98
stike, Glcac izobraževanja jo dr, Klasine zagovarjal idejo o oddelku za arhivistiko (na eni od obeh univerz) oz, inštitutu za arhivistiko. Arhivski urad pri ministrstvu pa mu »zavdarja« po centralizmu. Pomembno pa je spodbujanje arhivistov k razmišljanju (»Nc zaspat!«) in možnosti za specialnosti posameznih arhivov. Po predstavitvi bavarske arhivske šole (Žarko Štrumlil, A RS) sc je vnela kar živahna diskusija o oddelku za arh,vistiko, njenem predmetniku ter številu diplomantov, ki bi našli službo.
Pri temi organizacija arhivske službe jc Marija Oblak-Čarni (ARS) poskrbela nrjprej -'.a pogled na razvoj slovenskih arhivov, ki delujejo med republiško upravo (ARS) in občinsko kulturo (regionalni arhivi). Z najkrajšima členoma zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine (.101, in 102.) sej' ukvariala maj; Milica Trebše-Štolfa (PAK) in se zavzela za ažuriran popi^ arhivskega gradiva izven arhivov ter' za kompleksne tematske inventarje. Vladimir Zumer (ARS) jc predstav ii najnovejši položaj Arhiva Repuhlikc Slovenije kot upravnega organa v okviru Ministrstva za kulture in njegove naloge (arhivske strokovne naloge skupnega pomena, varstvo arhivskega gradi "a, restavracija in kon-scrvaeija). Pri tem jc prvi sektor, ki naj obsega matično službo (z zbirnimi evidencam in INDOK službo), arhivsko šolo in inštitut, posebno zanimiv. Določene upravne naloge pa bi pokrival resor za varstvo arhivskega gradiva pri Ministrstvu za kulturo, O cerkvenih arhivih je spregovoiil man. Bogdan kohir (Nadškofijski arhiv Ljubljana), Te institucije na[ bi bile kot zasebne strokovne ustanove za varovanja arhivskega gradiva deležne nc le državnega nadzora, ampak tudi pomoči. Diskusija ie odprla vprašanja pristojnosti ARS, saj se ic ta na novo organ'dral kot del uprave pred sprejetjem nove arhivske zakonodaje in pred posvetovanjem arhivistov o tej temi. Zato bojazen pred centralizacijo ni bila slučaimi (dr, Klasine),
Zborovanje v Školji Loki, ki je bilo po družabnem utripu in številen zastopanosti bolj skromno, seje končalo z, ogledom mesta, S kratkimi referati, ki so spodbudili zanimivo in včasih tu Ji nasprotujočo si diskusijo, jc bilo XIV zborovanie arhivskih delavcev, presenetljivo dinamično v izmenjavi strokovnih mnen', Izid zakona o arhivih pa bo pokazal, kaj in katere pripombe bodo doživele svoj odmev.
Arhivi, glasilo Arhivskega društva in ari vov Slovenije
Predstavitev v Cankarjevem domu v Ljubljani,
21.5.1991
Vladimir '/mmer
Arhive so leta 1978 po dolgotrajnih prizadevanji) začeli izdajati Arhivske društvo Slovenije in slovenski arhivi, V trinajstih letih jc izšlo tudi XIII.
letnikov, vsak letnik pa obsega dvojno številko. Glasilo sofinancirajo Republiki sekretariat za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, Republišk sekretariat za kulturo, slovenski arhivi z odkupom določenega štev ila izvodov, manjši del sredstev pa se nakapija s prodajo. Pomembnejša od prodaic se nam zdi izmenjava ARHIVOV z, petinsedemdesetimi domaČimi in tujimi arhivi in znanstvenim1 institucijami, Finančna sredstva vsako leto komaj zadostujejo za stroške tiska in papirja, avtorskim honorarjem pa so sc arh.vski delavci v teh letih praviloma odpovedovali oziroma moraii odpovedati, Volontcrskemu delu uredniškega odbora in vsem avtorjem prispevkov gre največja zahvala, da glasile redno izhaja vsako leto, običajno mcscea marca in sicer za preteklo leto. Vse to na seveda vpliva na obseg in kvaliteto tiska, včasih pa tudi na strokovnost prispevkov,
V prvi številki so leta 1978 »ARHIVOM. na Ptf« zapisali; »Ob glasilu ARHIVI moramo združiti arhivske delavec in gih spodbudi'1, da bodo arhivska vprašanja tudi teoretično obdelovali, objavljali dosežke, izmenjavali izkušnje ,n polemizirali o rešitvah, Glasilo naj spremlja razvijanje raziskovalnih dosežkov v praksi, govori naj o žjvih in perccih vprašanjih, s katerimi sc srečujemo ob delu vsak dan; od organizacije in načrtovanja dela v arhivih, vrednotenja gradiva, urejanja in popisovanja do u no rab c, ARHIVI naj načrtno razširjajo in razglašalo napredne izkušnie, tudi tuje, obveščajo naj ne le o domačih, ampak tudi o tujih dosežkih,,,.«.
Zastavljeni cilji opredeljujejo tudi nujnost izdajanja lasntega slovenskega arhivskega glasila, ki pa Še zdaleč ni namenjeno le ozkimu in maloštevilnemu krogu slovenskih arhivskih strokovnih delavcev, V veliki meri so Aljpivi namembni uporabnikom arhivskega gradiva za raziskovalne. Študijske, izobra ževalne m kulturne namene, na drugi strani pa tudi občanom, državnim organom in drugim, ki uporabljajo gradivo za različne uradne, poslovne in osebne namene, Glasiio skuša razvijati strokovne, izobraževalne in informacijske funkcije arhivov ter povezovati arhivsko stroke z, sorodnimi družbj-; slovnimi vedami, zlasti zgodovino, pjmožninv zgodcvinsKimi vedami, informatiko itd,, ter z širšo javnostjo.
Tem ciljem arhivske stroke na eni strani ter potrebam javnosti oziroma uporabnikov arhivskega iradiva na drugi, je podrejena tudi zasnova glasila, ki sc v trinajstih letih ni bistveno spremenila, opazna so le nihanja v obsegu, v kakovosti, v tematskih in netematskih številkah, nesoraz.mena v zastopanosti posameznih rubrik, itd.
Prispevki so torej standarno razdeljeni na naslednje rubrike;
-	Članki in razprave
-	Pomcmbneiše gradivo v domačih in tujih arhivi n
-	Iz prakse v prakso
-	Iz arhivske zakonodaje
-	Delo v arhivih in arhivskih organizacijah
-	neenc in poročila o publikacijah
-	Osebne vesti ter rubriki
-	Jo ve pridobitve a rhi vov in
-	Bibliografija arhivskih delavccv, ki sta omejeni
na obdobje enega icia.
Med članki in razpravami so bili v teli letih objavljeni prispevki, ki so obravnavali temeljna teoretična in praktična vprašanja arhivistike kol napri-mer:
-	strokovna obdelava in valorizacija gradiva s področja uprave, bivših SIS, pravosodja, gospodarstva, političnih strank in DPO, šolstva, zdravstva, kulture, RTV, društev ter gradiva posameznih občanov,
-	arhivski informacijski sistem,
-	arhivska zakonodaja,
-	zgodovina arhivov in arhivistike,
-	raziskovanje, evidentiranj, in snemanje arhivskega gradiva v tujih arhivih,
p - arhivsko gradivo za zgodovino Slovencev v tujih arhivih,
-	z vseli strokovnih vidikov je bila obravnavana tehnična dokumentacija, filmsko arhivsko gradivo in novi nosilci zapisov o.riroma informacij,
-	precej Člankov pa jc bilo objavljenih tudi s področja zgodovine in pomožnih zgodovinskih ved itd.
Priznati moramo, da smo glede člankov in razprav še vedno v glavnem odvisni od referatov raznih kongresov in posvetovanj arhivskih delavcev, "iunj pa sistematično pridobi /a ni o avtorje. To seveda večkrat vpliva na aktualnost in strokovno zasnovo glasila. Ne velja pa ta ugotovitev za ostale rubrike. Nadalje jc značilno, da prispevki obravnavo različna temeljna vprašanja arhivov in arhivistike, ki so posledica nenehnih političnih, gospodarskih in družbenih sprememb v obdobju po letu '945, Te so sc namreč neposredo odr/alc tudi v kvantiteti in kvaliteti nastalega dokumentarnega in arhi vskega gradiva, posredno pa pred arhivistiko Postavljale nove strokovne probleme kol naprimer valorizacijo gradiva, vprašanje dostopnosti gradiv* uporabo, predstavitev gradiva za pomembnejši Pcvojna dogajanja itd,
V icm smislu jc za širšo javnost aktualna vsebina Xlll. letnika ARHIVOV, kije izšla v začetku apri-1991. Prispevki v rubriki članki in razprave so razdeljeni tematsko na tri sklope. V prvem in družni so objavljeni referati z. lanskoletnega posv*1o-vanjii slovenskih arhivskih delavcev v Zrceah na temi »Arhivsko gradivo o zaplembah, na e i o na 1 i zarjah in agrarni reformi« in »Varstvo tehnične dokumentacije«. Prva tema m: nam je zdela aktua.na v sedanjih družbenoekonomskih spremembah. Predvsem pa potrebna arhivom in uporabnikom tovrstnega arhivskega gradiva. Škoda je le, da tjra-^ ^imudc avtorjev niso objavljeni referati iz Zgo-UoviMkcga arhiva Celje in' Zgodovinskega arhiva ' luj. Referati podajajo razvoj zakonodaje, ki je dejala zaplembe, nacionalizacije in agrarne reformo, prikazujejo pristojnosti, pooblastila in delovaje državnih upravnih in pravosodnih orjjpnflS ^ So vodili navedene postopke ter Bi jejo dokaj po-rPbcn pregled nad ohranjenim arhivskim gnidi-Va,m v Arlii'.u Republike Slovenije in regiogilmh Paroma zgodovinskih arhivih. Uporabnikov za ar-"vsko gradivo zaplemb, nacionalizacij in agnrrc I;fcrme je v arhivih vse več, kljub temu, da zakon ° denacionalizaciji Še ni sprejet. Prispevki v Arhi-
vih dajejo osnovne informacije o ohranjenem gradivu, stopnii strokovne obdelave, pripomočkih za uporabo, itd,, objavlicna razprava z okrogle mize pa skuša odgovorili na vprašanja, ki so povezana z pogoji uporabe oziroma dostopnosti tega gradiva v arhivih. Zelo koristni so tudi napotki, v katerih institucijah Se kaže iskati tovrstno arhivsko gradivo,
V tem poročilu se ne bomo spuščali v ocenjevanje hI problematiko posameznih prispevkov drugih rubrik. Skušali smo zajeli različna področja arhivske teorije !n prakse, pa ludi druge stroke, ki so povezane z arhivistiko orloma varstvom kulturne dediščine. Omenimo naj le, da jc prvič v ARHIVIH predstavljena in vključena restavratorska in konservatorska dejavnost- ki se ukvarja z varovanjem arhivskega, knjižničnega in muzejskega gradiva na papirju, pergiimcntu in drugih nosilcih zapisov.
Za konec se žcnmo zahvalili vsem, ki so v kakršnikoli obliki omogočili in sodelovali pri izhajanju glasila ARHIVI, zlasti zadnjega letnka. Tudi z njim dokazujemo polrchnosl in rezultate arhivske stroke, razvijamo arhivistiko in se vključujemo v kulturno, znanstveno in izobraževalno sfero. Še toliko bolj so ARHIVI polrebn tudi za to, ker nas je arhivskih dclavccv le dobra stotr.ija, dragocene arhivske kulturne dcdvičinc Slovencev v arhivih pa na tiioee metrov.
Poročilo o delu Arhivskega društva Slovenije /a leto l^Ml
Gašper Šini d
Arhivsko društvo Slovenije je začrtan program dela za leto 1991 realiziralo v celoti.
Izvraii odbor Arhivskega društva Slovenije, ki ga je v letu 1991 vodila Lilijana Vidrih-Lavrenčič, se je v preteklem letu sestal petkrat. Na sejah smo obravnavali tekočo problematiko in sc hkrati pogovarjali za programske akcije odroma usklajevali delo društvenih komisij in odborov. Opravljene so bile naslednje akcije:
-	dotiskanic in razpošiljanje društvenega glasila Arhivi Št, XIII in izplačilo avtorskih honorarjev
-	organiziranje rednega letnega občnega zbora članov, vključno s Sekcijo delavcev, k delajo z dokumentarnim gradivom v organizacijah, (3, april)
-	udeležba na XIII. Posvetovanju Arhivskega centra pri Pokrajinskem arhivu Maribor: Sodobni arhivi v Radencih, {10-11. april)
-	organiziranje in izpelji iva tiskovne konfcrenec o društveni dejavnosti in njegovih publikacijah v Stekleni dvorani Čaka rje vega doma, (21, maj)
-	udeležba na XIII, Posvetovanju arhivskih delavcev Bosne in Hcrecgovinc na Igmanu, kjer je bila tudi zadnja, in še to zaradi premalo članov, le formalna seja predsedstva Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije, (20, - 21, junij)
-	organiziranje in izpeljava XIV Zborovanja ar-