skupnimi delovnimi sredstvi. Da bi bilo zadoščeno novemu obrtnemu zakonu, bi moral sedaj eden od obrtnikov postati delavec, drug pa njegov delodajalec. Na sporno določilo novega obrtnega zakona je bilo že precej pripomb. Obrtna zbornicaje svoje zahteve posredovala pristojnim in zatrjeno je bilo, da se bodo te pripombe upoštevale pri pripravi navodil in nadaljnih aktov za uveljavljanje obrtnega zakona (do 20. novembra), (pripravila Nena) 8 RAZVEDRILO NAS GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 Kdo bo poskrbel za naše zdravje, če ne mi sami Le zdravi lahko uspešno delamo Kadilci gotovo vedo, da si s kajenjem slabšajo zdravje, da ogrožajo tudi druge, predvsem otroke in odrasle nekadilce, in ne potrebujejo nikogar, ki bi jim to dopovedoval. Mnogi kadilci so resnični ujetniki in žrtve svoje razvade. Nekateri med njimi se tega zavedajo in se želijo osvoboditi kajenja, vendar sami tega ne zmorejo. Zakaj, je drugo vprašanje. Pri pasivnem kajenju so vsekakor najbolj ogroženi otroci — naša prihodnost. Danes odraščajo v stresnem obdobju, v ekološko onesnaženem okolju, kadilci pa jih še dodatno zastrupljajo in jim onemogočajo zdrav razvoj. Seveda ima tak način življenja svoje posledice. Takšni otroci se zelo hitro navzamejo slabih navad, relativno zgodaj prično tudi sami kaditi, najprej tobak. Ker pa živimo v času, ko so vsem lahko dostopne tudi razne vrste drog, se vse pogosteje dogaja, da že zelo mladi, še osnovnošolci, postopoma preidejo med uživalce marihuane ali hašiša. Seveda gredo mnogi tudi dlje. Lepa prihodnost za nas in naše zanamce! Kako je v naši družbi lahko zaščiten nekadilec, kako lahko otroke obvarujemo pred kajenjem, pred drogami, kdo je pravzaprav tisti, ki vsega tega noče videti, pa bi moral ne le videti, pač pa tudi nekaj ukreniti? Ve se, da je kakršno koli kajenje najpomembnejši problem slovenskega zdravstva, saj je v Sloveniji, najbolj med mladino, opaziti strašansko povečanje števila t.i. pravih kadilcev. Država in družba bi se morali zavedati, da to dolgoročno pomeni stagniranje oz. propadanje in neuspeh, saj že danes preveč mladih ljudi zboleva in umre po nepotrebnem zaradi infarkta, apo- . pleksij ali karcinoma, povzročenega s kajenjem. Vse to pomeni iz dneva v dan velike izdatke za zdravstvo in velike izpade delovne sile (spet predvsem mladih ljudi), naše gospodarstvo pa je že tako ali tako zelo obubožano. Kako naprej? Cese kadilca ne da odvrniti od kajenja, čeprav z najnovejšimi metodami, znanjem in vedenjem o nevarnosti, ki jo kajenje prinaša, potem je potrebno dosledno spoštovati pravico vsakega posameznika, da živi v zdravem in čistem okolju, zaščititi moramo nekadilce, obvarovati naše otroke pred pohujšljivimi in za zdravje škodljivimi reklamami, ki jih pri nas lahko vidimo celo na stenah športnih objektov, v izložbah, na televiziji, poslušamo na radiu in še kje. Predvsem pa bi morali otroke — nekadilce vzgojiti, kar pa je za to kvaziliberalno družbo in državo, ki je postala skladišče za shranjevanje vseh vrst drog in orožja, namenjenega ubijanju in uničevanju, po mnenju mnogih strokovnjakov, žal zamujeno. Postavlja se vprašanje avtoritete, morale, spoštovanja in upoštevanja splošno sprejetih norm vseh tistih, ki bi morali živeti in delati tako, da bi bil njihov vsakdan zgled vsem, ki so jim njihova predavanja, nasveti, poizvedovanja in kaznovanja namenjena. Kaj se torej še da narediti? Vsekakor bi pomagali točno določeni in preverjeni ukrepi, ki bi jih morale izvajati ustrezne, strokovne službe, ne pa tisti, ki za to niso poklicani, in s svojim vmešavanjem v tovrstne zdravstvene, sociološke in etične probleme že leta in leta povzročajo zmedo, nijhov učinek oz. njihovo delo pa je kon-traproduktivno. (dama) Jezik naš vsakdanji Zadnjič smo zapisali nekaj misli o našem vsakdanjem jeziku. Mogoče je prav, da jih nekoliko razširimo in pogledamo, kaj pravzaprav vpliva na našo jezikovno zavest Vplivov je veliko, pomembno vlogo pa imajo dom, šola in vsakdanje okolje, v katerem živimo. Dom je prvi, ki nam posreduje jezikovno danost. V njem otrok spregovori, se igra z besedami in spoznava njihov pomen. Prav gotovo ni vseeno, ali so spoznanja prijetna, oblikovana v prijaznem okolju, ali pa jim manjka posredovalna toplina. Beseda je tudi nenadomestljiva vez med materjo in otrokom. Mnogo tega posega v podzavest in lahko odločilno vpliva na prihodnost. Pozneje, ko otrok že sprejema vsebino sporočila, se z besednim zakladom, čeprav je še preprost, širi njegov zaznavni svet. In to vse do takrat, ko začne ob pravljicah odkrivati tudi čustveni pomen besed. Zna jih pripovedovati, včasih tudi spreminjati in širiti svoj domišljijski svet. To je pomemben trenutek osebne rasti. Starši ta razvoj lahko bogatijo, lahkoga tudi zavirajo. V nobenem primeru pa ne smejo zanemariti pogovora o vsem, kar sodi v otrokov vsakdanji svet. Ne gre le za besede, gre za besede zaupanja, ki se tkejo z vsakim pogovorom in ki jih mnogi še v poznejših letih pogrešajo. O tem naj bi razmišljali vsi, ki se vsak dan srečujejo z otroki. Pogovor z otrokom naj bo preprost, razumljiv, brez nepotrebnih pretiravanj in lepotičenj. Tak način besednega sporazumevanja zahteva tudi pri odraslih določeno poznanje jezikovnih zakonitosti, kijih bo otrok sprejel. Poznamo jih skoraj vsi, ki smo nekoč odpirali šolska vrata, dajemo lahko le to, kar imamo sami. Pri tem ni težišče na kakšni jezkovni učenosti, ampak na preprostem odklanjanju jezikovnih površnosti, nejasnosti, neštetih tujk, zgrešene domačnosti in podobno. Če malo pomislimo, so to preprosta spoznanja, za katere vsi vemo, a nanje pozabljamo. Po drugi strani pa je otrok radoveden in sam sprašuje po besedah, s katerimi bi poimenoval zaznavanje svojih čutil. Od kaj do zakaj je dolga pot, na kateri ga moramo potrpežljivo spremljati. Vse kar smo želeli povedati, bi lahko strnili v misel: Dom, dober ali slab, prvi oblikuje otrokov svet doživetij, občutij in spoznanj, oblikuje pa tudi prvo jezikovno zavest. Kakršna koli že je, spremlja ga čez prag do prve učenosti male in velike šole. Janez Plestenjak PREHRAMBENI KOTIČEK (II) KOPANJE GROBA Z LASTNIMI ZOBMI Gotovo vas je nekaj postalo ob gornjem naslovu kar malo ogorčenih, češ, kakšne neumnosti se pišejo danes po časopisih.Potrpite malo, mogoče se bo pa v naslednjih vrsticah vseeno našlo kaj uporabnega tudi za vas. »Zakaj si z lastnimi zobmi kopljemo grob«? Preprosto zato, ker ne jemo več dovolj rastlinske hrane, bogate z vlakni, vitamini, rudninami, encimi in naravnimi biološkimi snovmi. Tako splošna analiza dveh najbolj nevarnih in pogostih civilizacijskih bolezni industrijsko razvitega sveta, raka in bolezni srca in ožilja, dovolj zgovorno pove, da je kar štiri petine najbolj morilskih bolezni našega časa neposredno povezanih s pretiranim uživanjem snovi, ki jih lahko človeški organizem brez posledic prenese le občasno in v majhnih količinah. Katera so ta živila? JAJCA, MLEČNI IZDELKI, MESO, ALKOHOL, PRAVI ČAJ, SLADKOR in PREDELANA ŽIVILA BREZ ŽIVE MOČI. In če k temu dodamo še TOBAK, ki ga nekateri tudi prištevajo k živilom, je slika popolna. Dokler količina s hrano in drugače vnesenih strupov ne presega sposobnosti organizma da te strupe izloči, se počutimo dobro in smo zdravi. Če pa je teh strupov preveč, in to je danes kajpada splošen pojav, izločevalni sistem temu ni več kos, posledica tega pa je nabiranje škodljivih snovi v organizmu. Kdaj bo prišlo do izbruha resnega obolenja, je potem samo vprašanje časa in delno telesne konstitucije. Kaj je bolezen drugega, kot prizadevanje telesa, da bi obnovilo notranje ravnovesje! Žal se je sodobna zahodna medicina s svojimi metodami usmerila poenostavljeno rečeno v odpravljanje simptomov bolezni, ne pa v iskanje in odpravljanje njenih globalnih vzrokov. Pri tem se še zlasti zanemarja duševne razloge, ki jih je danes več kot preveč. Res je, da neozaveščenemu človeku povsem zadostuje takšen »simptomatični« tretma v stilu: »Grem k dohtar-ju, da mi bo dal nekaj proti glavobolu.« Ali malo drugače povedano: » Grem k zdravniku, da me bo pozdravil.« V tem primeru se zahteva od zdravnika samo odprava bolečine ali bolezenskega simptoma, sam pacient pa že v tem, ko golta pilule, ki naj bi ga pozdravile, že razmišlja o tem, da bo lahko kmalu spet pil, kadil, jedel prekajene svinjske salame,... V takem primeru je res škoda izgubljati čas in energijo za celovitejši pristop k zdravljenju. Bolje jetik pred zdajci prepustiti primer kirurgom, da malo očistijo žile, naredijo by pass ali podobno ukrepajo. Mogoče je šla zahodna medicina v to smer, ker se je prav takšen način reševanja zdravstvenih težav od nje zahteval. Povsem drugače pa je z vami, ki se zavedate lastne odgovornosti za svoje zdravje. Vi prav gotovo niste zadovoljni z rutinsko obdelavo v ordinacijah in odpravo z recepti. Prav vam, ki ste pripravljeni storiti nekaj zase je, namenjen ta in naslednji članki v Prehranbenem kotičku. Do prihodnič nasvidenje! N.K. Pa se sliši... Zadnje besedilo V. Podgorška v Delu o županskih kandidatih je v nekaterih družinah, zlasti v eni naredilo cel cirkus. Enega od obtoženih, ki da hoče biti župan, je žena nič kaj krščansko usmiljeno napadla, da kandidira za župana brez njene vednosti. Ko ji je le s težavo dopovedal, da o vsej zadevi sploh nima pojma, mu je verjela le pogojno. Zlobneži sumijo, da je »kandidatu« juho zavrela lastna »peta kolona«. Sedaj pa, ko je ženi sveto obljubil, da o tem ne ve nič, pa je tako rekoč že pečen in obsojen na abstinenco. V okviru brežiškega občinskega praznika bi morala biti v Do-bovi otvoritev Obrtne cone Dobova II. Kaj naj bi to pomenilo, ne vemo. Namreč, ko smo se pripeljali na domnevno lokacijo, smo v Obrtni coni I. srečali direktorja Štajer commerca g. Albina Pečnika, ki je presenečen povedal, da ni videti, da bi se že kaj gradilo: »Mogoče pa so mislili..., saj bi lahko.....enkrat seveda bo!« Od boga pozabljeni ljudje ob hrvaško-slovenski meji, so končno dobili nov, sodoben televizijski pretvornik, ki naj bi jim omogočil spremljanje programov Radia in TV Slovenije, kar je bilo do sedaj nemogoče. Na otvoritvi je bil sam gospod minister za lokalno samoupravo, ki nikakor ni mogel verjeti, da so državljani Slovenije televizijsko naročnino plačevali RTV Sloveniji, gledali pa so lahko samo hrvaško televizijo. Gospod minister bi bi! še bolj presenečen, če bi mu ti isti državljani povedali, da tudi odslej ne morejo plačevati TV-naročnine RTV Slovenije, ker se državnih programov še vedno ne da gledati. »Ko bi le bila slika programov hrvaške televizije takšna, kot je bila prej,« moledujejo mnogi. Uspelo nam je zvedeti, zakaj cestni mejni prehod v Rigoncah ni več mednarodni mejni prehod, preko katerega bi se lahko odvijal tudi tovorni promet. Slišati je, da je direktor zdravilišča Terme Čatež poiskal in uporabil vse močne in zanesljive veze v RCU in tako dosegel, da se prehod ukine za tranzit tovornega blaga. Da je bil g. Mokrovič to skoraj prisiljen storiti, smo tudi izvedeli. Ponoči, ko večina poštenih državljanov počiva in spi, so morali pri Mokrovičevih mnogokrat bedeti. Večina voznikov tovornjakov je bila namreč prepričana — tako naj bi jim bilo suge-rirano — da je pri Mokrovičevih možno urediti vse špedicijske in ostale posle, zato so velikokrat stali tudi v vrsti. Potegavščina se zdi neverjetna in smešna hkrati, toda po nekaj neprespanih nočeh za smeh enostavno zmanjka časa. Preštevanje sklepčnosti. Delegat Marjan Arh je na eni zadnjih seji krške občinske skupščine (sklepčne seveda) predlagal, da se pri glasovanju upošteva glasove tistih delegatov, ki so za, proti, vzdržani in »potrmuljeni«. To pa zato, ker število glasov ne sovpada s številom prisotnih delegatov. (Galex) Novi minister in župan. Na otvoritvi lokalne ceste Bojsno —Pišece je bil sekretar za varstvo okolja in urejanje prostora Bogdan Matjašič preimenovan v ministra omenjenega področja. Vendar ne po svoji želji, ampak je napako naredila uradna napovedovalka, ki je tudi Ivana Živiča poimenovala kar za župana Brežic. To je sprožilo val smeha, še celo domači pes je lajal na vse pretege. (Galex) Zgodilo se je. Toneta Bučarja je menda odstavil s položaja predsednika 00 SDSS Krško sam predsednik Janez Janša. Kaj je botrovalo taki odločitvi, nam ni znano. Slišati je, da je novi predsednik S. Dvoršek Janeza Janšo velikokrat obiskal, mu tožil in tarnal in obljubljal zvestobo, če ga bo »vodja« za zahvalo postavil za predsednika. Sedaj, ko je ustoličen, bo drugače, boljše. Vsi vemo, da če mačku pripreš rep, vedno zacvili. Veliko jih pa ne ve, kako, če sploh, cvilijo stari mački. Verjetno zelo glasno. Še vedno brez naslova a/i Živel 31. oktober in živel ______1. november!______ Novi ljudje, nova država, novi prazniki. Edi pravi, da je za mikrofonom boljši. Presodite sami! Petek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek... 5 dni, kar 5 DNI za popolno sprostitev, užitek in posedanje po kafičih, v kolikor bodo ti odprti; skratka — FRAAAAJ!!!! Šole, ki letos delajo oz. učijo na četrtine, kar je nedvomno vpliv ameriške profesionalne košarke, saj tudi tam igrajo na četrtine in ne na polčasa kot drugje po svetu. Opsss, malo sem zašel...no.-..torej...aha, šole: no, te so dodale praznikom še nekaj prostih dni in že so tukaj JESENSKE POČITNICE! Ampak, dragi šolarji, »za-jebali« so vas; 31. oktober in 1. november sta po ustavi Republike Slovenije (saj ne vem, če je res tako) tako ali drugače prosta dneva, kar pomeni, da vam pripadata še dva prosta dneva. In kaj boste storili? Nasvet: ŠTRAJKAJTE! TAKO JE, SAMI SI PODALJŠAJTE POČITNICE, ČE VAM JIH DRUGI NOČEJO! Sicer pa, kakšne pa so to počitnice? Kdo in kaj so reformisti, pojma nimate (jaz tudi ne) in takšen praznik je lahko samo še razlog več, da si pri slovenščini zaslužite še kakšen »kol«. Pa to še ni najhuje, še večji problem je 1.november; tu se namreč vse konča (in kje se začne?). Ker so počitnice, ni denar-za malico oz. za pijačo, da o dikotekah sploh ne govorimo, pardon, pišemo. In tudi, če ne bi bilo počitnic, se vam ne bi godilo nič bolje, (ta stavek je za tolažbo). Zakaj? Zaradi 1. novembra. Ali sploh veste, koliko ikeban, košaric, cvetja se je kupilo te dni pri vas doma? Pa to še ni vse: še bel pesek, da bo grob kot nov in črna zemlja, da bodo rožice prišle bolj do izraza. Da ne govorim, pardon, pišem o tem, da so vandali od lanskega 1. novembra, ko ste se nazadnje spomnili pokojnih svojcev in prijateljev, več kot polovico razbili ali pokradli. Nikar, prosim vas, nikar, VI, LAŽNI MORALISTI, ki se boste sedaj oglasili, češ, kako lahko govorim, pardon, pišem kaj takega. Vsi prav lepo vemo, kako stvari potekajo: prvih nekaj let nam je zelo hudo za tistimi, ki so nas zapustili... redno skrbimo za njihovo zadnje prebivališče in vsak dan mislimo nanje. Po nekaj letih se potolažimo (kar je tudi prav — življenje teče naprej), na grobove pa čisto pozabimo. Tako je to, ja.Jn čisto nič drugače (čas izjemam, ki se jim hkrati opravičujem). No, sicer pa ima 1. november tudi svoje pozitivne strani. Po enem letu sre- čamo že skoraj pozabljenega strica, teto, bratranca, sestrič-no ali katerega od ostalih sorodnikov, ki so še živi. To je tudi priložnost za kakšen poslovni pogovor, kajti na pokopališču ste zagledali direktorja pomembnega podjetja, s katerim že dolgo želite navezati stike. In sošolka Petra je tudi tukaj, ona mi bo dala za prepisati zadnje predavanje iz matematike...in še...in še... Najboljše pa so ugotovitve celotne »žlahte« in prijateljev iz otroštva, da je prav lepo, da ste se vsi srečali in da bi bilo »fajn«, če bi se še kdaj. Torej...ŽIVEL 31. OKTOBER IN ŽIVELI. NOVEMBER! P.S. Ko umreš, te ni več, kljub temu se mnogi na tvoj račun še vedno zabavajo; tudi mi, jaz, ko tole govorim, pardon, pišem in vi, ko tole poslušate, pardon, berete (vsaj upam, da je tako), (edi) NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 RAZVEDRILO MODNI KOTIČEK Rada bi nadaljevala s temo, ki sem jo I načela že v prejšnji številki — priprave na šivanje. Spoznali ste osnovni pribor za šivanje, pa tudi pri izbiri sukanca sem vam skušala svetovati. Upam, da boste sedaj že začeli s pomočjo našega modnega ko-| tička delati bolj enostavna oblačila in da boste spoznali, kako se da iz starega . oblačila z malo dobre volje narediti kaj I novega za našega malega nadebudneža. Danes bi vam rada zelo na kratko opisala, kako vzamemo kroj iz revije. Najprej poiščemo številko modela, v prilogi poiščemo ta model in številko, poiščemo velikost, krojno polo, sestavne dele po številkah, barvo in črto, s katero so deli na krojni poli narisani. Nato pod krojno polo položimo papir, spodaj pa še mehko podlogo (brisačo ali odejo) in s kopirnim koleščkom model preriše-mo. Paziti moramo, da prerišemo vse dele in vse sestavne označbe, s katerimi si bomo pomagali pri šivanju. Ko je kroj izrezan, morate obvezno premeriti, ali se vaše mere ujemajo z merami modela. Pripravimo si osnovni material, ki ga polikamo in pravo stran blaga obrnemo navznoter. Kroje vedno polagamo na narobno stran blaga. Blago se vam ne bo premikalo, če ga boste ob robovih speli z bucikami. Na tkanino polagamo krojne dele vedno od največjega do najmanjšega (pazimo, da nobenega dela ne izpustimo). Pri polaganju morajo biti vsi deli položeni v smeri osnovnih niti, tako kot potekakrajnik tkanine. Iz krojne pole vzeti kroji so brez dodanega roba. Damo jih neposredno na material. S krojaško kredo obrišemo del in ob obrisu dodamo en do dva centimetra na stranskem šivu, na dolžino navadno tri do štiri centimetre in v okro-glinah največ do en centimeter. Krojne dele nato iz-režemo iz blaga. Vse narobne strani blaga označimo s kredo (mala črka x). Kako naprej, pa boste zvedeli v naslednji številki. (Vida Hiršelj) Nasvet Jabolčni dan za zdravje Ameriški strokovnjaki so več let preizkušali t.i. »jabolčni test«. Določena skupina ljudi je morala tri leta zapovrstjo pojesti vsak dan tri jabolka. Uspehi so prekosili vsa pričakovanja. Test je ugotovil naslednje: Kdor poje vsak dan dve jabolki, se mu ni treba bati arteros-kleroze in srčnega infarkta. Skupina ljudi, ki je vsak dan pojedla jabolka, je imela bolj zdrav krvni obtok kot primerjalna skupina, ki ni uživala »jabolčne kure«. Tudi poapnenje žil je bilo pri testni skupini mnogo manjše. Jabolka vsebujejo poleg najpomembnejših rudnin, čreslovin in kislin še pektin. Z dvema jabol-kama dnevno dobimo toliko pektina, da se lahko očitno zniža količina holesterola v krvi. Dokazano je.daja prevelika količina maščob v krvi glavni vzrok za zoženje žil. Jabolka vsebujejo tudi nekaj kuhinjske soli. Zato so jabolka primerna tudi za shujševalno kuro; eno jabolko ima le 59 kalorij. Zelo dobro se je izkazal en »jabolčni dan« v tednu, ko ne jemo nič drugega kot kg neolup-Ijenih jabolk, ki jih moramo temeljito zgristi. Jabolčni dan poskrbi za dobro presnovo, prebavo in pospeši odvajanje vode. Primeren je za ljudi, ki imajo vnetje živcev ali bolehajo na srcu in ožilju. Zelo priporočljiv je tudi svež jabolčni sok, ki človeka duševno sprošča, daje novih moči, pomirja. Kot zdravilo se je izkazal pri boleznih centralnega živčnega sistema. Sladek jabolčni sok je tudi dobro sredstvo za odvajanje. (Galex) AcrocephaluS (5) Prispevek k poznavanju gnezdilk gozda Dobrava Gozd Dobrava je poleg Krakovskega gozda zadnji večji ohranjeni sestoj poplavnega gozda, ki je nekdaj prevladoval v nižinskem svetu ob Savi in Krki. Na okoli 1000 ha prevladuje združba in belega gabra Ouerco robori—carpi-netum. Ptice v gozdu Dobrava so bile popisane v treh opazovalnih dneh junija in julija 1993. Ugotovljenih je bilo 35 vrst, le ena med njimi ne sodi med možne, verjetne ali nedvomne gnezdilce (ali krivok-Ijun). Med tukajšnjimi gnezdil-ci so štiri vrste (črna štorklja, kozača, siva žolna in srednji detel), ki sodijo med ogrožene vrste v evropskem merilu, v kategoriji ranljivih vrst v nacionalnem rdečem seznamu ogroženih ptic pa so med tu-kajšnimi gnezdilci še kanja, duplar in rečni cvrčalec. Prihodnost gozda je odvisna od sonaravnega gospodarjenja ob zagotavljanju visokega nivoja podtalnice. Za njegovo ohranitev bo potrebno sodelovanje gozdarjev, vodarjev in ekologov, predvsem pa ljudi, ki ob njem in od njega živijo. (Pripravil: Galex) Zdravje iz domačih korenin Jabolka in hruške — zdravo sadje V vsakdanjem življenskem utripu pogosto pozabljamo, da je zdravje doma prav v sočnem domačem sadju. To velja zlasti za jabolka in hruške, ki so jih neopravičeno odrinili večkrat mnogo bolj prazni južni sadeži, pa krompirčki, hot dogi in podobno. Pa se to zanemarjanje biblijskega sadu ni obneslo. Preveč zdravja je v sočnih jabolkih in nežnih občutljivih hruškah, da bi jih lahko brez škode nadomestile druge hrane in sadeži. Raziskave kažejo, da imajo jabolka in hruške nizko kalorično vrednost, saj ima povprečni sadež s 100 g le 50 kalorij, zato pa vsebuje mnogo dragocenih vitaminov, mineralov in balastnih snovi, ki jih sicer človek z uživanjem drugačne hrane ne dobi. Strokovnjaki ne priporočajo jabolka in hruške le kot nujne sestavine zdrave prehrane, to sadje je tudi sestavina mnogih diet, da o tem, da razvijajo nekateri celo posebne metode zdravljenja s sadjem, niti ne govorimo. Sočno domače sadje, pridelano v zdravem okolju sončne Slovenije, pospešuje ješčnost, prebavo in zmanjšuje holestrerol v krvi. Če so bili to nekoč le sezonski sadeži, nam moderno pridelovanje in hranjenje v hladilnicah omogočata njihovo svežino in polnost skoraj vse leto. V100 g jabolka je: 85,3 g vode, 0,34 g beljakovin, 0,4 g maščob, 12,6 g ogljikovih hidratov, 1,0 g surovih vlaken, 0,32 g mineralov, 0,035 mg vitamina B1,0.032 mg vitamina B2 in 12,00 mg vitamina C. V100 g hruške je: 84,3 g vode, 0,47 g beljakovin, 0,29 g maščob, 12,8 g ogljikovih hidratov, 1,8 g surovih vlaken, 0,33 g mineralov, 0,50 g pektinov, 0,43 mg vitamina E in 4,6 mg vitamina C. Naj torej vsakdanje jabolko postane spet zlato in hruška ne le prigrizek gurmanov ob siru. Ko zadiši po jabolkih in hruškah, po že skoraj pozabljeni domačnosti, zadiši tudi po boljšem počutju in zdravju. (Galex) Vsak torek od 16. do 19. ure Prvih deset: 1. Kjer se prebuja Slovenija — Henček 2. Valček za vaju — Miro Kline 3. Ne joči — Franc Mihelič 4. Srečno, srečno — Frantje treh dolin 5. Dedek in babica — Gaj 6. V Begunjah smo doma — Gorenjski muzikanti JS 7. Trmasti vasovalec — Trio Svetlin in Marjana "g 8. Se še spominjaš poletja — Slovenija —— 9. Jesen življenja — Tone Čuček *¦* 10. Nocoj si povejmo — Zasavci GLASOVALNI KUPON ZA NOVEMBER '94 Glasujem za pesem št.: .............................................. -o o c- o Naslov: Pošta: ............... Telefon: Moja glasbena želja: ........... Kupon pošljite na naslov: Radio Posavje — Studio Brežice Trg izgnancev 12,68250 Brežice Naš glas išče sodelavce Nudimo vam sodelovanje. Potrebujemo korektorje-lektorje (sloveniste), novinarje, fotografe in ljudi dobre volje, ki bi bili pripravljeni poročati o vsem, kar se dogaja v njihovem okolju. V začetku bo delo pogodbeno. Potrebujemo tudi akviziterje za prodajanje oglasnega prostora. Pokličite nas v uredništvo na tel. št. (0608) 21—868 ali nam pišite na naslov: Naš glas, Cesta krških žrtev 23, 68270 Krško. Nagradna križanka Electronic -trgovina in servis Obrežje Sponzor tokratne križanke je Electronic - trgovina in servis Obrežje, ki ima svoje prostore na Obrežju 43 in na Veliki Dolini. Reševalcem križanke bodo podarili tri nagrade; in sicer: prvemu bon v vrednosti 3.000 SIT, drugemu bon za 1.500 SIT in tretjemu bon v vrednosti 1000 tolarjev. Rešitve tokratne križanke oddajte v naš nabiralnik ali pa jih pošljite po pošti na naslov Naš glas, CKŽ 23, Krško s pripisom »Za nagradno križanko Electronic«, najkasneje do sobote, 12. novembra. V naše uredništvo je prispelo rekordno številko križank. Od 153 prispelih križank je bilo napačnih le 15, kar kaže na to, da naše križanke le niso pretežke. Rešitev križanke iz prejšnje številka — Gesla: Optika Bautin, Sevnica, Krško, Rolling, Ravban. Po vodoravnih vrstah: Optika, Bautin, trata, Krško, S, Bukal, erotik, La, OO, Vitruvij, TVD, nord, Aravaki, ilo, Aka, akan, cibora, Ant, Ati-ka, SD, lo, ab, Avar, rolling, Ra, STA, Zdolan, ravban. Nagrade so prejeli: Marjan Stare, c. 4. julija 54, Krško prejme bon v vrednosti 4.000 tolarjev, Rinaldo Muzga, Stari trg 19 iz Mokronoga prejme bon v vrednosti 2.000 tolarjev, Stanka Špegelj, Rožno 44, Blanca in Anica Zemljak, Dov-ško 36, Senovo pa prejemeta bon v vrednosti 1.000 tolarjev. Čestitamo! Nagrade lahko dvignete v Optiki Bautin v Krškem. S seboj prinesiti izvod časopisa Naš glas in osebni dokument za identifikacijo. 10 KMETIJSTVO NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 Sterilizacija — preprečevanje razmnoževanja domačih živali Veterinarji moramo pri velikih domačih živalih (govedo, konji) skrbeti za čim večjo plodnost. Ugotavljanje in odpravljanje vzrokov za neplodnost je pomembno področje veterinarske stroke. Medtem, ko se pri veikih domačih živalih (govedo, konji) trudimo za večje število mladičev, je pri malih živalih (psih, mačkah) problem ravno nasproten. Nekontrolirano parjenje psic in mačk je lahko ponekod javni problem (steklina), predvsem pa bi moralo biti to vprašanje, za katerega bi moral poskrbeti lastnik živali sam. Preštevilni so primeri, ko mladiče pobijejo kmalu po kotitvi ali pa potem, ko lastnik ugotovi, da mladičev ne bo mogel niti prodati niti zastonj oddati. Problem je moralne in etične narave. Ljudje, ki ne znajo celovito skrbeti za svojo žival, naj je raje nimajo. Možna pa je še ena rešitev — preprečevanje razmnoževanja s po- Licenciranje konj Brege, 5. novembra - Na hipodromu je potekal pregled in izbira žrebcev, ki naj bi plemenili v naslednji sezoni. V Posavju prevladujeta dve pasmi hladnokrvnih žrebcev - no-rik in posavec. Večina rejcev se je pripeljala s »ledervag- Gusti Colarič, rejec konj iz občine Kostanjevice: »Rekli so, da bodo žrebci žigosani. Morda bo sedaj bolje. Včasih so nas »preganjali«, ker žrebcev nismo smeli imeti, pasma pa jim ni odgovarjala.« Franc Lajkovič, rejec konj iz občine Brežice: »Konj Marko je star leto in pol. Njegov oče je hr- ni«, kar dokazuje, da še obstajajo ljubitelji konj. Kaj so vaški žrebec, kije bil že lani pričakovali od licenciranja? na razstavi. Upam, da bo Brežiška tržnica Predpraznične in sobotne cene se niso spremenile, le rož za grobove (krizantem, pajkovk, marjetk, gladiol, nageljnov), ike-ban (svežih in s suhim cvetjem) ter sveč ni več opaziti. Bogata je ponudba zelenjave in sadja, vendar je slednjega nekoliko manj. Poglejmo naslednje cene: peteršilj in por 300, korenje 120, cvetača 380, zelje 60, rdeče zelje 100, paradižnik 250, zelena solata 200—350, radič 200, ohrovt 150, brstični ohrovt 250, čebula 120, česen 400, črna redkev 130, hren 600. Pomaranče 130—180, mandarine 180, limone 200, banane 120, grozdje 200, jabolka 70, kivi 400, orehi 1200 in kostanj 120 tolarjev. Bogata je bila ponudba domačih dobrot in sicer so bila jajca po 20, liter mleka 60, kilogram sira 700, skuta 280 in med 400 SIT. (Galex) Krška tržnica Krško, 5. novembra — Po vseh svetih se je cvetje umaknilo z vseh slovenskih tržnic, tudi s krške. Cene sadja in zelenjave se niso veliko spremenile, le banane in hruške so se po praznikih pocenile za dobrih 10 tolarjev. Bistveno pa je narasla cena kislega zelja. Cene so bile v soboto naslednje: jabolka 70, pomaranče 180, banane 100, hruške 160, grozdje 230, limone 220, orehi 1000, paradižnik 240, paprika 250, kislo zelje 130, kisla repa 170, krompir 20, solata 250, radič 180, korenje 140, koleraba 150, por 250, čebula 120, fižol (zrnje in stročji) 300, jajca 17, sveže zelje 50, pesa 120, česen 300 in cvetača 280 tolarjev. (Galex) tržnica Sevnica, 7. novembra — Cene sadja in zelenjave na sevniški tržnici: krompir 40, jabolka od 40 do 45, črna redkev 80, banane 120, korenje 140, grenivke in endivja 180, grozdje 190, pomaranče, limone, por, ohrovt in radič 200, hruške 230, mandarine,-paradižnik in paprika 240, cvetača250, malancane260, ananas 280, mehka solata, petršilj in česen 300 SIT/kg, kivi pa je bil 300 SIT. (dama) močjo živinozdravnika. V preteklosti se je pogosteje uporabljala metoda apliciranja hormonske injekcije psici ali mački vsakih šest mesecev. Ta potem »odloži« spolni ciklus za pol leta. To je dokaj enostavna metoda, zaradi nekaterih možnih stranskih učinkov pa se vedno več lastnikov odloča za sterilizacijo. Gre za operativni poseg, da se pri živali z zdravimi rodili odstranita jajčnika. S tem se odstrani »vzrok« za razmnoževalne procese in za vedno reši problem. Poseg je možen že v starosti nekaj mesecev, navadno pa se lastnik odloči potem, ko je imel leglo mladičev. Neprimeren čas za operacijo je po odstavitvi mladičev, -ker so takrat krvne žile, ki napajajo mlečne žleze še močne in pri operaciji močneje krvavijo. Podobno je neugoden čas tudi v času gonjenja, ko so ovariji zaradi aktivnosti močneje prekrvavljeni. Ves ostali čas med dvema gonitvama pa se lahko poseg opravi kadarkoli. Pri mačkah je dokaj enostavno in ni običajno, da bi prihajalo do zapletov. Malo bolj zahtevna je ta operacija pri psicah zaradi manj ugodnih anatomskih razmerij. Žival je ves čas v narkozi, zato ne trpi. Poseg traja od pol do ene ure. Redkeje se to prakticira pri mačkih — samcih, še redkeje pri psih. Kastriran maček ne urinira tako pogosto, se ne potepa («goni«) ter menda veliko raje lovi miši. Psi pa predvsem izgubijo veselje do potepanja. Vse sterilizirane živali so nekoliko bolj nagnjene k debelosti, zato je treba pri prehrani bolj paziti. Rejci še vedno sprašujejo za injekcije proti »gonjenju« svinj. Teh injekcij že več let ni na tržišču, ker so vsebovale snovi, ki so povzročale močne škodljive stranske učinske. Tudi pri svinjah je mogoče narediti tak kirurški poseg (sterilizacijo), priporočljivo pa je to izvesti pri mlajših živalih. Veterinarska postaja Brestanica Tomaž Cigler, dr. vet. med. I žigosan.« Viktor Krek iz ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo je pohvalil delo rejskega konjeniškega društva in priznal velik napredek zadnjih let. Priporočal je, da bi pričeli razmišljati o možnostih blagovne znamke in prodaji konjskega mesa na domačem trgu. Vsi žrebci so bili cepljeni proti kužnemu kašlju in zvrgo-vanju. Denar za cepiva je dala država. Komisija je odločila, da bodo vsi žrebci vpisani v državno rodovniško knjigo za posavsko pasmo. S tem bo reja legalizirana tudi s strani države. (Lea Colarič) Mladi kmetovalci na strokovni ekskurziji Brežice, 21. in 22. oktobra — Kmetijska svetovalna služba Brežice je pod vodstvom svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Andreje Speljak pred dnevi pripravila strokovno ekskurzijo za mlade kmetovalce brežiške občine, ki je bila tokrat usmerjena v vrtnarstvo in vinogradništvo. V petek naj bi si v italjan-skem Chigoju ogledali vrtnarijo, a si je zaradi visoke vstopnine niso. Zato pa je bilo razpoloženje boljše v Pom-posi, kjer so poskusili lokalne sorte vin fortano, sauvignon, bianco in merlot. Pot je nato devetindvajset mladih kmetij-cev peljala do Ravenne, kjer so si ogledali mavzolej Gale Placidie in baziliko San Vitale, posebno zanimivo pa je bilo v Riminiju, kjer so si ogledali vse svetovno znane italjanske znamenitosti v miniaturi oziroma Italijo v malem. Naslednji dan so obiskali kneževino San Marino, državico na višini 700 metrov, ki je znana po športnih oblačilih, keramiki in žganih pijačah. V San Marinu so si ogledali cerkev Sv. Marina, vladne palače in trdnjave ter se ob povratku ustavili v Pa-dovi. Tu so si ogledali baziliko Sv. Antona Padovanskega. Strokovna ekskurzija je bila očitno zadetek v polno, saj je mladim kmetovalcem prinesla veliko novih spoznanj in bogatih doživetij. Ga. Špeljakova je za mesec april že napovedala organizacijo štiridnevne strokovne ekskurzije na Nizozemsko, (Helena Hudina) Država prisluhnila željam konjerejcev Posavski konji na travnikih Eden od ciljev 1991. leta ustanovljenega Posavkega konjerejskega društva je bil tudi razvoj posavske pasme ob siceršnjem noriškem tipu konj. Rejci pri nas so imeli že tudi žrebce posavskega tipa, ki pa ga republiška selekcij-ska služba do pred nedavnim ni priznavala. V sezoni '93/ '94 so v posavskem prostoru popisali 130 kobil, ki bi temu tipu ustrezale. Društvo se je s pomočjo nekaterih strokovnih služb (kmetijska svetovalna služba, sekretariat za kmetijstvo, ljubljanska veterinarska fakulteta) obrnilo na ministrstvo za kmetijst- vo, da bi pasmo priznali. Tako so jo vendarle uradno sprejeli v rejski pravilnik in s Hrvaške pripeljali štiri plemenske žrebce — Posavce. Žrebci so trenutno v karantenskem hlevu v Kapelah pri Brežicah, kjer morajo ostati kak mesec, da jih pregledajo, nato pa jih bodo razdelili na pripustne postaje. Dva bosta slav Krško, dva pa v Brežice, tja, kjer je največ tovrstnih kobil. Konjerejci se bodo zdaj lahko prosto odločali za rejo ene ali druge pasme glede na svoje potrebe. Posavec se bo torej pri nas vendarle ohranil, (nic) SKLADIŠČENI PRIDELKI Pogosto pridelke, ki jih pospravimo v kašče in koruz-njake, zanemarimo, razen ko jih potrebujemo za lastno uporabo ali za krmljenje živali. V prostorih, kjer hranimo te pridelke, so izredni pogoji za razvoj številnih škodljivcev. To sta predvsem toplota in vlaga. S kontroliranjem teh dejavnikov lahko tudi vplivamo na številnost škodljivcev. Za skladiščenje bi bilo najbolj idealno imeti dva prostora. Letošnje pridelke bi tako lahko skladiščili v prazno in pripravljeno skladišče. Skladišče pripravimo tako, da ga odpremo, dobro prezračimo in očistimo, posebej pa kote, ki jih omete-mo; če je možno, jih tudi pre-belimo z apnom. Skrinje dobro očistimo z metlo in jih lahko z zunanje strani poškropimo z kakim sredstvom za zatiranje mrčesa v zaprtih prostorih (pips, bavgon EC-20 ipd.). V tako pripravljene prostore in skrinje spravimo pridelek, pri žitih pa upoštevamo skladiščno vlažnost. Čez zimo, ko so tempera ture nizke, lahko večkrat odpremo skladišča ali skrinje ter jih prezračimo in izpostavimo svetlobi. V skladiščih razlikujemo tri pomembne skupine škodljivcev in to so predvsem žuželke, pršice in glodavci. Znotraj skladišča se lahko pojavijo tudi drugi organizmi, ki smo jih vnesli z pridelkom, vendar ti nimajo posebnega pomena za nastajanje škode. Škodljivci s svojo prisotnostjo povzročajo raznovrstne škode. Zmanjšujejo težo pridelka, poškodujejo kalček in zmanjšajo kalivost, s svojimi iztrebki zmanjšujejo kvaliteto pridelka, v primeru množičnega razvoja povečujejo vlago, ki je predpogoj za razvoj gljivičnih bolezni. V takih pogojih nastane vrsta kemičnih procesov, ki imajo za posledico slab duh, slabo kvaliteto ali pa celo popolno neuporabnost pridelka. Nekateri od teh škodljivcev kot npr. pršica srbenja, po- KS Zdole razpisuje prosto delovno mesto TAJNIKA Pogoji: — administrativni tehnik — stalno bivališče v KS Zdole — vozniški izpit B kategorije Vse informacije dobite na sedežu KS Zdole, tel. 31-829 ter na Zavodu za zaposlovanje. Rok prijave do 15. novembra '94. KS Zdole vzročajo srbenje pri ljudeh, ki pridejo v stik s skladiščeno robo. Eden od najštevilnejših škodljivcev v skladišču je gotovo črni žitni žužek, še posebej v kmečkih kaščah. Je izrazit skladiščni škodljivec, ki je popolnoma prilagojen na življenje v zaprtih prostorih ter se prenaša samo z napadenim žitom. Najdemo ga v silosih, skladiščih in mešalnicah močnih krmil. Črni žitni žužek je temno rjave do črne barve, ima sorazmerno dolg vratni ščit in izrazit rilček. Dolžina žužka je 3-4.5 mm. Drugi značilen škodljivec je koruzni žužek, ki je nekoliko podoben črnemu žužku, vendar laže prenese nižje temperature. Od moljev, ki napadajo žitarice, je pomemben žitni molj. To je metuljček, ki je belkaste barve z rjavimi lisami. Gosenica je rumenkasto belkasta z rdeče rjavo glavo. Gosenice izjedajo zrnje od zunaj, zapredejo ga z zapredki in onesnažijo z iztrebki. Žito dobi značilen, ogaben vonj. UKREPI IN ZATIRANJE: Najlaže se škodljivcev znebimo, če izvedemo vse preventivne ukrepe (čiščenje, zračenje, beljenje, nikakor ne mešati starih in novih pridelkov, skladiščenje pri nizki vlažnosti ipd.). Kemično lahko zatiramo v kmečkih skladiščih z actellic-50. Opozarjam na dosledno upoštevanje navodil za uporabo v skladiščih. Varovalna doba za uporabo znaša za pšenico in koruzo 63 dni. Kmetijsko svetovalna služba Krško Smiljana Tomše dipl. ing. agr. svetovalka za varstvo rastlin Od 9. do 16. novembra Kulturni dom Krško 11. XI. ob 20. uri in 13. XI. ob 18. uri: MLADI AMERIČANI, ameriška komedija »Kinoservis« Brežice 9., 10., 11., 12. in 13. XI. ob 18. uri: KO MOŠKI UUBI ŽENSKO, melodrama 9., 10. in 11. XI. ob 20. uri: WYATT EARP, western 12., 13. in 14. XI. ob 20. uri: FORREST GUMP, rom. komedija 15. XI.: ni predstav 16. XI. ob 20. uri: KOT VODA ZA ČOKOLADO, komedija Kino Kostanjevica 11. XI. ob 18. in 20. uri: VOLK NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 BREZICANOM ZA PRAZNIK 11 Nagrade in priznanja občine Brežice Franc Urek — Franc Polovic — Rokometni klub AFP Dobova — Turistično društvo Kapele — Mešani pevski zbor kulturnega društva Kapele Predsedstvo SO Brežice in IS SO Brežice sta razpravljala o letošnjih predlogih za podelitev nagrad in priznanj ob občinskem prazniku. To je bila sicer naloga občinske skupščine, ki pa ni bila opravljena zaradi (ne)sestajanja delegatov. Zato sta se občinska organa odločila, da letos ne bodo podeljene oktobrske nagrade in priznanja, ampak nagrade in priznanja občine Brežice. Na osnovi prijav sta se odločila, da bosta podelila dve nagradi in tri priznanja. Franc Urek je prejel nagrado za dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo v Gasilskem društvu Kapele in Krajevni skupnosti Kapele ter občinski gasilski zvezi. Urek se je že kot osnovnošolec vključil v gasilske vrste in pokazal smisel in voljo na področju gasilske dejavnosti. Opravljal je vrsto zahtevnih funkcij in pod njegovim vodstvom je društvo doseglo uspehe na operativnem, gospodarskem in družbenem področju. Poleg dela v gasilskih vrstah je nagrajenec uspešno opravljal tudi druge vodilne funkcije v krajevni skupnosti in občini, saj je dva mandata predsedoval svetu KS in en mandat skupščini KS. Dva mandata je bil delegat v občinski skupščini. Franc Polovic st., generalni direktor AFP Dobova, je prejel občinsko nagrado na predlog komisije za dodelitev nagrad in priznanj KS Dobova. Franc Polovic, ki je že zgodaj izgubil očeta, je kot odraščajoč otrok okusil vse trpljenje in pomanjkanje v izgnanstvu. Zaradi težkih povojnih časov mu domač kraj ni nudil nikakršne prihodnosti, zato je v upanju na boljše življenje odšel v Nemčijo. S trdim delom in vztrajnostjo je usta- novil več podjetij (Frapo v Nemčiji, restavracijo v Dobovi, Fratex v Celovcu in trgovski center AFP v Dobovi z dvema poslovalnicama v Ljubljani in Mariboru) in tako zaposlil mnogo delavcev. Družina Polovic je prevzela tudi generalno zastopstvo za Adidas na nekdanjem jugoslovanskem trgu (Slovenija, Hrvaška). Franca Polovica lahko opišemo kot odkritega, nesebičnega in širokogrudnega človeka. Omembe vredna pa je vsekakor sponzorska dejavnost in donatorstvo. Pri dosegu jasno zarisanih ciljev je letošnjemu nagrajencu pomagalo le trdo delo, modrost in samoodrekanje, saj so vse druge formule za lahko pridobitev kapitala, kot je nekoč sam dejal, samo pravljica. Priznanja občine Brežice za leto 1994 so prejeli Rokometni klub AFP Dobova, Turistično društvo Kapele in Mešani pevski zbor kulturnega društva Kapele. RK Dobova, ki beleži 32 let dolgo športno zgodovino, že vrsto let združuje in usmerja številne mlade iz Dobo-ve in okolice. Letos uspešno tekmuje v I. državni rokometni ligi in priznanje mu Foto B. C. pomeni veliko vzpodbudo za nadaljne delo. Turistično društvo Kapele, ustanovljeno leta 1966, vodi moto: »Moj kraj je moj dom, v njem bom živel in ga negoval.« Vsakdo, ki pride v kraj ugotavlja, da tu živijo ljudje, ki imajo radi cvetje, urejenost in prijaznost. pevski zbor kulturnega društva Kapele organizirano prepeva že od leta 1920 in vsa ta leta je steber prosvetno-kultur-nega življenja v kraju. (Galex) Nov antenski stolp Otvoritev TV pretvornika Slovenska vas Rajec, novembra — Odbor za postavitev antenskega stolpa Rajec je tudi uradno vobra-tovanje predal nov televizijski pretvornik, ki bo s signalom za I. in II. program Televizije Slovenija pokrival območje KS Jesenice na Dolenjskem, KS Velika Dolina, KS Čatež ob Savi in KS Dobova, ki ležijo v obmejnem, nerazvitem in de-mografskoogro-ženem območju RepublikeSlo-venije. Tu so do nedavnega lahko spremljali le televizijski in radijski program hrvaške RTV. (dama) Franc Polovic ml. prejel občinsko nagrado v imenu RK AFP Dobova. (Foto: B.C.) Otvoritev novega pretvornika na Rajcu se je udeležil tudi minister za lokalno samoupravo Boštjan Kovačič, ki je na vhodu v postajo prerezal slavnostni trak so financirali krajevna skupnost iz samoprispevka v višini 15 odstotkov, brežiška občina, polovico pa je prispevala država oz. Ministrstvo za šolstvo in šport. Na otvoritvi v športni dvorani so se zbrali tudi vsi, ki so jo potrebovali in jo bodo tudi uporabljali. Predsednik Sveta KS Dobova Ivan Žibert je uporabnikom prostorov zaželel prijetno bivanje v njih, športnikom obilo športne sreče, izvajalcem šolskih programov pa čim lažje in uspešnejše delo ter doseganje načrtovanih ciljev. Uporabnik dvorane bo tudi Rokometni klub AFP Dobova, ki uspešno nastopa v I. slovenski rokometni ligi in dosega dobre športne rezultate. V kulturnem programu je nastopil združeni pevski zbor OŠ Dobova, gasilska godba na pihala iz Loč in Mešani pevski zbor Franca Bogoviča iz Dobove. Otvoritev športne dvorane inprizidka osmih učilnic pri OŠ Dobova je velikega družbenega pomena. O tem razmišlja Anton Podgoršekj sekretar za družbene dejavnosti brežiške občine: »To je še en velik uspeh pri zagotavljanju boljših pogojev za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v naši občini.« (Galex) V Brežicah so podelili priznanja Nagrade desetim inovatorjem oz. skupinam za dosežke na področju inovativne dejavnosti, dosežene v letu 1994 v občini Brežice Novi šolski prostori in športna dvorana Na otvoritvi sta bila tudi predsednik države Milan Kučan in minister za šolstvo in šport ______dr. Slavko Gaber.______ Dobova, 30. oktobra — Krajani Dobove, okoličani in številni gostje so se zbrali na slovesni otvoritvi novih šolskih prostorov in športne dvorane pri OŠ Dobova. Med številnimi gosti sta bila tudi predsednik države ___________________Milan Kučan in minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. V uporabo je bila dana lepa datnimi prostori in prizidek pri športna dvorana z vsemi do- oŠ z osmimi razredi. Projekt Terme Čatež, 3.novembra — IS SO Brežice je v celoti potrdil predlog komisije za dosežke na področju gospodarstva in negospodarstva in tako je priznanja za izboljšave oz. inovacije prejelo deset avtorjev. Nagrajencem je priznanja podelil podpredsednik SO Brežice in generalni direktor družbe Terme Čatež, g. Borut Mokrovič Priznanja so prejeli: 1. Lojze Bavdež, OŠ Brežice — Soustvarjanje priročnika »Temeljni in nivojski pouk pri biologiji v šestem razredu osnovne šole«; 2. Darja Mandžuka, OŠ Brežice — Soustvarjanje učbenika »Tako lahko«; 3. Jože Šoštarec, Ivan Vo-grinc, Jurij Krošelj, Ivan Pre-šiček, Jože Blažinč, Vjekoslav Kunjas in Janez Plestenjak, vsi Slovenske železnice (SZ PPV Dobova), Podjetje za vzdrževanje železniških voz Dobova — Konstrukcija in izdelava tirne tehtnice 20 ton; 4. Peter Bohm, Ivan Preši-ček, Jože Šoštarec, Jurij Krošelj, Jože Blažinč, Stanislav Gerjevič in Ivan Vogrinc, vsi PPV Dobova — Projekt učnega pripomočka za praktični pouk v kabinetu »Delovanja zračnih zavor tovornih vagonov« ; 5. Zdravko Cerjak, Ivan Pre-šiček, Stanislav Gerjevič, Jože Volajnk, Srečko Škorc, Ivan Vogrinc, Jože Blažinč, Jože šoštarec, Peter Bohm, Željko Merkl, Vjekoslav Kunjas in Jurij Krošelj, vsi PPV Dobova — Izdelava specialnega vagona za odstranjevanje ledenih sveč in oblog v predorih; 6. Branko Kos in Marijan Kalanj, INO Krška vas — Traktor »INO« tip Puma; 7. Tomaž Jaklič, Janko Bo-govič in Tone Kodrič, INO Krška vas — Mulčar UNI PV, PP; 8. Stane Jagodic, INO Krška vas — Specialno orodje za balansiranje mulčarjev; 9. Vilko Urek, Kapele — Moj sintetizatoi1 št. 2 (priročnik za učenje 100 znanih skladb); 10. Franc Brečko, Anton Kržan, Nevenka Fridl in Martin Preskar, vsi Opekarna — rudnik Brežice — Fasadna izolacijska plošča SILIKA-THERM. Povedati moramo, da bodo kar štiri inovacije postale tema za učenje in nadalnje usposabljanje, kar je dosežek posebne vrste. Inovatorji in skupine so bili nagrajeni s 35 tisočaki. Mnogi sodijo, da so nagrade res samo simbolične. (dama) Dobitniki priznanj med pozdravnim govorom v sejni sobi hotela Terme Čatež Voda iz novozgrajenega vodovoda je stekla Orešje, 5. novembra — Predsednik Sveta KS Bizeljsko Rok Kržan je ob otvoritvi vovdovboda poudaril naravni pomen vode oz. njeno bogastv^ kajti brez vode ne bi bilo življenja.. Krajani Orešja in Bizeljske vasi so dobili vodo med zadnjimi v brežiški občini. Vodo so sidfer že imeli, vendar v nezadostnih količinah. Čeprav bo sedaj vode dovolj, bo vodovodno omrežje pršibko, ker ne zadovoljuje zadostne količine vode. Zato nameravajo v prihodnje narediti dva vmasna rezervarja. (Galex) Prve curke iz vodovodne cevi je izpustil nekdanji brežiški župan Miroslav Kambič, ki je bil že pred 12 leti pobudnik projekta. NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 ŠPORT IN REKREACIJA 12 ROKOMET KOŠARKA Pokal rokometne zveze Slovenije RKAFPDobovatRK Slovan Ljubljana 20:18(7:11) Brežice, 26. oktobra — V prvi tekmi osmine finala pokala rokometne zveze Slovenije je ekipa AFP Dobove v brežiški športni dvorani premagala ekipo Slovana. Po začetnem vodstvu 5:1 so domači igralci povsem popustili in gostje so po prvem delu tekme vodili s štirimi zadetki prednosti. Vsekakor se je v slačilnici med odmorom dogajalo marsikaj, kajti igralci AFP Dobove so v drugem delu odigrali povsem drugače in na koncu zasluženo zmagali z dvema zadetkoma prednosti, kar je ugoden rezultat za napredovanje v četrt-finale. AFP Dobova: Marcola, Dapo 3, Mijačinovič 6, Kekič, Voglar, Ogorelc, Žibert 2, Glaser 9, Kranjc, Denič, Pavkovič, Stojakovič. (Jože Arh) Prva slovenska liga RK AFP Dobova : RK Inženiring Sarbek 23:18(12:7) Dobova, 2. novembra — Dvorana OŠ, gledalcev 700, sodnika Čeak (Ljubljana) in Babič (Domžale) Po dolgih letih so si Dobovčani lahko spet doma ogledali rokometno tekmo svojih varovancev, ki nastopajo v prvi slovenski rokometni ligi. Nova športna dvorana je bila že uro pred pričetkom tekme polna. Navijači so pripravili vzdušje, ki ga v Dobo-vi pomnijo le še tisti, ki so hodili na tekme še leta 1975, ko so se dobov-ski rokometaši prvič uvrstili v slovensko rokometno ligo. Obe ekipi sta pričeli tekmo precej nervozno in kar nekaj časa je bilo potrebno, da sta se moštvi uredili. Po izenačenju rezultata na 4 : 4 so se igralci iz Dobove razigrli in nenehno povečevali prednost ob močni spodbudi domačih navijačev. Prvi del tekme se je končal rezultatom 12:7. Drugi del je minil v izenačeni igi obeh ekip in na koncu je zmaga zasluženo pripadla domačinom. Gostje se ves čas niso predali, vendar kljub borbenosti ugodnejšega rezu-tata niso mogli iztržiti. Najboljši v domači ekipi je bil vratar Denič ter strelca Mijačinovič in Glaser. Pri gostih se je ob strelcu štirih zadetkov Špendetu odlikoval tudi vratar Dob-lekar. Trener AFP Dobove Tone Ostrelič je po tekmi povedal: »Vesel sem, da smo končno tudi ml pravi domačini. Polna dvorana in navijanje naših gledalcev so nas na začetku tekme nekoliko vznemirili. Potem smo le uredili igro in na koncu zasluženo zmagali. Gledalci so bili naš 13. igralec. Želim si, da bi se takšno vzdušje v novi športni dvorani v Dobovi po-navilo na vseh tekmah.« RK AFP Dobova: Marcola, Dapo 1, Mijačinovič 7, Kekič, Voglar 1, Ogorelc, Žibert 1, Glaser 5, Kranjc 2, Denič, Pavkovič, Stojakovič 6. (Jože Arh) RK Fructal Ajdovščina : RK AFP Dobova 21 :21 (10:8) Ajdovščina, 29. oktobra — Dvorana Police, gledalcev 700, sodnika Kalin in Korič (oba Lj.) Kljub temu da so domači večji del tekme vodili, so se morali na koncu zadovoljiti z osvojeno točko. Tudi tokrat je vodilno vlogo Dobovčanov odigral vratar Denič, ki je nasprotnikove igralce spravljal v obup. Vse do 12 minut pred koncem tekme so domači uspešno pokrivali igralce AFP Dobove, ki so z ostro igro v obrambi in hitrimi protinapadi prevzeli pobudo in do konca zedeli šestkrat, domači pa le enkrat. Igralci iz Dobove so imel tudi zadnji napad, ki je trajal več kot minuto, vendar kljub temu niso uspeli doseči zmagovitega zadetka. RK AFP Dobova: Marcola, Dapo 7, Mijačinovič 3, Kekič, Vglar 2, Ogorelc, Žibert, Glaser 3, Kranjc 3, Pavkovič 1, Stojakovič 2. (Jože Arh) RK Kodeljevo: RK AFP Dobova 23:19(11:12) Po osmih kolih in sedmih zmagah se igralci iz Kodeljevega ne smejo več bati za obstanek v ligi. Po derbiju kola so še bolj zasidrani na drugem mestu lestvice. Igralci iz Dobove so skupaj s svojimi navijači prišli v Ljubljano po nov par točk, kar so z igro v prvem polčasu tudi potrdili. Imeli so rezultatsko pobudo, kodeljevčani pa so po slabem začetku v prvem delu povedli le enkrat (8:7). V boljši igri v drugem delu je bilo v 42. minuti že 15:13 in gostom se kljub razpoloženemu vratarju Deniču ni uspelo več bribližati na manj kot dva gola. Z zadetki Ficka, poškodovanega Simona, Vertovška in z ubranjeno se-. demmetrovko Jovanoviča, so gostitelji povišali prednost na štiri gole, kar je bilo dovolj za umirjen zaključek srečanja. RK AFP DOBOVA: Marcola, Dapo 4, Mijačinovič 4, Kekič, Voglar 1, Ogorelc, Žibertr 1, Glaser 4, Kranjc 1. Denič, Pavkovič, Stojakovič 4. R. S. Pokal rokometne zveze Slovenije RK Interier: RK Kodeljevo 20:20(10:9) Leskovec, 2L. oktobra — V leskov-ški športni dvorani sta se pomerili ekipi domačega Interierja in prvoli-gaš Kodeljevo. Tekma je potekala zelo izenačeno, saj je bil rezultat 12—krat izenačen. Igralci Interierja so so ob koncu prvega dela povedli in prvi polčas dobili z 10:9. V 45. minuti tekme so gostje povedli s tremi zadetki razlike. Domači igralci so zaigrali nekoliko bolj učinkovito in izenačili na 17:17, vendar so igralci Kodeljeva ponovno povedli. V zadnji minuti je Interierju le uspelo izenačiti in to je bila tudi realna slika dogajanja na igrišču. Okrog 350 gledalcev v dvorani ni bilo zadovoljno s potekom tekme. Mnenje nekaterih poznavalcev rokometa je bila, da bi lahko Interier z boljšim vodstvom lahko zanesljivo zmagal. Tako pa jih čaka težko delo v povratni tekmi za napredovanje v četrtfinale. RK Interier: Imperl, Papež, Keše, Iskra 4, Levičar, Deržič S. 5, Mašič 1, Deržič I. 1, Urbanč D. 1, Bogovič 4, Kozole, Dragar 3. (Jože Arb) Druga slovenska liga RK Brežice: RK Interier 23:32(12:17) Brežice, 5. oktobra — V posavskem derbiju v II. rokometni ligi sta so pomerili igralci Brežic in Krškega. Kljub temu, da so domači zaigrali dobro, je bila ekipa Interierja premočan tekmec. Pri domačih se je izkazal Avsec, pri gostih pa se je odlikoval prodorni Bogovič. RK Brežice: Škof, Slatner, Pinterič 3, Kopinč 1, Gabron 2, Šiško 2, Avsec 8, Fink 2, Aringer 4, Gorenc 1, Logar. RK Interier: Imperl, Papež 6, Keše, Iskra 1, Levičar, Deržič S. 4, Mašič 4, Deržič 1.1, Bogovič 9, Kozole, Dragar 3. (Jože Arh) RK Lisca Sevnica :RK Velika Nedelja 32:22(16:6) Sevnica, 5. novembra — Sevniča-ni so že od samega začetka tekme zaigrali odlično v obrambi, kjer so popolnoma onemogočili zunanje igralce gostov. Z odličnimi obrambami se je izkazal vratar Senica, v protinapadih pa Sečki, ki je v prvem delu dosegel 7 lepih zadetkov. Na odmor so igralci Lisce odšli z desetimi zadetki prednosti, tako da je lahko tre-nelj Tiselj v drugem polčasu dal priložnost rezervnim igralcem, ki so upravičili zaupanje trenerja. RK Lisca Sevnica: Senica, Godec, Mijovič 2, Šunta 3, Teras 1, Rantah 3, Plazar 4, Novšak, Sečki 7, Lupše 5, Jug 5, Hadiali 2. Kadeti RK Lisca so se pomerili z ekipo RK Inženiring Šarbek iz Litije in jo premagali z rezultatom 27 : 13 (15:6). Za Sevničane so nastopili: Camernik, Medved, Močivnik, Požek 3, Močivnik 3, Božič, Glas 1, Hoh-kravt 2, Krejan 2, Pele, Sirk 8, Rupret 8. (Galex) Ženska druga slovenska liga RK Velenje :RK Lisca Sevnica 26:17(11:8) Velenje, 5. novembra — Rokome-tašice Lisce so dobro začele tekmo in povedle z rezultatom 4:1, potem pa niso izkoristile nekaj lepih priložnosti, zastreljale pa so tudi dve sedem-metrovke, kar so izkoristiledomače igralke, ki so s hitrimi protinapadi dosegale zadetke. Tudi v drugem delu tekme se gostje niso uspele enakovredno kosati z hitrimi domačinkami. RK Lisca: Strašek, Sotošek, Drže-nič 1, Sinkovič 3, Rozman 1, Sintič 3, Malapija, Ernestl N. 5, Ernestl M., Dražetič 2, Pozderc 2. (Galex) t KK Interier: KK Color Medvode 72:40(36:21) Leskovec, 29. oktobra — Dvorana OŠ Leskovec, gledalcev 300, sodnika Mlinar (Ravne na Koroškem) in Rihtaršič (Slovenske Konjice), delegat Rutar (Maribor) Košarkarji Interierja so vnovič visoko premagali nasprotnika v slovenski moški košaraški ligi A-2. Tokrat je bila igra domačinov zanesljiva in organizirana vseh 40 minut. Borbena ekipa gostov se ni mogla kosati z domačini, kajti njihovi meti so bli precej nenatančni. Domači košarkarji so z raznovrsto igro in uspešnimi akcijami pokazali, da so prebrodili manjšo krizo prejšnjih tekem in da so sedaj dobro pripravljeni. Igralci z veseljem pričakujejo derbi dosedaj še nepremaganih ekip oz. neposredni dvoboj z ekipo KK Iskra Litus iz Litije. KK Interier: Rozman 3, Avsenak 2, Stevens 18, Zaturovski 2, Ademi 21, Kraljevič 12, Samar 14. (Jože Arh) Slovenska liga B—zahod KK Novo mest 92 : KK Brežice 94:72 (40:38) Novo mesto, novembra — Ekipa Brežic se je ves prvi polčas enakovredno kosala s favoriziranim domačinom, vendar minimalno izgubila v prvem delu. V drugem delu so Breži-čani izgubili nekaj dragocenih žog v napadu, kar so domači izkoristili in zanesljivo zmagali. Najboljša Breži-čana sta bila Antolovič (20) in Rozman (18). Po prvem delu je ekipa Brežic na 14. mestu. (Jože Arh) KK Brežice: KK Tolmin Brežice, 29. oktobra — Brežičani so vodili vso tekmo, največja prednost je znašala 28 toč. Trener Krošelj je dal priložnost tudi mladim igralcem, ki pa so tokrat igrali nekoliko slabše od pričakovanj. Kljub temu je visoka zmaga Brežičanom popolnoma zaslužena. Najboljši strelci so bili Marčetič(26), Antolivič (25), Krošelj (16). (Jože Arh) NOGOMET V NASLEDNJI ŠTEVILKI Turnir trojk v Kostanjevici Kostanjevica, 30. oktobra — V dvorani OŠ je potekal turnir trojk v košarki, ki je bil organiziran v počastitev krajevnega praznika. Sodelovale so ekipe iz bližje okolice: Marko, Kostanjeviški upi, Kostanjevica, Brezovica, Šmalčja vas in ekipa Old-timerjev. Med tekmovanjem je bilo nekaj ostrejših izpadov, ki pa jih je sodnik uspel zapeljati v mirne vode. Zmagala je ekipa Smalčje vasi pred Kostanjevico in Kostanjeviškimi upi. Nagrade so prispevali kostanjeviški gostinci. (Željko Koljančič) Turnir malega nogometa Kostanjevica, 29. oktobra — Na igrišču OS je potekal turnir v malem nogometu za prehodni pokal mesta Kostanjevica. Sodelovali so: Oreho-vec, OŠ Kostanjevica, Kostanjeviški upi, Rezervat in Lipa. Prikazali so dober nogomet. Prvo mesto je zasedla ekipa Orehovca, ki je v finalnem obračunu premagalaa Kostanjevico z rezultatom 4:2 in tako obranila lanskoletni pokal. Turnir je potekal pod reflektorji, ki so nova pridobitev za kostanjeviški šport. (Željko Koljančič) Memorialni turnir Ivana Gerjeviča Leskovec, 22. oktobra — V dvorani OŠje potekal memorialni turnir v malem nogometu (4+1) v spomin na policista Ivana Gerjeviča. Organizator memoriala je bil urad kriminalistične službe Krško. Sodelovalo je sedem ekip: PP Brežice, PP Sevnica, PPP Krško, PMP Dobova, UNZ Krško in PMP Obrežje. V finalnem obračunu je PP Brežice z rezultatom 5:1 premagala UNZ Krško. Za tretje mesto je ekipa PPP Krško premagala PP Krško s 6:4. (Željko Koljančič) Strel|anie Župane Dejan uspešen v Grosuplju Grosuplje, 30. oktobra — Strelska družina 29. oktober je izvedla strelsko tekmovanje Black & Decker —Radivojev memorial, ki se ga je udeležilo 78 strelcev in strelk iz 23 ekip. Po kvalifikacijah se je 32 najboljših pomerilo v šestnajstini finala in tako naprej do finala. Kakor že večkrat letos, sta tudi na tej tekmi o zmagovalcu odločali ženski. V finalu je Polona Sladic s 101,5 krogi premagala Natalijo Prednik z 99,6 krogi. Dejan Župane je izpadel v četrtfina-lu, ko ga je s 101,7 :101,8 premagal Sašo Korbar. V četrtfinalu je izpadel tudi Rajmond Debevc, premagal ga je Damjan Kandave z rezultatom 101,2:102,0. Končni rezultati: 1. Polona Sladic 101,5; 2. Natalija Prednik 99,6; 3. Sašo Korbar 103,7; 4. Damjan Kandare 103,2; 5. Simon Kovic 101,8; 6. Dejan Župane 101,7; 7. Rajmond Debevc 101,2. Ekipno je zmagala domača ekipa 29. oktober Gosuplje pred Brestom iz Cerknice in Kamnikom. Ekipa Leskovec je zasedla 7. mesto. (Jože Arh) Zupane tretji na Pokalu Maribora Maribor, 5. oktobra — Mednarodnega strelskega tekmovanja za Pokal Maribora v mladinski kategoriji so se udeležili tekmovalci iz Madžarske, Slovaške, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. V močni konkurenci je nastopil tudi Dejan Župane (SD Leskovec). Kljub bolezni se je v rednem delu uvrstil na peto mesto, v finalu pa se je z odličnim streljanjem prebil na tretje mest. Odlično so nastopili tudi ostali leskovški mladinci, nekoliko slabše pa mladinke. Rezultati: med mladinci je zmagal Kovic (SLO) pred Madžarom Oros-zem in Dejanom Župancem (579; 101,1; 680,1). Na 31. mesto se je uvrstil Koritnik (556), 36. Mlakar (544), 41. Zarič (538), 43. Arh (530), 48. Vrš-čaj (507). Med mladinkami je Tina Grabnar zasedla 16. mesto (367), Urška Arh 22. (358), 29. Špela Arh (330). Ekipno je zmagala ekipa Ute iz Madžarske pred Mladostjo (Hrvaška), 3. mesto je zasedla ekipa ljubljanske Olimpije pred Leskovcem. Nastop na tekmovanju je ekipi SD Leskovec omogočila Zveza časnikov Slovenije in občina Krško. (Jože Arh) //. strelska liga sever — puška Heroj Marok: Trzin 1636:1696 Sevnica, 29. oktobra — Na sevniš-kem strelišu sta se v drugem kolu pomerili domača ekipa in ekipa iz Trzina. Gostje so bili tokrat premočan nasprotnik, čeprav je tudi domača ekipa streljala bolje kot v 1. kolu. Heroj Marok: Hrovat 549, Umek 543, Petrin 544. (Jože Arh) Heroj Marok: Celje 1648:1624 Sevnica, oktobra — V prijateljskem srečanju sta se pomerili ekipi Sevnice in Celja. Po porazu v 1. kolu slovenske lige so bili tokrat boljši strelci domačini in zmagali s 1648 : 1624. Heroj Marok: Mirtelj 550, Ajster 545, Ognjenovič 553. (Jože Arh) //. strelska liga jug — puška SD Leskovec: SD Postojna 1687:1679 Leskovec, 29. oktobra — V drugem kolu so se Leskovčani pomerili z ekipo iz Postojne, ki je bila pred prvenstvom po napovedih favorit v tem tekmovanju. Kljub temu da domači strelci niso v najboljši formi, so zanesljivo zmagali. SD Leskovec: Bencin 552, Grabnar 558, Župane 577. (Jože Arh) Jesenski tekaški praznik Brežiški oktober 1994 - 2. državno ekipno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v cestnih tekih Brežice, 28. oktobra — Atletski klub Fit Brežice, Srednja šola Brežice in Športna zveza Brežice so ob pomoči sponzorjev pripravili lepo tekaško tekmovanje, ki se ga je udeležilo čez sedemsto tekmovalcev. To je do za sedaj rekordno število tekačev na Brežiškem oktobru. Nastopilo je 32 osnovnošolskih ekip, med njimi tudi ekipe iz Posavja. Najbolje so se izkazali tekači OŠ Krško, ki so se uvrstili na 16. mesto, OŠ Bizeljsko je zasedla 18. mesto, Brežičani pa so bili 20. Med srednješolci so se Brežičani uvrstili na odlično tretje mesto, za ekipama ŠTZŠ Novo mesto in Gimnazijo Celje. V tekmovanju posameznikov so se udleženci pomerili vveč kategorijah. Med dečki 5. in 6. razreda je zmagal Sevničan Borut Veber pred Borisom Žerjavom iz Artič, pri pionirkah pa se je najbolje uvrstila Nika Pribožič iz Krškega — na 4. mesto. V kategoriji pionirjev 7. in 8. razreda osnovne šole je Gorazd D. Zalokar iz Brestanice zasedel 4. mesto, pri pionirkah pa je zmagala Sevničanka Petra Radišek. Med dijaki prvih in drugih letnikov se je najbolje uvrstil pri mladincih Kristjan Golob iz Brežic — na 8. mesto in mladinka Janja Košar iz Brežic, ki je zasedla 3. mesto pred kolegico Jasno Zagrajšek. Robert Grojzdek iz Sevnice je v kategoriji mladincev 3. in 4. letnika osvoji 2. mesto, Breži-čanka Barbara lljaš pa 5. Med člani je zmagal Danijel Ošep — Fit Brežice, med članicami sta se odlično uvrstili Sevničanka Zvonka Bregar in Anica Hribar — Fit Brežice, ki sta osvojili 2. oz. 3. mesto. Med veterani se je Jože Jere iz Sevnice uvrstil na 3. mesto, Boris Kuzmin iz Brežic pa dve mesti za njim. (Galex) 16. memorial Dušana Breliha Zmagal prvokategornik Grilc Sevnica, 6. novembra — V prostorih Lisce je potekal Brelihov memorial. Nastopilo je 31 igralcev, odigrali so 11 kol po Švicarskem sistemu. V posamezni konkurenci je zmagal Andrej Grilc iz Sevnice, drugače pa član ŠK Triglav Krško. Rezultati: I. Grilc 9 točk, 2. Povše 8.5, 3. Kranjec 8 (oba ŠK Milan Majcen). Sledili so: Setnikar 8, Ahmatovič 7.5, Kos 6.5, Skok 6.5, Štorman 6, Pevnik 6, Blas 6... V ekipni konkurenci je zmagala ekipa ŠK Triglav Krško 31.5 točk pred I. ekipo ŠK Milan Majcen Sevnica 28.5 točke in ŠK Savinjčan 27 točk. (B. C.) Posavski derbi sevničanom Sevnica - Krško 5:1 Sevnica, 5. novembra - Po 3. kolu II. slovenske šahovske lige, so se v Sevnici srečali obe posavski ekipi, ki nastopajo v tej ligi in sicer ŠK Milan Majcen iz Sevnice in Marton iz Les-kovca. Sevničani so po maratonskem dvoboju, ki je trajal štiri ure premagali Leskovčane, igrali pa so takole: Povše : Volčanšek 1:0, Kranjec : Rokvič 0:1, Kuzmič : Gmajnar 1:0, Mesojedec : Šibilja 1:0, Polona Kunšek : Doroteja Žnideršič 1:0, mladinec Blas : Golob 1:0. Na vrhu lestvice je Rudar (Trbovlje) 7, pred Rokado (Lendava) 6 in Impolom (Hoče) 6. Sevničani so osmi 4, Leskovčani pa trinajsti, 2 točke. V naslednjem kolu se bodo Sevničani v gosteh pomerili z Velenjem, Leskovčani pa doma z Malečnikom iz Maribora. (B. C.) Janko Blas — šestedesetletnik Janko Blas je bil tisti, ki je 14. januarja 1957. leta pognal korenine današnjega Šahovskega kluba Milan Majcen Sevnica. Takratni upravni odbor Delavsko prosvetnega društva Svoboda Sevnica je ustanovil svojo šahovsko sekcijo, za vodjo pa je bil imenovan prav Janko, prvi pobudnik organiziranega šaha v Sevnici po II. svetovni vojni. Čeprav so pred vojno že imeli organizi- ran klub Oratorij pri Salezijan-cih na Radni pri Boštanju, je bil današnji šahovski klub uradno ustanovljen 26. junija 1964. Danes klub aktivno vodita Ludvik Cvirn in Franc Der-stvenšek, Janko Blas pa je predsednik nadzornega odbora. To je manj obremenjujoče delo, vendar primerno za starejšega člana. Še vedno je aktiven v šahovskih vrstah veteranov in v društvu invalidov. Želimo mu, da bi še dolgo nadaljeval delo, ki ga z veseljem opravlja. (Galex) Badminton Brežice, 29. oktobra — V telovadnici Gimnazije Brežice je potekal 2. C turnir dolenjske regije v badmintonu, ki se ga je udeležilo 33 tekmovalcev iz Brežic, Mirne, Novega mesta in Krškega. Uspešni so bili tudi posavski igralci. Alan Kreizeiger (Brežice) se je uvrstil na 6. mesto, Aljoša Ro-van (Brežice) na 8., na 9.-12. mesto sta se vrstila Franci Škaler (Brežice) in Primož Gajšek (Krško). Pri ženskah je Brežičanka Nataša Mulič delila tretje mesto. (Galex) Uspeh telovadcev Sokola Ljubljana, 29. oktobra — ŠD Trnovo in OŠ Livada sta organizirala II. pokal Livade za dečke in kadete v športni gimnastiki. Glavni pokrovitelj prireditve je bil eden najboljših telovadcev v zadnjih letih, Lojze Kolman. Uspešno so nastopili tudi telovadci TD Sokol Brežice, saj so dečki v ekipni razvrstitvi osvojili drugo mesto. Med posamezniki pa je najbolje odtelovadil Vilijem Dernikovič, ki je osvojil 7. mesto. Med kadeti se je Matej Malus urstil še mesto višje. Omenjena tekma je I. kvalifikacijska tekma za nastop na državnem prvenstvu 1995. V okviru priznanja 90-letnice TD Sokol Brežice (osrednja prireditev bo v petek, 18.11.1994) bo II. kvalikacijska tekma za dečke, deklice, kadetinje in kadete prav v Brežicah — 26. novembra — 23. Ho-lyev memorial. (Berto Žniderščič) Kegljanje Krško, novembra — V 5. kolu v II. slovenski ligi za ženske so Krčanke izgubile v Kočevju z rezultatom 6:2 (2317:2283). Kegljači krškega Sre-miča pa so na kegljišču Term Čatež premagali domačine z rezultatom 7: 1 (Galex) Ples Kvalifikacijski turnir v športnih plesih Ajdovščina, 6. novembra - Tega turnirja se je udeležilo tudi 6 parov našega kluba. Najboljši rezultat sta dosegla ml. mladinca Sebastian Vod-lan in Urška Klakočar, ki sta zasedla 4. mesto v standardnih in latinskoameriških plesih. Prvič sta na tekmi nastopila tudi pionirja Marko Babič in Sonja Antolovič, ki sta uspešno prebila led v slovenski konkurenci. (B.C.) 09.11. Dobova RK AFP Dobova : RK Drava 12.11. (15,00) Krško(Murko) ŠK Marton : ŠK Malečnik Maribor 12.11.(9,00) Brestanica Tenis turnir (martinovanje) Organizatorji športnih prireditev, pozor! Če nam boste pravočasno pošiljali napovedi za športne prireditve, jih bomo v Našem glasu z veseljem objavljali. NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 13 130 let OŠ Koprivnica Okrogla miza o prehrani šolskih otrok Koprivnica, 28. oktobra—Ko-privniška OS je letos praznovala kar dva visoka jubileja, 130 let delovanja OŠ v vasi in 20 let nove šole. Ob tej priložnosti so pripravili tudi kulturni program, v katerem so sodelovali malošolarji, učenci OŠ in člani kulturnega društva Anton Aškerc iz Koprivnice. Na ogled je bila ponujena tudi razstava o zgodovini šole. O zgodovini šole ni veliko podatkov, saj sta vsa šola in njen arhiv pogorela leta 1944. V župnijski kroniki zasledimo podatek, da je prišel leta 1838 v Koprivnico za kaplana Janez Johann Krumpak, ki je ustanovil zasebno »kranjsko začetno šolo«. Vse do leta 1862 se je v Koprivnici zvrstili kar nekaj kaplanov, ki so med drugim tudi poučevali, tega leta pa je nastopil s službo prvi privatni učitelj Ferdinand Či-žek. Dve leti kasneje je šola postala državna. V začetku je bila šola enorazrednica, tik pred drugo svetovno vojno pa je šola postala petrazrednica. Po vojni pa sta pomembna dva dogodka. Leto 1963, ko je prva generacija končala popolno osemletko in leto 1974, ko so se učenci in delavci preselili iz stare v novo, sodobno šolo z urejeno okolico in športnim igriščem. V sklopu šole sta vrtec in mala šola, tako šolo trenutno obiskuje približno 140 otrok. Opozorili pa so nas, da je to edina šola v krški občini brez telovadnice. Gradnja te bi morala biti že v teku, vendar so nastopile razne težave. Želijo pa si tudi dobro opremiti računalniško učilnico. Čeprav je njihova šola podeželska, nudi veliko interesnih dejavnosti. Glede na pogoje, ki jih imajo njihovi učenci, dosegajo dobre rezultate na občinskem območju. Ob tem visokem jubileju so učenci izdali tudi svoje glasilo. Zaželimo jim še veliko uspehov! (Kati) Tekmovanje mladih gasilcev V petek, 21.10.1994, se je v GD Sevnica odvijalo tekmovanje mladih gasilcev. Svoje znanje so preizkusile ekipe vseh osnovnih šol sevniške občine. Ekipe so dobile po tri vprašanja, za vsak odgovor so imele 30 sekund časa za premislek. Odgovor je ocenila štiričlanska strokovna komisija. Po treh krogih vprašanj sta vodili ekipi OS Šentjanž in Boštanj. Dobili sta še dodatno vprašanje. Na koncu je zmagala OS Boštanj, sledila je ekipa OŠ Šentjanž, tretjeuvrš-čena pa je bila OŠ Sevnica. Zmagovalna ekipa je prejela gasilni aparat, spominsko plaketo in pet vstopnic za kino Sevnica. (Beno Marušič) OŠ Jurij Dalmatin Tekmovanje v logiki Krško, 28. oktober — Na OŠ Jurij Dalmatin je v petek potekalo regijsko izbirno tekmovanje v logiki. Sodelovali so učenci šestih posavskih osnovnih šol: OŠ Brežice, OŠ Leskovec pri Krškem, OŠ Koprivnica, OŠ J. Gorjup Kostanjevica na Krki, OŠ XIV. divizije Senovo in OŠ Jurij Dalmatin Krško. Učenci so se pomerili v štirih skupinah. Najboljše rezultate so dosegli: 1. skupina (5. razred): Rok Carl — OŠ Leskovec pri Krškem; Simon Čižmek — OŠ XIV. divizije Senovo; Ema Moš-kon — OS XIV. divizije Senovo; 2. skupina (6. razred): Katja Jankovič — OŠ XIV. divizije Senovo; Tadej Bajda — OŠ Leskovec pri Krškem; Iztok Kosalec — OŠ Leskovec pri Krškem; Nina Špiler — OŠ Jurij Dalmatin Krško; Petra Va-lentinčič — OŠ J. Dalmatin Krško; 3. skupina (7. razred): Gašper Štrubelj — OŠ J. Dalmatin Krško; Egon Kocjan — OŠ J. Dalmatin Krško; Rok Marlot —OŠ J. Gorjup Kostanjevica; 4. skupina (8. razred): Gregor Čuk — OŠ J. Gorjup Kostanjevica; Simon Umek — OŠ XIV. divizije Senovo; Franjo Boh — OS Brežice. Najboljši (Rok Carl, Simon Čižmek, Katja Jankovič, Iztok Kosalec, Gašer Štubelj, Egon Kocjan in Gregor Čuk) se bodo 19. novembra v Ljubljani udeležili državnega tekmovanja v logiki. (Nena) Šola ni sala »Šola ni šala,« pravijo tovarišice, otroci pa »o, šola je šala.« Tovarišica teste vzame, otroci prebledijo, a ko začnejo pisati, že se smejijo. Ko dobijo teste, eni jočejo, drugi se smejijo, zdaj le jočite, saj ste se smejali, ko ste pisali. Petra Simončič, Literarno-novinarski krožek, OŠ Adama Bohoriča Brestanica Pustite nam živeti Pustite nam živeti, nam slovensko peti, nam pisati slovenske knjige! V čistih potokih naj plavajo ribe. Zato ne onesnažuj okolja vsega, da lahko račka v ribniku zdravo gaga. Vsako vrečko spravi v žep, šele potem pojdi na potep! Boštjan Kreutz, 6.r., Oš Adama Bohoriča Brestanica Od srca do srca Mati, od mojega srca vodi cesta do tvojega srca toplega. In že s samim pogledom tvojim mi je toplejše pri srcu. Srce bi bilo težko, če me zapustiš za vedno. Moj mir bi bil odvzet in svet zaklet. O, mati, ostala ti bom zvesta, dokler ne bom nevesta. Nevesta pa še ne bom, zato ti bom še zvesta. Nataša Požeg, literarni krožek, OŠ Adama Bohoriča Brestanica OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU Tvoja prehrana naj bo tvoje zdravilo. (Hipokrat) Brežice, 18. oktobra — V brežiški OŠ je potekala okrogla miza o prehani šolskih otrok, namenjena pa je bila predvsem staršem, pedagogom, zdravnikom in tudi učencem. Kot je povedala ravnateljica Milena Jesenko, so se za prehrambeno tematiko odločili predvsem zato, ker zdrava prehrana pomembna za vse, še posebej pa za otroke. Tematika pa smiselno sovpada z letom družine, v kateri je prehrana zelo pomembna, v oktobru pa je bil tudi svetovni dan hrane. Na okrogli mizi so sodelovali pedagoška svetovalka Marta Hrovatin, vodja šolske prehrane na OŠ Brežice, Zdenka Simončič, predmetna učiteljica, in proizvajalci hrane Žito, Agrokombinat in Formastin d.o.o. Zbrani poslušalci so lahko prej omenjene spraševali, za kar so dobili tudi strokovne odgovore. Pedagoška svetovalka Marta Hrovatin, ki je sicer že upokojena, a še vedno aktivna, je v zadnjih dvajsetih letih delala v sestavi ministrstva (sekretariata) za šolstvo in šport, predvsem na področju gospodinjstva in šolske prehrane. Je avtorica mnogih Šolskih učbenikov za gospodinjstvo in tudi članica društva učiteljev gospodinjstva ter aktivno deluje v prehrambenem odboru. Ves čas svojega dela si prizadeva za kvaliteto prehrane nasploh. Kot je poudarila Hrovatino-va, sta prehrana in zdravje v tesni povezavi, kajti zdravje ni samo odsotnost bolezni, ampak nasploh dobro telesno in duševno počutje. Pri tem pa ima prehrana veliko vlogo. Kakšna pa je prehrana, ki zagotavlja zdravje, je predstavila v naslednjih tematskih sklopih: živila, hranila, deleži obrokov, pomen zajtrka, povezava šolskega obroka in domače prehrane, alternativna prehrana oz. vrste in zdravstveni riziki. Govorila je tudi o šoli in prehranski vzgoji v njej, pre-bavljanju hrane, ob koncu pa je spregovorila o prehrambe- nih obratih. Marta Hrovatin je opozorila na problem, ki se pojavlja v obliki hitro pripravljene hrane, t. i. fast food. »Razviti svet jo izvaža v manj razvitega kot odpad, mi pa kot slepci uživamo to hrano,« je še povedala pedagoška svetovalka. Pravilna izbira, zdrava prehrana, več obrokov na dan, ustrezne količine, spoštovanje do hrane in kulturno uživanje so temelji zdrave prehrane, še posebej za mlade, kajti hrana ima zanje več pomenov: zdravstvenega (razvoj odpornosti, preventiva), vzgojnega (prehrambene navade, uživanje hrane, spoštovanje do hrane), socialnega (vrednotenje hrane, odnosi, izbira, količina, uporaba), čustvenega (želja po hrani, odklanjanje) ter estetskega in kulturnega (jedilnica je posvečen prostor za uživanje hrane). Svojo težo k zdravi prehrani pa dodajo še kultura okolja, način uživanja, postrežba in estetski videz hrane. Vodja šolske prehrane Zdenka Simončič je zbranim predstavila nekaj ugotovitev, ki so vse prej kot pohvalne. V lanskem letu so ugotavljali, koliko učencev zajtrkuje, vendar pa so rezultati porazni. Med učenci je več kot 60 odstotkov takšnih, ki ne zajtrkujejo. Zaskrbljujoči so tudi podatki o dnevni porabi mleka, kajti telo potrebuje najmanj 0,5 I mleka dnevno. Anketirali so 70 učencev, rezultati pa so naslednji: manj kot 0,5 I mleka zauzije 47,15% anketiranih oz. 33družin, priporočljivo količino popije le 31,43% učencev oz. 22 družin, le 21,42% učencev v 15. družinah pa popije dnevno več kot 0,51 mleka. Iz rezultatov je razvidno, da v povprečju vsak družinski član popije dnevno le 4 del mleka. Zdrava prehrana vpliva na razvoj in rast organizma, moč in toploto ter varuje zdravje. Zapomnite si naslednje: »Zdrav človek ima stotine želja, bolan pa samo eno — biti zdrav!« (Galex) Poplačana prizadevnost KS Globoko Otvoritev večnamenskega pro štora v OŠ Globoko Globoko, 22. oktober — Še do nedavna so učenci OŠ Globoko telovadili v prostorih bližnjega prosvetnega doma, ki po svojih zmogljivostih nikakor ni ustrezal temu namenu. Danes je OŠ Globoko dobila nov, sodoben prizidek. V njem so dvorana, galerija, garderobe z umivalnicami, kabinet in prostor za telovadno orodje. Učenci in krajani so tako končno dobili prostor, ki so ga že močno potrebovali. Kako je projekt potekal od zamisli do realizacije, nam je pojasnil Ivan Živič, predsednik gradbenega odbora: »Pred šestimi leti so krajani KS Globoko izglasovali samoprispevek za preureditev prosvetnega doma, vendar se je kmalu izkazalo, da bi tak projekt stal več kot novogradnja. Zato je izvršni svet predlagal ministrstvu za šolo in šport investicijski program, ki je predvideval 50% investiranje republike (na račun demografske ogroženosti), 15% investiranje občine in 15% investiranje KS (iz samoprispevka). Tako so po izdelavi lokacijske in tehnične dokumentacije leta 1993 stekla prva dela: odkup zemljišča, razpis za komisijo, razpis za izgradnjo ter razpis za nadzor. Za graditelja je bilo izbrano GIP Pionir Novo mesto, nadzor pa si je pridobilo podjetje Elektroprojekt Ljubljana. 20. januarja 1994 so s podpisom pogodbe in predajo dokumentacije pričela dela na gradbišču in 9. avgusta je šola tudi tehnično prevzela objekt. Objekt sestavljajo: dvorana (24 x 12 m), galerija (100 m2) in prizidek. Dvorana je v celoti opremljena s športno opremo, nekaj pa je tudi dodatne opreme, saj prostor ne bo služil le telesni vzgojio in športnim aktivnostim, ampak tudi raznim kulturnim in družabnim dejavnostim v KS. Celotni projekt je ob zaključku del stal okoli 49 milijonov SIT: gradnja 32 milijonov, oprema 7 milijonov, odkup zemljišča 2,1 milijona, načrti 1,7 milijona... Sočasno z izgradnjo prizidka so potekala tudi dela za ureditev šole in okolice. Uredili smo igrišče in dostop do šole, končno pa smo dobili tudi svoje parkirne prostore, kolesarnico, javno razsvetljavo, pločnike in ograjo.Tudi šola sama je dobila novo podobo: zamenjali so strop, okna in go-rilec na peči, dobili pa smo tudi lastno kotlovnico in nov ra- čunalniški razred. Tako je šola, ki je središče celotne KS, sedaj na oko prijeten in urejen objekt, ki je kljub visoki starosti (100 let) šel s časom v korak in še danes opravičuje vlogo nositeljice življenja v celotnem kraju. Učenci, učitelji, starši in vsi krajani so ponosni na novi objekt, predvsem pa izboljšanje pogojev stimulativno vpliva na delo učiteljev, to pa se seveda odraža tudi na učencih. Koliko pomeni otvoritev prizidka krajanom, je pokazala tudi današnja otvoritev. Zbralo se jih je kar lepo število, sami pa so pripravili bogato pogostitev in se tako ob tej prijetni priložnosti prepričali, da se je denar iz njihovega samoprispevka bogato obrestoval. Šola je dobila nov kompleks, s katerim dobiva kraj nov, lepši obraz. Predvsem njim in številnim organizacijam ter posameznikom, ki so tako ali drugače pripomogli realizaciji nekoč visokih želja, gre velika zahvala za zaupanje in podporo.« , • Stanka Preskar, ravnateljica šole in članica rgadbenega odbora, je spregovorila nekaj besed o programu ob svečani otvoritvi in lastnih vtisih o tem, za njeno kariero zelo pomem- bnem trenutku: »Program prireditev se je začel ob 9. uri s koncertom godbe na pihala. Sledil je kulturni program, ki se je prepletal s slavnostnimi govori predstavnikov gradbenega odbora, investitorjev in ministrstva za šolo in šport. Popoldne so sočasno potekale pogostitve po razredih, športni turnirji in zabava v dvorani. Svoje občutke in mnenja ob tem velikem dogodku so učenci zbrali v posebnem biltenu, vse pa nas je močno presenetila slikarka-domačinka Jožica Komadina, mi je šoli podarila svoje umetniško delo—olje na platnu kot znak pohvale za velik trud in prizadevanje. Dogodek se mi zdi toliko pomembnejši, če upoštevamo dejstvo, da je bilo Globoko kraj, iz katerega so se ljudje izseljevali. Naša vizija je bila ustaviti migracijo in privabiti ljudi nazaj v domači kraj. Ob podpori občine, republike in KS nam je uspelo posodobiti in urediti šolo. Mislim, da je to velik korak v naših prizadevanjih.« Svojih občutkov pa ravnateljica nekako ni mogla opisati, rekla je, da ve le, da je zelo srečna. (Nena) Ringaraja in trumbaruri Jesen med brežiškimi cicibani Otroci in vzgojiteljice brežiškega vrtca so letos spet priredili jesenski živžav, kamor so povabili tudi starše. Obiskovalcem so pripravili kratek program in jih nato povabili v svoje igralnice, ki so jih za to priložnost spremenili v delavnice — glasbeno, kjer so peli in igrali ob pomoči učencev glasbene šole; likovno, kjer so nastajale umetnine iz naravnih materialov — iz semen, plodov, suhega listja, cvetja, ličkanja... in delavnico kmečkih opravil, na kateri so otroci lahko ličkali koruzo in luščili fižol. Delo so si popestrili z narodnimi pesmimi. Že-lodčke so si lahko napolnili na stojnici s sadjem (vstopnina en sadež), na igrišču vrtca pa so pekli kostanj in se igrali. Sadove tega ustvarjalnega dne si lahko od 27. oktobra dalje ogledate v galeriji Meke. (nic) 14 NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 Kronika Iz poročil o dejanjih, dogodkih in pojavih na območju UNZ Krško je razvidno, da so v minulih dveh tednih zabeležili več poskusov ilegalnih prehodov državne meje, odkrili nekaj kosov neprijavljenega osebnega orožja in manjšo količino streliva, avtomobile s pretolčenimi številkami, zgodilo pa se je tudi nekaj tatvin in prometnih nesreč, žal tudi s smrtnim izidom. V podstrešju vagona V Dobovi sta bila pri poskusu ilegalnega prehoda državne meje odkrita dva državljana R BIH. Državno mejo sta skušala prestopiti skrita v podstrešju vagona, oz. pod sedežem v kupeju vagona. Seveda sta bila oba vrnjena nazaj v R Hrvaško. Oropali kapelico Neznani storilec je iz kapelice, last F. Ž. iz Stržišča pri Zabukovju, odnesel dva nabožna kipca — Sv: Ber-nardke in Sv. Antona. Kipec Sv. Ber-nardke v klečečem položaju je iz lesa, višine 40 cm, pobarvan sivo in rdeče, star okoli 140 let. Kipec Sv. Antona v stoječem položaju je prav tako iz lesa, visok 50 cm, rjave barve, star okoli 140 let. Vrednost oddtuje-nih kipcev še ni znana. Pištolo je nosil kar po kavbojsko Na Obrežje se je v osebnem avtomobilu pripeljal S.Ž., državljan RH. Pri pregledu je policist za pasom hlač omenjenega našel samokres, cal. 7,62 mm, v katerem je bil nabojnik z osmimi naboji. Ko so pregledali tudi osebni avtomobil, so našli še dva polna zabojnika za istega kalibra. Kršitelja so predlagali v postopek pri sodniku za prekrške, orožje in strelivo pa zasegli. Med prehitevanjem v smrt Na magistralni cesti Krško-Sevni-ca izven naselja Arto se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri se je smrtno ponesrečil triintrideset let-, ni T.K. iz Koprivnice. Med prehitevanjem rdečega R 5, mu je nasproti pripeljal voznik tovornega avtomobila znamke Tatra. Kljub temu da se je voznik tovornjaka umikal v desno, se silovitemu trčenju ni mogel izogniti. Izdal ga je zadah po alkoholu Ko je policist ustavil voznika J.J., drž. BIH s stalnim prebivališčem v Krškem, se mu je kmalu zazdelo, da je omenjeni voznik vinjen. Po opravljenem preizkusu alkoholiziranosti v izdihanem zraku — ta je pokazal 1,8 g/kg alkohola — so policisti kršitelju prepovedali-ttadaljno vožnjo in ga predlagali v postopek pri sodniku za prekrške. Pokončal ga je s sekiro V zidanici v Velikih Malen-cah 22 sta se napila Z. J. iz Brežic in O. H., državljan RH. Med dolgotrajnim popivanjem sta se nekjakrat sprla, nakar je O.H. padel, pri tem razbil dve steklenici in se porezal po obrazu, zaradi česar se je prepir nadaljeval. Ko sta prišla pred vikend, je poškodovani zagrabil sekiro in z njo zamahnil proti lastniku. Med prerivanjem mu je Z.J. iztrgal sekiro in z njo večkrat udaril po O.H. Poškodbe so bile tako hude, da je umrl. Za Z.J. je preiskovalni sodnik odredil pripor. Popravek V prejšnji številki smo v članku o gasilski vaji spustili, da sta na vji sodelovala tudi predstavnik ministrstva za obrambo RS in predstavnica uprave za zaščito in reševanje. No, napake pa se ne dogajajo samo nam. Že štirinajst dni po končani vaji, še vedno niso odstranili stvari, ki so na sliki. (Foto: Kati) Boste dopustili, da o usodi vašega certifikata odločajo drugi ali celo naključje? VERJETNO NE. VIZIJA je s svojim znanjem in pogledom vnaprej pripravila za vas možnost, da certifikat vložite v VIZIJO, ki je doma v vašem kraju. S svojim certifikatom lahko dokažete, da ste Posavec. VIZUA. DRUŽSA ZATJPRAVUANJE INVESTICIJSKIH SKLADOV, d.o.o. NOVO MESTO Republiški zavod za \ zaposlovanje Prosta delovna mesta (s pogoji za zasedbo) Občina Krško Šivalec gornjih delov obutve Šivalec v obratov. Telče; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; do 23.11.1994; Kids club podj. za teks. inž., trg. in teks. proiz., d.o.o. Raka, Rovišče 47; št. del. mest: 16 Konfekcionar tekstilij Šivilja — tekstilni konfekcionar; določen čas 6 mes.; ostali pogoji; možnost trajnejše zaposlitve; do 23.11.1994; Jordan Karla Modni salon »Karla« Kostanjevica na Krki, Ulica talcev 18, Kostanjevica na Krki Občina Sevnica Avtomehanik Avtomehanik; nedoločen čas; 24 mes. delovnih izkušenj; do 15.11.1994; Avto top & racing d.o.o. Sevnica Šivalec gornjih delov obutve Šivalec v obratovalnici Telče; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; do 23.11.94; Kids club podj. za teks. inž., trg. in teks.-proiz., D.o.o. Raka, Rovišče 47, Raka; št. del. mest: 16 Prodajalec železnine, gradbenega materiala, pohištva Trgovec z gradbenim materialom; določen čas, 2 mes.; 24 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski — govorno in pisno; do 02. 12. 94; GOP d.o.o. gradbeno podjetje, Krško, Ar-dro pod Vel. Trnom 17, Krško Administrativni tehnik Tajnik krajevne skupnosti; nedoločen čas; ostali pogoji; krajan Zdol, vozniški izpit; do 17.11.94; krajevna skupnost Zdole, Zdole, Krško Pomožni gostinski delavec Natakar; nedoločen čas; do 10.11.94; Irena Colner s.p. » Gostilna na Obali«, Dol. Boštanj 57, Boštanj Avtomehanik Avtomehanik; nedoločen čas; 24 mes. delovnih izkušenj; do 15.11.94; avto top& racing D.o.o. Sevnica Natakar Natakarica — pripravnica; Natakarica — pripravnica; določen čas 6 mes.; do 10.11.94; Colner Irena s.p. »Gostilna na Obali«, Dol. Boštanj 57, Boštanj <*so»'s TURISTIČNA AGENCIJA LUKEC Bohoričeva 19, 68270 Krško Tel./Fax.: 0608 / 22 200 Obvešča vse, ki se zanimajo za praznovanje Novega leta 1995 v naših in tujih smučarskih središčih, da se nam čimprej javijo, kajti kapacitete so že sedaj precej zasedene. Enako velja za zimovanje med šolskimi počitnicami v letu 1995. RAZPIS ABONMAJA ZA SEZONO 1994/95 V abonmajskem programu 1994/95 vam ponujamo naslednje predstave: - PLANINSKA ROŽA, opereta (R. Gobec), gledališče Zarok, Žalec - KADAR MAČKE NI DOMA, komedija, Prešernovo gledališče Kranj - DETEKTIV MEGLA, veseloigra, Slovensko ljudsko gledališče Celje - BALETNI, GLASBENI VEČER, opereta in MPZ Maribor - ŠTAJERC V LJUBLJANI, komedija, Mestno gledališče ljubljansko - TRAVIATA, opera, Opera Ljubljana Informacije o abonmaju: * stalni sedež * zagotovljena cena s popustom * plačilo v dveh obrokih * cena abonmajske vstopnice: 1 .—15. vrsta 5000 SIT, 16—20. vrsta 4500 SIT * pred -stave ob sobotah ali petkih * mesečna osebna obvestila o kulturnem programu v KD * prijave na upravi od 7. do 15. ure * KD si pridružuje pravico do spremembe v programu * dodatne informacije na tel. (0608) 31-495! Razpis podaljšujejo do 18. novembra 1994, vljudno vabljeni k vpisul Cenjeni obiskovalci, upamo, da je naš program dovolj pester in zanimiv in vam ne bo žal ne časa ne denarja, ki ga boste namenili zanj. V njem boste našli obilo razvedrila in sprostitve, za kar bodo poskrbeli gledališki, glasbeni in plesni ustvarjalci poklicnih in tudi ljubiteljskih skupin. Zato vas vabimo, da (p)ostanete naši redni obiskovalci — abonenti tudi v tej sezoni! Poleg abonmajskega smo pripravili še program za izven ter posebnega za mladino. Večerne predstave so namenjene samo odraslim. Prva abonmajska predstava bo predvidoma v decembru. Hvala za vaše zaupanje ter na svidenje v KDK! Pričakujemo vas! Darja Veljkovič v prodajalni Trgovina AS Trgovina AS ima že večletno tradicijo. Najdete jo lahko v Krškem na Bohoričevi 5 in CKŽ 35. Njihova ponudba zajema veliko izbiro med viso-kokvalitetnimi izdelki MURE DESIGN za moške in ženske, moška oblačila SENS ter kolekcijo MISS, MADAM EXKLU-SIV. Mladi lahko izbirajo med jeansom in športnimi oblačili CASUCCI, CHEVAN in originalnimi LEVI'S-ovimi izdelki. Nudijo vam tudi bogato ponudbo usnjene galanterije EL CANPERO in OK. SAC, pa tudi ponovno moderne usnjene jakne, podobne tistim iz kovčka vašega pradeda. V njihovi trgovini se lahko vsakdo obleče po svojih željah, saj ob pomoči prijaznih trgovk vsakdo najde nekaj zase. Poleg omenjenih kolekcij lahko izbirate tudi med izdelki ostalih priznanih proizvajalcev. Delovni čas trgovine je 8—19 ure, ob sobotah pa 8—12.30. Pokličete jih lahko na tel. številko 31 -622 ali 31 -883. Zagotavljajo vam, da ima njihovo blago ugodne cene, omogočajo vam popuste pri gotovinskem plačilu, možno pa je tudi plačilo na več obrokov. Trgovina AS se priporoča za obisk. (Kati) Z modne revije v krškem hotelu SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. KARATE ŠOLA BORILNE SPRETNOSTI VPISUJE ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ MODERNE BORBE IN SAMOOBRAMBE ZA DEKLETA IN FANTE. VADBA BO VSAK PONEDELJEK OD 17.00 DO 18.30 URE V TELOVADNICI DIJAŠKEGA DOMA V KRŠKEM. INFORMACIJE NA TRENINGU ALI NA TELEFON 31-283 03 Iskra Stane mojster karateja IV. DAN H NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 15 Republiški zavod za zaposlovanje Območna enota Sevnica Štipendistom v Posavju VABILO Vabimo vas, da se udeležite informativnega sestanka z dijaki in študenti, ki v šolskem letu 1994/95 prejemajo republiško oziroma Zoisovo štipendijo, in sicer. — v Brežicah: v petek, 11. novembra 1994 ob 17. uri v dvorani Prosvetnega doma — v Sevnici: v soboto, 12. novembra 1994 ob 8. uri v dvorani Gasilskega doma — v Krškem: v soboto, 12. novembra 1994 ob 10. uri v dvorani Kulturnega doma z naslednjim dnevnim redom: 1. Seznanitev z aktualnostmi na področju gospodarskega razvoja občine s poudarkom na politiki zaposlovanja 2. Izvajanje štipendiranja v tekočem šolskem letu Vabljeni tudi vaši starši, sošolci in ostali, ki jih obravnavana problematika zanima. V primeru, da se sestanka iz objektivnih razlogov ne morete udeležiti, prosimo, da izostanek opravičite. Toni Koren, dipl. psih. direktor TVo-vo-/ ^Vovo-/ Mo-vo-l ems 233BBBBBŽ Izdelava, montaža, servis In prodaja elektronskih In energetskih naprav TRG 27 BRESTANICA TEL./FAX.: 0608/79-735 M ALi OGLAS Najamem garsonjero ali eno-sobno stanovanje v Krškem. Dogovor, nujno. Tel. 0608—22730 Pri OŠ Krško so bili najdeni ključi od avtomobila (obesek Renault). Tel.: 32 155. Prodam nov Philipsov avtomat za ekspreskavo. Tel.: 31 966. MHz Valantičevo17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas bosta klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 in 24.00 uro. 4> OPTIKA no novi lokaciji CKŽ 4, KRŠKO (izpod AMD - flvto šole) ODPRTO: 8-18. soboto 8-12 V sklopu optike obratuje okulistična ambulanto bolnišnice Brežice: sreda: 14:30 -18:00 Prim. dr. Davorin Nola 1. sobota v mesecu: 9 -12 Dr. Cvetka Oberč BR6ZPLRČNIOKUUSTIČNI PR6GL6DII Tel.: 21-536 Vse, ki so pri Našem glasu naročili in plačali mali oglas prosimo, da nas pokličejo po telefonu. Računalnik nam je namreč tako ponagajal, da ne moremo do že vnesenih podatkov. Opravičujemo se in prosimo za razumevanje. V Krškem prodam stanovanje, veliko 84 m2, telefon: 31-550. V Krškem prodam stanovanje, veliko 84 m2, telefon: 31 -550. Enosobno stanovanje, garsonjero ali sobo s kopalico iščem za dobo enega leta. Možno predplačilo. Informacije na telefon 21 - 234. GOSTIŠČE PRI HLEBCU, Slovenska vas, zaposli kvalificiranega kuharja ali kuharico — začetnika ali s prakso. Informacije po telefonu 0608 57 303 ali 57 231. Dopisujte v Naš glas OKREPČEVALNICA OAZA SENOVO TRG XIV. divizije 1 SENOVO Tel.: 0608/79 108 V prijetnem gostinskem lokalu zaposlimo natakarico s trimesečnim poskusnim delom. POGOJI: poklic — natakarica, izkušnje v gostinstvu, daje urejena, prijazna, poštena in komunikativna. MOŽNOSTI: izobraževanje in dopolnitev znanja iz gostinstva, OD je privlačen, odvisen od izpolnjevanja pogojev. JAVITE SE OSEBNO NA NAŠ NASLOV "inženiring Objava posredniške prodaje Opremljeno ali neopremljeno dvoetažno stanovanjsko hišo v izmeri 216 m2 v Spodnjem Starem gradu 9 s pripadajočim zemljiščem v izmeri cca 10 a, cena 110.000 DEM, način in rok plačila po dogovoru. Opremljeno dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 71 m2, v dvostanovanjski hiši Pot na Polšco 28 v Krškem, ki ima poseben vhod, za 69.300 DEM, način in rok plačila po dogovoru. Neopremljeno stanovanje v izmeri 46,80 m2 na Gubčevi 7, Krško po ceni 900 DEM/m2, način in rok plačila po dogovoru. Neopremljeno stanovanje v izmeri 58,03 m2, ki se nahaja na Cesti 4. julija 62, Krško po ceni 900 DEM / m2, način in rok plačila po dogovoru. Hišo v 3. gradbeni fazi v izmeri 9,80 x 11 m v obrtni coni na parceli številka 671 /29 v izmeri 656 m2 k.o. Črne, Brežice, možna ureditev poslovnega prostora po ceni 120.000 DEM, način in rok po dogovoru. Manjšo kmetijo v izmeri 1 ha na Okljukovi gori 12. Na kmetiji stoji stara hiša, leto izdelave 1876, krita s slamo, v hiši so voda, telefon in elektrika. Okoli 0,5 ha obsega nov nasad s 380 jablanami (jonagold in idared v najboljši rodnosti), vinograd z 250 trtami, zasajen 1985, nasad marelic in ribeza (skupaj 1000 sadik). Prodaja se po ceni 60.000 DEM, način in rok po dogovoru. Opremljeno ali neopremljeno stanovanje v izmeri 59,73 m2 (garaža vključena v to izmero), ki se nahaja v Kostanjevici na Krki, Ljubljanska 11, po ceni 45.000 DEM, način in rok plačila po dogovoru ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Za dodatne informacije pokličite »IR« Inženiring d.o.o. Krško na telefon 0608/21-944 ali 22-944. »IR« INŽENIRING d.o.o. Krško obvešča, da je možno pristopiti k vpisu etažne lastnine v zemljiški knjigi za objekte, in sicer: v Krškem: Gubčeva1-11, Cankarjeva 1,1a, 3, 3a, Cesta 4. julija 52, 52a, 54, 57, 59, 60,62, 62a, 62b, 64,67, Aškerčeva 2, Papirniška 13,13a, v Kostanjevici: Ljubljanska 11, na Senovem: Cesta kozjanskega odreda 14, Delavska 7, 9, Titova cesta 114, zato vam posredujemo naslednjo PONUDBO ZA IZVEDBO VPISA ETAŽNE LASTNINE V ZEMLJIŠKO KNJIGO 1. PREDMET PONUDBE Ponujamo vam pripravo in ustrezno popolno opremo zemljiško knjižnega predloga in njegovo vložitev na sodišču zaradi vpisa novega etažnega lastnika na stanovanjski enoti. 2. CENA Izvedbo gornje naloge vam nudimo po naslednjih cenah: — za garsonjero 12.600,00 sit — za 1,5-sobno stanovanje 13.300,00 sit — za 2- in 2,5-sobno stanovanje 14.990,00 sit — za 3,5-sobno stanovanje 15.160,00 sit Cene veljajo na dan 6.7.1994 in se spremenijo le, če se tečaj banke Slovenije za DEM spremeni za več kot 10%. Na gornje cene se plača prometni davek za storitve v višini 5%. Poleg gornjega plača stranka še sodno takso v višini 0,5% od nakupne vrednosti stanovanja in 900,00 sit za vsak primer. V bližnji prihodnosti pa pričakujemo spremembo takse. 3. PLAČILNI POGOJI Izvedbo gornje naloge lahko plačate v treh obrokih tako, da prvi obrok vključuje sodno takso in 1 /3 gornje cene z deležem prometnega davka.druga dva obroka pa v enakih preostalih deležih s prometnim davkom. Plačilo se zavaruje z ustrezno datiranimi čeki. Navedeno kreditiranje je brezobrestno. Kolikor se za naročilo vpisa etažne lastnine v bloku odloči vsaj 85% etažnih lastnikov, nudimo dodatni 10% popust. Stanovanjski zakon določa v 151. členu, da so lastniki stanovanj in stanovanjskih hiš dolžni v treh letih po uveljavitvi tega zakona vpisati lastninsko pravico na stanovanjih in stanovanjskih hišah v zemljiško knjigo, kar pomeni, da ta rok poteče 19.11.1994, zato vam predlagamo, da to, kjer je možno, uredite čim prej. OBVESTILO »IR« INŽENIRINGA Opozarjamo uporabnike poslovnih prostorov in stanovalce, da odpadke (tudi kartonske) ne odlagajo ob zabojnike. Če se bo to ponavljalo, bomo prisiljeni ukrepati. Izkoristite ugodne pogoje: POJDITE Z NAMI NA POČITNICE »IR« INŽENIRING d.o.o. Krško obvešča vse zainteresirane, da posredujemo letovanja v večini slovenskih letovišč in zdravilišč ter v Piranu in Portorožu pod ugodnimi pogoji. Oglasite se pri nas in si zagotovite zimski oddih. POLEG TEGA PRODAJAMO TUDI SMUČARSKE KARTE ZA ROGLO IN NUDIMO UGODNE ENODNEVNE ARANŽMAJE (športne dneve) NA ROGLI IN AREHU. CENIK SMUČARSKIH KART — ZIMA 94/95 (CENE V SIT) za kartonsko embalažo »IR« INŽENIRING d.o.o. Krško obvešča vse lastnike poslovnih prostorov, ki gravitirajo na zbirno mesto za odpadke v kompleksu Bohoričeve ulice, da so dobili od Kof staka ključe za 5 m3 zabojnik za odpadke, ki je namenjen izključno kartonski embalaži in papirju. Stanovalci odlagajo papir in embalažo v 700 I zabojnik, saj tudi papir v večjem zabojniku ni namenjen predelavi, ampak izpostavljen zgolj zaradi tega, da se pretirano ne polnijo manjši zabojniki, ki so namenjeni pretežno gospodinjskim odpadkom. VRSTA KARTE PRED PRODAJA SEZONA Od 1.10.-15.11.94 Od 16.11.- 10.12.94 DNEVNA ODRASLI 1.700,00 1.900,00 2.100,00 OTROCI 1.200,00 1.300,00 1.500,00 UPOKOJENCI VADITEUI . ». UČITEUI TRENERJI 1.700,00 DOPOLDANSKA ODRASLI 1.000,00 1.100,00 1.200,00 OTROCI 700,00 800,00 900,00 POPOLDANSKA ODRASLI 1.200,00 1.300,00 1.500,00 OTROCI 800,00 900,00 1.000,00 5-DNEVNA ODRASLI 6.400,00 7.200,00 8.000,00 OTROCI 4.500,00 5.000,00 5.600,00 6-DNEVNA ODRASLI 7.700,00 8.600,00 9.600,00 OTROCI 5.400,00 6.000,00 6.700,00 7-DNEVNA ODRASLI 9.000,00 10.000,00 11.000,00 OTROCI 6.400,00 7.200,00 8.000,00 10-DNEVNA ODRASLI 12.200,00 13.700,00 15.200,00 OTROCI 8.500,00 9.600,00 10.600,00 SEZONSKA ODRASLI 24.000,00 26.000,00 31.000,00 OTROCI 17.000,00 18.400,00 22.000,00 UPOKOJENCI 20.000,00 22.500,00 27.000,00 PRENOSNA 80.000,00 88.000,00 96.000,00 16 ZADNJA NAŠ GLAS 27. 9. NOVEMBRA 1994 Naš glas izbira Naše športnike Posavja za leto 1994 Vsi se zavedamo, da čas neizmerno beži in s tem tudi dnevi, meseci in leta. Slaba dva meseca nas ločita do konca leta in pred nami bo leto 1995, polno želja po novih rezultatih. Ob koncu leta vsi obračunavamo tisto, kar smo naredili, kar bi še lahko, najbolj pa nam v spominu ostanejo lepi trenutki. Predvsem smo zadovoljni, da živimo mirno in zdravo življenje. Tako bilanco sezone smo sklenili narediti tudi v Našem glasu. Z Vašo pomočjo bi, spoštovani bralci, radi sestavili seznam športnikov in njihovih dosežkov na raznih tekmovanjih. V uredništvu našega in vašega časopisa Naš glas smo se odločili, da izberemo športnika in športnico ter ekipo, za katere mislite, da si zaslužijo naziv Našega športnika Posavja za leto 1994. Mnogi se odočajo podeljevati naziv »najboljšega«, vendar mi menimo drugače. Težko je oceniti, kdo je res najboljši. Ali je nastop na državnem prvenstvu že dovolj močan kriterij za ta naziv, ne glede na uvrstitev? Alf je uvrstitev v sredini na evropskem prvenstvu že vrhunski dosežek? Ali je naslov državnega prvaka v športu, s katerim se ukvarja le nekaj tekmovalcev, že jeziček najboljših na tehtnici? Veliko je vprašanj, ali je ali ni določena uvrstitev dovolj za naziv? Vsekakor pa so vsi športniki vredni pohvale, kajti v vsak nastop je potrebno veliko prostega časa, namenjega treningu. Zato bo najpravičneje podeliti naslov tistim športnikom in športnicam, ki so po vašem mnenju najbolj vaši oz. menite, da so bili v letu 1994 najboljši. Zato lahko do konca leta glasujete zanje in zmaga bo pripadla tistim, za katere se boste odločili vi, dragi bralci. Razglasitev glasovanja oz. podelitev naslova Naši športniki Posavja za leto 1994 bo v začetku januarja prihodnje leto na eni izmed »Odprtih strani« Našega glasa. Dobitnike nazivov bodo nagrajeni s praktičnimi nagradami, prav tako pa nameravamo izžrebati tudi 10 glasovalcev. Sedaj ste na vrsti vi, da s svojimi izbiro izglasujete naše športnike, za kar vam bodo zelo hvaležni. V vsaki prihodnji številki pa bomo v Našem glasu objavljali trenutni vrstni red. (Galex) Upoštevali bomo samo glasovnice, ki bodo izrezane iz časopisa in ne fotokopiranih. Pošljite jih na naslov Naš glas, CKŽ 23, Krško s pripisom » Naši športniki«. GLASUJEM — za našega športnika ..... — za našo športnico ......, — za ekipo (moško ali žensko) Priimek in ime ........... Naslov Kraj Ce bi bili cigani medvedi, jih ne bi skrbelo Kako preživeti zimo Na čistini Kerinovega grma Zima se približuje, vsem znana ciganska problematika pa še zdaj ni rešena. Cigani naj bi se preselili v Raketno bazo, vendar se prebivalci Gorice s tem ne strinjajo. Ker je ta problem pereč, smo se odločili, da povprašamo o tem obe strani, cigane in goriča-ne. Roman Kovačič, Rom— V Raketno bazo bi šli, če bi že morali iti. Vendar smo si tu, na Kerinovem grmu, začeli graditi tri zidane hiše in nekaj lesenih barak. Če bi že kam morali iti, bi šli kamorkoli, samo v Rimš ne, saj so tam Romi takšni, da ni mogoče živeti med njimi. Stanko Hudorovič, Rom— Če bi morali iti od tu, bi šli v Raketno bazo. Tam imajo elektriko in vodo. Vendar tam sedaj ni nobene lepe hiše, vse so prazne. Tam bi lahko imeli svojo šolo, pa tudi ogrevanje bi imeli. Rajši bi sicer ostali tu, kjer smo, vendar nimamo ne elektrike ne vode in ne ogrevanja. Tu Romi najslabše živimo. Angela Unetič, prebivalka Gorice— Ne, to pa sploh ne, sicer se bo narod dvignil. Občina naj jih da kamor koli drugam, v bloke v Krško na primer. Poleg Kerinovega grma imamo njive in nam uničujejo pridelke. Ciganom ni treba nobenega gradbenega dovoljenja, nobenih dokumentov, nič jim ni treba plačevati. Nam pa? Saj razumem, da so tudi oni ljudje, in da morajo tudi oni živeti, vendar ne na takšen način. Martin Zlobko, prebivalec Cerkelj— Problema se po pravem rešiti ne da. Če ne bodo šli iz Kerinovega grma, tam ni vredno imeti zemlje. Na moji zemlji gradijo in ko sem vprašal enega izmed Ciganov, kako lahko gradi na tuji zemlji, me je celo udaril. Če bi šli v Raketno bazo, bi bilo najmanj škode. Mislim, da če uvedli ustrezno zakonodajo, ki bi Ciganom določala njihove pravice in dolžnosti, bi imeli tudi Goričani manj škode, če bi bili Cigani v Raketni bazi. Franc Juvanc, prebivalec Gorice— Vsi smo enotnega mnenja, da v Raketno bazo sredi gozda Cigan ne spada. Naseliti bi jih morali nekje na čistino, jih razseliti, saj bi jih le tako lahko socializirali. Tu je veliko Ciganov, ki niso iz naše občine. In zakaj so prišli? Novo mesto, Črnomelj, Metlika so jim zgradili barake, vendar so rajši prišli sem. Vsi smo proti temu, da se naselijo v Raketno bazo, saj bodo iz nje naredili to, kar so naredili iz Kerinovega grma. Če bo potrebno, se bomo uprli, pa tudi če bo treba z vilami in krampi, šli bomo na barikade. Če oni grozijo, znamo tudi mi. Tudi če hiše v bazi naredijo, lahko ta gozd spomladi zgori, skupaj s Cigani. (Sli-ke:B.C. pripravila Kati) Skupna predstavitev kandidatov za župane v občinah Brežice, Krško in Sevnica Srečanja županskih Posavje — Ugotovili smo, da je vendarle najbolj smiselno, če se pri razgovorih, v katerih bodo kandidati za župane v občinah Brežice in Krško skušali drug pri drugem poiskati šibke točke in jih hkrati s svojimi prednostmi predstaviti javnosti, organiziramo skupaj z Radiom Brežice. Kandidati za župane ostalih dveh občin se bodo srečali v mali dvorani krškega kulturnega doma. Predvidoma bo odtam potekal neposreden radijski prenos, možna pa bo tudi navzočnost novinarjev in publike. Soočanja kandidatov za župane bomo realizirali: — za občino Brežice v ponedeljek, 21. 11. od 18. do 18.30 ure — za občino Krško v četrtek, 24.11. od 18. do 18.30 ure S soočanj županov bo Naš glas objavil strnjeno, kratko poročilo. S kolegi z brežiškega radia smo se domenili, da bomo gostujočim županskim kandidatom omogočili nadaljevanje pogovora še trideset minut po zaključenem neposrednem radijskem prenosu in bomo kratka povzetka teh razgovorov objavili v Našem glasu, ki bo izšel pred volitvami. Žal so na Radiu Brežice rok za srečanje županskih kandidatov v občini Sevnica zastavili tako, da bi Naš glas zamudil volitve. Zato smo sklenili, da povabimo kandidate za župane v občini Sevnica na ločen razgovor, ki bo v sredo, 16. novembra ob 17. uri v hotelu Ajdovec. Vabimo tudi obiskovalce. Vabljeni torej v krški kulturni dom. Ob kofetku Uspešen gospodarstvenik in prijeten sogovornik: Mag. Bojan Vid Šalamon Mag. Bojan Vid Šalamon Sevnica, oktobra — Kadar v časopisih prebiramo o uspehih, ki jih dosegajo naši znanci, prijatelji, sosedje, rojaki, nas še posebaj razveseli, če je med njimi takšen, ki se je s svojim delom in znanjem uveljavil ne le v državi, pač pa širše, v evropskem in svetovnem merilu. Magister ekonomskih znanosti g. Bojan V. Šalamon je viden strokovnjak in vodja marketinga v podjetju Akripol. Bojan V. Šalamon je naš sosed in rojak. Rodil se je 1960. leta v Celju, po horoskopu pa je dvojček. Gimnazijo je končal v Brežicah, diplimiral je na Ekonomski fakulteti v Mariboru. Kmalu po končanem študiju se je zaposlil v podjetju in pokazal sposobnost direktnega komuniciranja z zahtevnimi poslovnimi partnerji, predvsem iztujine (govori tri svetovne jezike), kar mu je omogočilo napredek in uspeh pri skla-panju pomembnih poslov. Gospod Šalamon je magistri-ral na področju direktnega marketinga v mednarodni menjavi. Danes živi skupaj z ženo Ano in hčerko Laro v Boštanju v družinski hiši. Več kot deset let delovnih izkušenj na področju gospo-darsta je za relativno mladega strokovnjaka že lepa doba. »Poznam tako vonj po lesu kot po kovini, plastiki, papirju ali celulozi. Seveda, tako se reče, kadar sodeluješ v tolikih poslih. Moja domena so predvsem tuja tržišča, že celo desetletje imam stike in poslovne odnose z mnogimi pomembnimi poslovnimi partnerji iz tujine. Mislim, da je moja velika prednost v poznavanju svetovnih baz podatkov in njihovih strokovnih aplikacij v praksi, kar lahko bolj ali manj koristi vsakemu našemu podjetju ali organizaciji. Poleg teoretične podlage imam za naše razmere relativno bogato menagersko prakso, pristne poslovne kolege pa imam povsod po svetu (Munchen, Milano, New York, Dunaj, Pariz, Praga, Varšava, Gdansk,...) Mag. Šalamon je vztrajen človek. Sam pravi, daje kaj hitro ugotovil, kako pomembno je, da človek spoštuje najprej samega sebe. »Seveda moraš spoštovati tudi druge, le tako bodo oni spoštovali tebe. Ni vseeno, kakšen je pri tem vrstni red, nasprotno, zelo po-mebno je. Veste, vedno sem morebitni neuspeh kasneje obrnil v uspeh. Pravzaprav sem se uspehov veselil, na neuspehih pa učil. Pogum! Pogum je tisto, česar si je želel plašni lev v zgodbi Čarovnik iz Oza, ni pa vedel, da ima to skrito v sebi. Razumete?« Ko sva prelistavala revije, magazine, strokovne članke in strokovno literaturo, sem videl več prispevkov, ki so omenjali našega gosta kot uspešnega, prodornega in sposobnega menagerja, človeka, ki mu poslovni krogi predstavljajo zgolj okvir za doseganje zastavljenih ciljev. V Milanu je letos v mesecu juniju potekalo veliko poslovno srečanje »Marco Polo«, na katerem se je zbralo preko 1000 poslovnežev iz 80 držav. Po navedbah direktorja prireditve, je med tistimi, ki so imeli največ individualnih poslovnih razgovorov in konkretnih dogovorov, prednjačil prav g. Bojan Šalamon, saj je imel preko 40 uspešno zaključenih poslov. »Zelo rad si vzamem čas zase in za svojo družino, žal premalokrat. Če le morem, poskrbim za dobro telesno kondicijo. Rad hodim v hribe, se sprehajam ob vodi, rekrei-ram pa se tudi z žogo. Zelo rad primem v roke kitaro ali zaigram na harmoniko in zapo-jem. Rad sem vesel in rad sem v veseli družbi. Sproščen smeh je zdravilo, pomeni telesno in duševno sprostitev. Jaz ga nemalokrat zelo pogrešam,« je dejal g. Šalamon. Skoraj nisva mogla mimo tega, kar je na svojih številnih potovanjih in bivanjih po vzhodni Evropi doživel in spoznal. »Revščina, beda in korupcija so glavne značilnosti v državah, kot so Rusija, Romunija, Ukrajina in podobne, medtem ko so Poljska, Češka in Madžarska lahko pravi zgled vsem bivšim real—socialističnim državam, tudi Sloveniji. Le novi stiki, novi ljudje in nova miselnost pomenijo napredek, priložnost in opcijo za prihodnost. S tem se moramo spri- jazniti tudi pri nas, čim prej, tem bolje.« Mag. Bojan V. Šalamon je mlad intelektualec krščanskega svetovnega nazora. Družinske vrednote mu veliko pomenijo, pravi, da so steber zdrave družbe in zdrave ekonomije. V razdorih ne dobiva nihče, najbolj pa so prizadeti otroci. Na krizo slovenske družine je po njegovem mnenju najbolj vplivalo družbeno okolje, v katerega je najbolj vpeta ekonomija. Na koncu je še dodal: »Treba je graditi, ne pa rušiti in začenjati vedno znova. Prehitro smo zavrgli delo in vero naših dedov. Naši otroci se lahko kaj hitro obrnejo proti nam, sledite? Mislim, da smo enostavno spregledali in pozabili na izraze, kot so: odpuščanje, prijaznost, sožitje, spoštovanje, strpnost, občudovanje majhnega otroka, pomoč onemoglim... Skratka, človek naj spet postane človeku človek, ne pa volk.« (dama)