List 30.
Politiški oddelek.
Industrijski svet.
Sedanji vladi gre zasluga, da je vstvarila velevažno ustanovitev, kateri je naloga, postati nekak gospodarski parlament, razpravljati o vseh gospodarskih zadevah in nekako pripravljati vse gradivo za zakonodajni zastop. Ta ustanova utegne postati največjega pomena za ves naš prihodnji gospodarski razvoj in zato zasluži najsplošnejšo pozornost.
Oficijelno ime tega gospodarskega parlamenta je »industrijski in kmetijski svet". Slovenci imamo v industrijskem svetu jednega zastopnika. To je dež, poslanec Lenarčič z Vrhnike, katerega je v to korporacijo odposlala trgovinska in obrtna zbornica kranjska. V kmetijskem svetu je naš zastopnik ravnatelj kranjske kmetijske drnžbe G. P i r c.
Industrijski svet je imel dne 20. julija pod predsedstvom trgovinskega ministra dr. Barnreitherja svojo prvo seio, v kateri se je konstituiral. Seja je važna in je obudila veliko zanimanja zlasti radi govora, s katerim jo je otvoril trgovinski minister. Ta strokovnjaški govor zasluži, da se ž njim seznani slovensko občinstvo.
Minister je najprej naznanil, da je zajedno s prvo sejo industrijskega sveta začel funkcijonirati dotični, na novo ustanovljeni departement trgovinskega ministerstva in potem priznal, da sedanji način pripravljanja za važne gospodarske uredbe ni zadostoval. Kar se je izvedelo potom sklepov trgovinskih in obrtniških zbornic, potom enket in društev, je bilo toli raztreseno, da se čestokrat sploh ni moglo porabiti. Razmotrivanje različnih prizadevanj v krogih producentov, časih nasprotujoče si potrebe industrijalcev in obrtnikov in oziri na delavske stanove so ministra prepričali, da treba ustanoviti središče, kjer bi se precizovale želje in potrebe interesovanih krogov in to središče naj bo za trgovino, za industrijo in za rokodelstvo industrijski svet".
Delovanje industrijskega sveta ne bo omejena samo na varovanje interesov velike trgovine, a posvečen bo tem interesom v prvi vrsti, dočim namerava vlada razširiti in predrugačiti sedanji „svet za pospeševanje obrt-nosti" in mu poveriti zastopstvo specifično rokodelskih zadev.
Minister je dalje povdarjal, da ne bo nikdar* preziral tesne zveze mej gospodarskimi in socijalnimi razmerami in ker smatra vzgojo, tehnično izomiko in materi j elno ter duševno povzdigo delavskega stanu za neraz-ločljivo zvezano s prospevanjem produkcije, jej hoče posvečevati največjo pozornost. V to svrho hoče skrbeti, da se ustanovi poseben urad, kateri se bode bavil s statistiko o delavcih in nov svet naj postane tretji del s kmetijskim in industrijskim svetom ustanovljene organizacije. V tem svetu naj bi bili zbrani delodajalci in delojemalci in naj bi delovali na porazumljenje, na kompromis mej raznimi velikimi socijalnimi faktorji ter tako pospešili rešitev socijalnega vprašanja.
Že v bližnji prihodnjosti imel bo industrijski svet rešiti različne važne naloge. V prvi vrsti so to priprave za obnovitev trgovinskik pogodb, katera važna zadeva pride na vrsto 1. 1903., dalje porazumljenje glede novega avtonomnega carinskega tarifa, poleg tega pa pojasnjenje o gospodarskem razmerju mej Cislitvansko in mej Ogersko, katero je toliko večjega pomena, ker nagodba z Ogersko še vedno ni obnovljena.
Vlada je nagodbene predloge predložila že 20. aprila t. 1. poslanski zbornici, a njih pravočasna rešitev se jej še ni posrečila. Sedaj je nagodba za jedno leto, torej do konca 1898.1. provizorno podaljšana, faktično pa pogodbe ni, in situvacija je toliko resnejša, ker se pripravlja Ogerska na gospodarsko ločitev od Cislitvanske, dasi je gospodarsko prospevanje obeh državnih polovic odvisno od gospodarske skupnosti in dasi preneha monarhija biti velesila, ako se ta skupnost raztrga. Cislitvanska se mora pripraviti na vse eventuvalnosti, a industrijski svet stori gotovo vse, da prepreči gospodarsko ločitev od Ogerske.
292
Minister je nadalje obširno razpravljal o eksportnem oddelku industrijskega sveta in njega nalogah, o trgovinskih misijah vojnih ladij, o ustanovitvi trgovinskih postaj v inozemstvu in o uredbi akcijskega sistema, glede katerega je dejal, da se je koncesijski sistem že preživel, da ni več primeren sedanjim razmeram in da ga hoče nadomestiti z normativnim sistemom.
Člana industrijskega sveta Leitenberger in Mauthner sta z veseljem pozdravila izvajanja trgovinskega ministra, povdarjajoč, da je avstrijska industrija v zadnjih letih v v primeri z industrijo v drugih državah nazadovala in želeč, da bi vlada v prihodnje pospeševala vse gospodarstvo v tistem duhu, kateri je preval izvajanja trgovinskega ministra.
Industrijski svet se je potem konstituiral. Želeti je, da bi njega delovanje obrodilo obilo sadu.