Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
t* h
List Slovenskih delavcev v o^meriki.


The first Slovenic Daily" in
the United States. Issued every* day" except Sundays and Holidays.

TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
Entered mm Becond-Claaa Matter. Sep tamber 21, 1903, at the Post Office at Now York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. €43. — ŠTEV. 243.
NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 16, 1906. — V TOREK, 16. VINOTOKA, 1906.
VO LUME XIV. — LETNIK XIV.
Razstrelba v rovu. 200 osob zakopanih.
V PREMOGOVEM ROVU WIN-GATE SE JE PRIPETILA GROZNA NESREČA.
Kacih. 25 premogarjev j« bilo na mestu ubitih in 200 je zasutih.
REŠILNA DELA.
Durham, Anglija, 1(3. okt. Včeraj
i» m« i krog 12. ure »pripetila se je bližnjem mooforaD rovu Win-it.' razstrelba plinov, pri kterej je i!o 25 premogarjev na mestu ubitih i kacih 2»R) zasutih. K. sreči je bilo
>	času katasi i. fe le nnili del premo-i rje v pri delu. liazfcirelba je bila iko jaka, da so v mesteeu Wingate .[h.kale vse šipe.
Kakor hitro se je izvedelo kaj se v rovu pripetilo, prihitela je veli-i množica na i>ol oblečenih ljudi k ivu, kj»r je nastal nepopisen jok i zasutimi svojci. Zjutraj se je re-j lno moštvo v toliko približalo zasu-in tovarišem, da so si zamogli med-
>	boj no dajati znamenja z udarci, | »r je zbrano množico na površju ne-iliko pomirilo. Knialo na to so pri-
rupla na površje. Z reSil-. p.»tent ves dan nadalje- | osli na površje 80 živih . kteri vsi so radi slabe-pre>i rušen ja zelo slabotni prinesli kraj mrtvecev • premoirarje na površje.
Političen prorok. Rrosvenorjevi računi.
PROPADLI KONGRESOV KANDIDAT IZ OHIO TRDI, DA BODO IMELI REPUBLIKANCI 50 GLASOV VEČINE.
Razni zgubljeni demokratični okraji postanejo zopet demokratični.
ROOSEVELT ZOPET PREDSEDNIK.
pr
Iva.-
Leto:
\V
POŠTNA UPRAVA.
inji poštni deficit se je izdatno pomanjšal.
i, 15. okt. Glavni poštar aianja o dohodkih in iz-> uprave Zjed. držav za , ktero se je končalo z i j a t. 1. Deficit, kteri je ašal $14,572.584, je pa-16,1*96, oziroma za več ri milijone dolarjev. Skupni v 1. 1900 znašali $107,932, orna nad >15,000,000 več, ne-p preje. Izdatki so znašali ,77!». oziroma nad jednajst več, nego leto p »preje.
$1
Posodil je svojej ženi jeden cent.
(jospa Hn an Mossova v New Yor-ku. kt<-ia toži svojega moža na ločili v mize in postelje, dala mu je včeraj pri sodišču zelo slal>o spričevalo. Ona je prisegla, da je on večkrat metal p) stanovanju mize. stole in pohode. Nadalje je tudi prisegla, da jej je dal na teden le pa $3. Nekega večera jej je zmanjkal 1 cent da bi za-mo^la kupiti pol funta surovega ma->le. On jej je ta cent 1 i izposodil'' in ga drugi teden odtegnil od njenih treh dolarjev.
Tovarna zgorela.
V	< i ran d Rapids, Mich., zgorela je tovarna Grand Rapids Malleable Iron Co. Škoda znaša $200,000 in 400 delavcev je zgubilo vsled požara
delo.
Umor v Bostonu.
V	Bostonu, Mas-., je zamorec Hernia« C. Willes v ljubosumnosti ustrelil zamorko Mabel Williamsovo. Morilca so zaprli.
Denarje v staro domovino
»oUljaK«:
ca | 20.50 ............ 100 kron,
ca f 40.90 ............ 200 kron.
ca | i04.00 ............ 1000 kron,
ca ti 020.00 ........... 5000 kron.
Fofltarina je všteta pri teh vsotah. D' ma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Nai« denarne poailjatv« izplačaj® c kr. poštni hranilni orad v 11. šm 12. dneh.
Denarje nam pozlati j« najprilič-oeie da $25 00 v gotovini ▼ priporočenem ali regiatrovanem plzmu, vež je vnffiike po Domestic Postal Honey Order ali pa Hew York Bank Draft
FRANK 8AKSER, 10Q Greenwich Street, New Yerk SI 04 St.Clair Ave. N-E. Cleveland, a
Washington 1G. okt. General Gros-venor iz Ohio, kteri je že več let speci j alist na ped ju volilne aritmetike, je tudi letos, dasiravno ne kandiduje v kongres, pričel s svojim prerokovanjem o izidu volitev, o kterih proro kuje tako:
Republikanci bodo imeli letos v zastopniškej zbornici 50 glasov večine, dočim imajo sedaj 114 glasov več, nego demokratje. V 42 okrajih, kteri so inače demokratični, so bili pri zadnjih predsedniških volitvah izvo 1 jeni republikanci. Ako sedaj dobe demokratje vse zgubljeile sedeže, treba jih bode S4 od sedanje večine odšteti. Z gotovostjo se pa lahko trdi, da bodo republikanci najmanj deset sedežev obdržali, tako da bodo imeli večino 50 glasov.
Nadalje naznanja Grosvenor izno-va, da hode Roosevelt v tretje kandidiral za predsedniško mesto. Gros venor je obiskal včeraj predsednika Roosevelta, kteremu je prinesel knjigo '*Ohio Magazine", v kterej je objavil članek o Roosevelt o vej kandidaturi.
Položaj na Cubi. Maponova vlada.
AMERIŠKI ČASTNIKI KOT UPRAVITELJI CUBAN-SKE VLADE.
Razdelitev vojaštva Zjedinjenih držav na Cubi se vrši v najboljšem redu.
ROOSEVELTOV SPOMENIK V HA V ANI.
Havana, Cuba, 10. okt. Governer Magoon je sprejel včeraj nadomestne tajnike, kteri so vodje raznih vladinih oddelkov, in jim je naznanil, da bode imenoval razne ameriške častnike ; jihovim uradnim svetovalcem. Major Lad d in polkovnik Crowder nastopita tauoj novo sIužIk), v kterej ostaneta toliko časa, do bode mogoče imenovati tudi za ta mesta domačine.
Cubanski kongres se ne bode sešel 1 red zaključkom novih volitev.
Nadalje bodo v kratkem tukaj ustanovili tudi (komisijo civilne službe, k t ere člani bodo t nje uradniki iz Washingtona in G Cubancev. Američani bodo Tijbrže častniki.
Razdelitev ameriškega vojaštva se vrši v redu. Dosedaj so se pešci in ;;o:,j.-'iiki razdelili v sledečih krajih: >. peš[>o!k v Sa-rua la Grande, Caira-; :e:i i.i < 'ardena>: 11. }>ešpo u v San-iiag.i in Holirnin; 17. peš polk v Ca uajruev in < "iego de A vi si; del 28. polka v Matanzas; 11. polk konjiče je v Pinar del Rio in 15. v Santa Clara.
Liberalci nabirajo prispevke za zgradnjo spomenika predsedniku T. Hooseveltu v Havani. Četrtina potrebnega denarja je že nabranega.
Samomor vsled starostu
Prestar in preslaboten, da bi našel kako delo, pri kterem bi zamogel kaj zaslužiti, je v skrajnej obupnosti skočil včeraj v East River knjigovez J. Hughes, ki stanuje v Williamsburgu, Brooklyn Borough v New Yorku. Starček je neopaženo prišel na pomol nekega prevoznega parnika. Tudi je povzdignil roke proti nebu in skoeil potem v vodo. Potniki, ki so čakali na parnik, so starčkov Čin videli in tako sta dva delavca skočila za njim v vodo ter ga srečno rešila. Odpeljali so ga v bolnioo.
Sužnjištvo v Floridi. Vladina preiskava.
WASHINGTONSKA VLADA BODE STORILA VSE POTREBNE KORAKE, DA ZA-TRE ŽALOSTNE RAZMERE.
V južnej Floridi obstoječe snžnjištvo bode preiskala posebna zve-zina komisija.
SUŽNJI INDIJANCEV.
Washington, 16. okt. Kakor smo že poročali, mudi se že več dni v Washingtouu gospodična Ema Stirling. zastdpnica Human Society, kte-ra se je že večkrat posvetovala z glavnim zvezinim pravnikom Moody-jem glede sužnjištva, ktero vzdržujejo v južnej Kloridi razne podjetniške družbe. Stirlingovo je vzprejel včeraj v avdijenco predsednik Roosevelt, kteri je pazno poslušal njeno poročilo, na kar je pravnik Moody naznanil sledeče:
4iZ ozirom na sistem vlastelinstva, ktero obstoji v raznih južnih državah, sem sklenil, poslati v Florido pomožnega zvezinega pravnika Chas. E. liussella, kteri bode obiskal tudi druge dele juga, da natančno preišče razne pravde in vse druge stvari, ki so v zvezi s prisilnim delom. Russel-la sem odbral, ker je demokrat in ker je doma iz juga ter so mu tamošnje razmere znane."
Gdč. Stirling o sužnjištvu ni hotela govoriti z drugimi ljudmi, nego s predsednikom in glavnim pravnikom in prvotno ni hotela naznaniti niti svojega inn .a. Ona izjavlja, da je položaj na jugu tak da je njeno življenje v nevarnosti, ako se vrne v o-kraje vlastelinstva. ker tamošnji podjetniki vedo, čen.u je potovala v Washington.
Družbe in -zasebniki, kteri pridobivajo tamkaj les, terpentin in fosfor, so taki. da se ne zmenijo za nikak zakon. Tudi iSemj nole-En d i j an ei, ki žive v divjini južno od Tampe, imajo mnogo sužnjev, kteri morajo za nje delati.
GENERALNI PRAVNIK MOODY ODSTOPI.
Odstopil bode dne 1. januarja.
Washington, 15. okt. Državni generalni pravnik Moody namerava odstopiti s 1. januarjem p. 1. in sicer radi tega, da bode zamogel uspešneje zasledovati Standard Oil Co. Njegovim naslednikom bode imenovan najbrž sedanji mornarični tajnik Bonaparte.
-o-
Mehikanski poslanik odstopil.
Washington, 15. okt. Mehikanski poslanik Joaquino Casasus je odstopil in njegovo rezignacijo je predsednik Porfirio Diaz sprejel. Japonska ribiška ladij a zaplenjena. ( Victoria, B. C., 15. okt. Glasom japonskih poročil je nekaka ruska križarka zopet zaplenila neko japonsko ribiško ladijo radi protizakonitega lova na morske pse na Copper Is-landu. Nedavno so !?»•« aaplenili tudi japonski ribiški ladiji Tusuka Maru in Togo Maru št. 3. Te dve ladiji je zaplenila križarka imenom Chinka.
MUČNA NEGOTOVOST.
Ako kak član Vaše rodbine oboli, mu vsakdo skuša pomagati. Vse se stori, da se ublažijo bolečine bolne o-sebe potom kakega zdravila. Vi letate v lekarne in nazaj, polni mučne negotovosti, bode li zdravilo dodelilo bolniku zaželjeno pomoč. Toda poznan je samo jeden slučaj, v kterem ni treba dvomiti o vspehu in to je Trinerjevo ameriško grenko vino, ktero pomaga v vseh slučajih želodčnih bolezni in drugih. Ono ne daje le takojšnje pomoči, temveč popolnoma ozdravi bolnika; ono mu podeli zdrav tek, uredi prebavanje in ojači prebavalne organe. S spopolnjenjem prebavanja obnovi kri, podeli novo mož mišičevju in živcem, poboljša možgane in podeli koži svežo rudečo bojo. Zdravim ljudem ohrani in .poveča njihovo moč. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HI.
Za $60,000.000. Weightmanova zapuščina
SODNA OBRAVNAVA ZA PREMOŽENJE TOVARNARJA WEIGHTMANA SE JE PRIČELA.
Svojemu vnuku ni pokojnik ostavil niti penny j a.
PORAVNAVA?
Philadelphia, Pa., 16. oikt. Pred sodnikom Asiimanom od sirotinskega sodišča v tukajšnjem mestu pričel se je včeraj boj za velikansko zapuščino William Weigbtmana, ustanovitelia svetovno znane tvrdke Powers and Weightman, kteri je vse svoje G0 milijonov dolarjev vredno premoženje ostavil svojej hčeri gospe j Annie Weightman - Walkerjevej. Oporoko pokojnega milijonarja hoče razveljaviti pokojnikova sinaha, gospa Jones Wisterjeva. Ko je Weightman umrl, je bila njegova sinaha. ktere mož je že pred par leti umrl, že poročena s sedanjim možem. Ona je pričakovala, da bode stari oče gotovo skrbel za svojega vnuka, toda iko so pročitali testament, se je uvidelo, da milijonar ni ostavii hčerki svojega umrlega sina niti jed nega centa.
Gospa Wisterjeva je sedaj v imenu svojega otroka skušala sodnim potom ovreči, testament, češ, da pokojnik ni bil več pri zdravej pameti, ko je delal testament in da se je lazu ntega sklonil raznim vplivom.
Že pri zaslišanju prvega svedoika prišlo je do senzacije, kajti 761etni A. W. Hoopes, kteri je potrdil Weight-manov podpis na testamentu, je priznal, da je kmalo potem, ko je postala gospa Weightman - Waikerjeva dedinja. dobil od nje razun drugih malih daril tudi $100,000 v dar. O nje nadalje priznal, da je potrdil dva razna spisa, kterih prvi je bil testament, drugi pa kodicil. Tožnica namreč trdi da obstoji tudi kodicil, dočim trdi nasprotna strai&a, da obstoji le testament.
Gospa Weightman - Walkerjeva sama priznava, da je vedela, da je njen oče prvotno napravil testament, po kterem naj se njegovo premoženje razde i med njo in njena dva brata. Kasneje je pa imenoval njo za glavno dedinjo.
Zaslišanje se je popoludne prenehalo in se trdi, da se bodeta stranki mirnim potom poravnali.
TRGOVINSKO IZVESTJE.
Pregled izvozne trgovine z uvoznim blagom.
Washington, 15. okt. Vsako leto se uvozi v Zjed. države za 25 milijonov inozemskega blaga, ktero se zopet izvozi v druge dežele. Iz poročila trgovinskega urada za minoli mesec je razvidno, da se k nam uvozi vsako leto za štiri milijone gutaperhe, ktera se potem od nas zopet izvozi v druge dežele. Svinca se uvozi k nam za poldrugi milijon dolarjev in kave za ravon toliko. Nadalje se uvaža k nam v svrho zopetnega izvoza mnogo sadja, zlasti pa orehov. Tudi tobaka, kož in kožuhovine ter raznih umetniških izdelkov v svrho nadaljnega izvoza. Največ se pa a vozi dragega lesovja iz tropičnili dežel. Tega blaga se največ izvozi od nas v Canado in nazaj v Evropo, mnogo tudi v Azijo, Afriko in Južno Ameriko.
Vožnja z zrakoplovom.
Pittsleld, Mass., IG. okt. Ameriški Aero-klub se pripravlja na tekmovalno vožnjo, ktera se bode vršila med raznimi zrakoplovi v soboto. Predsednik imenovanega kluba, kapitan Homer W. Hedge iz New Yorka, je naročil ravnatelju tukajšnje plinove družbe, da pripravi 500,000 kubičnih čevljev plina za zrakoplove.
*
Vojni tajnik Taft se je vrnil
Portsmout, Va., 16. okt. Oklopnice Louisiana, Virginia in New Jersey, prva z vojnim tajnikom Taftom, pomožnim tajrtikofn Baconom in generalom Fnnstanom, se na potu proti Cape Hatteras, kamor pridejo danes popoludne.
0 katastrofi
v Hongkongu.
RAZDEJANJE PARNIKA HANKOW V HONGKONŠKEJ LUKI. — NA STOTINE KITAJCEV USMR-TENII.
Gašenje gorečega parnika je bilo skoraj nemogoče, dasiravno je bila pomoč takoj pri rokah.
ŽRTVE.
Hongkong, 15. okt. O požaru parnika Hankow, pri kterem je več sto kitajskih potnikov zgorelo, prihajajo vedno groznejše podrobnosti na dan. Na parniku je bilo kakih 2000 potnikov, moških, žensk in otrok. Nada-lje je bil parnik natovorjen s 300 zavoji slame, 5G0 zavoji surove svile in 400 zavoji svilenih odpadkov. Parnik je dospel včeraj rano zjutraj semkaj iz Cantona in kmalo na to je pričelo na njem goreti.
Prvi častnik je sporočil kapitanu o požaru. Kapitan je ukazal prvemu mašinista, naj nemudoma požene vse brizgalniee, toda to je bilo nemogoče, kajti pet minut kasneje je bil ves parnik od px*vega do zadnjega dela v plamenu. Kapitan je hitro probudil evropske potnike, kteri so se s svojimi rodbinami rešili na pomol in od tam v mesto.
MornaFji so bili tudi prisiljeni parnik ostaviti, dočim je med kitajskimi potniki zavltidala nepopisna panika. Slišati je bilo grozno ki-ičanje in kli-eanje na pomoč, ktere pa ni nihče zamogel prinesti, kajti lahko gorljiva t vari na, s ktero je bil parnik nakr-can, je bila povsodi v plamenu. Na stotine ljudi je bilo v groznem plamenu usmrtenih in mnogo jih je poska-kalo v vodo, kjer so utonili. Žrtve so bile po večini ženske.
Na signal iz angleške križarke Flora, poslali so brizga I ne in moštvo iz mornarične postaje ogrečemu parniku na pomoč. Moštvo je napelo vse sile. da bi pogasilo nesrečni parnik, toda iz slednjega so švigali po 60 čevljev visoki plameni in tako na gašenje ni bilo misliti.
Angleški parnik Po\v An. kteri je bil privezan k tistemu pomolu, so odvedli na prosto vodo. da <ra rešijo pred požarom. Nek pomol, ki je bil kakrh 100 vardov oddaljen, je zgorel do morske gladine. Govemer Nathan, kteri je dospel na lice mesta s svojim pobočnikom, je-predlagal, naj se parnik potopi, toda to se ni zamoglo zgoditi.
Požar so omejili ob G. uri zjutraj, toda o parniku ni druzega ostalo, nego ono, kar sega do vodne gladine. Sedaj so pričeli nositi mrtvece na prosto. Naj p reje so prinesli na površje 75 mrtvecev. Slednje so našli kar na kupih in mnogo jih je bilo le lahko ranjenih, dočim je od drugih ostalo le oglje. Vse blago na parniku je zgorelo, le 200 zavojev surove svile je še ostalo, toda vsled vode je zelo pokvarjena.
Kako je nastal požar, krožijo razne vesti. Nekteri mislijo, da je agent nekega kitajskega prenočišča, ki je prišel na parnik, prevrnil svetilko, zopet drugi pa trdijo, da je neki kadilec opija pri kajenju zažgal svoje ležišče,, na kar je začelo prenočišče skoraj hipoma goreti. Mogoče je pa tudi, da je nastal požar radi pokvarjene električne napeljave na parniku. Na j go t o ve j še pa je. da so kitajski lopovi parnik zažgali in sicer v prid kitajskega bojkota, kteri je pred vsem naperjen proti angleškej in a-merikanskej trgovini.
Razne novosti Vesti iz Rusije.
iz inozemstva. Pred amnestijo.
VIHARJI KROG VEZUVA SO NAPRAVILI VELIKO ŠKODO; MNOGO HIŠ JE RAZDEJANIH.
Po ptomainu zastrupljeni potniki an-gležkega pamika Peruviana.
PROTI TRGOVINI Z DEKLETI.
Neapolj. 16. okt. Radi izrednega viharja, 'kteri je divjal včeraj, odtekla je nepopisna količina blata raz ognjenik Vezuv v doline! ktere so daleč na okrog pokrite z b.atom. Pri tem sta bili dve ženski ubiti in 2G osob je ranjenih. Promet na vezuvskej železnici je vstavljen, kajti slednja je deloma razdejana. Blato je mnogo hiš podrlo in mnogo obkolilo. V Ottajano se je podrlo več hiš, ktere so bile še od prvotnega izbruha Vezuva poškodovane.
Queenstown, IG. okt.- Semkaj je dospel angležki parnik Peruviana, ki je na potu v Boston. Na parniku sta umrli dve osobi za zastrupi j en jem s ptomainom. dočim so štiri nevarno bolne. Kljub temu so parni'k tukaj pridržali, dokler se ne zaključi preiskava.
Paris, IG. okt. Dne 23. t. m. se tukaj snide 3. mednarodni kongres za preprečenje trgovine z dekleti. Kongresu bode predsedoval bivši mini-sterski predsednik Bourgeois.
Carigrad, 15. okt. Dunajsko pevsko društvo, ktero je svetovno znano, pride za par tednov v Ameriko, in sicer k pevskej slavnosti nemških pevskih društev v Indianapoilsu- Ind. Dunajski pevci bodo obiskali vse države republike Zjed. držav.
Carigrad, 15. okt. Pri avdijenci. pri kterej je sultan minoli petek sprejel ameriškega poslanika Leishmana. se je s slednjim razgovarjal 45 minut. Sultan dobro izgleda in se saj navidezno dobro počuti. S poslanikom se je razgovarjal večinoma o svojem zdravju in je pripomnil, da ima sedaj najboljši tek.
Port Said, 15. okt. Ameriške o-klopne 'križarke Colorado in West Virginia sta dospeli na jnttu proti jugu semkaj. Danes odplujeta na Su-' eški prekop.
London, 15. okt. Iz Teherana v I Perziji se poročajo nektere pod rob no-! sti o otvoritvi perzijskega parlamen-| ta. Tem povodom je govoril šah dva 'govora, v kterih je povdarjal. da je ! pred vsem potrebno, da delujeta šah 'in vlada zajedno v prid domovine in | izrazil nado. da bode ustava postala v 'kratkem glavna podlaga Perzije. V drugem govoru je dejal, da je bila ustava in parlament tvorila že osem let njegove sanje. Ljudstvo je zrelo za vlado in ustavo in reda želi. da uživa vse ljudstvo svobodo. Ljudstvo je navdušeno za ustavno vlado.
Posledica ljubosumnosti.
Včeraj zjutraj je v skrajnej ljubosumnosti 45letni Frank Reis, 244 iztočna 34. ulica v New Yorku. trikrat streljal na 231etno Margareto Bradley, ko je videl, da je šla s Henry Hoffmanom po 34. ulici blizo 8. Ave. Margareto so prepeljali umirajočo v Rooseveltovo bolnico, dočim so Reisa zaprli. Reis je bil z Bradlevjevo zaročen, toda končno se je baje prepričala. da bi bil Hoffman boljši.
Preprečeno linčanje.
SUMARICNE OBSODBE BODO V RUSIJI BAJE V KRATKEM ODPRAVILI.
Pred volitvami v novo gosudarstveno dumo.
REVOLUCIJONAF.JI.
-o--
Pet rog rad. IG. okt. TJkaj ^ trjuje, da izide dne 30. t. in. carski ukaz, s kterim se podeli nej« In a amnestija, nakar -e i udi • • jna sediš." a odpravi? >.
Iz raznih ju u rni.j prihajajo vedno
bolj ugimIna minister- : sklenil \ > it nego je bi'o ročil je ra.'. .-ueni z:i t pokrajinah nemirno. ! vrševa a »v vodstvom, lasti, dočim desnice s
stranka pa zborovanj.
Moskva. IG. okt. Mi d ravnateljstvom vseiaČiliši-a in policijskim pre-fe&tom je prišlo do konflikta, ker >e prefekt pr.:- •.■•dal obdrža- at i v vseučilišču dijaška zborovanja.
poroči a m radi tega je . -.I-*-*!.,;k "-"t. iyj in H;
' dumi pn ..... .v >!•• nn;. .loh c.-M . 1/. « - -■ : . . da j- t-idi ! ■ 11 v* • u ti. i:. di i i m ■
ii H.ltiku \ t* d i;::
: alna -::. uka b» dt i/-I > volilno agiineijo jx-d iiroina nad.'-orst vero oi>-• e bodo zain.-gl« stranke •d:.»* i še «iih:;ti. Kijcdna e -iiit- obdrža v at i javnih
Bogati cigani.
Carmi. Ii!.. 14. okt. Cigan Gns Mitchell je včeraj tukajšnjemu sodišču naznanil, da mu je nek drug eigan ukradel $1000.	Oris?om je danes
preiskal taborišče dot i." ne ciganske tolpe in njene vozove. V prvem vozu je našel nad $1000 v zlatu, v drugem vozu celo $15,000 v zlatu in $25,000 v depozitnih nakaznicah ter več malih zneskov. Četa. ktera šteje 64 moških, ima pri sebi nad $50.000. Mit-ehellovega denarja'niso našli.
Požar v Indian Territory.
V mestecu Checotap. Indian Territory. je razdejal požar 12 trgovskih in obrtnih poslopij. Pri tem je tudi neka modistinja zgorela.

KRETANJE PAF-NIKOV. Dospeli so:
Moltke 15. okt. iz Genove s 1300 potniki.
Niemv Amsterdam 15. okt. iz Rotter-
dama s 1041 potniki . Vaderland 15. okt. iz Antwerpena.
Dospeti imajo:
Cannania iz Liverpoola. Bovic iz Liverpoola. Gertv iz Trsta. Koenigiu Lnise iz Gen »ve. Pretoria iz Hamburga. Chemnitz iz Bremena. Hudson iz Havre. Baltic iz Liverpoola. Carolina iz Trsta. St. Cuthbert iz Antwerpena. Amerika iz Hamburga. La Pavoie iz Havre. Lucania iz l.i v« rpoola. Sr. Ijouis i' S-iuthamptotia. ' La Cascogne iz Havre. ; Finland iz Antwerpena. 1 Astoria iz Glasgowa.
Pokvarjeno bombaževo seme.
New Orleans, La., 16. okt. Položaj z ozirom na bombaževo seme letos ni ba£ ugoden- Tekom zadnjih par tednov se je pridobilo nad 1,000,000 ton semena, toda seme je tako vlažno in del»ma že v kaleh, da je morda brez vsake vrednosti.
Banka v stiskah.
Toronto, Ont., Canada, 16. oktobra. Tukajšnja Ontario banka, ktera ima 35 podružnic, morala je v soboto prenehati s poslovanjem. Njen glavni ravnatelj Charles MoG-ill je prianal, da je špebuliral z bančnim denarjem in tako zapravil $1,250,000.
„	_ , „, , . wrr,,. Victorian iz Liverpoola.
Presque Isle, Me.. 14. okt. lukaj so!	.	.
1	'	Statendam iz Rotterdama.
v petek zvečer zaprli Jos. Garkerja, Kron.prinz Wi.helm iz Bremena.
ker je na sumu. da je napadel gospo- !
. v .	Odmuli so:
dično Daisy Sloatovo. ktero je skusal
. . _ v. .	! Kaiser ilhelm II. IG. okt. v Bre
umoriti. Po noei je pa prišlo v zapore
dvajset liučarjev, kteri so hoteli Bar-
kerja linčati. Šerifu in njegovim pomočnikom se je pa posrečilo linčarje razkropiti.
Slonoreja v Tex asu.
Valentine, Texas, 16. okt. Blizo tukajšnjega mesta je J. F. Adams ustanovil velik ranch, na kterem se bode pečal s slonorejo v velikem smislu. Na ranehu ima sedaj le štiri slonice in jednega slona, toda ta četa se v par tednih pomnoži na sto. To je prvi .poskus v Ameriki pečati se s slonorejo.
men.
Armenian 16. okt. v Liverpool.
Odpluli bodo: Teutonic 17. okt. v Liverpool. Noordam 17. okt. v Rotterdam. Dora 17. okt. v Trst. Deutschland 18. okt. v Hamburg. La Touraine 18. okt. v Havre. Friedrieh der Grosse IS. okt. v Bremen.
Cedric 19. okt. v Liverpool. Vaderland 20. okt. v Antwerpen, Etmria 20. okt- v Liverpool. New York 20. okt. v Southampton. Caledonia 20. okt. v Glasgow. Patricia 20. okt. v Hamburg.' Gerty 20. okt. v Trst.
"GLAS NARODA"
UM ttoreaflfcih dclavcer t Ameriki.
Izdaja iloveniko tiskovno društvo
F^ANK SAKSE^, predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Iakorporirano v driavi New York, dne 11. julija 130«.
Za leto ve*ba list za A»eriko . . . $3.0(1
" pe« 1CA............. 1.50
Za Evropo, za vse leto.......4.50
" " " pol leta.......2.50
" " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
'GLAS NARODA" izhaja vsak dan h-vzemši nedelj in praznikov.
»GLAS NARODA"
(-'Voice of the People")
Issued ever)- day, evcept Sundays and Holidays* Subscription yearly $3.00.
Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State ot" New York.
Advertisement on agreement.
Za og'ase do deset vrstic se plača 30 centov.
D 'oisl '>rez podpisn in osobnosti se ne natisnejo.
Denar n;ij se blagovoli pošiljati po Monev Order.
Pri spremembi kraja naročnikov r rosimo. da se n..rn tudi prejšnje bivali -"če nazn i ni. da hitreje najdemo i aslov-nika. Dopišbm in pošiijatvam nareJite naslov:
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City.
Telefon 1279 Rector.
Osvojitev ali protek= torat.
Ni
hra > Cube jn-ed-da -
■Ji no
pal at
Havaiii vi-
• i-f.ii! » za.-ta.va proste republike V |>ala«-i pa seai zastopnik cinika ZjeJiujeiiih držav in vla-j>r i'onvtio, Naravno ie *' pro-
vibvrič&tj "!!
To ji- »bi-Mjiia fraza tr.eduarodne ilkj^Mnju-ij.* in **op>>rt r-eiitete"': ''pro-vvoritkio'
Provisoriono vlada Francija od L 3S.-4I . Timisu. Provizorično je An-^lij i *Uu[»irala Kj^ipt /.o pred vet ne-6et ru^toletjem In proraoiieoo vla-<i i Avstrija v I »osni in Hercegovini. V \.-ik*m t * —i i >huaje\ poi-tal je pro-vi' »t-1 j pravi princip. Zgodovinska ti«'j ->! > .i m mwte so pa močnejša ne-iro pi iti. ipi m tako se gre v Tunisu, v Hfcrip'i, v Hereeg-Bosni in drugod za — letinitiveu provizorij.
V imvm civilizacije in krščanstva pi ici tli -:*t » Spance iz Cube. Tem vzrok nu jtrulružijo ,-e še di"ugi, kte-nwi pi iv'im,i -e bič ne koristi, radi ko-jili j.* • ).-.tala vojna. Sedaj posredu-itru » /m < 'ubi '*v imenu redu", ker p(v><*i m - .»U-. hiih Cubaneev ne more <iirTf»-. 'i >i ••• i v lastnej iii^i. Ta ulo-
iHitnena. zajeono pa
i ji i »t -.ka — ji'i ne smatramo i <' ->a' m. K :> j i i tudi pri tem je od vzvi-i-, -.mt-šuega ,e jeden kurak. • - _'fr tudi pri mi ban-kem vpra-'i nacij-maine koristi, ktere mi ijn j » *redn<»t. neeo navadni prit it<> priznava vse inozemsko • » s<nli v tem vprašanju in torej drugače, nego naše. V Angliji, Franciji in povsodi pišejo . "končnej priklopitvi Cube" '/.]" linjf nim državam kot o neizogibne j stvari.
Vemtai bi pa od spojitve Cube z Zj'--tin j"Hitni državami -lednje ne imeli- jmogo k<»ri>ti, kajti zamorsko vpra-ilo še b i i nereče in radi I
i+ipisje. ki. epi nt ranski
Inserati.
Dani a, ktera jo objavila te dni v časopisju oglase z naznanilom, da se je nave.ičala biti še v nadalje "type-writerica" s tedensko plačo bornih $10 in da se sodaj raje — proda onemu, kteri več ponudi, zasluži našo popolno simpatijo. Že par let se namreč ukvarja in preživlja s tem, da piše £ pisalnim strojem po raznih pisarnah dolenjega Broadwaya v New Yoi&n. Z njo moramo sočustvovati že radi tega, <ker vemo, kako je člo-vekirt, ako mu kedo drugi od jutra do večera gospodari, kar občutijo ženske Še tem bolj, ker je resnica, da so ženske na svetu zato, da one go-spodarijo drugim, ne pa drugi njim.
Kakor razvidimo iz včerajšnjih an-•.riežliih časopisov, je omenjena mlada dama dobila na svoje inserate že devet odgovorov, oziroma devet možkik, vleri hočejo postati njeni možje. Ker je pa nemogoče, da bi se z vsemi devetimi možkimi nakrat poročila, bilo bi umestno, ako bi saj polovico teli možkih odstopila svojim dosedanjim ožjim koleginjam, ktere zdibujejo pod istim tiranstvom, <l^akor ona. Ako to stori, ostane jej še vedno polovico re-flektantov, na ktere se zamere zanašati v slučaju, da se je s svojim prvim izvoljencem sprla, ali da jej ni uga-jal. —
V	tem slučaju se je zopet izkazalo, koliko koristi inseriranje po časopisih. Kdor si hoče pridobiti veliko premoženje. kakor n. pr. razni zdravniki, ki računajo na neumnost čitateljev, mora imeti v listih svoj oglas. To mora storiti vsakdo, pa naj že prodaja trakove za čevlje, pikebu-jopice, ženske nogo vice, pasje ovratnice, svojo dušo. svoj glas itd.
Preje se je vedno zatrjevalo: Katera se hoče poročiti z milijonarjem, naj postane igralka v gledišču." Toda mnogo deklet je že po 20 let v tem jKcklieu in so še vedno — device. Ako bi ta dekleta pred 20 leti dejale v časopise oglase, bile bi dandanašnji srečne.
V	ostalem pa — kako naj se "type-writeriea" s tedensko plačo po $10 !>>šteno preživlja, oblači, o poludne plačuje svoj lunč in na teden še posebej jw> $5 za stan in hrano? In koliko časa bode še trajalo, da bodo te službe dobili Kitajci kot kuliji pihalnih strojev?
Kadi tega naj se vsaikdo podviza in marljivo oglaša v "Glasu Naroda".
Avstro=ogrsko gospo= darstvo.
Med avstrijskimi in ogrskimi mi-,ist:i se vrše že nekaj tednov pogajala glede nove ureditve gospodarskega razmerja med obema državnima polovieama. Vesti, ki prihajajo v javnost po jako previdno sestavljenih oticijalnih komunikejih, so v splošnim take, da vzujajo saj videz, da privedejo pogajanja, četudi je premagati velike težave, do sporazumlje-nja. Y gospodarskem življenju je -tabilnost in red glavna potreba. Tudi na Ogrskem se je šovinizem unesel, ni več onega bojevitega razpoloženja, kakor ob časir, ko so se stranke, iz kterih srede se sestavlja sedanja ogr--ka vlada; boile za to, da si pridobe
va trezni razum, da se med obema polovicama dogovori pravična ureditev vprašanj, ki so v zvezi z gospodarsko enotnim teritorijem- Za sporaz-umljenje je sedaj tudi Kossuth, seveda kolikor moč na način, ki odgovarja pravičnosti po ogrski fasonL
V posredni zvezi s tem vprašanjem je kvotno vprašanje. Po takozvanih pogodbenih zakonih iz leta 1867 in špecijalno po določilih zakona z dne 21. decembra 1867, ki govori o obema državnima polovicama skupnih zadevah, se smatrati za skupne zadeve sledeče tri: vnanje zadeve, vštevši di-plomatieno in komercijalno zastopstvo napram inozemstvu; vojstvo in mornarico ter finance o izdatikih za skupne zadeve. To so takozvane pragmatično-skupne zadeve ter* spadajo v kompeteneo delegacij. Stroške za te skupne zadeve je nositi obema državnima polovicama; merilo, od-nosno ključ, po kterem prispevata obe državni polovici ik tem stroškom, se določi od časa do časa po dogovoru med obema parlamentoma, ki ga sankcijonira vladar. Ako ni doseči sporazumljenja, določi vladar, po kakem kljueul je prispevati obema polovicama, vendar pa le za dobo enega leta. To je takozvano kvotno vprašanje; oni odposlanci obeh parlamentov pa. ikterim se je pripraviti in dognati to vprašanje, tvorijo takozvani kvotni deputaciji. 0 predlogih kvot-nih deputacij sklepata oba parlamenta. Če se doseže soglasje, ee predloži sklep vladarju v potrditev. Sicer pa odloči vladar sam. V obeh primerih se potem objavi v državnem zakoniku kvotni zaikon.
(Konec prihodnjič.)
Diamantni kinč.
(Pripovedka o lopovščini.)
("ub.- >p'i-.u. Kako bi pa bilo s "pro-vi/.u! ii-iiim protektoratom" — a la Tunis. H^ipt in Hereeg-Bosna?
Prijate'j Slovencev umrl.
Diif 17. >eptembra umrl je v Pragi it ; Osikem .fan	Pokojnik je
lol ntjve-*ji zagovornik in pospešitelj bi;ii-«k' ^loire med Cehi in Slovenci.
jxtt do moči in do vladnih jasli. K te-po^t.o se lv. j pereče in radi|mu treziiejšemu postopanju je mnogo h, p, -liagali. da se osvojitev pripomogel prevrat v avstiijski javnosti. ki je v nasprotju s prejšnjim stališčem, naposled premenila svoje mnenje in začela decidirano izjavljati, da daje prednost takojšnji ločitvi obeh polovic, »kakor pa da bi ob ved-nem krpanju obstoječe skupnosti zato, da žrtvuje za skupne zadeve neprimerno več nego ogrska poioviea kot dar hvaležnosti prejemala dan na dan od strani Ogrske stereotipen ri tek: "Avstrija živi od izkoriščanja ogrske polovice." Dokler so Ogri čutili, da se v Avstriji le s strahom govori o separaciji obeh državnih po-' ^ ie. so imeli polna usta o desetletja aj:ijočih krivicah, nobene pri ike ni-zamudili. da ne bi stavili zahtev i novih koncesijah v ta namen, da obdrži stavi položaj. Napos ed se /.majal t tuli stari avstrijski kon-•vatizem in začelo je živahno giba-e v gospodarskih krogih, mereč na
*P
-ijel prek< rri si zaih^jal l,rrf>ii in
Owotmo
rain in k priti
v>- je tega prepitrebnega in ega dela praktično. Had je našo domovino, ktero je l*»xnal. takor svojo Češko, i je vpliva! na Slovence, da so
•	j iči' i ("s >ki i:i u;'oziia\ati se
•	literaturo in češkimi razme-■jhiI.m! jim je •dovnice, slovarje

skrbel <lijakum. kteri so Pra^o, za pmlpore in za-t'V t»k«» 7. dejanji pridabljai . krr - ne in i strnite prijatelje če--k< ! .	■■ \ zajeinnosli. Svoje ro-
v svojUi >|>Lsih in na mno-. ,i!i p f-eval o Slovencih in njiii domovini.
Jan l<ego je bi. rojen v Lhoti pri Pirn I .l;ie 14. sept. 1833. Po zvršenih študijah je služb«»val pri rudarskem urrid i tet je bil leta 1858 premeščen v Ljubljano, kjer se je seznanil z nagimi narodnimi razmerami in težnjami. Vr Pragi je <*»novaI '' Česko-slo-Tuiswy s(xilek", kteri je z vsemi svojimi .-.rtsistvi pospeševal eeško-sloven-•Ao kulturno bližan je.
Jan Ijego nam je dal lep vzgled, kfrtto treba delati na polju slovanske kulturne vzajemnosti, skalimo mu *v<*j«. hvaležnost s tem, da bodemo po »jih močeh nadaljevali njegovo delo. To bode najlepša čast, ktero mu bo-flewo ak»«ali. Slava	mpo-
to. da se z odločno operacijo odstrani, kar >e je leta in leta vzdrževalo zgolj za avstrijski denar. Ko so vodilni krogi na Ogrskem videli, da v Cis-litvanski ni več tako, kakor poprej, s<» jx»če.i ubirati mirnejše strune ter I »ost al i bolj spravljivi. Njih opazici-jonalni radikalizem jim ni več dobro služil, sami sebi morajo priznati, da bi z ustanovitvijo carinske meje v dandanes vladajočih razmerah pripravil Ogrsio do katastrofe, temveč ker Ogrski manjka lastnih kapitalij. Ne-utajivljivo dejstvo je, da je ne le za prestiž monarhije, marveč tndi za gospodarski položaj obet polovic sklati ost carinskega ozemlja neprecenljive vrednosti, saj j« tako dana naj-ugodnejsa prilika za gladko izmenjavanje po4j«d«ldkiJi in mdnatnjalnik prodJctoT. Spri&o tega dejstrm rrfe-
Elegantno in samozavestno je vstopil v prodajalnico velikega zlatarja fino opravljeni starikav gospod.
Koliko velja oni diamantni kine, ki se nahaja sredi vašega izložbenega okna?" je vprašal gospod.
Zlatar je odprl o-kno od znotraj in notri vzel večjo škatljo. "Ali to menite?" Gospod je površno pogledal in mirno rekel: 4'Da. Koliko velja?"
"Kinč je nekaj posebnega. Namenjen je bil za darilo neveste in je napravljen po posebnem prorisu", odgovoril je trgovec, da bi s tem kupcu dal razumeti visoko ceno. 'Ženin se je žalibog pred poroko ponesrečil z avtomobilom in zato ni 'bilo kupčije. Le dobro si ga oglejte! Kako lepo je vse urejeno, ti krasni biseri, njih čistost --"
•'Koliko veljal" je vprašal stari gospod v nekake j nestrpnosti.
"Hm____zadnja cena — in to le
zato, ker vem, kako težko je dobiti •kupca, ki bi imel isti okus, kakor na-ročitelj — 20,000 kron."
' • Oh!...." pravi preseneteni gospod. "Predrag je, veliko predrag! Xi mogoče!"
Gospod je semtertja korakal vidno razburjen. " Nemogoče !" je mrmral. "Nemogoče, to je že malo premoženje!... Te ženske!... Te nesrečne ženske! Preslepiti jih moramo", rekel je sam sebi in zopet povdaril: "da, preslepiti!"
. Po daljšem pogovoru je stari gospod naročil popolnoma tak kinč, samo diamanti naj ne bodo pristni, pač pa dobro ponarejeni. Objednem je obljubil zlatarju, da bode vse potrebščine, to je manjša darila pri njemu klipil. ker zlatar se v obče ni ba-vil s ponarejenimi diamanti.
Po preteka štirinajst dnij je dobil stari gospod svoj ponarejeni kinč, plačal zanj malo svoto in odšel — * * ♦
Čez tri tedne. Sodrug zlatarja je dolgočasno sedel v prodajalni in čital časopise, starejši zlatar pa je odšel na potovanje. Hkrati se ustavi elegantni voz pred vrati; sluga je skočil raz kozla in ponižno odprl vrata voza. E'cganini mlad gospod in lepa mlada dama sta vstopila v prodajalnieo.
*' Prosim, s čim vam zamorem post reči?"
Mladi gospod reče: "Pokažite nam kaj lepega, kaj finega."
Zlatar pričel razkazovati najlepše in najfinejše stvari.
Dvojica je kazala, da ima. dober okus, toda na vsakej stvari sta kaj neprimernega našla. Trgovec je do-našal vedno nove stvari, toda kot previden in skušen mož je nezaželjene stvari tudi takoj pospravil. V tem slučaju se ni imel kaj "bati, toda dobro je dobro! Ako ima vedno le na jeden predmet gledati, se mu me more nič pripetiti.
Konečno je prišel na vrsto prej omenjeni diamantni kinč. Mladi gospe j je izvanredno dop&L Tresla se je na životu veled poželjivosti; natančno si ogledala, vse stvari. Ki ae zamogla odreči, da me bi vae stvari dela na život, to je lepo diamantno verižico, zaponko in uhane ter se ogledovala v ogtedjdu-
"Koliko veljat" je vprašal mladi gospod in izvlekel listnico.
"To je nekaj jjOeebnega!'' je rekel zlatar zgovorno. "Za nekega ruskega kneza je bil napravljen za nevestino darilo in to po posebnem prorisu. To je krasen lišp! Knez je bil tik pred poroko umorjen po nekem anarhistu. Poglejte, kako je vse lepo drejeno, te krasne diamante, njih svit--"
"Kolik® velja?"
1' Poslednja cena — in kakor vemo, da je -za tako stvar težko dobiti kupca — zahtevamo 34,000 kron."
Mladi mož se je stresel.
"Oh!" je preseneten odgovoril; "to je veliko!"
" Artur!" zaklicala je mlada gospa. "Kaj ne, da mi ga kupiš? Tako rada bi ga imela!''
"Ali. ljuba moja", rekel je v zadregi, "oprosti mi — predrag je. Prosim te, odloži vse in izvoli «kaj dru-zega."
Sedaj je nastopil prizor. Mlada dama je bila užaljena in se nikakor ni zamogla odločiti, da bi kinč odložila. Prosila je in jokala, da jej ne uniči veselje. Tudi zlatar se je potrudil ga pregovoriti in ceno počasi znižal na 20,000 kron. Toda vse je bilo zaman. Mladi gospod je ostal trd in se ni dal izprositi, niti se ni udal solzam.
Ko je mlada gospa uvidela, da je ves njen trud zamam. postala je bož-ja-stna in jokala. Med ihtenjem je odpela verižieo za vratom in zaponko ter enako uhane in stvari vrgla na mizo; potem pa brzo odšla v voz. Mladi gospod, 'kteri jo je zaman skušal pomiriti, je zaklical: "Erna!" in hitel za njo. Konji so potegnili in v minuti se je voz zgubil med množico na cesti...
• * •
Ko se je zlatar sam pomiril vsled prizora in hotel lišp spraviti, je na njegovo začudenje videl, da je lepi kinč bil zamenjan in z navadnim nadomeščen.
V lastnej delalnici ponarejeni lišp je pripomogel do sleparije.
GOSPODARSTVO.
Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca septembra 1906 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 1017 strank 526,244 K 49 v, 769 strank po dvignilo 430,S74 K 34 v. V IIL četrtletju 1906 se je dovolilo 92 prosilcem posojil v skupnem znesku 1,097,650 K, 13 prošenj za skupni znesek 101.160 K pa se je odklonilo radi nezadostnega pokritja.
Ljubljanska kreditna, banka Meseca septembra 1906 se je vložilo pri " Ljub'janski kreditni 'bariki" ra vložne knjižice in na tekoči račun 1.127,611 K 4S v, vzdignilo pa 1.03S.374 K 55 v. Skupno stanje vlog je bilo koncem septembra 1906 4.779.539 K 76 v.
Kmetska posojilnica ljubljanske o-kolice, reg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Bilanca z dnem 30. septembra 1906. Aktiva: Gotovina 64.433 K 76 v, naložen denar 944,682 K 59 vrednostne listine 394,792 K, posojila S.977,07S K 52 v, zadružni dom 207,497 K 84 v, prehodni zneski 5531 K 36 v. inventar 5935 K 32 v, zaostale obresti 31. dec. 1905 97,400 K 68 v. Pasiva: Deleži 25.S94 K, rezervni zaklad 144,335 K 39 v, pokojninski zaklad 16,185 K 30 v, hranilne vloge 10,505,735 K 55 v, predplačane obresti 31. dec. 1905 23,611 K 44 v. Upravno premoženje 10,828,380 K 60 v. Denarni promet 35,874,366 K 44 v.
Mestna hranilnica v Kamniku. Meseca septembra 1906 je 139 strank vložilo 34,690 K 69 v, 116 strank dvignilo 39,192 K 73 v, 6 strankam se je izplačalo hipoteenih posojil 13,500 K, stanje hranilnih vlog 1,476,108 K 49 v, stanje hipotečnih posojil 1,083,365 K 47 v, denarni promet 133,692 K 20 v.
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu septembru 1906 je 321 strank "1 ožil o 78.091 K 76 v, 235 strank dvignilo 4S.773 K 86 v. 12 strankam se je izplačalo posojil 25,500 K. stanje hranilnih vlog 4,137.390 K 05 v, stanje posojil 2.312 937 K 83 v, denarni promet 362.444 K 72 v.
Mestna hranilnica v Radovljici. V
mesecu septembri* 1906 je 236 strank vloži o 59.640 K 50 v, 208 strank vzdignilo 48,495 K 20 v, 25 strankam se je izplačalo posojil 27.380 K, denarni promet 348,728 K 40 v.
nom na Ogrsfeean dobro, me bi imeli vzroka biti ireden-tje. Mad j ari se tega iredentovstva tako boje, da so dali popotne liste samo 150 romunskim učiteljem za potovanje v Bnkarešt, d asi jih je prosilo 500. Madjarski in judovski listi pišejo e državi nevarnih ruanunskih pojavalh take članike, da kasr plamene izdajalskega ognja Kaj jih pa k temu navaja, naj pojasni en sam primer. Nekaj kmetskih deklie je okrasilo križ sredi polja z rožami in trakovi tako, da je bilo opaziti rn-munsko trobojnico: modro-rumeno-rdeče. Zato 60 bile sodnijsiko kaznovane.
Ubogi avstrijski Vsenemci.
Vsenemci nimajo sreče v rajhu. Kolikokrat so jim ze povedali Nemci v rajhu, h kterim jih tako žene srce, da bi najrajši zlezli pod prusko pi-kelhavbo, da jih ne marajo. In to na shodih in po časopisju. Celo njihov malik, ko je še živel, namreč Bismarck, jim je svetoval, naj ostanejo zvesti avstrijski Nemci. A zadnji čas jih je zopet obzmerjala berolinska Kreuzzeitung". Pripoveduje jim, kako bi bilo za Nemce nevarno, ako bi se raztegnila Velika Nemčija od Belta do Adrije, ki bi ne bila več nemška, marveč bi dobila poleg treh milijonov Poljakov, s kterimi ima itak dovolj opravila, še do 10 milijonov avstrijskih Slovanov. Pove pa tudi končno avstrijskim vsenemškim veleizdajcem, da bi Lahi, Francozi in Angleži pač ne trpe.i, da poleti nemški orel do Jadranskega morja.
Najmanjša železnica
je na Japonskem med Odavaro in A-tami. Zeleznični tir je samo 60 centimetrov širok, vozovi pa so skoraj tako mali, kakoršne kupujejo ameriški milijonarji svojim otrokom za igračo. Ta japonska železnica pa služi res prometu ter je 31 kilometrov dolga. Za Evropejca seveda vozovi niso, ker že srednje velik mož lahko gleda prek streh. Najbolj čudno pri tej železnici pa je, da nima lokomotive, a tudi elektrika je ne goni, temue ljudje. Za vsakim teče potrebno število kuli-jev, ki divje skačejo in suvajo predse. Na ta način pritirajo vlak vrh klanca, tam pa poskačejo na stopnice voz ter prepuste vlak in potnike božjemu varstvu. In vlak divje drvi mimo nevarnih skalin, nad globokimi prepadi po slabotnih mostičih. Ni ravno prijetna taka vožnja!
v ensk ^ katoliško
Ck
podp. društvo
O
svete Barbara
Z]edln)ene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
31. januarja I902 v driavi Penmvi-rii(

ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Rim, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City,"Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRN AT, Box SI, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL Z AL AR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, IV rest City, Pa.
Društveno glasilo je 4'GLAS NARODA".
Ali so vroče kopeli koristne?
Nazori o tem so med zdravniki še vedno različni. Sanitetni svetnik dr. Winkler se je odločno izrekel proti
vročim kopelim ter svari zdrave in 1 Podpisana naznanjava vsem znan-bolne pred njimi, češ, da je to sred- cem in prijateljem, da sva dne 6. okto-
bra 1906 otvorila
LEPO UREJENI
slovenski saloon
njeveški običaj, ko so se kopali v tako vroči vodi, <la je marsikoga zadela kap. Vroča voda zelo mnogo zahteva od krvne cirkulacije in regulacije
toplote; za starejše ljudi so vsled te- z velikim in krasnim ga ti naporni poskusi naravnost ne- '	KEGLJIŠČEM,
varni. Vroči kopeli pa še tudi vpli- Prva filovenska gostillia vajo po 4 do 6 mesecih ter provzro- mestu|
čajo srčne slabosti, omedleviee in vr- j K<)jake ^>streževa s pristno pijačo,
dobrim prigrizkom in finimi smodka-
tem
toglavost. Nevarnost vročih kopeli pa se zmanjša, ako se vzame po vroči kopeli mrzla prsna kopel. Sloveči profesor dr. Rosin pa nasprotno zdravi gotove bolezni, posebno bledico, le z vročimi kopeli, ki imajo najmanj 40 stopinj C.
Delo dobe dobri
IZDELOVALCI DOG.
Delo za celo leto. Les je dober in se rad razkolje. Največja plača, in sieer takoj.
Max Fleischer,
258 Grove St., Memphis, Tenn. Pišite mojemu delovodji: Mike Tomljanovich, P. O. Box 47,	Dumas, Ark.
(12-29—10)
mi. Pogorite se lahko v slovenskem, hrvatskem, nemškem in angležkem jezi<ku.
Vsako sredo, soboto in nedeljo imava VESELICO s s'ovensko godbo.
Za mnogobrojeu obisk se toplo priporočava vsem cenj. rojakom Slovencem in bratom Hrvatom.
ANTON in JOSIP KOSMAČ, P. O. Box 9, Meaderville, Mont.
McQueen Addition.
Rojakom v Chicagu, H1.T in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj naš zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, H!., vsled česar ga vsem toplo priporočamo.
MCI! ZDRAMITE SE!
i dosežejo v
Pred Vami je odprta pot ki Vas do zdravja vodi.
S vaaliiiii Jiieni pri Jejo novi dokazi od bolnikov o vspežnem zdravljenju, kterega
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE V NEW YORK-U.
Kaj takega Šc s-. et videl ni 2
I/, vseh stran- \ tu«-ribe ju idejo pisuiji od bolt.ili Slovencev profesorju našega zavoda. Vsaki da». dnspo st » m mo t ikili Jii.srin. Zdravila našega profesorja so jili mn > ozdravele, mnogim so bolečm*.* »jl.jjsale j><> vsili i..estih in vaseh.
OZDRAVLJEN BOLNIK IZ DALEČ.
Jaz nižje po 'pisani iz avljam, da sem za moje popolno ozdravlje-nie dolžnik zdravniku za zdravila, ktere mi je poslal z obratno pošto profesor Univers .i Medical Institute v New Vorku. Trpel sem dolgo časa na glavobolu, v hrbtu, zaprtju, nervoznosti in želodec mi je bil t iko oslabel, da ni mogel skoraj nič prebavljati. Dokler so me drugi zdravniki zdravih sem le denar zaman trosil in čas i ubil.
Danes sem popolnoma ozdravljen ter me veže dolžnost, da se gori imenovanem rofesorju zahvalim in ob enem dovoljujem, da to izjavo v novinah tiskati da.
Valhalla, N. Y. 7. julija 1903.
Aug. Rcčinič.
Priče: Ig. ToraveskiČ, 124 E. «9 St., N. Y., R. Bakerič, 32 Stan ton St., N. Y.
OZDRAVLJENA OD BOLEZNI V KOSTEH.
Cenjeni gospod profesor !
Se javno zahvaljujem profesorju Universal Medical Institute v New York-u, kteri mi e ozdravel tekom jednega meseca mojo hčerko od bolezni v nogi, ktero drugi zdravniki niso mogli ozdraveti, niti napraviti da bi mala hoditi mogla.
Še enkrat se Vam zahvaljujem ter Vam prilagam fotografijo moje hčerke,
------------------------------------ej
z opombo da jo smete ponatisniti dati ter vsim priporočam, kteri trpe na kake) ' 1 "	* " edical Institute v New Y- rku, kajti to je
~R.Tim.Tvn i in Madjaii.
Zdaj ob easu razstave v Bukareštu potuje mnogo rumunskih korporacij. ki stanujejo sieer stalno na Ogrskem, preko meje na poset ▼ Rnmunijo. Ma-djare ti izleti tako hudo vznemirjajo, da so že sklenili o Mm govoriti tudi t parlamenta. Vprašati mislijo ministra za notranje «adeve in ga prositi, naj kaj primernega proti "ire-
'K*ko krasno! Kak« Up*!" j«
deotaii uknoc. Najbrž se vatraja I Madjarom slaba vast, ko mislijo, kako ■a-i&dtij* »m imT -r MM-** *r*lj«-Ča M m umi Bana-
bolezni, da se obrnejo na Universal Medical edini zavod kjer se more hitro o drave::,
Icia Rutilič, Boz 110, Dupiey, Pa.
Trpite 11, mt fcteri tek bolezni! Trganju oslabel«.sj i s ni, nalezljivih bolezni, m. žulji sili turi, bolezni na očeh, ušesih, grln, nosu, prsih, izpud.niju las bolezni v želodcu, v maternici, zlati žili; iankarj«, sifiliji, moške nesposobnosti, ner^oze, kaSlja, omedletice. belega toka, nerednega mesečnega t- k a, bolečin v hrbtniu dr«»bn, zaprtja ali kake dru^e posebne bol ztn„
Ako t'pit4; na kterej teh imenovanih bolezni ali pa od kakošne druge, zdravila našega profesorja Va n darujejo zopet živi e ;e. Te \liv no v vaše oslabele ude novo ži* li-nj.% vaš > kri čiste in Vas vs kem c bziru krep jo. Dun za dnevom se č-itit«- močn- jSi v kratkem ča-;u kakor prerojeni in sicer tak'^ kot da ! i na no o oživeli
Ako se ne č mtetako kakor bi morali biti se ner-n ce d utiače prepričati, kak. r da sami poskusite. Ako Vnm dru^e zdravila niso pomagale, ako Vas drugi zdrav..iki ozdraveti niso mogii, za se in Vaše družine dobro š ■ enkrat poskusit .
Ne eubit« časa. Ozdraveti se more, ta k i ,»tanu' - blizu, kakor oni k i stanuje tin leti ven iz
__NEW YORKA------
Ako stanmete ^aleč izven New Yorka, se isto lahko ozdravite. Le pišite.in sicer v slovenskem Je-
as"l<:i i ter opišite Vašo b« lezen k kor narboliše znate. Zdravila Vam pošljemo z brzo pošto, ako Vi stanujete v kterej koli državi Žjcdinj^tiih driav, Kanadi ali Mek>iki. Te zdravila lahko pri zaprtih očeh vživate, ker te naznačijo kraj vaše bolezni. Bolniki, ki stanujejo v New Yorku se lahko zdrave s pomočjo eKktričnoga stroja. To se tudi preišče s
X ŽARKI
X žarki, s pomočjo teh se vidi v Vaše telo kakor odprto knjigo ter se tako lahko precej mesto bolezni najde in le tako je mogoče prave zdravila predpisati. Ako nimate denarja,* je zaman pisanje ker Vam niti odgovorili ne bomo, ker 10 ni nikakošen dobrodelni zavod, kajti to je zavod kteri hoče le zbolniki delovati, kteri iele da bi ozdravljeni bih.
Glejte kako&no je Tafee telo, ako se Istega s pomočjo X žarko t
:-: pregleda. :-:
TO JE NAŠ NASLOV:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 30 W. 29th jI NEW YORK, N. Y. bB*u
Uradae ure so; Vsaki dan od 10 do 12 p red polne, popolne od 2 do 6 ure. V nedeljah od 10 do 1 ure popoldne.
Jugoslovanska
Inkorporirana dme 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
Železnica je namreč enotirna, vlaka kokošij, 100 gosij, 100 rae; kompota 418 in 417 se zato vsak dan ob 4. nri «o pojedli 100 funtov. Ženitovanje 14 minut srečata na postaji Poreče, je trajalo tri dni in tri noči.
Ker pa 17. sept. uradniku ni še došel .----—--
signal ob navadnem času, je mislil, FOGODBA CA IZDELOVANJI da ima beljaski vlak zamudo in da se
Ibodeta vlaka srečala na prihodnji štaeiji v Krumpendorfu ter je pustil
oni1 fini' c rtAc^A in 17*»«!» «» -i-~
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZ1N, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
1)478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ. II. nadzornik, B< x 641, Eveleth, Minn. IVAN IvERŽISNIK, III. nadzornik, Box 13S, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZATJUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4S24 Blaekberrv St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR. IT. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich.
JOSIP PEZDIRC. III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem družin. Zast< pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4^24 Blaekberrv St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki ▼sake pritožbe.	i»
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
0R0BN3STI
KRANJSKE NOVICE.
Napaden orožnik. Dne 30. sept. ponoči so napadli fantje iz Tomažje v a.»i pri Bedi cerkvi tamkaj patrolu-jočega orožnika Ivana Broliha ter ga kamenjali. Ker le niso odnehali in ko je bil orožnik dvakrat s kamenjem zadet in lahko poškodovan na glavi, je bil primoran streljati. Florjan Mehak iz rečene vasi je bil =kozi obedve nogi prestreljen. Šest fantov je bilo i-ii dan aretovauili, šest se jih je druqi dan samih prijavilo sodniji. Mehak se nahaja sedaj v bolnišnici v Kandiji.
V Ameriko. Dne 2. okt. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 20 Hrvatov. 30 Dalmatin-eev, 40 Črnogorcev in 140 Macedon-cev.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Kotel je
zapečatil finančne straže nad-dariji Jančar v Resnici, ker zglasila kuhala žganje. To no razburilo delavca .Janeza . ki se je istodobno mudil z rimi v sobi. »iarbajs je nato la d pazniku : '" Sakramenski «e 1k>š kaj pisal, saj si .-am imen kot teliček, bedak si, dak."' Ko je pa nadpaznik izjavil, da ppjde še v klet droz-.ru, zagrozil mu je Carjih bo tako skupil, da bo hu-ne 1k> preeej stran je bil na šest tednov
pa;
i- d-
.-pravil. Obsoj težke ječe.
/. a r a d i h u d o d e 1 s t v a o -> I; r u m b e, učinjene na pašniku v Spodnjih Pirničah na neki 13letni di-kiiei, je bil obsojen 20 let stari Jo-žef Božič, tovarniški delavec iz Sp. Piniie. na šest mesecev težke ječe.
Grozna smrt. lliletui i>osetnikov *in Anton Banko v št. Pavlu pri Domžalah je delal v mlinu očetovem. Dne 27. sept. zvečer ga je pa našel o«"e stisnjenega med kolesi, l^evo roko je imel dvakrat zlomljeno ter lo-» zmečkano, da je morala smrt i |m> nesreči nastopiti. Banko je najbrž pregledati kolesne osi i i mazanja, a ga je vsled njegove ner»-_„idnosti zgrabil vijak na kolesih za rokav.
Stara pravda. Medvodska tovarna lw> obhajala prihodnje leto 25Ietnico pravdanja proti nekemu kmetu zaradi vodnih pravic.
Kclorivcrsk , posla-'® v Kranjski -o /.uAtno i i'- lili. Otvorili so - > " «■ ik i!i'ir<# in > ive*-ali pisarno. 'I u li na Dovjem sli.': o razširjajo po-
hai tal hol za i
a Ot
napravili le- zel
Slovenska trgovska šola v Ljubljani nujno potrebna. Srvta
M
p i
a rar?i.li kili, za t
prostora
» šolo [XI
nja privatna le zadostuje o sobi to pa i- že celo — — niti ljubšem sposo li-
te U<
ola
v niso sprejel i. Merodajni »bita pa trgovska in obrt-i hi si pridobila nevenlji-ako bi >e p skrbelo, da 1'nro i m* m ti doma otvori po-vski tečaj, iz kteregra bi a razvila popolna trgov-
PRIMORSKE NOVICE.
Z veselice v smrt. Dne 30. sept. je I a v Dekanih v Istri veselica, ktere je udelefciJ tudi 33Jetni Josip Ve-ik iz Spodnjih ftkofij. Ko se .je po ►ei na tozu k mnogimi dragimi vra-
čal domov, padel je med konje in voz, ko je hotel na nekem klancu zavreti voz. Nihče ni tega zapazil. Konja sta ga vlekla kakih 20 m daleč. Ko so zapazili nesrečo, je bil Veljak že mrtev. Zapustil je štiri majhne otročiče.
Tatinska predrznost. Tržaško vzajemno društvo težakov, ki izkreujejo parnike, ima svoje urade v nekem skladišču v prosti laki. Pred par dnevi so prišli v te urade štirje težaki in zahtevali nekaj denarja na račun. Ker imajo že precejšnje svote na računu in ker ni bilo blagajnika, niso ničesar dobili od navzočega predsednika in pregledovalca računov. Eden izmed težakov je vsled tega potegnil nož in ga zamahnil nad predsednikom, a ga je njegov tovariš pravočasno še ustavil. Uradnika sta, hudega se boječ, odšla iz uradov in upala, da bodo oni štirje tudi odšli; no, prišli so za njima, ko so ukradli iz nekega predala 1000 K denarja. Policija je aretovala dva izmed njih, I >anelona in Sršena.
Kam pripravi ženska moškega. 23-letni trgovski potnik Virgil Malior-čič v Trstu je bil jako delaven in marljiv človek in vsled tega pri svojemu šefu zelo priljubljen. Kar se je seznanil z neko ljudsko pevko, ki mu je zmešala pamet, da je norel za njo i:: drago plačeval za njo. Ker njegova plača ni zadostovala za luksuri-jozni šport, j)onarejal je menice na --todo svojega šefa, tako da mu je napravil škode 4137 K 20 v. Tudi je poneveril 548 K 06 v. Ker so mu postajala tržaška, tla prevroča, popihal jo je v Ameriko, odkoder se je vrnil eez eno leto. Prijeli so ga na Dunaju. Sedaj je stal Mohorčič pred tržaškimi porotniki. Njegov šef je izjavil pri obravnavi, da ne zahteva nobenega povračila od njega in da mu tudi odpušča njegov greh. Mahorčie je bil obsojen na dva in pol leta navadne ječe.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Banditje. Iz Celja se piše: V noči od 30. sept. na 1. oktobra so zlikovei p) v Celju dobro znanem reeeptu pobili veliko šip v Narodnem domu — par sto kron škode! — potem šipe v konferenčni sobi slovenske gimnazije ter v sobi pri dr. Srnecu, kjer je spala služkinja. Dva tička imajo baje v kletki. En storilec je sin mestnega oeeta Tratniga, odpuščen komi. — Radovedni smo, kako bo tem bandi-tom naša "justitia" prisodila zaslu-"ei'o kazen!
Draginja v Celju je jx>stala naravnost neznosna za rodbine srednjih in Talili dohodkov. Tržne cene so te-le: teljne glave 24—30 vin., kapusove *!aviee 10—12 vin., krompirja škaf (zil) 1 K 80 vin. do 1 K 90 vin., goveje meso 1 K 16 vin. do 2 K. telečje in svinjsko 1 K 60 vin. do 2 K, piške !K) vin. do 2 K, race 2—3 K. purice 2 K do 3 K 20 vin.
KOROŠKE NOVICE.
Nesreča na železnici. Dne 17. sept. >ta trčila dva osebna vlaka pri Wal-ten dorfu med p<Vtajama Krumpen-dorf in Poreče s tako silo eden ob drugega, da sta se lokomotivi kar ena v drusro zarili, prvi vagon za mašitno je pri celovškem vlaku popolnoma zdrobljen, tretji vagon se je postavil fx koncu. Pri beljaskem vlaku so bile poškodbe lokomotive in vagonov še večje, ker je nekoliko vagonov vsled hndega sunka skočilo s tira. Nesreča ^ je zgodila, ker je prometni uradnik v Porečah dovolil, da se je vlak St. 418 prezgodaj odpeljal s postaje.
DOC.
Ml kupujemo in izdelaj smo pocodfcc sa francoske 4»(t ia sa dogs u kail
Pesodime tudi potreba! denar sa Is delovanje dog. Ake Imate doge na pre daj, pilite nam, naii pogoji so agedal FUBDLAENDB* * OLIVEN OO.. •hrevepert. La.	P. O. Bex KM.
POZIV.
Vsled naročila tukajšnjega avstrij- : skega konzulata prosimo tem potom cenjena rojake, da bi nam kedo bla-trovolil sporočiti kaj podrobnega o smrti necega GIOVANNI (John) IN-TEHAR, rojenega v Starem trgu na Kranjskem, starega 39 let.
Njegova sorodniea Ermenegilda In-tihar iz Reke bi rada zvedela, kje je dotičnik umrl, menda letošnje poletje in če je kaj zapustil.
O ponesrečbi Maks Intiharja, rodom iz Zagorja ob Savi, ki se je le- [ tos v Charlestons W. Va., ponesrečil in umrl, smo že pisali v našem listu in nam je zadeva znana; mogoče je pa še kedo drugi s tem imenom pred kratkem tukaj umrl?
Tozadevna pojasnila naj se blagovolijo poslati na upravništvo "Glasa Naroda", 109 Greenwich St., New York, N. Y.	(15-17—10)
JOHN KRACKER
EUCLID. O.
Ozdravljen: bolezni v pfsih, težkega dihanja in slabosti.
VLADIMIR S. JOVANOVICH, Kew Albany, Ind.
Za vsako hišo*
koristne in jako potrebne stvari iz STAREGA KRAJA: Knjiga
Kneipp, "Domači zdrav-
nik,"
Dalje:
antika, bezgovi cvet, brinjevo olje, encijan, kafreno olje, kolmež, la-neno seme, lapuh, lipov cvet, man-deljnovo olje, meta, melisa, pelin, pri poteč, rožmarin, »metlika, tav-žentrože, ientjanževe rože, ž&jbelj
in vsa druga Kneippova sredstva.
Pišite po knjižico: NAVODILO IN CENIK KNEIPPOVIH ZDRAVIL ter priložite znamko za 5 centov. Priporoča se
K. AUSENIK, 1146—40th Street Brooklyn, N. Y.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA '(JLAS NARODA", NAJVEČJI IN \A.H:ENF.,JA1 DNEVNIK!
celovški vlak s postaje. Kmalu na to se je zgodila nesreča. Mrtev je verski učitelj Koch iz Beljaka, po noči je umrl v bolnici strojevodja Lederer; težko ranjenih je še šest drugih, od teh dva strojevodja in en kurjač in trije potniki.
HRVATSKE NOVICE.
Svinje in psi so ga raztrgali. Ivana Mah una v Rumi v Slavoniji je na poti čez polje prijel krč. Da si odpočije. je sedel v bližnjo koruzo, kjer je pa od bolečin umrl. Njegovo truplo so našle svinje in psi, ki so ga vsega raztrgali. Glavo so našli deset korakov proč od telesa, roke in noge so bile odtrgane, trebuh je bil pa razparan in brez droba. Mahun je bil doma iz Moravske.
RAZNOTEROSTI.
Japonska se oborožuje. Petrograd, 1. okt. Za popravo in gradnjo novih vojnih ladij je predlagal japonski vojni minister parlamentu, naj dovoli 270 milijonov jenov, ki se razdele do leta 1913. Od te svote se izda v letu 1906 celih 23 milijonov. V Hi-rošimi se zgradi nov arzenal.
Štrajk v dvorni operi. V budape-štanski dovrni operi štrajka vse o-sobje ter zahte%'a zvišanje plač. Ravnateljstvo grozi, da zaključi opero.
Sodna afera v Inomostn. Nadsodi-šče je sklenilo zavrniti zahtevo zagovornika morilke Rutthofer, naj bi se porotniki s sodniki vred odklonili. Obravnava o morilki se nadaljuje.
Nenavaden sprejem novega župnika. Za Zohor pri Požunu je bil imenovan za župnika kaplan Kojszik. Župljani pa so ga sprejeli s koli ter ga smrtno pobili. Župnišče straži jo orožniki.
Ogleduhi na Črni gori. V Nikšiču je začel izhajati nov list "Narodna misao". Ta poroča, da zdaj mrgoli v Črni gori tujih ogleduliov, ki prihajajo večinoma pod pretvezo, da "bo-tanizirajo", a imajo pri sebi mape, libelo in zemljemersko orodje. List poživlja Črnogorce, naj bodo na straži proti ogleduhom.
Poslanec Hodža obsojen. Slovaški poslanec Milan Hodža je bil obsojen radi narodnega "hujskanja" na 200 kron kazni in mesec dni ječe. Vložil je ničnostno pritožbo, a je ostala brez uspeha.	*
Češki lepaki v Brnu prepovedani. Novemu zavodu za plakatiranje, ki se je ustanovil v Brnu, je brnski magistrat p rep > ved al nalepljati češkje lepake. To smejo samo stari zavodi za plakatiranje. Praga ne bo ostala dolžna odgovora.
Spomenik Palackemu postavijo v Pragi po načrtu profesorja Sueharda. Stal bo pred mostom Palaekega in bo segel do tretjega nadstropja. Izvršen bo v treh letih. Za delo dobi profesor Sueharda 241,000 K. arhitekt Drva k pa 10,000 K. Skupni stroški bodo pol milijona kron.
Osel milijonar. Nedavno je umrl v Spokane pri Washingtonn neki Peck, ki mu je njegov osel pridobil več milijonov. Resnična dogodba je bila sledeča: Dva iskalca zlata. Kellogg in Peek, sta iskala svojo srečo v gorovju Idaho, kjer so ravno takrat na več krajih zasledili bogate žile zlata. Dva tedna sta tavala okoli, ne da bi bila kaj našla, potem pa sta se ločila. Kellogg je rekel tovarišu: "Daj mi svojega osla, ti prideš lahko domov tudi peš, dočim čaka mene še dol ga pot.'' Kot dober tovariš mu je Peck takoj prepustil osla. Kellogg je romal z oslom dalje ter po dolgem tavanju v gorovju začel kopati ravno tarn, kjer je osel nenadoma obstal. Sreča mu je bila mila, zakaj našel je zlato žilo, ki je bila vredna mnogo milijonov. Pecku o svoji sreči ni ničesar povedal, temuč mu le vrnil osla. Peck pa je za srečo vendar zvedel ter tožil nehvaležnega tovariša. In sodniki so mu priznali polovico Kellog-govih zakladov, češ, da bi brez Petkovega osla nikoli ne bil prišel do toli-keira bogastva. Peckov osel je dobil več milijonov, ki sta jih uživala skupaj z gospodarjem. Seveda je na osla	„„ pri najboljši postrežbi prišel le maj- $ nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečai hen del. $ Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več.
■NT^ i__„	. -it ft Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošleimj
Novi krediti za nemško armado. V 9 mi v napravo 12 litrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja: po5iemo^
prihodnjih mesecih ba zahtevala J l liter^slivovke	l liter Pelinovca	1 liter Chartreussa
nemška vlada od državnetja zbora f. { " «Xlaho^	1 » Konjaka	1 „ Ferneta
velik kredit za armado; porabi se f 1 ,'J	1 » &	1 " i^L
kredit zlasti za ženijske čete in za ! J	12 litrov (3 galone) samo za tri dolarje,
napravo brzojavnih in telefoničnih | Istočasno Va^i priložimo zastonj jedno knjigo, v kterei ie popisano kako prog v vojne svrhe.	j ' se delajo razna žganja.	Jb	'
Otrok z dvema glavama. V vlaku ! f koj re^ne^l^	pošlemo Vam ta-|
Rimom m Neapoljem je povila neka J	NADALJE PRODAJAMO
kmetska ženska dete z dvema glava- f vsemogoče parfume iz stareea kraja in sicer jeden liter za en dollar. 1 ' ma.	I J .Prodajemo zdravilno milo za lišajasto kožo in razne priš<5e na niei: naše' !
Bogato ženitovanje. V nemSki vasi f^JL'"^1'""' " koreDinic- Je-tarltoo in odstrani vso Vzgoji Ordmghausen >ri Hoy i se je vršilo J	JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI.
nedavno kmetsko žeritovanje, na \ J ^tt««.««^ —------ -
ktero je bilo povabljenih 400 družin, ® ko bolezen.
vsega vknpe kakih 1000 oseb. Napra- f Pisma in vse poizvedbe naslovite^a vili so pet ogromnih šotorov za pojedino, za ples in za kuhinjo. Zaklali so štiri precipe, izredno velike in debele, kravo, vredno 500 mark, 300
Kedo vam zamore pomagati.
Ako ste bolni, slabi ali v nevolji?
Na sraki način samo oni zdravnik, kateremu so dobro znane vse človeške bolezni,
trpljenja in slabosti!
ROJAKI! Pazite komii poverite zdravljenje Vaših boleznij!
Kajti v Vašem zdravju obvisi Vaša prihodnost, kakor tudi Vaše družine, Vaših malih in dragih, za katere se mučite in delate. Zatoraj rojaki, ako Vam je potreba nasveta ali zdravniške pomoči vedite' da je naš stari, izkušeni in po celem svetu zuami in slavni:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
:^attri,Zamlretm	garanti~' da V« zagotovo ozdravi od katere koli akutne, kronične ali
zastarele bolezni kakor : bo ezni na plačah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetra!., mehurju kakor tu-V trebuslni/othni" bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčie bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi mrzlico, vroc.no težko dihanje nepravilno prebavljanje, revmatizem, gi h t, trganje m bolečine v križu' rokah, nogah, ledjih m boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri otekle
no-
Ozdravljena: DOležni v prsih želodčneKa kn-ta:ia težkega dihanja in bolezni srca.
1	11-	3	- .	.	-----' —	^v- ■.	»ujiu KJL f,.llll 11, UCUlilSICI
glavobol], neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternini i. t. d., kakor tudi vse ostale tranje in zunanje bolezni. On je prvi in ediui, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tudi vso
ta.l"ne spolne bolezni moške in ženslic.
.. .,	! Sjkaj dru"i zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval ali slik od ozdrav-
ljenih bolnikov ! Odgovor ! Zato ker niso nikogar ozdravili —potem je popolnoma naravno, da se jim ljudje ne zahvaljujejo.	.	J
Tudonašamo par slik onih bolnikov katere je naš slavni Dr. E. C. COLLINS. M. I., v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil.
Ozdravjen : bolečin v križu in rheumatizma v rokah ic nogah, JOŽO PERXAR,
B°*	Richmond. \V. Va.
Ozdravljena: težke prsne bolezni in reumatizma v križu in ledjih. TEREZIJA. K UMOR,
ions Commercial Ave., Chicaco, 111.
Ozdravljen : Rheumatizma in
stisnenja mehurja.
BOŽO DOBR AŠ, Bo-sr Boston. N.V.
Ozdravljen: Dispepsije in želodčnega katarja. MLOS LAVRXIC,
A. V. S. Co. _Lead ville, Colo.
Ozdravljen: prebadanja v rebrih.
MARKO TRBOVIČ,	MICMALINA MOKRAWICKA,
23 River Bank.	Kansas City. Kans. -5th Street, PaSSaiC, N. J
Priporoma rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadJkrilju-jejo vsa drug« ameriška vina.
vim* (Concord) prodajam po 50c galono; belo Tino (Catawba) po 70« galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BBJNJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja li\ steklenic sedaj $13.00. TROPINO VE C $2.50 ga ion a DROŽNIK $2.75 z* 1 Iona. — Najman.ie	za ^^nrij'
Naročilo a, je priložiti denar Zm »uita naročilu -t pnjK-rnr1«
JOHN KRAKER
Euclid, Ohio.
ja opis
bolezen ter vse glasne zna. itero dobite zastouj, ako Pisma naslavljajte na slediči naslov :
zen v svojem materinem jeziku — pišite koliko ste stari — kol.ko časa traja b ke bolezni. Ako Vam bolezeni popolnoma znama, pišite po knjiga Zdravje ki pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. — Pisma naslavljajte na
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 WEST 34th ST.,	> EW YORK, IV. V
potem r.mete z mirno dušo biti prejpričani Vašega popolnega ozdravljenja.
KeJar hoče osobne priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 predpotdnem do 5 Popoludne. -ob nedeljah in praznikih od 10 do 1.
J
ISA PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA.
Dobro črno in belo vina od 35 do
45 eentov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Reesling 55 eentov galona. Kdor kupi manj ikakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. D rožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam j>opust. Spoštovanj em
ŠTEFAN JAKŠE, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal.
Iščem JOSIPA JUBLANČIČ, doma od sv. Vida pri Begunjah. Pred 15. meseei je bival v Conemaugh, Pa. P redno odpotujem v staro domovino, bi rada zvede'a za njegov naslov. Ana Renko, Box 317, Conemaugh, Pa.	(11-15—10)
IZDELOVALCI DOG DOBE DELO!
Dober les. velika plača in stalno delo celo leto v Arkansasu. — Max Fleischer, 25S Grove St.. Memphis, Te nn. — Pismeno obrniti se je na: Anton Kosmerl, Watson, Desha Co., Ark.	(18-9—lS-10)
TRPEL SEM CELIH PET LET!
Bratje Slovenci, poslušajte me, kar vam tukaj povem!
Pred petimi leti sem hudo obolel ter sem se zdravil. Toda zastonj. Zdravnik me ni mogel ozdraveti in odšel sem k drugemu. To«la tudi ta mi ni mogel pomagati. Tako sem menjal zdravnike in rabil razna zdravila nad pet let. A vse je bilo zastonj. Na mojo veliko srečo sem se obrnil na America Europe Co. v New Yorku in šel osebno tje. Gospod zdravnik mi je rekel, da mi da zdravilo, ktero bode kot nalašč za mojo bolezen. To zdravilo je znašel neki profesor, kteri je bil pravtako bolan kot jaz, a se je trudil toliko časa, da je iznašel pripravilo zdravilo. Rekel je, da bodem tudi jaz ozdravil. Prejel sem zdravilo, ga uži-val jeden teden in mi je pomagalo. Da se gospodu zdravniku in rečeni družbi zahvalim, pošljem jim pismo, ktero naj se priobči po časopisin,
da zvedo Slovenci in Hrvatje kam obrniti se in da se pozdrave vsi'
ktori so bolni.
New York 2. septembra 1906. Veleučenom gospodu doktorju od America-Europe Co., New York. Veleučeni gospod !
Prav navdušen sem nad uspehom, kterega ste dosegli v moji bolezni. Troel sem celih pet let in me niso mogli dru>.i zdravniki ozdraviti. Rečem vam gospod zdravnik, da sem bil teden po zauživanju zdravil, ktere ste mi poslali popolnoma zdSv ll^—^bolezni v prsih ^ču ti m se dobrega in sem uverjen, da sem
tudi drugi vi zdravnikom,
Rojakom na znanje 2
Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drae de- S « nar, kar si lahko sami napravite in sicer za 80 odstotkov ceneje. Mi prodaia- "t D »zvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu, t || .ra "y,leCek kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, kerl W je odlikovan v mnogih velikih državahz zlatimi kolajnami.	$
v	Napravi jati žganje in likerje ni težko.	W
& Če imate jedno steklenico našega irvlečka, preberete samo listek na nji : ? fl tam je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker lam- 1 cimo vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velja pa " f Vas ta 80 odstotkov mani. To se pravi: namesto jednega dolaria, ktereea bi 1 if n orali izdati, plačate le 20 centov.	I
S SPRIČEVALO Po italijanskem zakonu $43, sklenjenem 24 juniial * °rKitLVALU 189os_evsi naši izvlečki prej preg.edajo po iržai-l
I
PiSite nam xauplivo, karkoli potrebujete tukaj ali v starem kralu £SltePriVt zdravila ii laboratorija "Orosi", ktera imamo za v
Pisma in vse poizvedbe naslovite'na
AMERICA-EUROPE COMPANY
161 COLUMBUS ATE
KEW YORK, N. Y.i
nik zdaj sem popolnoma zdrav in želim, da bi Živeli tisoč let na korist bolnikom in da bi pomagali vsem ljudem v njih bolezni.
v i Br^ie Hryatje in S ovenci, iaz sem rojen v Zagrebu in živim zdaj v New Yorku. Kdor se hoče prepričati, da je res, kar sem napisal, naj pride k meni ali pa naj piše; vsakemu priporočam v njegovo lastno korist, d3 se* da zdraviti Dri America-Europe Co.	v
Na veke Vam hvaležen I VAIN M UDI IX, 477 W. 57^ St. New York
Bratje Slovenci, mi imamo posebno zdravilo za vsako bolezen. Vsako zdravilo, ktero se odpošlje, je iznašel kak velik zdravnik ali profesor; ta je iedno bolezen proučaval tako dolgo, da je znašel zdravilo, skterim se more ozdraviti ta bolezen. Ta zdravila pošilja naš gospod zdravnik vsem bolnikom, kteri pišejo nam
ZDRAVILO ZA SO CENTOV.
N;ij se oglasijo tisti, kterih niso dnini ozdraveli. M'" jim pošlemo zdravila na posknšnjo, kterji g«>t«>v pomagajo.
Pošlite le 50e kot jM-vmčilo za stroške posiijatve.
Ta zdravila Vam pošljemo s:mio za poskušajo, .bi se prepričare kako Vam pomagajo.
Nova knjiga za Slovence.
Izdala Amerir«-Enroj e fom| any | o zakonih diža%e Ne* York.
Stem naznanjamo v tem ča80|>isu vsem eitateljem da izdnmo uaj-večjo in najmodeinejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski naro<l v Ameriki z imenom: Slovenski zdravniški svetovalec. Pisana in izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi bode povedano kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa so n a pravi j e' nja. zdravila in kako delujejo zdravila na raznovrstne bolezni. Ta knjiga bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike, kteri so iznašli taka zdravila, da se vsakdo lahko ozdravi.
Naša nova knjiga bode veljala 50 centov; onemu pa k^rj nam pošlje naslov dveh oaeb, kteri so zdravili drugi zdravniki, a jib niso mogli ozdraviti, pošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži par znam^ za poštnino. Pravtako jo dobe zsistonj siromašni ljudje če nam le pošljejo znamke za poštnino.	* '
Onim pa, kteri žele priti osobno L nam, svetujemo, da pridejo vsak dan od 10—12 ure doj>oldne, ker je drngače predrenj.
Pridite h nam ali pa pišite na:
Zdravniški oddelek za Slovence ▼
AMERICA-EUROPE CO.,
161 COLUMBUS ATE.,	JTEW TORS, R. T.
"Winnetou, rdeči gentleman".
Spisal Karl May. Priredil *a "Glas Naroda" R.
Da s« je obrnil
(Nadaljevanje.)
"Jaz pa trdim nasprotno. No Bii, ampak oni g» dobe. Saiiter |»roti za padu, je več kot gotovo."
"Mf*m oO pa n© 7/di tako gotovo."
"Ne? Ko .smo jili srečali, j« vendar jahal proti zapadu, to stori tufli
Težko. On je zvit, kar se razvidi iz fcega, da je zgkiii brez sledu; on je mirJil H rez dvoana prav tako kot Ti in zato je šel ba.š nasprotno. To »e pravi: mi -a 1k>ui<> iskali v isti smeri, k*l je jahal pri našem sreeaaju, on I »a j<> ujfd tem jK.pilia v »asprotno stran. Zato si izbere drugo smer, najbrž vzhodno. To se vendar lehko mrane."
'•('V tak«, govorite, potom se seveda lahk« ugane. Upajmo no, da se zgodi tako."
Zdaj s]w>dobdemo konje in jahamo po preriji, vedno tako, da nam leži j o^odepohia goni na levi strani. Seveda pazimo na to, da jahamo vedno po ii.t likem svet«, kjer bi se bil brez dvoma poznal sled, če bi bil Santer jahal. Sjn.toin gledanu« pazno v tla; rim hitreje divjamo, toliko bolj moramo gledati, da ne izgubim* sledu.
Tako mine poldruga ura in mi bi bili kmalu končali polkrog, ne da Vi kaj naSi; konei-no zagledamo temno črto, ktera drži po travi preko nas. To je sled in >i«-tr jednega samega jezdec«. najbrž tistega, ktercgr mi iščemo. Razjaliamo, jaz pa grem malo sledjo, da najdem kak jasen odtis. Kmalu ga najdem in primerjam z risarijo; pod<»bnost je tako velika, da ni nobenega dvoma, da je jahal Santer tod.
"Tak:» risarija je pa res porabna," pravi Sam. "To si velja zaj>om-niti.M
"Da, le zapomni si!" potrdi Parker. "In še jedno si zapomni poleg!"
1' Ka j ?''
"Tako daleč je prišlo, da >i sam postal iz učitelja učenec!"
"Ali me ho«V; razjeziti, stari Will? To se ti ne posreči, lii-hi-hi!" smeje -if Sam. "To je vendar čast za učitelja, če podučuje učenca tako, da
1 a konečno pametnejši in spretnejši kakor on. Pri tebi se seveda ne sme pričakovati takih uspehov. Koliko, koliko let se že trudim, da napravim iz tebe dobn _ra westmana, toda ves trud je bil zastonj. Ti ne boš mogel nič-e-sar j m.zabit i v tvojih >tarih letih, ker se nisi v mladosti ničesar navadil." .
"Že vem! Kad bi me imenoval greenliorna, ker ne moreš živeti brez te besede, a i<> ne smeš več uporabljati napram našemu Old Shaterhandu."
"Saj tudi. pa še kakšen! Star si in se moraš sramovati pred tem mladini, kteri ve veliko več, če se ne motim."
Kl jub temu prepiru pa smo edini v tem. da ne more biti Santerjeva sled stara več kot dve uri. Da -mo sami, bi jo udarili takoj za njim; a čakati m.»ramo deset Apaehov. To je trajalo žalibog tričetrt ure. Jednega izmed njih jvošljt-iii do "Winnetouva z naročilom, da smo dobili sled; rečem mu tudi. naj kar tam ostane. Potem zajahamo in gremo proti vzhodu.
iver je bila že trda jesen, nimamo več kot dve uri do večera; zato moramo hiteti. D- večera moramo priti kar se da daleč in i»otem prenočevati. V temi ni mogoče videti sled.
l)a lnide Santer porabil noč in nam ušel kolikor mogoče daleč, dobro vemo. Ou mora sedeti na \>ak način, da ga zasledujemo. Za drugi dan nas čaka veliko trpljenja; hiteti moramo kar se da in paziti na sled, da ga ne 7_rubimo. Njemu pa ni treba gledati na to. K sreči pa se mora ustaviti tudi on. če bode jahal vso noč; zlasti konju mora privoščiti obilo počitka. To torej nekako izjednači našo zamudo.
Od Winnetouva in njegovega očeta imenovano gorovje kmalu izgine za nami. Pred nami >e razprostira prerija, obrastla deloma z grmovjem, deloma pa s travo, tupatam še zeleno, večinoma pa že suho. Sled vidimo ves čas; Santer je hudo podil; zato je bila sled vseskozi vidna.
Ko se začne mračiti, razjahamo in gremo po sledi toliko časa, dokler ne vidimo v temi nobene reči več. Ustavimo se na neki trati, ktera je bila k sreči še malo zelenkasta. Se vsaj konji lahko pasejo. Zavijemo se v odeje in ležemo kar v oblicah.
Noč je zelo mrzla; zapazim tudi. da se moji tovariši večkrat prehude. Sicer pa sploh ne morem zaspati. Nasilna smrt Ineu-eune in njegove hčere se mi vrsti pred očmi; če mi trud zatisne trepalnice, priplavata mi mrtva obraza, |>olna krvavih lis; vedno in vedno mi zvene po ušesih zadnje besede lepe Nš.»-či. Očitati si začnem, zakaj nisem bil prijazneji ž njo, zakaj se nisem v tistem govoru z njenim očetom drugače izrazil. Zdi se mi, da sem deloma jaz kriv njene smrti.
Proti jutru postane še hladnejše; ustanem in začnem hoditi tjepasem, da >e malo ogrejem. Sam Hawkens me zapazi in vpraša:
"Ali vas zobe. vse časti vredni Sir? Zakaj niste prinesli kaj gorkega -.•l>oj* r.reenhorni imajo vendar vedno kaj takega seboj. Zdaj mi pride prav moja >tara suknja; nobena pušica jo ne predre, noben mraz ne prepiha. Ali jo hočete nai>osodo, lii-hi-hi?"
Uadi neprijetnega mraza ožive vsi še pred jutranjim svitom; komaj se toliko razdani, da zamoreroo videti sled, že zasedemo konje in odjahamo. Konji x> spočiti sicer, a tudi prezebli; ker se jim gibanje prileze, začno teči,
ne da bi jih priganjali.
Še vedno jahamo po preriji; zdaj postaja valovita. Na vzvišenih krajih je trava suha in trda. po dolinah pa mečja in še precej sveža. Po glob jih krajih naletimo -e na luže. kar nam je prav, ker napojimo lahko vsaj naše kouje.
Sled drži do sedaj vedno proti vzhodu; proti poldnevu pa se obrne bolj južno. Ko Ilawkens to zapazi, napravi pomenljiv obraz. Ko ga vprašam za vzrok, mi odvrne:
-< V s, izteče tako. kot si mislim, je naš trud najbrž zastonj."
"Zakaj?"
"Potepuh je zvit* Kot se vidi. jo je mahnil proti Kiowom."
"Tega pač ne stori."'
"Zakaj ne i Ali naj obstane l.am na ljubo sredi prerije in se da vjeti? Kaj \ : •• mislite! On bode vse storil, da se reši. On ni slep in je moral v deti, da imamo jše konje kot 011. Zato sluti, da ga kmalu vjamemo in spomnil na nekaj zelo pametnega, da si poišče varstva pri Kiowih."
"Ako ira ti sploh sprejmejo prijazno!"
"Na<t tem se ne more dvomiti. Treba mu je le povedati, da je ustrelil
j ., , ,"u:.o in Winnetouva, pa ga sprejmejo z odpiumi rokami. Poskrbimo le. da tpa še pred večerom dohitimo."
"Kako star se vam zdi današnji sled!"
"Zli o se ne gre. Ta tukaj je še od noči. Moramo potrpeti, da pridemo t ja, k.j<-r je prenočeval, potem bomo vedeli, kako star bode današnji sled.
Vedno pri rokah.
Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo
Br. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller,
umorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgi je, prehlajenja, bolezni v prsih in hrbtu. Ono ima 35Ietni

rekord svojega vspeha.
Brez varnostne znamke "sidro" ni pravo. 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.
New York.
rim daij je počival, toliko prej ga dojdemo.!
Pn
d dm
zapazim
al je morala že i i JI sled«
kraj. kjer je počival Santer. Dobro se še vidi
»i'i /"!« utrujena. S»>1<;l» pa smo zapazili Skoio _-..t"Vo je n oral liiti tudi Santer ova -led ne n:<»ie biti nad dve uri stara torej že izjednačeno; danes smo u za |*>!
BRZOPARNIKI
francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri ▼ kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer:
V Havre :
La Touraine.. 18. okt. ob 10. uri dop. La Savoie..25. okt. ob 1C uri dop. La Pro vence.. 1. nov. ob 10. uri dop. La Lorraine..8. nov. ob 10. uri dop. La Touraine. .15. nov. ob 10. uri dop. La Savoie..22. nov. ob 10. uri dop. La Provence.. 29. nov. ob 10. uri (}op. La Lorraine.. 6. dec. ob 10. uri dop. La Tourraine. .13. dec. ob 10. uri dop. La Bretagne. .20. dec. ob 10. uri dop. La Provence. .27. dec. ob 10. uri dop.
V Bremen :
Kronprinz Wilhelm
27. oktobra opoldne. Kaiser Wilhelm der Grosse
6. novembra ob 10. uri dopoldne. Kaiser Wilhelm II.
13. novembra ob 11. uri popoldne. Kronprinz Wilhelm
20. novembra ob 9. uri zjutraj. Kaiser Wilhelm der Grosse
4. decembra ob 10. uri dopoldne. Kronprinz Wilhelm
15. decembra ob 2. uri popoldne.
V Hamburg :
Deutschland. .18. okt. ob 5. uri zjutr.
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANE SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno td-govoril.
Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odpluje jo iz New Yorka:
Y	Antwerpen:
Vaderland. .20. okt. ob 7.30 zjutraj.
Finland........27. oktobra opoldan.
Zeeland.... 3. nov. ob 7. uri zjutraj.
Kroonland----10. nov. ob 10.30 dop.
Vaderland.. 17. nov. ob 7. uri zjutraj.
Finland......24. nov. ob 10.30 dop.
Zeeland----1. dec. ob 7. uri zjutraj.
Kroonlan----8. dec. ob 8.30 zjutraj.
Vaderland.___15. dec. ob 3. uri pop.
Finland......22. dec. ob 10.30 dop.
Zeeland......29. dec. ob 3. uri pop.
V Hamburg:
Patricia----20. okt. ob 6.30 zjutraj.
Amerika......25. okt. ob 11.30 dop.
Bluecher... .1. nov. ob 8. uri zjutraj. Augusta Victoria 8. nov. ob 9.30 dop. Pennsylvania. 17. nov. ob 5. uri zjutr.
Amerika.....22. nov. ob 10. uri dop.
Patrieia.—1. dec. ob 5. uri zjutraj.
Pretoria........8. dec. ob 9.30 dop.
Aug Victoria. .13. dec. ob 2. uri pop. Graf Waldersee. .15. dec. ob 5. uri zj. Bluecher... .22. dec. ob 10. uri dop. Pennsylvania. .29. dee. ob 4. uri pop.
V	Rotterdam :
N. Amsterdam 24. okt. ob 10. uri dop. Statendam. .31. okt. ob 10. uri dop. Ryndam....7. nov. ob 9. uri zjutraj.
Potsdam......14. nov. ob 2. uri pop.
Noordam----21. nov. ob 10. uri dop.
Skušnja uči!
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO 6RENK0 VINO
po najboljšem navodilu, iz aajbolj-iita rež in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina.
Kdor" boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) aa vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike.
V obilna naročila se priporoča JOSIP RU$S 432 Sosth Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.
Kojalu, uaročajt« se na "Glaa _(a roda" narvečii in naicenejri dnevnik ■
WARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobra črno vino po 50 do 60 ct.
galoa s posodo vred. Bobra belo vino od 6u do 70 ct.
galon s posodo vred. lzvrsta* tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošljejo denser, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St, San Francisco, CaL
LINE
Prekoraorska pareirodna družba „Rudeča zvezda1'
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpezcm ^ * 4 ♦ * * ♦ Philadelphia in Actwerpenow

Zdravju
najprimernejša pijača je
»»LE1SY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travmkar-ja 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.

L.

CUNARD LINE
F»ARINIKI PLUJEJO IVIED
TRSTOM, REKO'IN NEW YORKOM.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA R iZREDA.
odpluje iz Yorka dne 30. oktobra.
odpluje iz Ne v Yorka due 20 novembra.
odpluje iz Ne v
Yorka <liie 27 novembra.
CABPATH1A
I7LT0NIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vi-Jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra iu potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na.
Vožnje listke predajajo pooblaščeni ajentje in
Cunarfl Steamship Co., ltd,
BOSTON:	MlIVIVEAF»OLIS=	CHICAGO:
126 Stat© St. ..Guaranty Building. 67 Dearborn St.
31-24 STATE ST., NEW YORK.
pot®&v> t sžedeCiim robnimi tjarrnk?
VADERLAND dvi iijaks 12017 rcn. i KHUGNLAND " * 12780 ton ZEELAND.........,305 tonjflNNLANC.............127SO ion
taraSTSdobn, „ . Pot čez Antwerpen jedna najkrajših in na-prijetn-jših za potnik- -
Zut^tri^i ! - suicrsk°- L,ošk°'ngSfiSr
'if/ ug° Srec!o cd P°mola 00	Washington Sb^^^
Olede vprašan: ali kupovanja voža-lh Ustkov se jc obrn.!i nar
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY 90—96 Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUS _ 21 Post Street' SAN ^ANCISCO _ tli na njene zastopnike
ROJAKI. NAROČAJTE SE STAJCEN.^JŠI DNEVNIK!
NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN
Telefon 2034.
Frank Petkovsek
714-218 Market Street	Waukegan,s 111.
priporoča rojakom svoj
^SALOOIN,^
v kterem vedno toči sTeže pivo,2 (lobragviua in w hiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJALMCI ima vedno sveže groee-rije po nizkih cenali.
Pošilja denarje t staro domovino zelo liilro In ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yor~
v Pittsburgu, Pa. in okolici
Rojakom
naznanjam, da j., za tamošnji okiaj moj
edini pooblaščeni zastopnik za vse posle
JAKOB ZABUKO¥EC?
4824 Blackberry Alleys
Uradne ure: 8. ure zvečer.
ICAN LINE
Regularni potni purnikl
"GERTY" Odpluje 24. oktobra.
66
Pittsburg, Pa.
'GIULlA" odpluje 31. oktobra.
-RAINCESCA" odpluje novembra.
vojijn n- ed !\evi Yorkon\ Trwtom In K" t k o.
vsak uan od iT. d«; A3, ure, h y sob»>t ili
- A-----
)00-
Mislim, da pridemo do nialetra ilotoka.
Pred»M»-.t ihm iii'-a jahanja ur.; ure Uližji kakor \<-i>i a j.
N 4-j.iva -It ■ i •• vr.di ve<" na ju?r. Zdi -<>. da je zapu>lil reko Canadian - oUruii proti Ke.i Ki ver. Konjem dovolimo le kratke oddildjaje, ker se /.ivza-r ■ t>, da ^a moramo doteei, ee mo«*oee. še pred večerom.
I'-. Hiiil■ iiiiamo /<>;u't |»rerij«». pozneje pa planjavo, porastlo 7, srrmov-l'rei>i>my natančno sled in «lo/.enemot da je le za }>ol ure pod naini. Obzorje pred nami se potemni.
"To je gozd," pravi Sam. K:i.i iii, da l»i inueli prerijo; bi bilo veliko boljše za nas.*'
S Veda Iii bilo boljše; na savani se vse vidi, v gozdu se pa lahko dobro -krije. V naglici jahamo in ne moremo preiskavati, kakšen svet je, preduo jra ne dosežemo.
Sam je imel prav. Res pridemo do male reke, ktera pa ni imela nobene tt-koče vode, ampak le stoječo v posameznih globinah. Na bregu je raslo nimovje in drevje, vendar pa ni bilo pravega gozda, ampak le posamezne skupino drevja.
Pred večerom pridemo ubežniku tako za pete, da smo mislili, da ga moramo zagledati vsak trenutek pred nami. To nas poživi, da postanemo hitrejši kot sieer. Jaz jaham pred vsemi, ker se je držal moj belec najboljše iu bil se precej pri rooei. Tudi neki notranji eut me žene vedno v prvo vrsto. Mrtv«cs sem videl pred seboj in bi imel tudi morilca rad tako,. Ni <ieer v jneni to, kar imennjejo ljudje jezo ali čut po maščevanju; pač pa sem imel neko nujno željo videti morilca kaznovanega.
(Dalje pr bodnjič.)
e
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-. I spete r Kew York, ne hi napi Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje i 1 Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj (m> obvestilu pošljemo ! našfira uslužbenca po Vas.
i Le na ta način <e je možno rojakom, i ki niso zmožni angleškega jezika, iz- !; ' ogniti oderuhov in sleparjev v Veu i Vorku.
.. . . i ■ -

Velika zaloga vina in žganja
Matija Grill,' |
Prodaja belo vino jkj 70c ga^on ? „ črno „ „ 50c „
Drožnik 4 grMlone za.......811.00
Branje vet* 1?. steklen'"«: za ?12.00 J ali 4 gall, (sodček) za........-SlG.Oil 0
Zn obilno naročilo se priporoča |
Matija Grille |
1548 St. Clair St.	CLEVELAND. O. $

N ajpi ipi a\ nej^.i m i.njreiu j i ri 1 re iin ,ita v Ljubljano in sph.lt na S:«-v»-iis!.o. Ze'ezi.icsi 1;	Ljub-
ljane le SO centov. I ..tniki dosj <> m dun t;a j ariiik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. CSi Co., General Agents,
2 Washington St., New York.

:
ComnagnlG Generale liansaiianiioue.
|Francoska parobrodna druzba.j

Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSEB 109 Greenwich St., New York City.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO MR. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemangh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom iz Conemangh, Pa., in okolice toplo priporočamo.
Dotičnik ima tadi v zalogi razno vrstne slovenske knjige po ixvirnih cenah.
FRANK SAKSEB 00.
("OlM Naroda.")
i™	
	; M ' ut- Lj
Nji je poopie&^fc jwipow> 5am potujočim Slovence«; m Hrvatom svoj.
SALOON
urcenwicr. ........
NEW YORK .
* kacecem ;očim ?ednt pivor dom« ^rešana iii iropor'irana vinap fine likerje ter proaajanp iz vratne smodke.. . ,
Imain vedno pripravljen dober * prigrizek.
?otajoči Slovenca in vat je dobč...
stanovanje in hrano ž
Postre
proti nizki ceni, iba solidna.....,

w
Za obilen poset &e priporoma '
| FRIDA VON'KROGE i
■ m-mQnenw*<* Street. New York. |
L	f
	,, ........	........ 12,'Ki	
	» ........	..........12," ^ „	2 "i, 1 l(!p
»»	r j .....	........10,<M«> , B	1-2.<MI I
o	,, ... . . . .	..........io,ono ,,	i«;,-1 o
	..............	.........8,01 K)	tj.lil o
	..............	.......... 8.M K)	9,C0 '
		........8.0'hI „	'J, 000
DIREKTNA C.ITA 'DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA !N LJUBLJANE.
POSTNI PARNIKI SO:
"La Provence" na dva viiaka ................14.2i"H> ton no OOd IrnnkkiTi mn?H
"La Savoie" ,, "La Lorraine" ,, "La Touraine" „ "L'Apuitaine"' ,, "La Bretanee" "La Chamqajjne" *'La Gascogne" ..
Slavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob c*trikih ob 10. nri dopolndneiz pristanišča St. 4 2 NorthKiter, ob Morton St., N.Y.
•LA TOURAINE	18. okt. 1906 La Bretairne	10. nov. 190:».
•LA SAVOIE	25. okt. 1906.'LA TOURAINE	15- nov. 1906.
La Gascogne	27. okt. 190« *LA SAVOIK	22. nov. 1906.
•LA PROVENCE 1. nov. 1P06 La Gascogne	24. nov. 1906. ♦LA LORRAINE 8. nov. 1906.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
JVim VV. Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deabo rn St.f CHIcagO) IZ!.
_ ________________________
_