List 25. m v * lecaj LVI i zhajajo vsak petekter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 24. junija 1898. ttAjtufc&ftdbft AftftđKftdEiđtAAđKA^Ađ^đKAAA^^^AAftAAA^ požrtvovalnim m «I Politiški oddelek. » narodom slovanskim. Naj prejasna dina stija nikdar ne pozabi, da so Slovani ustanovili to dr Po praških slavnostih. zlati Pragi so se vršile te dni slavnosti zgodo-vinskega pomena, slavnosti, na katere je vsa Evropa gledala z zanimanjem, katere so nasprotnike slovanskih na-rodov do běsnosti raztogotile, v slovanském svetu, na vzhodu in na zapadu, pa našle tako oduševljen odmev, žavo, da so Slovani zanjo in za dinastijo na nebrojnih bojiščih prelivali svojo kri in da mora ta država propasti, če žrtvuje slovanské narode Nemcem in Lahom. Tretje, kar se čulo in kar bode nekdaj pred sodnim stolom zgodo vine močno padlo v tehtnico » bila slovesná proklamacija, da se slovanski narode bore samo za svoje pravice, za ravnopravnost in jednakovrednost vseh » da nečejo nikomur storiti krivice. Da, to je naj da je sovražnike slovanake misli prešinil strah in trepet. Pol stoletja je minilo, kar se je v oni isti zlati slovanski Pragi, kjer so se zdaj sešli najodličnejši možje vseh slovanskih narodov, da časte spomin Frana Palac-kega, vršil prvi slovanski shod, ki je po vseh slovanskih deželah obudil idejo slovanské vzájemnosti. Windisch-graetzovi dragonci so ta prvi slovanski shod razgnali, sedaj pa, na dan petdeset let po razstanku, so se zopet zbrali sinovi majke Slavi je, da časte spomin pr€dsednika prvega slovanskega shoda in da se dogovore o vodilnih idejah, pa nje, rodom zagotoviti narodni napredek, narodno in gospodarsko srečo. Lepe in pomenljive besede so se čule na tem shodu. večja vzpodbuda za vse slovanské narode, da so vsa njihova prizadevanja zasnovana na etični podlagi, da izra-žajo vseskoz moralno idejo, dočim so prizadevanja naših narodnih nasprotnikov krivična in nemoralna. Ker zahte-vamo Slovani. nam gre po božjih in človeških postavah, izvira iz tistega naravnega prava, ki priznava vsakomur pravico do življenja, dočim so zahteve naših nasprotnikov zasnovane na principu, da gre moč pred pravico, na principu bestijalnosti. Vzvišene so ideje, ki vodijo slovanské narode • • nji po katerih hočejo uravnati svoje nadalnje posto- kovem velikem boji, kateri že davno ni več samo boj za o sredstvih, s katerim hočejo slovanskim na- malenkostna vprašanja, ampak boj mej Slovanstvom in . Germanstvom, ali ni dovolj, da so Slovani te ideje za- m pisali na svojo zastavo, ni dovolj, da samo prisezajo na ideje pravice in resnice, na svete ideale svobodě in bra- Pred vsem je z navdušenjem in z najboljšimi upi na bo- toljublja, treba je tudi, da se jih vedno in povsod čvrsto dočnost navdalo vse udeležnike dějstvo, da so se v pri- drže, zlasti pa da zvesto služijo ideji slovanské vza- jaznosti in v ljubezni sešli sinovi vseh slovanskih narodov, jemnosti, mejsebojne zvestobe, katero so si prisegli pred da so pustili doma vsa nesoglasja in so podredili posa-mična nasprotja veliki ideji slovanské solidarnosti. Drugo, kar je naredilo na vse nazočnike najglobokejši utis, je podobo nesmrtnega Palackega. zlati slovanski Pragi so sinovi slovanskih na rodov si prisegli to zvestobo in prvi bodo imeli Čehi priliko bilo ponosno povdarjanje solidarnosti vseh, v avstrijsko- da dokažejo, je-li se je hočejo verno in nepremično dr- 1 ogerski monarhiji bivajočih slovanskih narodov s habs- žati tišti katerim jo bodo imeli najprej dokazati, tišti > burško dinastijo, povdarjanje, da mora biti Avstrija ohra- ki verujejo in trdno upajo, da jo dokažejo, tišti smo njena in zlasti da se mora ohraniti dinastija, jedina vez Slovenci. j m B KMH III mej raznimi deželami in narodi, in prav iz duše je želeti j Vlada vabi voditelje češkega naroda na spravna po da se vladajoča dinastija z ljubeznijo in z zaupanjem svetovanja z voditelji nemškega naroda. Po vladnih in oklenila slovanskih narodov in že vender naredila konec tencijah naj se narodnostno vprašanje ne reši hkrati za nečuvenim krivicam, ki se gode vedno zvestim, vedno celo državo, ampak samo za Češko, in naravno je, da so 8 tem zadovoljni tudi Nemci, saj bi sicer dobili tudi tišti nekaj pravice, ki je sedaj nimajo nič, namreč Slovenci. Nam Slovencem je popolnoma jasno : Ako pride mej Nemci in mej Čehi do sprave, ne da bi se uredile razmere na Slovenskem, potem smo mi Slovenci izgubljeni, potem nam ni pomoči in izgubljeni smo tekom tridesetih let, zakaj če se vrže vsa nemška moč na nas, mi pa ni-mamo nobenih zaveznikov, potem ni upanja, da se obranimo. Ideja slovenske solidarnosti, bratoljubja in pravičnosti zahteva od Čehov, da pri prestoječih pogajanjih z Nemci vpoštevajo obupni položaj slovenskeda naroda, da z dejanji dokažejo, da so jim besede pri velikih in sijajnih slavnostih v Pragi prišle iz srca. V to pomozi Bog! Politični pregled. Državni zbor. — Poroča se, da hoče vlada přeloženo zasedanje drž. zbora zaključiti, čim se končajo pogajanja kvotnih deputacij Uzroka ima za to dva. Prvi je, da z zaključenjem zasedanja postanejo vsi podani predlogi neveljavni. Drž. zbor bi na jesen našel čisto mizo in bi mogel koj začeti razpravo o nagodbi. Po opravilniku imajo vladne predloge prednost pred vsemi drugimi. Ako bi bil grof Thun pred mi-nolim zasedanjem prebral opravilnik drž. zbora, bi ne bila zbornica potratila dražega časa z brezplodnimi debatami, ampak bi bila rešila budgetni provizorij in vse druge predloge, tako da bi jih ne bilo treba uveljaviti po § 14. Drugi nagid, da se zaključi zasedanje, je ta, da hoče vlada odstraniti sedanje predsedstvo, ker želi, da bi v slučaju sprave mej čehi in Nemci přišel v predsedstvo kak član manjšine. § 14. — Tekom prihodnjih dnij bode čitanje sicer malo zabavne „Wiener Zeitung" prav zanimivo. Vlada se namreč pripravlja, da uveljavi s pomočjo cesarskih naredb na podlagi § 14. osnovnih zakonov budgetni provizorij in več druzih zakonskih naČrtov. Vlada bi rada najela tudi investicijsko posojilo, a tega ne more, ker trajnega obremenjenja države se ne more lotiti na svojo roko. Zdaj išče primerno formulo, kako najeti posojilo, ne da bi kršila ustavo. Tudi glede uveljavljenja novega davka na sladkor in oslajene izdelke se čujejo različna mnenja, vsled česar je umevno, da vlada veliko zanimanje, kateri zakoni se uveljavijo s § 14. in kateri ne. éê Bližnja prihodnjost — je zagrnena z gosto meglo. Čujejo se pač najrazličnejše kombinacije, a v koliko so te kombinacije opravičene, tega ni možno uganiti Vse je pač od-visno od uspeha ali neuspeha dogovorov, katere misli vlada prouzročiti mej nemškimi in češkimi poslanci. Ti dogovori naj nadome8te jezikovni odsek, do čegar izvolitve še prišlo ni. Ako se Nemci in Čehi zjedinijo, potem hoče vlada preklicati tudi Gautscheve jezikovne naredbe . in jih nadoinestiti z drugimi, sestavljenimi v smislu sklenjenih dogovorov ali z jezikovnim zakonom. Kaj pa se zgodi, ako bi se Nemci spravnih konferenc ne udeležili ali če bi konference ostale brez vspeha, v tem so mnenja jako različna. Jedni trde, da bi se vlada potem popolnoma naslonilla na desnico in oktroirala drugo ustavo, oziroma drug volilni red za državni z,bor, v krogih, katerim ni dosti za nacijonaino idejo, pač pa jim je pri srci blagor katoliške cerkve, se pa zatrjuje, da odstopi Thunovo ministerstvo čim se izjalove pogajanja z Nemci in da pride na krmilo tišti krščansko-socijalni princ Liechtenstein, kateri se je pri zadnji jezikovni razpravi brez ovinkov izrekel za nemški državni jezik. V nekaterih političnih krogih se govori, \ da bi slovenski katoliško-narodni poslanci bili zadovoljni s princem Liechtensteinom. Tudi mi bi bili ž njim zadovoljni, ako bi imeli garancij, da uveljavi ravnopravnost, a neverjetno se nam zdi, da bi kateri slovenski poslanec iz cerkvenopo-litičnih nagibov hotel slovenski narod potisniti pod nož nem-škemu drž jeziku princa Liechtensteina. Revolte v Galiciji. — Zadnji teden so se v raznih okrajih zapadne Gališke primerile velike in krvave revolte, katerim je vlada samo s pomočjo vojaštva naredila konec. Ljudstvo je zlasti Žide napadalo, a revolte niso imele izključno židovskega značaja, ampak sploh protikapitalističen značaj. Iz-gredniki so požigali in plenili brezobzimo in premožnejši sloji so se s strahom opominjali revolucijskih let, ko so kmetje in delavci plenili gradove in pobijali šlahčiče. Za hip je vlada pač naredila red, toda če hoče mir in rei zagotoviti. naj pred vsem zagotovi gališkemu kmetu Človeško eksistenco, naj ga reši iz krempljev židovskih pijavk in brezvestnih šlahcičev in to čim prej, da ne bo prepozno. Hrvatska. — Pred zagrebškim sodiščem se vršila zanimiva kazenska obravnava. Dr. Frank, vodja takozvanih čistih Starčevičijancev, je tožil bivšega poslanca Folnegovića, kateri je v Starčevičijanski stranki nekdaj igral veliko ulogo. Tožil ga je radi brošure, v kateri mu je Folnegović očital razne nemoralnosti. Kakor je take reči obžalovati v obče, zlasti vse osebnosti v političnem boju. je vender dobro, da je prišlo do te razprave, da se vsaj enkrat pokaže, je-li vse to osnovano, kar se piše proti dr. Franku, ali ne. O dr. Franku se je Čulo toli slabega, da je pač že treba, da se na kompe-tentnem mestu dožene in izkaže neskaljena resnica. Ogerska. — V ogerski poslanski zbornici je pri razpravi o preosnovi konsumnih aavkov posl, Polonyi trdil, da nekateri mestni zastopi ne polagajo vestnih in resničnih ra-čunov o pobraném konsumnem davku. Ministerski predsednik Banffy je na to Polonyiju očital perfidnost, Polonyi pa je dejal, da ima Ogerska dvomljivo čast, imeti ministerskega predsed-nika, Čigar nesramnost presega samo njegova neumnost. Ker Banffy svojega očitanja ni preklical, da je Polonyi pozval na dvoboj. Ta pa se ni vršil, ker so sekundantje izjavili, da Banffy očitajoč Polonyiju perfidnost, ni Polonyija osebno razžalil. Italija. — Ministerski predsednik Rudini je poslanski zbornici předložil v sklepanje celo vrsto predlog, nanašajočih se na socijalno.in gospodarsko polje Predlogi pred vsem omenjujejo čas-ništvo in društveno življenje. Z obsežnimi predlogi, s katerimi si hoče vlada pridobiti polno prostost v postopanji napram vsem, vladi neprijetnim elementom, je Rudini naletel v zbornici na odločen odpor. Ničmanj nego 28 različnih preminje-valnih predlogov se je podalo in predlagalo se je celo, naj se vladni program kratko malo zavrže. Rudini je uvidel, da njegovo vladanje ne more imetiprihodnjosti, in je podal ostavko. Črnagora — Mnogo se bavi politiški svet s crnogorskim knezom, ki je povodom bivanja na Angleškem se nekako izrazil proti spojitvi Bosne in Hercegovine z Avstro-Ogersko in je reklamiral ti pokrajini kot k Crni gori spada-joči. — V zvezi s potovanjem kneza Nikolaja na Aagleško razširja se tudi vest, da se črnogorski princ Danilo v kratkem poroči z neko angleško kneginjo. — Crni gori sosednji turski Albanci so jeli napadati Crnogorce, ki so se sicer junaško v bran postavili, a mnogoštevilnim napadalcem ne morejo biti kos. Bili so že prav krvavi boji. Turški Sultan, pozvan, naj skrbi za mir je baje sedaj poslal na crnogorsko mejo Edhem pašo z naročilom, naj kaznuje prouzročitelje nemirov ter v spo-razumljenji s črnogorskim generalom Martinovičem poravna provzročeno škodo. Sultan je 0 tem obvestil kneza Nikolaja v zelo laskavém pismu. Francija. — Ravno so se završile volitve v nemški državni zbor. Vseh poslancev šteje ta zastop 397 in od teh je pri glavnih volitvah bilo definitivno izvoljenih 209 poslancev, dale na razpolaganje velike svote hranilnih vlog. Iz tega v 188 okrajih pa pride do ožje volitve. Katoliški centrum je sklepamo, da občinstvo gleda v obče le na to, kakošnim pri volitvah pridobil nekaj mandatov izgubili pa so Poljaki pet poslancev. Pri tako silnem zatiranji Poljakov je poslednje osebam je poverjen zavod, kako one gospodarijo z de narjem, kako ljudstvu vstrezajo itd. Temeljitega pojma o bivstvu in organizaciji teh zavodov ono nima in ga tudi umevno. Socijalni demokratje so si pri glavnih volitvah ohra-nili dosedanje število mandatov. Mnogo njihovih kandidatov pa pride v ožje volitve, pri kateri upajo na zmago. Nasprotniki imeti ne more. Vsaj se še izobraženim Slovencem pripeti, socijalnih demokratov uvidijo prospevanje teh in pozivljejo vse da v javnih listih napačno razlagajo zakon, ki govori o stranske na delo proti njim. Francija. Prav so imeli oni, so trdili po zavr- naših zadrugah in njih zavezi, katero prevzamejo udje nasproti zadrugam samim in nasproti občinstvu. Radi tega šetku parlamentarnih volitev, da so te izpale neugodno za Me-linejevo vlado in da bo ta morala odstopiti. Ko je Meline v zbornici razvijajoč program vlade povdarjal, da je ta strogo omejena zaveza" naših posojilnic ne bode odveč, da razložimo kaj a „omejena" in „ne demokratičen in da se vlada more opirati le na desnico in ne na preveč revolucijonarno levico, je poslanec Ricard predlagal tema izvajanju dostavek, da je zbornica voljna izvajati politiko demokratičnih preosnov, temeljeČih na zvezi republikancev in opirajoč se na izključno republikansko večino. Zbornica je Po 2. zadružne ga zakona od 9. aprila 1873. je v taki zadrugi pri ustanovitvi sprejeti v pravila, da so zadružniki „neomejeno" ali „omejeno zavezani". V prvem slučaj i proti Melinejevemu vladnemu programu naperjeni predlog ta vsprejela z večino 51 glasov. Ker je Meline uvidel, da nima zanesljive večine v zbornici, je podal ostavko. Novo ministerstvo se bode torej moralo odločno naslanjati na republikance. vsak zsdružnik z vsem svojim imetkom neraz-delno zavezan za zadružne dolžnosti, a v drugem slučaj i samo do neke določne, naprej ustanovljene vsota. Ta vsota je pri omejeni zavezi edino le delež, ki ga vloži. Ako za Na bojišču vse druga slabo gospodari, v nevarnosti je ta delež slučaji zmagonosno konkurza ali likvidacije je zavezo pa v smislu § 76. ne Španjsko-amerikanska vojska pri starem. Na Filipinih gospodarijo ustaši, prodirajo dalje. Sicer imajo Španjci dobro pozicijo, vender ni misliti na rešitev Filipinskih otokov za Španijo, ker se more reči, da so že zdaj popolnoma v rokah ustašev in Amerikancev. Glavno mesto Manila v kratkem kaputilira. Kakor -hitro dojde Američanom pomoč z doma, se mora mesto udati. Ustaši sami registrovane zadruge, osnovane po zadružnem zakonu. samo s svojim deležem, temuč še z drugim, ravno tolikim zneskom. To torej niso ne vama določila za zadružnike pri posojilnicah z omejeno zavezan in seveda velja to za vse itak nemorejo mesta vzeti, ker nimajo priprav. Pa tudi ame- rikanski poveljnik Dewey ne pripusti ustašem, da bi polno Zato lehko kar brezskrbno pristopajo ljudje k takim oblast zadobili na otokih, ker bi se potem Amerikanci nemogli nazvati zmagovalce Filipinskih otokov. Te dni pričakuje Dewey posojilnicam, od katerih utegnejo na posodo dobiti, da ne se bili kot udje ne varno nasproti zadrugi zavezali. pomoČi z doma in potem bo lahko dosegel zmago na celi črti. Vse drugače Drugi oddelek španjskega brodovja pod poveljstvom Ca- Kadiksa. Ne ve se, je li odrinil proti Fi- pa to pri posojilnicah z „neomejeno za mera je odplul iz lipinom, ali proti Kubi. Amerikanci morajo s svojo manipulacijo ob Kubi hiteti, da prej premagajo španjsko brodovje Cer- vezo". Pri teh so zadružniki v smislu omenjenega § 2. in v smislu § 53. istega zakona z vsem svojim imetjem ne-razdelno zavezani nasproti zadrugi. In to žalibog — vsled verovo, nego dojde na pomoč Camera. Amerikanci pridno bom- pomanjkljivosti v tej postavi — ne samo nasproti upnikom bardujejo španjske utrdbe v luki Santjago. a ne dosegajo povoljnih vspehov. Tudi z izkrcavanjem pehote na suho ne gre gladko. Španjska posadka marljivo deluje proti Amerikancem. Vojni voje svet amerikanski akcije na Kubi treba mnenja, da bo za izvršitev cele še 200.000 mož in predsednik zadruge, kakor to dopušča § 72. zakona od 9. aprila 1873. Naj to v konkrétném slučaji razložimo. Posojilnica pride v konkurs. Da se ugodi upnikom, hranilničarjem in iz-posojevalcem, izterjajo se najprvo izposojeni denarji. Ako Mac Kinley je mnenja, naj se pozove pod orožje še 100 000 tako dobljene svote ne zadostujejo, seže se na rezervni prostovoljcev. fond. Ako še ta ne zadostuje, poberejo se deleži. Ako teh Obrtnija. dosta ni, doplačati morajo posamezni udje. Na ta način se počasi vsi upniki potolažijo. Ali kdor izmed upnikov v W WW * W y W W V 5P '*•* V9KPV V Omejena in neomejena zaveza naših posojilnic. Spisal Ivan Lap aj n e. Marsikomu se čudno zdi, da uživajo naše posojilnice nima potrpežljivosti, temu omenjeni § 72. dovoljuje, da sme zgrabiti še med tem postopanjem samostojno zadruž- pri svojih terjatvah izgubil. Tako je nik e za to » kar razumeti zadružni zakon, in ne ravno nasprotno smo kakor čitali ne davno v „Primorskem listu" kjer se je ta sicer zadružni zakon drugače pravilno tolmačil. Da hiba v zadružnem zakonu » to obče přiznáno, ker je toliko zaupanja Komaj se ustanovi v kakoršnem kraji to delalo veliko neprilik že osebam, katere so bile udje takov zavod, pa že razpolaga s precejšnjimi svotami, kakor pri posoiilnicah, ki so bile prišle v konkurs, in ker je smo imeli v zadnjem času to priliko opazovati pri neka- to delalo veliko neprijetnost dotičnim sodnijam. Temu pa terih čisto novih posojilnicah na Gorenjskem z neomejeno hoče v okom priti novi zadružni zakon, čegar načrt ima zavezo. No » utegnil bi kdo reči, radi tega so imele te vlada že dve leti pripravljen. Ta načrt izključuje to nepo posojilnice veliko zaupanje neomejeno zavezo. Dobro! » so ustanovljene brž z sredno zavezo zadružnikov nasproti upnikom kakoršne-koli ker baš tudi na Gorenjskem že zadruge. veliko let deluje posojilnica z omejeno zavezo, ki uži vala in še uživa tudi veliko zaupanja, tako da so se jej jeno Razloček, prevelik razloček med omejeno in neome še tudi po bodoči novi postavi zavezo pa ostane - 244 - V Slovencih imamo obe vrsti posojilnic. V novejšem času snujemo le posojiloice z „neomejeno zavezo", katerih smo se po začetku zeló branili. Prišli smo torej iz ekstrem v ekstrem. To sicer tudi pri Čehih opazujemo. Vendar oni imajo še tretjo vrsto posojilnic, ki je nekako gledé zaveze na sredi med našima vrstama. To so posojilnice z omejeno zavezo, pri katerih se pa udje kar od kraja zavezati morajo, da garantujejo z 2—, 4—, 5—, 10 ali 20 kratnim zneskom svojega deleža. To je pa že precej veliko garancijo. Recimo, zadruga ima 500 členov. Deleži so po 50 gld. in garancijo je 20kratni delež. Tako poso-jilnico ima torej v slučaji konkursa za pol milijcna de-ležev, ker je dovolj garancije. Nov deželni hipotečni zavodi Pod tem naslovom priobčila je Oesterreich-unga-rische Sparkassen-Zeitung, znan strokovni list, nastopno notico: Vsled zaključka dalmatinskega sabora z dne 11. februarja 1898. prične Zemljišno-Veresijski zavod Kraljevine Dalmacije s 1. julijom 1898. svoje delovanje. Ravnateljem zavoda imenovan je gospod Avgust Endlicher, koji je pričel svoje delovanje v kreditni stroki kot tajnik hranilnice tržke občine Hainfeld na Dolenjem Avstrijskem in si je v svoji domovini, v Kranjski, kjer je uredil štiri mestne hranilnice (v Ljubljani, Novem mestu, Kranji in Radovljici,) od katerih je bila zadnja vsled njegove inicijative ustanovljena, in več posojilnic, pridobil glas dobrega organisatorja v tej stroki. — V zadnjem času je tudi več posojilnic na Kranjskem in v Spodnjem Štajerju vsled naročila „Zveze slovenskih posojilnic" v Celji natančno revidoval in si pridobil tem povodom priznanje ne le prizadetih zadrug, toda tudi Zvezinega načelstva. Novi ravnatelj zavoda toraj ni novinec v kreditni stroki in daje potrebno garancijo za prosperiranje. Podjetje, katero se mora z ozirom na financijelne razmere dalmatinske srečno imenovati. Okolnost, da izkažeti obe v Dalmaciji, v Zadru, in v Dubrovniku obstoječi hranilnici (Monte di pietá ed unita cassa di risparmio) koncem 1895. vlog sk upno 183.000 gld. je najboljši dokaz, da v pokrajini razpoložljiva sredstva nikakor ne zadoščajo potrebi hipotekarnega zaupa, da je treba toraj v to vrho iskati kapitala izvan pokrajine, za katerega kakor znano hranilnice nimajo atrakcijske moči, katero pa sijajno izvršujejo deželne hipotečne banke. Okolnost, da je Dalmaciji nasproti kapital nalaga-jočih nekoliko reserviran, je zadostno paralizirana s tem, da je obrestna mera za založnice (zastavne listine) določena na 4Va% s tem, da je dalmatinski sabor določil, da prevzame zavod nasproti posestnikom založnic rentni davek od kuponov nase, in ne bodemo se varali, ako progno-stikujemo, da se bodo te nove založnice, katere se bodejo kotovale na Dunajski in na Tržaški borzi, in katere se bodo z ozirom na amortizacijsko dobo posojil v 40 letih lahko prodajale za kurz toliko nad pari, da bode zavodu mogoče, prevzemati jih od dolžnikov al pari. Pač bode obrestna mera za hipoteke, katera je enaka oni za založnice, določeni na 41/a%, ker bodo morali dolžniki plače-vati tudi še */4% doprinosa za režijo, presezala ne le ono drugih deželnih hipotekarnih zavodov toda tudi povprečno tostranlitvanskih hranilnic, katera je že 1. 1895. padla na 4 072%. Ali hranilnice v Dalmaciji niso hipoteč-nega zaupa prav nič deiežni, kreditni zavodi v pokrajini in izvan iste pa skoro nič gojili in prepuščen je bil isti skoro izključno zasebnim kapitalistom, ti pa so vedeli to okolnost prav dobro izkoriščati s tem da so obrestno mero kar le mogoče napenjali, tako da 12 do 20%, obresti v zemljišni knjigi niso redke in 73/± milijona hipotekarnega dolga obrestuje se v Dalmaciji povprek više ko z 8%. Daka-zano je toraj, da v Dalmaciji lihvarstvo skoro prav tako CAete kakor v Galiciji. Zavod bode toraj, ako tudi le kako tretjino sedanjih hipotekarnih dolgov prevzame, pripomogel, da prištedijo posestniki v pokrajini okoli 1/i milijona gol-dinarjev na leto na obrestih, kateri iznos pa ni samo neposredno kot prišteden velicega, toda radi tega še večjega pomena za deželo, ker je ž njim posredno spojene zvi-šanje rente in ž njim tudi zvišanje vrednosti po3estev. — Naravno bode pa sedaj vsled znižane obrestne mere marsikateri posestnik dosedaj neobremenega posestva, ki ga radi visokih obresti ni hotel obremeniti, to ugodno priliko porabil in vsled cenejega utegne se marsikatero obrtno ali industrijalno podjetje v kronovini razviti. Želimo toraj novemu zavodu dober razvoj. ífcíftíti-"tiîftîfi&-Iti..*ti& .*t* .Ť. 3Z&Í & & Grozdni sukač. Mrčes, kateremu gre pač največja pozornost, ki je že čestokrat prouzročil veliko škodo, je grozdni sukač, o katerem piše priznan strokovnjak mej drugim to le: Ker je spomladi deževno vreme jako ugodno za razvoj raznih boleznij, kakor tudi za pojav raznoličnih ško-dljivcev, vidimo, da se prikaže tudi ta mrčes o neugodnem vremenu v veliko večji množini. Letos se je ta silna nadloga poprijela najboljših, najplemenitejših trtnih vrst. Ta mrčes pa ne škoduje le s tem, da zmanjša množino trtnega proizvoda, ampak za kar ga moramo pri-števati največjim škodljivcem vinoreje — on more uničiti ves letni pridelek, ako se od tega mrčesa pokvarjeno grozdje zmeša z dobrim. Iz prezimujočih bub drugega rodu grozdnega sukača se razvijejo metuljčki, katere opazimo včasih proti koncu meseca aprila, navadno pa začetkom majnika. Ta, kacih 7 do 8 mm. dolgi metuljček je na sprednjem delu kril rujavkasto bel ali pa rumenkasto rujav, medtem ko ima po sredi svinčenosiv pas. Zadnja krila so svetio rujave barve in so pri samcih svetlejši kot pri samicah ; kratke, nitkaste, kljunčkasto naprej strleče tipalnice kakor tudi truplo je slamnato rumene barve. «45 Ko nastane mrak, začno letati okrog ter roje tako z lepivom zastrte, luknjičaste, pihalom podobne lesene trsju, celo noč, zjutraj pa sedejo na trtne liste, kjer bivajo skriti pločice, so pritrjene na drevesu in přišedši celi dan. Samica leže na nežno trtne mladike 30 do 40 se vsakokrat udari s palico, vsled česar se splašijo tam belih malih svetlih jajčec ter izbere najraje bujno rastoče mirno sedeči mutuljčki ter se vlove na lepljivih lesenih in rano poganjajoče trtne vrste, kjer najde gosenica po- pločicah. Ker se metulji vsled dremotnosti rano zjutraj zneje največ hrane. To rojenje metuljčkov traja še celi in deloma tudi zvečer zelo leni, jih je na ta način prav mesec maj. Pričetkom junija tu tam tudi že koncem lahko ugonobiti, če ne vse, vsaj deloma, ponavljaje to maja namreč 15 ali 16 dnij potem » legija jajčica, izleze že prvi rod gosenic ko je Te so samica ako so početje nekoliko časa vsak dan prav rano v jutro. omen jam posebno, da se mora vršiti ta način uniče popolnoma razvite okoli 12 mm. dolge, Spočetka so vanja takoj o prvem pojavu metuljčkov, zakaj čim bolj bele Glava barve ) pa pozneje prehaja v svetlorudečkasto so taisti razviti, tim večji in krepkejši je njihov polet » črna j na hrbtu imajo rudečo piogo, na strani kakor tudi na zadnjem delu telesa, pa čop dlakic. Gose nice, katerim so cveti ugodna hrana, zapredejo nekaj > meri včasih kacih 30 m., ne da počili. se pri tem od Za pokončevanje gosenic prvega rodu priporočajo drug pri drugem stoječih cvetov, s čimer uničijo navadno med drugimi zlasti to-le sredstvo : Napravi se 5°/ 0 raz tudi take cvetove, ki niso bili razjedeni od lakomnih po- stopino navadnega zelenega mila v vodi, kateri se potem žrešnih gosenic. Gosenice se razvijejo tem hitreje, čim doda 11/a% mrčesnega praška. Vse se dobro pomeša in a o vrame deževju pa zastane nekoliko njih razvoj, s tem škropi goseničina gnezda. Dober uspeh je pričako lepše in posledica je, da je njih škodljivo delo veliko večje. vati tedaj j ako mrčesni prašek pristen in če se Koncem cvetenja so gosenice, ki so se medtem nekolikokrat škropilo pravilno. Ta način je sicer prav dober » a prelevile, navadno že popolnoma razvite. Ako so se pa tvarine za to so predrage, da bi se mogel povsod upo zbog slabega vremena prepočasi razvijale, to je, da niso trebiti. še popolnoma razvite koncem cvetenja trt, ne prizanesejo Izvrstna in splošno uvedena metoda > da se pre niti mladim razvijajočim se jagodam ter se hranijo s išče vse trte oziroma cvete ter da se stisne gosenice v temi. Večji del gosenic je pa popolnoma razvit pred koncem njihovih gnezdih z dvěma prstoma. Zelo preporočilen cvetenja ter se zabubi v cvetje, zapredši zdrave in pa način je tudi ta j da se ugonobi drugi gosenični rod. že uničene cvetne dele » medtem ko se ostali del po uničevanjem gosenic na že razvitih jagodah je začeti zneje šele razvitih gosenic zabubi na trtnih listih blizu prve dni meseca avgusta. Vrši se s tem, da odrežemo grozdov. razjedene jagode s škarjami in je uničimo. To delo se Deset do štirinajst dnij minolo od zabubanja in sicer lahko opravi o trgatvi, a tedaj je itak že premalo že vidimo letati metuljčke drugega rodu, katerih število je rok na razpolaganje. seveda veliko večje od onega prvega rodu. To se vrši navadno zadnje dnij meseca junija ali pričetkom meseca delà. Vinogradnikom je toplo prlporočati, da se lotijo Uničevanje grozdnega sukača jim prineso obilo julija izjemoma so jih opazili tudi že okoli 20. junija. koristi. Samice ležejo sedaj svoja, s trdo žlegasto tvarino zatrta jajčeca na grozdiče same in izberejo posebno one, kjer so jagode prav gosto nasajene. Po nekoliko tednih, koncem julija rodu. ali pričetkom avgusta, izlezejo gosenice drugega ki se zarijejo v jagode in se ž njimi živijo. Ker so te gosenice izredno lakomne » uniči lahko ena sama več da začno take, od gosenic grozdnih jagod. Naravno razjedene jagode gniti in to tem brže, čim neugodnejše vřeme. V mnogih slučajih zadošča, da so le nekatere jagode razjedene in uničen je celi grozd. Razni zvedenci trde, da se gozdni sukač razven trt poprijema tudi drugih rastlin, bršljana, rumenega drena kozje pogačice itd., ter se hrani sprva z njihovimi cveti pozneje pa z jagodami, a to vprašanje ni še do cela do gnano. Kar se dostaje uničevanja tega škodljivega mrčesa naj bo samo to-le omenjeno : * » $ ítíffeífcítíífcifc/lMfcwfc A*tMfMt*rt*«fe To čuvstvo izraža se jasno v spisih Nehljudovih potnih spominov. Poraža ga osobito egoizem, napisan na praporu civilizacije. Potujoči pevec berač v njegovem spisu „Luzern" prosi ljudstvo darov, a nikdo mu ne da ničesa, nekteri se mu celosmejejo. Nehljudov se jezi na lorde, ki se niti ne ozró po prosečem pevcu, jezi se na lakeje, ki se rogajo revežu, kateri je po naključji zašel v gosposko gostilno, slednjič pa se jezi še nabolj na slabost last-nega uma, ki se vmešava v rešitev večno dvigajočega se, brezkončnega oceana dobrega in zla, odnošajev in protivnostij. „Zakaj ti ljudje, ki v svojih palačah, mi. tingih in društvih goreče skrbé za življenje Kitajcev v Indiji, za razširjevanja kristijanstva in omike v Afriki, za napravo društev v zboljšanje vsega človeštva, zakaj ti ljudje nimajo v prsih najnavadnejšega čuvstva, ki naj ga ima člověk proti člověku. Ni li morebiti uže izginilo to čuvstvo, ali ni zavzela njegovega mesta uže ničevost, častihlepnost in koristoljublje? Razume se, da so ostala vsa ta nasprotja nerazrešena Tolsto-jevemu junaku. Nehote jel je misliti pri zvokih kitare neznatnoga pevca in njegovega glasu, da morebiti niti nima prav, da se jezi na bogate lorde ter da obžaluje pevca, kajti kdo vé, „je-li v dušah vsih teh bogatih ljudij toliko neskrbne, krotke radosti, življenja iz so-glasja sè svetom, kolikor v duši pevca-berača. Kakor berač v „Luzernu", takó neznaten pred ljudmi je tudi genijalni goslar „Albert", ki je srečen v svojem prepričanji, da je najboljši in najsrečnejši člověk na svetu. Bogati Delesov vzame ga k sebi, da bi ga od vadil strast» nega pijančevanja, kateremu je bil vdan. Pri Dele-sovu imel je vsega dosti — toda zdelo se mu je, da je bil prej vendar bolj srečen, ko je bil sam, prost in ubožen. Tudi v drugih povestih razjašnjuje L. N. Tolstoj, da smoter, imeti samega sebe za boljšega in srečnej- šega, nego te imajo drugi ljudje, more napolniti vsa bitja člověka, ki je na videz izgubljen, nepoboljšljiv ni pokvarjen. Ta motiv izraža pisatelj popolnoma jasno ter ga umetniški obdeluje v „Polikuški". Takó zvali so kmeta v hiši neke, ne posebno bistrovidne, toda dobrodušne posestnice. Polikej zapravil si je bil uže davno dobro ime v selu. On je pijanec, potepuh, a ob jednem s tem dober člověk, nesrečen, kakor sam pravi. Vsa vas je proti njemu, vsi ga sovražijo. Po nekem drznem činu pokliče posestnica Polikeja k sebi ter ga dovede do tega, da ji s solzami v očeh obljubi, da se poboljša. Sedem mesecev drži besedo, in posest- 24Ï nica, ki je ž njim jako zadovoljna, pošlje ga nekoč, in pokoj. Kdo je srečnejši? Kdo bolje razume smisel da bi se prepričala, je li popolnoma pošten in dober, smrti iz življenja? v mesto po večjo vsoto denarja. Polikuška veseli se Kot sin svojega kroga, bil je Tolstoj takrat tudi srčno, da mu gospá toliko zaupa ter naglo vozi, da nezadovoljen z življenjem, toda on je v onem času bi čem preje izvršil nalogo. Na poti nazaj po nesreči zelo trudil oprostiti se te nezadovoljnosti. Premišljeval zgubi pismo z denarjem, kar pa opazi šele, ko je uže rodbinsko življenje in zdelo se mu je bi bilo to je- skoro domá Takoj se vrne ter noč in dan išče v lesu. dino sredstvo doseči ta smoter tem oziru je jako Gospá sama in vsi se uže bojé za njegovo poštenje, zanimiv njegov prvi romen Rodbinska sreča. Tu de- Slednjič se vrne domov ter pravi svojej ženi, da je lujeta osobito dve osebi. Glavna zadača romanu je, denar uže nesel gospej. Ko pošlje ta ponj, gre ta na- preiskovati razvoj čuvstva ljubezni isto po svojem mestu njej pod streho ter se obesi. „Iljič se je končal" prevratu v družabnost, ob jednem pa dokazati, se kriči sosedka, ki prva to ugleda. Žena Polikuške, ki da misliti sreča moža in žene pod temi pogoji in v je s tem času baš kopala otroka, pusti ga v strahu, teče čem da se ista predstavljati. ven in otrok se utopi. Akulina pri groznem pogledu na mctvega moža in mrtvo dete zblázni. V tem Sergij Mihajlovič, varuh Maše, junakinje romana, skrbi začetkom očetovski za svojo gojenko. v kateri pa prinese neki kmet, ki je našel na potu ves denar, se vsled tega vzbudi čuvstvo hvaležnosti, ki preide istega v vas nazaj. Scene iz Polikuške, vse njegovo polagoma v željo pogostokrat videti se njim ter potovanje, čuvstvo moške časti, ki se je probudilo v željo ugajati mu. Dalje javlja se želja ohraniti te od- njem, prerojenje nravno izgubljenoga člověka, njegov nošaje. Varuh ima trideset let ter je časten mož, ki obup pri izgubitvi denarja, vse to slika pisatelj tako je prepričan o tem, da je ,v življenji jedino nekaljeno živo in naravno, da čitatelj nehote čuti in trpi z ju- veselje živeti za druge. Dalje vidimo, kako se vedno nakom dramatične te novele. bolj in bolj ujemajo misli in čuvstva in varuha, Dramatičen zdi se nam tudi položaj junaka v povesti » Metelj a Tu ni smrti. Tu so poetiški izvedeni težki trenutki človeškega bitja; strah pred poginom brez vsake pomoči sredi snežne pustinje. Slika meteli, ko je vse na okolu belo, svetio, snežno in ne-premično, ko se ne vidi ne stolpa, ne bivališča. ni- česa živega, ko počasi otrpljajo udje, trenutki, v kojih stopa smrt pred oči, vse to zbuja ti celo vrsto čuvstev. Opis burnih sanj pojme se občudovanja vredne poezije. Rusiji primeri se marsikomu, da pride v tak položaj v zimskem času. Toda velika je razlika med dobrodušno ironijo ruskega jemščika in tragičnim kakó ona pri vsakej misli o svcjej bodočnosti misli nanj. Toda Maša ni videla še niti ljudij niti življenja. njeno srce přešel je polagoma vsled upliva Sergija Mihajloviča nanjo ter vsled mladostnih uzorov nazor poslednjega o sreči živeti za druzega, Z neopisno srečo privoli v zakon s Sergijem Mihailovičem. Uzor njegove sreče bil je v tem času vzvišen. Tiho rodbinsko življenje na deželi, z večno ljubeznijo druzega k dru-gemu, z zoaožnostjo delati dobro ljudem, trud, kateri donaša korist, potem počitek po delu, knjige, godba te je bila sreča, najvišja sreča, kojo si je on mislil in Maša je popolnem soglašala njim. (Dalje sledi.) obupom izobraženega člověka v jednakem položaju. a* a* Razlika ta kaže se še bolj vidno v povesti „Tri smrti14. Bogata gospa, jemščik in drevó umirajo razno. Prva, ki ima vsega dosti, ki je davno uže pripravljena po cerkvenem obredu na smrt, trpi naj bolj. Jemščik s čuvstvom pravega miru in vdanosti zapušča kot, ki je potreben onim, ki ostanejo še med živimi. Drevó «s; «è: «S Novice. w www qpwwwwwwwwwwwww wwwwwwwwwwwwwwwwww%- Odlikovanje. Presvitli cesar je podělil dvornému Sche- umira še bolj prosto, njegov pogin pripomore svetniku in namestniku dež predsednika g. Aleksandru merlu vitežki križ Leopoldovega reda. Presvitli knez in škof dr. Jeglič je obiskal minoli Pred- teden tudi obe tukajšnji bolnici, garnizijsko in deželno temu, da se prirodna krasota še lepše pojavi in so- stojniâtvi bolnic sta pri vstopu najprijazneje pozdravili viso- sedna drevesa so hvaležna, da so dobila prostor širiti kega gosta je z vidnim zanimanjem si natančoo ogledal košate svoje veje dalje. Zanimivo je, da Tolstoj prav v povesti „Tri smrti" jasno pové, kdo po njegovem mnenji bolje ume smisel življenja in smrti. Uže tu se čuti, da ta smisel ra- vse prostore in tolažilno nagovarjal bolnike I Birma in kanonično obiskanje v ljubljanski škofiji . julij Presvitli knez in škof bo v Begunjah na Gorenjskem delil zakrament sv. birme lija v Mošojah 10 žicu 16 julija julija v Novem Mestu, 17. v šah ju- 31 julija v Tr avgusta na Dobrovi pri Kropi Gorici. V Kranju, Predosljih Velesovem avgusta v Kamni v nekateri h in drugih župnijah kranjske dekanije bo birmovanje meseca oktobra zume le ona množina trudečih se ljudij, „ki delajo ter na sebi nosijo svoje in naše življenje". resnici spremlja smrt gospé strah in obup. Smrt, nerazrešena v svoji tajnosti, kaže se umirajočej sledûji bogoslovci: iz ôetrtega leta: Ažman Anirej 31. julija in vsim prisotnim kot neizbežno zlo, v očeh jetičnega v Kropi; Berlan E. Ant. 31. julija v Ljubljani v cerkvi pre-jemščika pa in njegovih tovarišev prinaša smrt, mir svetega Srca Jezusovega; Čemažar Frančišek 24. julija v Nove maše bodo imeli v naši škofiji letos na- 248 Ljubljani pri sv. Jakobu; Hartman Josip 31. julija v Stari Loki ; Jane Ivan 24. julija v Ljubljani pri sv. Petru ; Knific Ivan 31. julija v Smledniku ; Knol Adolf 24. julija v Ljubljani pri čč. oo. frančiškanih ; Lovretič Jakob 7. avgusta v Starem Trgu pri Poljanah ; Podobnik Alojzij 31. julija v Za-tičini ; Zore Iv. Ev. 31. julija v Trebelnem. Iz tretjega leta: Abram Anton 31. julija v Košani ; Brajec J 24 julija v Ljuu-ljani pri čč. gg. uršulinkah ; Bukowitz Henrik 24 julija pri čč. gg. uršulinkah ; Kleindienst Jakob 7. avgusta na Brezjah ; Koritnik Anton 31. julija v Polhovem Gradcu; Petrič Ivan 15. avgusta v Cerkljah pri Kranju ; Potokar Josip 7. avgusta v Zatičini ; Ratajec Anton 7. avgusta na Bučki ; Watzl Fran-čišek 31. julija v Ljubljani pri čč gg. uršulinkah; Zore Anton 31. julija v Sp. Tuhinju ; Žust Jakob 31. julija v Štangi — P. Aleksander Vavpotič iz reda sv. Franciška 24. julija v Ljubljani pri čč. oo frančiškanih. — Pri sv. Petru v Ljubljani vršilo se je dne 19. junija slovesno blagoslovljenje novega velikega altarja. Presvitlega knezoškofa, ki je přišel blagoslovit altar, so šentpetereki žup-ljani najslovesneje vsprejeli. Vse predmestje je bilo v zastavah in ob cerkvi so bili postavljeni slavoloki z napisi in vitki maji odičeni z zastavami in prepreženi z venci. — Palackega stoletnica. Velikanske se morajo zvati slavnosti, s katerimi so minole dni Čehi proslavili lOOletni rojstni spomin svojega velikana Frančiška Palackega Pridružil se je Čehom pri tem slavju ves slovanski svet in zastopniki vseh slovanskih narodov so bili navzoči v Pragi pri spominski slavnosti prezaslužnega slovanskega moža. Tudi Slovenci smo bili Častno zastopani. Tem povodom so se zbrali v Pragi tudi slovanski novinarji, da se dogovore o solidárném delovanji na časnikarskem polju Temu shodu je predsedoval ljubljanski župan gosp. Iv. Hribar. Uredništvo našega lista je telegrafskim potom iskreno pozdravilo zbraně slovanské novinarje. — Koseskega stoletnica, Dne 12. septembra t. 1. bo 100 let, kar se je rodil v Spod. Kosezah pri Moravčah slovenski pesnik Ivan Vesel-Koseski. Sešel se je v namen proslave tega lOOletnega praznika posebni odbor, ki priredi dne 14. avgusta t. 1. lepo slavnost v Kosezah. — Lovci pred cesarjem. Udanostne manifestacije povodom cesarskega jubileja udeležilo se bode 4000 lovcev. Iz kranjske je oglašenih 84 udeležencev. — Narodna slavnost v Sežani ne bo 26. t. m. ampak dne 3. julija t. 1. Slavnost obeta biti velikánská, ker se je narodna društva mnogobrojno udeleže. — Slovensko trgovsko pevsko društvo priredi dne 9. julija na vi tu „Narodnega doma" koncert. — Okrajno društvo poslovodij, strokovnih nadzor-nikov in v svrho rednega dolovanja v večjih podjetjih. to-varnah in pri stavbarstvu, nameščenih strokovno izobraženih uslužbencev prve splošne avstr. zaveze na Dunaji, snuje se v Ljubljani. Namen društvu je organizacija doslej skoro popolnoma osamljenih delovodij raznih kategorij, kateri imajo pre-težavno nalogo, zadovoljevati tako delodajalca s kolikor možno vspešnim delovanjem in pa dandanes vzgledno organizovanim delojemalcem s previdnim in modrim ravnanjem vcepljati veselje do delà in zanimanje za prospeh podjetja. Društvo bode v neposredni zvezi s splošno zavezo na Dunaju ter bode svojim članom preskrbovalo brezplačno posredovanje pri iskanji službe, pravovarstvo pri nezgodah in prepirih, podporo v raznih slu-čajih, prispevke ob smrti, strokovno izobrazbo, podporo vdovám in sirotám ter bode podpiralo v službi ostarele in onemogle člane. V krátkém vršil se bode ustanovni občni zbor, h ka-teremu so povabljeni vsi zavedni pošlovodje, da se pouče na-tančno o namerah snujočega se diuštva in v obilném Stevilu zglasijo svoj pristop. Dan in kraj zborovanja naznanil se bode pravočasno. — Slovensko zidarsko in tesařsko društvo v Ljubljani blagoslovilo bode novo zzstavo dne 14. avgusta t. 1, — Dramatična šola za one, ki bi se hoteli posvetiti slovenskemu gledališču, se otvori dne 1. julija. Poučeval bode režiser gosp. Inemann brezplačno. — Naša gimnazija slavi letos 501etnico. V teku svojega obstanka so se ti učni zavodi močno razširili. L. 1848. je bilo na Sp. Avstrijskem 9 gimnazij sedaj 28, na Zg. Av-strijskem 2, sedaj 5, na Solnograškem 2, sedaj 2, na Šta-jarskem 4, sedaj 8, na Koroškem 2, sedaj 3, na Kranjskem 2, sedaj 5, na Primorskem 4, sedaj 5, na Tirolskem 8, sedaj 11, na češkem 21, sedaj 56, na Moravském 7, sedaj 24, v Galiciji 13, sedaj 30, v Šleziji 3, sedaj 7, v Bukovini 1. sedaj 4, v Dalmaciji 3, sedaj 5 gimnazij v — Sole Ustmeni zrelostni izpiti se prično na realki dne 30 junija, na višji gimnaziji dne 8. julija Na realki in slovenski nižji gimnaziji se konča šolsko leto dne 15. julija, na višji gimnaziji dne 7. julija in na učiteljišči dne 2. julija. Zrelostni izpiti na učiteljišči se prično dne 4. julija. — Državna podpora. Pjljedelsko ministerstvo je dovolilo spodnjelogaški občini 300 gld. državne podpore za usta-novitev sadjarske šole, ter je obljubilo 200 gld. prispevka za I. 1899. Tudi deželni odbor bo podpiral to šolo — Draginjska dokládá drž. uradnikom. Državni uradniki v Ljubljani dobe letos namesto 40°/0 draginjske doklade le 20% doklado in to vsled tega, ker se v krátkém regulirajo plače. — Obletnico bosenske okupacije 1 1878 bodo Ko-roški udeleženci slovesno praznovali v Celovcu dne 13. 14. in 15 avgusta t. 1. — Pariška razstava. Kranjski tiskovni odsek za pariško razstavo je izvolil svojim načelnikom g. dr. Iv, Tavčarja. — Bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu Dograjeno je novo poslopje za bolnišnico v dolenjski metropoli in slovesno blegoslovljenje se vrši dne 9. julija. Blagoslovljenje izvrši sam presvitli knezoškof dr. Jeglič in mu prisostvuje tudi gosp. dež predsednik^ baron Hein. — Umri je v Rajhenburgu na Sp. Stajarskem« bivši dež. poslanec, ces svetnik Jos. Jerman c. kr. okr. komisar v p. Ponesrečil se je pri vožnji ob slabém vremenu in se po-škodoval tako, da je moral umreti. — Pogreša se pečarski mojster Fran Uran iz Ljubljane. Odšel je dne 14 junija od doma in ne ve se kam. — Streljanje zoper točo vpeljujejo vedno bolj na Spodnjem Štajarskem. V vinogradih v Slov Bistrici se je to zadnje dve leti dobro obneslo. Tudi na Dolenjskem so se po-prijeli tega streljanja. Da bi le res odganjalo pogubonosno točo . — Vreme. Veliko deževje minolega tedna je napravilo po raznih krajih mnogo škode. Mej dežjem je ponekod divjal vihar, padala toča in po višjih krajih je sněžilo. Pridelki so mnogo trpeli Nastale povodnji so tudi prizadjale znatno škodo na travnikih, njivah in potih. Ob železniških tirih je bilo več usadov. — Zakupni razglas. Zaradi zagotovljenja predmetov: sena, slame, drv, premoga in kvoksa za 1. 1898/99 se bodo vršile zakupne obravnave na oskrbovalnih postajah v Gradcu II., v Mariboru 8., v Ljubljani 4., v Celovcu 14., v Pulju 1. julija, v Trstu 30. in v Gorici 28. junija t 1. Zaradi zagotovljenja kruha in ovsa do konec decembra 1898 se bodo pa vršile zakupne obravnava pri vojaških oskrbovalnih maga-cinih v Gradcu 11., v Mariboru 8. in v Celovcu 14. julija t. 1. Ponudbe se morajo vposlati najpozneje do 10. ure dopoludne dotičnega dne. Natančni pogoji se lahko pogledajo pri vojaških oskrbovalnih magacinih. Zakupni razglas, obsezajoč podatke glede množine dobavljajočih predmetov, splošni in Specijalni pogoji in ponudbeni formular, se lahko vpogleda tudi v pi-sarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. 249 Nesreća se je dogodila dne 15. junija popoludne Bankerot žitnega špekulanta Amerikanski špe v nekem kamenolomu nad sv. Ivanom pri Trstu, kjer so de- kulant Josip Leiter, kateri je sestavil meščansko zvezo ameriških lali štirje delavci, mel njimi Andrej Mlač, 28 let star. Lomili žitnih trgovcev in provzročil sedanjo dra žita ne samo v so na znožju kamenoloma kamen. Ko je zapazil 371etni Anton Ameriki in Evropi ampak po celeru svetu, kateri še 1 ju- Milkovic, da se je začel premikati kamen, katerega so ravno lomili, dal je dotično znamenje za pozor. Troje delavcev od- nija larj i napravil iz transakcij deset milij dolarj dobička je bankerotiral. Niso ga strmoglavili špekulantj » maknilo se je na levo Mlač pa je odskočil na desno Isti hip saj so bili vsi kapitalisti v njegovem tabora, ni ga strmogla se je zvalil in pádel z vso močjo na tla tudi 70 — 80 stotov vilo občinstvo, ampak strmoglavila ga je priroda sama. Za težki kamen in o nesreča, padel je ravno na reveža Mlača. četkom marca je bilo v Ameriki 150 milijonov bushelov žita Sodrugi njegovi skušali so mu odpomoči, ali ves njihov trud na razpolaganje, a ker je letos pričakovati tako letioo, kakoršne bil brezuspešen. Seveda je bilo njegovo truplo koj vse stla- v Ameriki še nikdar ni bilo, jela je cena žita rapidno padati čeno tako, da ga ni bilo par minut dušo. več spoznati, in on je zdibnil že za Življenje dal, da reši življenje Istre poročajo o naslednjem plemenitem Činu nekega berača Zelo utrujen se vsedel dne 13 junija ob cesti pred Volosko 661etni berač Ivan Fiala. Komaj je sedel, pritekli sti mimo njega dve de- klici bledi kot stená in klicajoči na pomoč Kaj dilo? Za deklicama skakal je razključeno strupen gad se ]e zgo- in je bil njima že skoro za petami. Biagi starček, videvši v kakej nevarnosti sti nedolžni bitji. ni premišljeval kaj naj stori, nego planil je z mladenišku hitrostjo kvišku in pograbil z levo roko gada, ga pa, ovivši se mu okolu roke, pičil tako hudo, da je moral spustiti takoj kačo, sam pa se je zgrudil v hudih boleČinah na tla. Gad se je zopet spustil za deklicama ali ti dve sti bili že daleč dovolj, da ju ni mogel več ujeti. Starčku je med tem grozno otekla roka in prsi. Prenešen potem v bolnišnico umri je že čez par ur v groznih bolečinah. Njegove zadnje besede so bile: „Moje življenje je bilo itak brezpo- membno. Od kar živim, sem vedno nesrečen : storil sem vsaj to, da sem řešil vsaj dvoje otrok gotove smrti". Svetovni sestanek časnikarjev se bode vršil letos dne 26. septembra v Lissaboni, kakor je sklenil centralni urad Časnikarskege društva dne 15. junija v Heidelbergu. Na 8estankn se bodo razpravljala važna vprašanja glede brzo-javnega tarifa, ustanovitve posredovalnega urada za dopisnike, literarne lastnine, internacijonalnega zanimivih toČk razsodišča in več drugih Nesreča vsled utrganja oblaka V Belapolanki Leiterjevim prizadevanjem in to je Leiterja prisilila k likvi je napravila pravi krah. Střela udarila v cerkev dacij . Prage se poroča, da je v Bambergi udarila na sv. Rešnjega teles^ střela v cerkev, ko so se ravno ljudje od procesije zatekli v njo pred hudo uro. Střela je težko ranila šest veterancev in štiri otroke, jed- nega eterana střela ubila Zmešnjava in strah bil ljudmi velik mej na prosto. střela v cerkev Mnogo se jih je poškodovalo, ko so bežali me.tu Koscielce na Grališkem ie udarila med službo božjo. Zvonik se je vžgal cerkv je strela ubila Ijud 25 pa težko ranila. Koliko je stalo Spanjsko odkritje Amerike? Za časa ko je Kolumbus odkril Ameriko je bil na Španjskem v prometu neki srebrni denar z imenom maraveili Neki nemški učenjak je dognal da je eden tedanji maravedi vreden 27 2 vinarja Glasom starih španjskih spisov pa stala prva Kolumbova ekspedicij toječa iz treh ladij, 1,040.000 ma raved; potemtakem je odkritje Amerike veljalo 29.184 mark Umri je dne 18 t oi na Dunaji po dolgi hudi bolezni v 68. letu c. in kr polkovnik v pokoji Jovan Braun nekdaj poveljnik našega domačega pešpolka 17 pri ka terem je rajnik prebil vso dobo svojega vojaškega službovanja in kateremu je dne 20. t. m. bil ob 2 udan z dušo in telesom. Pogreb je bil uri popoludne Naj v miru počiva ! Loterijske srečke Linču dne 1«. junija t. 1.: 49, 18, V Trstu dne 18. junija t. 1.: 38, 85, 25. 83, 64, 21. V Pragi dne 22 junija t. 1.: 76, 21, 37, o 27. v južni Sibiriji zgodila se je velika nesreča. oblak in nastali so hipoma celi potoki, ki so Utrgal se je drvili s tako silo, da so porušili več hiš in izruli mnogo tudi moČnih dreves. Utonilo je 5 žensk in 4 otroci. Ob enem se je vsula grozna toča. je vniČila popolnoma vso setev. Največji dobrotnik na svetu je baje ameriški milijonar John Rockefeller. Njegovi letni dohodki znašajo 40 mi- lijonov kron. Tovarnar Rockefeller da i 5 svojih dohodkov v dobrodelne namene. Tekom zadnjih 20 let je izdal baje več kakor 100 milijonov kron; njegove dobrodelne 'ustanove pri- našajo vsako uro leto. Vseučilišču v čikag 1000 kron, torej 8,760 000 kron na u ]e podařil 24 milijonov kron. Ta izjema mej bogatini živi jako priprosto in vedno pridno delà. Koliko velja Amerikance vojna? Listi poročajo, da so Amerikanci za vojsko meseca maja iziali 47,173 000 dolarjev, vplačalo pa se je samo 28,130 686 dolarjev, nastal tedaj deficit 19,000.000 dolarjev. Največji del izdanega denarja porabil se je za vojni oddelek, namreč 17,000 000 dolarjev, za penzije 12,000.000 dolarjev in 8,795.000 dolarjev za mornarico. Samo v vojnem oddeiku so jeden dan izplačali 4,105.000 dolarjev. Večina te svote spada na železoične stroške premikajoČih vojaških krdel za Manilo. Tako malo je gotovine v državnem zakladu, da so 8,000.000 dolarjev izplačali v ziatu. Rezerva v zlatu znaša sedaj samo šo 173 milijonov dolarjev. Razpošiljava sukna samo zasebnikom odrezek 310 m dolg za- (gld 3*10 iz dobre 4-80 fine dostno moško ob'-eko stane samo mičnih barvah 1 odrezek 6 gld peruvien in dosking, blago za državne uradni blago » 7-50 8-70 1050 » finejše 12*40 » angleške 13 95 » grebenčaste pristne ovčje volne odrezek za črno salonsko obleko vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višj 3; loden 1 odrezek 9 gld. 95 kr. železniške sodnijske talarje, najfmejše grebenčasto kakor blago za finančně in žandarmerijške reelno uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga iesel-Amhof v Brnu. Vzorce posije zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. občinstvo se opozori, da se blago veliko ceneje naravnost od nas naroči, kakor pa pri prekupcih. Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih cenah brez prebitka katerega rabata 250 Tržne cene. V Ljubljani dne 28 maja 1898. Pšenica gld. 13. kr. rž gld kr ječmen gld kr ajda gld. 10.— kr., proso gld. leča gld. 13.— kr., grah gld. 13.- kr., fižol gld. 12 Vse cene veljajo za 100 kgr.) oves gld. 8 50 kr. kr., tursica gld. 6.70 kr. kr Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20. Trpotčev sok nepresežno deluje pri vsih pre h lajen j ah du sni h organov, ter je naj-boljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prso-bol, hripavost in vratobol. ludi zastaraní kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, l a h k o spijo in na ta način hitro okrevajo. Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono: (25) 6 i »Velecenjeni gospod lekarnik! Pošljite mi Še tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem sem od jih z a moje znance Jaz dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam Priporočil bodem ta z d r a v i 1 n i s o k v s i m prsobolnim. S poš tovanjem. Rudolf Ausim. Na Dunaji, 20. marca 1897. Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekl e-nici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. Razpošilja se vsaki dan s pošto na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr. za zámotek) ali papopoštnem povzetju. Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil razpošilj ajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. Pravi trpotčev sok iz lekarne »k Zrinjskemu« v Zagrebu, dobiva se tukaj v Ljubljani v deželni lekarni pri Mariji pomagaj Milana Leusteka, Resljeva cesta št. 1. je: Redilna stupa za kuretino, edino koristna za kokoši, purane, race in gosi. Pospešuje rast mesa in maščobe, kakor tudi množi valjenje jajec. 1 zavoj z navodilom 25 kr 5 zavoj ev samo 1 gld. Redilna stupa za prasiče. Najboljše varstveno in dijetetično redilno sredstvo za prašiče. 1 zavoj z rabilnim navodilom 25 kr., 5 zavoiev samo 1 gld. ) Redilna stupa za živino za konje, rogato živino in ovce i. t. d. Skoro vže 40 let z najboljšim vspehom malo da ne po vseh hlevih v rabi, ako živina ne mara jesti, dalje zboljšuje mleko. Zavoj z rabilnim navodom 50 kr., 5 zavojev samo 2 gld. Vsa ta našteta sredstva se dobijo: (44 3) v apoteki Trnkócz-ya v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. 53 priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani srečkanja. Jutri srečkanje i gotovini 20% odbitka srečkanje srečkanje srečkanje srečkanje junija 1898. avgusta 1898. septembra 1898 oktobra 1898. Priporoča menjalnica v Ljubljani. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikoyi nasledniki