Izhaja vsak torek in petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo „11 ira44 v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Glasilo koroških Slovencev Leto XXVIII. V Celovcu, 31. sušca 1909. Štev. 16. In zmaga Je naša. Pomerili smo se zopet enkrat, nasprotniki z vse mogočimi, tudi nepostavnimi sredstvi, mi z mečem pravice in resnice, in prodirali smo čete nasprotnikov zmagonosno. Z izidom deželnozborskih volitev smemo biti najbolj zadovoljni Slovenci. Naša organizacija se je obnesla izborno, volilci naše stranke kot junaki, da so nasprotniki zmajevali z glavami in da njihove zmage to pot niso bile pijanosti polne. Nemškonacionalni stranki smo zadali prvič res hud udarec. Prvič smo resno udarili v splošni skupini po trohlem deblu nemško-nacionalne stranke, in drevo se je začelo majati, stranka rušiti. Zmaga Metnica proti Grafenauerju pomeni za nemškonacionalno stranko poraz, naš poraz pa za nas — zmago. Že v prvem naskoku je dobil Grafenauer največ glasov, ne samo proti Metnicu in Lukasu, ampak sploh v celi deželi noben drug kandidat ni u dosegel števila Grafenauerjevih glasov, Vkljub temu, da noben drug volilni okraj ni tako krivično sestavljen, kakor ravno ta, V drugem naskoku je število naših volilcev vkljub skrajno slabim potom, ker je zapadel nov sneg, naraslo še za 1000 glasov in je Grafenauer dobil 6042 glasov, Metnie 7732; porazila nas pa ni nemškonacionalna stranka, ampak le združena moč nemških nacioualcev in socialnih demokratov. Gnili, ošabni nacionalizem je moral stopiti doli s hvalisanega prestola in beračiti pri socialnih demokratih za glasove proti kapitalistu. Socialni demokratje so na povelje na celi črti volili kapitalista, advokata, plemenitaša nasprotnika delavstva. Iz tega spoznamo, da je vse, kar govorijo socialni demokrati proti kapitalistom, tovarnarjem, plemenitašem itd. samo sleparstvo. Tako je izvoljen namestnik deželnega glavarja koroškega, vitez pl. Metnie, le s pomočjo socialdemokraških glasov. Vsaka krivica mora biti enkrat kaznovana. Nemškonacionalni poslanci so zvarili deželnozborski volilni red tako, da morajo slovensko manjšino povsod, kjer je le še mogoče, preglasovati. Zato so vrinili v pretežno slovenski volilni okraj na Spodnjem Koroškem tudi mesto Celovec, da bi štiri tisoč celovških „purgarjev“ vdušilo slovenske kmete in delavce. To pot se jim je že začelo utepati. Le socialna demokracija je še rešila nemškonacionalno stranko sramote, da bi zastopal v splošni skupini mesto Celovec slovenski poslanec, „derHetzsloveneGrafen-auer“, kakor so ga proglašali po Celovcu nečedni lepaki nasprotnikov. Tudi povsod^ drugod smo napredovali. Grafenauerjev mandat Železna Kapla— Pliberk je tako siguren, da se za Grafenauerja za to skupino sploh ni mnogo agitiralo in da so mnogi našinci že vnaprej izjavili, da ne gredo volit, češ da so volili že dvakrat, Grafenauer je pa v kmečki skupini popolnoma varen. V volilnem okraju Velikovec—Dobrlavas je bil izvoljen z veliko večino Ellersdorfer, vkljub temu, da so nasprotniki lovili slepe miši s tem, da so proglašali nasprotnega kandidata za neodvisnega, agrarnega kandidata, ki pa se je nekaj dni pred volitvijo sam razkrinkal kot kandidata nemškonacionalne stranke, ki se sramuje svojega pravega imena. Drugod je podlegla naša stranka s častnimi manjšinami. Socialni demokrati z uspehi ne morejo biti zadovoljni. Sicer so dobili enega poslanca, pa le po zaslugi nemških nacionalcev, ki so jim iz hvaležnosti za pomoč milostno prepustili v splošni skupini Beljak—Rožek Eicha, čeravno je dobil nemški nacionalec pri glavni volitvi več glasov. Splošno smo opazovali, da rdečkarjem, tem delavskim in narodnim izdajalcem, na Koroškem ne gre žito v klasje, ker so po zadnjih državnozborskih volitvah celo nazadovali. Tudi nemški krščanski socialci niso dosegli pričakovanih uspehov. Celo nazadovali so, ker so izgubili poslanca Weissa in ohranili le mandata v Labudski dolini. Mi se temu ne čudimo. Stranka, ki sloni bolj na taktiki, nego na načelih, ne more prodirati. Krščanski socialci se ne upajo na dan s krščanskim načelom, v narodnem vprašanju bi radi sedeli na dveh stolih, a zidajo s tem le most, po katerem njihovi lastni pristaši stopajo v nasprotni tabor. To so uspehi in neuspehi raznih strank. Mi smo se borili častno. Največjo pohvalo v tej borbi zaslužijo slovenski volilci po visokih gorah, ki se niso ustrašili najslabših potov in hudih na- porov tudi trikrat ne in so tako dokazali, da so politično zreli. Slava jim! Živela naša poslanca Grafenauer in Ellersdorfer! Volilne laži. Pred vsakimi volitvami si izmislijo nemškutarji razne neverjetne budalosti, s katerimi lovijo nevedne volilce. Naši ljudje bi si morali enkrat za vselej zapomniti, da nemčurju pred volitvami ne smejo ničesar verjeti. Že v zadnji številki smo poročali o velikanski raci nasprotnikov, da so Kranjci dali Srbom 20 milijonov kron, da se bodo Srbi lahko vojskovali in morili naše ljudi. Sinčevaški nemškutarji so pa raznesli vest, da bo naredil vojsko s Srbi poslanec Grafenauer. Ko je g. Smodej iz Celovca omenil na zborovanju v Globasnici to izmišljotino, so vsi poslušalci prasnili v smeh, ker budalost nemškutarjev, da bi mogel narediti vojsko en sam poslanec, je vendar za političnega otroka malo predebela. Urednik lažnivega kljukca „Štajerca“, Linhart, bi bil slovenske volilce v Šmarjeti v Rožu tudi rad na-farbal, da so Kranjci posodili Srbom 12 milijonov za vojsko. Udrihal je kolikor mogoče tudi po tistih duhovnikih in advokatih, ki se potegujejo za naše pravice; pravil je, kako slabo da gospodarijo Kranjci v deželnem zboru. Seveda mu zavedni volilci niso šli na lim, ampak so odgovorili s krepkimi „živio-klici“. Od vseh strani so mu ugovarjali, in moral je odkuriti z boroveljskimi purgarji vred v Borovlje z dolgim nosom. Kake laži so širili o Grafenauerju po Prevaljah in Guštanju, smo že za časa najljutejšega volilnega boja poročali. Zanima nas le še to, da je v Guštanju znana bajka, da je „fortschrittlich“ in ,,deutsch-freiheitlich gesinnt“ Grafenauerjev protikandidat prevaljski župan Pristov baje iskal v Celovcu Grafenauerja, ki pa naj bi bil zbežal. Nekdo nam je pravil, da mu je to bajko sporočil sam Pristov. Glejte, glejte! Junak, kakor je bil vedno poslanec Grafenauer, ki ga osamljenega v deželnem zboru ni bilo še nikdar strah pred nasprotniki, ki gre v sredo med nasprotnike, kjer in kadar je treba, naj bi naenkrat zbežal pod klop pred kakim Pristovom! Podlistek. Ob okencu je slonela. (Po Z. priobčil Primož Lužnik na Poljani.) Ko bi dekle vedela, da so godci za slovo, bi ja kné plesala, se milo jokala. Na večer je bilo. V mestecu T. je slonela Amalija pozno v noč ob okencu svoje temne sobice. Nepremično je zrla na velikomestno vrvenje in norenje. Neštevilne množice so hitele po ulicah v raznih oblekah. Tupatam se je slišala godba, tuljenje in rogoviljenje, hripavi glasovi pijancev, bogokletno vpitje socialistov. Pijano, nervozno veselje, nemirno drhtenje strastnih zadoščenj je obvladalo ljudi. In Amalija je slonela ob okencu vsa zamišljena . . . Zdaj pa zdaj je morala z robcem obrisati šipo, katero je nadihala s slabotno sapo. Vstajali so ji spomini iz lanskega pusta, ko se je še sama udeleževala vseh teh razveseljevanj. Lani je imela še ljubo mater, katera jo je vedno svarila: «Amalija, ne hodi na ples; Amalija doma ostani, — Amalija varuj se noči, noč ima svojo moč!“ Tako je skrbna mati govorila dan na dan lanski predpust. Ali Amalija ni ubogala, temveč hodila na ples, ker doma ni marala čepeti in se ni bala. Letos je vse drugače. Mamice ni več, da bi jo svarila. Spravila jo je bila naduha. Ni dolgo, odkar počiva v^ grobu. Amalija zahaja pogostoma na pokopališče. Z blagoslovljeno vodo kropi materino gomilo in jo napaja z vročimi solzami. Kako rada bi še imela mater, kako rada bi jo poslušala . . . Pa ni je več — mamice . . . Pustni večer je, pustna noč. Vrhunec norosti in greha. Amalija je še ta dan klečala na gomili svoje mamice. . . Oh, kam naj gre? Saj ji je vse pusto in prazno. Poskusila bi morebiti iti v veselo družbo, da pozabi svoje gorje ... Ne! Tega ne bo storila nikdar. Predobro ve, da se otožno srce počuti še bolj nesrečno, ako je v taki družbi. Takemu srcu je treba miru in ne posvetnega hruma in šuma . • • Ob okencu je slonela. Nemo je upirala pogled na te množice in poulično druhal. Pomilovala je ta nesrečna bitja, ki iščejo in navidezno najdejo svojo srečo v poganskih razveseljevanjih. Milo ji je bilo pri srcu, milo posebno tedaj, če je zapazila med gnečo kako lahkomiselno mlado, lepo dekle . . . Prihajalo ji je na misel : Morebiti nima matere tukaj v mestu in je zato prosta. Lahko pa, da matere ne posluša, kakor je ni poslušala ona — Amalija . . . Vest jo je zapekla, in oko se ji je porosilo, misel je zbežala k materi in tudi srce je bilo pri nji. Ob okencu je slonela pozno v noč . . . Razuzdanosti so se množile, ker se je bližala polnoč. Posodo pustnega veselja je treba izprazniti do dna ... Drugi dan je pepelnica. Za pust je treba čakati, še celo dolgo leto. Amalija ni mogla več vsega gledati, kar se je godilo po ulici . . . Zapustila je svoje okence. Potegnila je z bledo roko zagrinjalo počrez, stopila k postelji, zdrknila na kolena in molila — za svojo mater. Z rokami si je zakrila svoje nekdaj cvetoče obličje. Molila je pozno v noč — za svoje lahkomiselne tovarišice — in za vse . . . Črez nekaj časa je nastalo vpitje po ulicah. Iz radovednosti je nepremišljeno skočila k oknu. Kaj je videla? Strašen prizor. Pretep je bil. Kri je tekla. Kletvice in umazane besede so se slišale. Redarji so prihiteli in povezali nekaj žensk in moških ter jih odvedli. Ob okencu je slonela — Amalija pozno v noč in jokala ... Ko so se bile ulice za nekaj časa spraznile, je legla k počitku. Očes ni mogla zatisniti, — bolela jo je glava, pa tako hudo kakor bi ji kdo zabijal z žreblji. Spomnila se je matere in si rekla: «Bodi to za mojo nepokor-ščino“. Proti jutru je zadremala. Kmalu se je oglasil zvon iz bližnje cerkvice ter vabil zemljane k Bogu in pokori. Amalija je že dalje časa rada zahajala v cerkev in tam iskala tolažbe, — in jo res tudi našla. Spomnila se je pač vedno, da je tudi njena mati pridno zahajala v cerkev, in tam molila za svojo nepokorno hčer. Odkar je mati mrtva, ni minil dan, da ne bi šla v cerkev molit za svojo mater in tolažit svoje žalostno srce. Danes je pepelnica. Prišlo je mnogo ljudi k božji službi. Duhovnik je po opravljenem svetem opravilu pokleknil in si potrosil pepela na glavo, potem pa ga delil vernikom, ki so pristopili in pokleknili k oltarju. Prišel je svečenik do Amalije. Pogledala mu je nehote v resen obraz in prestrašila se je pri besedah, ki jih je govoril: «Spomni se človek, da si prah in se povrneš v prah.“ ''“•«var»' Vrhunec slepomišja pa si je dovolil ribniški župan L. Walcher, ki je pripovedoval 25. t. m. v Reaučnikovi gostilni v Hodišah sledečo Pavlihovo: Volilni komisar v Ribnici, baje neki davkarski uradnik iz Ljubljane, mu je baje pripovedoval čudno zgodbico. Grafenauer je bojda obljubil volilcem v svojem volilnem okraju, da jim ne bo več treba plačevati zemljiškega davka, če volijo njega; po pretečenem četrtletju pa da so prišli volilci k istemu davkarju v Ljubljano in so mu pokazali opominjevalne listke, davka pa da niso hoteli plačati!! Za šalo in kratek čas je ta dogodbica pre-dolgočasna in premalo duhovita. Zato menimo, da jo naj pograbi državni pravdnik tako resno, kakor resno jo je pripovedoval ribniški župan, da mu bo vprihodnje prešlo, širiti take neresnice o našem kandidatu. Sploh so se v sedanji volilni dobi zelo odlikovali nemškonacionalni župani po slovenskih krajih, kakor na pr. žihpoljski župan Lučovnik, o katerem pričakujemo, da bo vse tiste reči, ki jih je govoril pred ljudmi zoper Slovence, objavil tudi v kakem listu, da ga bomo mogli zgrabiti. Če ga sedaj zgrabimo, bo vse utajil. Torej le korajžo, g. Lučovnik, če se vam ni treba bati resnice! Šumi in njegovi agitatorji pa so vedeli povedati, da naj kmetje volijo kmeta Reša, ki so ga postavili kmetje (kakor na pr. g. potovalni učitelj Šumi), ne pa Ellers-dorferja, ki ni kmet, ampak „mlinar“ in so ga postavili v ,.mestu“ Celovcu le duhovniki in dohtarji. G. Šumi ne bo menda v zemljepisju preveč dobro podkovan, ker ne ve, da je bil Reš tudi v „mestu“ Velikovcu postavljen za kandidata. Kmetje-zaupniki, ki ste se na zaupnem shodu v Celovcu navdušeno in soglasno izrekli za Ellersdorferjevo kandidaturo, ste potemtakem sami visokoštudirani^ gospodje, sami fajmoštri in advokati, ker vedo Šumijevi priganjači pripovedovati, da so Ellersdorferja postavili za kandidata sami ,,farji in dohtarji/ Nas res veseli, da imamo v svoji stranki tako izobražene kmete, da jih zamenjujejo celo z advokati. Ker so izobraženi (ne „fortšritlih“) kmetje v naši stranki, zato se tudi prav nič ne čudimo, da se nemškutarji in nacionalci z nami že ne morejo več drugače boriti nego s pomočjo bajk in laži. Bojijo se nas, in nas to veseli. Takšen strah imajo, da so začeli že celo s prošnjami. Tako je dobil na pr. šmarješki g. provizor od važenberškega občinskega urada uradno pismo z občinskim pečatom in podpisom Fr. Jelen prošnjo, naj vendar nikar ne agitira proti Rešu, češ, da bi bila sramota za občino, če bi v važenberški občini ne glasovali za Reša. Saj ga ni postavila občina za kandidata, ampak nemški nacionalci, ki so si doli nadeli firmo „agrarciit. Na tak način se je borila nasprotna stranka proti krščanski slovenski stranki. Zvijače, laži, celo prošnje, nekaj dozdaj nezaslišanega pri nasprotnikih, vse to naj bi pomagalo nemškutariji, da še enkrat zajaše političnega konjička. Dani se na Koroškem, in Slovenci s svojo staro pravdo za resnico in pravico stopamo počasi, pa sigurno na dan. In zmagovali bomo, dokler zmaga na celi črti ne bo popolna! Odstopila je in dala prostor drugim ter se vrnila v klop. Globoko so ji segle v srce besede : Prah si in v prah se boš povrnil. . . Oh, oh, moja mati, moja ljuba mamica, ki je lani še šla v pepel, je letos že v grobu. Bog ve, kdaj bom šla tudi jaz za njo? Ves dan se je počutila slabo. No, tako hudo še ne bo; toda danes je sreda. Ob sredah je v zadnjem času hodila navadno k zakramentom. Tudi danes je šla. Saj je dobivala v njih toliko tolažbe, da se je čutila dovolj močno, prenašati svoje gorje. Proti večeru ji je bilo vedno huje. Šla je zgodaj v postelj. Toda hotelo jo je skoraj zadušiti, ko je legla. Naslonila se je na vzglavje. Ni pomagalo. Vstala je, tresoča se od mraza, oblekla se ter sedla v naslonjač. Pri oknu je slonela... in zaspala . . . spala je . . . trdno spala . . . Drugo jutro so jo našli mrtvo v naslonjaču pri oknu . . . Med belimi prstki je držala rožni venec. Okoli vratu je imela svetinjo Matere božje, ki ji jo je podarila mamica na smrtni postelji. Amalija, sedaj si pri mamici. . . Smešniee. Gospa (gredoča iz prodajalnice): „Ha, te trgovce je treba poznati! Tri krone sem mu odbila!" — Trgovec (sam zase): „Te gospe je treba poznati! Šest kron sem več cenil, tri je odbila, imam še tri dobička!" Berač: „Prosim, ko bi imeli par starih čevljev!" — Gospod: „Nimam nič starih, same nove." — Berač: „0 le dajte jih, saj nove še rajši vzamem." Milno gibanje. Razmerje glasov v splošni skupini Celovec-Velikovec-Dobrlavas-Pliberk-AelezMa Kapla dne 24. sušca in pri ožji volitvi 27. sušca 1909. Glavna volitev: Ožja volitev: Občine : Grafen- pl. Lukas Grafen- pl. Jezersko auer 173 Metnnitz 2 auer 179 Metnitz Bela 291 46 4 336 51 Železna Kapla 23 126 21 31 143 Prevalje 219 54 294 259 238 Libeliče 157 17 9 170 10 Žvabek 83 — — 90 — Tolstivrh 167 4 10 181 12 Kotlje 80 4 5 89 9 Možica 85 196 86 92 278 Črna 95 115 76 127 174 Guštanj 24 27 167 55 133 Pliberk 31 117 6 39 134 Libuče 220 27 19 237 47 Blato 209 13 3 250 15 Šmihel 275 7 6 295 12 Št. Danijel 129 2 — 133 4 Dobrlavas 141 92 30 189 150 Globasnica 121 27 7 142 56 Žitaravas 105 132 — 132 154 Škocijan 140 12 24 145 18 Rekarjavas 116 36 17 150 55 Galicija 50 31 — 74 41 Velikovec 64 164 75 76 252 Djekše 142 1 22 178 10 Grebinj 197 72 42 273 133 Pustrica 30 37 3 25 35 Ruda 84 61 15 103 77 Št. Peter 98 11 — 111 31 Tinje 21 14 4 17 45 Važenberk 52 31 7 96 90 Vovbre 49 54 3 73 82 Škofiče 115 2 9 164 8 Hodiše 97 17 7 131 32 Zg. Vesca 48 3 1 60 6 Bilčovs 107 4 2 123 8 Kotmaraves 66 115 3 78 122 Žihpolje 22 95 20 29 127 Vetri nj 47 58 70 51 135 Otok 48 34 4 55 49 Dholica 46 53 26 54 87 Poreče 31 50 33 37 100 Kriva Vrba 22 55 11 16 63 Šmartin 57 37 47 59 54 Žrelc 64 77 8 87 86 Radiše 66 34 — 75 33 Medgorje 43 25 5 62 55 Grabštanj 52 112 27 57 160 Pokrče 12 61 20 16 104 Št. Peter pri Celovcu 7 43 197 9 189 Gospa Sveta 56 79 28 80 99 Trdnjavas 14 35 5 16 45 Otmanje 17 45 — 23 56 Št. Tomaž 27 155 5 26 175 Anabihl 12 148 70 24 198 Št. Rupert 36 83 480 ' 43 392 Blatograd 7 136 4 5 172 Lendorf 10 43 41 6 89 St. Peter am Bichl 6 37 8 7 52 Tigrče 7 57 — 8 67 Ponfeld 8 39 — 10 51 Celovec 275 1745 480 290 2481 Rezultat volitev v kmečki skupini. Celovška okolica-Borovlje: Janez Strukl ^ 722 Anton Freithofnig (kršč. soc.) 734 Anton Wieser (nemški nac.) 1359 Franc Kiršner (nemški nac.) 1370 Izvoljena sta Kiršner in Wieser. Trg: Franc Huber (n. n.) 488 Janez Freithofnig (kršč. soc.) 287 Izvoljen Huber. Št. Vid-Svinec : Alojzij Pirker (n. n.) 477 Jožef Kassl (kršč. soc.) 68 Izvoljen Pirker. Breže-Staridvor-Krka : Alojzij Honlinger (n. n.) 528 Herman Gruber (kršč. soc.) 168 Izvoljen Honlinger. Veliko vec-Dobrlavas : Florijan Ellersdorfer 748 Jakob Rbsch (n. nac.) 523 Izvoljen Ellersdorfer. Pliberk-Železna Kapla: Franc Grafenauer 872 Leopold Pristou (n. n.) 277 Izvoljen Grafenauer. Volšperk-Št. Lenart-Št. Pavel: Jožef Krampi (kršč. soc.) 1420 Konrad Walcher (kršč. soc.) 1364 Adolf Domaingo (n. n.) 765 Janez Rink (n. n.) 741 Izvoljena Krampi in Walcher. Beljak-Paternion-Rožek : Janez Vošpernik 774 Janez Hernler (kršč. soc.) 850 Janez Gailer (n. n.) 1096 Ignac Breitegger (n. n.) 1164 Izvoljena Gailer in Breitegger. Trbiž-Podklošter : Šimen Michor (n. n.) 388 Jožef Škrbina 221 Izvoljen Michor. Šmolior-Kotiče : Dr. Viktor Waldner (n. n.) 776 Adam Kofler (kršč. soc.) 557 Izvoljen Waldner. Špital-Greifenburg-Winklern : Karol Kapeller (n. n.) 793 Gabriel Weiss (kršč. soc.) 764 Izvoljen Kapeller. Sovodje-Milštat-Zg. Bela: Janez Hofer (n. n.) 706 Janez Hofer (kršč. soc.) 479 Izvoljen Hofer (n. n.) Koroške novice. Dobrlavas. (Volilni shod za zaprtimi durmi.) Nemčurski kandidat Reš in njegov neločljivi spremljevalec Šumi sta se tudi pri nas oglasila. Ker nas je zanimalo, kaj nam bo „ne-odvisni" kmečki kandidat povedal, smo ga radovedneži želeli slišati govoriti. Toda, čujte, za-branili so nam vstop, češ zborovanje je le za vo-lilce tretje skupine. Po nesreči smo pa tudi mi nekateri imeli pravico voliti v tretji skupini, in tako smo tudi mi imeli izredno čast, poslušati govoriti Reša, „slavnega agrarca". Kaj sta pred nami vse govorila kandidat in njegov »komentar" Šumi, je cenjenim bralcem že znano iz poročil iz drugih krajev, kjer sta se »neodvisna agrarca" povsod mudila. Po vsakem drugem stavku sta poudarjala, da je ^kandidat popolnoma neodvisen od vsake stranke, postavljen od samih kmetov (?). Vsak treznomisleči je moral spoznati, da so »agrarci" samo nova firma za »Bauern-fangerei". »Zeleni" so zdaj razkrinkani. Na njegovih zborovanjih Roscha povsod spremljajo nemškonacionalni učitelji, in ti vendar niso agrarci. —- Odgovoril je ROschu domači gospod kaplan. Izrazil je svoje prepričanje, da je kandidat pristaš »napredne" stranke, katera ima zdaj večino v deželnem zboru in zna tako čudovito imenitno gospodariti. Vkljub temu izvajanju se je upal pričujoči doktor Metnic trditi, da se je tekom njegovega delovanja v^ deželnem zboru kmetu veliko (?) pomagalo. Če nič drugega, zapomnili si bomo od tega zborovanja, da so nam branili naši učitelji vstop. Gotovo so se bali, da bi jim utegnili nekateri brati poštene levite. Kdor ljubi resnico, temu se ni treba bati nasprotnikov. Ali je Grafenauer še kdaj komu zabranjeval vstop k svojim zborovanjem? Če želijo cenjeni čitatelji slišati, kako so naši nasprotniki agitirali, jim povemo, da se je upal eden izmed nasprotnikov našemu volilcu poseči z roko v žep po glasovnico, da zve, kateremu poslancu je dal svoj glas. Ne-čuveno! Žitaravas. (Volilni shod liberalcev.) Ker smo imeli sedaj precej resen čas, dobile so tudi ponižni Sajfricovi sluge svojega misijonarja, da jih potrdi v dobrem in pripravi za novo zeleno kraljestvo. Srečo je imelo ta shod poslušati 60 »agrarcev", in sicer 20 Miklavčevih hlapcev, 20 drugih delavcev in 17 posestnikov, no in pa trije učitelji. Zamaknjeno so poslušali, ko jim je gosp. Šumi govoril o nekdanjih vitezih grajščakih (prednikih Metnicovih!), kako so stiskali kmete. (Sedaj pa jih smemo voliti v deželni zbor.) In da bi takih čarljivih besedi ne bili deležni »ta črni", otvorili so shod eno uro prej, kakor je bilo naznanjeno na vabilih; ali Šumi je obračal, in mi smo obrnili, in nad trideset naših kmetov in kmetskih sinov se prikaže med strmečo zbornico. Ker pa so bili na čelu naš župnik veleč, gospod Weifi, se je g. Šumiju začelo kar črno delati pred očmi in začel je udrihati po liberalcih in njih gospodarstvu. Omenil je med drugim krivični volilni red za deželni zbor, izjavil je, da je slabih cen žitu in živini zadnji čas krivo liberalno go- spodarstvo od leta 1870. sem; zabavljal črez šole, da imajo premalo gospodarskega pouka; omenil je, da gre denar ves na Zgornje Koroško, Slovenci pa ne dobijo ničesar. Izjavil je, naj spoštujemo svoj narod, naj gospodarji, kakor on, pridno pošiljajo svoje ljudi v cerkev in jih navajajo k molitvi itd. Skratka, Šumi se je od nas in od „Mira“ naučil marsikaj. Umevno je torej, da mu ob koncu govora nihče izmed liberalcev ni ploskal in da je predsednik hotel shod takoj zaključiti, le ko so ga župnik Weifi opomnili, da jim je obljubil besedo, in ko so potem v krepkih besedah zavrnili Šumija, se je marsikateri nemškutar globoko oddahnil, ko je govornik dokazal, da g. Šumi sam ni nič boljši nego nacionalci, da ga je strah, ker je otvoril shod prej kakor je bil naznanjen, da je on sam prav pridno podpiral nasprotno stranko itd. Konec je bil ta, da smo zaklicali Ellersdorferju „živio !“ in da se je na Reša čisto pozabilo, ker ni imel korajže, priti med nas. Št. Danijel. (Volitve.) Vkljub neugodnemu vremenu in skrajno slabim potom je bila pri nas udeležba v splošni skupini jako dobra. Pri prvi volitvi znašala je 90°/o> pri ožji volitvi pa 92 °/0. To priča, da se ljudstvo za volitve vedno bolj zanima, in če trdnjava nemškega liberalizma zdaj še ni padla, maja se, in padla bo gotovo pri drugem naskoku. Da smo zdaj propadli, ne navdaja nas z žalostjo in obupom, ampak le s ponosom. Zakaj spoznali smo, da nas ni malo in da je naša moč taka, da se celo mesto Celovec pred nami trese. Naš-sedanji poraz vzbuja v nas le nove moči in nam daje gotovo upanje na prihodnjo zmago. Krivica obstati ne more! — Seveda je tudi pri nas pricapljalo nekaj siromakov s svojimi glasovnicami za bogataša Metnica; zaželelo se jim je gotovo po njegovem denarju. Najdejo se pač povsod ljudje suženjske narave, ki ponižno lazijo za nemško gospodo in imajo za posebno čast, če morejo tuji gospodi pete lizati. In če bi tem ljudem za kandidata postavil moža iz nemške slame, pa bi mu dejal frak okoli in cilinder na glavo in bi jim rekel: „Volite ga po-slancem“, pa ga bodo volili. Ima pač prav ljudstvo, ki pravi: Bog daj norcem pamet! Gospodarske stvari. Gospodinjstvo in alkohol. (Konec.) Potrebe človekove lahko razdelimo v tri skupine. 1. V take, ki jih zahteva narava vsakega človeka. To so: jed, pijača, obleka kot varstvo proti mrazu. 2. So potrebe, kijih zahteva življenje v družbi. Od drugih ljudi se v glavnih rečeh ne smeš in ne moreš ločiti; sicer ti ni obstanka. Živel bi navsezadnje človek tudi, ko bi stanoval v kaki votlini ali medvedovem brlogu ; oblačil bi se lahko tudi v same kože, toda to ne gre v družbi. Pamet sama ga sili, da se izpopolnjuje tudi v telesnem oziru. In kar je tisočletna omika izumila in se splošno rabi, tega ne smemo zametavati. Nositi se moraš kot drugi, jesti kot drugi, stanovati kot drugi ; sicer te vse zavidi in gleda po strani kot čudaka. 3. Namišljene potrebe. Ko bi ljudje samo to uživali, kar jim je po naravi in družbi res treba, bi imeli boljših časov. A človek si dela večkrat potrebe sam in troši po nepotrebnem. Vse take stroške imenujemo razkošje. Pri jedi, posebno pa pri pijači, pri obleki, največ pa pri raznih zabavah se šopiri razkošje. Bogatejši sloji gredo tu s slabim zgledom naprej; za njimi capljajo drugi. Takorekoč vsak ima svoje razkošje, če ne drugega, vendar gotovo: nepotrebno pijačo, tobak in obleko. (Glej o tem več „Društveni govornik11 I. 1908. Ljubljana, Katoliška Bukvama.) V ubožnih družinah so izdatki za razkošje le na škodo resničnih potreb : hrane, obleke, stanovanja. Izdatki za alkohol so v prvi vrsti potrata, razkošje in sicer zelo škodljivo razkošje, ki igra žalibog primeroma veliko ulogo v letnem računu slovenskega delavca, mnogega kmeta in rokodelca, to pa vsled vladajočih pivskih razvad in vsled predsodkov o namišljenih dobrih lastnostih alkohola. Primerjajmo letni račun amerikanskega in evropejskega delavca! Znano je, da se je zajedel v Zedinjenih državah severoameriških boj proti pijančevanju že globoko v mase ljudstva, zato pa je tudi že porodil sadov, ki nas navdajajo z veselim pogumom; v naših srednjeevropejskih pokrajinah pa se je boj proti alkoholu šele začel. v. Statistični delavski urad v Vasingtonu je pre-iskaval gospodarske razmere ameriških delavcev in predelal gospodinjske podatke od 2567 družin. Poprečni dohodki ene družine znašajo v Ameriki na leto 3903 K. Od teh izda vsaka družina: za alkohol 64 K = 1-64 % za stanovanje 515 „ = 1314% za obleko 556 „ = 14-24% za hrano 1688 „ = 43'15 % za vse drugo (izobrazba, cerkev, razvedrilo, zdravje) 1081 „ = 27-83 % Sedaj pa primerjajmo s tem, kako gospodinjijo delavske družine na Nemškem, ki živijo podobno kot naše, le da je pri nas marsikje še mnogo slabše. Statistični urad berolinskega mesta je sestavil za 1. 1903. naslednje podatke od 115 družin z 2 osebama (letni dohodek 1980 K) ter od 231 družin po 4 osebe (letni dohodek 2153 K). Družine z 2 osebama in 1980 K dohodka so izdale poprečno: za alkohol 10 °/o za stanovanje 21 % za obleko 8 °/o za hrano 38 °/o za vse drugo 23 °/o Družine s 4 osebami in 2153 K na leto pa so izdale: za alkohol 8 °/0 za stanovanje 20 °/0 za obleko 8 °/0 za hrano 45 °/0 za vse drugo 19 °/0 Kaj nam kažejo, česa nas učijo te številke? 1. Da je gospodarsko stališče ameriškega delavca — četudi je življenje v severni Ameriki zelo drago — vendar le veliko ugodnejše od stališča evropejskega delavca; ameriški delavec ima približni letni dohodek 3903 K, evropejski pa le 1980 do 2153 K. 2. Vidimo, da izda ameriški delavec za alkohol le poprečno 1'64 0/0 od vseh svojih dohodkov, zato pa mu ostane toliko več za drugo koristno porabo: za zavarovanje, za organizacijo po društvih, za knjige in časnike, za poučne izlete in počitnice. V primeri z ameriškimi podatki nas napolnjujejo številke, ki kažejo razmere domačih delavcev le z žalostjo. Ne samo da je povprečni letni dohodek za polovico manjši, pa kar je še huje, še od tega pičlega zaslužka zapravi naš delavec pri družini z 2 osebama celih 10 % za alkoholne pijače, torej več nego za obleko, polovico izdatkov za stanovanje, četrtinko tega, kar potrebuje za hrano. Očitno je, da pri tako omejenih dohodkih, ko nimata 2 osebi niti 2 K na dan za hrano, nikakor ne more prihajati v grlo alkohol drugače, kot le na stroške drugih najpotrebnejših življenskih zahtev. Družina se slabo redi, slabeje oblači, slabeje stanuje, samo zato, ker smatra izdatke za alkohol za neizogibno potrebne. H koncu poglejmo še, kakšna zveza obstoji med uživanjem alkohola in med skrbjo za stanovanje. Da stanovanje mogočno vpliva na zdravje svojih stanovalcev, ve vsakdo. Stanovanje, ki nima dovolj zraka, svetlobe in solnca, ni zdravo. Jetika si išče svojih žrtev najbolj po temnih, za-duhlih, vlažnih stanovanjih. Te razmere je preiskavalo delavsko tajništvo v Norimberku in prišlo do spoznanja, da delavec, ki veliko pije, ne more spraviti skupaj potrebnega drobiža za zdravo stanovanje. Le poglejmo sledečo tabelo! Imamo 8 poljubno izbranih delavskih družin z različnimi dohodki in izdatki. Družina I I. I H. | IH. | IV. | V. | VI. | VII. [VIII Dohodki1 1410 1059 1482 1472 1845jl572 1355 1228 Izdatki : za alkohol za stanovanje za hrano za vse drugo 4-24°/o 12