------ 66 ------ Novice. Deželni zbor kranjski. V trinajsti seji dne 6. februvarija utemeljuje posl. Lenarčič svoj samostalni predlog glede pospeševanja industrije in trgovine po deželi Kranjski. Govornik poudarja v stvarnem in izbornem dogovoru, da se je doslej na kranjskem premalo storilo za povzdigo industrije in trgovine. Prav je, da se za kmetijstvo skrbi, a treba je skrbeti za industrijo in trgovino, od katerih imajo koristi vsi drugi sloji prebivalstva. Dosedaj je bila industrija, v kolikor se je razvila, navezana le na se. Koliko načrtov in naklepov pa je splavalo po vodi, ker ni bilo nobenega, da bi bil iste podpiral z dobrimi navodili in informacijami. Tak urad, kakor ga predlagam, bi dosti pomagal k temu, da se nova industrijalna podjetja zasnujejo. Naravnih močij imamo dosti na Kranjskem, le izkoriščati jih moramo znati, oziroma onim, ki se hočejo kakega podjetja lotiti, je treba z dobrimi sveti na strani stati, da vztrajajo pri zapričetem delu. Govornik predlaga, da naj se njegov predlog odkaže finančnemu odseku. Predlogu se pritrdi. — Posl. baron Schwegel poroča imenom finančnega odseka o zgradbi nove deželne bolnice. Dosedaj je bilo dovoljenih 624.000 gld. za zgradbo nove bolnice. Prekoračila se je ta svota za 42.000 gld., a če odštejemo 18.000 gld. kateri so se izplačali gosp. Gorupu in za druge namene, se je faktično prekoračila proračunjena svota le za 23.000 gld. To prekoračenje je opravičljivo, kar se pri takih velikih stavbah sploh ne more proračun do krajcarja natanko napraviti. Poročevalec odvrača odločno vse napade na deželno upravo, češ, da je brezpotrebno trosila denar za novo bolnico, oziroma, da je več potrosila, kakor se je dovolilo in le poudarja, da more dežela Kranjska ponosna biti na novo bolnico. Poročevalec predlaga; 1. Iz približnjega obračuna o do zdaj dovršenih delih pri zgradbi bolnice razvidno prekoračenje v znesku 42.670 gld. se odobri; 2. Za v poročilu navedena še potrebna dopolnilna dela kakor naprava potov in vrtnih nasadov, kolnica za mrtvaške vozove, dopolnitev uprave itd. dovoli se Se daljni kredit 30.000 gld., od katerega odpade delni znesek 15.000 gld. na 1896. leto. Predlogoma finančnega odseka se brez debate soglasno pritrdi. — Imenom finančnega odseka poročajo nadalje: Posl. Po v še o prošnji kmetijske podružnice v Poljanah glede podpore za vrt in sušilnico in predlaga, naj se odstopi dež. odboru. Sprejeto. — Posl. dr. Papež o prošnji županstva v Mozlju glede podpore 1000 gld. za vodovod. Prošnja se izroči dež odboru — Posl. Murni k o prošnji Berganta Aleša, slušatelja na kmetijski šoli na Dunaju, za podporo in predlaga naj se odstopi dež odboru. Predlogu se pritrdi. — Posl. Po v še o prošnji kmetijske podružnice v Novemmestu glede podpore za trtnico. Prošnja s-e odstopi dež. odboru. — Isti poslanec o prošnji občine Grje glede podpore za vodnjak na Podkljuki in predlaga, n^j se izroči dež. odboru, da izposluje od poljedelskega ministerstva kot lastnika velikih gozdov v dotični okolici, izdatno podporo, Sprejeto. — Isti poslanec o prošnji podobčine ČeŠnjica, Je-reka, Podjele in Koprivnik glede podpore za zboljšanje planin Krstenica, Jezerce in Velepolje ter predlaga, naj se izroči dež odboru kateri naj se pri jednakih prošnjah ravna po sklepu iz 1. 1892., po katerem se lahko dovoljujejo podpore do 1000 gld. v prospeh planioarstva. Poljedelsko ministerstvo pa je prositi za prispevek. Posl. A ž man opisuje v daljšem govoru propadanje živinoreje po planinah, ker se kmetu pri-krajšujejo pašne pravice. Gozdna postava varuje preveč gozde in je le na škodo kmetu ki potrebuje pašnikov. Vrh tega se ta postava tudi napačno izpeljuje. Gozdi se previsoko cenijo, pašniki prenizko. Gorornik apeluje na vlado, da varuje cesarju zvestega kmeta. Dež. predsednik baron Hein ugovarja pred-govorniku in poudarja, da pojenjava število živ ne. ker so se upeljala boljša živinska plemena, ko več potrebujejo kot prejšnja. Gozdna postava se ne more le na ljubo in v prid kmetu ob ednem pa na škodo drugim premeniti. Ne le kmetje, temveč Kranjci sploh so zvesti dižavljani. Skrbeti se mora za vse stroke narodnega gospodarstva. Posl. Luckmann pou darja, da se razmerje mej posestniki gozdov in pašnikov mora rešiti, ker le potem zginejo prepiri Ko je govoril š-poročevalec, se je sprejel predlog finančnega odseka. — Posl. Klun poroča o prošnji nadučiteija Janeza Jegliča pri sv. Križu pri Litiji za podporo in predlaga, naj se odstopi dež. odboru. Predlog se sprejme. — Posl. dr. Papež poroča o prošnji občine Hrenovice glede uže dovoljene podpore za vodovod in predlaga, naj dež. zbor ostane pri sklepu iz L 1892 da dežela prispeva z 30 %, če država da 50 °/0 io občina 20% za \odovod. Predlogu se pritrdi. — p0sl. baron Schwegel poroča o prošnji starinoslovca Jern Pečnika z;i podporo in predlaga naj se dež. odbor pooblasti dovoliti primerno podporo, vlada naj se pa naprosi, preložiti čim preje Najvišjemu potrjenju zakon, kateri se je sklenil glede arheo-logiških preiskav na Kranjskem. Sprejeto. — Posl dr. Papež poroča imenom upravnega odseka 1. 0 prošnji županstva o Žužemperku za boljšo ctstno zvezo z železničoo postajo pri Zatičini, 2. o prošnji občin Krka, Muljava in Goreujavas, da se okrajna cesta od Gabrovščice proti Zatičini. uvrsti mej deželne ceste in da se opusti zgradba nove ceste od Fužin čVz Sušico ter 3. o prošnji več posestnikov iz Sušice za preložitev dež. ceste od Gorenjih Fužin do Gorenjevasi po Fi>-dransbergovem načrtu. Vse tri prošnje se izroče dež. odboru, da še letos da izdelati dotična načrta in jih predloži v prihodnjem zasedanju dež. zboru. Posl. dr. Žitnik priporoča, da naj se napravi vsaj glavni načrt za novo cesto. Predlog upravnega odseka se na to spre;me — Posl. grof Barbo poroča imenom upravnega odseka o samostalnem predlogu posl. dr. Iv. Tavčarja in tovarišev glede odpovedbe carinske pogodke z Ogersko. Poročevalec poudarja v daljšem jedrnatem govoru krivično razmerje, ki obstoji mej Avstrijo in Ogersko. Pogodba z Ogersko se mora tako urediti, da ne bo na° škodo ne poljedelcu ne industrijcu. Avstrija je bolj industrijalna, Ogerska največ kmetijska. Če se pogodba ne obnovi, bodo imeli avstrijski industrijci in ogerski poljedelci škodo. Sicer pa Ogerska močno pospešuje in podpira svojo industrijo, v vsem našo industrijo prezira. Avstrija ne stori tega z ogerskim ____ 67 ------ poljedelstvom. Pri takih razmerah bo pač težko še obnoviti pogodbo. Avstrija glede svoje industrije itak nima nobenih pravih dobičkov od Ogerske, se bo videlo potem kam bo šla Ogerska s svojimi poljedelskimi pridelki. Vinska klavzula tudi ni škodila Ogerski, ker laška vina ne morejo konkurirati z ogerskimi. Sicer bi se klavzula na ljubo Ogerski ne bi bila uvela. V vsem ima Ogerska prednost pred Avstrijo čemu to! Ogerska se je močno povzdignila v zadnjih dveh desetletjih, zatoraj mora tudi večji znesek dati za skupne državne zadeve. Avstrija ne zahteva nič druzega ko pravičnosti. Poročevalec predlaga resolucijo, naj vlada pri obnovitvi pogodbe z Ogersko varuje avstrijske interese; dež. odboru pa se naroča, da nemudoma ta sklep predloži vladi. Posl. baron Schvvegel v daljšem strokovnjaškem govoru pojasnuje razmere glede pogodbe Avstrije z Ogersko in glede prispevkov obeh državnih polovic k skupnim državnim stroškom. Dolgemu in zbornemu govoru se je pritrjevalo z vseh stranij. — Pri glasovanju se sprejme predlog upravnega odseka V štirinajsti seji dne 8. februvarija poroča posl. Lenarčič imenom upravnega odseka o samostalnem predlogu pod. Hribarja glede ustanovitve živinozavarovalnice. Poročevalec pojasnuje na dolgn velik pomen živinozavarovalnic za kmetijstvo in predlaga naj se predlog odstopi dež. odboru, da stvar preišče in v prihodnjem zasedanju o njej poroča. Predlog se sprejme — Isti poslanec poroča o samostalnem predlogu posl. dr. Žitnika glede ustanovitve dež zavarovalnice proti požaru, toči in živinskim boleznim, predlaga naj se odstopi dež. odboru v pretres in poročanje. Posl dr Schaffer v daljšem govoru razmotrava narodnogospodarsko vprašanje, kako bi bilo pomagati kmetu in obrtniku ter konečno stavi resolucijo, da naj dež odbor študira tudi vprašanje o zavarovanju na življenje v namen da se tako pomore kmetskemu stanu. Posl. dr. Žitnik podpira predlog upravnega odseka in pritrjuje izvajanjem posl dr. Schafferja. Pri glasovanju se sprejme predlog upravnega odseka in posl. dr. Schafferjeva resolucija. — Posl. vitez Langer poroča o samostalnem predlogu posl. Povšeta, Kluna in tovarišev glede carinske pogodbe z Ogersko in glede Žumberskega in Marijindolskega okraja nekdanje vojaške granice. Poročevalec na dolgo pojasnuje razmerje in z ozirom na to ker je zgodovinsko dokazano, 4a Žumberski in Marijadolski okraj spadata k Kranjski, predlaga resolucijo, ki zahteva združenje teh okrajev s Kranjsko. Posl. dr. Tavčar je precizoval stališče narodne stranke glede tega vprašanja. Zgodovinsko pač prideta ta dva okraja k Kranjski, lesnica pa je, da prebivalci teh dveh okrajev, ki so •hrvatske narodnosti ne žele priti k Kranjski. Tudi bi naša dežela ne imela nobenih dobičkov od teh okrajev. Vzlic temu bo pa narodna ctranka glasovala za resolucijo in sicer zategadelj, ker gre prav za prav ves boj za Žumberške gozde. Ti gozdi so erarični in sedaj seka v njih ogerska vlada in ima velik dobiček. Da se pri pogodbi z Ogersko uravna vprašanje o teh gozdih glasovala bo narodna stranka za resolucijo. Posl. Kalan poudarja, da iz hrvatskih listov ni posneti, da bi postalo to vprašanje preporno jabolko mej Slovenci in Hrvati. Posl. Schweiger pravi, da Žumberčani žele postati Kranjci. Poročevalec vitez Langer opozarja na gospodarske razmere, ki so boljše na Kranjskem nego na Hrvatskem. Ogerska vlada ima velike dobičke žumberskih gozdov. Žumberško vprašanje je in suspenso in če se Kranjska odreče svojim pravicam, pripadel bi ta okraj prej Ogerski, kakor Hrvatski, kajti uprava njegova je izročena sedaj hrvat skemu banu in ne vladi. Poročevalec predlaga resolucijo, v kateri se odločno zahteva združitev teh dveh okrajev s Kranjsko. Resoluciji pritrdi zbor jednoglasno. —- Posl dr. Tavčar poroča o samostalnem predlogu posl Hribarja glede davčnih in pristojbinskih olajšav za nove obrtnostne podjedbe v mestu ljubljanskem in bližnji okolici. Govornik se sklicuje ma olajšave, katere vživa Trst in poudarja, da je dovolitev takih olajšav za Ljubljano jako potrebna, če se hoče, da se razvije industrija. Poročevalec predlaga naj se sklene prošnja do vlade, da pri državnem zboru izposluje tak zakon. Predlogu upravnega odseka se pritrdi. * — Posl Grlobočnik poroča o §§ 12. in 36. zakona z dne 15. sept. 1881. dež. zak. št 14. v redu o požarnei policiji in gasilnih stražah za Vojvodino Kranjsko izvzemši me3to Ljubljana. Poročevalec poudarja, da sedanje načelo §§ 12 in 36 , da mora pri požarih stroške za zunanjo pomoč trpeti na pomoč prihitela občina ali požarna straža sama, ni pravo, predlaga toraj naj se sprejme zakon: § 12 Vsaka občina je dolžna svojim sosednim občinam o požarih, ker je največ moči pomagati. — § 36. Stroške občin in gasilnih straž za priprego v svrho zunanje pomoči, kakor tudi stroške za popravljanje njihovih, o tej priliki poškodovanih gasilnih pripomočkov plačuje po* požaru prizadeta selška občina. — Zadevni zahtevki morajo se tekom 8 dni po požaru zglasiti pri oni občini, ki jih je dolžna plačati, ter razsoja v slučaju prepira o tem konečno veljavno deželni odbor — Selška občina ni opravičena zahtevati, da bi se ji iz zgorajšnje obveze vzrastii stroški povrnili od po požaru oškodovanih. Posl. dr. Schaffer se izreka proti predlogu upravnega odseka in predlaga, naj se stvar vrne dež. odboru, da o njej poroča v prihodnjem zasedanju. Dež. predsednik baron Hein se podpira predlog upravnega odseka. Posl. dr. Tavčar se pridruži dr. SchafTerjemu predlogu. Pri glasovanju se sprejme predlog upravnega odseka in odkloni dr. Schafferjev nasvet. Deželni glavar prekine sejo, ki se nadaljuje ob 1/2 4. uri popoludne. Posl. Pfeifer in tovarši stavijo samostalen predlog glede polclnevnega pouka v ljudskih šolah. Posl. dr. Papež poroča o prošnji posestnikov iz Nove vasi pri Lescah za od-pomoč glede uporabljevanja vode hudournika Zgoša. Prošnja se sklene izročiti deželnemu odboru z naročilom, da jo predloži deželni vladi. Posl. Jelovšek poroča o poročilu deželnega odbora glede občinskih rečij in predlaga, naj se vzame ni znanje. Sprejeto. — Posl Murni k poroča imenom finančnega odseka o prošnji žrebljarske zadruge v Kropi za brezobrestno posojilo 10 000 gld Poročevalec pojasni na drobno razmere v Kropi, poudarja korist zadruge ondi in pravi, da zadruga potrebuje denarnih pripomočkov. Predlaga torej, naj za zdaj dežela prevzame 40 zadružnih deležev za 100 gld. s pogojem, da dobi deželi dovoljeno pregledovati zadružne knjige. Posl Ažman podpira predlog, se zahvaljuje vsem, ki so kaj storili za Kropo in posebno poudarja posl. Murnika zasluge za ustanovitev zadruge ondi Predlog finančnega odseka se na to sprejme. — Posl. Luckmann poroča o samostalnem predlogu posl Lenarčiča glede pospeševanja industrije. Poročevalec predlaga resolucijo, ki pritrjuje LenarčiČe-vemu predlogu. Posl. baron Schwegel kot načelnik trgovinskega muzeja izjavlja, da bo ta zavod, kar bo mogel, storil za pospeševanje kranjske industrije. Posl. Perdan izjavi kot predsednik trgovske in obrtniške zbornice, da bo ta vse z veseljem storila, ker bo deželni odbor od nje zahteval. Predlog-finančnega odseka se na to odobri. — Posl. dr. Papež poroča o prošnji občin Št. Vid in Podraga glede po ipore za napravo dveh kalov na Nanosu in predlaga, naj se odstopi dež. odboru. Posl. Lenarčič priporoča prošnjo. Predlog se sprejme. — Isti poslanec poroča o prošnji občine Hrenovice glede podpore za napravo vodovoda v podobčinah Bukovje in Gorenje in predlaga naj se odstopi dež. odboru. Sprejeto. — Isti poslanec poroča o prošnji odbora za upravo vaškega premoženja v St Vidu pri Zatičini glede podpore za vodovod in predlaga naj se odstopi dež. odboru, Čemur se na priporočilo posl Košaka pritrdi. Posl. Povše poroča o predlogu posl. Modica glede vodovoda za Cerknico, Eakek itd. in predlaga naj se pripozna potreba, preskrbeti dotičnim občinam vodo in naj se dež odboru naroči, da se v prihodujem zasedanju o ------ 68 ------ tem poroča. Posl. Modic želi, da bi deželni odbor hitel s to zadevo Predlog finančnega odseka se sprejme. — Posl. Jelovšek poroča o prošnji . več posestnikov iz Studenca za izločitev katastralne občine Bučke iz občine Studenec. Prošnja se odstopi dež. odboru. Posl P o vse poroča o prošnji več posestnikov v Jevnici pri Kresnicah, da bi južna železnica dala iztrebljevati plodove v svrho prostega odtoka Jevniškega potoka in predlaga, naj se odstopi dež odboru, da pri vladi potrebno izposluje. Predlogu se pritrdi — Posl. Lenarčič poroča o vlogi kranjske kmetijske družbe glede lažje dobave soli za živino. Poročevalec predlaga resolucijo, s katero se zahteva, naj dež. odbor pojasni ministerstvu t* zave pri dobavi soli in eventuvalnu prosi za znižanje cene živinski soli. Resoluciji se pritrdi — Posl. dr. Tavčar poroča o poročilu dež odbora glede agrarnih razmer in predlaga, da se poročilo odobri čemur se pritrdi. — Posl. Lenarčič poroča o poročilu dež. odbora glede občil Poročevalec predlaga, naj se poročilo odobri, in vsprejeta resoluciji. 1. Dtželni odbor naj se obrne na železniško ministerstvo zaradi premestitve obratnega ravnateljstva v Ljubljano; 2. Deželni odbor naj opozori na pristojnem mestu, da so potrebni popravki na železnični progi Ljubljana - Logatec. Posl. dr. Tavčar pravi, da je deželni odbor, kakor je razvideti iz poročila premalo storil za belokranjsko železnico. Posl. Schweiger tudi že'i skorajšnje zgraditve belokranjske železnice Posl Murni k nasproti temu poudarja, da se stvar ne da tako hitro rt siti. Potres je oviral, da se ni moglo več storiti. Dolenjsko železnico je bilo lažje graditi, pri belokranjski so večje težave. Poročevalec Lenarčič nasvetuje resolucijo, naj deželni odbor potrebno ukrene, da se napravi dovozna cesta na ljubljanski državni kolodvor. Posl. Grasselli pojasnuje zadevo, upa da bo imela resolucija dober vspeh in poudarja potrebo take ceste. Poročevalec Lenarčič nadalje nasvetuje resolucijo glede železniške zveze Divača Trst-Kranj-Celovec. Posl Globočnik se v daljšem jedrnatem govoru poteguje za zgradbo železniške proge Trst-Divača-Loka-Kranj-Celovec. Ta proga bi bila najceneja in v vojaškem in trgovskem oziru n.jpripravneja. Govornik priporoča resolucijo z ozirom na državne in deželne koristi. Posl. baron Schwegel je mnenja, da bi se v tem oziru ne postopalo jednostransko. Glavna stvar je, da železnica gre skozi našo deželo, če naj potem gre pieko Bohinja ali Loke, o tem dež. odbor ne more odločevati. O tem odločevali bodo komercijalno politični razlogi. Upanje, da se napravi druga zveza z Trstom je vedno večja. Govornik predlaga resolucijo, ki sploh zahteva, da mora druga železnična proga v Trst iti skozi našo deželo in ki zahteva, naj se napravi zveza mej Tržičem in državno železnico Ljubljana-Trbiž. Posl. dr. Tavčar predlaga, naj se z ozirom na to, ker je težko se odločiti, katera resolucija naj bi se sprejela, o stvari danes še ne glasuje, in naj se barona Schwegla resolucija predloži upravnemu odseku. Posl. baron Schwegel se pridruži nasvetu dr. Tavčarja. Posl. Globočnik odločno zagovarja progo Divača-Loka in priporoča dotično resolucijo. Pri glasovanju se sprejme dr. Tavčarja predlog, poročilo se odobri in vsprejmeta se resoluciji, katera gre prva na to, da se sestavi takoj deželni železniški svet, v drugi pa se deželni odbor pooblašča, da sme pospeševati zgradbo lokalnih železnic. Prihodnja seja je bila v pondeljek dne 10. febr. t. 1.