S 2 ZZ r/ajf^ VKEEiOV*?. Natisnil ino na prodaj ima Janez Leon . S 843. 45193 > % i % i i meukiz. Jj ' ' ' wj cmumuL MIHE IM MJkM njcgrova lici. V Dobo, grofskim m jsticu je pred kakimi sto leti živel Jakob Hude, u.nen i ;i pravi/en mo', Jakob , še otrok, je v Do 1 ) prišel se v rtnarile liano t. Dobro ser¬ ce, ročnost ki jejo Jako!) per vsaki n opravila razodel, i:io njegov perljiiiien obraz so ga grofu priporočili. Neki niajhitii opravki so bili Jakobu zroreni; in kedar je grof v ptuje dežele šel, je Jakoba z seboj vzel. Per teni p o-4 ^ potv.inju si je Jakob svoj um razjasnoval; svoje bt‘šede je ogladil in svoje zaderžanje otesal. In kar še vec velja, Jakob svojiga cistiga in pobožniga serca ni poparil po svetu. Take čednosti so grofu dopadle, ino de bi Ja¬ kobovo službo poplačal, in i grof pomili varstvo po- slopja, ki ga je v velkim mestu imel. Pa Jakoba je po¬ kojno žlvlenje na deželi bolj veselilo. Zatorej je grofa prosil, de maje neko kmetijo, ki je ravno prazna bila, v najem (štantj) dal. Dobrotlivi grof mu ni le kmetije brez davka v živež perpusti!; ampak mu je vsako leto toliko žiti in lesa perložil, kolikor bi ga Jakob v svo¬ jim gospodarstvu potrebova'. Zdaj si je Jakob pošteno deklico iz Doba v zakon vzel ino je z njo na kmetiji živel. Snažno pohištvo ino lep, velik vert sta imela 1 . Na polovici verta jo stalo sadno drevje, na polovici je pa sočivje rastlo. 4 Ver let je Jakob z svojo ženo, ktere nikdar dovolj hvaliti ni mogel, v s; - .j n im zakonu žive!. Alj nevsmi- lena smeri mu je ženo vzela, i i Jako!) j: grozno žalo¬ val. Zvesti maž se je naglo postara! in lasje so m >. Sivi postali. Od otrok mu je le jo e t i etn a hci per živlenju ostala, Mera je 7.dej njegovo edino veselj; na svetu. Hčer so po materi Mario imenovali, in bila je materi v vsem podobna. Bila je lep otrok; in veei ko je rast¬ ja, bolj je ljudem dopadla zavali svoje pobožnosti, ne¬ dolžnosti, ponižnosti, in miioser uosti. Tako perjazno je vsakiga pogledala, do se um je zdelo, de ga nebeški angel gled... Komej petnajst i :t stara, je ona mijtiino kmetijo prav ročno oskeimovala. V jispi nisi najde! prati¬ ka, v kubnii nobene nesnažne skledice. Vse se je sve¬ tilo, kakor bi biio novo! vse si v idil lepo vretleno i s oskerbleno. Tudio etuje na v.udu pridno pomagala, ino v očetovi .dražbi ji je nar bolj ilopudlo. Zakaj o e je vedno kaj veseliga ino naukapolniga perpove.iov.il in tako del i poslajša'. Maria je med zel.ši ino rožcami zraslla , i:>. veri je bil njeni svet: torej sejo od liekdej lepili cvetlic ve¬ selila. Vsako lelo je oce vkazal nekaj semenov, uehulov in grebeni«, ki jih 'viaria se ni poznali, iz v.dviga mesta pomesti, ino je Marii dopustil, z njimi gred : obsaditi. To 'delo je Marii grozno dopadlo. Mailjivo je oskebovala mlade rastline, parno je ogledovala vsako neznano pnpiko, in je vganjaia , kikšina cvetlica bo iz nje zraslla. Komi j je dočakala , 1! : je popiku počila, ino se je grozno veselila, oko je dočakano cvetlico vidita, beto je nedolžno veselje, je djai oce, in sej.: posmejal, kedar je .svojo hri pogledal. Marsikdo raztrosi vcc gol- dnarjev za zlato in svilo (žido), kakor dam jez kraj- oerjev za cvetlično seme; vendcr ima moja hci veni ve¬ selje , kakor pa uniga. — V resnici je Marii vsak me- sic, clo vsak teden novo veselje rastlo. Polna radosti je voasi rekla: Tudi paradiž ni mogel lepši biti, kakor je naš veri! Nobeden ni šel memo verta, ki bi ne bil malo postal in lepih cvetlic hvalil. Sosedovi otroci so vedno skoz splet. nico gledali, ino Maria jim je pogosto cvetlic delila. Ne le veselja, tuli poducenja je oce svoji hčeri v cvetlicah perpravil . Učil je jo spoznati božjo modrost, dobroto in vsiganiogouošt v lepoti cvetlic, v njih mno¬ goterih podobah, v cisti bojaril (farbarii), v pravi per- meiji, v dobrim duhu. Jakob je bil navajen ob jutreni zaril moliti, zatorej je poprej vstal, kakor je bito delo za začeti. Vedel je, de človek malo velja, ki ne ve kako uro, a!j saj pol ure delu odtergafi, jo Bogu daro¬ vati ino svojiinu nebeškimu poklicu v nji živeti. Spom¬ lad in poletu je o r :e J ikob tudi Mario zbudil in z seboj na v e rt peljal, kjer sta podnobne pevce poslušala, bli- sbetece cvetlice po vertu, in blagosloveno polje v žar¬ kih zjutreuiga sonca gledala. Tukaj je oce Marii od Boga perpovedoval, ki je ljubo sonce stvari!, ki nam roso in dež daje, ptice pod neham živi, in cvelice lepo oblači^ Učil je jo poznati Boga, našiga ljubezniviga Očeta, ki se je nam po svojim edinim sinu še dobrotljivši razodel, kakor po svojini vsigamogocnim stvarjenju. Tukaj je jo moliti vadil iti sam je z njo molil iz globočine serca. V leteh urah je oce otroško pobožnost v Marijuo serce zasajal. Vcvetlieah, ki so Marii nar boij dopadle, je ji oce 6 lepoto deviških rednost razlagal. Kedar mu ji spomlad pervo vijolco ponesla, ji je oce rekel: Ljuba Maria! vijolea naj te ponižnost, vzaderžnost ino dobrotljivost na skrivnim u’i. Zakaj vijolea ima prijetno barjo pohle¬ vnosti, ona nar lepši cveti na skrivnim, ino pod listam skrita l-azšira dišavo po zraku. Tudi ti, ljuba Maria! bodi enakavijolci ino zaverzi pisano, gizdavno obleko; delaj dobro na skrivnim, dokler (e Bog na svetu pusti. Rožice in limbarji (lilje) so cveteli, in oce je Mario k lepim limbarju peljal, na kterim se je rosna kaplica v jutrenim soncu blisketala. Glej ljuba lici! podobo nedolžnosti. Kako je vend.r lepa, bistra in snažna! Nar lepši platno naj se skrije pred njo! Enaka je belima snegu. Blagor devici, ktere serce je tako cisto pred Bogom! Vedi pa tudi, de se bela obleka nar ložej umaže. Lim¬ barski list je vmadežvan, ako ga kdo terdo prime. Tudi beseda ino elo misel lehko nedolžnost oskruni. — In rožica naj li bo, ljuba Maria! izgled sramežljivosti! Barja rudeciccje lepši kakor barja rožice. Blagor devici, ktera se sramuje gerdih kvant poslušati! Rudecica, ki ji lice kuha, j> greha obvarje. Lica, kterih je rado sram, dolgo lepe in rude e ostanejo: lica, ktere ne . y poznajo vee sramote, bodo kmalo blede in rumene, ino skorej jih bodo cervi glodali. — Oce je nekaj lim- barjev ino rožic natergal, jih skupej zvezal in Marii podal rekoč: Limbarji in rožice se lepo vzamejo v po- vojaku (pušelcu), ino so sestre: tako ste tudi nedol¬ žnost in sramežljivost dvojke. Nobene ne najdeš same. Resnično je Bog nedolžnost sramežljivosti, uno cujoco sestro perdružil. Bodi sramožlji. a, ljuba hči! ino ti osta- 7 noš neJolzn i. Ohrani cisto sere«, enakocisti.ua lini bar¬ ju, in tvoj« lica bodo rožici enake. Majhen jablan, komej veji kakor roža, je v okrogli gredi ici stal, ino jo vert posebno lepšal. Oje ga je bil tisti dan vsadil, ki je Maria rojena bila. Leta ji Jdancek je vsako lelo lepe rumene ino rodeče jabelka rodi’. Neko leto je posebno lepo cvetel, inn ie bil z cvetjem obsut. S.ehcrni dan ga je Maria ogledovala. „Kako lepo je vender bel in rudec! Cel jablan se mi lep povojak (pušelc) zdi,’* Kedar pa Maria /.jutro zgodaj pride, zagleda slano na'cvetju ino še pred poldnevom je bil jablan'rumenkast ino vmazan , in cvetje se mu je kcmln. Maria to a idili joka. Zdaj pravi oce. Ravno tako popari grešna slast cvetje mladosti. Ilci, vari sc zapeljivca! Glej, tildi tebi se lehko taka primeri! Veselo upanje, ki ga nad teboj imam, lehko zgine, ne le za leto, ampak za vemo živlenje. O, še britkejši bi jez jokal, kakor ti zdaj jokaš! Ne vesele ure ly imel vej v živlenju, ino z miznimi o nii bi se jez v jamo pogreznil. O ;e je imel tudi zdaj solzne oči, in Maria je bila vsa ginena per leteli besedah. V varstvu modriga in Ijubeznjiviga očeta je Maria rastia med cvetlicami verta; je cvetela kakor roža: je bila ( ista kakor limhnr, pohlevna kakor vijolca ino je obetala sad, kakor jablan v nar lepšim cvetju. Ako se je ravno Jakob posmehoval, kedar koli je svoj ljubi vert ino sad svojiga potu pogledal: vender seje prav sercno le takrat veselil , kedar si je dober sad mislil, kteriga je lepo rejena b i obetala. 8 Maria v grofovskim gradu. IVcko spomladim jutro je šla Maria v bližen gojzd verbja in lešovja narezat, iz kterih je oce, kedar na vertu nic opraviti ni bilo , fletne jerbageke spletal. Per ti priložnosti je Maria perve cveticice našla. Natargala si jih je, iti o si je dva povojaka naredila, eniga za očeta, drugiga za sebe. Kedar je po stezi cez travnik domu šla, jo srečate Dobska grofnja, in njena lici Ma¬ lika. Navadno je grofnja v velkim mestu živela, ino pred nekmi dni na svoj Dobski grad prišla. Kedar Maria belo oblečene gospodične sreča-, se ji¬ ma ogne in zraven pota ponižno postoji. Kaj, ali že spomladne rožice cvete? se je mlada grofnja začudila. Maria nji in njeni materi povojak ponudi. Veselo ste vzele grofnje povojaka, ino mati je rudeco svilno mošnjo odperia Mario darovat. Maria se lepo zahvali in pravi: Visoka gospa, dovolite borni deklici veselje, svoji gospej , od ktere je toliko dobriga prijela, brez plačila postreči. Gospa se prijazno nasmeje in reče : Maria naj večkrat Maliki spomladuih cvetlic prinese ! Maria jih je tedaj svalco jutro prinesla, in je tako dan na dan v grad prišla. Marijna umnost, nje veselnost, ponižnost in odkritosercno obnašanje je Maliki od dne do dne bolj dopadlo. Dostikrat je Maria h Maliki prišla, akoravno so spomladanske cvetlice že zdavnaj odcvetele. Mlada grofnja je očitno pokazala, de ima rada Mario per sebi, in de jo bo v svojo službo vzela. Malkini rojstvogod se je bližal, in Maria ni pozabila 9 kak majhen, kinetijsk dar perpraviti. Povojak cvetlic je ji že dostikrat dala ; zdaj je bilo treba kaj drugiga omisliti. Marijni oce je pretečeno zimo neke prav 1 ejje jerbaseke za gospe spletel. Nar lepši jerbascek je oce Marii daroval. Tega je on napravil po novim narisu, ki ga je iz mesta dobil. Ta jerbascek z cvetlicami napolniti ino Maliki k godu darili je Maria sklenila. Oce, ki mu je leta sklep razodela je jo v njem poterdil, ino je v jerbascek Malkino ime in gerb (vapen) umetno vpletel' Redarje napočil dan Malkinga godu, je Maria nar lepših rož, limbarjev, liagelnov (klinčkov) ino drugih cvetlic v mnogoterih bojah (farbah) nabrala ino v jerba¬ scek fletno položila. Strani jerbaseka je Maria olepšala z mladikami in maham; Malkino ime pa je venie iz pomnenk obdal. Cio očetu je ovenčani jerbascek djpa- del. Pohvalil je Mario, de si je kaj lepiga domislila, in kedar je Maria jerbascek vzdignila, ga v grad nest je ji oce pomignil, naj malo počaka, dokler se ga on dobro ne nagleda, Kedar Maria z jerbasekasn pred grofajo Maliko pride, ji presercno voši, de bi ji Bog svojo gnailo , dolgo in veselo žiflenje daroval. Tudi prosi Maria, de bi ji Ma¬ lika svoje ljubeznjive pomoči ne odtegnila, ampak po materno jo imela. Zdaj grofnji jerbascek v vezilo ponižno ponudi. Maliki je jerbascek grozno dopadil. Ogledovala ga je od vseh strani, je zdaj cvetlice, zdaj lepo zde- lanje jerbaseka hvalila. Po tem reče Malika: Ljuba Maria, ti si ves vert požela mene z cvetlicami zveselili. Mišim vedla, de tvoj oce kaj takiga činiti zna. Pojdi z menoj k materi! Malika prime Marijno roko, in jo pelja gor po stopnjeh 10 (š'enga'.i) v jtspo svoje matere. „GIejte mati, kakšino vezilj mi je Miria perne-da T.i.li grofnii materi je jerbasček dopadei. j:, pravi grofa) t. ino je/, ga bom zrisati vkazala. Očitno kaže, de ima Maria hvaležno serce in de ve, kaj se spodobi. Maria, tukaj pocaki! — Malika pojdi /, menoj ! V z ravni jispi vpraša mati Maliko, kako de bi Mario daro¬ vale. Malika meni, de rulecopisana Janka, ktera je Maliki prekratka , bi Marii se prim 'rila. Morebiti se pa vam, mali! darilo predrago zdi?. Nikdar ne, odgovori grofnja; ako hoceve Marii kaj dati, ji morave takiga dati, kar ji kasne. Stori , kakor si rekla in okincaj mlado vertnaiioo ! Nazaj k .Marii grel;, pravi grofaj i : Z la j pa pijte in cvetlicam vode dajte, de ne /.venejo. Hočem jih per kosilu na mizi imeti, (lejih bojo gospodje in gosp; glo¬ dali, ki sim jilt danes povabila. Malika pejaMario v svojo jispo, in vkažeMiišui deklici, rodečo pisano janko peniesU. Hišna se čudi iu vpraša: Grofnja Malika , ali bole danes leto janko oblekli ? Jr/, ne, ampak Marii jo bom darovala. — Naj! se čudi hišna; ali so milostljiva grofnja dovolili ? — Le janko pernesi, zopet Malika re.e, ino ne skerbi za to, kar ni tvoje opravilo! Hišna se je ročno zasukala, de bi ji Malika ne vidi- la nejevolilosti v obrazu. Od jeze je bila rodeča ko rak. Malkine junke je iz omare potegnila iuo rekla : Stergalo bi jih na cunje, ako bi smela! Naj bi jo pes odnesel, to gerdo vertnarico! Vgodnost moje grofoje mi je že vkradla, ino zdaj mi tudi leto janko vkradc. Prav za prav ponošene jetike meni slišijo. Oci bi ji rada spraskala , ti perlizniei. — II Kuilar se hišna k Mdiki poverile, je ven ler jezo z'ikri* la, ne perjazno posmehovala in janko izročila. Malika j m k o deržaje iMirio nagovori : Ljuba Mario! Kes je, de so mi ilones drugi bogatejši darila dajali, kakor sim ga od tebe prijela. Vender tvoje mi je nar ljubši. Cvetlice v janki niso tako lepe, kakor v jerbasčku; pa iz ljubezni d> mene, janke ne boš zaverglo. Jo nosi in se mene spomni. Svojiga o;eti lepo pozdravi kad ir di¬ mu prideš! Maria je jtnko vzela, je mladi grofnii roko poljubila in domu šla. Nevošljivost, jez i in togota so hišno kuhale. Sim- tertje seje po jispi sukala in reji premetavala. Kaj ti je? jo popraša Malika; meni se zdi, de si nejevolna. To bi bilo gerdo , odgovori hišna, ako bi jez bila neje¬ volna, kedar ste vi tako dobrotljivi. Pametno govoriš, pravi Malika. Klej, de se boš tudi pametno obnašala! Vesela Maria domu perskaklja in očetu lepo janko pokaže. Alj modri v e se ni posebno veselil darila, Z sivo glavo je migal, in djal: Ljubši bi mi bilo, ako bi ti ne bila nesla jerhas ka v grad. Darilo naše milost¬ ljive gospe 'jez visoko spoštujem pa se bojim, de bi nam kdo ne bil nevošljiv, še bolj se pojim, de bi tebe janka ne spačila. Dobro pazi, ljuba Maria ! de se nik¬ dar ne zgodi, cesar se bojim. Pohlevnost in naravnost sla gorši obleka deklice , kakor najdrajši janka. . Vkrailen perstan. Maria je lepoj janko pomerla, zopet slekla in v oma¬ ro položila. Bleda in prestrašena Malika stopijk nji in gla¬ sno proti: Za božjo voljo, kaj si vender počela Maria! 12 Zlat perstan mnje matere je vkraden. JXi bilo žive duše v jispi razila tebe. Urno ga nazaj daj, de le kaj hujšiga ne zadene! Urno, pravim, ga daj nazaj inojez bom ma¬ ter potolažila. Maria se vstraši in je bleda ko smert. O Bog, kaj v - m se godi! Jez nimam perstani, .Se vidila nisim nobeniga perstana per grofnii. Tudi se nisim gonila iz mesta, kjer sini v jispi stala. . Maria, pravi zopet Malika, lepo prosim, daj mi perstan nazaj * SVe veš kako veliko ceno ima. Ako bi bila ti vedla, de čez tavžent tolarjev velja, gotovo bi ga ne bila vzela. Meni ga daj , pozabila bom tvojo nespamet. Maria za ene jokati, iito zagotovi Maiiko, de resni¬ čno ne ve za perstan. I\ ikd.tr se nisim postopiia, ptuje blago le v roke vzeti; kako bi se prederznila to vkra- sti ? Ojstro mi je oče naro. oval, se ptujiga blaga nikdar ne polastiti. Zdej tudi oče v jispico pride. Na vertu je delal in vidi! , de mlada grofnja v hišo hiti. Kedar oee sliši, de mlada grofnja perstan terja, se je tako prestrašil, de bi bil kmalo na tla padel. Na mizo se je naslonil, in Mario nagovoril: Hči, taka tatvina je smerti vre¬ dna! Pa kaj smert v primeri božje jeze ? Ali si poza¬ bila, kar sim te talikokrat učil: Ne kradi! Kdor krade, ni le ljudi žalil , ampak samiga Boga, vsiga vedejo- tiga sodnika, kterimu ne moremo nič tajiti, nič zago¬ varjati. Ali si ti Boga in mojih naukov pozabila, iu v skušnjavi padla? Ako te je zlato oslepelo in v greh zapeljalo: se ne zgovarjaj, ne taji pregrehe, ampak perstan nazaj daj. Klor greh stori in ga taji: brez po- 13 mo’i v brezdno te c. Greh spoznati in ga obstati, je prava pot k p o boljšati ju. Maria joka, pojema iti pravi: Oee, resni5uo vam povem, vari! reče Malika, je/, bom pa*; terdila, de sta nedolžna; alj, kdo mi bo verjel? Žalo¬ stna Malika jo je /.daj sapustila, ino se v grad povcr- nila Oce in Maria sta bil i tako prestrašena . d ; sta po¬ zabila , Maliki) spremiti. Oce žalosten na klopi sedi, glavo /. rakami podpira, z.unišien v tla gleda in solze dero po bledih luah. Ma¬ ria je pred njega pokleknila, ga je žalostno pogledal i in rekla: ljubi oce, je/, sini resnično nedolžna! Besnimo, jez sim no dolžna! Oce jejo od tal vzdignil, ji ojstro v oni pogledal in rekel: Res, Maria, ti si nedolžna! V tvojih odkrito- sercnih očeh se ne skriva slaba vest. Ljubi oče! kam bo to prišlo? Kako se bo nama go- jt. »lilo? Oh, de bi n ;srcca , ki proti, nune samo zadela. \ oljno bi jo preterpela. Ako pa vi, o^e ! bote zavol mene umrli terpeti, bom jez nar veči reva, Xa Boga zaupaj, jo toliži oče, in ni: s: n: boji! i.e las nama ne pade od glave, ako Bog ne perpusti. Kar na j bo zadelo, je na.na Bog poslal in k dobrim pel- l :l : — kaj hočeva biljšiga? .Vobenigi se ne vstraši, in vedno resnico govori! iVaj ti ljudje žugaj), alj naj ti nebo in zemljo obetajo; ne pusti se omamiti, ile bi re¬ snico zatajila, in svoje vesti ne poslušala. Dobra vest ja mehka holzina (podglavnik); nedolžno serce v ječi ne 'trepeče. Mislim, de naj bojo kinalo ločili. Tvoj oce te 11! l*o mogel tolažiti, ljuba Maria! Zatorej na svojiga uebeskiga očeta še bolj derži. On je mogočni varh ne¬ dolžnosti , od kteriga te nobedea ločiti ne /,a- . more. I - '' 16 Glej, vrata se odprejo, :n so lnik z svojati pomoč tiki v jispo stopi. Prestrašena Maria zakrili in se očeta oklene. Proč je potegnite , zarenči sodnik, zvežite ta¬ tico in jo v j sco polite! Tudi očeta zaprite, de nobe¬ den k njem ne pride in z njim ne govori. Pohištvo in vert dobra obvarvajte , de se nobeden bližati ne more, preden nisim jez vse pregledal in preiskal. .jBeriei so Mirto, ki. se je o'Seta oklenila, od njega potegnili iuo jo zvezali. Maria je omedlela in omcdleno so v ječo nesli. Na cesti, po kteri so Maria berici nesli in očeta peijali, se je že od ljudi terlo. V celi vasi so mladi in stari od vkradeniga perstana gorvorili. Ljudje; so k verlnarjevi hiši pertiskali, kakor de bi gorela. Vse- sortne uadege (misli) si na cesti slišal. Ako ravno sta Jakob iii Maria veliko dobri ga ljudem storili ; so se vendar neki škodoželni posmehovali , drugi ju skrivnih pregreh dolžili. Maria in Jakob sta bila pridna in sta si kak krajeer perhranila. Ki so ju v sreči zavidovali, so z d -j šeptali: Ali razumite, od kod sta krajcerje na¬ birala ? Poprej siito bili slepi, zdaj nam je pa vse ja¬ sno. Tako je leitko boljši jesti in lepši se oblačiti, kakor pošteni sosedje. Vender sta se Dobskim prebivavcam Jakob in Maria vsmilila ino nekteri mož se je z svojo ženo pogovarjal: Ali nismo reve mi ljudje? Nar pravičnejši ni greha varen« Kdo bi bil mislil, de se tedva tatvine podstopi- ta? — Morebiti pa ni res, kar ljudje kvasijo. Ifog daj, de bo liju nedolžnost očitna! Ako sta pa grešila, naj ji¬ ma dober Bog pomaga, de svoj gre spoznata, ga obžaluje¬ ta in k svojim zveličanju kazen preterpita. Naj bi iudinas 15 ig z svoja gnado greha varoval, kteri nas z mir e j zalezuje. 17 Dobski otroci so se semtertje tlružili in jokali, Kaj bo, ako Jakoba in Mario zaprejo? Kdo nam bo sadja, kdo nam cvetlic dajal? Bo g nam ino njima pomagaj, ino leto nesrečo odverni ! / Maria v jet i. Omedleno Mario so v ječo pernesli. Kedar se zave in vidi, kje de je, je jokala, roke proti nebu povzdigo¬ vala, molila in slednic od strahu, žalosti ino solz vtru- dena na slamo padla in zaspala. Mracilo se je že, kedar se zbudi. Kamor pogleda, j c tema; kaj jo obda ne ve. Dolgo se ne spomni, kje deje. Menila je, de se j e ji od perstana sanjalo, ino de v svoji posteli leži. Veselila se je , de je stranšna sanja menila, alj — kako se sirota vstraši, kedar čuti verige (^ketine) na svojih rokah? kedar jih sliši ropotati? Prestrašena švigne na kviško! vender se potolaži, poklekne in moli: Ljubi, ne- baški oce! kaj morem drugiga storiti, kakor vklenene roke k tebi povzdigniti? Milo poglej v mojo ječo, in v mene siroto! saj veš, de sim nedolžna. Ti si varh in odrešenik nedolžnih. O Bog, reši me! Vsmili se mene! Vsniili se mojiga očeti! iVj egov o serce tolaži, dobrol- Ijivi Bog, in pusti mene hujši terpeti! Kedar se je Maria očeta spomnila, so je solze zali¬ vale. Od žalosti ino vsmilenja ni mogla govoriti. Le jo¬ kala in sdihovala je, iVa enkrat je mesec v ječo pokukal, iu Maria je na senci vidila, kakšino omrežje Lgrati) okno ječe varova. V meseni nvitlohi ja Maria terdno zidovje vozke ječe a 18 ogledoval;’. V ječi ni najdi a ne orodja ne posodbe razu n troliljive slame, na kteri j • sedela, ino razim ver a za vodo. Svitloba je Marii strašil» prebivaiše p ikaziia, pa ji je vender serce polajsaia. Mesec se je Marii un star znanec zdel, kteriga nagovori: Saj ti, ljubi me¬ sec! me objišeš, in gledaš, kako se tvoji perjatlici godi. Kedar si skoz tersovo listje v mojo spalnico sve¬ til : si bil pae zalši , kakor zdej, ki skoz Terno omrežje gledaš. Morebiti si z menoj vred žalosten. — Kaj le moj ofe zame ? Aii tudi on t uje in žaluje ko jez? Oh, de očeta viditi ne morem! Ljubi mesec! ali tudi voetovo ječo sijaš? Ako bi ti govoril, gotovo bi mu povedal kako Maria po njeni hrepeni, po njem joka in stliliuje. 1’ersmodi! kaj ceneas v svoji žalosti? O Bog, od¬ pusti mi prazni: besede, Ti, o Bog! gledaš v j: o mo- jiga očeta ! ti vidiš njega in mene; ti vidiš nnjno žalost. Ne zidovje, ne omrežje tebi brani nama pomagati. O Bog, tolaži očeta v njegovih težavah! Maria bolj mirna postane, in kedar tiho sedi, obdiši dišavo, ktere je polna ječa. Odkod dober duh pride, se kmalu spomni, /.jutro , kedar je j -rbuscek z cv. tlici lep-' šala, je tadi sebi povoj a k (pušelc) napravila in v ne- derje vteknila.- Maria povojak poduku in ga nagovori: Ljube cvetlice ! ali so tudi vas z menoj v ječo zaperli? Kaj- koli ste ve pregrešile? Vender ti je moj tolaž, de sim tudi jez tako pedolžna, kakor ve. Maria povojak v meseni s vi t lobi bolj na tanjko pre¬ gleduje in pravi: Ah, kdo bi bil zjutro , kedar sim te poinnenke poleg potoka (ergala, mislil, de boin na veccr v leti ječi ležala ? Kdo bi bil takrat, kedar sim rože vezala, mislil, de bom še danes železne rezila nosila? 19 Glejte, nazlo se svet verti in z nji n reci! Nobeden ne ve, kaj mu dan pernesi, in kanit svoj: nedolžne dela peljajo. l’ae mu je potreba, vsako jutro se Bogu pri¬ poru' iti. Maria zopet začne jokati. Njene solze so na rože in pomnenke rosile, ino so se na njih v mescu bliske- tale. Maria to vidi in pravi: Kog, ki cvetlic ne pozabi, ampak jih z roso in dežam napaja; tudi mene ne bo pozabil. Ali, dobrotljivi Oec! rosi (olaž v moje serce in v serce mojima očeta, kakor tudi žnnble žejnih cvetlic z nebeško roso tolažiš. Kedar cvetlice gledam, se modrih besed, ki jih je moj oce per cvetlicah "tvoril, spomnim. Kože so med tern jem cvetele : tako b >do moje britkosti veselico rodi¬ le. Kdor bi bil hotel rožno p epiko po sili razširiti, bi bil rožo stergal. Bog je jo pomalema razširil , on je nje rudeckasto perji razgernil in z dušiva daroval. Tudi moje terplcnje bo Btg odvzel, ino meni blagoslov po terplenju podeli 1 . Voljno hočem tega časa percakati. l.eta pomnenka me spomni na inojiga stvarnika. Do¬ brotljivi Bog! nikdar te ne bom pozabila, kakor ti mene nc pozabiš. Kako so lepo višnjeve cvetlice, kokoršino je nebo! Nebo naj me tolaži v mojih nadlogah na zemji ! Klej dušečo grahorko! Ke'e in mileče listek: ima. Kakor sc slabo zeljše krog imen.: palice ovija in proti nebu povzdiguje: tako sc htceai jez tebi,, o Bog! der- z ati, ino verh prahu in terplenja sveti veselo vzdi» gniti. Ta mala rege d a razširja močno dušavo , ino z njo celo ječo napolni. Krotko zeljše, ti tudi tistiga , ki o ! aj jo \l al 10 ta 1- o- od j« ali jo • »'• JSl na v eti M si še nedolžna in cista, ino angelske družbe vredna; pa svet je pregrešen, spačen , ino ker so tudi angeli gre - šili , človek še ložej greši. Zatorej se Bogu zroci, moja hči, ino vmerji ako je božja volja! Ti vuierješ v svoji cisto ti in nedolžnosti. Ta smert je Bogu nar bolj dopadiiva, ako ravno od rabeljna pride. Zakaj Bog perpnsti, kar se na zemlji zgodi. Kakor cist lim- bar boš ti iz omadežovaue zemlje v sveti raj presajena. Solze so se očetu po 1 i c a h vderle in on ni mogel, dalje govoriti. (Jez en malo zopet reče: Kaj ne, An- čika je zoper tebe pricovala? Zagotovila je, de je perstan v tvojih rokah vidita. Njena priča je vzrok tvoje smerti. Vender upam, de ji boš odpustila; de ne boš v jezi in sovraštvu vmerla. Verjemi meni, de sp ti na smerdlivi slami v temni ječi, v težkim železju srečnejši, kakor ona v lepim gradu, v svili in špicah, v oblinosti in posvetni časti. Boljši je nedolžno vrnreti, kakor z težko vestjo živeti. Odpusti ji, Maria ! kakor je naš Odrešenik svojim sovražnikam odpustil. Kaj ne, de ji odpustiš? De vse, kar te zadene iz božjih rok v oljuo sprejmeš? — Maria je vse obljubila. Slišim berica priti, oče dalje govori, in tebe Bogu in njegovi milosti zrocim; te zrocim tvojimu Zveličarju, kteriga so sovražniki kakor hudodelnika vmorili. Ako ntojiga obličja nic več ne vidiš ; ako jez tebe nič več ne smem gledati: ti bom kmalo nasledoval v nebesa. Zakaj ta britkost, dobro to čutim, ine bo v grob spravila. Beric opomni očeta , de naj se loči od svoje hčere. Maria ga je hotla nazaj deržati, ino se ga je terdrio oklenila. Oče se je rahlo od Marie odpravil. Omedlela je, ino se na slamo zsedla. 28 Heric je Jakoba k županu peljal. Kedar je oce do župana prišel, je glasno rekel: V priči Boga vas zago¬ tovim, de je moja lici nedolžna. Ona ni tatica. Zupan očetu odgovori: Tudi jez bi rad to verjel ; alj jez ne smem po vaših in vaše hčeri besedah soditi; ampak po cerkah zapovedi, ktere nobeden človek ne sme prestopiti. Sodita in kazen. Na gradu in v celim Dobu so ljudje zveeiiti želeli, kako bo Marijna sodba stekla. Bodrodušni so Mario milovali, ki bo morla živlenje dati. V te daj n ih časih namreč so tatvino ojstro kaznovali, in nekter je živ¬ lenje zgubil, ko je manjši blago, kakor je bil perstan, vkradil. Sam grof je želil, de bi bila Maria nedolžna, Vse sprašovanje, ki ga je bil pisar zapisal, je grof prebral, se je z županam v ti reci veliko pogovarjal; vender se ni mogel prepričati, de je Maria nedolžna, ker se mu ni mogoče zdelo , de bi bil kak drug člo¬ vek perstan vzel. Obedve grofuje, mati in hči ste jo¬ kale in prosile, de bi Marii ne šlo za živlenje^ Marijni oce j^ dan in noč v ječi molil, de bi dobrotlivi Bog ne¬ dolžnost licere odkril. Kolikorkrat je Maria briea priti vidila, je mislila, de ji bo smert napovedal. Babel je že sodniše perpravljal. Per letim opravilu je Ancika rabeljna enkrat vgle- dala, ino v sercu je jo zasklelo. Vsa je polomlena, bleda sedi per vecerii in se grižleja ne dotakne. Sle¬ herni je čutil, de Anciki ni dobro per sercu. Ponoči je Ancika nepokojno spala, in zdelo se ji je, de Marijna kervava glava pred njo leži. Vest je jo noc in dan 29 pekla. Pa neeimerna (ičklica je posvetno mislila. Nj imela božje guade svojima gpefha se očitno obtožiti ino se poboljšati. Zupan je sodbo razglasil. Maria je za v olj očitne in velike tatvine iu zavolj terdovratne taje smert zaslužila. Vender, ker je še mlada ino je poprej brez madeža ži¬ vela , bo namesto smerti večno ječo terpela. Njeni o .V, ki seje v djanju , a! j po slabim ziejenju njene pregrehe in tcrdovratnosti delcžniga storil , je za vse čase iz grofšlva pahnen. Nju premoženje bo, kolikor megoce , veliko škodo tatvine ino sodne potroške za¬ dostilo. Gospod grof je kazen polajšal iu zapovedal, Mario z ocetam čez mejo grofštva spoditi ; iu sicer ob prihodni zarii. Kedar je beric Mario ino njeniga očeta mcmo ^ gradskih vrat peljal , je AnCika skoz vrata stopila. ’ Leta lehkomiselna ino brezsercna deklica se je popol- r noma potolažila, kedar je zvcdla, de Marii ne gre Za glavo. Nedolžne Marie smert bi jo bila morebiti gi- ’ nilaj de so jo pa cez mejo spodli, je bilo Anciki ravno 11 prav. Zakaj bala se je, de bi je Maria ne spodrinila. Ta strah je zdej menil. Nemesto strahu ste se pa je¬ za, in škodoželuost zopet v Auciknim sercu vgnezdile. J e Grofnja Malika, kedar je Marijni jerbascek na svoji mizi zagledala, je Anciki rekla: Vzemi ga, in dobro e ' ga shrani , de ga ne bodem več vidila. Jerbascek je lla ’ Ančika hranila, zdej pa, kedar je Mario memo iti vidila, e ' ga ji je ponudila, rekoč: Na, tvoje darilo! Moja grofnja r ne potrebuje daril iz pregrešnih rok. Tvoja mogočnost J ns je minula , kakor cvetlice zvenejo , ki si jih tako drago ^ al * prodati hotla. Mene serčno veseli, tebi tvoj jerbascek 30 nazaj dali. Z d oj je Ančik i jerbasrck Marii pod noge- vergla, se ji j.; posmehovala, skoz vrata se v grad vcr- liila, ino jih je za seboj zatresniia. Maria zajoka in jcrbasček pobere. Razim tega jer- basčka ni ni!: v ptujo deželo nesla. Tudi njeni oče ni ne dnarjev ne blaga z seboj vzel. Z solznimi očmi sta zapušeno domovanje pogledovala, Pa les, skoz kteriga - je bcric peljal, jima je pohištvo, grad, ino clo cerkveni zvonik kmalo zakril. Redar so do nuje grofštva prišli, se jo beric proti domu obernil, nju jo pa v lesu zapusti'. Oče, trudni od žalosti ino popotovanja se je pod starim hrastam na skalo vsedel ino djal: Moja hči ! povzdigniva svoje roke proti nebu , in hvaliva Boga, ki naj jo iz temne vozke ječe v zdrav zrak (luft) perpeijal; ki jo najno živicnje smcrli rešil, in tebe, ljubi otrok! meni ohranil. Zdaj je oče proti jasnim nebu, ki seje med dohovmi vejami svetilo , oči vzdignil itto molil : Dohrotlivi Oče nebeški, ti edini toiaž svojih otrok mi zemlji! !.i si moji' zavetje vsili nedložnih in si tudi naj milorstlivo rešil it železja , ječe in od smerti. Ne zaverzi nu jne hvaležni- molitve j. no zaverzi nujne 'uvale za vse dobrote, ki > jih nama v leti deželi daroval. Preden znano zemlji zapustiva, te ho eva hvaležno moliti; preden mi p tuj- zemljo stopiva, te ponižno prosiva: Poglej milostliv na vbogiga očeta in njega vbogiga otroka! Vzemi n pod svojo pomoč! Ti bo li najni tovarš po slermih potih, ji ktenli bom jez z svojo hčerjo hodili mora!. Peli naj dobrotlivim ljudem, omehčaj njih serca, dokaži stan na svoji prostorni zemlji koti?:, kjer bova svoje priii 31 dne dni mirno preživelo, in o enkrat srečno vmerla ino k tebi perila. Gotovo si nama kak kotic, ako ravno lega ne veva, že perpravil. Polna upanja na tebe, Vsigamo- g<> niga ! z dej v I ..ta kotic popotujeva. Kar je oec glasno molil, je Maria v sercu občutila, no neznani (olaž in vesel pogum je očeta in Mario na- poVil. Ferjatel v potrebi. Anton , stari strešic grofa , z kterim vret! je Jakob enkrat grofu služil, ju sreča v lesu. Zgodaj zjutro je bil še! jelena lovit. tlog vas sprejmi, Jakob! pravi Anton. Zdelo se mi je, do slišim vaš glas, ino temu je tako. Mili Bog! aii Si > vaj vender iz domačije /.gnali? Gotovo je hudo v starih dneh svojo domačijo zapustili. Kakor daleč je nebo razspetc, reče Jakob , tako da¬ leč sože božja zemlja, in povsod kraljuje ljubeznivi Bog, Aaša domačij i so pa nebesa. Strelio dalje govori: Pa so voj zgrnili, kakor je tiekdi-j Bog zgnal Adama in Evo iz paradiža. Se po- Irebne obleke vama niso dali na dolgo pot. Kter cvetlice na polju obleče, bo tudi naj oblekel, re'e Jakob. Ino dnnrjev! popraša Anton, gotovo nimata? Pa imava, mu Jakob odgovori , dobro vest, in boga¬ tejši sva , kakor ko bi skala, na kteri sedim, zlat bila ino nama slišala. Odkritosercno govorite, pravi Anton , in povejte mi, ali imate kra jeer v žepu ? 32 Prazni jel basček, mu odgovori Jakob, ki na tleh lezi je vse najno premoženje. Ka j mislite, koliko je vreden? Moj JBog, odgovori strelic, eden alj dva rajuiša; kamo pa prideta z dvema rajnšama? Vender, pravi Jakob, sva bogata, ako me, Bog zdraviga brani. V letu sto enakib jerbascekov naredim, inn z dvesto goldinarji bova že živela. Moj oce je bil k^šar in mi je zapovedal se košarijc z vertuarijo vred naučiti, debi mi pozimi koristniga opravila ne mankalo. Bog ga plačuj unkrej groba! Boljši je oče za mene sker- bel, kakor ko bi mi bil tri jezare Ctavžent) križakov (to¬ larjev) zapustil. Zdrava duša, zdravo telo, in pošteno rokodelstvo so nar varnejši bogastvo na zemlji. Bog bodi hvalen! pravi Anton, de se tako tolažiti veste! Kar govorite, je resnica. Tudi upam, de vam bo vertnarija kruha pernesla. Vender, kamo se bota pa zdej ebernila? Daleč od tod, odgovori Jakob, kjekej, kjer naj nobeden ne pozna; kamor naj Bog popelja, Jakob, tole mojo gorjačo vzemite! pravi AntoiT. Dobro me podpira, kedar po stermili potih lazim, in ie- seli me, de jo imam daues per sebi. Vi pa na dolgo pot še palce nimate! Tudi tole majhino mošnico vze¬ mite, de ne bole brez venarja! Ravno včerej sim v kližni rasi plačilo za derva dobil. Gorjačo, rete Jakob|, bom obderžal, iuo bo me spomnila pošteniga moža. Alj dnarjev, ki ste jih za derva dobili, ino ki grofu slišijo, ne smem obdr¬ žati. Pošteni starčik, pravi Anton, nič se ne bojte! Lete dnarje grof že ima. Kckimu siromaka, kterimu je krava 38 eerknila, ki torej ni imel dnarje, za derva plačali, sim jih jez posodil. Na te dnarje niaim več mislil. Včerej mi jih je pa hvaležno poveruil. Zakaj njegovo premo¬ ženje se je zbolšalo. Lete duarje je Bog vam namenil. Ako je taka, jih bom pa vzel, pravi Jakob, ino Bog naj jih vam na drugi strani poverile. Glej Maria, govori dalje Jakob , kako dobrotlivo Bog za naj skerbi v za¬ četku najniga popotovanja! Preden zapustiva domovino nama Bog dobriga znanca in perjatla pošle, ki meni pod¬ poro , in nama obema strošbo (ceringo) peruese. Najuo muiitvo je Bogvslišal, preden sim se od skale odmekuel. Torej bodi pogumne in dobra vo'je! Bog bo tndi pri- hodno za naj skerbel. Z težkim sercam je stari strelic slovo jemal, rekoč: Pošteni Jakob, Bog vas obvari; Bog te obrani, pridna Maria! Vedno sim bil prepričan, de sta obedva pošte¬ na , in tudi zdej si drugac misliti ne morem. Pošten dnar, je božji dar. Kdor prav stori, in Boga časti, nikdar ne bo zapušeu. Kakor do zdej, (ud za na¬ prej pošteno živita, Boga se deržita, in vedno bo z vama. LVaglo se strelic od nju proti Dobu oberne. Jakob skalo zapusti ino ž hčerjo skoz gojzd gre. Kamo? sam ne ve. Jakobovo in Marijno popotvanje. Oce Jakob in Maria gresta vedno naprej , in že sta kakih dvajset dni bodila. Nikjer jima ni bilo obstati, ino dnar sta vecdel zdala. Zlo ju je skerbelo, kje bota kruha dobila. Vbogajmc prositi sta se sramovala. Pa 34 lakota je sramoto požugala. Por teh vrafah so ju prašil odpravili per unili so jima košček plesfiiviga kruha vergli, pa ju dobro Oztsierjai’, Kruli in studenčnica sla bila njuno kosilo in njuna večerja. 'Per neki hiši sta juhe (župe) in sočivja dobila; vcasi tudi košček mesa. Navadno so jima ljudje ostanke v vmazani skledi po¬ nudili. Dostikrat nista gorkiga grižieja čez dan dobila, ino čez ho j sta v skednu ležala. 'Kdor je iioljšiga na¬ vajen si lehko misli, kaj sta Maria in Jakob ter pela. Neki dan gresta med hribini in gorami naprej, ino nobene hiše ne vidita. Stari Jakob je oslabil. Bled in omedleli se je v smerečje zsedel. Od strahu 'm skerbi Maria ni vedla, kam se djati. Merzle vode iše , pa je nikjer ne najde. Na pomoč je klicala , pa ji je le odglas odgovarjal. Od nobene strani se ni perkazal človek. K oj je Marii zaceli? Ali boe per očetu ostati? Pa morebiti del dan noben človek ne pojde te poti, in tako ji oče vmerje brez pomoči. — Ali hoče očeta pustili ino naprej hiteli do biižne hiše ? Pa m-orebiti de dalje ko dan hoje ni nobene hiše.— jXa bližui hribček pleza, de id dalje' krog sebe viJiia , in vender dalac od očeta nc bila. Pod hribčekam vgieda kočo od njiv, travnikov hi dreves obdano.’ Boga hvali in se juderno proti koci poda. Ko serna je nazdol letela , ino je brez sape v kočo pertekia. Jokala in prosila je , naj bi ji pomagali. Gospodar in gospodinja, ohedva že pcrletna, sta bila mehkoserčn-. Marijne solze in plakanje , njena sila in bledo obličje so ja giniie. Gospodinja je možu rekla: Kar konja vpreži v voziček in boiniga revčka samkej perpeli. Gospodar je konja vpregal , gospodinja je pa pievnico , ver' z merzlo vodo, in steklenico (flnšoj z 35 jesiham pcrpravila. Kadar jc Maria z vedla , de je po cesti kr o sr hriba dalje Ki sim bila per mlinarju na Smerecji kerstua botra, sitni vas lepi jerbas per sebi imela. Kar je bilo gospodinj per kerstu, vse bi si rade enakih jerbasov kupile. ,AkO' hočete jerbase plesti, bom ze jez skerbela, de jih hote prodali. Po tein sta Jakob in Maria sklenila ostati , ino sta gospodarju in gospodinii grozno vstregla. Jakob in Maria na Smerecju veselo živeta. Jakob in Maria sta si z d e j oskerbela, kar jima je bilo potrebniga, ino sta po svoji volji gospodarila. V jispi sta si potrcbniga orodja, in v kuhni glinjene (par— stene) posodbe pripravila. Ali je bila Maria vesela, kedar je zopet per ognišu stala , ino svojiinu očetu kosilo perpravljala ? Oce in lici sta srečno živlenje peljala. Jakob je jerbase spletal, Maria je šivala alj klinčala, in nauka polni pogovori so jima dni slajšali. Neke ve¬ čere sta se k gospodarju in gospodinii spravila, in Ja¬ kob je nmoge pergodbe perpovodovaL Kar jih je bilo v jispi so ga pazno poslušali. Letašnja zima se je vsim kratka zdela. Blizo pohištva je bil širok vert, pa slabo obdelan.. Hišni gospodar ino gospodinja nista imela časa Z' ver- tam se pečati; tudi nista prav zastopila, ga obdelovati, Jakob se ga je postopil, ino je sklenil, ga oblepšati. /e pretečeno jesen je h tem namenu nekej perpravljal, in kedar je spomlad sneg skopnil, se je Jakob z Mario- ce! dan na vcrtu sukal, Jakob je vert razdelil na; grede,, 88 v lete je sočivja v.sjal , in zelenjave nasadil ; grede je ogradil z cvetlici, in pota je z peskani nasul. Maria je očeta prosila, de je v bližnim tergu , kjer je sočivnih semen kupil, tudi rož, limbarskih čebul in drugih cvet¬ lic nakupil. Lete je Maria preskerbela , in marši kteri na Smerecju se je čudil, gledati novih cvetlic. Vert, ki je malo prej kakimu travniku enak bil, je zdej cvetel in sclenel , de so ga bili vsi sosedje veseli. Tudi drevje je Jakob boljši oskerbel. Suhe veje je drcvesam porezal, rane je pred mokroto varoval, mah je ostergal. Ja- belka in hruške so lepo cvetele iu obilen ‘sad obetale. Božji blagoslov je Jakobovo djauje podpiral. Jakob per vertnarskim delu je bil zopet dobre volje. Vedno je vedel kaj kratkočasniga od cvetlic perpovedo- vati. Vsi so ga radi poslušali, ker ni včerajšuih ostan¬ kov daues ponujal. Kakor hitro je sneg skopuel, je Maria vijole pod germovjem iskala. Zakaj navajena je bila svojimu oče¬ tu pervi povojak Cpušelc) iz vijole splesti, Kedar je v v nar lepših in nar bolj dušečih nabrala, jih je vesela očetu peruesla. Res je, pravi one, kdor iše, ta najde. Maria, ali nisi že zapazila, de vijolCe, lete perjazne cvetlice, na skrivnim pod germovjem rastejo? Ali tudi veš, kaj nas vijolee uče? Kdo bi bil mislil, de bova v ti skriti doliui, pod staro slamnato streho toliko ve¬ selja vživala? Torej nobeden človeški stan ni tako pust, de bi pod njegovim ternjeni nobena cvetlica ne stala. Le bogaboječnost in brumnost ohrani, moja hci! ino nikdar, ako ti še tako hudo gre , ne boš brez notrej- niga veselja. Veki dan je gospa iz bližuiga terga prišla od gospo- 39 dinje prediva kupit, ino je svojiga fantička z seboj per- peljala. Gospa je prediv ogledovala , z gospodinjo ter- žovala (jkupcovala), in fantič se je skoz odperte vrata na vert splazil, v cvetečo rožo se zakadil ino z obema rokama je rože grabil. Alj z rožo je tudi ternje zagra¬ bil in se grozno obode!. Vriskati je za el in tako svojo mater in gospodinjo pervabil. Tudi Jakob in Maria sta na vert pertekla, Fantič je z kervavini rokami per jroži stal in na pretarganje jokal. Nad cvetlicami se je po- zneji jezil , ki so ga po lepi barvi vabile , skrivno pa obodle. Na to pravi Jakob: Tudi nam odrašenim otrokam se dostikrat taka godi. Sleherna kratkocasnica ima svoje terne, kakor roža. Mi pa z obema rokama po nji za¬ grabimo. Neki si živlenje krajša na plesu, neki per igri , neki per jedi in pijači ; neki še kaj geršiga in škodlivšiga vganja. Na smertni posteli pa vsak ječi in veselico toži. Taka grevenga je prepozna. Poprej je treba rožo dobro pogledati, ino ako se ne moreš ternja ogniti, tudi rožo pusti! Za koga ti je sicer pamet, če živiš kakor živince ? Ne pusti se od nagnenja vleci; am¬ pak ti nagnenje berzdaj , ino prevdari, kam te pelja. Po dveh deževnih dneh je v nedelo jasno sonce za¬ svetilo. Maria in Jakob prideta zjutrej zgoda na vert., Pervi limbar je ravno scvetel in se je z drugmi cve¬ tlicami vred v sončnih žarkih bliskal. Urno Maria hišno družino pokliče limbarjevo cvetje gledati, kteriga so že težko čakali. Vsi so se mu čudili, Gospodinja pravi: Lep in bel ino brez vsiga madeža je limbarjev cvet. To je res, reče Jakob. De bi tudi človeška vest zmirej tako čisla in lepa bila! Kako bi 40 se Bog'z svojini angeli lega veselil! Zakaj, ie čislo serce Bogu dopade. ' Na lo gospodar pravi : In kako krepko in na ra¬ vnost na kviško se iiinbar povzdiguje ! Kakor perst, reee Jakob , ki proti nebesam kaže. V vsakim vertu naj bi enak limbar slal. Mi ljudje, ki še vedno z zemljo peča¬ mo, lehko nebes pozabimo. Ravna cvetlica bi nas opo¬ minjala, de je treba per svojih opravilih in teževah v nebo pogledovati, ino kaj boljšiga iskali, kakor nam zemlja dati zamore. Vse rastline, govori Jakob na dalje, tudi nar tanjši travice na kviško rastejo. Klere so pa preslabe se samih deržati,se, kakor bob, grah, hmelj drugih ovivajo ino po njih na kviško plezajo. Ali bi ne bilo gerdo , ako bi le človek z svojo misijo, poželenjem in upam vedno po tleh lazil? Neki dan je Jakob mlade zelša (Hance) po prekopanim gredu sadil. Na bližniin greda je Maria plela, Ljuba hči ! najno delo, pravi oče, bi imelo biti pervo in sle¬ dno cloveškiga živlenja. Zakaj, človeško serce je vert, ki ga je Bog človeku zrocil. Vedno ga je treba obde¬ lovati; z dobrim semenarn gaje treba osjati, ino ves ple, vel populiti. Kdor dvojno opravilo prav oskerbi, in Boga, ki da gorko sonce, roso in dež, rast ino tek, za megocno gnado prosi: leta si perpravi nar lepši vert- clo sladki raj na zemlji. Tako sta Jakob in Maria pridno delala, se umno po¬ govarjala in veliko nedolžniga veselja vživala. Tri leta so jima na Smerečju naglo pretekle, in onedva sta ne- kdajnih nadlog večidel pozabila. Jesen se bližuje : Sonce več ne perpeka , neke jesenske cvetlice , slednji kine 41 (cir) verta cvetejo, list je rumeno postajo ino na tla pada, ino vert se k pozimskim pokoju perpravlja. Tudi Jako¬ bu dostikrat slabo perhaja ino moč ga zapuša. Kar Ja¬ kob čuti, Marii zcer ni razodel, vender jr ona zapazila, de so njegove besede nekako mehke; ino de očetovi po¬ govori od cvetlic so večdel tako žalostni, de jo v serce bole. Pozno v jesen je Maria neko rožo , ki je še le zdej lepo cvetela , pazno ogledovala. Vtergati je jo hotela, pa njeni listi so razpadli, ino se po tleh raztrosili. Glej, Maria! človeško podobo: V mladosti smo rožnimu popiku enaki, ki razcvita; pa naše cvetenje je kratko, in kmalo mine. List za listam odleti, ino mi vsahnemo. Torej se ne zanašaj, ljuba Maria! na trohlivo lepoto telesa Skerbi za lepoto duše, to je za pobožnost, ki nikdar ne zvene! Neki večer ju Jakob na lestvici (lojlri) stal, ino ja belka oberal in Marii podajal, kijih je vjerbas pokladala. Jesenski zrak, pravi Jakob, je hladen, in strašno po sternju verši; ncvsmileno piše v listje in v moje sive lase. Ljuba Maria! tudi moja jesen je prišla in tvoja ni daleč. Skerbi, de boš dobriga sadja polna, kakor to drevo; ino de bo vertnar nebes in zemlje, naš dobrotliv Bog tebe vesel. Maria je neke semena v zemljo potiknila, de bi se ccz zimo v zemlji godile in spomlad krepko pognale. Ore tovidivši, reče: Ravno tako, moja hči! bodo enkrat naj v zemljo položili ino z zemljo zakrili. Pa nikdar ne obupaj zavolj kratke smerti! Kakor se seme v zemlji oživi, rasti začne, ino potlej lepa cvetlica na zemlji stoji in se premagane smerti veseli: tako bomo ljudje enkrat 4 42 ra-,lil ivo iz grobov v.staH. Kar .si m li z dej govoril. Maria! 'ega so .pom;;:, kadar bodo meno v jamo po¬ greznili. .Cvetlic.: ki jih boš nad mojim grobam rasti vidiia, na j le .spomni jo , na moje od srnerti vstajenje in verno živlenje. Maria o etn pogled.i, in solze mu kapljajo Iz >'i. VstraŠila se je , ino skerb za očetovo živienje ji serec stiska, Jakob zboli. V za cika zime, ki je biki huda, ino je z. dobeHui snegaiji gore in doline pokrivala, je Jakob zboliš. Maria očeta prosi, po zdravnika v .bližen terg poslali, i;i skerb ni gospodar se je sam v terg peljal , zdravnika poklic.H. Zdravnik je Jakoba na tanjko spra.ša!, ga poto¬ lažil-, ino mu zdravil naroči'. .Marh spremi zdravnika iz iispe do hišnih vrat ino ga grede vpraša , ali bo one kiiialo zdrav. Zdravnik ji odgovori, de šmertue nevar¬ nosti, zdej r.i ; de pa bolezen k sušiei (jetiki) polja, ino de per o etovih letih je težko zdravja upali. To slišali je Maria skoraj omedlela ; jokala in ječala j ; grozno, Vejider si je solze obrisala, ino je vesel obraz kazala, de bi o "ela ‘ne vrtrašila. Maria je bolnimn o čelu stregla , kar ji jo bilo mogoče. A ko je kaj poželi!, ga je že Maria zaslepila, preden je besedo pregovoril. Cele noči je per orelu en!«. A ko .so drugi namesto nje per bolniku culi , ino jo prigovar¬ jali , de naj sc v posteljo vleže ino si počijo: se je na bližnjo klop vlegla , in je malo dremala. Kcdar je oče zak-ašlal, je bila že pokonen : kcdar seje gonil, je¬ že po perslih k posleli lezla gledat, kaj je očetu. Pi-V, 43 ki se mu je nar bolj prilegla, mu je ljubeznivo presker- belo. Jiolz.ii!e (po-dglavniee) mu jo vedno popravljala; iz kakih koristnih bukev mu je brala, brez prenehanja je zanj molila. Kolikokrat., kedar je oce spal, je Maria por posteli slabi, je roke proti nebu povzdigovala iu k e rano molila: Milosllivi Bog-, pusti ga meni! — Saj kakih malih let mi ga še pusti ! Pridna Maria si je bila z šivanjem iuo kliucanjem (šlrikanjem) neke krajcerje perhranila. Vender se ni nikdar pomišlovala tudi te sleden krajcer dali, iuo očetu omisliti , kar bi ga nekoliko pokrepčalo. Brumni star- < ik se je malo poboljšal, vender j« dobro vedel, deje bolezen k smerli. Miren je bil, in božji volji popolnoma vdan. Brez strahu je od svoje smerti govoril. Maria se. je pa vedno'jokala in ga prosila, de bi nikdar od svoje smerti ne spomnil, tjakaj , pravi Maria , jez še mislili ne smem na vašo smert. Kaj boni jez potlej počela?. .Jez sirota ne bom nobeniga človeka im svetu imela! IVe jokaj, ljuba h i! je jo o'e tolažil ino je ji iz po- stele roko podal, K j imaš nar boij-iga o sta v nebesih. Ta ti vedno ostane,, ako ravno mene zgubiš. Kako boš tla svetu živela iu se redila, me ni ' ne skerbi. Pti i pod nebam najdejo svoj živež, zakaj bi ga ti ne najdia? Bog skerbi za vrabca na strehi, ali za tebe ne ho skerbel? Človek kaj muiiga potrebuje, ino tega le kratek čas. — Pa druga skrrb imam v sercu , ino la moja edina skerb je , da (i vedno bsumna, boga¬ boječa ino nedolžna ostaneš , kakoršina si, hvala Bogu ! plesih, sumeče muzike; vesele zbiruliša in pogovore, sim jez tako vžival, kakor moj grof. Sladkih jedi, in dragih vinov sim navadno ven imel, kakor sim jih potreboval. Pa per vsilit hropečim veselja j s bilo pra¬ zno mojd serce. Besni mio te zagotovim, de ena sama samotna ura v 'lopa (huti) na Dobovškim vertu, alj tu¬ kaj pod slamnotno streho, c!o ji a smertni p os teli mojo dušo bolj zveseli, kakor vse sine nucitneurnosti. Tudi ti, Maria! iši svoje veselje per Boga, in dobila ga bos v obilnosti. Dobro ves , ljuba lici! de sim dosti britkiga ukoril. Po smerti tvoje matere jo bilo ni tje serce pusto, kakor posušena zemlja, ki se izpoka oJ hude vročine iti po dežu zeva. Tako sim jez želil tolažbe, in najde! sim jo v Bogu. Maria, tudi tebi bodo dnevi peršii , ki bo tvoje serce kakor suha zemlja. Pa ne obupaj! Ve zapotoja čaka zemlja na dež; Bog ji ga pošle ob pra¬ vim času. K Bogu se podaj , per njem iši tolažbe; ino on ti je bo dal, kakor da deža suhi zemlji. Ljuba Maria! terdno zaupaj na božjo previdnost. Tistim, ki Boga ljubijo, se vse k dobrim izide. Bog po brhkosti p el j a k sladkosti. Ali se spomniš, M tria! kaj si terpela, koder sim jez per nujnim begu na cesti omedlel? O!cj, Bog je moj;) slabost poslal, nama leto mirno prebivališč poka¬ zat, ino naj k letom pobožnim ljudem peljat, kjer sva 47 tri leta veselo živela. Ako bije/, ho bi! /.bolel, bi : r, i — dva morebiti ne bila perila do te hiše; a:j pa leti prebivavci bi ne bili toliko vsmilenja z nama imeli. Skledo mleka in kos kruha bi nama hiIi dali, in nama pot naprej pokazali. Ako bi je/ ne bil zbolel , bi se midva ne bila tako dobro spoznala z tem požlenim ljudem; bi jih ne bila toliko ljubila. Vsa veselj:, ki sva "a tukej vzivala, vse dobre dela, ki sva jih more¬ biti tukej storila, in veliko število nujnih srečnih dni so božji blagoslov , ki iz moje bolezni izvira. Tako le, Maria ! najdemo božjo modrost in dobroto tudi v na¬ dlogah svoji ga živlcnja. Kakor je Bog po hribih i:i do¬ linah, po gojzdeh in rekah, po močvirje!) in p. eavah cvetlice sadil, ino jih z mogočno roko ohrani: (ako je tudi (iovoškiimi živlenju znamnja svoje modrosti, lj.il>:?— zni in milosti vtisnil. Povsod vidimo božjo dobroto in previdnost, in mizni človek jo lehko zapazi , ino v nji tolaž in veselje najde. Kar je naj nar hnjšiga zadelo , je bilo obdolženie, de si ti perstan vkradla. Kedolžuo so te v j a c o in železje vergli, so (e k smerti obsodili. Britke so bile ure, ki sva v ječi jokala in ječila. Tudi to terplenje ti bo blagoslov perneslo , im zdi se mi, de ga že vidim. Takrat, ki te je mlada grofija eez vse deklice povik- ša : a, te v svoji družbi iriiela, ti lepo janko darila, te zraven sebe ždela: takrat si mislila srečna biti. Ven- der rast; veselje in obilnost ta bi bile lehko poparile, na svet perlvezale ino od Boga ločile. Bog je za naj dobro skerbel , ki je te reci drugac obernil ino nama nesrečo 'poslal. A' britkosli v ječi na popolvanjn sva ga bolj spoznala ino sc mu bolj bližala. V tem nežna- 48 nim kraju ti je zavetje perpravil, te je posvetnosti isio necimernosti rešil. Tukej si ti zcvetela, kakor cvetli¬ ca v samoti in o nebena grešna roka se te ni dotek- nila. On, dober in skerben oec bo nekdajno terplenje ved¬ no k tvoji sreči obrača). On bo tvoja nedolžnost , — za to sim ga sercuo prosil, in on bo mojo molitev vsli- šal — gotovo odkril. Tega jez ne bom doživel, vender 1 dobro vem, de si nedolžna, in to me tolaži. Verjemi mi, Maria! de te sreča in veselje čaka, ako to ter¬ plenje voljno preterpiš. Srečnih dni se boš na svetu veselila, ako ravno posvetna sreča ni cil ino konc clo- veškiga živlenja. Zakaj pravični Bog je večno zveli¬ čanje tistim perpravil, ki težave sveta voljno terpe; in Bog nas je sam učil, de ternjeva pot v nebesa pelja. Ljuba hči, ne beli si jrlavc, ako v težave padeš, in misli, de Bog uad teboj cuje! Kar ne moreš odver- niti, poterpežlivo nosi. Naj bo tvoje živlenje še tako britko, naj te božje previdnost pelja, kamor si bodi, misli si zmirej: Kraj, v kterim živim je meni nar bolj liasniv; moj stan, ako ravno težek in reven, me gotovo v moje zveličanje pelja! Zakaj, ta stan ti je Bog zvo- lil, tebe v pobožnosti poterdili, ino za nebesa te zrediti. Kakor vertnar vsako zeliše na tisti kraj vsadi, ki mu nar bolj tekne: tako Bog človeka v tisti stan po- : stavi, kjer mu je nar ložeji pobožno živeti. In kakor • vertnar zelišu toliko gnoja, vode in gorkote primeri, ko¬ likor mu je potreba, de lepo raste in dosti sadu rodi: tako Bog človeku tiste perjatle in sovražnike , težave iu pomori pošle, ki ga uar poprej k zveličanju ravnajo. 49 Zatorej bodi prcpičana , de so ti vse teža.-c, ki si jih do»dej pokosila, iti tudi moja dolga bolezen božji blagoslov. Maria , zakaj jokaš, kedar besedo smert slišiš? iVik- dar za to ne jokaj! Ne misli, de je smert kaj strašniga. Smert je le kaj veseliga. Ali si pozabila, kaj sim ti per povedval, keilar sva v Dobu na verlu delala? Ti poznaš zgodno gredico. Male Ketiša stojejo slabe, in kornej veš, kaj bo iz njih. V voski gredici med plevelam teče: Kdo bi si mislil, kako lepo bodo cvetele , in kako žlah¬ ten šad bodo enkrat pernesle ? Pasti jih v voski gredici, in ne boš gledala ne cvetlic, ne sadu. Zakaj nimajo proz- tora ne k rastvu, ne k cvetenju. Tudi jih ni vertnar v gradenico vsjal, de bi tukej stale in pomerle ; am¬ pak, de bi jih enkrat presadil, iuo de bi po velkim ver- tu, v božim zraku, pod jasnim nebanr, v sončnih žarkih, v rosi in dežu enkrat lepo cvetele. Veselila si se, ke- darsim jih presajal; in a ko sim odlašal jih presaditi, si »ne opominjala, de zelišam v vozki gredehici se slabo godi, de eno drugo zadušajo. Kedar so pa presajene bile, si veselo djala : Zdaj se lehko razširajo- Glejte kako hvaležno se proti nama obračajo ! — Enake slabe cvetlice smo mi ljudje; naša zemlja je nam vozka, nez¬ drava gredenica. Tukej nam ni večno ostati. Tukej smo revne, slabe zeliša; bomo pa enkrat lepe, častlive cvetlice. Zatorej nas Bog v svoj volki, rodoviti vert,— v sladke nebesa presadi. Ne jokaj, ljuba lici, ako me Bog presadi! Jez pridem v boljši zemljo, v lepši vert. Kako se jez veselim, ki se svojim« Bog« bližam! Blagor nam, ki svoje lelo, ktero nam toliko zoperniga nakljn- 50 či, sleči smemo. Maria, ali se pomniš, kako sva se ne- kokrat na vertu v spomladi močno veselila? Nebesa so |)a nar lepši vert, v kterim spomladansko sonce večno sija; so paradiž, kteriga je Bog svojini ljubim otrokam stvaril, V lata raj jez upam kmalo priti. Pobožna in brumna ostani na zemlji, dokler se v svetim raju zo¬ pet vidiva! Nasvetu sva liektere težave in britkosti sku- pej skusila, in ločiva se z solznimi očmi: v nebesih bova pa veselje in zveličanje skupej vživala, in se ne bova nikdar vec ločila. Tudi tvojo mater boni v nebesih najdel. Ah, kako jez želim, njo viditi! Se enkrat re¬ čem: Maria, bodi pobožna in bruinna! lil kedar srečna živiš na zemlji, ne pozabi per časnim veselju večniga! Tvoja mati in jez ti bova enkrat vesela naproti prišla, in te bova vsvetim raju) nama perdružila. Torej ne jokaj ljuba Maria! ampak veseli se večniga zveličanja. Tako je pobožni oče sledne dni svojiga živlenja ob¬ račal, svojo licer tolažit, ktero je moral brez verha na svetu zapustiti. Opeminjal in učil je jo, kako se mora spačeniga sveta varvati. Sleherna beseda je bila dobro seme, ki je padlo na dobro zemljo. Ljuba hči! jez sim ti serce omečil, iuo sim veliko solz po tvojih ličali raz¬ lil: pa take solze so hasnive in rodovitne. Kar se v solzah vseje, lepši zeleni, in boljši sad pernese: kakor pšenično seme, kteriga topel dež pomoči. Jakob vmerje. Kedar je bila Jakobova bolezen nevarna, se Maria v Jelšovje poda, h kteri fari je Smerečje slišale, ino gozp. fajmoštru pove, de je svoj oče bolan. Gospod fajmoster , neki učen, pobožen mož so Jakoba pogosto 51 obiskovali, so se z njim od nevmerjočnosii človeške duše, od svetiga raja, od božje pravičnosti in milosti, od Je¬ zusove sinerti in odrešenja pogovarjali. Tudi so Mario tolažili ino jo ceterte božje zapovedi spomnili, v kteri Bog hvaležnim otrokam časno in večno plačilo obeta.— Meki popoldan so fajmošter zopet Jakoba obiskali in vi- dili, de naglo oslabuje, Jakob vkaže Marii odstopiti, ker lioce brez priče z fajmoštram govorili. Kedar je poklicana Maria zopet v jispo stopila, ji reče oče: Lju¬ ba Maria! jez sim se zdej božjimi! namestniku spovedal^ in jutro zjutrej bom kruh vecniga živlenja iz rok gozp. fajmoštra prijel. Maria se vstraši in jokali začne: zakaj očetovo smeri je pred o^mi imela. Kinalo se je vender potolažila in rekla: Prav imate, ljubeznivi oče! Zakaj, boljšiga ne moremo storiti, kakor v težavah ino nevarnosti se k Bogu podati. Fajmošter so Jakoba Bogu priporočili, ino se doma ventili. Jakob je odsihmal malo govoril, ampak molil ino v Bogu zbran bil. Drugo jutro je svojiga odreše¬ nika z posebno pobožnostjo prijel in vsim pricejocim lep izgled dal. Vwa, ljubezen in upanje vecniga živlenja so njega obraz ponebesile. Solze so detle po njegovih licali. Maria je per podnožju klečala, molila, se tresla ko ziba, ino v solzah plavala. Gospodar, gospodinja ino vsa družina je bila per svotim opravilu. Vsi so pobož¬ no molili, sklenene roke proti Bogu povzdigovali, ino jokali hakor per očetovi smerti. Zdej, pravi Maria, se je kamen od mojiga serca odvalil in potolažena sim. Resnično je, de nam naša sveta vera v nadlogah ino smerti nebeško tolažbo dari, 5 » 52 Jakobova smeri se hitrejši bližnje. Gospodar in gospodinja, ki sta ga ljubila, in uro, v kteri je Jakob na liju prag stopil, blagoslovila, sta vse oskerbela, kar je bilo Jekobu hasniviga. Zdcj je prišel gospodar* zdej gospodinja vjispo, gledat, kak se Jakobu godi. Maria je ju vprašovala: Kaj se vam zdi, ali ni vež mo¬ goče , de bi oce ozdravel ? Gospodinja Marii enkrat odgovori: Kedar bo drevje pognalo bo Bog očeta k sebi vzel. Odsihmal je Maria klaverna skoz okno na v eri po¬ gledovala. Sicer je jo spomlad veselila. Letaš je pa žalostno gledala napete popike in perve listeke ostrožen- ce. Tudi šinkovcovo prepevanje jejo z st rabam navdalo. Ticice, ki so jele poganjali, so jo v serce zbadala. Moj Bog, pravi Maria sama per sebi, vse oživi, ino cel svet je upanja poln: kaj za mojiga očeta ni nobe- niga upanja? Vonder, ako tudi vmre, saj ne vrare brez upanja. Zakaj, Jezus sam nas uti, de kdor v njega verje, nikdar ne bo vmerl, Vmpak svoje truplo, ki je prah in pepel, bo otresel, in po Jezusu v nebesih vež¬ no živlenje začel« Pobožni ože je ljubil, de mu je Maria iz kakih bu¬ kev večkrat brala. Z rahlem glasam in pohlevnim ser- cam mu jc brala. Proti koncu bolezuicmu ninic bolj do- padlo, kakor posledne besede in poslcdna melitva Jezu¬ sova, Neko nož je bila Maria sama per očetu. Na enkrat jo oce zakliče in pravi: Maria! še enkrat bi rad Jezuso¬ vo molitev slišal. Beri mi jo! Maria svečo peržge in bere. Daj meni bukve in sem sveti!-— Maria da ocotu buk¬ ve ino mu sveti. Glej, Maria, pravi oce, leta molitva je muja slednja /,a tebe! Z perstam je oieiate kazal, je po bukvah molil za se in svojo hccr: Nebeški Oče 1 jez se bom kmulo ločil od tega sveta; moja lici pa še ostane na tem svetu. Ovc, k tebi priti upam! Milostim, presveti Oce! Obvarvaj jo, te pro¬ sim, pred greham ! Dokler sim jez por nji na svetu živil, sim jo jez z tvojo pomočjo varoval; zdei pa k tebi grem. In.; prosim te, de bi jo iz sveta vzel, ampak prosim, de jo pred hudim obvarvaš. V tvoji sveti resnici jo hrani; zakaj tvoja beseda je resnica. Dodeli mi, Oce! de ona, ki si je meni zrnci!, enkrat tje pride, kamor jez priti upam. Amen'. Maria je per posteli stala , sveča se je ji tresla v roki, in z ocelam je zdihnila: Amen! Ja, ljuba lici! govori oce dalje, tamkaj bova Jezu¬ sa v njegovi časti, ki mu jo je Oce od začetka sveta dal, gledala; tamkej se bova zopet vidila. Oce je glavo nabolzino položil, si malo počit. Bukve je v roki deržal. Bile so pa bukve noviga zakona (te¬ stamenta). Te in druge lepe bukve si je Jakob kupo¬ val, kedar si je bil kak krajcer perhranil. Ljuba Maria, pravi oče, za ljubezen, ktero s; mi v dolgi bolezni zkazala, ti lepo zahvalim, Ti si če- terlo zapoved na tanjko, in voljno spolnila. Verjemi mi, de se ti bo na svetu še enkrat dobro godila, ako te ravno brez človeške pomoči in revno zapustim. Nič ti nimam dati, razun svojiga blagoslova in teli bukev. Po¬ božna in pridna bodi, ljuba lici! in moj blagoslov ne bo brez moči. Očetov blagoslov, Meri ag Bog rad podpira, je otrokam nar bolj verbšina. Bukve hrani v spomin 54 svojigu očeta. Te bukve le kake krajeerje veljajo, pa so več vredne, kakor zlato ceiiga sveta. Pridno jih beri, ino njihnavke spolnuj, in ti imaš nar veni zaklad , ki ga o "e hčeri more zapustiti: Kar pa, bereš v sercu ohrani in v zaderžanju pokaži. V nadlogah svojiga živ- lenja .so me te bukve tolažile in so mi moc dajala, te¬ žave živienja voljno prenesti. Ob treh zjntro klice oec: Maria, okno odpri, meni hudo perhaja! Maria okno odpre. Lepo so zvezde svetile. Glej, Maria! reče oče, kako je lepo nebo. Kaj so cvetlice zemlje, primerjene bliskatečim zvezdam? Tam tje bom kmalo peršel. Kako se tega veselim! Pobožno živi, de tudi ti enkrat tje gor prideš. Te so bile sledne Jakobove besede. Jih izgovorivši je zaspal — mirno in srečno. Maria meni, de je oče omedlel. Nikdar še ni vmirajočiga človeka volila. No¬ beden ni mislil, deje Jakobova smert tako blizo, Ma¬ ria skerbna za očeta je ljudi zbudila. Vsi so k srnert- ni posteli pertekli. Kedar je Maria slišala, de je oče mertev, je začela na glas jokati. Merliča je oklenila, ino je poljubovala (kuŠvala) bledi obraz. Njene solze so se permcšalc mertvaškimu potu. Moj dobrotlivi oče! je Maria kričala, kako ti morem poverniti, kar si meni dobriga storil? Nič ti ne morem poverniti! Bog ti naj plača vsak lepi nauk, vsako do¬ bro opoininvanje, ki so mi ga tvoji bledi žnabli govo¬ rili. Hvaležna poljubim tvojo merzlo , oterpneno roko , ki mi je toliko dobriga delila, ki je za mene delala, ki je mene otroko po očetovsko kaznovala (štrafovalo). Zdej vidim, kako dobro si mi hotel: in kako koristna je bila 55 tvoj;t oj.sLrost. Torej hvala tebi, oče! za vse, kar sim od tebe prijela. Odpusti mi, ako siin te nekekrat raz¬ žalila! Bog-, poplačaj mu ljubezen do mene! Rada bi tudi jez zilej vmerla, in tebe, ljubi oče! v nebeza spremila. O Bog, pošli mi enkrat smert, kakor- šna je pravičniga moža pobrala! Kako prazno, kako nečimeruo je živlenja tega sveta! Bog bodi hvalen , ki n iii je nebesa pcrpravil, iuo večno živlenje edloiil. Moj edini tolaž so nebesa. Vsi pričijoči sojakali: Gospodinja je Mario prosila se od mertviga očeta ločiti. Maria se je prosili ino pego- vorjanju vdala in je očeta zapustila. Nasledno uoč je pa zopet Maria per mertvim očetu cula. Celo noč je brala, jakala in molila. Preden so trugozabili, je Maria še enkrat očeta gledala. Jojmene' ta sledni bart vidim tvoje caštlivo obličje. Ljubezniv obraz, tise mi nasmehujes! Žarki vecniga živlenja te že razsvetlujejo. Dobro naj se ti godi, ljubi oce! V miru noj počivajo tvoje kosti, kedar so že angeli, to gotovo upam, tvojo dušo v sveti raj spremili, Maria je rožmarinovo vejeo, neke margetice ino vi- jolce skupej zvezala, in v roko pobožuiga vertnarja, ki je toliko cvetlic vsijai in vsadil, pohlevno vtekniln. Per- vc cvetlice letašne spomladi, reče Maria, naj bojo po- menjek tvojiga od smerti vstajenja ; vedno zelen rož¬ marin naj pa moj neprencliavcn spomin na tebe pomeni. C Kedar so trugo zabijali, ji je serce tako stiskalo, bi bila kmalo omedlela. Gospodinja je jo v drugo jispo spravila, Ino jo prosila, se malo v posfeto vleči in si počiti. Per pogrebu se je Maria za trugo opotekala. Ako 5 « bi ravno Černe obleke ne imela , bi vendc-r vsaki bil ve- dil, de iz serca žaluje. Bleda je bila in vpadeua , ka¬ kor mcrlič : in vzakimu se je zapušena sirota smilila , ki lii imela, ne očeta ne matere. Marijin oče je bil ptujic v Jelšovju , zatorej so mu v nekim kotu per britofovim zidu jamo skopali. Dve velike sinereke, ki ste za zidam stala, ste grob obsen- < uvale. Fajmoster so per grobu pricijoče lepo nagovo¬ rili, ino jim pripovedvali, kako poterpežlivo je pobožni Jakob svojo bolezen preterpel; kako je bil vselej Bogu vdan: in kak lep izgled je vsim, ki so ga vidili, dajal. Tudi so fajmoster tolažili zapušeno siroto; so se v imenu in er lic a milim sosedam zahvalili, ki so Jakobu kaj dobriga storili: sled nič so fannan&m priporočili sker- beti za zapušeno Mario , kar jim je mogoče. Kedarkoti je Maria na Jelšovjc k božji službi per- šla, je očetovi grob obiskala. Ob praznikih je tudi na večer večkrat k grobu šla, tukej jokala in molila. Tako sercno, kakor per grobu, je djaia Maria, ne mo¬ rem nikjer moliti. Tukej na ves svet pozabim. Dobro čutim, de moje domovanje ni tega sveta. Po uni domo vini hrepenim, — Per grobu je vselej terdno skle¬ nila slasti tega sveta zaničovati, in Bogu in pobožnosti živeti. Veselila se jev upanju, svoje stariše pred bož¬ jim obličjem zopet najti, ino jih več ne zgubiti. Marijno novo (erplenje. Odsehmal je bila Maria vedno žalostna. Zdelo se ji je, de cvetlice ne cvetejo lepo; de so smereke krog 57 hiše bolj cerne in temne, kakor nektlej. Z r asam se je Ma- rijua žalost malo zmanjšala, pa druge nadloge so jo zadele. Na Smerccjn seje po očetovi smerti veliko preminilo, Gospodar in gospodinja sta kmetijo svojima sinu crez- dala, ki je bil dober, pohleven mladenr. Zetinja (sino¬ va žena) je bila lepa in zlo begata. Prevzetna na svoje begastvo je terjala, de bi vsi njeno lepoto hvalili. Prev¬ zetnosti se je kmalo voliernia perdružila. Svojima tastu in taši je krajšala obljubleni živež ; ino nejevoljna jima je porinila, kar je dati morala.' Kar je ju žalilo, je gotovo storila, ino je jima vsak kosec kruha oponašala. Obedva sta se je ogibala, ino sta se v jispico preselila, v kteri je rajnki Jakob stanoval. Tudi mladima može se ni boljši godilo. Neotesana žena ga je vedno zmerjala , in mu njegovo vbožtvo in svoje bogastvo očitala. Ako ni hotel od dne do dne jeze * V ^ in prepira, je moral molčati ino terpeti. Se perpustila mu ni, de bi svoje stariše obiskaval, de bi jim ne, ka- -kor je rukla, skrivši kaj dajal. Zvečer po dokončanih opravilih se je v strahu k njim zmuznil. Vsi trije so žalostni na klopi- sedeli, ino sin je starišam svoje nad¬ loge tožil. Ta stari oce je večkrat rekel: Taka je,la ! Tebe, mati, je svetloba zlata; tebe pa, moj sin! so rudece lica oslepite. Jez sim se vajnim prošnjam vdal. N si trije zdej kazen terptmo. Modriga Jakoba bi mi bili morali poslušati. Njemu ta nevesta nikdar ni dopadla. Dobro sc spomnim njegovih besed, in velikokrat sini že na lije mislil. Ali še veš, mati! de si enkrat rekla: Deset sto gol¬ dinarjev je lep denar? Na to je Jakob odgovoril Cvet- 53 lice na vertu so desetkrat lepši. Morebiti ste pa hotli reci: Deset sto goldinarjev je težak denar. To je res¬ nično : iuo kdor nima širokih pleč, tega bo na tla ztlacil, in tako pokvečil, de nebo drugiga mislil, kakor na pos- -vetno blago. Zakaj pa toliko denarjev išete: Saj vam jih do zdej ni mankalo. Zmirej ste jih nekaj v šepu imeli! Meni verjemite, de bogatost je ošabnost. Dober in ro¬ doviten je dež, vender kdar preveč dežuje, >se na ver- tu gnije. — Tako je rajnki Jakob govoril, in dobro so spomnil njegovih besed, kakor de bi jih zdej slišal. Tebi pa. moj sin! ki si svojo nevesto hvalil rekoc : Lepa je vender, kakor roža, je umen Jakob odgovoril : Alj roža ni le lepa, ampak tudi koristna- Ona nam da dober duh , čebelam pa voska in sterda. Lepe lica brez čednosti so malana roža, ki oci slepi, pa nič ne duši; so kaj mertviga, ki (e ne greje, ne pase. Tako nas je pošteni Jakob učil, mi ga pa nismo poslušali. Zdej ču¬ timo tern, kteriga vec ne moremo odpraviti. Kar nam je poprej srečo obetalo, je zdej naša nesreča. Bog nam daj svojo gnado, leta križ voljno nositi! Terpinio > kar oberniti ne moremo! Ilišna nesreča je tudi Mario zadela. Jispo , v klcri je oec bolan ležal iu vinerl, je morala tema starima prepustiti, Maria se je po kotili potikala, pa je bilo povsod ti mladi gospodinii na poti. Ta je vse storila , kar je Mario žalilo. Lel dan jejo kregala, vse njeno delo je zavergla: postopavko je jo imenovala, kteri no¬ beno delo ne duši, ino nobeno, kteriga se prime, ji ne gre od rok. — Maria je vidita, de je v hiši od vec in k nadlegi. Ta stara dva ji nista vedela svetovati, ne jo tolažiti; sama sebi nista moglo pomagati. Večkrat je sklenila, hišo zapustiti; alj ka ! '*o se je kotla ober- niti ? Jelšovskiga fajmoštra je prašaia , kaj ji je storiti? Umen gospod so ji odgovorili: Ljuba Maria, na Smo refju ne moreš več ostati! Rajnki oče te je lepo zredil, iu vse uriti vkazal, kar je potreba k inestjanskim pohišt¬ vu. Na Smerečju pa od tebe terjajo kmetijske dela: ta¬ kih ti nalože, za Merc si preslaba, in kterih se nikoli * nisi vadila. Vender ti ne svetovani nategama se vzdig, niti, iuo po svetu se oberniti, Bog ve katno? Nar bol, pametno storiš, ako še ostaueš, delaš kolikor moreš, na Boga zaupaš in ga prosiš, de bi ti v nadlogi pomagat Bog, ki te je kaj drugiga učiti pustil, bo tudi skerbel de boš delo dobila, kteriga rabiti znaš. Jez se bom tru¬ dil, tebi per poštenih in bogaboječih ljudeh v mestu služ¬ bo dobiti. Moli in na Boga zaupaj! stanovitna bodi v težavah! Bog bo vse k dobrim izpeljal.— Maria se je lepo zahvalila za dober svet, iuo je obljubila se po njem ravnati. Nar ljubši kraj sveta ji je bil očetovi grob. Rožo je nanj vsadila. Moj Bog, je djala Maria, de bi le ved¬ no tukej biti smela! Z zvojimi solzami bi polivala rožo , ki bi gotovo kmalo zelenela in cvetela. Roža je bila zelena in popiki so pokati začeli. Ma¬ ria jih pogleda iu re e : Moj oče je resnico govoril, ki mi je djal: Človeško živlcnje je roži enako. Zdej je brez listja in cvetja ino nic ne vidiš razun ternov. Zdej pa pride čas, ki je roža zelena in poina cvetlic. Tega časa je treba voljuo čakati! — Ljubi oče! za me zdej terni na roži stoje; vender hočem poterpežlivo čakati« 60 Tvojim besedam hočem verjeli, ino vpati, de bo ras prišel, ki bojo rože sfaie na drevesu mojiga živlcnja. Maria je ocl hiše suneiia. Maria je veliko terpela, in od dne do dne se ji je hujši godilo. Med tem nadlogami se je 25. dan Rož- nocveta, ino z njim rajnkiga očeta god zopet perbližal. Sicer je bil leta dan veseli dan Marii; leia.s je jo pa juterno sonce v solzah najdlo. IVekdej je svojimn oče¬ tu na ta dan kako veselje omislila : alj mu je kako de¬ lo , ktero je na skrivno perpravila, darila; alj mu je kako posebno jed skuhala; alj mu je mizo z cvetlicam olepšela. Tudi rajnkimu bi bila rada svojo ljubezen kazala. Jelševčani so navado imeli, grobe svojih lju¬ bih sosebno ob njih godel), z cvetlicami olepšati. Do¬ stikrat so Mario prosili, jim v ta namen cvetlic dati, kterih so tudi vselej obilno dobili. Maria tedej sklene očetovi grob danes z cvetlicami olepšati. Jcrbasček, kije bil nekdaj vzrok njene nesreče, je Maria vzela, ga z vse,sortnimi cvetlicami in z zelenino nabaše, ino gre kako uro pred božjo službo na Jelšovje. Tukej postavi Maria jerbasček na grob svojiga očeta, in po¬ liva cvetlice z svojimi solzami, ki se na cvetlicah blis- ketajo, ko rosa. Ljubi oce! zdihuje Maria, ti si vse moje živlenje z cvetlicami potresel; jez ti pa nič vor- uiti ne moreni. Saj tvoj grob hočem z cvetlicami lep¬ šati. Maria gre preč in pusti jerbasček na grobu; ni seji bilo bati, debi kdo jerbasček vzel. Ljudje so jer- bascek in cvetlice z brilkim sercam ogledovali , so hvaležno hčer blagoslovili, in brumuimu očetu večni mir in pokoj vošili. 61 Nasledili dan so ljudje im Smerečju v bližnim trav¬ niku seno kosili in sušili; domuje pa gospodinja plat¬ no belila. Na večer gospodinja kose platna križpa (zlaga) in vidi, de kosa manjka. Voherna gospodinja, ki je Mario sovrožila, je jo koj lete tatovine obdolžila« Spomnila se je namreč na jerbascek in perstan, od kte- riga je pošteni. Jakob starim gospodarju večkrat pripo¬ vedoval. Tudi sedajoi gospodar je leto prigodbo slišal, in je jo, kar ni bilo prav, svoji mladi ženi povedal* Na večer pride Maria z drugmi dekleti iz senožeti k domu. Komej Maria če*„prag stopi, ji že ta mlada go¬ spodinja iz kuhaje naproti švigne, kakor scrdita kača, jo začne zmerjati in od nje platno terjati. Maria pohlevno odgovori, de ni mogla platna vzeti, ker je, kar vsi pricijoci vedo, cel dan na snožoti bila, Leliko je kak ptujic, kadar ste kuhali, platno vkradil* Gospodinja je pa iz v,siga gerla vpila: Tatica! ali mis¬ liš de ne vem, de si nekdej perstan vkradia, iuo de si se komej smerti pod mečain odtegnila? Zdajci se od hiše poberi! Take derhaJi jez ne potrebujem persvoji hiši! Ta mladi gospodar prosi : Saj necoj , tako pozno na večer, je ne boš spodila! Ali ne vidiš, de je že sonce za gorami? Per večerji jo pusti, ker je v podnevni vro¬ čeni z nami delala; in dovoli ji, per nas prenečovati! Ne za uro dalje je ne terpim, je razkačena baba v- pila ; ti pa molčiš! Ako še besedico zineš, bom glav- njo (ogorik) iz kuhnje vzela in ti jezik zasmodila. Re¬ dar je mož vidil, de svoje besede olje v ogenj vlivajo, je obmolknil. Maria je per tein zmerjanju molčala. Svo- ; je reči je v ruto zavila, je zvezčik pod pazho vzela in je z solznimi očmi za vse na Smcrečju prijete dobrote 62 zahvalila. Se enkrat je zagotovila, de ni kriva tatvine, ino je prosila , de bi se smela posloveti per starim očetu in materi. Le vzemi slovo od njih, ji je gospodinja posmehlivo rekla. Ako hočeš obcdva starca seboj vze¬ ti, mi je Še ljubši. Sinert se, kakor se meni zdi, pomiš- la, ju pobrati. Dobra starčeka sta slišala vpitje, ino sta jokala. Mario sta vcnder tolažila kolikor sta mogla. Tudi sta ji vse denarje, kar sta jih imela, na pot dala. Le poj¬ di, dobra deklica, in Bog' naj le varje! Tvojiga očeta blagoslov je tvoj zaklad, ki ti bo ob pravim času pre¬ moženja pernesel. Verjemi nama, de se ti bo enkrat dobro godilo. Ob mraku jeMaria po vozki stezi, prek hriba šla, ino je zvezik pod paziio nesla. Očetovi grob je še enkrat vi- diti želela. Kedar je Maria iz gojzda stopila, je več¬ no luč zazvonelo, in proden je ona na pokopališe priš¬ la, je že tema bila. Pa je ni bilo strah po noči med mertvimi hoditi, K grobu svojiga o^eta gre, ino neizre¬ čeno joka. Mezeč, ki je ravno svetil, je obsijal jer- basček in rože na grobu. Vse je bilo tiho, kakor sploh na pokopališu. Le večerna sapa je v smereke pihala, in je rožne liste na grobu majala. Ah ljubeznivi očel zdihuje Maria, de bi ti še živel, ino de bi ti tvoja revna Maria svoje nadloge tožiti mog¬ la! Vender je boljši, ino jez Boga za to hvalim, de nisi noviga terplenja dočakal. Tebi se dobre godi, in I nobeno terplenje tc ne doseže. De bi tudi jez per tebi bila! Tako nesrečna, kakor sim zdej, še nisim nikoli bila. Kedar je mesec skoz železje v mojo ječo gledal, ' si ti še živel, ljubi oČe! zdej pa mesec tvoj grob gleda 68 Kedar so me iz domovine spodili, ino mi vse vzeli, sim vender tebe obderžala, tebe dobriga očeta, zvesliga var- ha iu perjatla. Zdej pa nimam nikogar več: Mene za- pušene siroto imenujejo tatico; povsod sim ptuja, nimam ne znanca, ne perjatla na svetu, nimam domovine. Tu¬ di iz tega kota zeinle, ki siin ga svojigo inienvala, me spodijo; tudi slednja tolažba, jokati na tvojim grobu, mi je odvzeta. Maria pade na kolena in moli; Ljubeznivi Bog, nar dobrotlivši oče nebeški! poglej iz svojiga visokiga sede¬ ža na siroto, ki joka na grobu očeta, in vsmili se nje* Kjer je nadloge velika moc, je nar bližeji tvoja pomoč! Moje težave so velike, in moje serce se v solzah vtop- luje. Uci me, de tvoja roka ui oslabela; pokaži svojo milost nad menoj, ino ne zapusti me! Drugiga pomoč¬ nika, kakor tebe nimam nobeniga. Alj me k sebi vzemi, alj daj kaplico talažbe mojima stiskanima sercu! »Saj ti cvetlice, ktere so v sončni vsocini zvenite, po večernim vetru ohladiš , in z ponočno roso napojiš. O Bog, vsmili se, vsmili se mene! — Maria preliva zdej gorke solze* (Jez nekej časa se Maria vpraša: Kaj hočem zdej zače¬ ti, kamo se oberniti? Ne upam si prositi za prenociše , ker me bojo povsod vprašali, od kod pridem? in zakaj so me na noc iž hiše pahnili? V y Žalostna gleda Maria krog sebe, kakor bi pomoči čakala. Blizo groba svojiga očeta je velik kamen za¬ gledala. Nebedeu ni vedel, na kteri grob slišli; zatorej so ga k zidu porinili in za sedež pohasnili. Temu kam¬ nu se Maria bliža in se nanj vsede rekoč: Tukej hočem prenočovati ino per očetovim grobu čuti. Morebiti, de sitn la sledni bart tukej, ino de ne bom več vidila 1 ju— bezrmiga očetoviga groba. Jutro ob svitu se bom na pot podala ino šla, kamor me bo božja roka peljala. Pomoč iz nebes. Maria sedi na kamnu, se na zid naslone, in ogerne obraz z mokro ruto, z ktero si je solze brisala. Njeno serce je v žalosti plavalo, in molila je tako sereno, tako goreče, de vam nisini v stani povedati. Milostlivi Bog, ali nimaš angela za mene, ki bi mi pot pokazal, po kteri se moram naprej podali? Marii se zazdi, de jo perjazen glas po imenu klice: Maria! Maria! — Obraz odgerne ino se vstraši. Svetla postava, lepa in velika, kakor nebeški angel, je pred njo stala. Mesec je jo obsijal, in je kazal njeni ljubi obraz, prijazne oči, in dolge lase, ki so po ramah in po lierbtu viseli. Perkazen je imala belo obleko, in neko veličastvo, ki je lastno nebeškim prebivavcam. Maria trepeče, na kelena pade in klice: Moj Bog, kaj vi¬ dim ? Božji angel je, ki mi bo pomagal. Prikazen pa perjazno odgovori: Visim angel iz ne¬ bes, ampak človek sim, enak tebi. Vonder ti bom po¬ magala. Bog je tvojo molitvo vsli.Šal. Dobro me po¬ glej, ali me ne poznaš? Mili Bog! zdihne Maria, resnično ste vi! vi gr o In ja Malika! Kaj ras sem pelja? sem na samotno pokopališe ob ponočni uri? Kaj vas tako deleč pelja od vaše domo¬ vine? Malika Marii na noge pomaga, jo objame, sereno poljubi, in reče: Ljuba Maria, mi smo ti veliko krivico storili. Veselje, ki si mi ga z lepim jerbasčkain per- 65 pravijalu, smo (i gorilo plačali. Tvoja nedolžnost je zdej očitna. Ali boš meni in mojim starišam odpustila? Vse, kar je nam mogoče, bomo popravili. Odpusti nam > ljuba Maria! Meria jokaje odgovori: Nikdar od tega ne govorite > milostliva grofnja! Ako mislim na okoljšine, ki so mene tatvine krivo delale, moram reci , de ste takrat z me¬ noj in mojim ocetam po milosti ravnali. Torej moje serce ni nikdar serdi kuhalo do vas. Vedno sim se v hvaležno spomnila vaših dobrot. Žgalo meje pa, de vi in vaši stariši so bili permoraui misliti, de sim jez necimerna ino nehvaležna. Ponižno sim Boga prosila, de hi moje nckrivico razodel, in on je mojo molitev vslišal. Njemu hodi hvala navekomej! Malika je Mario objemala ino z njo vred jokala; pot¬ lej pogleda na grob, ki je pred njo bil, povzdigne roke in z ginenim sercarn reče: Ljubi, dobri stareik, ki tu- kej počivaš: kteriga sim od svojih pervih let ljubila; ki si nekdej zibel za mene otroka spletel; kteriga po- sleduo darilo k mojim godu je bil jcrbascek, ki na gro¬ bu stoji: de bi le ti še živel, de bi tvoje obličje le en¬ krat še gledala; de bi te jez za odpušenje prosila, ki sinite grozno razžalila! Ako bi bili mi bolj po pamet ravnali; ako bi bili mi tvoji znani zvestosti, li naš pra¬ vični, stari služabnik! bolj zaupali: bi morde še ne trohnelo tvoje truplo; bi ti še živel in med nami se živ- lenja veselil. Pošteni Jakob, odpusti nam! Tukej pri tvojim grobu jez v imenu svojih starišev obljubim : Kar tebi ne moremo poverniti, hočemo tvoji hčeri obil¬ no storiti! Odpusti nam! ah, odpusti nam! Milostliva grofnja! pravi Maria, moj oce ni nikdar 6 «6 bil jezen na vas alj vaše starišc. Zjutrej in zvečer je za vas molil, kakor je bil v Doba navajen. Sena smert- ni posteli vas je blagoslovil, Malo pred »merijo mi je oče rekel: Maria, jez (erdno upam, de bodo grof- nja tvojo nekrivico zvedili. ino tebe iz ptoje dežele k domu poklicali. Takrat ti gosp. grofu, gospej grofnii in an¬ gelski Maliki povej, de je moje serce, dokler se je gi¬ balo, polno poštovanja, ljubezni ino hvaležnosti do njih bilo. Resnično vam povem, milostliva grofnja! de so te besede bile sledne njegoviga jezika. Na to jc grofnja še glasneji jokala. Ccz neko časa pa reče: Maria, k »leni se vsedi na leta kamen! Še ne morem zapustiti grob tvojiga očeta. Tukej je božje svetiše, ino blago¬ slov Ivojiga očeta naj obdaja. Kdo je Malike sem perpeljal? Kedar ste Malika in Maria prijazno na kamnu se¬ dele in po sesterno se deržalc, je grofnja Maliki rekla: Bog je z teboj, ljuba Mariu! On mi je senikej pot ka¬ zal, kjer morem ti pomagati. Kako se je to godilo, ti hoccin razodeti. Od tistiga časa, ki sim zvedela, de so tebi krivico storili, nisim imela ne mira ne pokoja. Vedno sim na tebe in tvojiga očeta mislila. Verjemi mi, ljuba Maria! de sim veliko solz zavolj vaj prelila. Moji sturiši so vkazali vaj iskati; alj nikjer vaj niso mogli sprašuti. Pred nekmi dnevi sim jez z očetam in materjo na grad prišla, ki v bližnim gojzdu leži, ino našimu vladarju sliši. Vec k dvajset let je preteklo, kar nebeden, razim strelca, ki tukej prebiva, ni obiskal tega gradu. Mo- 6T jimu očetu, ki je vikši Icsovodic, je vladar vkazal, gojzdne meje na tanjko pregledati in zaznamnjali. Tudi od bližnje grajšinc sta dva gospoda v ta namen na grad prišla. Z teina gospodama sc je moj oče dones eeli dan po gojzdu smuka). Moja mati je sr. ženo in hčerjo euiga teh gospodov kvartala. Mene k sreči niso potre¬ bovali k igranju; tega sim bila grozno vesela, ker ne ljubim kvart- Po dnevi je bito vroče, pa na večer hlad¬ nejši, in prosila sim mater, mi perpustiti se na večer proti gojzdu podati, sonmii zahod, skale, sniercke, hri¬ be in doline v mračni svillobi gledat. Vse mi je dobro dopadlo, zatorej sim se dalje mudila. Strelicova hči mo je po teh potih spremljala. Skoz vas svc prišle; vrata pokopališa so hite od- perte. Grobov križi so se v mraku vidili. Vselej sim rada križe in znamnjc na grobih ogledovala. Pcr taki priložnosti sim si dostikrat mislila: lukej počiva mladenc, kleriga je smert prcz^odej pokosila; tukej počiva edina hči matere, ki težko čaka dne, Meri bi jo zgubleni hčeri predružil; tamkej mirno spi sivčik, ki vse svoje dni ni najdel pokoja. Te iuo enake misli so moje ser¬ ec omehčale in dobre sklepe v meni zbudile. Ljubezen do meri vili me je (udi zdej na pokopališč peljala. Več grobov sve z tovaršico obhodile. Preden pokopališč zapustivc, pravi strelcova iiči, vam hočem še nekaj lepiga pokazati, namreč grob vbogiga moža, kleriga ne kaže pozlačen križ, ampak razne cvetlice, z ktcrimi hvaležna hči očelovi grob lepša. Kjekje pod smerekc pri zidu poglejte! Ovelcča roža in lep jcrbas- čck polil cvetlic stoji na grobu. Bližam se grobu in — osterinim. Zdajci sim jerbasček spoznala, na ktcriga 6 * 6 8 sim po tvojim prcgnanju iz Doba vec ko stokrat mislila. Bolj na tanjko ga ogladujeni ino ga dobro spoznam. Vprašam dekiico, kako jo tibi in tvojim očetu šlo: kako sta sem prišla, in kje je tvoj oče vmerl. Pripovduje mi odvajnjiga živlenja na Smerečju, od sledne betežni Ivoji- ga očeta, od tvoje žalašti po očetovi smerti. Kmalo se k gosp. fajmoštru podani, kije vse časti vreden mož. Kav sim že vedela, mi je fajmošter poterdil, ino mi je veliko lepiga od vaj povedal. Sklenila sim urno iti na Sme- recje, pa pozno je že bilo, in mati bi bili leliko mislili, de se mi je kaj hndiga naklučilo, ker tako dolgo ne pri¬ dem domu. Prosila sim fajmoštra, de bi kagiga člove¬ ka na Smerecje poslali, ki bi tebi oznanil, de jez nisitn daleč, in do bom za tebe skerbela. Fajmošter poklice ucitela, naj bitimi jez sama naročila, kar bi rada Marii povedela. "Tičite! pride, in Redar sliši, de bi jez Marii rada nc- kej povedela, urno pravi: Ali ptujo siroto menite? Ta ni na Smerecju , ampak per grobu svojiga očeta joka in zdihuje. Vsmili se mi reva ki toliko žaluje, de bi leh- ko zbolela. Vidil sim jo skoz zvonikovo okno , keda r sim večno luč zvonil, in uro navijal, de bi škicufa (slaba ura ) saj zdej šla, dokler je gospoda v gradu. Gospod fajmošter me je hotel spremiti do groba. Pa sim ga prosila, naj me samo pusti, de le brez priče iti po sercu pozdravim. Tudi sim ga ponižno prosila, do moje matere stopiti ino ji povedati, kje de sim, in ktero prijatelco bom z seboj domu perpeljala. Zdej veš, ljuba Maria! kako sim te tukej najdbi. Jerbasček naj je po božji volji per grobu tvojiga očeta združil. 69 Maria roke in oči proti nebu povzdigne in hvalež¬ no pravi: Bog je tako imeti hotel! On se jevsmilil mo¬ jih solz iu moje revnosti. Kako je on vender dober in milostliv meni? Angelov sicer Bog ne pošilja več ljudem pomagat; pa nam pošilja dobre ljudi, angelam podob¬ ne, ki siromakatn pomagajo. Taki angel božji ste vi, grofnja Malika! Bog vam jo stezo pokazal, in o vas je semkej peljal, kjer vi tolažite in bolno serce zdravite, kakor neki božji angel. Malika Marii ne perpusti dalje govoriti in reče: Po¬ vedati ti moram, ljuba perjatelca, kaj v tvoji pergodbi mene posebno gine in me prepriča, kako vsigavedejoc in pravični Bog za človeško srečo, skerbi. Nanica, tvo¬ ja nar hujši zopornica, je vedno tuhtala, kako bite per meni zatožila, ino iz mojiga serca podrinila, K tem namenu je Nanica hudobno laž skovala, in kmalo bi bila dosegla, kar je želela. Vender leta laž je bila, kar ti bom pozneji povedala, vzrok, deje Na¬ nica naše zaupanje in tudi službo zgubila; lebe smo pa pravično spoznali, in bolj ljubiti začeli. Perzadevala si je tebe od mene večno ločiti, ino se je že radovala za- volj tvojiga bega. V svoji škodoželnosti li je jevbas- cek pod noge vergla, in se ti je posmehovala; vender leta njena hudobija, kar si gotovo takrat ni mislila, jr perpomoglo, naj zjediniti. Zakaj ta jerbasček mi je oznanil, kje ti skrita živiš. Resnica je, de človeku , ki Boga ljubi, sovražnik ne more škodovati. Vso hudobijo, ktero hudobneži na nas vale, Bog k naši sreči ob er n e* Naši nar hujši soperniki, ki nam noč ino dan jamo kopleja le našo srečo množijo. — Maria, povej mi tu¬ di, zakaj si tako pozno k grobu prišla, in zakaj si ta- 70 ko pozno k grobu prišla, in zakaj si necoj tako grozo¬ vitim jokala? Maria je Maliki povedeta, kako gerdo sojo na Sme- rečju od hiše pahnili, in miloserčna grofnja se jc na no¬ vo začudila in je rekla: Spoznam, de me je Bog oh tem času semkej poslal, ko si bila nar bolj žalostna, in ko si jokala in k Bogu zdihovala, naj bi ti on pomagal, ker te vsi ljudje zapustijo. Zopet vidiš poterjeno resnico mojih besed , de Bog naklepe hudobnih ljudi k naši sre¬ či obrača. Skopa ino nezaupna gospodinja te je od hi¬ še sunila ino mislila tc zatreti; vender k meni in mojim starišam te jc peljala, ako ravno tega ni holla. Mi vsi se bomo trudili, tebi krivico poverniti ino te osrečiti. Zdej pa, ljuba Maria! je treba de se vzdignive in k mojim sturišam grcve. Težko naj že čakajo. Le ur¬ no z menoj, ljuba Maria! iu odsihmal se ne liovc več. ločile. Jutro se peljavc v ltol. Jokaje sc je Maria od groba svojiga očeta ločila, ino si mislila, de morebiti ne bo nikdar vec semkej prišla. Grofnja jo zdej za roko prime in pravi: Pojdi z menoj, ljuba Maria! ino jerbasček z seboj vzemi. Ta ti bo v spoinin na rajnkiga očeta. Namesto jcrbasčka, z kterim je tvoja ljubezen očetov grob lepšala, mu bomo drugo stanovitneji -/mumije postavili. Tako znamnje si bomo omislili , ki (c bo gotovo veselilo. Morebiti bi ti rado vedla, kam je perstan prišel? Po poti ti bom vse razlo¬ žila. Zdej greste Malika iu t-laria, kakor dve prijatel- ce, proti gradu. Najden perstan. Pot proti gradu je peljala po dolgim shodišu, klcri— ga so stare, visoke lipe obseučovale. N.ekej časa ste Tl Malika m Maria sle ginene iao zamikneuc; potlej pa mlada grofuja reče: Povedati ti moram, kako se je per- stau najdel. Letaš smo poprej kakor sieer velko mesto zapustili, ino smo se v začetku Sušen v Dob podali. K tem zgod¬ nim preselenju so nas pa očetovi opravki permorali. Ko- mej smo v Dob prišli, jeuačelo dežovati in spomladans¬ ki vetri so noč in dan tulili. Neko noe je posebno hudo viharilo, kakor hi se sodni dan bližal. Vihar lete noči ječludi staro hruško omajal. Nagni¬ la se je, kakor de bi hotla pasti. Saj poznaš to velko hruško per Dobovškim gradu. Stara jo bila, in ma- lokdej več je sadu pcruesla. Torej so mej occ vkazali jo posekati. Vsa družiua je pomagala, jo lepo podreti, de bi bližnili dreves ne poterla. Tudi oče In mati in mi otroci vsi smo šli na vert gledat, kako hruško poderajo. Kotnej je hruška na tla zagermela, sta že moja mlajš{ brala per kavkjirn gnjczdtt tičala, kteriga sla že dav- nej od daleč gledala, pa do njega nista mogla, pa tudi uistu smela. 55dej sla pa pazlivo po gnjezdu berskala. Na enkrat zavpije Avgust: Ali lic vidiš bratec, kaj sc v sredi spletenih mladik sveti? Vidim nekaj; bliska sc ka¬ kor zlato in žlahtni kamni. — Nauica je to slišala, je ra¬ dovedna kjekei pogledala ino zakvičela: O Jezus, perstan je! Moja brala slu perstan izlušila ino ga veselo ma¬ teri nesla. Resnično je moj perstan! pravijo mati. O pošteni Jakob, o v boga Mariu! kakšino krivico smo vama sto¬ rili? Vesela sim najdeniga perslaua, še bolj bom pa ve¬ sela, kedar Jakoba in Mario zopet najdemo. Perpravle- «a sim jima perstan darili ino storjeno krivico popraviti. 72 .Jez s im se čudila in o p *šala, kako je mogel v gnjezdo na visokim drevesu p J ? To vam bom koj povedal, odgovori stari strelic An¬ ton, klerimu so od veselja solze v očeh igrale, kedar je vidil očitno vašo nedložnost. Ne vertnar Jakob, ne njegova lici Maria sta perstan v gnjezdo skrila. Zakaj drevo je bilo v-isoko, ino nobenima ni bilo mogoče do gnjezda perplezati, Tudi nista časa imela, kaj takiga poskusiti. Komej je Maria iz grada domu prišla, so že njo ino njeniga očeta zgrabili. Pa kavke, ki so na hruški gnjezdo imele, ljubijo, kar se sveti. Ako kaj takigo dobijo, urno nesejo v gnjezdo. Neka kav¬ ka je perstan vkradla ino v gnjezdo nesla. Ta je gotova. Zdcj me je sram, da jez star strelic liisim poprej se tega spomnil. Pa božja volja je bila, kije tako torple- lije mojimu perjatlu .Jakobu in njegovi hčeri VIjft-ii po¬ slala. Moja mati so poslušali Antona in potlej djali: Vi resnico govorite, Anton! Na enkrat vse zastopan, kar se je zgodilo. Dobro se še spomnim, de so kavke več¬ krat iz hruške no okno letale; deje okno takrat, ki sim perstan zgubila , odporto bilo, de je mizica, na kteri je perstan ležal, zraven okna stala; de sim se jez - , kedar sim ji,spne vrata zaperia, dolgo v perjispi zaderžovala. Gotovo jc neka kavka na drevesu sedela, perstan na mizi zagledala, in kedar sim jez v perjizpi bila, moj perstan v kljunu odnesla. Kedar so moj oče vidili, de sta tvoj oče in ti krivo bila obsojena, so bili grozno žalostni, V sercu me bo¬ li, so djali moj oče, de smo poštenima človekama kri¬ vico storili, Kar me tolažijo, de tega nismo iz hudob- 73 uiga serca, ampak iz ur dnosti storili. Veuder ue bom poprej pokoja imel in i .110 spal, dokler poštenih ne najdemo, dokler jim odvzete časti ne povernemo, do¬ kler krivice ne popravimo. Zdej so se oče k Nanici, ki je med veseimi sama žalostna in bleda stala, obernili ino so ji očitali: Ti laž¬ niva kaša, kako si se podstopila tvojo gosposko ino sodnika golufati, ino jih k takšini krivičnosti peljati! Kako ti je bilo mogoče slariga pošteniga moža in nje¬ govo nedolžno hči v tako nesrečo poriniti? Zgrabite jo, so oče beričam zapovedali, ki so po¬ magali hruško podreti, ino ki so se že poprej Nanici bli¬ žali, ino zapovedi očeta čakali. Oče so dalje govo¬ rili: V tisto železje jo vklenite , ktero je Maria nosila v tisto ječo jo verzite , v kteri je Maria zdihovala in je. čala. Kavno toliko palic ji nastejte, kolikor jih je ne¬ dolžna Maria dobila; kar je dnarjev alj obleke na kup zvlekla, ji odvzemite. Morebiti je vse ptuje blago, ktero bomo obceganenim povernili. Tisti berič, ki je »rekdej Mario čez mejo gnal, naj tudi pregrešno Nanico Iz dežele podi. Vsi pričijoči so se vstrašili te sodbe, ino bledi in molčeči so krog očeta stali. Nikdar še niso vidili očeta tako razkačeniga, nikdar niso slišali tako glasniga ino tediga. Dolgo so tiho molčali. (Jez neke j časa so vender začeli govoriti, kar so mislili ino sodili. Eden berič o v je Nanico zgrabil ino ji djal: Prav se ti godi! Kdor drugim jaino kople, sam v njo telebi. Drugi pa je rekel: Z golfijami in ležami greš v ječo damo! Kar se pod soncarn zgodi, se enkrat raz- svitli. 7 74 Kuharca meni: Nevošlivost zavolj lepe jauke je ne- spremišleno Manico v laž vpeljala; laž ji je v veci pre¬ greho pot kazala , ker ni hotia laži obstati. Torej pri¬ govor resnico uci: Zlodi tega kmalo v pest dobi, kdor mu perst pomoli. Korjaž, ki je hruško posekal, ino sekira v roki deržal, je djal : Upajmo, de se bo saj zdej poboljšala; ako ne , se ji bo na unim svetu še hujši godilo. Zakaj drevo, ki ue pernese dobriga sadu, bo posekano in v ogenj verženo. Novica od najdeniga perstana se je kmalo po celim Dobu razširila. Od vsih krajev so ljudje derli, in ve¬ lika množica je krog nas stala. Tudi naš župan je per- *el na vert. Pisar, ki je bil od konca per nas, ino je vse vidil in vedel, je županu povedal, kaj se je pergodilo. Ne verjameš, ljuba Maria! kako je ta per- godba župana ginila, Ako ravno je bil tebi ojster sodnik , je župan vender pravičen mož, bije vse svoje dni pra¬ vično in pošteno živel. Z glasam, ki nam je serce zbadal, je župan rekel: Polovico svojiga premoženja, tudi vse premoženje bi rad dal, ako bi jez ne bil te sodbe razsodil. Zakaj strašna reč je, nedolžniga kriv- no obsoditi. Potlej je župan krog sebe pogledal ino z slovezuim glasam govoril: Sam Bog je sodnik, ki nikdar krivično ne sodi, ino ki nikdar ne bo golufan. On sam je vedel, kako je perstan proč prišel, on sam je vidil kraj, kjer je bil perstan skrit, Pozemclski sodnik se lebko iz ne¬ vednosti zmoti; nedolžen je velikokrat kaznovan, in hudodelnik je časten. Ta bart je pa Bog, ki v serce vidi, ino ki bo enkrat dobro poplačal, hudo pa kazno¬ val, že na zemlji očitno sodil, ino nam perkrfto nedolž¬ nost in hinavsko krivico razodel. Glejte in spoznajte, kako črnino se je vse po njegovi sveti volji k tem na¬ menu pergodilo! Strašni vihar, ki je pretečeno noc grad majal ino nas plašil, je hruško nagnil; močna ploha je gnjezdo zmila, de se je perstan svetil in lehko najdel? naša gnadliva gospoda ravno v gradu stanuje, ino je pričejoča, kedar hruška na tla pade; nedolžni otroci, mladi grofi, ki ne mislijo perstana skrivati, so ga per- vi zagledali; iVanica, krivična tožnica Marie, je bila ta perva, ki je Marijno nedolžnost glasno oznanila, —E- nake čudne pergodbe niso tako redke na svetu. Bog bo sicer na unim svetu vse tožbe in sodbe na tanjko pre¬ gledal, ino vsakimu po zaslužkeh večno živlenje al j več. no smert oznanil. Pa vender včasi na svetu kaj taki- ga, kar smo vidili, perpusti, de se ljudje na njega, praviČniga sodnika v nebesih ozrejo, ino se spomnijo, de golufia le kratek čas terpi. Enake pergodbe ljudj učijo ne obupati nad večuo, vsigamogočno in zvesto pravico, kedar vidijo mnogotere krivice na zemlji. Tako je župan z glasnim jezikam govoril, in ljudje so ga pazlivo poslušali, so njegove besede poterdili, ino so se mnogih misel polni razkropili.'— Ljuba Ma¬ ria! zdej pa veš, kako se je perstan zopet najdel. Zdej ste, grofnja Malika ino Maria na gradskim pra¬ gu stala. Kako pravični krivico popravijo. Grof, grofnja in druga gospoda so bili v velkiin zalu (jispi), ki je bil po tedajni navadi drago olepšan, zbrani. Zalore stene so bile z prapogami (tapetmi) pre- 7 * 76 prežene , na kterih se je viilila množica strclcov , ko¬ nj, psov, jelenov, in divjih svinj. Barve, ako ravno stare, so bile žive in lepe,: ino kdor je ponori, kedar so brezštevilne sveče na širokifi svečnike!) gorele, v zal prišel, je menil, deje v zacopranim gojzdu. Gospod fajmošter, ki so že davnej v zal prišli, so pricejocim od Jakoba in Marie pripovedvali. V T si so jih pazlivo poslužaii. Fajmošter so z giueniin sercam od pobožniga živlenja ino čiste duše, ki je jo stari Jakob per vsaki perložnosli na Smerečju očitno kazal, govo¬ rili, Fajmošter so prirejo'e od ljubezni, hvaležnosti ino zveztosti, ki je jo Jakob svoji nekdajni gospošini vedno branil, prepričali; oni so od posebne ljubezni ino otroške skerbi, klero je Maria za svojiga očeta imela, lepe pergodbe razlagali; tudi so fajmošter Marijrrc (ru¬ de, njeno pobožnost, poterpežlivost, pohlevnost serčno hvalili. Vsim, ki so lete besede slišali, sta se Jakob in Maria smilila; grofnja pa je bila (ako gincna, de je glasno jokala. Zd.j stopi Malika, ki je z desno roko Merio pe¬ ljala, v levi pa jerbascek nesla, v svitli zal. Vsi so jima naproti deri i, vsi so Mario sercno pozdravili. Grof je Mario za roko prijel ino djal: Revna, dobra deklica! Kako si bledo in kumerna! Naše prenaglimo ; d ja nje je tvoje lica bledilo, ino tvoje mlado celo ger- balo. Zanesi nam! Vse bomo pozkusili, rože tvojih lic v novi*! zbuditi. Mi smo te iz hiše, v kteri si bila rojena, spodili; odsihmal je leta hiša tvoja lastna. Ali me zastopiš, de ti pohištvo v Dobu z vertam vred, kte- riga je tvoj oče le čas živlenja vžival, v dar dam? Moj { v 1 77 pisar bo še necoj daritevno pismo spisal, ino Malika ti ga bo zroeila. Grofnja, Malkina mati, je Mario objeia in poljuhi- ia (kušnila), je jo svojo hci imenovale, je blisketec per- sian , zavolj kterigu je Maria toliko terpela, iz svojiga persta snela in djala: Moja hci! tvoja nedolžnost ino pobožnost so sicer lepši inmen, kakor bister demniit uu sredi persiuna Vendci , abo ravno boijsi zaklade imaš, ne zaverzi mojiga darila! Mag h in o povračilo naj ti bo za krivico, ki smo ti jo storili; naj ti bo zastava moje materne ljubezni do tebe! Kedar pa ta perstan tvoj žeuinski biti ne sme, naj bo saj tvoja dota, Ako eas pride, kedar boš dote potrebovala, ti bom jez per¬ stan odkupila. Grofnja to zgovorivši je perstan na Ma- rijni perst nateknila, Maria je ztlej od veselja jokala, kakor je malo po¬ prej od žalosti ino britkosti. Prevelika dobrota, ino dragi darovi so jo skorej omamili. Kakor težka butara telo, take so dobrote njeno dušo tlačile. Le jokala je, govoriti ni mogla, perstan vzeti se je branila. Neki ptujih gospodov je ji rekel: Le vzemi, sirota! kar ti bogata gnada podari. Bog je castitlivimu grofu, ino ljubeznivi grofnii veliko bogastvo dal. Pa tudi, kar je še boljši, (udi dobro serce je jima podelil, de vesta z bogastvam prav obračati. Gospod avobodnik (baron)! ne govorite tako, je grofnja rekla. Kar Marii storimo, ni gnada. Mi smo ljudem izgled neizrečene krivice dali, ktere se bomo vse svoje živlenje v žalosti ino sramoti spomnili; torej naša vest terja, de krivico, kar uam je rnogocpj popra- 78 vimo. Kerin!’ pa mi svojo dolžnost spolnimo } 31 c smele od naših dobrih del govoriti. Ponižna Maria, ki je perstan iz persta vzela, ni vedla kaj storiti, kam se oberuiti. Perstan je v roka!*, ki so seji od veselja tresle, deržala, ino jc v fajmoš- tra pogledala, kakor bi ga hotla vprašati, kaj ji je sto¬ riti. tiospod fajmošter ji pravi: Ja, Maria, ti moraš per¬ stan obderžati. Kar so gospod grof in gospa grofu ja sklenili, tega ne bojo oberiiili. Kakor nam je leta pri- godbu lep nauk, de človek, ki se nam gotovo krivičen zdi, je dostikrat nedolžen: tako naj nam bo leta pri- godba lep izgled, kako pošteni ljudje stojeno krivico popravlajo. Glej Maria! Bog ti plačuje tvojo ljubezen do očeta. Zakaj, kdor stari.še časti, temu se po božji obljubi dobro godi. Bog si je gospoda grofa ino gospo grofnjo /.volil, ki li plačujejo tvojo poterpežlivost v ter- plenjti. Torej hvaležna vzemi obilno darilo! In kakor si bila v nadlogah pohlevna, poterpežliva in božji volji vdana: tako si tudi v sreči perzadevaj biti hvaležna proti Bogu in svojini dobrotnikom , milostliva in pohlev¬ na proti vsim ljudem. Zdej je Maria perstan natiknila. Njeno hvaležno serce je po solzah namesto besed govorilo. Malika je z jerbasčkam v roki zraven Marie stala. V sercu seje veselila, kedar je vidila, kako lepo z Mario ravnajo. V njenih očeh bi bil leliko vidi!, ka¬ ko rada je k vsim tem pervolila. Fajmošter, ki so do¬ stikrat vidili, kako gerdo otroci gledajo, kedar njih stariši ptujr ljudi obdarujejo, so bili sosebno giueni od 79 Malkeuiga dobriga serca. Bog bo, so fajmošter rekli, gospodu grofu in gospej grofnji njih dobroto povernil« On jim bode, kar so siroti storili, na njih ljubezniv* hčeri, ki ima enako serce z svojimi stariši, stokrat po¬ vernil. Sam Jezus nas je učil, de kar od našiga blaga vbo' g im podelimo, na obrest (eimže) damo. Dobro delo rut.ii ne bo le ;;a tem svetu ; 'aeano, a pok je posojen dnar (kapital), kteriga naložimo za uui svet, in kteriga nam nobeden ne more odvzeti. Tatnkej bomo obilna dobili, kar smo tukej na obrest naložili. Nekaj posebniga od lete pergodbe. Grofnjaje zapovedala večerjo napraviti; ino je gosp« fajmoštra k večerji povabila; tudi Marji je vkazala per večerji ostati Kedar so molili, molitev pred jedjo je bi¬ la takrat tudi per bogatih navadna, se je Maria božje dobrote spomnila. Mislila si je namreč, kako je bila žalostna ino pobita, kedar sojo na Smereeju po dokon¬ čanim opravilu brez večerje od hiše sgnaii. Kdo bi si bil tedaj mislil, de mi je na tem gradu, v sredi teh dobrih ljudi večerja perpravlena? Hvala tebi, dobrot- livi Oce v nebesih za tvojo dobroto! O Bog, odpusti mi mojo-malodušnost (cagiivost), iuo daj mi svojo gnado, de v zaupanju na tebe nikdar ne oslabim. Maria je sedela med gospo grofnjo, in Maliko. Bra¬ nila seje pohlevno, na leta časten sedež se vsesti. Pa gospa grofnja ji perjazno reče: Ker si ti naša, ne zgu- bleua , ampak zaveržena hci zopet najdena: se spodobi, de veselico obhajamo, per kleri pervi sedež tebi sliši. 80 Meri večerjo so se večriel uri IVI a rij iti li pergodb pogo¬ varjali. Gospod grof je pravičnigu strelca Antona per sebi imel. Leta zvesti služabnik je svoji gospodi, ne iz dolžnosti, ampak iz ljubezni per jedi stregel. Per ne- cojšni večerji jo vecdel za Mario stal, in o si je solze iž oci brisal. Po stari navadi zvestiga služabnika se je on v pogovore svoje gospode vtikoval. Zdaj je Marii reafci: Ali se še spomniš, kar sim tebi in tvojimu očetu na meji govorili? Kdor pošteno živi, se nobeniga ne boji, — kdor na Boga upa, ni brez fcruba? Kar sim takrat govoril, se je spolnilo. Nič ne pogrešujemo . ka kor tvojiga očeta, mojiga stariga, pošteniga perjatlu. IVjega manjka per večerji. Kako l)i se bil Jakob vese¬ lil, vidili svojo hči, svojiga ljubčika na zemlji tako ča- steno! Branim se, pa vender mi vedno v glavo pride : Zakaj mu ljubi Bog ni nekoliko ipescov živlenje podalšal? Ako ga bi bil Bog ravno donosni večer k sebi poklical, bi jez ne bil nič godernjal. Saj leto veselje bi mu bil jez pcrvošil. Na to so faj m oster rekli: Anton, vi dobro skerbile za stariga perjatla, in vaša skerb je hvalevredna. Ven¬ der ne smemo mile za časno živlenje skerbeti, ino na veselje tega sveta misliti. Zakaj, časno našo živlenje je nar krajši ino nar revnejši del našiga živlenja. Leta svet je veža drugiga sveta; naše časno živlenje je per- pravlanje k boljšim, večnim živlenju. Ako mi le časno živ¬ lenje kakiga človeka premišlujemo, najdemo, dovolj re¬ ci, ktere se ne zjedinijo z božjo modrostjo, dobroto in pravico. Ako pa mi proti nebesam pogledamo, vidimo voliko prič, ktere nas v težavah in krivicah tega sve¬ ta potolažijo. 81 Eneka se je godila Jakobu in Marii. Dobri lir eri popravlja preterpleno krivico častivredna dobrota; po¬ božni oče Jakob je pa v ptuji deželi vmerl, v ktei’o je svoja ljuba gospoda nedolžniga spodila. Jakob je mo¬ ral svojo hči, kar mu je serce nar hujši stiskalo, v revnosti ptujim ljudem zapustiti, Ako bi ne bilo več- niga živlenja po smerti, bi Jakob nobeniga plačila za voljno terplenje ne dobil. Kaj takiga od Doga misliti) je pregrešno. Gotovo nas čaka boljši živlcnje. So nebesa, blagor nam terpincam ! so nebesa, kjer bomo plačilo dobili za voljuo terplenje. V nebesih bodo pobožuimu Jakobu prenesene težave ino terplenje živlenja obilnejši povt-r- liene, kakor pa Marii na svetu. V nebesih Jakob vživo cisto veselje, sladkost in zveličanje, kterimu današua krasna večerja v bliskatečim zalil pennerjena je slaba senca. Morebiti — kar jez sicer ne vem, pa moje serce mi to terdi — morebiti ima pobožni starčik, ki je svojo ljubezen do hčeri v nrbasa vzel, veči delež na leti čast- livi večerji, kakor mi menimo. Kedar žlahtne deležnike večerje tako ginene vidim: hočem še nekaj povedali ( kar bi bil sicer obmolčal. IVeko jutro sim k pobožnim bolniku Jakobu prišel. Ako ravno je bilo njegovo zaupanje na Boga veliko j vender ni mogel skerbi zatreti, kako se bo ljubi hčeri po svoji smerti godilo. Leto jutro je bil pa Jakob grozno vesel. Smejaje mi je roko podal in rekel: Gos - pod fajmošter! ta sledni kamen se mi je od serca odva¬ lil, namreč skerb za Mario. Zdej sim popolnoma polo- lažen. Pretečeno noc sim molil, kakor nikdar poprej, in božji tolaž, neznan pokoj sim občutil v sercu. Upanje imam, de je Bog mojo molitev vsiišal- Brez skerbi zdej vmerjenv, in sim si zvest, de bo nedolžnost moje hčeri na dan prišla, ino de bo visekovredni grof kakor oce , in dobrotliva grofiija kakor mati za Mario skerbela. To so besede pobožnigaJakoba po tisti noči, vkterije, kar sim neeoj pei*večerji zve lil, hud viha. staro hruš¬ ko nagnil, ino skriti perstan in Marijno nedolžnost ra¬ zodel, Takrat je bila vslišana molitev pobožniga Jako¬ ba. Iz tega vidimo, de je zveličana duša pobožniga očeta pred sedežam vsigamočniga ino vsigavedejo- ciga Boga dalje molila in sprosila odrešenje svojiga revniga otroka, kteriga nadloge so bile grozovitne. Jakob liani je tedej per Bogu leto srečno, veselo večerjo sprosil. — Ali je pa njemu, kteriga sreča Marie nar bolj veseli, leta sreča po nesreči popol¬ noma neznana? Saj mene leto upanje tolaži, de Jakob tudi na unim svetu za srečo svoje ljube hčere ve, in o de se z njo vred veseli. V-eii d er, naj Jakob za srečo svoje hčere ve alj ne, gotova je pa, de njegova po¬ nočna molitev kakor perjaztia luč v Marijnim živlenjn sveti, ino nas prepriča, kako moc ima pobošna molitev. Iz tega vidimo, kako je božja previdnost leto pergodbo perpustila in po pravici speljala. Ne prazna liagoda, fajmošter govori dalje, ne kaka prazna nagoda nas je tukaj zbrala; ne kaka nagoda nam perpravila uro lepih naukov in svetih obcutlejov. Mene ptujca je v družino pravičnih ljudi božja dobrota ino pre¬ vidnost peljala, de od teh božjih lastnost vsim ljudem pričujem. Zakaj, meni je Jakob na sinertni posteli per- 83 godbo zaupal, po kteri vsi zaslepimo , kar se je zgodilo. Leta pergodba uaj uas poduči, de Bog, ki je očetain in materam posebno ljubezen do otrok dal, tudi sam za vso ljudi po očetovo alj materno skerbi; ja Bog bolj za nas skerbi, kakor vmerjoči stariši za svoje otroke sker- beti zamorejo. V ter d n im zaupanju, de vsigamogocn j Oče v nebesih za uas skerbi, hočemo živeti in vmreti. Leto zaupanje nam bo v težavah in smerti, kterih no¬ ben stan na zemlji ni prost, pred kternii nas noben red, nobena krona ne varje, edina tolažba. Tudi jez, je djala grofnja, ki je od mize vstala iu 1'ajmoštru roko podala, tudi jez terdno deržim na leto zaupanje. Vsi pričtjoči so enako terdili. Pozno je že , govori dalje grofnja, in ker inornio jutro zgodej vstati, se hočemo zdajci ločiti, in k pokoju iti. Lepe nauke, ki so nam jih fajmošter dali, hočemo pred zaspanjenr premišlovati. Današni dan bolji skleniti nam ni mogoče. Vsi so se ponižno poslovili, ino z ginenim scrcam se v postelo podali. Gospoda na Smerecju. IVasledni dan komej zarja napoči, so se že vsi v gradu sukali, ino k odhodu pripravljali, Grofnja Malika pa in ptuja gospodična ste se posebno z Mario pečale. Dokler je Maria v Dobu živela, se je nosila po na¬ vadi hčer grajšinskih služabnikov. Z obleko pa, ktero sije Maria na Smercčju vinislila, se ni hoda ločiti od deklic na Smerečju. Torej Maria ni imela druge kakor kmetijske obleke. Ptuja gospodična, ki je bila enaki- ga života z Mario, je ji oblačil, kterih je Maria potre¬ bovala, darila. Redarje Maria lepo in malo ponošeno oblačilo vidila, se je branila ga vzeti iu nositi. 84 Alj grofu ju Malika reče: Kaj se boš opotavljala? Urno se obleci! Odsihmal si ti moja porjatelea in to- varšica, ino ne smeš se po kmetijsko nosili, Torej je nar bolj pametno, de se (ukej preoblečeš, ino prebleče- na z menoj v Dob prideš. Obedvc gospodične se zdej trudite Marco ozalšali. Kc- dar je bila napravlena , ste j« v velki za! peljale, kjer je bil zajterk (kosilo} perpraven. Kdor je le,o tri gospo¬ dične pogledal, tretje ni spoznal; vender so kmalo vsi vo¬ dili, deje Marin, Vsi so jo sočno pozdravili ino zago¬ tovili, de se ji nova obleka dobro vleže. Po zajterku so se na voze vsedli, in Maria je z Ma¬ lika per grofu in grofnji sedela. Grof je vkazal, nieiiio Smerecja peljati, debi dobre ljudi, ki so Mario ino uje- niga očeta perjazno sprijeli, vidil. Po poti je grofspra- šoval, kako se tein ljudem godi, in Maria mu je odkrt- tosereno povedala, de je njih živlenje žalostno, ino de j'h v starosti malo veselih ur čaka. Ka Smerečju so se vsi čudili grofovo kočijo tukej viditi. Dokler je pohištvo stalo, hlezo ni nobena kočija, gotovo pa nobena tako bogatiga gospoda na Smerečju bila. Kedar je kočija pred pohišlvam ostala; je,la mlada gospodinja iz hiše pertekla, rekoč: Jez hočem žlahlnimu gospodu in gospe j, in gospodičnama iz kočije pomagati. Kedar je pa gospodinja eni gospodični roko podala, je kmalo spoznala — Mario. Kaj je to za en vrag? zav¬ pije zarobfena gospodinja, in spusti Marijin* roko, ka¬ kor bi bila za kačo prijela, Zdej se gospodinja od ko¬ čije odmikuje in jc kmalo bleda , kmalo rudeča. 85 Ta »tari gospodar je ravno vert obdeloval. Grof, grofnja in Malika so sc k njemu podali, ino mn v roko segli. Hvalili so njegovo dobroto, ktero je Marii in »jenimu očetu skazal. Pošten mož pa odgovori: Jez bi se moral Jakobu zahvalili, ne on meni. Z njim je blagoslov v moje pohištvo prišel. Ako bi ga bil jez vedno vbogal, bi se mi zdej boljši godilo. Po njegovi stnerti me nič ne veseli. razim tega verla. On mi je svetoval, si obdeižati leta vertee, on meje učil, vert obdelovati. Tukej /.dej delam , ker mi je drevo pretež¬ ko , ino med zeliši in cvetlicami išem veselje:, kteriga v hiši ne najdem. Maria je pa staro gospodinjo v jispici obiskala, je jo za roko izjispe na vert peljala, ino ji pogovarjala .se ne bali. Ta stara gospodinja ni z nobeno žlahtno gospodo dosihmal govorila. Počasno in plašno se je bližala. Grof in grofnja stajo zavolj njene dobrotnosli hvalila ino cestila. Dobra človeka sla se velike hvale sramovala ino sta od Veselja jokala, Ali ti nisim rekel, Maria! se starček oglasi, de se ti bode dobro godilo, ki si svojimu očetu lepo stregla. Zdej se moje prerokovanje spolnuje. — Ta stara gospodinja se šcasama poserči, Mariju o janko pogleduje in ošlatnje imo pravi: Tvoj o e je vender pravo terdil: Ki cvetlice oblači, bo tudi za tebe skerbei. Ta mlada gospodinja je od daleč stala in si mislila: Kaj vender človek na svetu doživi! Vmazana beraška de¬ klina je postala gospodična. Kdobi si bil včerej to mislil? Zdej se ne sibem z njo meriti; vem pa vender, kdo v pisani janki teči, ino de ta gospodična je snoči v moji I . 86 hiši cunje povezala, ino čez goro se plazila beračit po deželi. Grof ni slišal gerdiga govorjenja mlade gospodinje; pa si vender nič dobriga ni mislil od nje, kedar je v nje špotlivi obraz pogledal. Ta je necimerna zetinja, de djal grof, ino je liekekrat po vertu semtertje šel. Poslušajte me, pošteni oče! je rekel grof starimu gespodarju, jez vam hočem nekej povedati. Pohištvo v Dobu, ktero je Marijni oce obdeloval, sim jez Marii daril. Vender Maria še ne bo gospodarstva nastopila. Ali nočete z Mario iti? Gotovo vam bo v Dobu dopadlo, in Mariane bo nobene najemšine od vas terjala, V Dobu hote zeliša in cvetlice redili, se jih veselili, in bote na stare dni mir in pokoj imeli v perjazniin pohištvu. Grofnja, Malika in Maria so starciku prigovorjale, grofa vbogati. Blezo bi ne bilo potreba tema starima veliko prigovarjati; rada sta šla iz Smerecja , kakor bi bila iz pekla rešena. Zdej pride ta mladi gospodar iz polja. Radoveden je bil, kaj se per hiši godi, ker kočija z Štirmi konjini na dvorišu sloji. Kedar je zvedil, de grof očeta in mater z seboj vabi, je kmalo v to pervolil, ako mu je ravno težko djalo se od starišov locitti. Vedno ga je serce bolelo, gledati, kako svoja žena te stare terpinči. Upai je, de se jima bo boljši v Dobu godilo, kakor dozdej na Smerečju. Zetinja je pa, kakor pravijo, z obema rokama te stare od biše porivala. Sladkati se je začela rekoč: To je neizrečena dobrota milostliviga grofa. Neotesano bi bilo zavreči take dobrote. Mi vsi bi se milostlivimn grofa zamerili, in žlahtna gospa bi si lehko mislili, de 87 smo mi gladki kakor duhova skorja. Resnižno, enaka sreča še ni moje hiše zadela! Me veseli, je rekel njeni mož, de to zapopadeš. Vedno sim ti govoril, de je treba pomagati poštenim revežam, in de tako djanje pernese hiši srečo in blago¬ slov. Ti pa mi nisi nič verjela. Vender tudi moja en¬ krat velja. Gospodinja je rudeca postala , kakor bi jo bil zkerv- jo polil. Alj ni si upala jezo stresli pred ptujo gospo¬ do. Pa pogledala je moža, de se je zdajci začel tresti pred njo. Grof je obljubil po te stare poslati, kedar bo njuno pohištvo perpravleno; potlej sc je z svojo družino na voz vsedel, in naprej peljal. se je na Smereeju perpetilo. Žlahtni grof so bili mož beseda. Ze tisto jesen je prišla kočija na Smerečje po te stare. Sin je grozno jokal, kedar se je moral ločiti od starišov; zetinja pa ; ki je dne in ure štela, kdej bojo odrinili, se je močno veselila, se znebiti teh stareli. Leto veselje je pa kratko terpelo in na konen grenkovalo. Kočjažje zetinj 1 list podal, v kterim je bilo pisano, de ona mora tastu in taši v dnarjeh vsake kvatre plačati, kar jima je v ži¬ vež spogojeniga. Ako ne bo teh dnarjev per gosposki na tanjko odrajtala, bo pa eksekucijo (Žolnirja) na dom dobila. Leta list je mlado gospodinjo grozno razkačil- Klela in norela je, Zdej smo zpod strehe pod kap priš¬ li! je gospodinja kričala; ako bi bila tukej ostala, polovico potroskov nam bi bila manj napravila, Sinje 88 bi! pa vesel, ki je perložnost dobil svojim starišam kaj dobriga storiti, brezde bi ga. bila žena kregala. Ven- der tega veselja ni očitno kazali. Ta stara sla se nasledilo jutro v kočijo vsedla itio sta sz Smerecja odrinila. .Sin jima je srečno pot glasno vosi!, zetiuja ju je pa skrivaj rotila. Hudo babo je pa enaka zadela, kakorsitia volierne ino nevošlive večdel zadene. Svoj denar je nekiimi kupcu posodila, ki ji je deset goldinarjev od sto na vsako leto obljubil. Obrest (iinž) je na koncu leta h kapitalu perložila, in o obrest od obresta dobila. Gospodinja se je z dnaijem bahala, ino je vedno možu pripovedvaia, koliko dnarjev bode rez deset, koliko čez dvajset let imela. Alj gospodinja je račun (rajtingo) brez kerčmarja (birta) narjala. Ku¬ pec je neko fabriko zidal, ktera mu je veliko iz mosne , pa nič v mošno nesla. Kupca so na kant djali. Ta novica je kakor.,strela gospodinjo zadela. Odsihmal ona ni vesele.in pokojne tire imela. Podnevi je po cestah letala, in zdej k dohtarju, zdej k gosposki sopela: p ono i je vedno tuhtala in svojo nesrečo premišlovala. Oti skerbi ni skorej nic spala. Pravda gre h koncu in gospodinja dobi kakih sto goldinarjev, namesto deset jezarov (tav- ženl). Zdej je hotla obupati; živlenje se ji je studilo, in vmreti je želela. JVeprenehavne skerbi so jo tako oslabile, deje hudo bolezen dobila. Mož ji je hotel zdravnika perpeljati iz bližniga mestica, pa ona ga n‘ hotla. Zdravnik Jakobu ni mogel pomagati, je djaia gospodinja, tudi meni ne bo poinega. Rabeljl (fraj- nian) na Bukovju se boljši zastopi na bolezni. Po njega mi pojdi! Tako le govori vohernija. Mislila si je, de bo rabelj kaka dva goldinarja manj terjal kakor pa zdrav- 89 nik. Ta bart je pa m.ožova veljala. Zdravnika , ne ra- beljna ji je perpeljal. Zdravnik je svetoval zdravil, ki jih je gospodar iz mestica pernesel. Pa samoglavim gospodinja jih še pokusila ni; ampak skoz okno jih je zagnala, ino je skrivej po rabeljna poslala. Kaplice, ki jih ji je rabelj dajal, so merzlico zaterle, pa sušico zbudile. Gospod fajmošter iz Jelšovja so bolno gospodinjo o- biskali, ino ji sercno prigovarjali, naj bi se poboljšala, svoje serce od posvetnih reci odtergala ino k Bogu o- bernila, Alj te besede so gospodinjo razdražile. De¬ belo je gledala fajmoštra in rekla: Ne vem, kaj fajmo- šter z svojo pridigo menijo. II kupcu, ki nas je za na¬ še krajcerje ociganil, bi smeli tako govoriti. Temu bi se bila pridiga perlegla. Jez pa sim prav, kakoršina sim. Dokler sim bodili mogla, nisim nikdar božje služ¬ be ob nedelah zamudila. Tudi doma sim zvesto svoje molitve opravila. Vse svoje dni sim pridno delala ino se zapiavlanja varvala. V nar lepši ženski rednosti, v gospodiustvu, sim bila v izgled vsim ženam. Nobe¬ den me ne more kaj slubiga tožiti. Nebedcn berač, ki " je prišel pred mojo hišo, ne more reci, de mu nisim nit: dala. Rada bi vedela, kako se more lepši živeti! Mi¬ slila sim zmirej, de me gospod fajmošter za kako po¬ božno in pošteno ženo derže. Iz tega je fajmošter vidil, de bo treba ojstrejši z gospodinjo govoriti ino k pobolšanju jo svariti. Na tanjko in očitno ji je razložil, de ona denar čez vse ljubi; ino de to, kar ona hraniivost imenuje je voher- nija, tedej ostuden greh, ne slavna rednost. Pokazal ji je, de jeza, ktera je per ujej doma med gerde grehe 8 90 sliši; de ji krotkosti in poterpcžlivosti, ki so lope in potrebne čednosti, elo manjka. Spomnil je jo, de je ona iz skoposti ino togote svojilno možu veliko žalostnih ur napravila; de je ona siroto Mario od hiše spodila; tudi tasta in tašo, ktere bi imela cestiti in ljubiti, ka¬ kor svoje stariše, je ona od hiši odrinila. Podučil jejo, de ona ni spolnila veliko zapoved ako je kosec kruha, alj pest moke kakimu vbožicu skoz okuo pomolila, de bi se ga znebila; ampak, deje zamudila svojo dolžnost, ki ni nikdar mernika žita, ako ravno ga ima v obilno¬ sti, tistim revnim podelila, ki se sramujejo beraeovati, ino ki so pomoči nar potrebnejši. Očital ji je, de so nje¬ ne darila za pogorelce ino nesrečne vselej nar pielejši bile: de je ona po svoji vohernii veliko premoženje, z kterini bi bila mnogim revežam lehko pomegala, zapra¬ vila in sebi živlenje perkrajšala , de ona zoper nar vek- ši božjo zapoved, ki vkaže Boga in bližniga ljubiti, gre¬ ši; de njeno obiskanje božje službe, ako je ravno veli¬ ka dolžnost vsakiga kristjana, nic ne zda, ker je ne poboljša, de njena molitev, ki pride iz merzliga serca, Bogu ne dopade. — Fajmoštru dalje govoriti ni pcrpustiia. Jokati in tu¬ liti je začela: Ali nisim jez nar nesrecncjši na zemlji? Nobeden človek me ne more terpcti. Vender si nisim mislila, de me tudi moj fajmošter tako sovražijo. Saj mu nisim nic storila, kar bi ga bila sililo se od mene odverniti ino me k grešnicam perdružovati. Žalostni fajmošter je klobuk in palico vzel ino iz jispe šel. Težko je, si je fajmošter mislil, de človek, kteriga serce na posvetnim visi, kaj nebeškiga culi in želi! Daleč je od božjiga kralestva, od očitne pobož- 91 nosti in prave eednos.i, Ako kake naučene bese¬ de požlabra, meni Boga zadovoliti; in ako kake drob¬ tine plesnivega kruha beračam veiže, misli vse dolž¬ nosti do bližniga spolniti. Pa njegovo serce plava v grehih, ino sam sebe toliko oslepi, de svoje pregrehe čednosti imenuje. Kedar je fajmoster memo verta šel, ino noter po¬ gledal, je djal: Sami sebe goljufajo, ki menijo, de k srečnim živlenju driigiga ni potreba, kakor kupa dnarja. Bogata gospodinja per vsim svojim dnarju in blagu le tuc srečne ure ni imela; vboga Maria pa jih je stotero med cvetlici tega verta vživala. Gospodinje bolezen je bila huda. Cele noči je gos¬ podinja kašlala, ino v posteli brez spanja sedela. Iz skopijo si ni pervolila škedelico goveje juhe a!j kuhane rožicove vode , ki bi ji bila kaše! poiajšala. Brez to¬ lažbe je lerpela, brez poterpožlivosti ino vdanja v božjo voljo je po pomoči zdihovala. Na vse sorte se je faj- mošter trudil, gospodinjo k spoznanju svojih grehov in k pokori oberniti. Sledne dni živlenja je bila ineiikeji ino kazala je grevingo zavolj zvojih grehov. Pa težko je na smertni posteli popraviti, kar si v nekih letih popa -il. Vender Bog je inilostliv ino odpusti listimu, kteriga vreduiga najde odpušauja. Zatorej ne sinemo nobeniga obsoditi. — Vmcrla je gospodinja v svojih mladih le¬ tih. Skopija, vohernia, jeza, nevošlivost ino druge lie- pake so ji v jamo pomagale: Njeni izgled nas očitno uči, de lepote života, srebro in zlato ne osredji člo¬ veka ampak ga velikokrat v nesrečo zavlečejo. 92 Nova žalost. Po zimi je grof z svojimi v poglavitnim mestu živel, pa tudi Maria'je per grofovi druščini bila, l\eko jutro pride star duhoven v grofovo poslopje , po Marii praša in pravi, de ji mora kaj potrebniga povedati. K Ma¬ rii pridivši ji razodene , de neka, na smert bolna deklica želi z njo govoriti, ktera dokler ni z Mario govorila, nc more mirno vmreti. Kdo de je, bode sama Marij povedala. Leto povablenje Marii ni dopadlo; grofnjo je prašala, kaj hoče storiti. Grofnja je dtihovniga po¬ znala ino vedela, de je bogaboječi mož, torej je Marii 'kazala, de naj le gre. Tudi ta star Anton je šel z njo, kar je duliovniinu po volji bilo. Daleč so šli, noter na kone mesta. V nekih voz¬ kih ulicah so pred vniazano hišo ostali. Po temnih sto- palicah (štcngah) so na kvišku lezli. Stopalice so bilo slabe in polemične, in Maria se bi bila od strahu ventila, ako bi ji ne bil duhoven poti kazal. Pred vratami, skoz ktere je veter piskal, je duhoven obstal in Mario pro¬ sil, skoz vrata stopiti. Vender še poterpile, Maria! je djal duhoven, in dajte mi svojo rutico. — Na to ji je duhoven kake kaplje melisovca kanil in rekel: Tega ho¬ te potrebovali. Zdej le pojte ! Maria pride v podstrehje, ki jispi ni bil i podobno. Neka inajhina luknja z cunjami zamašena je bila name¬ sto okna. Na smerdlivi slanti je ložal bolnik, zraven te postele je stal polontlcn stol, na kterim je v neki ce¬ pini voda stala. Strašno prebivaljše za bolnika brez vse postrežbe! Strašnejši pa je bila bolena reva. Maria je menila samo smert viditi, ki se gible, z puhlim glasam govori, in suho roko Marii podaja. Tresla se je Ma¬ ria, ko šiba. Maria je zvedela, de bolnik v strašni po¬ dobi jo — Kaniča. Tista Nanica je na »inertni posteli ležala, ki je nekdej v Dobu cvetela ko roža. Nesrečna Nanica je od duhovniga zvedela, de Maria per grofnji v mestu prebiva. Torej je po njo poslale jo za odpušanje prosil zavolj poratana. Ime je pa Nanica zamolčala, ki seje bala, de bi Maria ne šla k njej, ako bi vedla, de k Nanici gre. Maria je glasno jokala ino je Nanico zagotovila, de je že zdavnej vse pozabila in odpustila; ino de svoje serce ni c ne čuti, kakor vsmilenje. V znamnje resni - tiiga odpušanja je h o 11 a Maria Nanico objeti ino polju¬ biti. Alj duhoven je Marii to storiti branil rekoč: Ta bolezen je strupna, varile se je naleziti! — Kakšina bolezen ja la? vpraša nedolžna Maria. Duhoven je pa na tla gledal in molčal. Alj Nanica je duhovuiga pro¬ sila. odkritosercno povedati, po kaki poti je Nanica v nesrečo zabredla, de bi njena nesreča druge svarila. Duhoven je Mario žalostno pogledal ino rekel: Ljuba deklica! leta bolezen nasleduje nečisto živlenjc in ger- de grebe. Tako strašno popači necistot človeka lepo postavo, SinerdJiva smert je konc necistiga živlcnja, Ljuba deklica! ti si mlada. Nekteri ti bojo rekli, de si lepa. Kvante boš vcasi slišala, boš slišala se sme¬ jali. necistimu grehu in ga zagovarjati. Slabih izglcdov boš mnogo vidila po svetu. Zapeljivic bo tebi, kakor strupna kača, na pete bil. Nikdar ne pozabi, kar tu- kej vidiš in slišiš! Sama vidiš, kamo greh človeka pogrezne. Naj bi jez vse deklice tega mesta mogel sem perpeljati ino jih podučiti, kakšin je sad hecistoti I Naj bi jez tistim hudobnežam, ki so nekdcj nedolžnii. Nanici perjaznost, ljubezen, bogastvo, veselje obetali in tako njeno duša in telo prestrašno zaterli, mogel pokazati podobo gnile deklice! So ljudje, ki nas du¬ hovne nevošlive sleparje imenujejo, ki pridigovamo se veselja ogibati; alj veselje, ktero enak konec vzame, ne morem veselje imenovati. Gorje pa tistim, kteri hvali necimerno veselje, de bi nedolžno deklico zasa¬ čil (vjel)! Že poprej seje Nanica, kedar koli je z svojo grof- njn v mestu bila, skrivno z malopridnimi možaki dru¬ žila. Kedar so jo pa iz Doba spodili, je šla Nanica na ravnost v mesto, in se je popolnoma nečistima živ- lenju vdala. Od konca je v sladki veselici živela, sije za denarje, kijih je po nečistosti zaslužila, drage oble¬ ke vmislila; pa z dnarjem vred je Nanica tudi gerdo bolezen dobila. Vse obleke je v bolezni za deseti del denarja, kteriga je za nje dala, prodala, in potiej je v revšini, kakoršina sama vidiš ječala. Proprejšni per- lizvavci, in tako imenovani perjatli so jo zapustili, iuo si morebiti drugo išejo , jo v enako nesrečo spravili. Jojmcne! stoka Nanica, jez sim velika grešnica, in sama sim si nakln ala to nadlogo. Na Boga nisim več mislila, dobre nauke sim zaniČovalja, svoje vesti nisim poslušala; le lepšanje, perlizovanje in veselje sim lju¬ bila: to je bil začetik moje nesreče, po kterim sim do- tod prišla.— Oh, je Nanica dalje ječala, do bi le na unim svetu veči reve mene ne čakale! Vender , ki ste mi vi, Maria! ktero sim hudo razžalila, odpustili, tudi upam, de mi bo milostlivi Bog odpustil. »5 Vsa pobita gre Maria (loma, Zavolj strahu, gnusobe, vsmilenja ni mogla jestio poldne. Gerdo opodoboje ved- no pred očmi in puhel glas vedno v ušesih imela, Sa¬ ma per sebi je djala: Lela strašna podoba je bila en¬ krat — Nanica, lepa Nanica! Lele besede je Maria ve¬ likokrat na dan zrekla. Spomnila seje svojiga jablone- ka, kteriga je slana posmodila. Kar ji je njeni oce ti- stokrat, in pozneji na svoji smertni posteli govoril, je zdej njeno serce čutilo. Zopet je Bogu in svoji sreči obljubila, sveto, čisto in pošteno živeti. Maria je grofnjo za Nanico proprosila, Grofnja ji je zdavnika, pice, platna in kar je Nanica potrebovala, poslala, Nanica je še strašne bolečine terpela, živa gniti začela in tako Smerdela, de nobeden ni mogel per nje ostati. Vmerla je v 23, letu svoje starosti. Ncrvo veselje. Spomlad, kedarjc že vse poganjala in cvetelo, se je grof z svojo gospo in hčerjo v Dob podal. Tudi Ma¬ ria je šla z njimi, in seje po navadi z Maliko peljala. Kedar so se na večer Dobu bližali, in kedar je Maria cerkovni zvonik, grofovi grad in rojstno hišo v žarjeh zahodniga sonca zagledala, ni mogla solz zatreti. Ke¬ dar sim jez, pravi Maria, Dob zapustila, gotovo uisim mislila kdej nazaj priti. Kako modro Bog vse vladarji in kako dobrotliv je on! Kedar se grefova kočija pred grad perpelja, so že vsi uradniki Cbeamtarjij in služabniki pred vratmi čakali, svojo gospodo pozdravit. Tudi Mario so vsi serčno poz¬ dravili, se-veselili jo viditi, iuo so jo srečno klicali, ker 96 je njena nedolžnost očitna. Župan pa je jo po oectevo za roko prijel, jejo vpričo vsih za odpusanje prosil, se je grofu in grofnji posebno zahvalil, ki so krivico žlaht- nosercno popravili, ino je obljubil dolg, ki ga je per Marii naredil, scasama poplačati. Nasledili dan je Maria zgodej vstala. Veselje in spomladansko sonce, ki je v njeno okno svetilo, je jo zgodej zbudilo. Hitela je proti rojstni hiši, in znanim vertu. Po potijo srečajo veseli ljudje. Nekteri, ki jim otrokam je Maria cvetlic darila, so tako odrasli, de jih je Maria komej spoznala. Na vertu sta ji stari gospodar iz Smerecja, ino njegova žena naproti prišla, Sercno sta jo pozdravila, ino sta ji perpovedvaia , ka¬ ko dovoljno in veselo živeta. Gospodar je Marii rekel: Nek dej ste bili vi brez sta- nišca ino mi smo vas pod streho vzeli; zdej pa so nas iz naše hiše porinili, ino vi nam prijazno prebivaljše daste ! Gotovo je dobro, je gospodinji djala, drugim pri— jazniga in postrežniga se skazati. Kdo ve, kdej njih pomoči potrebuje? Mi pa, je rekel gospodar, takrat nismo tega mislili, in tudi zavolj plačila vas nismo ta¬ krat sprejeli. Vender je resnična beseda: Bodi milo- slliv in bodeš milost dosegel. Maria je v jispo stopila. Redarje kraj, na kterim je svoj oče navadno sedel, zagledala, so ji solze v oči stopile. Potlej je ona vert ogledovala. Vsako dre¬ vo, kteriga je njeni oce vsadil, je Maria, kakor sta- riga znanca sercno pozdravila. Per jablončku, ki je ravno nar lepši cvetel, se je dalje zaderžovala. Kako kratko vender, si je Marta mislila, je človeško živlenje! i 97 Na enkrat iz zemlje zgine, in drevesa in germi dalje žive, kakor on. Mariu se je vlopo(huto), v kteri je z svojim ocetam kake vesele ure vživala, žalostna vsedla. Krog sebe po vertu gleda, kteriga je oče. v potu svojiga obličja oskerboval ino zdi se ji, viditi očeta, ki po vertu ho¬ di, ino zdej tukej, zdej tamkej postoji. V spomin rajn- kiga očeta je Maria neke solze ločila; pa so bile solze tolaža in miru, ker se je Maria spomnila, de oče v lepšim vertu živi, in žanje, kar je na zemlji sijal. Vsako spomladjo Maria na Dob prišla, ino je tu- kej z svojo prijatelco Maliko neke tedne veselo preži¬ vela. Vsi Dobcani so jo častili in ljubili. Neko jutro ste Malika in Maria per mizici sedele, ino si perzadevalo neko obleko zšiti. Zupan pride v jispo, in ako ravno je bil delovnik, je imel veuder župan nar lepši praznično suknjo, lepo poglajene lase, ino slovesen obraz. Ma- lika in Maria se pogledate, kaj to pomeni. Zupan je pervič .Maliko ponižno pozdravi!, ino rekel, de ima ne¬ kaj važuiga devici Marii spovoi iti. Moj sin Friderik, je župan k Marii govoril, mi je po milosti našiga gospoda grofa v službi perdružen, ino bo po moji smerti moj nastopnik. Leta moj sin mi je včerej razodel, de želi Mario zavolj njene pobožnosti, pohlevnosti ino drugih lepih lastnost v zakon vzeti. Po¬ prej pa, -kakor je on Marii svojo misel razodel, je mene svojiga očeta za dovolenje prašal in prosil. To [dovo- lenje sim mu jez z veselim sercam dal, ino tudi oblju¬ bil, za svojiga ljubiga sina snubiti, in Mario prositi, de 6 9S bi ga ne zavergla. Leta zakon uieil mojim sinam in Mario, govori župan na dalje, je tudi za tega voljo po mojim sercu, ker mi da perložnost krivico, ktero sim jez.Marii storil, in ktero sim že velikokrat obžaloval, nekoliko popraviti. Upam, de Maria ne bo mojiga sina studila, še manj pa njega zavolj krivice, ki sim ji jo jez iz' nevednosti ino iz velike perzadctve tatvino za¬ treti, storil, zavergla ino žalostila. — Župan je obmol¬ čal ino na Marijni odgovor čakal. Lete besede soMarii tesnobo napravile in ona ni vedla kaj odgovoriti. Krije jo sprehajala, ino ji v lice tišala. Zupanovi sin je bil berhek mladenc; po vsili šolah so ga njegovi učeniki hvalili. V visokih šolah in v skusili per deželskim vladarju si je on mnogo učenost nabral. Vjegovo zaderžanje je bilo brez madeža , njegovo serce prav dobro, njegova tovaršija je bila prebrisana in lju¬ bezniva, njegova postava fletna. Dokler je Maria z grofujo v Dobu stanovala, je jo županov Friderik ne- kekrat na vertu vidil, ino z njo govoril. Per vsaki per- ložnosti ji je ou posebno spoštovanje ino čast skazai. Tudi seje Marii zdelo, de jo rad iriia; mislila si je tu¬ di, de bi z njim lehko srečna živela. Pa enake, misli si je Maria iz glave zbijala; ponižna je bila [in menila, de kaj takiga želet. bi bilo za njo preveč. Varovala se je tedej nagnenja, ktero se po nje pameti bi ne moglo spolniti; in ktero nikamor ne pelja, kakor k nepokoju. Odsihmal seje Maria Fridrika ogibila, ino ni ve c z njim ua vertu govorila. — Snubenje ji je tedej po volji bilo . pa vender .si zdej ni upala tega zreči. Po deviški sra- možlivosti ino z rudečmi licami je djala, de si nikdar ui bila zvesta tega castliviga snubenja, de prosi časa si premišlov ati. de se mora poprej z grofom in grofu j o, ki so zdej njeni stariši, pogovoriti. Odgovor je vmetnimu županu dopadil, perporočil: se je mladi g roloji in se veselo odpravil. Ni dvomil , de bi leta zakon grofu in grofnji ne dopadel. Na rav¬ nost je župan k njima šel, ino obedva sta bila tega vesela. Grof mu je rekel: Moj ljubi župan, prav veselo no¬ vico ste nam povedali. Dostikrat sim že z svojo ženo govoril, de berliek Friderik ino ljubezniva Maria sla eden za drugiga stvarjeua. Pa varoval sim se, kaj La- kiga zreči. Bal sim se, de bi vam moje želje ne bile za¬ poved. Zakaj per ženitvi nam je sleherno pcrsilenje , kakoršino si bodi, v sercu zoperno. Dobro se nam pa zdi, de se naše želje brez vsiga našiga truda »polnijo. Grofu ja je pa djala: Bog vam daj srečo, gospod žu¬ pan: vi dobite z Mario vse hvale vredno zetino, vaš sin pa vse hvale vredno ženo. Maria je v šoli lerp- lenja zrasla in leta šola je nar koristnejši. Robi, ki jih tudi serce nar boljšiga človeku ima, se v terpleuju nar lepši ogladijo. Maria je resnično ponižna. Nik¬ dar je perlizavci niso popačili. Pohlevnejši deklice ne poznam, kakor je Maria, Oiu je tiha, dobrohotna, ino, kar nar več velja, v sercu pobožna. Od mladih let se je truda navadila. ino ker je vse domače in kme¬ tijske dela sama oskerbela, dobro zaslopi pohištvo vi- žati. Kar gladko zaderžanje in lično živlenje zadene, se ga je v velkim mestu navidila brez napak mestniga živlenja. Nedolžnost ino ličnost sle v nje lepo združene. Po pravici je ona izgled vsim deklicam in vaš sin bo z njo prav srečno živel. 9 * 100 Zdej je grofnja začela vse k ženitvi perpravljati. Jez si bom, je grofnja rekla, vse perzadela, slavno že- nitvo napraviti. Obilno svatovStno bomo vgradil imeli, ino za navestnn obleko bom jez sama skerbela. Glejte, glejte, govori grofnja dalje,' zdej bo ženinski perstan Marii prav peršel 1 Kdo bi si bil kaj takiga mislil ? Z dovolenjem domaciga fajmoštra bomo Jelšovskiga pova¬ bili, ki bo Mario poročil, Tega se bo nevesta posebno veselila in tudi bruinni fajniošter, ki je Mario v terpl - nju žalostno gledal, se bo veselil, njeno srečo viditi. Ženitvanski dan je bil nar slovetttejši od vsih, ki so jih Dobčani doživeli. Ob oznaneni uri se je vsa grofo¬ va družina v cerkev podala, kjer se je od ljudi že vse terio. Kdor ni moral doma ostati, je gotovo k poroki prišel. Silno