Olu'iiihlei Posebna številka Leto III. Domžalc, 25. julija 1964 §*i>fcocet*c§fei3 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Izdaja Zavod za gospodarsko propagando - Dom žale, Ljubljansko 92 — Ureju uredniški odbor — Odgovorni urednik Mila u Flerin — I/ha ja vsuke-£a 23. v uiesecu — Žiro rnfun 600-20/602-6 — Cena 20 dinar-tev — Tiska tiskamo »Toncla Tomsifa« v Ljubljani 27, julij — spomin in o&veza! 21. julij — praznik občine Domžale — slavimo v spomin na prve oborožene akcije proti okupatorju na kamniško-domžalskem območju. Spomin na te zgodovinske dni nas bodri v našem vsak-danjem življenju in nas spodbuja k novemu delu in novim nalogam. Zato je vsakoletno praznovanje povezano tuđi s pregledom pomembnih dogodkov v našem družbenem razvoju in napredku. Za nami je leto opravljenih nalog, ki smo si jih zadali lani, za nami je leto uvajanja načel nove ustave in prvo leto dela naše nove občinske skupščine. Dosedanji dosežki in izkušnje kaiejo, da je utrjevanje delavskega in družbenega samoupravljanja in prav posebno še krepitev materialne podlage samoupravljanja pogoj za rast proizvodnje in produktivnosti, za rast osebne potrošnje in višje življenjske ravni delovnega človeka. Ta misel nas je vodila pri sprejemanju statutov delovnih organizacij, sta-tutov družbenih služb, krajevnih skupnosti in pri sestavlja-nju in sprejemanju občinskega statuta v težnji, da bi utrdili uspehe, dosežene na gospodarskem in družbenem področju, ter zagotovili nadaljnji napredek socialističnih odnosov med Ijudmi v občini, ki naj bi postala resnična skupnost občanov, skupnost, katere cilj je čim hitrejši družbeni in gospodarski napredek na vseh področjih. S krepitvijo našega gospodarskega sistema in z izpol-njevanjem ekonomske politike, s primerno delitvijo đo-hodka po delu, z usklajevanjem potrošnje in s prizadeva-njem organov delavskega in družbenega samoupravljanja !er z dobro voljo in željo vseh občanov po napredku, bo mogoče v bodoče še hitreje reševati tuđi vse perece probleme in vprašanja, ki jih imamo v občini, zlasti tuđi na pod-ročju šolstva, zdravstva, otroškega in soc. varstva ter stano-vanjskih, urbanističnih in komunalnih zadev. Vsem organizacijam, kolektivom in občanom občine Domžale čestitam v imenu skupščine občine Domžale za občinski praznik z željo, za kar najboljše uspehe pri delu za naš skupni vsestranski napredek in osebno zadovoljstvo! Jože Pogačnik predsednik skupščine občine Domžale Obiinski skupštini, političnim, druibenim in gospodarskim organzaeijam in vscm občanom čestita za občinski praznik Uredniški odbor Občinskega poročevalca Prebivalstvo občine Domžaie praznuje občinski praznik 27. julij Program praznovanja: 18. 7. ob 20. uri na Glavnem trgu v Mengšu sprejem štafete in pri-žiganje žare 19. 7. do 26. 7. športne prireditve v Mengšu, Domžalah in Jaršah — aogomet, košarka, odboiks. inrn''/n' tenis, šahovski turnir in plavanje 25. in 26. ob 20. uri igra na prostem »Pod svobodnhn soncem« v letnem gledališču v Mengšu v izvedbi DPD Svoboda Mengeš 25. ob 19. uri in 26. ob 10. uri spominska svečanost v 2ejah pri Krtini ob 20-letniei požigu vaši 27. 7. ob 8. uri na pokopališču v Mengšu odkritje spomenika narod-nemu heroju Matici Bleicu-Matevžn 27. 7. ob 9. uri slavnostna seja občinske skupščine Domžaie v kul-turnem domu v Mengšu 27. 7. ob 10. uri svečana izročitev v javno uporabo vodovoda v Mengšu popoldne v letnem gledališču v Mengšu družabna priredit«« 1. in 2. 8. praznovanje 80-letniee Mengeške godbe Vse občane vabimo, da se prireditev v počastitev občinskega praznika v čimvečjem številu udeleže. Pripravljalni odbor Občinski statut potrjen V težnji, da bi utrdila uspehe, dosežene na gospodarskem in družbenem področju v domžalski občini in zagotovila nadaljnji napredek socialističnih odnosov med ljudini, zlasti še uveljavlja-nje občana v občinski samoupravi; v namenu, da bi se v občini kot temeljni družbeno politični in družbenoekonomski skupnosti uskladili interesi delovnih in drugih organizacij ter občanov; v želji, da bi se v občini zagotovila enotnost delovanja vseh delovnih ljudi in organizacij, da bi občina postala resnična skup-nost občanov, ki bi enotno delovala za čimhitrejši družbeni in gospodarski napredek; je občinska skupščina Domžaie na podlagi 98. člena ustave SFRJ in 94. člena ustave SRS po sklepu seje občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. aprila 1964 sprejela Statut občine Domžaie Občani lahko dobe v posebni brošuri natisnjeni statut občine Domžaie v vseh pisarnah krajevnih od borov (Blagovica, Lukovica, Mengeš, Radomlje, Trojane) in v sprejemni pisarni občinske skupščine v Domžalah po ceni 100 din za izvod. Potrošniškega sejma v Domžalah letos ne bo Mnogo občnnov je že vprašalo, kako I)o (etos s Potrošniškim sejmom, ki je zadnji dve leti razgibal počit-niško življenje v Domžnlah. Vsem tem in tuđi drugim, ki se za to zani-majo, sporočamo, da smo imeli namen, organizirati potrošniški sejem letos že v novih prostorih, ki se grude v sklopu komuna!nega centra v Domžalah. Ker pa se je gradnja zavlekla, letos nismo v stanju, organizirati potrošniškega sejma v takem okviru in tistem času, kakor je bilo to pretekli dve leti. Kolikor pn bo gradnja dvoran-skega objekta novega komunalnega centra normalno napredovala, name-ravarno organizirati sejem ali temu podobno gospodarsko prireditev v po-zni jeseni ali za Novo leto. Zavod za gospodarsko propagando, Domžaie Narodni heroj Malija Blejec-Matevž Matija Blejec-Maitevž, narodni heroj, se je rodi] 23. februarja OU v Malem Mengšu št. 7, scdaj Stara pol 4, v delav-ski družini. Njegov rod spada med naj-sta.rejše nienge»ke rodbine. Oče I1 rane je bil domu v Maleni Mengšu »t. 6, po do-mačc »j>ri Mihetii". Domačija je stala na prostoru, kjer danes stoji I rdinov spomenik. V družini se je rodilo enajsl otrok. Od teh je odraslo suđem, šest ianlov in eno dokle. Malija je bil po starosti med mlujšiuii. Se nilajša od njega sta bila samo še dva brata. Ko je bi I star devet let, je umri oče in skrb za šlevilno družino je padla na rume matere Terezije. Ra-zumljivo |e, da zato nišo živeli v izobilju. Iz mnogih težav jih je rešil tetin ino/. Karei Viđali, pismonoša in prevu/.nik po-šte, s kateritn so slanovulj pod isto slreiio. Ker je imel majh.no posetrivo, so mu fant-je pomagali, in nukaj jih je, med nj im i tuđi Malija, kar stalno bivalo pri njem. V osnovno šo>Io je li od i I v Mengeš. Ko je solo končul. so (ju dali učit za krojača k moj siru Ivanu Znidarju. l'ri njeni je ostal dalj časa tildi za pomoćniku. Vojsko je služil v Zagrebu. Po vrniivi od vojakov pa se je zaposlil /.nova pri Znidarju. na.ro pa pri Francu Lukmanu v I r/inu. Med-tem si je stric Karei zgradi] svojo hišo na sedanji Blcjčevj costii šl. 7 in tuđi Matija se je preselil skupaj z družino vaujo. v |Mid.strešno stanovanje, Ob napadu okupuilorjev na Jugoslavijo je bil v enotali jugoslovaiiske vojske, od koder pa se je podobno kot većinu vpoklieanili. 7A: po neknj dueli vojne vrnil in doma pričukiil prihod okupatorja v Mengeš. To njegovo na vide/ preproslo življenje pa je bilo v resnici mnogo bolj raz-f;ibnno, Živahni mlndenič je zelo rad bral. jubil irati orožje in opremo ter pri-do'bivaiti tovariše, ki bi bili pripravljeni oditi v partizane. V Mengšu je dobil jhi-logo orgaiiiizirati borbeno skupino član celice KPS Jarše Jnka Jankovič. Kot enega prvih je pridobil Matijo Ble.jca, ki je začel zbirati orožje in ga shranjevati pod nekdanjim ^iištaršičevem ^ kozoleem na diiinašnji Zadnižniški cesti. Za 8. jnljj je vojno revolucionarni komite določil. nnj izvedejo borbene skupini; v kamni-skein okrožju napisaine Hkcije z gesli: »Ne damo se seliti!«, »Dol z nemškimi osvajalci!«, »Naj živi svoIkkIu!« in po-dobiiimi. V tej akciji je Malija Blejec prvič pokazal svojo izredno drznost. Se z dve-ina tovarišema je |M>|)i.sa,l s parolami vrslo hiš ]>o vsi'in Meugšii, nato pa prav pred prug žandarmerije narisai na pločnik srp in kladivo. ' Ko se je v noći od 27. na 28. julij 1941 zbralo v Mengšu tn Dolinškom okrug 30 fa,ntov, da bi izvedli sal>otažne akcije, je bil razumljivo med njimi tud.i Matija Blejec. S še 11 tovariši se je odpravil ua rušenje telefonske napcljave proti Jaršam in podirunje žeb-zniške proge med Jar-Sami in Doinžalumi. Po akciji se je po-leni, ko so naleleli pri radomeljskein mostu na nemško zasedo. vrnil d'omov, da bi v/.el pripravljeno opremo ter odšel y partizane. Tn pa se je kornaj iznmznil nemškim /nmlarjem, ki so že izvedeli. iva je sodeloval ponoći pri snbotaž.nih akci-jah. Na že poprej (iogovorjenem mestii se je sešel na li ribu Gobnvici še, s petimi l>orci pod vodstvom Toneta Blejca. 2. avgusta so izvedeli, da so Nemci v blizini Begunj ustrelili za taka Alojza Glavica, ki so ga ujeli nemški žandarji, ko se je vrnil z akcije 28. iulija zjutjaj d(vinov. Zato so sklenili. da maščujejo njegovo smrt. Pri belem dn^vu so se ua-iMvtili v Mengeš, da bi kaznovaJi izdajalta, ki je (kavica Nemcem izdaj, vendar v krnj nišo mogli, ker so medteui Neinei močno okrepi li svoje policijske sile. Ko pa so se vračali v taborišče so iznad seda.njuga l.elnega gledališča zagledaJi, da se po Muljavi sprehaja neki p'O'licist /. domačinko. llitro so zavzeli položaje iu Nein<-a obstrelili. To je bil prvi partizanski slrel na nemškega okupatorja v kam-niškem okrožju. Medtem se je grupa povećala še za cnega partizana in ponoči so se preselili pro>ti Senkovemu turim, ker so sliša.li. da se zadržtije na RaSici večja partizanska enola (Rašiška četa). Nasled-nji dim so odšli v Tuujiee. od tod pa v tnborišče radomeljske grupe nad Gorjušo pri Krilni, karnor jih je poklieala koumu-da Kamniškega bataljona. Iz obeh skupin sta kmalu nato komandant baialjoiia dr. Dermastia in komisar Tone Štiirm formirala Radomeljsko-uien-geško četo in ji postavila za koinaudirja Toneta Blejca. Ta je milo dan. dva pred 17. avgustoin povede I čelo na Rasico, kjer se je Kam-niški baialjon doikoiičiio formiral in pri-sepe!. Matija Blejec je bil dodeljeii Meu-geško-moravški četi, ki ji je postaj komandir Jan.ko Bizjak, komisar pa Karei Mlakar. Po formiranju se je četa najrej vruila v staro taborišče nud Gorjušo in takoj začela z akcijanii vznemirjati sovražniika. Niijprcj je likvidirala gost i Ino čar i a F. Marna v Krilni, za kar so Nemci1 odgovorili s streljarijem petih taileev. Nato so njoni člani tu.inira.li f»tolp visotke napetosti. 1. sej)lcnibra so odšli v zasedo na Šumberk in tu je Matija Blejec na mostu preko Bistrice, torej neposredno že v l>oinžalah. pri belem diievu ustrelil nem-škega carinika. Nekako v lem čas-u so se pripravljali tuđi na napad na nemsko žandarmerijo in patrulja, v kateri je bil ludi Malija Blejec, je bila skrita skoraj ves dan v bližnjem vrtu. /alem se je četa premaknila v blizino Dola in si v razvaliiiiah starega gradu uredila taborišča. 9. septembra je četo obiskal štab bataljonu in Tomu Brejc, ki je s Ma.ui Partije imel partijsko konfe-refleo. Kmalu za tem se je četa premaknila v blizino Mohorja nad Moravčaini. Verjetno zaradi nekaj akoij, ki jih je četa uspešno opravila v tein času, so Nemci odkrili njeno taborišče in 21. septembra so čelo pod večer napad li. 11 par-tizanov je preko 300 Nemcem tako uspešno kljubovulo. da velja ta boj za naj-uspešnejšj obračun part.iza.nov z Nemci na Gorenjskem v letu 1941. Žal pa pri tej slavni bitki ni sodeloval Matija Blejec. ker je bil na dan napada doloeen v pa-iruljo, ki je odšla proti Dolskemu. Po tein Ivoju se je četa odločila. ker so ji bili Nemci stalno za petaini. da se za-časno umakne s svojega področja na Go-renjsko. Torno Brejc. s katerim se je četa se5la na svoji poli v šenćurskih gozoja za Dražgoše v januarju 1942. V boju za Dražgoše je padel tuđi kamniški partizan Stane Skofic, ki je bil od prvega dne vstaje Matijev soboree. nukaj rcern posrećilo, da so se umaknili proti Zlatemu polju. Od tod so nato napravili svojo prvo večjo akcijo v Crnem grabnu, in sicer so v Lukovici zaplenili okrog 330 tisoč eigaret in precejšnjo količino tobaka. kar je bilo za tedanje razmere, ko je tobaka zelo primanjkovalo, izredno veliko. 25. marra 1942 je borce obiskal v Veliki Lašni Tomo Bceje. Ker se je skupina medtem precej pomnožila, vanjo se je namreč vključilo tistih šest borcev, ki so prezimili na terenu, in še nekaj novih, je bilo treba reorganizirati skupino v četo. Pokojni Tomo Brejc se je tega sestanka zelo živo spominja! in ga je štel za enegu najpomembiiejših dutumov v razvoju NOB na Kamniškem. Na njem so napravili nacrt nadaljnjih partizanskih akcij, zlasti v povezavi s terenskimi aktivisti, dogovorili so se o mobilizaciji novih borcev, razpravljali o političnih nalogah in o sprejemu novih članov v Partijo, zlasti pa pretresli štab čete, ki bi moral ustrezati štabu bataljona, ko bi četa prerasla vanj. V svežem spominu mu je ostal tuđi zbor čete to jutro: »/ naj večjo pozornostjo som spretnija! Matijeva povelja v četi. Imel sem pred očmi liodočega komandanta balaljona. Mirno, premisijeno, toda od-loćno, z glasom in načinom, ki je vzbujal zalipanje in avtoriteto ter občutek, da ga je treba'brezpogojno ulx>guti, je ra/.po-rcjul straže na določeiiii mcslii ili dujii.l palruljam navodila. Borbeni (luli, ki je nreveval četo na Laštii, je prešel na ves bataljon. Da je bilo v resnici tako, potr-juje slavna zgodovina tega bataljona |X'd vodstvom enega nujsposobiiejšili partizanskih komandantov, pokojnoga narod-nega heroju Matije Blejcu?. Komandir nove Kamniške čele je postal Malija Blejeo Matevž, komi«ar Jakob Molek-Mohor. Za 1. maj je Kamniška četa zažgala 4 kresove, in to nad Koštanjem v I uliinjski dolini, na Vranji peči, na Zlatem polju in nad Kamnikom. Tu so borci razobesili tuđi slovensko zastavo. 10. maja je četa dož,ivela na Osnovčiku z Nemoi svoj prvi spopad, ki je traju I ves dan. Po prvomajskih propagandnih akcijah se je namreč premaknila na ta hrib, ki leži severno od Smarttiega v Tn-hi.njsk.i dolini. Položaji na liribu so bili izbrani izrodno dobro, kaj ti Osnovčeik je v bistvu zelo strm, osler in visok skulnut rob. Ko so zasedli hrib in uredili zaklone (nekaj jih je še danes ohranjenih), so razobesili slovensko zastavo, da se je vi-dela prav v žandarmerijo v Smartnem. Pričakovali so, da jih IhmIo Ncmci nemu-doma napadU, kot je to bila dotlej navada. Toda napadli jih nišo celih osem dni, in to ćelo na njihovo klicanje ne. Očitno so si hoteli s temeljitimi pripra-vami zagoloviti popoln uspeli. Končno so 10. maja obkolili hrib s tremi obroci in napadli. V boju so u poru bi I i tuđi minomete in kot trdijo očividci, tuđi lažje to[>ovc. Boj je trajal vos dan, toda Neincem ni usipelo ničesur. Na večer je komandir Matevž ukazal proboj, kajti v ccliKlnevnem s|>opadu so poraibili toliko municije, da so morali pri preboju val i ti skale pred tel>oj in skrbno va rovati vsak nal>oj. Ko so se srečno prebili na Zlato polje, je Malija Blcjec sele opazil, da ima prestreljeno triglavko, mnogi pa so stresali krogle iz svojih nahrbtirii-kov. Novica o uspešnem boju z Neinci se je hitro raznesla po bližnji in duljili okolici iu zumun so se Ncmci trudili, da bi ljudi prepričali o uničenju partizanov. Četu se je medtem neprestano večala. Neikaj dni po boju na Osnovčku je štela že več kot 70 borcev, kar ie omogočilo obnovitev Kamniškega bataljona. To se je zgodilo sredi maja 1942. Bataljon je imel najprej dve četi, njegov komandant je postal Matija Ble-jec-Matevž Plamen, komisar pa Jaikob Mol(!k-Mohor Iskra. S tem so Matija Ble-jec in njegovi tovariši izpolnili nalogo, s katero jih je poslal Pokrajinski komite KPS za Gorenjsko v začetku leta 1942 na kamniško območje. Po preteku pol leta je tu spet deloval novi Kam niski bataljon, ki je zadajal Nemcem udarce za udarcem. Medtem je štab I. grupe odredov osno-val Kokrški odred, sestavljen iz Kamniškega in Kokrškega ba/taljona. Komaindant bataljona je postal Blejčev solx»ree iz prvih dni vstaje Tomaž Knavs-Matevž Kovač, komisar pa Ivan Bertoncclj-lvan Jereb. 2aJ je Kokrški oflred obstaial le bolj formalno in ni v celoti izveclel nobene akoije ali napada na sovražnika. Na to je brez dvoma vplival obsežen in sora-zmerno te/.ko prehoden teren odreda, saj je bilo njegovo operativno območje skoraj od Tržiča do štajerske meje, predvsem vzdolž Kamniških planin. Mimo tega se je komanda odreda zadrževala le pri Kokrškem bataljonu. Zaradi nenclinega dotoka novih iHirccv, ki razumljivo nišo bili vsi oboroženi, je morul baluljon napraviti nekaj akcij za pridobilcv orožja. V tem pogledu je bil zelo uspešc.n napad na Strunje. Medtem ko je bil spopad Kamniške čete z Nemci na Osnovšku bolj odsev tnladoslnega po-guma in strustne želje s|>O'piisli se s so-vražniko'm, kot pa premišljene vojne taktike, st! je v naipudn na Stranje izkazal komandant Bh'jec kot pravi vojuški voditelj. Ta napad je bil premisijeno i'n zelo skrbno pripravljen. I)au pred napadom je izvidnica pod osebni.m koraan-daintovim vodstvom pregledala položaje iz neposredne blizine, milo je štab izdelal nalančen nacrt in v mraku na večer pred dnevom napuda se je zuč.el premik bataljona iz taborišča v Go/.du za akcijo. Kn (fel balaljona je komandant nsmcrii proti Vegradu, drugi del proti God i ču in nato pod slranjsko cerkev. Mimo tega je en vod poslal v Gradišće tiad žandarmerij-sko posU)janko, da bi jo nnpudel s seve-ra. Pretnik na dolof'ene položaje je trajal vso noć. /.julraj so bile Stranje povsetn obkoljene, lelefonske zveze prclrgane, na vseli ceslah postavljene noiinc zasede, vse sile pa iismerjenc na napad na žan-darmerijsko postajo in obeirio. (ilnvna smer za napad je bila določenn z Vegra-da na čelu s komandantom batnljona. Ob šestih zjutraj se je napad na Stranje začel. Većina žaindu>rjcv je takoj padla v roke cn.i od zased, ker so se ti rnvnokar vruću li s patrnlje v Crno. Ostali pa so takoj po prvih strclih začeli klicali z ruketami za pomoć. NemCii so poskušali prit.i z raznih strani v Stranje, vendar so jih zasedo povsrMl uspešno zadrževale, vse do r.iJi v planini, do kamor se Nemci, čoprav so jih zasledovali, nišo upali za njitni. Lahko si je predstavljati, kaiko je taiku drzna in uspešna akcija partizanov v neposredni blizini Katnni-ka in smodnišnice porazno vplivala na Nemce in koliko ponosa je vlila našim ljudem. Pstojanko na Cr-nivcu. Proti Gornjemu gradu in Knmniku je komandant |>ostavil zasedi, ki naj bi one-mogočili pomoć napadeni postojamki. Drugt- borce pa je razdelil na tri skupine. Dve sta bili olx>rn/en.i vsaka s po e.ninj mitraljezom, jurišna grupa pa z lx>mbumi. Prvi dve gru|)i sta imeli nulo-go, da preprečita vse izhode iz postojan-ke, jurišna grupa, na čelu katere je bil komandant bataljona, pa naj bi napadli vh(xl vanjo. Natunčno ob pol pol ih popoldne je bataljon na;padel. Medtem ko sta prvi dve grupi zadrževali Nemce, se je jurišna grupa počasi bližala postojanki. Ker je nenadomu smrtno zadet omuhn.il Rudi Pirš, je to tako prizadelo njegovi'ga brata Jožeta-Luko, da se je v želji, da bi se maščevul, pognal ih- glede na nevarnost proti postojanki. Ko je to u gleda I komandant, se mu je pridružij in po enour-netn lx»jii sla se toliko približala posto-iunki, da sla vanjo zmelala lxnnbc. Kma-lu nulo so se sovrnžuiki. bili so to štajerski verinani, vdali. V napadu je 8 vermanov padlo, borci pa so zaplenili veliko orožja in štreliva. Pred odliodoin partizanov je komanda.nl preostalim 32 vermanom govori! o tem, kako sramotno so izdali domovino. Nato so morali slovesno priseči, da se ne bodo Ik>rili več proti partizanom. Približno teden dni za tem je bataljon osnoval še svojo 3. četo, kateri je štab bataljona postavil za komandirja Ja.ne-za Ogrina-I.ojzeta, za komisarja pa Stanela Zerovnika-Miška. Operativno ob-močje je bilo pod Kamniškimi plnninn-mi od Kamnikn do Krvavea. Zato je tuđi dobila ime krvavška četa. 19. jimijn pa je balaljon zadel hud udarce. 2. četo, ki je todaj tnlMirila na Veliki planini, in ki je imela med seboj preeej neoboroženih borcov. so nnmreč Nemci prescnelili i ti v neennkem boju j(' parilo IH parl.i7.nnov. To pa je bil tildi edini večji iieniški uspeh v bojili s partizani v prvi polovici 1942. leta na Kam-niškem. j Zaniinivo je, kiiko je v lem času po-tekalo ne samo vojaško delova.nje Kamni-škega batnl jona, mnrveč tuđi politično delo na terenu. Komandant Kauini.škega bataljona Ma-ti ja Blejec je namreč imel izredno razvit občutek tildi za politično delo. Pred vsako akcijo, zlasti večjo, ki jo je namc-raval napraviti kamniški bataljon, si- je vedno posvctoval z aktivisti nti listom terenu, in vedno se je dr/.nl načela, da je treba tako naše aktiviste kakor borce čim iiumj i/postavljati možnosti sovrnž-nikovegii nasilja. Krnalii po prihodu Knmniške čete v kamniško okružje je znčcl štab batnljo-no, /lasti njegov čla.n okrožni sekretar Partije Nače Slerlekar-Jo/e. ustunavl jati odbore ()!•' nnjproj na Tiiliinjskem. nato po Crnom grubim in po vaseh. ki leže ob vznožju hribov v dolični Bistrico, nnto pa tildi v dolini, pred v som v okolici Mengša in v Mengšn. Tu so bil včasih sosliMuki tako številni. kot se jih tovariš Sterleknr sponi inja samo še ob koncu leta 1 *>4-1 v jeseniškom okrožjii ob času tainkiijšnje množične vstnje. Da pa so Ijudje. kljiib strašnomu okupatorjevemu tororjn pri-hajali niinje. je zasluga preolju, večkrat z drevesi in pinlrtimi telefonskimi drugovi zatrpala cesto v Crnom grabim. Zlasli veliko aikcijo je napravila v noči od 10. na 11. jtilij, ko je zaprla već kot kilo-meter ceste od bnkovice. do Krašn\v. Partizani in NZ so požgali vse brzojavne dro-gove in pod Hi vse debelejše MoTflvš'keni izvedli veliko aretacij vn v celoti so zaiprli preko 70 oseb. Na vse te tikrepe je Kamniški bataljon odgovnrjal z neprestani ni i niipadi na N omeo in ncusmiljenim knznoviinjem njihovih pomagačev. Vse to je dajalo pogiuna našim Ijiidom in jim vlivalo zaupanje v moć NOV tako, da nišo klonili pred okupatorjeui niti zaradi množičnili iirc-taeij, streljanj i" proscijevanj, še manj pod ukrepoin, da *e noben Slovenec. (m! julija 194-2 dalje ni smel voziti ne s kole-soni. ne z vozom in ni smel v nobeno gostilno. Sredi avgusta je prišoil v kamniško okrožje del II. grupe odredov, ki je bil iiiinienjeii na Štajersko. S Kiimniškini ba-taljonom je kniaJu nave/.iil stike in na njegovom obinočju so borci II. grupe ostali do konca meseca. Prvo srečanje je bilo na Kiisln n jsk i planini in iihranjeno je pričeviiinje, kako so si / zii.niinunjc.ni oglc-dovali vedre in neiistrašne kamniške borce. zlaMi komandanla Matevža, ki je bil oblećen v kratke irhaste hlače, obut |>n v škornje. Kaj knialu so do'gnaili, da so kamniški tovariši veliko bolj sumoziivesl-ni. hrabri in odločni. kot so bili drugi gorenjski partizani, ki so jih srečali na svoji poli. Skupno so napravili tuđi nekaj akcij. Vse velike akcije Kamn.išikega bataljona so so odigravale daloč od središč kamni-škegn okrožja: kiimnika, Donižal in Mcng-ša. Vc'čina ljudi, ražen najbolj zanes-Ijivih aklivistov. je tu o purl.i/.unih iu njihovi j u unski borbi več ali nm nj samo slišala. ni jih pa šc imela priložnosli videti. Zato je štab bataljunu sre
  • poslal v okolico Mengša in Domžal putru I jt:. J'rvn pu'lrulja je imela za cilj Mengcš in začela z akcijami l">. avgusta. Najprej je hotela obračunati z domaćim izdajnicom v Mcngšu, vendnr ga ni našla v stanovanju. Naslcdnji večer je onesposobihi za obra lovn.n je mengeško opeka rno. na to pa je odšla v Podgorioo. kjer je dobilu ve<"|o količino iniinicije. Druga patrulja j(^ kronila nn teren žo čez neknj dni. 25. avgusta je sredi Mong-ša razobesila na vonnjak lepnk r. imeni sodelavcev okupatorja, ki je povzročil med njimi velik preplah, nalo pa je Je isti večer v trzinskem knrnnolormi raz-strelila kompresor in drobilec ter zažgala barako. v kateri so bili shranjeni stroji. Tretja patrulja je bila na terenu od 1. do 3. septembra in se je zadrževala predvsem okrog Donižal. uničila je o'bčinske pisurno im |m>š(o v Dobu ter oličino. šoJo in oitroški vrtee v Ihanu. Cetrto patruljo, ki je bila nnjduljša, pa ludi najusnešnejša, je vodil kouna.ndant bataljona Matijd Blejec sam. Njen cilj je bil ziiovii .Mengoš. l'atrulja je stola 30 borcev in je bila oboroženu s ptiško-mitral jezom. Kmalii po prihodu je začela s propiigandniini a;kcijami. Nujprej se je napotila v Šomkov turn, zapela nekaj slovenskih in i)artizansikih pesmj tor ruz-delila lefa.ke. Od tu je odšla v Bukovico, naletela tu na nemško patruljo in jo pognala v beg. Nekaj dni po teli dogodkih so obiskali I.oko pri MongSu, toda Nemci so jim bili knialu za petami in po krat.kem boju so se umaknili na trzinske travnike. Od tod so šli v Driigoinclj, kjer so zu|)lonili pre-cej ojjromo, končno se spet vrnili na tr-zinske triivnike in se nato preko Mengša in Tunjic: vrnili v bataljonsko taborišče pri '] rojici nad Moravčutni. Zad'nja patrulja je odšla i/ bataljona okrog I. oktobra. Vendur so Nemci zaradi prejšnjih |>ntrulj tako pooštrili budnost, da je oslula na terenu le kratek čas. V času, ko so bile patrulje, ta svojevrst-iih propagandna obliku NOV, na terenu, so opustošile vrsto noinškili občinskih ura-dov, vrtcev in post ter prizndojali obilo strahu nemčurjem in neinškim priseljen-cem. V naših Ijiideh pa so s pesntijo. le-taki. govori in udarnimi akcijami moćno pogla.bljali narodno zavest. Medlorn pa so Nemci že organizirali prve raztrgiince in ob koncu oktobra 1942 so se borci prvič spopadli z njimi. Haztrgan-ci, ki so jih nabrali iz vrst kriminalccv in ljudi, ki so jih /.mamile nemške obljube in dobro plač'ilo. so Ncincem nudili mnogo več pomoći kot naj različne jši njihovi doledanji ponuigiići. Imeli pa so še to prednost, da so se dobro oboroženi so-ra/.merno lahko i/,mikuli kazni. Knztrgan-ci so po gozdovih slikali za partizani in v hajkali vodili Nemce. Ker so se izdajuli /a partizane, jim je marsikateri naš ćlo-vok vcrjel. za kar so ga največkrat se-vcdii zaprli. Z raztrganci so se partizani prvić s|M)i)ntavljali obvc.ščevalci že lickaj dni pred usodnim 24. decembrom. Skoraj neprestano so se posamezne pa-trulje spopadale s skupinami policistov ali raztrganer-v, ki so se potikale po Ko-stanjski planini. Vendar se prav od tega dne ni pripetilo nič posebnega. 24. decembra zjntraj pa je ziiscda na Tuhinjski strani nenadoma zagledala riemške kolone, ki so prihajale iz kamnišike stneri. Skoraj istočasno se je sf)opadla z Nemci ludi za-seda, ki je varovala pot proti Crnivcii. Takoj po prvih strelih se je odred pri-pravil za boj. Komandant je borce raz-poredil tako, da bi laliko odbijali napade Nemccv z vseh strani. Nato so Nemce pu-s,tili tako blizu, rla so lahko razlučili njihovo komando in klicanje, naj se predajo. Prvi nnskok je odred z lahkoio ocl-bi.l, vendnr je nesreća hotela, da je eden od nernških strelov ranil komandanla v kolk. Prverau napadu so sledili še trije i,n v četrtem so napadli Nemoi tuđi s sc-vera. Kljub temu, da je bil Matevž ranjen, je ostal na položaju in naprej po-veljeval odredu. Kor so Nemci nai mu borno v Mengšu postavili nagrobni spomomk. Upajmo, da ne bo dolgo, ko se mu bo Mcnge.š, pa ne samo domaće me«to, marveč celotno nekdanje. kamiviško partijsko okrožje in vsa slo-vensika doinovina oddol/ila z mnogo več-jim in lepširn spomenikom siredi Mengša, sredi njegovega rojslnega kraja, ki mu je bil tako pri srcu, in i/, kaleregu je v fas*u, ko je bil komandant bataljona na-prnvil imjiMočnejše. oporišče NOB na rav-ninskem delu kamniškega okrožja. Ivan Viđali Ob 8O-letnici mengeške godbe Letos pra/.nujf" tuđi menjse-ika jtodba svoj častitljiv jubi-le.i — 80-letnico svojega obsfo-ja. V vseb teh letih je tako zrasla z Menjfšem in /. men^e-Škim javnim življenjem. da si Mengšani kljub vsem sojo codbo. se je porodila poleti 1884. V začetku novembra tega leta se je 31 ustano-viteljev godbe s posebnim oglasom ohrnilo na Mengšane, naj bi z denarnimi prispevki omozočili podhi nabavo instro-nienfov. Odziv je bil velik. Pristopilo je šp nekaj člailov, tako da je godbn ob začetku HV(V.Kf!a obstoja štela kar 42 godbenikov. Vcnlstvo godbe je prevzel glavni pobuduik /a njeno nstanovitev in njen prvi kapelnik Bernard Degisrner, po rodn iz Tirolske, ki s<> je pri/enil v Mengeš. Prve vnje so imeli na travniku zn Kav-barjevirn gradom, kjer so se učili korakati na preprosto koračnico, ki jo je zjo/il Degi-scher sam. (iodba je sčasoma dobila ugled in veljavo. Vabili so jo daleć po slovenski ele/eli k sodelovanju pri gasil«kih proslavah. telovadnih nastopih, raznih kongresih, veselirali, Proslavah ra/.nih obletnic itd. oleg legn je vsako leto priredila v domaćem kraju sa-mostojen koncert s prngramski-mi tor ka mi/ (iodha je dosledno odkla-njala onredelitev po političnih stićiiikah. čeprav so jo tedanje vladnjoče stranke večkrat sku-šale vpreči v svoj »tranVarski vik. Ciodbo so seslavljnli «le-lavci in kme.tje. Pvaznovanje prvega maja / Inidnic« »kozi Mmgp«; je pri naših godbeni-kih /e tradicionalno. Ko so protiljuclski režimi v stari Jugoslaviji oštro nastopali proti prvomajskemn prnznovanjn, so se godb^niki tega dne umaknili v gozd in tamkaj ob god bi in pesmi praznovali delavski praznik. Kakor vsako organizacijo, tako so tuđi rnengeško godbo većkrat pretresli notranji spori in gro/ili, da se bo gorlba ui/šla. Tako je na primer leta J"»24 štela neknj časa le še se-(lem članov.T(Mln vodno so spet zmagale /rlrave sile v goribi, vrste ćluiiov so se utrdile in narasle, tako da je godha spet lahko /a/ivela svoje polno življtrnje. V drugi svetovni vojni je dc-lovanje godbe zamrlo, (oda lakoj po osvoboditvi je godha spet znživeln in vneto sodelo-vala pri vseh tok ratnih mani-festncijah v osvobojeni domovini. Poslala je neločljiv del vseh naših proslnv, prireditev. po-vork itd. v vsem kamuiškem okraju. Omenimo naj le. da je od maja 1'MS do konca istega leta nustopila nič manj kot SŽ-krat, će v/.amemo vso dobo od osvoboditve do danes, beleži godha okoli 700 nnstopov. Toda lah'ttnen(i stari prnv toHko kol godba. Še neko razveseljivo dejslvo moramo pondariti: goriba se po-mlajnje. V svoje vrste je znala pritegniti mladino Tako ,ie godbi zagotovljcn ii;jsi;il>iiji obstoj, mlmli nudbeniki pa !>:>-do s prnv tnušno požrtvcvnl-nostjo in idealizmom miiialjc- vnli njeno svetio tradicijo, krit so to delali in še delajo njihovi stnrejši tovariši. Od ustanovitve godbe do da-nes se je v Mcngšu mnogo spremenilo. Iz nckdaiijcga i/.-rnzito kmečko-obrtniškega kraja postaja sedaj moderno industrijsko naselje. Ce, so se v tedanjih časih seznnnjali Meng-šani /. glasbo edinole preko svoje godbe, danes tega ni vee. Danes imamo v Mcngšti glas-beno solo, (ovnrno glashil, kino, vrsto instrumentalnih nn-snmblov, cei kup radijskih in televizijskih a para tov. Toda nnpačno bi bilo, će hi naše godhenike ob vsem tem nav-dnjalo malodušje. češ, saj nismo već potrebni. Nasprotno. gorfba ima še vedno svoj smi-sel in tndi vse pogoje za nn-daljnji obstoj. Ne samo, da Jp godbn del mcngeške tradicije in ta!w> rekoč seslavni del mengc.škcga javnega življenja, da jo vedno radi poslušnmo. kadar nnstopa. marveč je njeno sodelovanje na javnih pri-reditvah, proslavah, povorkah itd. nuJHO. Noben moderni an-smubel je ne more pri tem na-domesliti. In končno. ali bi lahko potresali njene prvomajske budnice in nnvolctuc udarne pozdrave? Mcnftcški godbi želimo ob njenem visobem jnbilejn še mnogo let tisjjehov, svežine iu delovnegu prizadrvnnja! Zvone (iorjnp Delavska uni DOM2ALE Iz ?godo^ine dela^skegđ gibanja domžalskih >n menneških slamnikariev Za piii-.az lii/vdja delavske-Ra gibanja slamnikarjev je na razpolaRo le malo arhivskima Rradiva. Arhiv doinžulske siiu-pine Jugoslovanske siiokovne zveze je liil imičen pred neknj leti. arhiv strokovne orftnnizn-fije v Mengšu pa med vojno. Le nekaj spisov mengcšlie skupine JSZ še tirani Jnne/. Koželj, Vse dostopno gradivo o deJuvsivu slaiMiiikarske iuduslrije je v ■ rhivn Instituta za /.godovi-no delavskega giliania v Ljubljani. Prečoj podnih ov o |)O-lo/aju slainuikarji-v in njihovih bortmh je v fondu lu^iek-<"ije dela in v fondu Jucoslo-yanske strokovne /ve/e. iNeknj elnnkov o poSož.nju sJahinikar-skegn delavstva. njegovih or-Sani/aiijnh j,, stavUah je v k';i-silu kfšt'nnskosovinlnegu de-lavstva \nši nuui (tW V>22). v lokalneiii listu Kniiiuičnn (1W5-19(17), ki je izhnjal kot Priloga Našega lista, ter v Slovencu. Stanje slamnikarske industrije in življenje delavstva je opisal obrtni nadzornik dr. Valentin Pogntschnigg v svojem IKiidiiln zn I. 1S92. objavljene, m v Laiburher Zeiluug tSTt, št. 121, ter v Berirht iler k. k. (ieverbe — Inspektoren iiber die Ileimarheit in Osterreich. Drit-ter Banci, Wien 19(11; o stnv-kah l'fi'i pa so podntki tndi v l/vešlaju inspekcije rada kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca o njciumi poštovanju u g. Vili. Beograd 192». Pisci ra/prav o slamniknrski dninnči obrti in industriji so /•odovini rielnvskega gibanja 1)osvetili le innjlinn |to/ornost. ^rnnc Bernik je v prvi knjigi Zg<«lovinc fare Dom/.a'e. Ljul)-Ijann \'>1">, pre,cej mid.tobno ■ opisal nastanek in delovnnje dp'avski" ovganiz»«'ije v l)om-žnlali. Teži.e ra/niere slamui-kai"!.ega delavstva in njegova prizndeviinJB za zholišanje |>o-ložajn je mi kratko opisal nmerški Slovence Ignae Mu-šić v sestavko Slamniktirska ' obrt iu slovenski slamnikarji (Glas naroda 1963, št. 34-43), v katerem je obsežno prikaza] razvoj delavskega gibanja med slovenskimi slamnikarji v New Vorku. O stavkah domžalskih in mengeških slamnikarjev je pisal še Srećko Zabrić v raz-pravi Delavsko gibanje med obema vojnama na Kamniškem v Kamniškem zborniku VIII-1962. Razvoj delavskega gibanja slamnikarjev pred prvo svetovno vojm> so predvsem po Bernikovih podaikih, št. 1, 29. avgust 19S7 opisali v svojih člankih še Ivan Radenšek v Domžalskem vestniku. št. 1, 29. avgust 19^4, Janez Jerovšek v Kamniškem zbornika IH-tW7 in Zdravko Troha v Domžalrn, št. 1 10. ju lij 1959. () nastanku in ra/.voju slamnikarske industrije so pisali Franr Bernik v prvem in drn-gem delu Zgodovine fare Dom-žale. Ljubljana 1939, Vlado Va-lenčič v razpravi Prebivalstvo kamniškega področja skozi tri stoletja. Kamniški zbornik IV-19SH. in v razpravi () slamniknrski domari obrti v istcin zborniku V-1959. Allouz Mihel-eir v (iospodarskem orisu. Men-geški zbornik, Ljubljana 1954, iu Al Iii ii Pavlin v prispevkn Domžale v svojem razvoju, Kamniški zbornik 111-1957. Pri sestavljanjn tega pri-spevka sem koristilo uporahil tuđi iistna pričevanja Pepce Sušnik, Tomaža Smoleta. Leo-polda Burje in Toneta Ravni-karja iz Domžal ter Jane/a Ko-želja iz Mengša. /6lf2fiut'k slauiuikarske industrije Začeipk slamnii'kairsike industrije v Domžalah \, ko JR ninrala Avslrija prepustili Italiji Heiiečijo. Tiroilskii podjol-uiki so morali zatadi carinskih ovir pri izvozu slanrniikov iz Itali.jp v Avstrijo opustiti slain-niksrska podjetjs v Ma.rostiki. na Rpnef-niiskein. Ko so iskali najbolj primerno lmkarijo za ustnnovitev podjelij v habsburški monarhiji, so se odtočili za Donižale in Mfngrš. Tu so nnrareč lahko računali na za-dostne količine surovin ter na priučeno in poceoi detovno snMo. Jeseni 1866 je nartalo v Dom-žalah podjetje Lsft^tatter, ' Oherwaldftr & Co.. ki se je naglo razvijalo. Ze r»o štirih leitih sta se glavna družabnika loćiila in ustanovila dvoje saimosioj-nih podjp'tij: Peter Ladetatter in sinovi ter Jaikob Obervvalder & Co. To sta bili največji in najmodernejši sJamn.i'karski to-varni v Domžalah. Tndi Janez Kurzthaler je prišel v Domžale iz Marostike in 1. 1969 se-zidal slamnikarsko tovarno. L. 1874 je zapela obratovati to-vama J. Mellitzer. Kleinlercjier & Co.. 1882 pa je tvrdka Braitje Oberwalder ustnovrla še zadnje večje slamnikarsko podjetje v Domžalah. Krajši čas je obratofalo v Domžalah šc pet manjših tovarn tirolskih pod-jetnikov. od Slovencev pa so ustanovili pomembnejše slairi-nikarske obrate Andrpj Janči-gaj (naslpdnik Matija Rav™-fca.r). Janez Markužič. (naslednilc Franc Cerar). J«že Ma.zovpc, Jakob Flis, Anton Mafp>k in uje.gova sinova, Alojz škrabar in Va.lpntin Pavli. Slovenski obrlnrki nišo imfli rliovolj kapitala za razširitpv svojih obraiov v tovarnp. V sezonah »o zaposlovali poiprecno po deset delavcev, lp pri Bavniikarju in Cerar ju je delalo tuđi do 20 delavcev. V tovarnah je dobilo zaposlitev precpjš.nje šte-vilo ljudi i/, Domžal in okolice. Podjetje Jakob Oberwalder & Co. jp že kmalu po ustanovitvi zaposlovalo oikrog 100 oseb, leta 1880 je delalo v šestih to-varnah I)lizu 4flO delavcev in delavk v začetku 90. let je štpvilo zaposlenih naraslo na ve^ kot 'jOO oseb. v letih pred prvo svetovno vojno pa se je to število zaposlenih oeilo podvojilo. Za primerjavo naj na-vpdemo )v>datkp Luisa Edgarja Andćsa. da se je s pletenjem kit in izdp'lovanjpD slamnikov ukvarjalo v kamniškem okraju leta 1875 okrofr 12 tisoč prebi-va'lrev in šp v začetku 20. slo lptja po oceni obrtnega nadzornika Valentina Pogatsching ga nad 6 tisoč ljudi. Kljub po-stopnem nazadovanju je torpj domača obrt nudila zaslužok vefjemu ddu prcbivalstva kot industrija. Koncentracija silam- Slamnikarske tovarile v Domžalah so popolnoma spremenile zunanjo podobii Domžal, pov/.riKile pa so tuđi velike družbene spremembe nikarske industrije v Domža-lah je pospešila proces urban-zacije in docela spremenila zunanji virlez kraju. Še lota 1869 je štela domžalska občina le 1120 prebivalcev, leta 1910 pa je na njenem območju prebivalo 2022 oseb. Tuđi Mengeš' je imcl ugodne pogoje za ustanovitev slamni-karskih podjeli j. Podjetje Stemberger & Mell.it/er je leta 1870 /gradilo veliko slamnikar-sko tova.rno, ki je po povećanju leta 1890 /aposlovala v sezoni do 160 delavcev, Mirno nje je krajši čas v Mengšu obratovala tuđi podružnica tova me Larlstiitter iz Domžal. Tirolski pod j etnik i pa so pri poskusih tistanovi'tve novih slamnikarskih (»bratov v Mengšu naleteli na odločen od.por domaćih veljakov, ki so se bali, da bi z nastankom moćne industrije /manjkalo hlapcev in dekel za poljska dela. Mcn-geš je zato tndi po številu pre-bivalstva le počasi rasel. Leta 1869 je živelo v mengeški ob-čini 1343 ljudi, leta 1900 pa 1373. Sestdeseta leta devetnajstega etoletja so pomemben mejnik v razvoju slamnikarstva. Leta 1867 so pripcljali iz Italije v Domžale nekaj stiskalnic za oblikovanje slamnikov, kmalu za tem pa so začeli uporabi jati v tovarni šivalne stroje. Ta strojna revolucija je omogoči-la pravo tovarniško proizvodnjo slamnikov. Po statističnih podatkih Trgovske in obrtne zbornice so že leta 1880 izdelali v domžalskih in mengeških slamnikarskih tova.rnah okrog milijon slamnikov. Na prelomu osamdesetih in devedesetih let 19. stoletja je prišlo do kratkotrajne krize v domžalski slarnnikarski industriji zaradi konkurence švicarskih, franeoskih in ita.lijansk.ih podjetii. Domžalska in tnenge-ška podjetja so v tem času krila večji dcl potreb nvstro-ogr-skega trga. deloma pa so jih že tuđi izvažali, in to najprej v balkanske, pozneje pa tuđi v druge evropske države. Razmah proizvodnje je terjal tuđi boljšo povezavo Domžal z I.jnb-ljano in preko nje s svetom. Zato so se domžalski tovarnarji pridružirlii akciji za. gradnjo kamniške železnice. Tovn.rna.r-ja P. Ladstattcr in J. Obervval-der sta nakupila i.ud.i preecj delnic, da bi pospešila začetek gradnje. 28. janiiarja 1891 je stekla ka.mniška lokalna in s tem so proizvodi domža,lsikih slamnikarskih podjekij liitreje prihaja.li na trg. Ze pred 1890 so domžalski tovarnarji ustanovili podružnice v nokaterih evropskih mestih, Križant Ladstiittcr pa 1882 za kratko dolio eclo v New Yorku. Pred prvo svetovno vojno so imeli dom/niski Tirolei v pove-zavi s svoj im i sorodniki podružnice na Dunajii, v Prngi, v Budimpešti, v L\vovu, v Bratislavi, v Brnu, Gradcu, Kron-stadtii. y Bukarešti, Linzu, Wel-»u in Fireneah. Tiirolci so prišli v Domžale in Mengeš / razmo-roma skromnim kapitalom, v nekaj desctletjih pa so postali lastniki slamnikarske industrije, ki je imela pomembno vlo-go na svetovnem tržišeu. Industrija in domaća obrt 7, nastankom slamnikarske industrije je povpraševanje po kitah porastlo, kar je ugodno vplivalo na razvoj te domaće obrti, katore začetke zaslediiimo v naših kraj ih že v drugi polovici 18. stolotja. V obdobju največjoga razmaha srodi osem-desetih let 19. stoletja je dala domaća obrt do dva milijona kit v vrednosti 200.000 goldiina.r-jev. Pletenje kit pa je bila za većino le vir postranskega za-služka, kair so podjetnikii in prokupčevailci izkoristili za zni-ževanje odkiipniih con. O slamnikarski domaći obrti je 1893 govoril v krarnjskem deželncm zboru piisatelj in po-slanec Janko Korsmik. V svojem govoru je povedal, da so okrog 1880 pjačcva.li 46 kornol-cev dolge kite po 10 do 12 krajcarjev, 1893 pa je vrednost take kite padla od 5 do 7 krajcarjev. Dnevni zaslužek plotu* je znašal komaj okrog 10 kraj-carjev. če vračnnamo tndi vrednost porabljene slame. Ta padec vrednosti kit je povzro-čiln zlasiti konkurenca kitaj-skih, švicarskih in i talijanskih kit. pomače kite so lahko upo-rabljali le za izdelovanje na-vadnih slninnikov. Nizki za-slu/ki in tu ja konkurenca so j)ov/ročili precojšnje nazadovanje domuče obrti. Koristilo fikcijo za |M)živitev (lomače obrti je izvedcl župnik Bernik Icla ic»(>8 z nsl.inovitvijo /fi-(Iruge Kilarsko društvo v Doin-žalah. ki je dobavljalo članom surovi.ne s .Češke, Vse do prve svetovne vojne je zadruga dobro dclovala iti njen pometi je predvsein v I(mii, da je razbila monopol donižalsk ih podjclni-kov pri na.kupovanju kit s tein, (Ići jih je |)T(Klajala raznim slain-iiikarskim tovarnarjem tildi v 1 u j ino. Domžalski podjetniiki so zadrugo bojkotirali, čeprav je kvali!(!la kit ustrezala tivo-žeaim. Toda zadruga je uspeš-no prcmagala vse težave in v času svojega obstoja (formalno je oibstnjala do leta 1922, (lejansko pa je že v vojni po-vsem prenehiila (Mislovati), je nudila svojim članom 136.308."4 kron pred vojne vrednosti či-stega doliodkn. Naslaiiiek industrije je lorej sa.mo v začetku ugodno v|>liva.l na razvoj domuče obrti. Za slamni-ke boljše vrste so tovarnarji uvažali kite in tndi slamo, ki so jo dali v pletenje na kmetije in okoliško vnisi. /a.služek teli plelic in plotičev jebil nekoliko boljši, odvismi pn so bili od tovarnairja glede dobave siirovin in oddaje kit. Tuđi izdelovanje vezanih slamnikov so izročali lovarnarji v delo na dom. Izdelovalce teh slamnikov lahko »tejemo za na-pol delavce, Delovne in mezđne ra/mere Dclo v slamnikarskih tova.r-nah je bilo sezonsko. Tovarite so začelc obratovaiti ob koncu septembra in navadna sci/ona je trajala do aprila, nato pa je približno dva mes'Cea trajala tako imenovana hitra sezona, ko so tovmrnc rn/pošiljale shuntii-ke na trg. Delovni čas je v na-vndni sezoni t raja I od 6. ure /jutraj do 7. ure zvečer, v hitri sezoni pn tuđi do 9. ali 10. ure zvečer. Od sezone 1908/09 je redni delovni čas trajal deset iir ((mI 7. ure do 12. in od ■ 13. do 18. ure), v hitri sezoni pa so delali po 2 naduri ali već. Fovarnnrji so radi sprejcmali na dclo že deklice in dečke s štiirinajstiimi leti, iz portKiHa obrtnoga nadzornika pn izve-mo, da so posamezni ])odjetni-ki tuđi kršili določbe o prepo-vedi sprejemaiiija na delo otrok pod šUrinnjstimi leti sta.rosti. Novinci so morali nnjprej do-našati pretnog, prenašati zabo-je v odpremnioi, si piridobiti znanje o vrstnh in mernh kit, izuriti so se morali v beljenju slamnikov in šele po pet ali već letih »o jih namestili kot oblikovalce. Deklice so morale najprej izbirati kite in jih pri-našati šivalkarn v delnvnice, nato so šivale trakove in okrafi-ke na slnmnike in Sele po šti-rih ali petih letih so jih pri- pustili k šivalnim strojem. Na mesta preddelaveev so podjetniki nameščali izkljuc.no svoje rojake in sorodnike. Tirolskim začelnikom ni bilo treba v uč-iii dobi opravljati vseh del iu so liitreje napredovali. Većini zaposlenih je tovarniški zaslužek ])oui(vnil osnovni vir za preživi janje, v tovarnah pa so debile tuđi hčere premožnih l>osestnikov. Pravi tovinrniški delavci in dolavke so morali poleti poiskati dodatni zaslu/ek. Moški običajno kot zidarji in tesarji, ženske pa kot dninnri-ce pri poljskih deliih. Prav ta razno vrst ni šest a v delavstva je ovi ral razmah delavsikega gibati ja med slaitnni'karji in /lasti (Mio'lni naslop v bojili za izbolj.sanje mczdinih in delovni h ]N)gojCV. Najvcč nezadovoljstva so povzroč^ali med slamniknrji nizki mezdmi zaslužki. Viri si glede plač nasprotujej(», iz vseh pa se vidi, da so za.služki to-varniškega delavstva v primer-jnvi s pletilei kit višji in v stalnom |M)ra.stu. Prvi tovarni-škii delavci so zaslužili po (Ive do tri krone na teden in tndi najspretnejše šivalke so še v letih 18'H) do 1893 zaslužile le tri kronc ledensko. Še ta skromni zaslužek delnvstvo ni dobilo izplačano ob tcdnii, tem-več so )Hxljot:niki tuđi (Ive kro-ni telnčan otl učitelja. Aineriški Slovence Ignae Mušič je 11 pira viče no zapisal, da je iinel ob lakih zaslužkih delav-stva »gospodar odprlo pol. do neštetih tisočakov. medtem ko se je moral delavce zadovoljili le z vsuikdun jim kruhom za dni, ko je dela I pri njem, za oistalo dobo v letu pa si je moral iska-ti zaslužka drugod«. Nemško-slovenski odnosi Domaći delavni so hiilii tuđi nezadovoljni zato, ker jih uiso zaposlovali na vodilna delovna maštu, čeiprav so bili žanje bo-U<; usposobljeni kot Tirolci, ki So v vedno večjem šlevilu pripajali na delo v doinžalska in '."(Mi.Kc.sk u slnirirvikiiTskn pod-jetja. Lola 1000 je prebivalo v ■kanimiškern oikraju (prcdvscm v Donižalah i.n v Mengšu) 227 Irroleev. leta 1010 pa žc 276 oseh z domovinsko pravico na lirolskem. Z ekonomsko in ste-viiono kropi Ivi jo tirolskih pri-seljencev je rasol tuđi nji.hov vPKv na vse javno dognjanje y Dornža:lah. Pot slamnika'rskih '"vn.rnarjev je dobilo stulno niesfo v domžalskem oboinskom odboru. Položaj viriliistov so tirolski podjelniki zadržali vse tlo spremembo O'bčin.skoga voli Imega reda 1011. letji. Ker so tirolski tova mar j.i s svojo ekonomsko močjo 1 a liko prepreci I i lzvaja.nje_ s.klepov ol)&imskega odbora, jn vodstvo krnjevne 'jLS. sprejelo na svojo kandi-'latno list« tndi tri tirolske 1o-v-'irna,rje, (|a bi jih tako vezalo Tja izvajanje občinskilT sklepov. '•'i oličinskn odbornika sta bila "klobrn lein l')11 izvoljona v '■ razredu obn najmočnejša "to-^■marja Krizant r.adstiiiler in Jakot) Obervvalder, v II. razre-u" pa Ilans Kurzthaler. Tirolei so 1890 ustanovili tuđi zasebno nemško solo v Donižalah, lela \'H)i pa jim je knczoškolijski oriliiiii.riut odobrnl orga.nizirali štiliktat na leto vcr.ske obrede v iieinščiiii. Slovenci sobili v Doin-žlah socialno in politično za-]>oislavl jcii'i. lo je seveda orir(vditvah. ki jih je oirgaiii'iziralo nemško-(i rolsku društvo »Andreas I loler Verein•-.. J o društvo donižalskih lirol-ce-v je spomlad.i 1005 začelo pripravljati veliko slavje ob razvit ju novega prapora. Slovenci so to prireditev smatrali za narodno.slno izivanje i-ii doku-zovanje iHvmške moči v Doin-žalah. Zato so se tuđi na.njo pripravili. 1. jimija 1005 je Nemce iz Ljuhljunc i.n drugih krajev pričakalo na domžalski železniški i>ostaji veliko števi-lo Slovencev z za.stavami iji god-l>o, k.i je goste ^pozdravila« z »Naprej zastave Slave«. Slo-vonci, k.i so ta dan prišli v Doiii/alo lud.i iz Ljubljane, kamiiiika. Mongša in drugih krajev, so nato z žvižganjcm, obnielova.njem z jajci in ka-menji'in spre.mlja.li raj/.vitje prapora na trgu pri Ladstiiller-jevii tovairn.i. Orožniki so Nemce branili. J'rišlo je ćelo do slrcljanja in neki delavee i/. Ljubljane je biil ranjen. Orožniki so morali dobiti oikrcpitev, da so lah.ko preprečili razdejanje društvenih proistorov tirol-skega društva. Neinški udele-ženci pros'luve so morali pod orožniškim viirsivom zvečer zapustiti Do>mža]e. Tirolci so ta dan lahko uvideli, da jim Dom-žale ne bo uspelo spremeniti v drugo Kočcvje, nemški kapital pa je ob toli dogodkih lahko spoznal, da je osov ražen iu nezaželen. Da je v lem dogod-ku odseval boj inezdnih deliiv-eev s kaipitalom, dokazuje inno-žična ndeležba slamnikarjev v denionslracijali. Već udclcžen-cev demonstracij so jMnljelniki kn/rioviiil'i z odpuslom z dela. Domža.lsk.i dogodki so široko odmevali po vs(;j Sloveniji in o njih so raspravljali ludi po-slanci v dnnajskem parlamentu. Tyist Kauiničan je po teli dogod-kili ])ozival, ;naj bi se v odgovor nesraimnemu |>očelju nadu-tih, s trudom slovemskih rok oboga'tclih nemškili slamnikarjev v Uomžalah takoj šio na delo za osamosvojitev slovenske slamnikarske obrti. Res, slabo spričevalo za slovensko samozavest. ako l>omo ])iiščnli še nndaljc izmozgavati naše ljudi, ako borno gledali, kako plju.jmaga ])olniti že-pc s liisočaki!« Toda gospoda.r-ske pozicije tirolskih podjelni-kov so bile irdne in slovenska slamnikarska obrt je imela še naprej samo drugorazredni po-men. Naslniiek tlela\skih organ izaći j Maj 1897 je beneficiat Jakob Strupi ustanovil »Kršćansko delavsko podporno društvo v Domžalahi. V društvenem od- boru sta bila dva poinenibna sla.m.n,'i]karsika obrtnika i'ra.iic Cerar in Valentin Maček. To mesa no delinkijalsko-delavsko društvo je sprejemailo sa.nio inoškc člane, ki so ob bole/ni dobivali največ dve kron.i pod-pore. Ze ])o šestih letiih olwto-ja je članslvo pad.lo na komaj 26, žalo je občni zbor "5. janiiarja 1904 sklenil spremfniti društvena pravila. Naslalo j(^ iK.aloliško izobroževalno in podporno društvo v Domža.lah«. V društvo so sprojemal.i tudii sln.mnika.r-ske delavke. Društvo si je postavilo, da 1m> sikrbelo za zmanj-šanje delavske revščine na zakonit način, pospeševalo izo-brazln) delavcev tor navajalo člaiiie k treznemu in varčniMiiu življenju. Na 1. občneiin zboru 7. februarja 1004 so tndi spre-jeli sklep. da bodo plačcvali bolniške |M>dpore največ 30 dini po 1 kruno dnevno. Društvo je svojo podporno in izobruže-valilo nalogo dobro izpolnjeva-lo, ni pa vse do jeseni 1007 po-segalo tuđi v delovne im pla-čilne razmere svojih člunov, zato tuđi ni bilo za delavstvo dovolj ])rivlučno in je še spo-inladi i*M)7 zreniki in zaupniice iz posa-meznih tovarn. Že takoj po predavanju s.o l)iili izvoljemi elani delavskega sveta. Zamprniki in zaaipnice so imeli obsežne naloge: zbirati so moTali podatke o visini plač in delovnih pogojih v svojih podjetjiih, paziti so morali, da so bolniške blagajne izpolnjevale svoje dol. žnosti do društvonih člainov, skrbeti so morale za zdrravstve-no stanje in stanovamjsike razmere delavs'tva in končno so morali člane odvajati od pijančevanja in jih navajatii na var-čevamje v j-Cebeilici«, Prve stavke Na ustnnovnem- zboru Strokovnega odseka je zl>rano delavstvo sklenilo z okrožnico O'bvesti'ti tovarnarje o ustano-vMvi nove deluvske organizacije in. jih hkrati prositi za po-višek plač na veliko dra.ginjo. Tovarna.rji so organizacijo priznali in Ic delno zvišali plače. S tem delavstvo ni biilo zadovoljno in odlomilo se je za fstav-ko. Na odločiiev so vpliivali odnosi tirolskih preddelavcev do dornačiinoT, ki so jih obkladali z najpr.šiniii izrazi in zrnerjali z »"VVindische Hunde, Krainer Ges.indel « itd. Posnbno je stra-liovnla podrejene delavke Kri-zantova Čila, ki je tuđi za-litevala. da so ji morale delavke doma plesti nogavice im opravljati druga dela. 30. septembra 1907 so ostale doma delovke iz Ladstutterjeve tovarnc. Ob devetih so ustavili delo še slamiiikarji. Tuda delavke iz Knrzthnlerje-ve tovarne nišo prišle na delo, ker je last-nik odpnstil dve delavski za-npnici. Pred Lnilsitittorjovo to-va.rno se je opoldne zbralo pre-cej delavstva, da bi onemogo-cilo s.tavkokazoim popoldansiko delo. Kriza.nt Lad.statter je po-nudM zaupnikom pet vinarjev ix)viška od vsake zaslužene krone. kar je delavstvo imelo še za hnjšo nosramnost kot po-IMilno odklonitev. Nato je šel k THidjetniku benefifiat kot pred.sednik društva in mu za-grozil z intervencijo državnih Slamnikarske delavke iz Mengša. Domžnl in okoliških krajev lela 19)3 v VVroclavvu; slano\ule so v samostanu poslaecev ter splošno stavko vsega »lanmiikarskega delav-stva domžal«kih podjetij. Po-poklne »ta dva zaistopuika doin-zalskih tovaruarjev »eznanila s stavko okrajnega glavairja v Kamaiku in ob 18. uri je priSlo v Doiuiale š« sedem orožnikov, da bi pre.prečil.i morebitne izgrede. Ob isti uri »o se tuđi začela pogajanja in po rfveur-aih razgovorih so delavski za-stupuiki dosegli pupolii Uspeli. Plače so jim zvisafi za 10 do 20 odstotkov Domžalska stavka je opogu-raila tuđi šivalke v tovarni Sternberger &, Mellitzer v Meng-šu. Z zahtevo, da jih pod-jctje plača enako ko* Sivalike v doiBŽalskih tovarnah, so izbo je vale s stavko sredi oktobra 1907. 2al pa je predsednik društva le s stavkami v Ladstatterjevi in Kurzthalerjevi tovarni po-kuzal pot do izboljšanja njino-vega položaja. Beneficiat »je znal oLenem sprožiti in zavreti«. Od-nosov med tirulskiini podjetniki ia delavci ni želei zaostrovati. kar so delodajalci izkoristili in z nekaj odločnitni ak ci jami iztrebili »doinala vso organizacijsko energijo slovenskih slam-nikarjev v Dom/alati«. Katoliško izobraževalno in podporiut društvo je prav zaradi odločnih aikeij v koriist delavis!tva naraslo do konca 1907 na 372 članov. Strokovni odsek pa se je nato omejil le Se na drobina posredovanja ob krivi-cah do poisamiezaikov, vendar večjih akcij ni orguiriiiziral. Tuđi se Strokovni odsek slarnni-karskega delavstvu ni vključil v centralo kršćansko soeialniih strokovnih orgauizacij, Jugo-slovansko strukovno zvezo, kar predsednik upravičuje s tem, da delavstvo ne bi moglo pla-čevati dvoine članarine v času, ko so zbirali denarna sredstva za gradnjo društvenega doma v Domžalah. Franc Bernik tuđi pravi, da se je o tem posvetoval z dr. Junezoiu Evangeliistorn Krekoin. ki se je kot državnozborski po-slanec kaniniškobrdskega voli 1-nega okraja večkrat uudil v Domžalah in je tuđi predavul slairmikarskini delavcem. Jugo-slovauska st.rokovna zvezu je tako izdvajanje iz skiiipnega strokovuega gibanja obstojulu in pravilao ocetiila, da se sa-inostojiiii društva iikvurjaio le z drobnim.i krajevnimi zadeva-mi, pri tem pa izgubliajo smi-sel za «kupne akcije. Katoliško izobraževulno in podporno društvo je ii »vojnu »i rokovn i In odsekorn delovtilo po letu 190" predvsein na izobraževalncin podrocju, taiko » prirejanjf'in predavanj, dramskiini in pivskima naslopi ter knjižnico. Ves ča« je tuđi izpilačevaJo liolni-»ke pre in od leta 1911 se posni rtnin»ke podpore. Velika iinainčma sredstva je dru&tvo vložilo v društveni dom, ki so ga slovesno odprli 28. aveusta 1910 iji je »lužil za prireditve, zborovanja in seje vseh doin-žalskih klerikalnih organizacij. Leta 1897 je bilo ustanovljeno Katoliško izobraževalno in podporno društvo tuđi v Meng-šu in je razvilo podobno dejav-nost kot domžaUko. Ob 10-let-nici obstoja so 8. avgusta 1907 odprli tuđi društveni dom. Nili v Mengšu niti v Domžailah to-rej slovensko delavstvo pred prvo svetovno vojno ni imelo strukovne organizacije, ki bi odloćno posegla v lwj za iz-boljšanje njihovih življenjskih razrner. Izseljevanje in sezonsko delo Tovarniški delavci in delavke so iskali izhod iz te/kega položaja v izseljevariju in odliaja-nju na sezonsko delo. Tirolski podjetniki so pošiljali v svoje podružnice šivalke iz dornžal-skih in inengeških podjetij. Pot v svet je bila vabljiva zlasti zu revnejše delavke, saj so v po-dmž.nicah zelo dobro zaslužile. Njihova plača je znašala okrog leta 1895 že 18 goldinarjev na teden, mimo tega pa so jim podjetniki preskrbeli hrano in stanovanje in plaćali stroške po-tovanja. Med tem ko so v evropska inesta oo-, v KiidimpC'šti 5, v l'ragi 4, v l,wo-vii 4, Kronstmllii 2 in Wroc-liivvu 2. Iz Mcngša so v posebno velikem številu odluijale delavke v Wro5 »amerikanska epidemija^, l^ta 190H je živelo v New Vor-kn in delno še v f'levelandn in ('hicagu 1% domžiilskih izsc-ljeucev. Većina se je znposlila v slamnikarskih podjotjili. Obrtni nadzornik piše v svojem poroci I u za 1909. leto, dn je iz-soljevanje sliimnikarskcjta de-lavstva do«cglo 1uk cibseg. da je nastopilo občntno pomanj-kanjie šivalk in so zato podjetniki povećali plače za 20 do 23 % in uvedi i premije, ki so pri podjetjii ISratjc Knrzthnler znašale 3.100 kron. Izseljc.vanjc je ugodno vlivalo na i/.b Knin, pri čemer pa so si morale šivalke še vedno same kii|)ova|i snkunec po visoki crni v tovarili. Za iiinjlien votek siiknncii je podjetnik z.iilitevul "0 vinar-j("v. Povišek plač v vojnem času ni 1 > i I v skladu z nuglim P"-riistom drtiginje osnovnili /i\-Ijciijskih p(}'trel)ščiii hi delfiv-sivo je ves čas vojiu' Irpelo Im-ri nuku-pu siikiinca. 80 šivulk s tem ni bilo zadovoljnih in še isti dan so stopile v stavko /. geslom, ». . . vse za eno, ena za vse, tore j nobi'nu ne srne ili v tovurno na delo. dokler ne bodo znliteve izpoliijenef. Dclna stavka se je začela v neprimernem času. Slumnikar-ska sezona je šla li koncu in za opravljanje tekočih dcl so pod-jetniku zadostovali stavkokazi. 13. aprilu je po šivalk, knli:riin je za 10 % zvišal mez-de in jim dal 50 % popusta pri nukupu slikarica slabše vrste, sele s tem dnem je biln stavka dejansko zukl jurc-im. l'odjetni-ku je torej zaradi zadostne de-lovne sile, liudih življenjskih rnzmer, iieorguiiiziruiie'gii in ne-enoliiesu nustopu deluvstva uspelo stavko /.lomiti. Kutoli-ško izubruževalno in podporno društvo v stavko ni poseglo, čeprav je delovalo tuđi še v vojnem času in je štelo ob koncu l<»ta 1913 skiipnj 270 članov. S t(vm je doka/alo, da ni prava borbenu deluvska organizacija. Na iirošnjo držuvnega po-slancu Jožela (iostinčurjn je prišel v I.iidstutterjt'vo tovarno obrtni nadzornik ing. Kdgar Astoll'i. ludi njegovo posredovanje, ni usoelo in tovarnar se je iztrovarjiil. da je moral većji povi^ek ob liiiricu se/one odklo-niti. ker tuđi v drut'ili 1o\iiriiMi delnio / iTiaHmi plačujni Ob" ljubil na je da bo povišul svojim ilcliivcein plače v nasiednji se/4nii, Osiiovanji" domžalske in niengcške skupine JSZ Sluitniikarsko deiuvstvo j>-' pričakulo nastaia'k kraljt-vine Delavnlca slamnikarske »tovarne« pri Ravnikarju v Douiž«lab SHS z velikim upanjem, da jim bo nova država pomagala v boju s ti rolsk i mi podjctniki. Med slamnikarsko dclavslvo so začeli prihajati soeialno demokratski, kršćansko sociuhii in narodno socialni agitatorji in ga skušali vkljnčiti v svoje strukovne organizacije. V začetku inurcti 1 •-> 1 •> se je šliričliui-sko zaslopstvo domžalskcgn de-lavstva dogovorilo s tujnikom JSZ Antonom Komljnnceni o vključitvi slamnikarske stro-kovne organizacije v kršćansko socialno strokovno centralo, l'r-vi odbor skupine JSZ v Dom-žalali so seslavljali: Jakob Kvas, predsednik, Fra no Kvas, tajnik. Kuni Konfan, Kali ker-žan, Pepca Sušnik, Kali Novak in Marička Krulje. odborniee. V skupino se je včlanila većina slamniikarskega delavstva. Tuđi v Mcngšu je bilo zanimanje za strokoviiiC organizacije veliko. 22. februar ja 141') je bil sliod niengeških slamni-karjev, na kalcrem sta govo-rila Jože in Ivan (ioslinčar. Na shodu so sklonili iistiinovili skupino JS'Z, ki je naslednji mesec začela delovati. Prvi pravi strokovni organizaciji domžalskih in mengeških slamnikarjev sta začela svoj boj v težkih ruznierali. Na začetku slamnikarske sezone t'HH/19 je bilo v Domžalah v slamnikar-skih tovuruuli zaposlenih le še 388 delavk in delavcev, v Mcng-su pa samo 70. Nastanek kraljevine SI 1S je pomcnil^ za slamnikarsko industrijo zaintek njenega konca. Z raspadom avstro-ogrske monarhije je slamnikarska industrija izdubila trg1 in zveze s svojitni p<>-dnižnicami. Carinske težave pri uvozu snrovin in izvozu slam-nikov so močno zmanjšale proizvodnjo. Podružnico so se na zahtevo novonastalih držav osa-mosvojile in nastali so Imdi spori med solasrtniki. Douižnlski podjetniki so bili tuđi pieicj za-dolženi pri dunajski »Kredil-Anstalto-. Vse to je onuijalo temelje domžalske slumnikarske industrije in imelo negativne posledice k uspehoui delavske-ga' gibanja. Najboljše delavke so zaslužile jeseni 1918 le šesl kroti dnevno, delavei komaj oseni kron, začetn.iiki pa Iri kione. Zato je doinižaUka »kupina JSZ zahtevala zvišanje plac za 100 % in odpravo akordnega dela. Delodajalei nišo hoteli priznaiti organizacije in ugoditi njenim znhtevain. To je dvig-nilo borbeno razpoloženje de-lavsitva in oor skupine je začel pripiravljalti stavko. Na zaupnem sestanku so se shajali v Cerarjevi slaninikarsiki lo-varni, javne sliode pa so imeli v društvenom domu. Pod-jetnikoni je uspelo dobiti me(vo organizacije s podjetniki, ki so obljubili, da bodo zvišali (le-lavkain plače za 30 %- delav-cein pa za 10 %. će bodo od-prle meje za izvoz. Kljub izvoznim oviram je dobila ta povišek većina zaposlenih. klovensko delavslvo se je od-ločno nprlo poskiisom podjet-nikov, da bi privelegirali okrog 70 svojih rojakov, ki so v tem času še delali v domžalskili podjetjili. ?.e 4. aprila je ZHiprl tovarno Jakob Oberwalder z obrazložilvijo. da ni možno'sti za izvoz. Naslednji dan je pre-nehala obratovnti še tovarna Bratje Kurzthaler zaradi ])o-nianjkanja prenioga. Doinžalska skupina JSZ v lakih pogojili ni mogla usipešno delovati ir\ je ob koncil sezone razpadla. Tuđi mengeSiko podjetje Stemberger & Mellitzer je od-ločeno nastopalo proti delavski organizaciji in njenim zalitevam. 15. marca 1919 so lastniki vse delavstvo odpnstili., V začetku aprila je podjetie znova začelo obratovati in delavstvo \<\ dobilo 50 % višje mezde. Ta uspeh je poislediiea odločnega naslona organizaeije JSZ ob tem izporu. V Mengšu je organizacija vodila še naprej nspešne boje. Marca 1921 je dosegla 10 do 3() % povećanje mezil in kvm!ificiramost delavstva. OdlMjir skupine JSZ so se-stavljali: Izidor Veider — predsednik, Janez Župan — |x>d-predsednik, Janez Koželj — tujniik, Alojz Janežič — blagajnik, Peter Krušič. Jernej janežič —- preglednika racu nov, Doru Kosmač, Marija Bevčič, Jernej Vrhovnik — namestniki. Članov je bilo 35. Veliki stavki 1922 Jeseni 1921 se je zaposli I predsednik menge&ke skupine v Laditatterjevi tovarnj in tu osnoval strokovno orgamizacijo, ki . je decembra 1921 vložila spomenico za 50 % zvišanje mezd. Delaveeni so povišali plače 1(! za 15 odstoitkov, s Cimer so bili nezadovoiljmi. V za-čefku felima.rja 1922 se ie delavstvo priložilo pri pod je toliku, da delajo že štiri tedne dnevno eno nndtiro brez zakoni tega 50 % po viška urne mezde. Na to pritožbo je podjel-iiiik odgovoril z odpustoni |)red-sedniika skupine JSZ. Podjetje je tuđi odločno odiklonilo ka-kakršnakoli pogajanja. 7. febrii-arja 1922 je 172 delavk in delavcev stopilo v stavko z zahtevo po zvišan ju mezd za 50 % in ponovni sprejem odpušfe-nega slrokovnega funkcionarja na delo. Ladstatter je dva dni (Klklanjal pogajanja. 9. in 10. feibrarja so trajala pogajanja, pri katerili so delavske koristi zastopali stroikovni tajnik JZS, tajnik Delavsike zbornice in de-lavska zuupivikii Krane Mušič in Hozalija Dime. ki so dosegli 10% povi sanje dnevnih mezd, 5 % povišanja aikordnih plač. priznanje delavs>kih za-iipinikov, pristanek na plačilo 50% poviška za nadiire. odpu-ščenemu Veiderju pa je podjetje priznalo odpravnino v visini entedenske mezde. Vodstvo strukovne organizacije je po stavki izjavilo, da bo poskrbelo za pf>|>oliio vključi-iev delavstva v svoje vrste v prihodnji sezoni. Tudii mengeško sla.mnikar.sku delavstvo kljub sta.lnemu po- rastu draginje ni dobilo pri-mernega povišanja plač v sezoni 1921/22. Skupina JSZ se je od-ločila, da si jili izbojuje s stavko. Povod za stavko je bilo nekorektno postopun je delo-vodje Antoina Krušlču, k.i je delavsitvo obtožil kraje slam-nikov, 22. apinila 1922 so stopili v stavko delavei in zahtevaJi odipus'i delovodje Krušdča, raz-jasnitev tatviiie. povišanje plac za 50 %, izplačilo 50 % povišJta za nadure in priznanje kvali-ficiranoisti delavstva. Po dveh dneli stavke je podjetje vseh 28 stavkajočih delavcev odpu-stilo. 25. aprila je tajnik strukovne organizacije Jameiz Koželj izključil stroje in s svojo odločnostjo doisegel. da je tuđi 48 delavk premagalo strah pred odip-ustoin in stopilo v stav. Ko. Naslednji dain so se po po-s.redovanju nadzornika začela pogajanja. Delavska zaupnika sta na začetku razprave zahte-vaila urediitev vpra.šamja odnosa delovodje Krušiča do delav-stva. Dr. Stemberger je bil prisiljen ka-ziiovati Krušiča s strogim ukorom in inu dati navodila za korektno postopanje z delavstvom. Podjetnik je tuđi preklical sitin o delavskih ta-tvififih. S tem je dr. Stemberger imel pogajaiiija za končana. Delavska zu [>iiika Janeiz Koželj in Ivan Kuiiier pa sta zahtevala, naj se uredjjo tuđi prejemiki tako, kot v domžalskih podjet-j.ih. Podjetuik je moral pristati na 50% povišanje zaelužka. Obijubi 1 je tuđi. da bo ponovno zaipo'slil stro'kovna funkcionarja Janeza Župana in Marijo Vrhovnik, če bosta prosala za sprejem na delo. Nilkaikor pa ni hotel pristati na 50 % povi-šek za nadure in delavstvo je izjavilo Ha jili bo izterjaio na obrtnem sodišču. Stavka se je konča.la 27. aprila. Navedeni stavki sta bili zadnji večji akciji slamniikars.kega delavstva. Delavsko gibunje se je nato razvijalo v težkih po-gojih postopnega propadanja slamtiikarske industrije, ki ni preživela velike gospodarske krize. Mirko Stiplovšek TOVARNA KLOBUKOV IN TEKSTILNE KONFEKCIJE UMVERSALE Domžale i z d e 1 u i e mQŠko, žensko in otroilco konfekcijo najsodobnejših krojev, volnene tulce, klobuke, slamnike itd. Delovnim ljudem đomžalske občine Čestita za njihov praznik Obiščite našo bogato založeno poslpvalnico v Dpmžalah .Gradbeno podjetje Domžale opravlja vsa gradbena dela solidno in kvalitetno Občanom čestita za njihov občinski praznik in se priporoča rudarsko pođjetje kremenćevih peskov In oplemenitenje nekovin D0M2ALE Ljubljanska cesta 18 ♦♦♦ čestita vsem občanom za občinski praznik — 27. .ulij! ZDRUŽENA KEMIČNA INDUSTRIJA Domžale proizvaja: temeljne barve in kite, oljnate barve in emajle, nitro lake In emajle za les in kovine, premaze za avto industrijo, dvokornponentne in poliester lake, svinčene okside, kazeinske barve za usnje, karbamidno lepilo za les, dekstrinirano in britsko gumo ter dekstrinska lepila. Občanom priporočamo svoje priznane izdelke in jim čestitamo za občinski praznik DELOVNI KOLEKTIV PAPIRNICE KOLIČEVO čestita vsem delovnim Ijudem domžalske občine za njihov praznik in jim želi tuđi za bodoče mnogo delovnih uspehov Kvaliteta naših izdelkov: plakatnega papirja, pergamentnega nadomestka, pergamina, havana papirja, prcpisnega, toaletnega, klobućnega in drugoga papirja ter vseh vrst specialnih lepenk je znana širom naše domovine MELODIJA tovarna glasbil in uči! MEJNGEŠ i z d e 1 u j e in nudi kvalitetne klavirske harmonike, kitare, jazz garniture, mandoline, ustne harmonike in celotni šolski instrumentarij Naše izdelke dobite v naših lastnih prodajalnah in v vseh velikih trgovskih hišah v državi Delovni kolektiv želi vsem občanom vse najboljše za njihov praznik iM>£Cno*StKo*j tovarna mlinskih strojev DOMŽALE — ŠTUDA I z d e 1 u j e strojno opremo za mline in pekarije Čestita delovnim kolektivom in vsem obćanom za občinski praznik in se priporoča VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE PRI KOMUNALNI BANKI LJUBLJANA Podružnica - Domžale Kl OBRESTUJE NAVADNE HRANILNE VLOGE PO 5 «/o VEZANE VLOGE PA OBRESTUJE NA ODPOVEDNI ROK na 3 mesece po 5,25 °/o na 6 mesecev po 5,5 °/o nad 12 mesecev po 5,75 °/o na 24 mesecev po 6 %> na 36 mesecev po 6,5 %> na 48 mesecev po 7 °/o Zato takoj vložite svoje prihranke, saj se vam naloženi denar v banki lahko bogato obrestuje