URN_NBN_SI_DOC-2HDH5EGL
Biblos. östcrreische Zeitschrift für Buch- und Bibliothekswesen, Dokumentation und Bibliographie. Wien. 29 (1980), 1—4. Največ prispevkov v Biblosu je kot prejšnja leta posvečenih zgo dovini knjižnic in knjige, mednje Knjižnica 25(1981)1-4 sodi tudi nekaj poročil o knjižni cah v drugih državah. 16. zborova nje avstrijskih knjižničarjev v Kremsmünstru je bilo posvečeno stari knjigi, obravnavali pa so mnoga zelo zanimiva vprašanja, npr. retrospektivne bibliografije, izdelavo bibliografij z minikomp- juterjem (referent dr. Karl Stock) in zavarovanje podatkov bibliogra fij. Avstrija in Irska imata naj- strožja določila v Evropi. Tako je mogoče anonime in psevdonime razreševati samo z avtorjevim pri stankom, pri umrlih pa šele 70 let po smrti! V 3. številki je Otto Wächter ob javil zelo tehten članek o možno stih restavriranja knjižničnega gradiva doma in v tujini. Prizade to ugotavlja, da je v zadnjih deset letjih materialna vrednost starih knjig izredno narasla, zlasti zaradi velikega zanimanja zbiralcev sta rin. Knjižnice bodo morale kmalu dobro zavarovati dragocene roko pise in jih hraniti v klimatiziranih trezorjih, da bi jih obvarovale pred škodljivimi vplivi okolja in pred tatovi. Težave nastajajo tudi pri restavriranju starih tiskov in rokopisov. Knjižnice ne zmorejo visokih stroškov, razen tega pa primanjkuje usposobljenih restav ratorjev in knjigovezov. Avtorju se zdi, da je zadeva dokaj dobro urejena v Švici in v nekaterih ve likih knjižnicah v svetu, ima pa precej kritičnih pripomb glede ma sovnega restavriranja v Firenzi in kemičnega konzerviranja, ki spre minja kulturno dediščino v prave konzerve. Misli pri tem predvsem na postopek laminacije, ki zapi ra papir v plastične folije, in na fiksiranje prelepih miniatur na pergament s teflonskimi raztopi nami. Frank Wawrik je napisal članek Kartografska zbirka in bibliotekar kartograf. Teoretično skuša preu čiti vlogo bibliotekarja, ki vodi kartografsko zbirko in ugotavlja, 245
RkJQdWJsaXNoZXIy