ŠTAJERSKI GOSPODAR
Erscheint jeden Samstag - Verlag u. Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse ö _ Ruf 25-67 - Bezugspreise: In der Ostmark, vierteljähr.RM 1.2» einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Alfrcich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr - Postscheckkonto Wien Nr. 550*
Mr. 36- III. Jahrgang
Marburg a. «L Dram, Samstag, 4. September 1943
Einzelpreis 10 UpJ
Dejstva govorijo za dokončno
zmago!
Na pragu petega vojnega leta - Prednosti nemških pozidt so neovrglfive Jamstva feriforijalnega zoaCafa ima v rohah Nemčija in ne sovražni tabor - i mirno vesljo v peto leto ve-lihega obračuna s silami teme
3. septembra 1939 sta Francija m Velika Britanija napovedali Nemčiji vojno, ker nista hoteli, da bi se nemško mesto Danzig vrnilo Nemčiji in da. bi se nemško-poljski odnošaji uredili tako, kakor bi to odgovarjalo interesom i Nemčije i nekdanje Poljske. Zapadni velesili sta raja riskiraK vojne in celo drugo svetovno vojno, samo da bi laž)« intervenirali v zadevi, id nikakor ni prizadevala njunih interesov. Francija in Anglija sta upali, da bosta zlomili moč vzpenjajoče se Nemčija in dn bosta na ta način rešili trhlo stavbo plutodemokra-cije. Po štirih letih borbe z ameriško pomočjo — Francija je padla pod nemškimi udarci ža v dragem letu vojne — lahko Anglija sedaj ugotavlja, da sedi zopet na enem izmed evropskih otokov, dočim ji je Evropa kot celota zabranjena.
Ko prestopamo prag petega leta te ogr< vojne, je prav, da si ogledamo položaj, v kat« se nahajata oba sovražna tabora, predvsem pa Nemčija s svojimi zavezniki Trezna presoja, ki j« tu edinole na mestu, nam pravi, da je bilo poleg velikega števila zgodovinskih zmag In podvigov v teh štirih letih tudi izgub in udarcev, toda vs« te izgube in vsi ti udarci so bili z nemške strani vkalkulirani že od vsega početka. Vsaka vojna vsebuje tudi nevšečnosti, ki pa v tem slučaju nikakor ne morejo omajati nemške zavesti, da prid« prej ali slej dan dokončne zmage nad silami tem«. V presoji vojnega položaja, kakor te nam razodeva z vidika štiriletnega poteka, gr« glavna beseda edinole dejstvom. Dejstva pa govorijo tako jasno in glasno, da jih pravzaprav ne bi bilo treba komentirati, ako večina ljudi nc bi bila spričo živčne vojne tako pozabi j iva, da }1 je treba dopovedovati celo stvari, ki so m odigrale pred dobrim pol letom.
Dejstva torej govorijo, da se obramba Evrope ne odigrava morda v zapadni Nemčiji ali morda ob Visli, temveč na atlantski obali, globoko na jugu Italije, ob Kubanu. na Miusu, ob Doncu in ob La-doškem jezeru. Lahko si pa ogledamo sliko vojnega položaja tudi z druge strani in takoj bomo videli, česar naši sovražniki v štirih letih vojskovanja niso dosegli Po štirih letih borbe, kakor j« ne pomni svetovna zgodovina, ima Nemčija s svojimi zavezniki v rokah vsa teritorijalna jamstva za dokončno zmago Noben Anglež in noben Ameri-kanec si ni mislil, da bo treba celih štirih let m največjih naporov za tolikanj pričakovani skok na Sicilijo Mnogim našim čitateljem pa ni znano, da so Angleži — vsekakor v prigodni pesmi — obešali svoje perilo že na Siegfriedovo črto, kar nikakor ni motilo Nemcev, da so vrgli Angleže korak za korakom iz vseh kontinentalnih položajev. Evropo, ki »o jo pred štirimi leti v duhu zavoje-vali. morajo sedaj oblegati in jim ni dano, da bi jo v naskoku zavzeli
Roich? itiai gchatl Hermana
PK-Kriegsberichter Eitel Lange (Scherl|
Im Haapiqaartitr dt» Reicfumartchallt Gering ia G< "	-
Loerzer und
Gespräch mit Generalmajor Galland, Generaloberst Reichsminister Speer
Prizna« j« treba, da je bila izguba Sicilije za sile osi udarec, toda nemško vojno vodstvo ni doživelo po «miku iz Sicilije nič takega, kar bi m lahko vsaj približno primerjalo z nekdanjim angleškim umikom pri DGnkirchenu. Nemška mojster-ska strategija j« preprečila tisto, kar so želeli izzvati Anglo-Amerikanci, in je prepeljala z otoka na celino popolnoma v redu skoro 20.000 ton streliva, materi j ala itd., povrh pa še vse nemške in italijanske čete z vsem težkim orožjem. V Siciliji so sovražniki v ostalem prejeli nauk, kaj jih čaka, ako bi poskusili napad na evropsko trdnjavo. Oni dobro vedo, kakšne žrtve jih čakajo, ko so vendar ■poznali, da je bilo treba dobrih pet tednov, predno so z največjo premočjo na ljudeh in materijalu dosegli na Siciliji svoj cilj. Ako pa pogledajo naši sovražniki iz zapadnega tabora na vzhodno fronto, se jim nudi slika nemške fronte, ki je sovjeti tudi s svojo tretjo ofenzivo niso zamogli prodreti. Nemčije torej sovjetska premoč nikjer ni zlomila, kakor je ne zlomi doma bombni teror anglo-ameriškib letalskih gangsterjev.
Ako premotrimo politično stran vojnega položaja, se nam nudijo čudna protislovja, zadevajoča sovražni tabor Anglija in Amerika sta izzvali to vojno pred štirimi leti. da bi obvarovali Poljsko pred nemško »težnjo proti vzhodu«. Medtem pa sta Anglija in Amerika nujno obljubili ne samo Poljsko, temveč tudi vso Evropo Sovjetski Uniji kot plen za pomoč v tej vojni, ki naj reši pluto-demokracijo pred propastjo Kar se pa tiče Anglije. izgublja svoj upliv na račun Zedinjenih držav, ki so si zavarovale na vseh možnih točkah svetovne oble svoja oporišča Pričelo je s 50 starimi rušilci, ki jih je Anglija nujno potrebovala v prvih mesecih tvojega vojskovanja Tako je Anglija ta-korekoč za skledo leče prodala svojo hegemonijo
na morju ia v zraku. DedJčino angleškega imperiju prevzemajo torej Rooseveltov« Zedinjene držav» Ko bi bili angleški lordi i 1939 vedeli da bo Anglija morala žrtvovati tolik« zaloge svojega upliva na svetovno dogajanje, se radi Danzig-a prav gotovo ne bi bili spustili v tako nevarno početja Treba J« torej odtehtati, kaj j« Anglija v tej vojni hotela pridobiti m kaj j« medtem vs« izgubila. L« tedaj bomo pravilno vrednotili pozicij«, na k» terih s« nahajata oba sovražna vojna tabora.
Kar m pa tiče boljševizma, ki j« nameraval vdreti v src« Evrope, tudi njegove pozicije niao niti najmanj rožnate. Boljševizem se mora borM globoko v svoji dežeH že tretjo leto. Žrtvoval je na stotin« divizij in več tisoč tankov in letal a malenkostnim uspehom, da so se vtihotapili v popolnoma razdejana mesta, ki jih je nemško vojna vodstvo po svoji volji radi strategičnih vidikov prepustilo sovražniku. Nobenega dvoma ni da ia vojaški stroj Sovjetske Unij« ni popolnoma razbit Toda dosedanje izkušnje so pokazale, da m v teku neprestanih Izgub ljudstva in materijala končno obrabi tudi največja vojna mašinerija. Vprašanj« je le. kako dolgo ■« bo vršil proces obrabljanju sovjetskih sil. Izven dvoma pa je m ostane, da boljševizem svojega cilja nikakor ne bo dosegel.
Da se je nemški vojaški in politični položaj o4 1 1939 stalno izboljševal in da poveljuje Nemčija danes vsej trdnjavi Evropi, je nedavno dokazal minister dr Goebbels s prepričevalnimi argumenti Nemčija je izkoristila vsak dan v tej vojni, da d je zavarovala kar sproti svoj položaj, v katerem se lahko upre vsakemu sovražnemu navalu Pozicije, ki jih je zavzela Nemčija v teh štirih letih, so tako trdne, da jih po vsej pravici lahko imenujemo fundament bodoče dokončne zmage. Zavedamo se marsikatere nevarnosti, ki nas še čaka na

Novi isspelii oeisiskili pomorskih in letelsIciSi si
Meseca
„ potopljenih ve* vojni?! ladij in 377.0©©b*t sovražne pio.be Velike vneli v sovražnih bombniškib odredih
Pri zavračanju sovražnik bombniikih napadov sa (ažnoitalijanska mesta so nemiki lovci in artile-rkii pretekli četrtek »bili devet bombnikov. Zapadno od rta Ortegal je bil potopljen neki sovražni rnšilec z letalsko bombo. V letalskih bojih nad At-Vntikom in pri napadih na neka mesta zapadnega «asedenzga ozemlja je izgubil sovražnik osem letal. fWt nadaljnjih sovražnih ietal »o zbila nemška va-aovalna vozila v vodovju frizijskih otokov.
Kakor je razvidno iz poročila z dne 27. avgusta, m hitra nemška letala ospešno bombardirala sovražne transportnike, čolne za izkrcavanje in dovozna skladišča na Siciliji Nad južno Italijo je bilo v četrtek zbitih šest sovražnih letaL Sovražni bombniški odredi <o bombardirali mesto Tarent In ■akatere občine v pokrajini Napulj. V noči >a XI. avgust so težka nemška letala napadla zblra-tttče ladij v alžirski laki. Poleg neke vojne ladje
bilo zadetih sedem transportnih ladij z bombami vseh kalibrov. Nad južno Italijo so zbili Ncmci po sobotnem poročilu osem sovražnih letal. Neka nem-Ika podmornica je potopila v Sredozemskem morju k dobro zavarovane spremljave neko angleško kri-tarko razreda »Aurora« (5200 ton), dočim j« dru-fa nemška podmornica težko poškodovala s torpedom neko drugo križarko. Zapadno od rta Fini-«terre je zgorela neka sovražna križarka vsled dejstva nemških bomb. Neki sovražni rušilec, ki je M tudi zadet, pa se je po eksploziji potopil. Nad aapadnim zasedenim ozemljem j« bilo v soboto ■bitih 15 sovražnih letal. V noči na soboto so močm angleški letalski odredi bombardirali mesto nflrn-berg ter povzročili izgub« med prebivalstvom bi »očna razdejanja v stanovanjskih delih, na cerkvah, bolnišnicah in kulturno-zgodovinskih «pome-■fkih. Po dotedanjih poročilih »o zbili 60 bemb-■tkov.	..	. ..
Hitra nemška letala «o po poročilu z nedelj« zabela z bombami štiri irednj« velike ladje v loki Aogusta. Okrog Napulja in ob obali Sardinije «o •emški lovci v soboto zbili «eajst sovražnih letal. Nemške podmornice so v Sredozemskem morju potopile tri ladje s skupno 20.000 brt. Nek velik fcensportnik je bil težko zadet s torpedi.
V vodovju luke Augusta «o nemška in italijanska letala uničila dve petrolejski ladji s «kupno 16000 krt in te neki dve drugi ladji Štiri tovorne ladje •o bile težko poškodovane. V zapadnem Sredotem-«lt«n morju so težke nemške letalske bombe za-
dele sovražno bojno ladjo in neko križarko. Sovražnik j« medtem bombardiral mesto Ortei, okolico Napulja, pokrajino Salerno in Catanzaro.
Nemški letalci »o v področja Napulja zbil! 26 sovražnih letal. Močni sovražni letalski odredi «o bombardirali v noči na 31. avgust zapadno Nemčijo, zlasti mesti Munchen, Gladbach in Rb«ydt. Razdejanja te žrtv« civilnega prebivalstva «o obsežne. 25 napadalcev «o pri tem zbili na tla. Nemške podmornic« «o potopile v Sredozemskem morja is v Atlantika pet ladij s «kupno 34.000 brt, povrb p« še rašilca te štiri tovorne jadernice. Torpedi-rale «o ie neko petrolejsko ladjo z 10.000 brt.
Po poročila z dne 1. «eptembra so nemške dale-kometne baterije obstreljevale neko skupino «o-vražnih vojnih ladij pred angleško obalo. Eno i»-ned vozil j« zgorelo. V noči na L september «o
močni angleiki letalski odredi napadli Berlin. Obramba j« uspešno razbila velenapad, ki je prišel ob »voj koncentrični učinek. V nekaterih predmestjih m v okolici so nastala deloma znatna razdejanja. Prebivtalstvo je imelo malenkostne izgube. Po dotedanjih »poročilih je bilo zbHih 47 sovražnih letal
Nemška vojna mornarica je ikapno z letalstvom potopila v avgusta dve križarki, ittt rašilcev, en» podmornico, 1 minolovca in pet hitrih iohtov. Poškodovala pa je eno bojno ladjo, deset križark, devet rašilcev, pri hitrih čolnov in pet drugih vojnih vozil. Mimo tega je bilo aniienih 70 trgovskih ladii t skupno 377 000 brt in itiri transportne jadernice. Zadetih pa je bilo 125 drugih ladij s skupno 580.000 brt Poškodbe dela teh ladij so bih tako velik», da j» računati t njih izgubo.
Dogodki na vzSioJsii frossti
TaJi v preteklem tod na s« se laibiii mri sovjetski napadi «b jekleni nemiki ob-rambi — Neprimerno velike savfetske izgube na ljudeh in materijalu
tej poti, toda mi poznamo tndi «vojo lastno moč. b te moči pa črpamo zavest, da je ni sile, ki bi ms v zvestobi do Ffihrer-ja te njegovih «odelavcev edvrnila od končnega cilja: totalne zmage v totalni «o j ni. Verujemo v veliko nalogo, ki nam jo j« poverila zgodovina. Vera, ki j« porojena iz zgodovinskih vidikov, nam zapoveduje, da «e moramo boriti te delati vse dotlej, dokler kot zmagovalci ■c bomo započeli velikega dela evropske te svetovne obnove. Imamo zavest, da je Nemčija v prvi tezi vojskovanja premagala v»e svoje kontinentalne sovražnike. Odslej je gospodarica Evrope Vsa Evropa s svojimi delovnimi silami, tovarnami te agrar-ao produkcijo je vprežena v voz nemškega vojskovanja Globoko v sovjetskem ozemlju je nemška vojska zaustavila sovjetski valjar, ki bi bil imel drobiti nemška mesta te pokrajine Tudi sovražno •zemlje je vpostavljeno v prid nemškega vojnega potencijala. Sovražnik je moral prehajati k svojim ofenzivam, da bi Nemcem iztrgal gospodarsko važ-aa področja, toda povsod stoji zid nemške jeklene •brambe. Anglo-ameriškemu letalskemu terorja se ■spešno zoperstavlja obramba, ki je uoič:1a z leteli vred več tisoč mož letalskega osobja. Na svetovnih oceanih je bilo doslej nničenih 33,4 milijonov brt sovražne dovozne te oskrbovalne plovbe, ki je za sovražni tabor v teku vojne takorekoč ■enadomestljiva V Vzhodni Aziji pa kontrolira Japonski zaveznik ogromen prostor, ki ga je zavo-jeval v zimskih mesecih 1, 1941/42 Tako je Japonska privezala močne sovražne sile, mimo tega pa je prisilila Zedinjene države k vojskovanja na 4veh frontah, kar niti najmanj ni bilo predvideno.
Nemška vojska «topa z resnostjo,' k; odlikuje eemškega človeka, v peto leto tega gigantskega «vetovnega obračuna. Pri tem se dobro zaveda, da mu kuje domovina orožje te da mu prideluje kruh, ki ga potrebuje za kronanje vseh dosedanjih zmag v obliki dokončne zmage nad vsemi sovražniki.
Ob Miosu «o doživeli boljše viki pretekli četrtek pri opetovanih napadih težke izgube. Pri Is j uma «o Nemci zavrnili sovražni posku« prodora nemške fronte ter vrgli boljševike na njihova izhodiMa. Pri tem so Nemci v proti sunku pridobili na terena. Zapadno od Harkova j« napadal sovražnik z močnimi pehotnimi te oklopnižkimi odredi na široki fronti. Nemci «o ga zavrnili deloma v bojih od moža do moža. V »redo «o izgubili boljševiki 253 tankov.
V	bojih ob Miosu je neka močna nemška «knptea udarila v «ovražni bok ter zavrnila sovjete ob velikih izgubah za nasprotnika. Pri Isjumu so hrabr« nemške čete zavrnile na raznih odsekih več sovražnih napadov Prav tako «o bili zavrnjeni vsi sovjetski napadi južno te zapadno od Harkova, kjer so boljševiki izgubili nad sto tankov. V sredo i« sovražnik ponovil «voje napade v prostora jago-zapadno te južno od Orela. Kljub vsem zaletom mu ni uspelo prodreti nemške fronte. Sovražnik je beležil težke izgube na ljudeh te materijalu. Izgubil j« 218 tankov. Na visokem severu so nemški letal-«ki odredi tmičili 26 sovjetskih letal.
V	petek so nemške čete zrušile ob Miusu, okrog Harkova in pri Orela vse sovjetske napade ter pri tem uničile 161 sovjetskih tankov. Sovražne odrede. ki »o mimogrede vdrli v nemške postojanke, so Nemci v krepkih protisunkih uničile. 26. te 27. avgusta so nemški lovci zbili 104 sovjetska letal».
Po poročila z dne 29. avgusta «o divjali na sred-
njem te južnem odseka fronte izredno hudi boji, Id so se stopnjevali na žariščih, kjer «o se odigravali množinski spopadi tankov te letal.
30. avgusta je povdarilo nemško vrhovno poveljstvo v svojem poročilu, da boljlevikom v bitkah, ki besne ie od 5. julija t. L, ni nikjer uspel« prodreti nemške fronte. Kjer je sovražnik s svoj« brezobzirno premočjo vdrl v nemške postojanke, ga je nemška pehota skupno z dragimi rodi orožja v zagrizeni obrambi zaustavila in mu iztrgate zavzeto ozemlje. Kjer so se nemške čete izogibale, «e je to izvršilo v redu in po uničenju vseh objektov, ki bi sovražniku lahko koristili. Vse to se je zgodilo zgolj radi skrajšanja fronte te da bi se tako pridobilo nove rezerve. Na južnem odseku fronte so nemške čete izpraznile popolnoma razrušeno mesto Taganrog.
Tudi 30. avgusta so se odigravali na srednjem in južnem odseku vzhodne fronte izredno hudi ia kuvavi boji. Zbitih je bilo 91 sovjetskih tankov.
Po poročila, izdanem 1. septembra, so se zrušili sovražni napadi ob obrambi romunskih čet na Kubanskem mostišča. Zapadno od Miusa, zapadno od Harkova, v področju Ryilska, Sevska in zapadno od Vjasme so se izjalovili sovjetski napadi deloma v bojih od moža do moža. Na «everu vzhodne fronte je bilo razmeroma mirno. 31. avgusta so iz-
e ubili boljševiki 184 tankov. Pred luko Jejsk j« ila potopljena neka sovražna topničarka.
Amjlšf«* se odpoveduje Battsanis?
Emigrantski odbori se preselijo k Kaire v Moskvo
Kakor poročajo iz Ankare, je preložitev «edeža grške, jugoslovanske in češke emigrantske »vlade« iz Londona v Kairo le začasnega značaja. V Moskvi so mnenja, da jc to le etapa na poti v Moskvo. V tem pogledu so se že vtšila pogajanja Moskve z omenjenimi odbori. V Moskvi imajo baje že pripravljene uradne prostore za imenovane emigrantske odbore. Smisel teh ukrepov Moskve j« v tem, da bi te odbore šo bolj odtujili Angležem.
V tem smislu so se sredi avgusta vršila v Ankari pogajanja med sovjetskim poslanikom Simodra-govim in diplomatskimi zastopniki grške, jugoslovanske in Češke emigrantske vlade. Moskva je predložila omenjenim odborom sklep posebnih pogodb, ki naj bi uredile tudi povojne odnošaje Moskve do omenjenih dežel Z dragimi besedami: te pogodbe naj bi zavarovale upliv Moskve na jugovzhod Evrope. To z-.varovanje upliva Moskve na Balkan bi bila prva etapa na poti popolne priključitve in pozneje seveda tudi sovjetizacije jugovzhodnih dežel. Razumljivo je. da bi v tem slučaju izginili dinastiji Grčije te Jugoslavije Te načrte sta najprej razpravljala v Londona dr. Beneš te takratni sovjetski «veleposlanik Majski. Dr Beiiei, ki je bodočnost svoje nove »Šeškoslovaške« itak
popolnoma prepustil Sovjetiji, je ix svoje inicija» tive izdelal natančne načrte za čim najtesnejše sodelovanje evropskega jugovzhoda s Sovjetijo. Iz vsega tega sledi, da se je Anglija umaknila iz Balkana te da je prepustila to interesno področje boljlevikom. Nemška vojska skrbi ?a to, da se to angleško izdajstvo ne bo uresničilo.
□ Dvoletnica srbske vlade generala Nediča.
Dne 29. avgusta je praznovala srbska vlada generala Nediča dvoletnico svojega obstoja in delovanja. Srbsko časopisje je ob tej priliki ugodna in povoljno popisalo in ocenilo delo vlade ter posebno podčrtalo sledeče storitve Delo pojasnjevanja o komunizmu, rešitev prehranjevalnega problema, vzpostava miru, reda in varnosti v deželi, socialno skrb za begunce, volne uietn ke in njihove svojci, velik gospodarski obnovitveni načrt, ki je v izvedbi ter obnovitev šolskega pouka Sirom dežele.
Dnck und V • f 1 » | ! Marbnrger Verlags- nnd . Druckerei-G«», m. b. H. — Yerlagsleitung: Egon Baumgartner; Haapt-schriftleiter: Friedrich Golob; ali« ta Marborg,Tiran, Badgasse i
Znr Zeit für Am«««» die Preisliste Nr. 3 Tom 10. April 194J gflltig. Ausfall <l«r Lieferung dea Blatte« bei bShercr Gewalt oder BetriebestSncof gibt keinen An.pmck aoi Rückiahiuul des Bezugsgeldes
Die gnadenlosen Kämpfe
Kleinkrieg in Osten
Von Kriegsbericht*r Haiu Wolkhardt
PK Wenn im Wehrmachtbericht manchmal dar im Stellungskrieg stehenden Frontabschnitte im Osten mit dem lapidaren Satz »An der übrigen Ostfront nur örtliche Kämpfe« Erwähnung getan wird, so liegt in dieser Aussage kein Urteil über die Größe oder Geringfügigkeit der Kampfleistuni dar dort eingesetzten Truppenverbände. Es ist nur eine summarische Zusammenfassung jener kriegerisches Ereignisse, die neben den jeweiligen Schwerpunkten des Kampfes im Osten abrollen. Indessen darf nicht verkannt werden, daß dieser örtlich* Krieg in seiner Summierung wie die großen Schlachten ein fühlbarer Aderlaß an den Kräften des Feinde* ist. Nichts wäre verkehrter, als di* Meinung, in solchen Kampfabschnitten wäre »nicht* los« so zu deuten, als ob dort kaum noch ein kriegsmäßiger Zustand vorhanden sei, vielmehr der Krieg sich in der Gestalt eines harmlosen, schläfrigea Geplänkels über die Zeiten hinziehe.
Plötzlichkeit de« Szenenwechsels
Die Lerchen, die an den schönes Sommertages über dem Niemandsland aufsteigen, nehmen gewifl wie jene bunten, leuchtenden Blumen, die im Vorfeld sich neigend den Sommerwind grüßen, die Sinne der Grenadier* gefangen. E* ist gut, dieae unberechenbaren Augenblick* der Ruh« roll auszukosten, denn vielleicht schon in der nächstes Stunde scheuchen der hämmernde Schlag berstender Feindgranaten und da* nervös* Tacken der Maschinengewehre di* ein wenig in verträumten Bezirken wandelnden Gedanken jäh aal und treiben sie in den engen Kraal der herbes, gegenwärtigen Wirklichkeit zurück. Wie oft und wann da* geschehen mag, läßt sich niemals sagen, denn auch dieser Stellungskrieg liebt di« Plötzlichkeit des Szenenwechsels. Seine Unberechenbarkeit erfordert eine stete Wachsamkeit und Bereitschaft tmd ist eine dauernde Gefährdung des karges Leben* m den Gräben des Hauptkampffeldes.
Wir sind im Mittelabschnitt der Ostfront zumeist im Besitz des günstigeren Geländes. Unser« Hauptkampflinie und die Stellungen unserer Gefechtsvorposten haben geländebeherrschend« Punkte, die es ermöglichen, feindliche Angriffsabaichten rechtzeitig zu erkennen und niederzuhalten. Die Sowjets, verbissen im Willen, uns dieser Vorteile su berauben, tasten mit nächtlichen Spähtrupp* unaufhörlich unserer Kampflinie ab und setzen in plötzlichen Stoßtruppunternehmen immer wieder zahlenmäßig überlegene Infanteriemassen ein, am oho« Rücksicht auf Menschen- und Materialversach« beherrschende Höhenrücken und Geländepunkte is ihren Besitz zu bringen. Vor allem sind es die ne-beldurchwallten und regnerischen Nacht«, in denen sie wie Tiere herankriechen und in unser« Stellungen einzubrechen versuchen. Dann kommt es xa jenen heißen Nahkämpfen, di« gnadenlo« sind und von jedem einzelnen Grenadier die bedingungslose Bewährung fordern. Gelingt einmal der feindliche Einbruch, dann leisten die Grenadier« is sofortiges Gegenstößen, die den Feind hinauswerfen und vernichten, aufs neue ihr Höchstteil as soldatischer Pflichterfüllung.
Der Gegner hat überdies noch weiter* Methoden einer spannungsgeladenen Kriegführung. Klein« Feindgruppen sickern in des Nachtstunden durch das Vorfeld und versuchen, sich as unser« HKL heranzupirschen und auf unbemerkte Wei*« di« Posten zu überwältigen und mitzunehmen, um aus den erpreßten Aussagen ein klares Frontbild zu gewinnen Mit dem erworbenen, sicheren Instinkt des Jägers, der das heranschleichende Wild wittert, erkennen unsere Grenadiere die Gefahr und wissen solche nächtlichen Raubzüge der Sowjet« sa vereiteln.
PK-Kriegsberichter Rynas-PBZ (Sch)
Schwere Heeresartillerie unterstützt is unermfldlichem Einsatz südlich des Ladoga-Sees die Grenadiere in ihren Abwehrkämpfen. Link*: Da* Geschütz wird geladen. Rechts: Das befohlene Ziel wird angerichtet
Der stetige Aderlaß...
Sind so diese Formen de« Stellungskrieg« beschwörende Mahner, in heller Wachsamkeit osd unaufhörlicher Bereitschaft den lauerndes Gelskren zu begegnen, dann mag ermessen werden, wte wenig sich Ruhe und Muße in diesen Frontabschnitten einzunisten vermögen. Es kommt hinzu, daA das unaufhörlich« tastend« Feuer feindlicher Granatwerfer und Kanonen, deren Einschläge oft haargenau in den Gräben liegen oder di« Zog- tmd Kon»-
paniebonker zs vernichten drohen, sowie das zuk-kende, nervöse Rattern der Maschinengewehre, deren gespenstisch« Leuchtgeschoßbahnen in den Nächten über di« Grabenwänd« schwingen, oder tosende Artillerieduell« weiter« Wesenselemente dieser Front sind, die die Grenadiere in steter lauernder Angespanntheit halten und ihnen den Schlaf karg bemessen.
Der Krieg im Kleinen und die örtlichen Kämpf«, wte sie sich zumeist im Mittelabschnitt der Ostfront abspielen, kennen kein« erstarrte Front im Sinn« völliger Unbewegtheit Schon allein unsere eigen« aktiv« Kriegführung, die immer wieder is erkannte Schwächen de« Feindes stößt und den
jser sa Aaseinandersetzungen zwingt, läßt die*«
Wenn auch di« von den großen Materialschlachten her gewohnten hohen Gefangenen- und Beutematerialzahlen hierbei ausbleiben, so sind doch di* zahlreichen örtlichen Kämpfe, die eigentlich ni* abbrechen, für den Feind eine fühlbare Minderung seiner Kräftesubstanz. Der deutsche Soldat, der sich in diesen Frontabschnitten den tausend Belastungen eines wechselvollen und harten Stellungskrieges auszusetzen hat, wird dereinst verbuchen dürfen, daß auch dieser örtlich gebundene Krieg is der Gesamtschau von schicksalgestaltender Bedeutung war.
Slci
se nemscsBie
PK-Kriegsberichter Wiuk« (Atl — Sch)
Seinem Rat tind schon unxähHf BoischewUim gefolgt
An* einer vorgeschobenes Grabcnstelluntf heraas ruft eis Dolmetscher mit dem Megaphon di« nur «tws 100 Meter gegenüberliegendes Sowjets an und fordert *i* auf, den sinnloses Kampf für den Bolschewismus aufzugeben. Seinem Rufe sind schoa viele Sowjets gefolgt, di« erkannt haben, daß der Kampf aassichtslo* ist tmd daA ihr* ungeheures blutiges Opfer zweckte« sind
PK-Kriegsberichter Waske (Sch)
General und Grenadier
Es Bild der beispiellos harten Schlacht im Ostes. Der Oberbefehlshaber einer Armee, Generaloberst Model, vors bei seinen Männern Ein verwundeter Grenadier, den Hals behelfsmäßig verbunden, berichtet vom Gefechtsverlauf
Boljševizem - nepiäjaielj kmečkega človeka
So»jefija j« najS>oljši primer koljševiikega po<topaitja % podeželjem — Razlika .med razmerami v nemškem okupacijskem ozemlja in med preostalo Sovjetijo
»Štajerski Gospodar« je objavil * tm izmed zadnjih številk tlanek, ki s« bavi z odnosom boljševizma do kmetskega človeka. Ker prihaja komunizem kakor volk v ovčji koži nekega meglenega »nacionalizma« po tajnih poteh agitacije tudi » maše spodnjeitajerske vati, je potrebno, da pojasnimo norim čitateljem vso nevarnost, ki preti zlasti kmetijskemu človeka t strani boljševizma. V do-tičnem članku smo povdarili. da f* boljševizem zavestno uničil velikega in srednjega kmeta nekdanje Rusije, dobro vedoč, da je kmet vsled svoje povezanosti x zemljiško posestjo in radi svoje vernosti vseskozi konservativen činitelj nacionalnega tivljenja. tidje, ki od pamtiveka niso imeli nika-kega interesa na obdelovanja zemlje, so dobro vedeli, da je uničenje kmeta prvi predpogoj za totalno socializacijo v smislu Marxovih in Leninovih naukov. Žalostna je zgodovina ruskega kmetijstva s zadnjem četrtstoletju boljševiške revolucije. Kakor tnano, so kmeta spodili s posestva, nato pa so posestva zdruiili v takozvano komunistične kolhoze, neke vrste driavno urejevanih zadrug, p katerih sta vihtela svoj bič iidovski komisar in zastopnik zloglasne GPU. Bivši posestniki so imeli samo eno izbiro: ali opravljati raboto na teh kolhozih kot bivši kulaki, ali pa v prognanstvo v prisilna delavska taborišča na visokem severu od-nosno r sibirske rudnike... Ko je bil kmetski stalei takorekoč popolnoma uničen, si je oddahnila boljifviška vladinovska sodrga v Moskvi. Ko so zavzemale nemške armade del za delom sovjetskega področja, so tisti nemški vojaki, ki so sami kmetovalci ali kmetijski delavci po poklica, videli na lastne oči popolno propast nekdaj tako bogatega ruskega kmetijstva.
Nemika uprava je na zavzetem vzhodnem področju, slasti pa v Ukrajini, našla razvaline gospodarstva kolhozov. Z idealizmom tn interesom obenem t je lotila silnega dela kmetijske obnove, ki naj > prvi vrsti krije potrebe armad in civilnega prebivalstva, obenem pa vrže prebitek za dodatno prehrano nemškega naroda in drugih zasedenih področij. Takorekoč iz nič so organizirali nemški kmetijski strokovnjaki na osnovi nekdanjih sovjetskih državnih posestev in kolhozov neke vrste prehod iz komunalnega gospodarstva, ker v tistih razdrapanih razmerah ie ni bilo možno misliti na takojšnji prehod k individualnemu kmetijskemu gospodarstva. Že po prvem letu takega prehodnega gospodarstva je nemška uprava po nalogu ministra Alfred Rosenberga pričela zlasti v Ukrajini, Belorusiji in baltiških deželah z dodeljevanjem zemlje nekdanjim kmetovalcem. Ko so prejemali nekdanji kulaki tz rok nemških zastopnikov posestna pisma z natančno označbo mej njihovih posestev, so jim igrale v očeh solze veselja. Tako •o prejemali iz rok FShrerjevih zastopnikov tisto zemljo, ki so jim jo šiloma odvzeli Stalinovi hlapci m smislu Leninovih naukov.
Boljieviška agitacija zatrjuje seveda, da ^nečloveški Mtlerjanci zatirajo prebivalstvo zasedenega •zemlja in da je padlo to prebivalstvo na raven iisto navadnih sužnjev«. Dejstvo pa je, da prebivalci tistih pokrajin, ki so jih nemške čete iz stra-tegičnih razlogov izpraznile, niso hoteli ostati v boljševiškem raju, nego so tz lastne volje bežali » »nemško suženjstvo«. Prebivalci zasedenega •zemlja so se pač dodobra prepričali glede razlike med nemško okupacijo in med stalnim terorjem zloglasne čeke. Resnica je, da so Nemci prinesli tema ljudstvu toliko svobode, da jo boljševiki sedaj tam, kjer so zopet zagospodovali, kratkomalo odpravljajo. Kakor poročajo iz vzhoda, so boljševiki na mnogih mestih sklicali shode ter dopovedovali prebivalstvu, da je pridobilo pod nemško upravo preveč svobode ter da jim bo sovjetska uprava ie zopet zbrusila pravo »revolucijonarno disciplino«. Lahko si je misliti, da so se »osvobojeni« kmetje silno »razveselili« nove razlastitve in sličnih boljševiških ukrepov, katerim prednjači če-kistični strel v tilnik.
Kmetski človek mora vedeti, da je boljševizem neizprosni sovražnik vsakogar, ki poseduje in obdeluje svojo zemljo. Pojem zemljiške lastnine je treba v smislu boljševiških naukov odpraviti. Kdor torej ljubi svojo zemljo, bo storil vse, da se uniči peklenski boljševizem. Zlasti naš spodnještajerski kmet ima vse polno razlogov, da se na svoj način
upre boljieviški agitaciji. Spodnještajerski kmet izpolnjuje v veliki večini svoje dolžnosti pri oddaji kmetijskih pridelkov in pri splošnem sodelovanju v oskrbovalni bitki. Preko tega se borijo njegovi sinovi na vzhodu proti boljševizmu. To je najboljši odgovor na tisto preračunano agitacijo, ki prišepetava našim ljudem, da »boljševizem ni nič hudegačeš, da je itak že povsem »nacionalno gibanje« itd. Ne tn stokrat nel Vedeti je treba, da igra Stalin vedno dvojno igro, kakor piše ruski list »Severnoje Slovo« v Rigi. Stalin menja svoja naziranja kakor tista iival kameleon po trenutni potrebi. Boljševizem je samemu sebi tako zvest, da se noče spremeniti niti na področju socializma, niti na polja strankarsko-čekistične diktature ali pa verstva. Uničevati vsako klico boljševizma je naloga, ki jo mora izpolnjevati v svojem lastnem interesu zlasti kmetski človek. Braniti svojo posest je Istovetno s pobijanjem boljševizma!
Zatemnitev od 21. Jo 5. ur®
RAZIE VESTI
□ Kaj Išče gospa Rooseveltova v Novi Zelandiji? Gospa Eleanor inspicira to bodočo kolonijo Zedinjenih državi Tako glasijo poročila o potovanju gospe Eleanore Roosevelt, žene predsednika Zedinjenih držav Severne Amerike. Kaj je gospo Eleanor vodilo ravno v Novo Zelandijo, nikdo prav ne ve, gotovo pa je, da njen obisk te dežele ne bo ostal brez vpliva na bodoče od-nošaje med Novo Zelandijo in Zedinjenimi državami. Gospa Roosevelt nastopa v Novi Zelandiji gotovo kot zastopnica nove politike svojega moža, ki si hoče v vojaškem, gospodarskem in političnem pogledu pridobiti angleške dominijone in jih kolikor mogoče spraviti pod svojo zastavo.
D Arabska Unija že v naprej nepopolna. Arabski kralj Ibn Saud noče poslati svojega zastopnika na vsearabski kogres, ki se vrši v Kairu. Dejstvo, da tudi vladar dežele Jemen, takozvani emir, molči, je vzbudilo v vseh arabskih krogih a Bližnjem vzhodu veliko pozornost. Ibn Saud izjavlja, da noče sodelovati vse dotlej, dokler ne bodo zavrnjene vse židovske zahteve glede ustanovitve židovske države Palestine in dokler ne bo Palestina zastopana na kongresu po arabskih delegatih.
O Novi državni svet na Slovaškem. Slovaški državni predsednik dr. Tiso je imenoval novi državni svet, ki ga tvori deset članov. Predsednik državnega sveta je sodni predsednik Jan Drobny.
Poljska ugotovitev: ,7a vofsia je bila llemčiji vsiljena'
Zanimiva izpoved poljskega emigranta generala Sosnkoirskega — Sovražniki so v poletja L 1939 sklenili, „da Hitler ne sme več izvojevati nekrvavih zmag"
Poljski general v «migraciji Sosnkovrski, naslednik umorjenega generala Sikorskega, je na predvečer 1. septembra t L podal izjavo, ki na edinstven način ugotavlja vojno krivdo sovražnega tabora. Sosnkovrski je namreč izjavil sledeče: »Sklep Poljske z dne 31. avgusta 1939 na osnovi povelja za splošno mobilizacijo je označil preobrat v zgodovini Evrope. S tem j« bil Hitler postavljen pred nujnost vojskovanja v času, ko jo upal izvojevati nadaljnje nekrvave zmage.« z drugimi besedami: Nemčija je hotela pred štirimi leti ohraniti mir, Poljska pa je hotela vojno, ki jo je izzvala po nalogu intrigantov v Londonu in Parizu. Da bi še bolj podčrtal odgovornost takratnih oblastnikov v Varšavi, j« dodal general Sosnkovrski svoji izjavi ie sledečo: »Poljska se je premišljeno odločila za vojno proti Nemčiji in s tem za zapadne demokracije«.
Zgodovina je medtem že zabeležila, da omenjeni sklep Poljske nI bil storjen morda šele 31. avgusta 1939. Takoj po smrti maršala Pilsud-skega je bil opažati razvoj, ki je do vedel do angleške garancije za Poljsko in nato do izbruha vojne. V trenutku, ko so imeli poljski oblastniki v žepu londonsko blanko-menico, so mislili, da si lahko dovolijo vsako igro. z Nemčijo. Celo v dnevih poloma so poljski oblastniki gledali iz tramovja podirajoče se Poljske v smeri proti Londonu, pričakujoč obljubljeno rešitev, ki se pa nikakor ni uresničila.
Izkazalo pa se je, da se poljski emigrantje v Londonu niso ničesar naučili iz zgodovinskega poteka. Pobegle ostanke poljske armade so postavili Angležem na razpolago za svoje afriške in azijske podvige. Obenem so prisegli, da se bodo udeležili vsakega podviga proti silam osi, da bi Angleži na ta način lahko očuvali svojo žlahtno kri... V katynskih grobovih leži na tisoče poljskih častnikov, ki jih ima na vesti okrutni boljševizem, toda v Moskvi se nahaja neki poljski »vladni odbor«, ki obožuje Stalina, in pod vodstvom nekega Žida se je formirala poljska divizija kot naskočna formacija boljševizma.
Samomor poljske emigracije na zapadu in na vzhodu je končno stvar Poljakov samih. Za nas je važna ugotovitev generala Sosnkowskega, da je Poljska 1. 1939 premišljeno nastopila proti Nemčiji in da je tako postopala kot orodje Anglije, Francije in svetovnega židovstva. Iz dokumentov je izhajalo nesporno dejstvo, da so celo poljski diplomatski zastopniki svarili svojo vlado pred nevarnostjo izigravanja Nemčije, in to tembolj, ker so spoznali, da so židje v Ameriki propagirali maščevalno akcijo proti Nemčiji. Po Miinchenu je Rooseveltova klika motila vsako
sporazumevanje v Evropi s svojimi garancijami, ki jih je dajala zapadnim silam in Poljski.
Kakor je Sosnkowski točno pogodil, je Führer izvojeval celo vrsto nekrvavih zmag. Njegovi uspehi leta 1939 so bili toliki, da je posluhnil celi svet. Führer je v potezi' za potezo odstranjeval krivice, ki jih je Evropi povzročila verzajska mirovna pogodba. To pa nikakor ni prijalo židovskim klikarjem v Londonu in v Washingtonu. Roosevelt in Churchill sta se zaklela, da Hitler ne sme imeti nobenih nekrvavih uspehov več Ko je Führer tudi v spornih vprašanjih s Poljsko iskal poravnavo, da bi prišel mirnim potom do svojega cilja, je zažgala Anglija zažigalno vrv, ki je pognala evropski sod smodnika v zrak.
Povsem jasno je, da je hotela Nemčija v poletju L 1939 mir in da so njeni nasprotniki že špekulirali z vojno. To je tako jasno ugotovljeno, da general Sosnkowski niti ni ponovil bajke o »nemškem napadu na Poljsko.« Stvar je pač taka, da so si sovražnici takrat obetali »lahko in hitra zmago«, pri tem pa so blodili v zmotah cela štiri leta. Motili se bodo ie tudi nadalje, na koncu pa bodo spoznali, da se maščuje vsaka krivda na zemlji.
September — začetnik jeseni
September je mesec trojnega značaja: meteorološkega, astronomskega in fenološkega. Prvi pričenja s 1. septembrom in konča z zadnjim novembrom; drugi začenja s 23 septembrom in konča s 23. decembrom; tTetji se uravnava' pod vplivom prvega (selitev ptic, odpad listja in slično). V splošnem je september na dobrem, da, celo na najboljšem glasu. Le redkokedaj se dogodi tudi — izjema Posebno prva polovica meseca nas še živo spominja nazaj na komaj preživeto poletje, so še topli, celo še vroči, dnevi, le noči in jutra postajajo že hladna in vročih vetrov ni več. V mesecu septembru — čeravno je sicer rad izredno razrvan — je vendarle nekaj globoko osrečujočega, nekaj, kar človeku ne nudi noben mesec v takem izobilju, k večjem december v božični dobi. In še nekaj posebnega, je v tem mesecu. Je prvi mesec, ki se v besedilu konča s črko r. Za ozir. pred seboj še šest takih »tovarišev«, ki as vpeljejo v zimo (oktober, november), ki nas vodijo preko najhujše zime (december, januar februar), in ki nam že od daleč obetajo novo življenje v porajajoči se spomladi (marec, april). kakoT v zahvalo imata ta dva črko r že v svoji sredini. In posebno vsi revmatiki si pri tem zapomnite: varujte se v teh mesecih z — r — intimnosti z golo zemljol

Ah je Švedska se ne^ralna ?
Kaj počenjajo šveJsLi ribiči — Stališče švedskega tiska je nepojmljiv«
h Berlina poročajo: Dne 25. avguste so nemške pomorske sile zasačile v svarilnem področju pri Skagerraku več ribiških vozil. Po nemških svarilnih strelih so se ta vozila odstranila. Istega večera so Nemci zopet zasačili ta ribiška vozila sredi svarilnega področja. Nemške pomorske sile so razen tega ugotovile, da je od sedem svetilk, ki so pritrjene na takozvane boje, gorela samo ena, dočim so druge deloma manjkale. Na preostalih bojah so manjkala stikala in tudi sicer so bile boje neuporabne. Ko so se pojavila nemška vojna vozila, so se ribiški čolni spustili v beg. Nemška artilerija jih je obstreljevala ter sta bila pri tej priliki potopljena dva taka švedska čolna. Ribiški čolni so se potemtakem enega in istega dne dvakrat zadrževali v nemškem svarilnem področju ter so tako namenoma in načrtno kršili prepoved vožnje v nemškem svarilnem področju. Informacije, ki jih je iskal švedski mornariški atašč, potrjujejo, da gre za švedska vozila.
Postopanje švedskih čolnov ni bilo samo v protislovju z nevtraliteto Švedske, temveč predstavlja naravnost podpiranje sovražnikov Nemčije. Nemški poslanik v Stockholmu se je v imenu vlade Reich-a pri zunanjem ministru najstrožje zavaroval proti temu ter je izrazil pričakovanje nemške vlade, da bo švedska vlada krivce primerno kaznovali. Nemška vlada je obenem naznanila švedski vladi, da nemška vojna vozila odslej v svarilnem področju ne bodo več tako obzirna kot doslej. V bodoče bodo proti takim vozilom primerno postopali.
»Deutsche Diplomati sche Korre-spondenz« povdarja v zvezi t temi dogodki sledeče: »Stališče švedskega tiska je padlo tako nizko, da si tega ni mogoče predstavljati. Švedski tisk ne prekaša samo svoje dosedanje mržnje napram Nemčiji, temveč skuša povrh še žaliti nemško oboroženo silo. Politično nastrojenje velikega dela švedskega tiska se danes v ničemur ne razlikuje od nastrojenja sovražnikov nemškega naroda. Bolj porogljivo, lažnjivo in žaljivo tudi v angleškem in ameriškem tisku ne pišejo o Nemčiji. Za sovražnika je tako poročanje politično orožje, kajti sovražnik noč« biti objektiven. Te iste pravice pa se ne more dovoliti švedskemu tisku, dokler se smatra Švedska kot nevtralna država. Interes švedskega naroda zahteva napram nemškemu narodu tako razmerje, kakor ga jasno določata zemljepisni položaj Švedske in pa igra kontinentalnih sil.
Ni še dolgo, ko je švedska vlada povdarila svoje nevtralno stališče. Švedski tisk pa zavzema povsem drugo stališč«. Ton, ki se ga poslužuje švedski tisk, je vse drugo samo ne nevtralen. Ta ton je izzivalen napram Nemčiji, nima pa nikakega razumevanja za težnje Nemčije in njenih zveznikov, obenem pa v marsičem podpira propagando naših sovraž-nikpv. Medtem, ko se ves svet škandalizira nad anglo-ameriškim letalskim terorjem proti nemškemu civilnemu prebivalstvu, opravičuje švedski tisk ta teror ter vztraja pri trditvi, da bombardira angleško letalstvo izključno vojaške cilje. Del švedskega tiska simpatizira odkrito z Anglijo, dočim je drugi del prijateljski razpoložen napram Moskvi Držanje in duh tega tiska nista več združljiva z nevtraliteto Švedske.
ßeictisinnenminKler
Heinrich Himmler
Z imenovanjem za ministra notranjih zadev je pievzel Heinrich Himmler velik urad, za kar mu je podlaga njegovo dosedanje uveljavljenje na svoji življenjski poti. Nemškemu narodu je osebnost novega ministra znana v takozvanih Schutzstaffel der NSDAP, ki jih je organiziral kot Reichsführer ter jih po nalogu Adolf Hitler-ja vodi že od 6. januarja 1929. Iz nekdanjega batinaškega sistema policije minulih časov je ustvaril ljudsko policijo v najboljšem smislu besede.
Ne bi bilo pravično, če bi se mislilo, da je njegova osebnost in njegova delavnost bila izčrpana z državno eksekutivo redne policije, varnostne policije in varnostne službe. Leta 1939 ga je Führer imenoval Reichskommissar-jem za utrjevanja nem-štva, nakar je pod najtežjimi okoliščinami z najmanjšimi upravnimi sredstvi preselil v domovino skoraj 700.000 inozemskih Nemcev ter jih zopet vdomačil v našem nemškem prostoru. Kot organizator Waffen- ff je ustvaril Reich-u čete, ki so se uveljavile na vseh frontah. Njihove divizije oklop-nih grenadirjev so si v odločilnih dobah pridobile svoio mlado in ponosno tradicijo. Bile so v stanju, zaslužiti si visoko Führer-ievo pohvalo.
Znano jasno izravnanje Waffen- ff v vseh odredih, njihove trde zakone, njihovo brezpogojno disciplino ter njihovo trdno in zvesto pokornost s« ie zamoglo doseči samo po vzoru prvega ff-moža Heinrich Himmler-ja. Nječovi odredi Schutzstaffel ga poznajo kot zvestega Führer-jevega vojaka, neizprosnega napram vsakemu prestopku zoper zakone Retch-a, neizprosno trdega zoper nečednost po uradih in v osebnih področjih, neomejno do-bretfa kot tovariša do tovarišev ter vedno pripravljenega pomagati z nasvetom in dejanjem v sili in zadregi od moža do moža. Kar on zahteva, to on tudi da in kar on da, to da v celoti. In ko sedaj še niti 431etni Reicfcsinnenminister prevzame svoj urad, prihaja z njim vred tok moči in izkušenj starega bojevnika pokreta z niegovim mladim, nritrievalnitn srcem za Führer-fa in Reich.
POZOR! Naročniki »Štajerskega Gospodarja«!
Ako naročnik spremeni svoje stanovan|e ali svoj naslov, mora to pravočasno javiti svojemu poštnemu uradu, ki mu dostavlja naš list. Poročanja o takih spremembah na našo upravo so brezpredmetna. Kakor poštni uradi sprejemajo naročnike za naš lisi tako sprejemajo tudi denar za naročnino. Pisante na naša upravo po poštne čeka ni potrebno.
Föhrprahm schlägt Sowiei-
II Boot in die Fluchtf
Von Kriegsberichter Dr. Egon Flglhufeer
PK Hundertzwölf Schritte sind es. Bei gleichmäßigen Gang. Von der Felsnase mit ihrem Steilabfall zu dem alten Genuesenkastell am Meer. Fast zwei Stunden ist der Posten der Grenzwache diesen Weg hin und zurückgegangen, hob ab und zu das schwer« Glas vor die Augen und blickte über die Weite der See. Endlose Wasserfläche, unzählige kleine glitzernde Wellen, rot durchglüht von der aufgehenden Sonne. Unzählig auch wie die funkelnden Sterne, die bei Wachenantritt gerade vom beginnenden Tag verdrängt wurden. Und zahllos wie die Sandkörner des Strande«, gegen den Tag und Nacht die Schaumstreifen anlaufen. An dem Stand der Sonne erkennt der Grenzer, daß in einer halben Stunde Wachwechsel sein muß.
Wache am alten Genuesenkastell
Langsam, bedächtig hebt er sein Gl««, denn aus dem Dunst, der über den Wellen liegt, schiebt sich ein grauer Strich, fast wie ein U-Boot, aber ohne Turm. Ein Fährprahm stellt er fest. Raschen Schrittes geht er zum Bunker, wo die Kameraden gerade Kaffee kochen. Gfbt eine Meldung ab und marschiert wieder den sattsam bekannten Weg. Dabei ist sein Blick ununterbrochen aufs Meer gerichtet, das sich jetzt an den goldenen Strahlen der Sonne satt trinkt Mitten durch den goldenen Strom schneidet dieser lange schmale Schiffskörper. Er macht gute Fahrt Aber plötzlich draußen . . . ein dumpfes Brummen flieht dem Ufer zu . . . helles Bellen ... er hat richtig gesehen und nun steht er, hat das Glas in das Gesicht hineingepreßt und starrt hinaus aufs Meer . . .
Salven Jagen durch den Morgen
U-Bootsalarml Der Ruf gellt über da» lange graue Boot Uber die eisernen Deckplanken poltert die Besatzung, schlagen'Schotten mit dumpfem Knall in die Rahmen, schnappen Verschlüsse, wehen harte kurze Kommandos und erleichterndes Fluchen zur Brücke Erzittert das Schiff bei dein ersten Schüssen der Geschütze, nachdem das Boot hart nach Backbord gedreht hat.
Die ersten Salven liegen hinter dem Sowjet-Uboot, da« vor wenigen Sekunden in einer Entfernung von fast 2500 Metern aufgetaucht war. Die Augenblicke der ersten Aufregung sind vorüber. In kalter Abwehrbereitschaft gegen den weit überlesen«! Gegner geilt die zweite Salve
zum Feind nnd zerschlägt ihm seinen Netzabweiser. Jetzt ist drüben auch die Geschützbedienung aus dem Turm. Der Kommandant des Marine-Fährprahms, ein Steuermanns-Maat, gibt auch für Maschinenwaffen Feuererlaubni«. Dia Bedienung versteht das Kommando. Drüben prasseln die Einschläge wie Hagelkörper und vergeblich versucht die feindliche Geschützbedienung ihre Kanone zu erreichen. Doch nun ist die Trommel leer. Trommelwechsel.
Der Feind nützt den Augenblick und steht mit seiner Geschützbedienung an seiner Kanone, und schon blitzt es von dort auf. Hundertfünfzig Meter zu kurz. Gleichzeitig jagt die Geschützbedienung des Fährprahms ihre vierte Salve zum Feind, Einschlag hinter dem Turm. Als sich der öualm verzogen hat ist auf dem U-Boot eine starke Rauchbildung zu sehen. Sein zweiter Schuß läßt auf die Nervosität schließen, die dort augenblicklich herrschen muß, denn er liegt zweihundert Meter zu weit all Steuerbord. Auch die fünfte Salve zeugt von der hervorragenden Treffsicherheit der deutschen Geschützbedienung.
Nun ist auch das leichte Geschütz wieder so weit und durch das Glas sieht der Kommandant die Verheerung, die seine Geschosse bei der feindlichen Geschützbedienung anrichten. Das Gefecht hat seinen Höhepunkt erreicht Trotz des frühen Morgens sind die Männer in Schweiß gebadet und keuchend arbeiten die Lungen. Da setzt das »Kleine« erneut aus. »Was ist los?« Schon benützt der Bolschewik die Gelegenheit und setzt einen Schuß 50 Meter hinter den Prahm.
«Ladehemmung, Verschluß klemmt!«
Es ist zum Verzweifeln. Doch die »Schwere« schießt unentwegt weiter. Ihre siebente und achte Salve decken das U-Boot rastlos ein. Schon brüllen die Männer vom Prahm auf in wilder Freude über diese beiden Treffer, die den Feind entscheidend getroffen haben müssen, da fährt da« tödliche Schicksal In die eigenen Reihen. Ein plötzliches Bersten von Stahl und Eisen. Holzteile, Schwimmwesten und Lukenteile wirbeln durch die Luft In das Knistern eines entstandenen Brandes mischt sich das Stöhnen verwundeter Kameraden. Als der Kommandant wenige Augenblicke später die Lage übersehen kann, bemerkt er, daß die gesamte Bedienungsmannschaft eines sewren Geschütze« ausgefallen ist. Soll das das Ende sein? Da bricht der Feind den Kampf ab. Er hat so schwere Beschädigungen erlitten, daß er auf eine letzte Entscheidung verzichtet. Mit äußerster Kraft nimmt er Kurs nach Süden.
Geschleppt mit den toten und verwundeten Kameraden an Bord, lauft das Boot in seinem Bestimmungshafen ein. Die Spuren dieses erbit-tterten Kampfes sind deutlich und schwer. Die Ruderanlage, der Maschinentelegraph sind zertrümmert, im Maschinenraum bilden Rohrbröche und Tankschäden die Kennzeichen diese« Gefechtes. Mit Notverbänden, durch die das Bhrt sickert, mit fahlen und eingefallenen Gesichten gehen die Leichtverletzten an Land, wo Offiziere und Mannschaften stehen und die toten Kameraden grüßen.
Wo die Mündungsfeuer lohten
An die verwitterten Steine des Genuesenturms gelehnt steht der Grenzer und starrt anf das blaue Meer, auf dem hurtige Sonnenkringel ihr lustiges Spiel treiben. Die Sonne hat Ihren höchsten Tagespunkt erreicht und brennt ohne Erbarmen auf den Einsamen, 9er immer wieder einmal sein Glas an die Augen setzt und dorthin starrt, wo sich vor einigen Stunden ein erbitterter Kampf abgespielt hat dessen Zeuge er wurde. Immer wieder sieht er vor sich das von den Granaten aufgewühlte Meer, sieht die gelbroten Mündung»-feuer und die" Flucht des Feindes. AbeT auch den Volltreffer auf dem Marinefährprahm. Langsam richtet er sich auf und geht zu seinen Kameraden.
* Od kod prihaja modaf Moda ima, kakor
znano, svoje izvore ali centrale v raznih velemestih. kljub temu pa zbira ideje, zamisli in načrte v vseh deželah Tako je na primer dala modi Turčija turban, bluza je prišla hi Južne Francije, 'čepica Baskov je prišla iz severo-za-hodnega obrežja Španije, pletenine dobivajo svoj vpliv iz Balkana, pijama in kimono imata evoj izvor iz Daljnega Vzhoda. Najmanj modnih izumov je svetu dala Nemčija. Na mesto modnih prismodarij je nemški narod človeštvu prispeval kulturne in tehniške novosti.
Sijajno uspeli Orisgruppentfagi v Saclisenfeldu, Ankenstfeinu
in Gamsu
Kranzniederlegung im Heldenhain za Ankenstein.
Sachsenfeld se je na prireditev Ortsgruppentaga sa dne 28. in 29. avgusta dostojno pripravil. Prireditev je postala veselica in praznik skupnosti, kakor ga Sachsenfeld v svoji bogati zgodovini ne pomni Trg se je oblekel v slavnostno oblačilo, prebivalstvo je pa storilo vse, da je okrasilo svoje hiše. Naj si je kdo prišel od vzhoda ali zahoda, vtis, ki ga je napravilo v morju zastav mesto, je bil edinstven. Ljubko okinčane hiše so v svojem lepem nemškem stavbenem slogu prišle odlično do Izraza. Zato je vladalo tudi povsod najboljše razpoloženje, ko je prišel Kreisfuhrer Dorfmeister s svojimi ožjimi sotrudniki.
Pred kinom je pozdravil Kreisftthrer odposlanstva boterskih Ortsgrupp Kapfenberg I in n, ki sta prišli, da bi spoznali kraje in ljudi Ortsgruppe, za katero jim je skrbeti. Pri velikem sestanku Fiihrer-Jev je Ortsgruppenfuhrer Parteigenosse Steinbock ■a priprost vojaški način podal poročilo o storitvah. Poročilo je bilo sicer kratko, je pa kljub temu predočilo sliko vzornega dela, ki se ga je opravilo. Nato je spregovoril Organisationsleiter Ortsgruppe Kapfenberg II, se zahvalil za vabilo ter naglasil, da bo tovariško delovanje obeh Ortsgrupp iste najožje povezalo in da bosta obe doprinesli svoj delež h končni zmagi. Kreisfuhrer se je nato zahvalil Ortsgruppenfiihrer-ju in njegovim sodelavcem za vzorno delo, ki je bilo opravljeno. Sachsenfeld je najboljša Ortsgruppa v Kreis-u in bo po zaslugi krvne sestave prebivalstva in vzorne volje za delo hitro dosegla zarisane si cilje.
Razstava storitev Ortsgruppe ter razstava industrije Sachsenfeld-a je bila edinstvena v svojem Izgledu. 2ivahen obisk prebivalstva je bil viden Izraz zahvale za trudapolno delo, tistih, ki se niso plašili časa in ne dela, da so nekaj vzornega razstavili. Po otvoritvi kpjižnice, na katero je priključen urad Volkbildung in predstavlja omaro okraskov, se je vršil ogled dvorane vaške strojne družine, kjer se je gornještajerskim gostom razložilo vse o ureditvi iste. Slavnostna filmska predstava, na kateri so predvajali film »Die Entlas-sung«, je bila popolnoma razprodana. Vaška popoldanska prireditev »Sachsenfeld spielt und singt«, Je bila prav dobro obiskana. Domača glasbena skupnost, mešan zbor Gutendorf ter mladostna Skupina plesalcev so bili deležni zasluženega pri-snanja. V častnem gaju junakov, ki so padli za domovino se je na skromen ter dostojen način spomnilo vseh tistih mož, ki so darovali življenja bi so doma iz lastne Ortsgruppe. Mladina je na grobove položila hrastove vence.
Jutranje proslave, ki jo je priredila faehrmann-•chaft, sta se udeležila Bundesfuhrer in Oberbe-reichsleitei RogaIsky iz Miinchen-a. Prebivalstvo Je bilo dobro zastopano in je treba podčrtati, da Je znalo ceniti čast in odlikovanje s podelitvijo sastave. Nato sta si Bundesfuhrer in Oberbereichs-leiter Rogalsky ogledala razstavo, ki Jima je zelo
skupnosti se je Ortsgruppentag zaključilo. Prireditev je imela na celi črti popoln uspeh, za kar gre zahvala vsej Ortsgruppi.
Ortsgruppentag v Ankenstein-u se je vršil dne 28. in 29. avgusta v okviru predvidenih načrtov.
V	oči je padala velika udeležba od blizu in daleč. Zato je ta dan postal velik praznik za vso skupnost in tudi za tiste, ki jim bo pomen podelitve zastave šele pozneje prišel prav do zavesti. Vsi «o od prireditve dobili najboljše vtise o odlično uspeli nacionalsocialistični proslavi. Ortsgruppen-fuhrer-ju, Parteigenossu Frank-u gre zahvala za vzorno izgraditev in odlično vodstvo, ker mu je pod težkimi pogoji uspelo z svojimi sotrudniki pripraviti tako dober potek vsega.
V	soboto je Kreisfuhrer ob navzočnosti vseh funkcionarjev sprejel poročilo Ortsgruppen-fuhrer-ja o delu v zadnjih dveh in pol letih. Kreisfuhrer se mu je zahvalil v lastnem in V imenu Bundesfuhrer-j a ter izdal navodila za nova dela.
V	svojih izvajanjih je podal sliko političnega hi vojaškega položaja, ki je navzočim dokazala sigurne izglede zmage. Športne prireditve in igre mladine so zaključile prvi dan.
V	nedeljo jutro je drvelo ogromno ljudi v gaj junakov. V ozkih vrstah so se strnili ljudje okrog prostora s spominskimi tablami petih v tej vojni padlih sinov Ortsgruppe.
Qas do velezborovanja se je izrabilo s športnimi prireditvami Wehrmannschaft-a in mladine. Medtem so prišli še od najbolj oddaljenih naselj ljudje, kar je število gledalcev ppovečalo. Wehr-mannschaft in mladina sta bili deležni burnega odobravanja za svoje nastope. Med nastopom je prišlo do novega presenečenja. Neki vlačilec je privlekel voz na lestve z večjim številom gostov iz sosednje Ortsgruppe Mortendorf, ki so srčno pozdravljeni prisostvovali prireditvam. Ob deseti uri je na slavnostno okrašenem prostora pred hišo Ortsgruppe na veleshodu govoril zastopnik Bundesfuhrer-ja, Fuhrungsamtsieiter Tremi. Jasno in prepričevalno je razložil sedanjost. Izročitev zastave je bila svečano dejanje nepozabnega vtisa.
Razstava storitev je pokazala številke, ki morajo presenetiti. Samo kdor pozna revščino, ki je vladala v Ankenstein-u pod Jugoslavijo, lahko presodi, kiaj znači, če daruje Ankenstein pri zbirkah za vojno zimsko pomoč in Nemški Rdeči Križ 37.000 RM, pri zbirki tekstilij pa 3700 kg tekstilij in nad 1000 parov čevljev. Na veiiki mizi se je lahko občudovalo vse pridelke zemlie, ki Jih prideluje Ortsgruppa. V nekem kotu j» stal, izdelan po nekem kolarjn, simbol naših vinskih goric, klopotec, kakor ga že slišimo po na$ih hribčkih.
Popoldan je glasba, igra in zabava dosegla svoj višek ter zaključila Ortsgruppentag v Ankenstein-u.
'»f§Spi
¿"C*
PK-Krie^sberichter Boe je TAtl .
Sek)
Der Oberbefehlshaber einer Armee an der Miustront Ritterkreuzträger General Hollidt verfolgt in vorgeschobenen Artilleriebeobachtungsstelle Bewegungen auf der Feindseite
Die Großkundgebung in Ankenstein.
Aufnahmen: Weißensteiner.
ugajala, za kar so razstavljalci bili deležni priznanja.
Na velezborovanju je govor Bundesfuhrer-ja poln navdušenja in vere, vzdramil prebivalstvo Sachsenfelda govoreč mu o boju Reicha za svobodo Evrope in o zmagi, za katero nam jamči Adolf Hitler. Bundesfuhrer se je zahvalil tudi Ortsgruppenfiihrer-ju Pg. Steinbock-u in njegovim sodelavcem, ki kljub vseh vojnih težkoč zadovoljivo opravljajo trdno in žilavo delo organizacije Stei-rischer Heimatbund.
Slavnosten mir je vladal nad trgom, ko so prinesli zastavo in jo je Bundesfuhrer izročil Orts-gruppenfuhrer-ju. Navdušeno je odmevala melodija himne. Nešteto rok je pozdravljalo zastavo, ko so jo nosili med sviranjem koračnice iz zboro-vališča in ko je med mimohodom plapolala v vetru, kakor da bi hotela reči: »Ime Sachsenfeld je obveznost. Vodila Vas bom do zmage, če ostanete zvesti in verujete v Fuhrer-ja.«
Na vaški trati se je popoldan odigral mnogo-stranski program poln pestrih točk. Poslušalci in obiskovalci so se za nastope navdušeno zahvalili. Z veselo opereto »Graf Schorschi« domače igralne
Umrl Je Bcralf Herls iS!
Ysa B»!a»r?Ni falaje za svoji a» veliki;
2« pritegla m1
Preteklo sobota, da» 28. avgusta, ob 20. uri, j« ' prečital bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister prof. Filov sledečo proklaznacijo:
Njegovo Veličanstvo, kralj in car Boris IIL-Zjedinitelj je umrl danes, 28. avgusta 1943, ob 16.22 v krogu svoje rodbine po kratki in težki bolezni. Bol Bolgarija in bolgarskega naroda je neizmerna. Sveta dolžnost nas vseh j«, da izpolnimo njegovo dedščino in da nadaljnjem« nezmotljivo po njemu začrtano pot.«
Proklamacijo so podpisali vsi člaai vlad« s ministrskim predsednikom na čela.
V drugi proklamaciji, ki so j« izdali v soboto popoldan, je bilo sporočeno, da k princ Simeo» tirnovski v smislu bolgarske ustave zasedel prestol Bolgarije pod imenom Simeon IL Do ureditve vprašanja regentstva vodi ministrski svat usodo Bolgarije.
Novi car Simeon IL j« bil rojea lé. junija 1937 t Sofiji. V smislu «stavnih določil bo dosegel svojo polnoletnost z 18. letom starosti. Do tistega časa bodo vršili kraljeve dolžnosti trije regenti, ki jih bo izvolilo veliko narodno sobranje, lo »obranj« bodo izvolili na posebnih volitvah. Sestalo pa w
ne bo v Sofiji, temveč v Tirnovem.
★
Pokojni car Boris IIL je bil roj«a 30. januarja 1894 v Sofiji. Z IX letom je bil imenovan porotnikom bolgarske armade, z 18. letom, ko j« postal polnoleten, pa je sledilo njegovo imenovanj« stotnikom. Mladi princ m j« udeležil balkanskih vojn 1. 1912 in L 1913 aktivno na vseh frontah. Na predlog nemškega mariala Mackensena j« bil v svetovni vojni odlikovan z največjim nemškim odlikovanjem Pour 1« Mérite.	v
Tik pred koncem svetovne vojn«, dm 3. oktobra 1918, je zasedel Boris kot naslednik svojega očeta Ferdinanda bolgarski prestol v zete žalostnih in razdrapaaih razmerah. Vsled nesrečnega izida vojn« za centralna sik j« izgubila Bolgarija vsa tista področja, ki jih j« priborila v zavezništva z Nemčijo. V Neuillyju se diktirali Bolgariji sramotni mir. Bolgarija sa k morala odpovedati Traciji, Makedoniji in Južni Dobrudži. Mladi kralj pa j« spričo težavnih notranjih okoliščin, naraščanja komunizma itd. kljub tema obdržal rroj« pozicije. V vseh velikih trenutkih svoje vladavin« j« stal Boris III zvesto ob strani bolgarskega naroda. Njegova največja težnja j« bila zjcdinjeaj« vseh Bolgarov. Svojemu naroda j« bil zvest ačHelj. Stalno ga je navajal k zvestobi do samega sebe. Od L 1934 naprej je vladal Boris III. neomejeno Ma. Od tiste dobe ga je smatrati kot inspiratorja in stvaritelja vseh političnih idej in ukrepov v Bolgariji Kralj Boris, čegar smrt obžaluj« s Fûhrvr-jeia vred vsa Nemčija, je tudi brez pomisleka pristopil k Trojnemu paktu ter ob stran sil osi.
Šele v dvanajstem leta po zasedbi prestola s« j« poročil Boris IIL s princeso Giovstmo sarojtko, četrto hčerko italijanske vladarske dvojic«. V Bolgariji je dobila ima Jana. Rodila am j« 13. Ja-
Boris IIL je bil odkritosrčen prijatelj lemtije carju Simeona ii. — Fiihrerjeve sožaije
ßoleaislta i'rnr&tla je
ArcWrbiW
Car Boris DL
nuarja 1933 princeso Marijo Lujzo, 16. junija 1937 pa prestolonaslednika Simeona, princa tirnovskega.
Svoje iskrene sožaln« brzojavke je poslal Fiihrer kraljici vdovi Jani, princa Kirilu ter ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru prof. Filovu.
V nedeljo zjutraj j« bila zaprisežena bolgarska armada v stari Bolgariji in v vseh po Bolgarih zasedenih pokrajinah na novega carja Simeona IL Posebno slovesna je bil« zaprisega v vojni akademiji v Sofiji. Zaprisego j« izvršil vojni minister general Mihov. Prvi j« prisegel zvestobo novema carja brat pokojnega kralja princ Kiril. Navzoči so bili šef generalnega štaba general Lukaš, komandant sofijskega garaizona general Nakov, celokupna vlada z ministrskim predsednikom prof. Fi-lovom na čelu, bivši ministrski predsedniki Muša-nov, Cankov in Zlatev itd. Svoj govor je končal general Mihov z besedami: »Zgrnimo se okrog prestola našega kraljal Živimo, delajmo in umriir.« zaajl Naj živi Njegovo Veličanstvo car Simeon IL Naj živi Bolgarija in bolgarska armada!«
Krsto s truplom pokojnega kralja so položili v nedeljo v katedrali Sv. Aleksandra Nevskega pod veliko kupolo na častni oder. Častniki bolgarska straž« so postavili častne straže. Pri vzglavj« kralja stoje zastav« vseh sofijskih polkov. Pri vznožj« so položili prekrasne vence v barvah Bolgarija. Od 5. ure naprej j« defiliralo prebivalstva iz Sofija in iz podeželja s svečami v rokah mira« krst« ter je kropilo pokojnega kralja s solzami v očeh. Sožaln« brzojavka prispevajo v Sofijo iz vseh delov sveta.
Moskva zadeva kar vso Evropo
■ Washington sto boljievikom asiafna — Žid II ja Ebrenburg hoče ,,osv« kaditi" tod» Paris — Stoiki v vlogi „nacionaliste"
k Bat lina poročajo« Znani židovski sovjetski fla—flrar k pisatelj II j* Ehranbnrg komentira sovjetsko priznanj« francoskega vladnega odbora v Alžirn v »Krasnaji Zvezdi« kakor sledi: »Samo boljteviika vojska s« približaj« Nemčiji- Naši junaki s« ne borijo samo za osvobojeni« Kijeva, tem-ni tndi za osvobojen}« Pariza.«
Poslednja pripomba je značilna za namen«, ki Jih gojijo sovieti gleda Evrop«. Ilja Ehrenburg j« torej mnenja, da m samo boljicrild borijo v Evropi k i* imajo vsled tega pravico do okupacij« vsega kontinent*. Kdor koč« »osvoboditi Pariz«, s« pač mm misli omejiti zgolj na teritorija!?*» zahteve v vzbod«. Londonski dopisnik lista »Dagens Nyheter« kramlja v svojem listu o nekem sovjetskem pridržka, Id m« v angleških krogih pripisujejo kar na}v«£ft pomea. Sovjetija — tako piš* omenjeni list ■— lahko sodelnj« z Anglijo k Ameriko samo tedai. če imajo natančno določ«a r kopni program. Za Sovjetijo j« največjega pomena diskusija o pfi-»ejah, k sicer tistih mejah, ki jih smatra
Kot zadnja Ortsgruppa v Kreia-a Marborg-Stadt je Ortsgruppa Gams minulo »o bo to in nedeljo priredila svoj Ortsgruppe®tag ter iz rok Bundesfuhrer-ja sprejela podeljeno jt zastavo. Tudi tu sta oba slavnostna dneva imela popoln uspeh, za kar gre zasluga neumornem« Ortsgruppenfuhrer-)« hi njegovim sodelavcesn, ki «o storili vse, da so napravili vzorno Ortsgruppa. Da jim je to tudi uspelo, sta pokazala dneve prireditve.
V urada Ortsgruppe «o v soboto isrc&H veMk spel voditeljev, ki se ga je udeležil tndi Kreia-fflhier Knaus, Na istem je OrtsgruppemfOhrer poročal o delovnih storitvah. Kreisffihrar sa ma je zahvalil v toplih besedah ter apeliral na vs« funkcionarje, da nadaljujejo v tem cilju i delom, (k dosežejo cilj, ki so ri ga zarisali. Zborovanju ja sledil ogled storitvene razstave, Id z razstavljenimi deli dokazuje neumorno silo prebivale«* Ortsgruppe. Razstava kmetijstva )a pokazala celo vrsto kmetijskih strojev, ki s« v Gnms-a v vporabi ter priča a novem duha spodnještajar-skega kmeta, ki se trudi, da bi tod «a 'doprinesel svoj delež h končni zmagi.
Sledil je štafetni tek mladih daklat «kod vas ter ogled otroškega vrtca po Krelsffihrer-J», ki se Ja pri tem prepričal o pridnosti prafcivaicov Gams-a,
Osrednjo točko prireditev je tvorilo velezboro-vanja na lepo okrašenem prostoru pred uradom Baairfcsdienststelle. Po govora Bandesffihrer-ja, ki j« bil večkrat navdušeno prekinjen, )e Bun<iw fehrer Izročil zastavo ter s tem kronal oeio ta odUbfea Ortsgruppe. Po počastitvi Fiihrer-ja in petja himne je sledil mimohod odredov.
V nedeljo jutro je bila počastitev mrtvih v gaj« jen«kov na Lučienberg-u «' položitvijo vencev. Sledila jo jutranja proslava, M jo je olepšal s slavnostnim govorom Pg. Piatzar. Popoldan je Gams prebil v znak« ljudskih iger na športnem lgriiču, ki je bilo lepo obiskano. Istotera je prvič nastopila tudi kmečka godba lz Rossbach-a, ki k s «vojim nastopom uspela. Mlado ln staro je na£k razvedrilo in odmor. Pisci so «ledih plesom k celo enodejanka je bila uprizorjena na tamkajfrnem odra. Najbolj wa ugajali štajerski pkat mladih deklet, ki so «a morala venomer zahvaljevati za priznanj«, ki se ga Izražali poslušalci.
Z Mftopom otroških skupin v poznejših popoldanskih urnh so zaključili v Gams-n svoje pravnik». Prazniki Ortsgruppe so dokazali, da se tudi takai dela v srečo ln korist Spodnje Štajerske in Reich-a, ki ima v njeno naročje vrnjeno de-Ma pod svojo varno ln sigurno zaščito.
nt»jn« za varnost svojega ozemlja. Iz vsega je ran-vidne, da ojačuje Kremi j svoj pritisk na oba svoja zaveznika, da bi izvlekel čim največ koristi v obliid
garancij« za svojo nadvlado v Evropi.
★
Po poročilih, ki so dospela preko Lizbone, srn j* angleški zunanji minister Aathony Eden vrnil v nedeljo iz Quebec-a v London, kjer pripravlja novo izmenjavo misli z Moskvo. V poučenih krogih zatrjujejo, da bosta Churchill in Roosevelt v njunih razgovorih v prihodnjem tedna odnehala napram Moskvi predvsem v vprašanjih, ki se tičejo evropska celin«. Zanimivo za mišljenje vodilnih mož za-padnih velesil j« neki članek, ki ga je objavil lisi »New York Times«. Namen članka je povsem prozoren: boljševizma skrivaj odvzeti svetovno-revo-hicijonarno ost, Stalina pa proglasiti kot nacionalista, kateremu so interesi Sovjetije nad vsemi drugimi interesi. To bi bik potemtakem podlaga, na kateri bi s« Anglija in Amerika tako radi pogajati s Sovjetijo. Cena sodelovanja zapadnih sil s Sovjetijo bi bila torej izročitev vsega kontinenta bolf-ševikora. Omenjeni list zatrjuje namreč, da je Stalk vsekakor pripravljen sodelovati s Churchillom in Rooseveltom pri urejevanju Evrope po vojni. Za Evropo bi pomenil ta pakt nekak triumvirat Sovjetije, Anglije in Zedinjenih držav. V tem triumvi-rata pa bi Sovjetija igrala prav gotovo odločilna k kmalu nato tudi edinstveno vlogo. Sovjetska Unija hoč« gospodariti na kopnem, d očim bi gospostvo na morjih prepustila Angliji in Amcrild. V to smer cika tudi izjava ameriškega mornariškega ministra Knoxa, ki j« izrecno dejal sledeče« »Zcdkjene držav« in Velika Britanija bodo po vojni obvladovale sleherni kvadratni meter svetovalk oceanov k nad njimi se nahajajoči zračni prostor.« Kakor J« nadalje razvidno iz brezžičnih poročil, sprejetih v jutranjih urah 30. avgusta, ia-javlfajo v Londona s posebnim povdarkom. da v važnih vprašanjih nI »nikakih nesporazumov med Sovjetsko Unijo in med zapadnima silama«. To da bodo dokazali tudi prihodnji razgovori. Zapadni rili sta se torej uklonili Stalinovim zahtevam.
* Sovjetska podmornica je potopila turško motorno ladjo. Kakor poroča agencija Reuter iz lstanbula, je neka »neznana« podmornica potopila ob vzhodu v Boe,por turško motorno ladjo »Derviš«.
Seite 8.
•štajerski gospodar«
4. September 1943.
1943.
»Štajerski gospodar«
IZREK TEDNA
Seite o
Ljubezen matere do svojega otroka je največja in najmočneiša
Veliki mislec Sören Kierkegaard, ki je živel od leta 1813. do 1855., je v enem svojih nesmrtnih del zapustil popis doživljaja sledeče vsebine;
»Ich habe einmal eine arme Frau gesehen; die trieb einen kleinen Handel, nicht mit einem Laden •der Schuppen, sondern stand auf einem offenem Platz, stand da im Wind und Regen mit einem kleinen Kind auf dem Arm; sie selbst war saubei und ordentlich, das Kind sorgfältig eingewickelt Ich habe sie oft gesehen. Da kam eine vornehm« Dame des Weges, die setzte sie beinahe zurecht daB sie das Kind nicht zu Hause lasse, und da.» um so mehr, als es ihr ja nur im Wege sei. Unc da kam ein Priester desselben Weges und nähert< •ich ihr, er wollte dem Kind einen Platz im Asy verschaffen. Sie dankte ihm freundlich, doch di kittest den Blick sehen sollen, mit dem sie siel niederbeugte und das Kind ansah. Wir« es einge froren gewesen, dieser Blick hätte es aufgetaut wäre es gestorben gewesen, dieser Blick hätte «• fes Leben zurückgerufen; wäre es ver Hunger un< Durst verkommen gewesen, der Segen dieses Blik kes hätte es erquickt. Doch das Kind schlief, an. I sieht einmal sein Lächeln konnte die Mutter be |! lohnen.« (Nekoč sem videl ubogo ženo, Id »e jt kavila z malo trgovino Stala je brez lokala in brez strehe, na odprtem prostoru v vetru in dežju, z valim otročičkom na rokah. Žena je bila čedna fa v redu, otrok pa dobro zavit. Večkrat sem jo videl. Prišla je pa nekoč mimo neka odlična gospa ki jo je skoraj poučno karala, zakaj ne pusti otroka doma in to tembolj, ker ji je otrok tam samo v napotje. Po isti poti je prišel tudi neki duhovnik, •e približal ubogi branjevki ter ji ponudil za otroka prostor v nekem zavetišču. Žena »e mu je za ponudbo prav prijazno zahvalila, toda njen pogled, • katerim se je k otroku pripognila in ga pogledala, bi bil moral videti. Če bi otrok bil takrat smrzjen, tisti pogled matere bi ga bil raztalil; če ki bil mrtev, njene oči bi ga bile takrat oživele; fe bi bil takrat od gladu in žeje propadel, blagoslov maternega pogleda bi ga bil okrepil in oživel. Ampak otrok je spal in se ni mogel niti s smeh-Ijajem zahvaliti materi za njeno veliko ljubezen.)
Zakoni narave so, ki določajo ženo za materinstvo. Narava je ženo določila za materinstvo, za vzgojiteljico otrok in družinsko delo, z eno be-tdo, dala ji je glavno skrb za človeški naraščaj,
aaoža je pa namenila za glavarja, čuvarja in skrbnika družine. Tako približno je bilo pri vseh na-■odih od pamtiveka, je bistveno tudi danes tako in
ta zakon narave tudi nikdar ne bo veliko spre-Sienil.
Kakor smo rekli, da si ženska narava želi postati SMti m roditi otroke, tako je tudi ženi prirojeno, da nad vse ljubi svoje otroke. Življenje uči, da •o žene, ki to kot dekleta, neveste m novoporo-ienke ljubile in oboževale tvoje fante, ženine in stlade zakonske može, ko to pa rodile, so pa največji del te velike ljubezni prenesle na tvoje otroke. Otrok, ki je naraven izvor in plod ženske ljubezni do moškega, otrok, ki ga je žena pod trcem nosila in v mukah rodila, je in mora biti vsaki materi največji zaklad na svetu. Dobra ki prava mati goji podzavestno tako veliko in silno ljubezen do svojih otrok, da te ljubezen med zaljubljenci in ljubečimi t tem ne more meriti. Zelo redko se pri-
Cti, da bi mati nehala ljubiti tvojega otroka. Ma-inska ljubezen je neomejena ia tega do groba. Od otrok je odvisno, če cenijo in se vsaj do neke meje oddolžijo za ljubezen, ki so je deležni •d tvojih zlatih mater. Na žalost je precej otrok, ki z odletom iz maternega zavetišča kaj radi po-sabijo tvoje ostarele matere Mnogo je v tem sokrivde v eksistenčnih in življenjskih bojih, ki otrokom otežavajo skrb za roditelje Menda je najbolj nečedno tn surovo, če postanejo osivele matere »rojim doraslim otrokom nadležne. Tudi o tem ima spodnještajersko ljudstvo tvojo zdravo in pravilno sodbo, kadar nanese govor na take ticer redke, zato pa bolj žalostne slučaje in ta «e glasi: »Mati K v svoji mladosti rodila, vzgojila, preživljala in •ekrbovala devet otrok Sedaj, ko je sirota oslabela od dela in ttarosti, pa vseh njenih devet otrok akupaj ne more in noče skrbeti in olajšati življenjski večer tvoji materi, ki jih je vse življenje, dokler jo ne položijo v hladen grob, ljubila nad vse.«
Če je ljubeča materna roka kedajkoli prisiljena ■«oje nedorasle otroke kaznovati, se zgodi to «r
Bilder aus dem Kriegsgeschehen
ljubezni in v najboljšem namenu Udarci, ki jih delijo matere svojim otrokom ne bolijo in ne škodujejo, pač pa vrezujejo otrokom značajne poteze ter jih pripravljajo na pravilno in srečno življenjsko pot
Neovrgljivo je, da ni do danes še nobeden svetovni nazor ali družabni red človeške družbe posvetil toliko skrbi, pomoči, nege, podpor in se toliko zavzel za izboljšanje položaja nosečih žensk kakor nacionalsocializem v Nemčiji Skrb za matere igra v Nemčiji, kakor vidimo tudi na Spodnjem Štajerskem, v socialni skrbi države in stranke prvo mesto in to je nekaj lepega, dobrega in plemenitega Materam, ki jim pri nas ne manjka ničesar, kar potrebujejo za porod in za preživljanje in negovanje otroka, se lahko v svoji ljubezni do otrok veliko lažje in bolje izzivi jo in radujejo kar »e tudi v veliko korist zdravega in življenja zmožnega naraščaja.
POLITICIB DROBSŽ
Fht* willkommen* Marschpoatt aber langen ttrapazenrcichen Fahrt durch das schwierige Berggelände Kretas benutzen Pan-serbesatzungen die kurze Marschpause, um »in erfrischendes Bad za nehmen
H-PK-Kriegtberiehter Zeymer (PBZ — ich)
vtr* Ü/f*	. .	,	PK-Kriegsberichter Heuisch (Seh)
IW Nebelwerfer tind b« den Sowjet, ein. gdf fechtet« Waffe und reißen immer wieder groBe Ltekea k die Reihen der Angreifer. — Vor Erfiff nung de« Fauert lauf« die Grenadiere in ihr«
Dsckuagalfteher
□	Mesto Reval je praznovalo drugo obletnico svoje osvoboditve izpod boljševiškega jarma V nedeljo se je vršila v Revalu velika proslava osvoboditve mesta izpod boljševiškega jarma Proslavi sta prisostvovala tudi nemški generalni komisar Litzmann in prvi deželni direktor dr. Mae Zastopnik avtonomne uprave dr. Mae je izjavil v svojem govoru, da odloča sedanja vojna glede usode estonskega naroda. Kakor vojak na fronti mora tudi doma vsakdo s svojim delom in osebnimi žrtvami prispevati k zmagi.
□	Gospa Rooseveltova je baje odletela te dni z letalom preko Nove Zelandije v Avstralijo, kjer bo »podžigala osamljene ameriške vojake«
D Potovanje ministra Aokija. Japonski minister za Vzhodno Veliko Azijo je prispel v nedeljo iz Pekinga v Dairen, kjer ga je sprejel guverner z drugimi odličniki. V ponedeljek se ie pripeljal minister Aoki v glavno mesto Mandžurije, Hsinking.
□	Gospa Churchillova posega v politiko. Na Roosevelt-Churchill-ovo konferenco, ki se je vršila v Quebecu v Kanadi, je svojega soproga spremljala tudi gospa Churchillova. Tam je izustila tudi nekaj fraz, ki bi naj predstavljale političen govor. V svojih izvajanjih je imenovala Nemčijo, Italijo in Japonsko »sile teme«, plutokrate in boljševike pa kot nekakšne >an-gelie svetlobe«.
CI Knox predvideva same težave. Ameriški mornariški minister Knox je imel te dni značilen govor pred univerzo Colgate v Hamiltonu (New York). V svojem govoru je najprej izjavil, da raoun na vzhodni fronti še nikjer ni prišlo do večjih bojev. V isti sapi pa je povedal Knox nemalo strmečim Amerikancem tudi to-le: »Spoznati moramo, da smo pravkar pri začetku naših velikih žrtev in da so naše najhujše izkušnje •eie pred nami. Vojno moramo sedaj prenesti v srce naših nasprotnikov, kdor pa ne bi vkal-knliral vojne sposobnosti Nemcem ali pa smrti kljubujoče drznosti Japoncev, je norec«. Tako j« govoril tisti gospod Knox, ki je nekoč bahavo izjavil, da bodo Amerikanci Japonce v treh mesecih pripravili za kapitulacijo. Vse kaže, da ee je Knox zmotil tudi glede svojih ostalih iluzij za bodočnost.
O »Kobilice so upostošlle mesto Quebec.« O Churchill-Roosevelt-ovi konferenci, ki se je nedavno vršila v Quebecu v Kanadi, je pisal list »Daily Telegraph«, da je obisk rojev politikov in novinarjev mestno preskrbo spravil skoraj iz ravnotežja. Mnogo stvari za dnevne potrebe se sploh ni moglo več dobiti, medtem ko so se shrambe in kleti vodilnih hotelov izpraznile. Tujci so tudi pridno izpraznili trgovine oblačil. Na tem totalnem razprodajanju v Quebecu se je udeležila tudi gospa Churchillova, soproga angleškega ministrskega predsednika, nič manj pa časopisni poročevalci, ki so spremljali svoie politike.
O Burma se bo branila. Burmeški državni šef dr. Ba Mav je imel v Rangunu na nekem velikem mitingu govor ter je povdaril med drugim, da sta se Churchill in Roosevelt bavila v Quebec« tudi z vprašanjem zopetne osvojitve Burme. Bunneški narod — tako je dejal dr Ba Mav — Je pripravljen, braniti svojo svobodo proti Amerikancem in Angležem do zadnje kaplje krvi. Ta sovražnik nima nikakih ozirov napram bur-meškemu narodu aH celo napram ženam in deci. V Evropi so sovražniki Burme dovolj ja6no dokazali, da zapuščajo za seboj samo razvaline, smrt in bedo.
O Turčija jim ne bo pomagala. Glavni urednik
turškega lista »Tan« je v zvezi z nekim člankom angleškega dnevnika »Times«, ki je kriti-koval nevtraliteto Turčije, zapisal te dni sledeče: »Turki so mnenja, da 6edanja vojna ni vojna Turčije, temveč vojna velikih sil. Turki ne uvi-devajo, da bi morali oditi v vojno za iste cilje, za katere so se borili že pred 20 leti. Mi ne zahtevama nikakih tujih področij, zato pač zavezniki z naše strani nimajo pričakovati nikake pomora. »To mnenje je tem bolj zanimivo, ker je glavni urednik Sertel znan kot prijatelj Anglije
D Angleži šolajo voditelje četnikov. Vojaški sotorudnfk londonskega lista »Times« priznava sedaj sodelovanje angleških četnikov v četniških podvigih na Balkanu. V to svrho so Grke in »Jugoslovane« izšolali na Bližnjem vzhodu ter jih nato vtihotapili v svojo domovino. Svetovalci teh četniških poveljnikov so angleški častniki.
O Sumner Welles ni več državni podtajnik za zunanje zadeve. Kakor poročajo iz Washingtona, je president Roosevelt sprejel demisijo, ki jo je predložil dosedanji državni podtajnik za zunanje zadeve Sumner Welles.
O Grški ministerski predsednik Rhallys proti povzročiteljem govoric. Kakor piše solunski list »Nea Evroki«, se je grški ministrski predsednik Rhallys zelo ostro izjavil proti povzročiteljem govoric. »Sovražnik — tako je dejal Rhallys — skuša z vsemi sredstvi razkrojiti javno mnenje Groije, da bi tako odvrnil grški narod od koristnega dela. Kdor razširja razne govorice, je sovražnik grškega naroda. Sovražnik pa izkorišča naivnost tistih nepopravljivih elementov, ki hočejo zastrupiti grški narod«.
O Izjemno stanje na Danskem. Vrhovni poveljnik nemških čet na Danskem je v svrho zavarovanja evropske obale proglasil izjemno stanje za vso deželo Dansko. Ta ukrep je bil potreben, ker so se vsled neodgovornega sovražnega hujskanja in ojačenega delovanja sovražnih agentov vrstili v zadnjem času čini sabotaže. Nemške vojaške oblasti so izvedle svoje ukrepe tako naglo, da je bila njih izvedba brezhibna. Nikjer se niso odigrali kaki bistveno važni incidenti.
O Sovjetija ln Egipet, Kakor poročajo aagleika poročevalska služba, je imel sovjetski podkomi-sar za zunanje zadeve Majski pretekio soboto v Aleksandriji »prisrčne razgovore« z egiptovskim ministrskim predsednikom Nahas pašo. To je bil po sodbi omenjene poročevalske službe prvi službeni stik med Sovjetsko Unijo in Egiptom.
□	Katoliški skavti v Italiji. Po poročilu centralnega odbora italijanske mladine so v teku priprave za ustanovitev nove zveze katoliških skavtov v Italija.
n Švica ostane pri zatemnitvi. Švicarski zveirnl svet se je bavil pretekli teden z vprašanjem zatemnitve. Socialistični krogi so namreč zahtevah ukinitev zatemnitve. Zvezni svet in švicarski general sta bila soglasno mnenja; da ostane Švica pri zatemnitvi, kakor je bila zapovedana v novembru leta 1940.
O Roosevelt bo počastil črnca. Prezident Roosevelt je podpisal zakonski predlog, ki predvideva kredit v znesku 30.000 dolarjev za postavitev spomenika profesorju George-ju Washingtonu Xarver-ju. Počaščeni profesor je bil črnec ter je nedavno umrl kot profesor na univerzi v Ala-bami.
□	»Unija sredozemskih otokov«. Agencija Štefani poroča iz Ankare: Po informacijah iz Kaire se množe angleški separatistični manevri na Siciliji. Tako so Angleži predložili Sicilijancesn načrt, ki predvideva Unijo vseh otokov Sredozemskega morja. Tej Uniji naj bi pripadali otoki Sicilija, Pantellerija in Lampedusa. Pozneje bi se ji pridružili še Jonski otoki, Sardinija in Krf. Smoter te Unije bi bil zapora Sredozemskega morja pod angleškim vodstvom.
O V Palestini je zavrelo. Posebni dopisnik lista »News Chronicle« piše k položaju v Palestini: »V Palestini je vsekakor zavrelo. Zidje in Arabci 6o oboroženi in obe stranki sta pripravljeni, da se udarita. Komplikacija pa je tem večja, ker Je še več Arabcev pripravljenih za upor proti angleškim oblastem, ako te oblasti ne M hotele zanrett dotoka židovskih naseljencev.
P Indijci v Londonu zahtevajo neodvisnost «voje domovine. V Londonu živeči Indijci so priredili preteklo nedeljo v londonskem predmestju Holborn veliko javno manifestacijo. Pri tej priliki so sprejeli resolucijo, kl zahteva neodvisnost za Indijo, obenem pa obsoja imenovanje generala Wavella indijskim podkraljem.
GOSPO&AEtSTVO
lemske tovarne lokomotiv so vodilne na sveta
Bilo je marca 1942, ko so nemško industrijo lokomotiv pod vodstvom ravnatelja G. Degenkolb-a podredili ministrstvu za oborožitev in municijo. Takrat je Führer v številkah izrazil željo po najvišji pr.odukciji lokomotiv svojevrstnega vojnega tipa, ki bi se naj izdelale do konca leta 1944. In glej čudo organizatornih, delovnih in izumiteljskih zmožnosti nacionalsocialistično usmerjenih Nemcev. Nemška industrija lokomotiv je pod vodstvom De-genkelh-a že meseca junija 1943, torej v 16 mesecih izdelala vso tisto število novih lokomotiv, ki jih je Führer po predhodnem posvetovanju in študiju z merodajnimi strokovnjaki zahteval in naročil kot najvišjo izdelovalno storitev tekom 34 mesecev, to je do kraja leta 1944.
S temi rekordnimi delovnimi uspehi je nemška industrija lokomotiv zasenčila v pogledu storitev na področju izdelovanja vse slične industrije na svetu, vključno industrije lokomotiv v Zedinjenih državah Severne Amerike.
Koristi, ki jih ima Nemčija od teh storitvenih uspehov, so neprecenljivi za fronto in domovino. Treba se je samo zamisliti, kako važne in velike vlage so prometna sredstva, med katerimi so železnice za Nemčijo in z njo povezano Evropo najbolj važne Mirno se lahko reče, da so železnice za Nemčijo v sedanji vojni iste važnosti, kakor je na primer za otoško državo Anglijo važna morska plovba. Lokomotive oskrbujejo fronte in zaledje. Brezhibno funkcioniranje železniškega prometa, ki ima danes neverjetno veliko prevažanje vsega, kar potrebuje vojaštvo in civilno prebivalstvo Nemčije in vse ostale z njo povezane Evrope, je z uporabo novih, dobrih lokomotiv postavljeno na najboljšo
podlago. Transporti so torej v vsakem pogleda osigurani tudi za slučaj hude zime, ker ga bode železnice s svojimi najnovejšimi in najbolj trmi lokomotivami na vseh progah zmogle.
Elastičnost in zmožnost nemške industrije lokomotiv je tvorila podlago za take sijajno uspelo produkcijo. Te nove lokomotive so po svojih tipih nekoliko poenostavljene, z materijalom se i« ite-dilo, kjerkoli se je dalo, ne da hi v katerem pogledu šlo na škodo lokomotiv is njenih storitvenih zmožnosti. Delalo se je samo po najnovejših delovnih metodah, kar je prištedilo mnogo delovnega časa ter omogočilo hitrejše izdelovanje. Lokomotive so v svoji sedanji konstrukciji tako izpopolnjene, da se je lahko poenostavilo kakih 300» delov, kakih nadaljnjih 1000 delov pa sploh odstranilo in opustilo, ne da bi to kaj vplivalo na varnost in upotrebljivost te nove vojne lokomotive. Vse te lokomotive ne bodo samo dorasle vsem naporom, ki jih čakajo tekom vojne, temveč bodo p« mnenju strokovnjakov lahko te dolga leta po vojsi ostale ▼ prometu.
Nemški inženirji gospodarstveniki, organizatorji, strojniki, tehniki, mojstri in delavci so zelo zrno*-ni, iznajdljivi, delavni, vestni in pridni, zato p* tudi v izdelovanja novih vojni lokomotiv postavljajo vedno in povsod svojega moža. Ljudje takih kvalifikacij so res poklicani, da kdaje is u«j» druge narode, ki so jim taka dela še bolj tuja tar jim od svojega ogromnega znanja doprinesejo vsof nekaj koristnega. In to vrši nemška industrija ' nes kljub vojni na celi črti istočasno s dvanajst milijonov inozemskih delavce*.
GOSPODARSKE VESTI
X Romunija pričakuje dober pridelek koruze.
Po poročilih, ki prihajajo v Bukarešto, je stanje koruznih nasadov letos v količinskem m kakovostnem pogleda dobro.
X Bolgarija stavlja riž pod državne gospodarstvo. Vlada je odredila, da se vse zaloge raza in ves letošnji pridelek stavi pod državno kontrolo. Samo 200 kg rit« bo zaplembe prostega, kar ostane pridelovalcem za seme. Razen tega smejo pridelovalci za svojo potrebo obdržati po 15 kg riža za vsako osebo.
X Bolgarija avaja davek na cigarete, za eks-port Bolgarska vlada je uvedla davek na eksport cigaret, ki jih potniki odnesejo iz Bolgarije. Za 1 kg cigaret bo plačati 1000 levov, za kg tobaka za pipo pa 500 levov.
X Finska ustanavlja svojo kemično industrijo. 25 kmičnih industrijskih podjetij Finske je ustanovilo osrednjo zvezo kemične industrije, kateri se je pridružilo še dvoje kemično znanstvenih-raziskovalnih zavodov. Kemična industrija bo v glavnem predelovala les ter iz istega pridelovala vse, kar se danes lz te važne surovine kemičnim potom lahko pridobi. Pri tem je omena vredna novost, ki jo je izumil finski kemik dr. O. Ant-Wuorinem. Gre za pridobivanja sladkorja iz leea in je za to fabrikacijo določenih 100 milijonov finskih mark. Združena kemična industrija Finske bo hkrati uvedla Izdelovanje alkohola za tehniške in potrošniške svrhe, nadalje špirita, celuloze itd. Zelo važno je tudi novo ustanovljena tovarni, ki pridobiva iz šote bencin
X Madžarska tekstilna industrija predeluje Turčiji ovčjo volno. Turčija je sklenila dogovor z Madžarsko, da bodo madžarske tekstilne tovarne Turčiji predelale 1700 ton ovčje volne 23 madžarskih tekstilnih tovarn bo v dvanajstih mesecih to volno predolaio v tekstilno blago ter ga nato odprernilo nazaj v Turčijo:
X Turški lešniki za Madžarsko. Madžarsko trgovsko ministrstvo je s Turčijo sklenilo dogovor o uvozu lešnikov, ki jih Madžarska v glavnem potrebuje za svojo Industrijo sladkarij.
X Turčija uvaža vžigalice. Turška monopolska uprava se trudi da M izgradila lastno industrijo vžigalic, hkrati sa pa trudi uvažati vžigalice in les za izdelavo istih. Turčija potrebuje 14 do 15 milijard komadov vžigalic letno.
X Monopol tobaka ta Igralnih kart v Romuniji. Največje monopolsko podjetje Romunije ie gojitev, predelava In razpečevanje tobaka. Število gojiteljev tobaka je znašalo leta 1942 74.024. Trenutno je obdelanih 24.162 hektarjev zemlje
s tobakom. Skoraj ves pridelek grm potrošnjo, ki je v stalnem dviga. Lanskoletna produkcija, ki je bila manjša kakor leto popral bo težko krila vse letošnje domač» potrebe. Predvsem je veliko povpraševanje po tobaku sa cigarete. Cigaret potroiijo Romuni dvakrat tolik» kakor tobaka v paketih. Kljub tarna m pa dviga tudi prodaja cigaretnega papirja. To rt razlagaj« z dejstvom, da so ai gotovi kadilci nakupili zaloge tobaka za cigarete. Prodaja igralnih kart Je vigša 14,3 milijard lej državni blagajni kot ČUC dobiček
X Bolgarija namerava regulirati Sfcnueo. So*.
garska vlada se je odločila, da v desetih letih regulira reko Strumo, kar bo po dosedanjih predračunih stalo okrog dva milijardi levov. Pri tem gre za največji načrt te vrste, Id m «t t Bo», gariji in na Balkanu do danes poznali Denarna sredstva mislijo kri« * vsakoletnimi krediti t državnem proračunu, in sicer v deseta letih
X Slovaška razprodaja židovska posestva. Slo» vaški državni zemljiški urad je začei x dodeljevanjem zemljišč, kl so bila v rokah Bdov. V c*-loti gra za okrog 5000 do 6000 katastralnfll m— lov, ki so razdeljena na 670 občin. Parcele aa prodajajo potom javnih licitacij, prednost tmaja frontni bojevniki Se pred jesenskim obdelovanjem bo razdeljenih 10.000 oralov, 15.000 orale« se bo pa dalo v zakop.
• Nov nemški izum v načina gradnje ML Na storitveni razstavi »Betrieblichea VorschJagmro-sen», to ao predlogi izumiteljev po obratih, M jih trenutno prireja organizacija Deutsche Af> beitsfront na severu Reich-a, je neka stavben* tvrdka razstavila kot zida, kl je povzročil posebno pozornost Predstavljal je namreč predlo« novega načina gradnje hit, s katerim m prHiteSI veliko materi J al« napram dosedaj znanim načinom. Izumil ga je obratovodja. Gre za metoda po kateri se zgradbo postavlja iz tzgotovtjenlh delov, kar je izredno po ceni ln hitro. Za tak zM se uporablja votlo, iz betona izdelane kamen)* ki sa sklene s zobovi na spodnjo atraa. Važno j% da se take stavbeno kamenje lahko brez vseh velikih naprav izdeluje kar pri stavbUča, i» te z navadnimi pomožnimi delovnimi silami Kar aa tiče pocenitve gradnje, bi aa s to sove metoda prištedilo 40% napram stavbenemu načina z rahljanjem opeke Na časa is delava* silah'M se priitedtlo 65%. Tam, kjer ae dima za hm zanje lukenj uporabi 200 do 250 Btro-v k»alt*. ■ pri novem načina isto delo opravi z 25 Btrl Va delo je pri tem tako poenostavljene, da bo sedi stoval samo en strokovni delavec za gradnje h&a. Izum bo velike koristi posebne pm vilnih stanovanj.
0 M I I KMETOVALEC
Pametno gospodarjenje z delovno močjo
Pred nedavnim je 1x41a knjiga, ki jo je napisal vseučiliški profesor Dr. L. W. Ries: »Delo v kmetijstvu« (Die Arbeit in der Landwirtschaft). S tem, da je knjiga izšla v založbi »Reichsnährstand-B«, to je osrednjega urada za povzdigo nem-ikega kmetijstva in kmečkega stanu, je pomen tega dela posebno povdarjen.
Pisatelj povdarja v predgovoru, da so kmetijski strokovnjaki in znanstveniki predolgo, to se pravi, vse do predzadnjega časa, pozabljali pri pospeševanju kmetijstva na človeško delo, ki je vendarle najvažnejši činitelj v kmetijstvu, — a še bolj na kmetijskega delavca, človeka, ki kmetij-tko delo izvršuje.
Dobesedno pravi pisatelj: »Ze skozi desetletja raziskujejo strokovnjaki in učijo profesorji na mlekarskih šolah, kakšen način molže kravam najbolj prija in omogoča največjo proizvodnjo mleka. Kakšen način molže pa človek najlažje Izvršuje in pri katerem načinu molže ostane mlekar najdalje zdrav ln za delo sposoben — tega vprašanja pa si dozdaj še ni nihče zastavil.«
Enako je pri vseh drugih delih in opravkih v kmetijstvu. Vse do nedavna je obravnavalo kmetijsko strokovno znanstvo samo vprašanja, ki so se tikala zemlje, vremena, rastlin in živali, strojev, cen in donosnosti ter podobno. Človek je prišel v kmetijski 6troki na vrsto le kot računska postavka, če smo računali stroške proizvodnje, kot na primer: »Pridelek te in te rastline znaša toliko in toliko stotov na hektar; računano po tej bi tej ceni za 6tot, znaša vrednost pridelka toliko in toliko; po odbitku obdelovalnih stroškov, to je toliko in toliko delovnih dni po tej in tej dnevni mezdi, kar znese to in to vsoto; je dalo pridelovanje te rastline na hektar tak in tak čišti dobiček.«
Nihče pa se ni vprašal, s koliko napora so bili ti »delovni dnevi« dovršeni; ali ni morda delo, ki so ga morali ljudje opravljati, škodovalo delavcem na zdravju, ali so dobili delavci trudu primerno plačo, — o vseh teh in še o mnogih dru-yih, pravzaprav najbolj nujnih vprašanjih ni kmetijska znanost vedela odgovora.
Zmotno naziranje, da človek in njegovo delo
▼	kmetijski stroki kot vedi nima ničesar iskati, je tako globoko zakoreninjeno, da smo prepričani, da je tudi večina naših čitateljev v dvomu, da-li spada naš današnji razgovor v okvir »Umnega kmetovalca«.
Vzrok zapostavljanju človeka in njegovega dela v kmetijski stroki je bilo v gospodarskih krojih splošno prevladujoče naziranje, ki je gledalo
▼	delovnem človeku samo delovno silo, katero je treba kar najbolj dobičkanosno izrabiti.
Sele v zadnjih letih si utira pot novo — oziroma •taro, a pozabljeno naziranje — da je človek vendarle nekaj drugega kot stroj, orodje, delovna živina, oeiroma »gospodarski činitelj« sploh. To naziranje uči, da je človek predvsem človeik, nd človeške družbe, ter da se je treba predvsem na to dejstvo ozirati tudi pri vsakem delu, ki ga mora človek izvrševati v svrho pridobivanja vsakdanjega kruha.
Razumljivo je, da bi to naziranje v hladno ra-hinajočih krogih gospodarstvenikov ne našlo pristašev, ako se ne bi našli ljudje, ki so znali dokazati, da mora gospodar že zgolj iz računskih razlogov uvideti, da je treiba v gospodarstvu gledati na človeka in človeško delo drugače, kot na »troj in strojno delo, vprav zato, ker človek ai •troj.
Razvila se je zato v zadnjih letih posebna pa-»oga kmetijske strokovne znanosti, ki načrtno in temeljito obravnava vsa vprašanja, ki jih lahko skupno označimo z naslovom našega današnjega sestavka, namreč: razumno, simotrno gospodarje-»je s človeško delovno močjo v kmetijstvu.
Knjiga, ki smo jo uvodno omenili, je prvi sad te ■ove kmetijsko-strokovne vede. Obrača se v prvi vrsti na kmečke gospodarje ter jih opozarja na rtvari, o katerih dozdaj niso razmišljali, ki pa so rendar zanje največjega pomena.
Ker je snov, ki jo navedena knjiga obravnava, tadi za vse naše spodnještajerske kmečke gospodarje največjega pomena, po dragi strani pa knji-|a sama večini naših kmetovalcev nedostopna, telimo prav na kratko in po domače obrazložiti, M kaj se gre.
L Namen kmetijskega stanu ln kmetijskega gospodarstva v narodu in v narodnem gospodarstvu.
Kmečki stan ni sam zase, marveč je del narodnega občestva. Naloga kmečkega stanu v narodnem občestvu Je predvsem, da ostane sam zdrava ln močna osnova narodu in da služi tudi vsem drugim stanovom kot vir dotoka zdravih in življenja zmožnih novih človeških sil. Druga naloga kmečkega stanu v narodu pa je, oskrbovati sebe in vse ostale stanove z življenjskimi potrebščinami, oziroma s potrebnimi sirovinami zanje.
Kmetijsko gospodarstvo, ki se od izpolnjevanja katerekoli teh dveh bistvenih nalog oddalji, zgreši svoj cilj in s tem tudi pravico do obstanka. Treba Je torej vsakršno kmetijsko udejstvovanje precenjevati z obeh naštetih gledišč, ne samo iz vidika doseganja čimvečjega trenutnega gospodarskega uspeha posameznega kmetijskega gospodarstva, kakor smo bili to vajeni doslej.
(Sch)
Im Raum von Bjelgorod Gluthitze and Staub liegen auf den Straßen zur Front Unermüdlich wird von den Kolonnen der Nachschub, Munition und Verpflegung für die kämpfende Truppe, nach vorn gebracht
X Varčno gospodarjenje s človeškim delom v kmetijstvu.
Kmečki stan je že po svojem bistvu nagnjen k varčevanju, kajti skromni dohodki kmetijstva omogočajo obstoj samo varčnemu gospodarju. A žal 6e vačnost kmečkih gospodarjev razteza samo na varčevanje z denarjem in potrebščinami. Da je treba varčevati tudi, oziroma v prvi vrsti tudi pri uporabi ljudi za delo, se večini naših kmečkih gospodarjev niti ne sanja.
Par vsak dan se ponavljajočih primerov:
V neki vasi se je ustanavljala vaška kmetijsko-strojna zadruga. Povabljeni so bili predvsem seveda vsi takozvani »boljši«, to je: premožnejši gospodarji. Toda glej čudo! Vprav ti gospodarji niso imeli nobenega smisla za nabavo kmetijskih strojev. Če so ustanovitelji razlagali, da bo mogoče z enim samim kosilnim strojem in z enim parom konj pokositi v nekaj urah več, kot zmore deset koscev, so se ti »dobri kmetovalci« odrezali: »Le zakaj bi konje mučili! Saj imam hlapce. Če bi s strojem kosil, bi imeli od tega samo hlapci korist, ber bi lahko zjutraj spali do šestih, namesto do štirih! Lenobe pa ne bom podpiral!« Pa je rekel te besede gospodar, ki ni pusti! konj zjutraj napreči prej, preden niso bili dobro na-krmljeni, napojeni, oštrigljani kot zrcalo* gladko, kopita očiščena in namazana, grive počesane . . . A njegovi hlapci so morali zjutraj naravnost s svojih ležišč s koso na travnik, neumiti, nepoče-sani, tešč, pa tudi čez dan potem niso imeli časa. da bi se nekoliko odpočili in pobrigali za sebe. Ja, če bi se hlapec po kosilu vsedel za pol ure v senco, bi bil ogenj v strehi — a da so morali konji opoldne najmanj dve uri počivati, je bilo gospodarju samoumevno . .
Če pustimo vse drugo ob strani in presojamo tako »gospodarjenje z delovnimi močmi« samo s strogo gospodarskega vidika, bomo vendar lahko dokazali, da je tako ravnanje napačno. Predvsem pri takem načinu ravnanja z delovnimi močmi ne more kmečki goppodar niti dobiti, še manj pa obdržati dobrih, sposobnih delovnih ljudi v kmetijstvu. Vsak kdor more, beži v drug poklic, kier lahko vsaj nekoliko bolj človeško živi. Zato je nastal takozvani »beg s kmetov« v mesta in tovarne. A v kolikor kmetijski delavci in posli ne morejo v stran, otopijo pri takem prenapornem delu ter se predčasno izrabijo. Kot občinske reveže jih mora leta in leta vzdrževati skupnost, v breme sebi in njim samim.
Ko je prišel na vrsto nek sortirni stroj, pa se je oglasil drug »dober gospodar«, oče številnih otrok: »Meni ni treba stroja! To delo lahko otroci opravijo, Ln to nič ne stane!« — Verjamete morda tudi vi, dragi čitatelji, da to res nič ne stane? Premislimo samo!
Dolžnost staršev — tudi kmečkih — je, da
Dr. P. J. Lukas:	» . .. , ,
Ausschneiden! Izrekati!
Deutsch lür Erwachsene methodisch und praktisch
(Nemščina za odrasle metodično in praktično.) 35. Stande
Lfisaog der Aufgabe: L 1. Er ißt einen Apfel. 2. Er mißt den Tisch.
3. Er liest ein Buch. 4. Er sieht einen Bekannten. 5. Er tritt in ein Zimmer. 6. Er bittet um eine Gefälligkeit. 7. Er sitzt auf Nadeln. 8. Er liegt im Bett.
IL Wir aßen den Hecht mit Genuß. E. Er maß seinen Gegner von oben bis unten. 3. Er las jede Zeile, in diesem Buch mit Überlegung. 4. An diesem Abend sahen wir unseren Freund für lange Zeit zum letzten Male. 5. Mein Betriebsführer trat für mich in jeder Weise ein.
6.	Er vergaß jedesmal die Uhr aufzuziehen.
7.	Er bat mich nie umsonst. 8. Mein Hund saß zu Hause vor meiner Haustüre. 9. Mir lag wirklich nichts daran. 10. Dieser Kerl stand ihm immer im Wege. 11. Er tat immer, was er nicht lassen konnte.
IV
III. Er hat die Suppe mit gutem Appetit gegessen. 2. Er hat dieses Buch in einer Nacht zu Ende gelesen. 3. Er hat alles gesehen und hat sich verabschiedet. 4. Dieser grobe Kerl ist mir auf den Fuß getreten. 5. Ich habe Dir auch etwas mitgebracht; Du siehst, ich habe Dich nicht vergessen. 6. Er hat mich gebeten, ihm zu verzeihen. 7. Sie ist traurig in ihrem Zimmer gesessen und hat zum Fenster hinausgeschaut. 8. Er ist wie ein Toter am Boden gelegen und hat sich nicht gerührt. 9. Er ist an diesem
Tage schon um 5 Uhr aufgestanden. 10. Es
hat mir leid getan, aber ich habe nicht ander»
gekonnt.
1.	Der Apfelbaum gibt uns Äpfel, der Birnbaum gibt uns Birnen, der Pflaumenbaum gibt uns Pflaumen, der Orangenbaum gibt uns Orangen, der Pfirsichbaum gibt uns Pfirsiche, der Olivenbaum gibt uns Oliven, der Zitronenbaum gibt uns Zitronen, der Dattelbaum gibt uns Datteln, der Mandelbaum gibt uns Mandeln, die Weinrebe gibt uns Trauben
2.	Äpfel, Birnen und Trauben zusammen nennt man Obst.
3.	Aus Äpfeln und Birnen erzeugt man Most.
4.	Aus Wasser, Zucker und Zitronensaft macht man Limonade
5.	Aus Oliven erzeugt man öl.
6.	In Afrika wachsen Datteln.
7.	Aus Trauben erzeugt man Traubensaft oder Wein
8.	Die Mahlzeit zu Mittag nennt man das Mittagessen.
9.	Die Mahlzeit am Abend nennt man das Abendessen.
10.	Die Mahlzeit am Morgen nennt man Frühstück.
11.	Prozesse werden bei Gericht ausgetragen.
12.	Einen eingeschriebenen Brief gibt man auf der Post auf.

svoje otroke vzgojijo v telesno in duševno zdrave im razvite ljudi. Na to navadno mnogi kmečki starši pozabljajo. Zanje so otroci samo cenena ali celo brezplačna delovna moč.
Tako misleči starši gonijo svoje otroke k delu, tudi k takemu, ki je za mlado, razvijajoče se telo škodljivo, in ne pomislijo, da bodo zaradi tega njih otroci celo življenje pohabljeni ali nepravilno razviti. Ne pomislijo niti na to, da je otrok, ki je v mladosti, namesto, da bi se tudi duhovno razvijal in se učil za življenje potrebnih ved, moral le delati in samo delati — duševni pohabljenec. Koliko ljudi, ki bi sicer lahko postali polnovredni člani narodnega občestva, pokvarijo vprav kmečki starši s svojim napačnim naziranjem o delu! Škodo od tega imajo otroci sami, ima pa jo tudi ves narod. Zato taki starši niso dobri gospodarji,. četudi morda prikupijo s svojo »varčnostjo« k gruntu še kako parcelo.
Pri vprašanju varčnega gospodarjenja z delovnimi močmi v kmetijstvu pa se moramo ozirati še na neko drugo dejstvo: Narod kot tak lahko toliko več proizvaja, kolikor več delovnih moči stoji posameznim stanovom na razpolago in čimveč lahko posameznik proizvaja. Vse delovne moči torej, ki so vsled zastarelih nazorov in vsled napačnega odpora proti uporabi strojev brez resnične potrebe zaposlene v kmetijstvu, so pravzaprav ukradene drugim stanovom, kjer bi lahko več koristnega napravile za skupno narodno blagostanje, pomenijo torej zapravljanje narodnega premoženja!
3. Varčno gospodarjenje s človeškim delom drugih stanov za kmetijstvo.
Naslov tega odstavka bo morda marsikomu težko umljiv. Zato bomo pojasnili takoj spet na primeru iz vsakdanjega življenja, kaj mislimo,
Kmet kupi nov kosilni 6troj. Ta stroj je bil napravljen v tovarni. Deloma so ga delali (predvsem sestavljali itd.) ljudje, deloma je bila kosilnica izdelana s pomočjo strojev. A stroje so morali končno vendarle izdelati tudi ljudje. Pa ne samo to. Človeško delo je bilo potrebno tudi za pripravo in dovoz materijala za stroje, za zgradbo tovarn in spet za pripravo gradiva zanje. Ko je bila kosilnica gotova, so imeli dela z njo na železnici s prevozom, v pisarni tovarne in trgovca s stroji z vpisovanjem v knjige, izstavljanjem računov itd. V vsaki kosilnici — pa tudi v vsakem drugem stroju ali orodju, domači živali, semenu kmetijskih rastlin, v mladem sadnem drevju itd. — je skrita torej neka količina človeškega dela, truda.
In stroj — ali druga kupljena stvar — izpolni svoj namen, to je, varčevanje v narodnem gospodarstvu, samo v primeru, ako s svojo uporabo pri-štedi v kmetijstvu več človeškega dela in truda,
V. 1. Das Luftschiff flog über den Großglockner. — Das Luftschiff ist über den Großglockner geflogen. 2. Die Feinde flohen vor unseren Soldaten. — Die Feinde sind vor unseren Soldaten geflohen. 3. In diesem Kanal floß kein Wasser — In diesem Kanal ist kein Wasser geflössen. 4. Er genoß das Leben in vollen Zügen — Er hat das Leben in vollen Zügen genossen. 5. Es roch hier nach Schwefel. — Es hat hier nach Schwefel gerochen. 6. Dieser Jäger schoß ausgezeichnet. — Dieser Jäger hat ausgezeichnet geschossen. 7. Bei dieser Unkenntnis verlor auch der beste Lehrer die Geduld. — Bei dieser Unkenntnis hat auch der beste Lehrer die Geduld verloren. 8. Dieses Pferd zog für zwei — Dieses Pferd hat für zwei gezogen 9. Glaubst Du, daß er mich betrog? — Glaubst Du. daß er mich betrogen hat? 10 Er log nie. — Er hat nie gelogen. 11 Er fuhr nur mit Schnellzügen. — Er ist nur mit Schnellzügen gefahren. 12. Er grub sein eigenes Grab. — Er hat sein eigenes Grab gegraben. 13 Wer lud den Wagen ab? — Wer hat den Wagen abgeladen? 14. Wieviel Uhr schlup es? — Wie viel Uhr hat es geschlagen? 15 Wer trug das Paket zur Post? — Wer hat das Paket zur Post getragen? 16.' Diese Pflanze wuchs jeden Tag um einen Zentimeter. — Diese Pflanze ist ieden Tag um einen Zentimeter gewachsen.
, Gesprächsübung.
Wie geht es Ihnen?
Wie geht es zu Hause?
Darf ich vorstellen? Herrr Knicker, Apotheker nus Edlingen.
Darf ich vorstellen? Herr Knicker, Apotheker
Ich stehe jederzeit zu Ihrer Verfügung.
kot pa ga je bilo potrebno za proizvodnjo stroja.
Zato je zapravljanje narodnega premoženja, ako kupi kmet kakšen stroj ali orodje, ne da bi ga lahko v polni meri izkoristil. Tak kmečki gospodar je oškodoval narod za vse delo, ki j« vloženo v dotičnem stroju.
Prav isto velja o kmečkih gospodarjih, ki predčasno zakoljejo dragoceno plemensko živino, ali ki pokrmijo z velikim trudom vzgojeno visoko-vredno seme. Delo namreč, ki je bilo za pridobitev istih potrebno, je izgubljeno!
Končno smemo med zapravljalce narodnega premoženja šteti vse takozvane »dobre gospodarje« — bodisi kmečke ali nekmečke — ki vlačijo na kup in pustijo brez koristi ležati kakšno koli blago, ki bi lahko drugod koristno služilo svojemu namenu.
4. Človeku — kmečkemu delavcu zdravo stanovanje in primerno orodje!
Niso redki kmečki gospodarji med nami, ki se ponašajo s tem, da so njihovi hlevi v zdravstvenem ozira vzorni, z betonskim tlakom, z velikimi okni, z napravami za zračenje itd. Toda vprav isti gospodarji se ne sramujejo, ker morajo njihovi posli spati v hlevih, v senikih ali pa v kaki temačni in zatohli podstrešni čumnati, brez oken in brez oprave. Če ne more žival dobro uspevati brez svetlobe, čistega zraka, skrbne nege in dolre hrane, kako bi mogli to verjeti o človeku?! Gospodar torej, ki svojim poslom ne preskrbi stanovanja in oskrbe, kot se to za človeka spodobi, ne more biti dober gospodar!
Prav tako brezbrižni so mnogi gospodarji glede na zdravstveno zaščito svojih poslov in delavcev Svoja gospodarska poslopja ter inventar zavaruje vsak kmet prav rad in brez odpora plačuje zavarovalnino. Da pa je zavarovanje kmečkih poslov in delavcev prav tako, ali pa še bolj nujno, — to večini kmečkih gospodarjev ne gre in ne gre v glavo. Le z nevoljo plačujejo prispevke zanje, ne da bi se zavedali, kolike gospodarske koristi je zanje, če v primeru obolelosti ali ponesrečenja prevzame država mesto njih broške za zdravljenje ali pa za oskrbnino.
Da, ponesrečenje kmečkih poslov In delavcev! Tudi to je poglavje zase. Koliko nesreč na kmetih se pripeti prav zato, ker kmečkim gospodarjem ni mar, da bi poskrbeli za varnost ljudi, ki so zaposleni pri strojih in pri nevarnem delu. Večini gospodarjev se zdi škoda, utrpeti nekaj denarja, da bi opremili svoje stroje z varnostnimi napravami, ali pa, da bi si nabavili moderne stroje, ki so s takimi napravami že opremljeni. Ne pomislijo pa, da lahko zaradi njegove napačne varčnosti utrpijo njihovi delavci veliko večjo škodo na svojem zdravju in delazmožnosti — in je ta škoda za narodno občestvo večja, kot vsa
Ich freue mich sehr, Ihre Bekanntschaft zu machen.
Es freut mich, Sie persönlich kennenzulerne«.
Meinen Sie - das im Ernst?
Was soll das heißen?
Ist so etwas möglich?
Es wird mich sehr freuen, wenn Sie mich gelegentlich besuchen.
Kako se Vam godi?
Kako se imajo doma?
Smem predstaviti? Gospod Knicker, lekarnar Iz Edlingen-a.
Ali smem gospode seznaniti?
Vselej sem Vam na razpolago.
Veselim se, da se seznanim z Vami.
Zelo me veseli, da Vas osebno spoznam.
Ali mislite to resno?
Kaj naj to pomeni?
Je-li kaj takega mogoče?
Zelo me bo veselilo, če me o priliki obiičete.
Der Führer am 22. Juni 1941.
Nebe« uns traf der Haß dieser internationalen Weltverschwörer jene Völker, die, ebenso vom Glück übersehen, im härtesten Daseinskampf das tätliche Brot zu verdienen gezwungen waren Vor allem Italien und Japan wurde der Anteil an den Gütern dieser Welt genau so wie Deutschland bestritten, ja förmlich verboten. Dieser Zusammenschluß der Nationen war daher nur ein Akt des Selbstschutzes gegenüber der sie bedrohenden ego-Mischen Weltkoalition des Reichtum« und der Macht
Der Führer in seinem Aufrui an das deutsche Volk.
am 22. Juni 1941.
AI« da« Deutsche Reich am 3. September 1939 die englische Kriegserklärung erhielt, wiederholte
korist, katero dajejo njegov« kmeti j» Dober gospodar Je torej samo oni, ki skrbi, da ostanejo njegove delovne moči člmdalje zdrave in dela-zmožna.
A ne samo to. Treba je, delavcem vsako delo po možnosti olajšati. Predvsem s tem, da jim damo dobro in prikladno orodje v roko. S kolika manjšim trudom in s koliko večjim uspehom bo na primer delavec delal z lopato, če je ta primerne oblike, iz dobrega materijala, dovolj ostre rezi in gladkega, primerno debelega taporišča, kot pa, če mu damo v roke obrabljeno, topo, vso vegasto lopato, s sirovo obtesanim kolom namesto topo-rišča. Prav isto velja o vseh drugih vrstah orodja.
Dober gospodar mora stalno zasledovati napre-dek v izdelovanju kmetijskega orodja in skrbeti, da daje svojim ljudem vedno le dc.bro in praktično orodje v roke. V kolikor pa je mogoče, mora kmečki gospodar stremeti, da ročno delo nadomesti s kmetijskimi stroji.
Noben kmečki gospodar naj ne bi izgubil izpred oči cilja, ki ga mora zasledovati naše kmetijsko gospodarstvo:
Kmetijsko gospodarstvo mora stremeti za tem, da s pomočjo vsake zaposlene delovne moči pridela čimveč, in to z najmanjšim trudom delovne moči ta brez škode za njeno zdravje terr dela-zmožnost, kakor tudi z najmanjšo možno porabo dela drugih v obliki nabavljenih strojev, orodja, gradiva — sploh iz drugih panog narodnga gospodarstva prihajajočega in v kmetijstvo vloženega dela.	_
GOSPODARSKI DROBIŽ
X Slovaški izvoz lesa listnatega drevja v Švico. Slovaška zveza lesnih gospodarstvenikov je sklicala sejo etksporteriev lesa, ki dobavljajo les listnatega drevja v Švico. Slo je za principijeln« odloke, ki so potrebni za predstoječo pogajanje s švicarskimi interesenti za slovaški les.
X Madžarska živinorejska središnjica v Debre-czenu. Madžarsko ministrstvo za kmetijstvo je vzelo v zakup eno največjih posestev v mesta Debreczen, da bo na istem uredilo živinorejsko središnjico za kmetovalce madžarske nižine. Gre v glavnem za oskrbovanje živinorejcev s plemenskimi živali. Pri tem se bo največ polagalo na izbiro dobrih pasem.
X Tečaji za perutninarje. Madžarsko kmetijsko ministrtvo bo svojo akcijo za pospeševanje perutninarstva tudi letos podpiralo s prirejanjem perutninarskih tečajev. Med novembrom 1943 in marcem 1944 bodo priredili 400 samostojnih perajninarskih tečajev. Občine pa tudi lahko same priredijo take tečaje, če 6e javi najmanj 30 in največ 500 udeležencev.
sich aufs neue der britische Versuch, jeden Beginn einer Konsolidierung und damit eines Aufstieges Europas durch den Kampf gegen die jeweils stärkste Macht des Kontinentes zu vereiteln. So hat England einst in vielen Kriegen Spanien zngrundi gerichtet. So führte es seine Kriege gegen Holland. So bekämpfte es mit Hilfe von ganz Europa später Frankreich Und so begann es um die Jahrhundertwende die Einkreisung des damaligen Deutsches Reiches und im Jahre 1914 den Weltkrieg.
Aufgaben.
L Beantworten Sie folgende Fragen:
1. Wen traf der Haß der internationalen Weltverschwörer? 2. Wem wurde der Anteil an den Gütern der Welt bestritten? 3. Was war der Zusammenschluß der Nationen? 4. Wann erhielt das Deutsche Reich die englische Kriegserklärung? 5. Wann hat der Führer einer Aufruf an das deutsche Volk erlassen? 6. Wann begann England den Weltkrieg?
II. Setzen Sie die Eigenschaftswörter in die richtige Form:
1. Eine (weißj Bluse. 2. Meine (gut) Mutter, 3. Seine (älter) Schwester 4 Ihr (letzt) Brief. 5 Zwei (süß) Birnen). 6 (frisch) Wasser 7, Ein (neu) Kleid 8 Ein (öffentlich) Park 9. Paula schläft in diesem (klein) Zimmer 10 Er diktiert ihr einen (lang) Brief 11 Der Meteorologe schaut zum (schön, blau) Himmel. 12. Er bewundert den (herrlich) Strand mit den (viel) Strandkörben, den (riesig) Sonnenschirmen und dem (fein) Sand.
Wörter. Akt (m) — akt, dejanje Anteil (m) — delež Aufruf (m) — poziv, okli«
MALE VESTI
»Föhrer je sprejel te dni novega romunskega poslanika Jon Georghe-a v prisotnosti zunanjega ministra von Ribbentropa. Poslanik Georgbe je FOhrer-ju pri tej priliki izročil svoje poverikiice.
♦ Visoko odlikovanje bolgarskega pravosodnega ministra. Fuhrer je podelil bolgarskemu pravosodnemu ministra dr. Konstantinu Partovu t znak priznanja za njegovo pospeševanje nem-iko-bolgarskih pravosodnih odnošajev Veliki krit Reda nemškega Orla. Visoko odlikovanje je od-likovancu izročil o priliki obiska v Berlinu nem-ški pravosodni minister dr. Thierack po PAhrer-jevem nalogu.
*	Spodnještajerd so Junaki. Na dan 50. letnice
rojstva svojega v svetovni vojni trikrat za hrabrost odlikovanega očeta je bil sedaj na fronti odlikovan za hrabro obnašanje pred sovražnikom Willi Cutschek iz Trifaila, in sicer z odlikovanjem Eisernes Kreuz n. Klasse.
*	Spodnještajerd se Junaško žrtvujejo «a obrambo svoje domovine. V bojih blizu Ladoš-iega jezera je padel junaške 6mrti 20 leta* Gefreiter Franz Magditsch iz Murfeld-a. Njegovo smrt obžalujejo mati, brat in dve sestri. — Dne 8. avgusta 1943 je v težkih obrambnih bojih na vzhodu izgubil življenje Pionier Franz Frass iz Drauweiler-ja pri Marburg-u, — Pri Orelu je uanrl junaško smrt za domovino Gefreiter Martin Schgank, doma iz Hofrein-a v Kreis-u CilM. — V bojih pri Wjasmi je dne 7. avgusta 1943, v trdni veri v zmago, padel za domovino vojni prostovoljec, Unteroffizier, nosilec odlikovanja Eisernes Kreuz II. Klasse ter spominske'svetinje Ostmedaille, Kurt Zmork, doma iz Mahreuberg-a.
*	Hrabrost Spodnještajercev, ki smo jo v našem listu že neštetokrat naglašali, potrjujejo odlikovanja, ki jih dobivajo naši «podnještajerski fantje za hrabra dela na frontah. Skoraj ne mine tedna, da bi v domovino ne prišlo kako poročilo o odlikovanju naših mladih vojakov z vidnimi maki priznanja za hrabrost. Ravnokar soao sprejeli vest, da je Gefreiter Josef Saloschnlg fac Lo-renzen-a, ki je že imel odlikovanje Eiserne* Kreuz II. Klasse za hrabrost, nedavno dobil še odlikovanje Eisernes Kreuz I. Klasse, kl se dobi samo za posebno velika junaška dela. Spodnješta-jerc Saloschmig je torej nositelj dveh odlikovanj ta hrabro vedenje pred sovražnikom na fronti. Salosdhnig je seveda m'.ad vojak.
*	Zopet nov grob spodnj eštaj erskega Junaka. Za domovino in narod je padel junaške smrti v krvavih bojih na finski fronti Gebirgsjäger Anton Grill, doma iz Rutzmanetz-a, občina Thomasberg. Pokojni zapušča v Rutzmanetz-u žalujočo mater ter brata in sestre. Star je bil komaj 20 let.
•	Nov grob spodnještajerskega Junaka na vzhodnem bojišču. Na vzhodni fronti pri Orelu je dne 12. avgusta 1943 za vedno zatisnil svoje mlade oči dvajsetletni grenadir Alois Gerlitza iz Cilli-ja. V hudih bojih je junaškega srca žrtvoval svoje mlado življenje za domovino. Doma zapušča žalujočo mater
•	Nov Generalstcbschef letalstva. Naslednik nedavno umrlega Generalobersfc-a Jeschonnek-a je postal General der Flieger Günther Korten, šef generalnega štaba poveljstva letalstva. .. General Korten se je rodil dne 26. julija 1898 kot sin stavbenega mojstra v Köln-u am Rhein. Vojak je od leta 1914 V svetovni vojni je bil ranjen pri Arrasu leta 1915 ter odlikovan za boje, ki se jih je udeležil v Rusiji in v Franciji. Po svetovni vojni je bil določen za razne letalske instrukcije v inozemstvu. Leta 1934 je bil sprejet kot major v generalni štab letalstva. Kot Generalmajor si je pridobil zasluge tudi v vojnem pohodu leta 1940 ter bil odlikovan z odlikovanjem Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes. Pozneje se je odlikoval tudi v bojih na Balkanu. Avgusta 1942 je postal Generalleutnant in leta 1943 General der Flieger. Korten je tudi nosilec odlikovanja Blutorden ter je bil v tej vojni ranjen na kubanskem mostišču.
•	Nov Ortsgruppenheim v Hofraln-u pri Cilli-ju. Ortsgruppe Hofrain v Kreis-u Cilli je nedavno otvorila svoj novi dom Ortsgruppenheim. Pri otvoritvi je bil navzoč tudi Kreisführer Dorfmei-ster. Istočasno so izročili svojemu namenu tudi prostore za vaško kmetijsko strojno skupnost.
•	Vsak Gau dobi svoj Gauarbeitsamt. Iz pristojnih krogov smo dobili poročilo,- da spada v področje Gauarbeitsamt-a Steiermark ozemlje Reichsgau-a Steiermark. Naloge delovne vpo-stave in urejevanja plač v privatnem gospodarstvu in v javnih službah Spodnje Štajerske je pa kakor doslej, podvrženo uradu Beauftragter für Arbeitsfragen beim Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark. Temu uradu so podrejeni tudi spodnještajerski uradi dela ali Arbeitsamt-i.
•	Zmagovalci v rokodelski tekmi. V dvorani Heimatbund v Marburg-u so minulo nedeljo počastili tiste rokodelce, ki so lani zmagali na rokodelski tekmi. Vodja oddelka za rokodelstvo v organizaciji Steirischer H^jmatbund, Gratzer, je pozdravil zastopnife,,Heimatbund-a, države in oborožene sile ter mojstre in pomočnike, nakar je kulturni referent Harwalik spregovoril o rokodelski tekmi. Končno je Bundesamtsleiter Hackel izrekel zahvalo vsem. ki so priredili razstavo, nakar je odlikovanim rokodelcem izročil diplome.
•	Na otroke se mora vedno paziti. Triletni sinček posestnika Stern-a iz Riegersdorf-a pri Für-stenfeld-u, je prišel pod voz, ki je bil naložen s senom. S težkimi poškodbami so ga prepeljali v bolnišnico v Fürstenfeld, kjer je umrl.
Aufstieg (m) — dvig, vzlet, pot navzgor bedrohend — preteč, ogrožajoč bekämpfen — bojevati se s kom bestreiten (etwas), ich bestritt, ich habe
—	oporekati, oporekal, -a, -o, sem, je, izpodbijati bezaubernd — očarljiv
britisch — angleški, -a, -o
daher (ans diesem Grande) — radi tega
damalig — tedanji, -a, -e
Daseinskampf (m) — boj za obstoj
diktieren — narekovati
egoistisch — sebičen
Einkreisung (w) — obkoljevanje
erhalten, ich erhielt, ich habe erhalten — doWä
fein — fin, lep
förmlich (nahezu) — skoraj
Geck (m) — gizdalin
Haß (m) — sovraštvo, jeza
Holland — Nizozemska
international — mednaroden
Jahrhundertwende (w) — stoletni obrat
Japan — Japonska
jeweils — vsakokrat
Konsolidierung (w) — konsolidacija
Kriegserklärung (w) — vojna napoved
Macht (w) — moč, sila, oblast
Meteorologe (m) — vremenoslovec
Reichtum (m) — bogastvo
Sand (m) — pesek
Selbstschutz (m) — samoobramba
Sonnenschirm (m) — sončnik
Strandkorb (m) — obrežni koš
übersehen (etwas), ich übersah, ich habe übersehen
—	pregledati, pregledal, -a, -o, sem, je, prezreti " Versuch (m) — poskus
Volk (Völker) (s) — narod (narodi) V'eltkoalition (w) — svetovna koalicija
Weltkrieg (m) — svetovna vojna Weltverschwörer (m) — svetovni zarotnik zugrunde richten — uničiti Zusammenschloß (m) — združitev zwingen, ich zwang, ich habe gezwungen — prisiliti, prisilil, -a, -o, sem, je
Redewendungen, gut (schlecht) aussehen — na oči biti zdrav, zdrav
se zdeti, izgledati das tügliche Brot verdienen — vsakdanji kruh zaslužiti
vor allem — pred vsem
Kriege führen gegen — bojevati se proti
aufs neue (wiederum) — znova, zopet
mit Hilfe von -— s pomočjo
einen Aufruf erlassen — poziv izdati
* Nevarnost v hišnem gospodinjstvu. Uberlei-tungsistelle fur Sozialversicherung in der Unter-steiermark, to je bolniška blagajna, kjer se javljajo vse nezgode, ki se pripetijo na Spodnjem Štajerskem, je ugotovila, da se po izgledoma nenevarnih domačinskih gospodinjstvih pripeti veliko nezgod. Da bi se preprečilo take nezgode, ki zahtevajo dolgotrajna zdravljenja in večkrat tudi stalne poškodbe v zdravstvenem stanju, imajo pa tu in tam za posledico tudi smrt, je imenovani nrad izdelal predpise za preprečevanje nezgod v domačinskih gospodinjstvih, ki se bodo razdelili. Da bi se gospodinje še prav posebno poučilo, kako se ena ali druga nevarnost nezgode lahko prepreči, bodo tehniški nadzorni uradniki nepričakovano pregledali domačinstva ter se pri tej priložnosti prepričali, če in v kolikor se domačinstva držijo tozadevnih predpisov.
*	Rudarstvo Je poklic, ki se ga je učiti kakor vse druge rokodelske poklice. Vedno je treba ponavljati, da je poklic rudarja dvignjen v priznan poklic, ki se ga je treba učiti. S tem je rudarstvo, ki je v pridobivanju surovin na prvem mestu, dobilo svojo zasluženo priznanje. Spondje-štajerski fant, ki hoče s 14. 15. ali 16. letom stopiti v rudarski poklic, se mora rudarstva izučiti. Cilj je: izpit za rudarje (Knappenprüfung). Za dosego je fantu po pismeno izdelani učni pogodbi ter temeljito premišljenem in preizkušenem načrtu prehoditi izobraževalno pot, ki se začne s praktičnim delom po delavnicah in v obratih. Po tej šoli pride rudarski vajenec tudi v rove v svrho nadaljnjega uka, in sicer v učni revir pod nadzorstvom izkušenih mojsterskih kopačev ali pa v učne skupine, ki se jih vpostavi povsod tam, kjer se v praktičnem rudniku lahko nekaj nauči. Hkrati s praktičnim ukom se vrši šolanje. Vajenec se tedensko uporabi za eno učno šihto, medtem obiskuje poklicno šolo ter telovadbo in šport v telovadnicah, na športnih igriščih in v kopališčih rudnika. Rudarski vajenci so edini, ki dobivajo doklade težkih delavcev, za dela pod zemljo celo doklade za najtežja dela. Vajenec dobi po določilih zakona o mladinski zaščiti vsako leto po 18 dni dopusta. Ta dopust se podaljša na 24 delovnih dni, če ->rebije vajenec vsaj deset dni v nekem taborišču mladinske organizacije Hitler-Jugend. Pripomoček za vzooio je višji kakor plača enako starih mladoletnikov v rudarstvu in presega zdaleka pripomočke, ki jih dobivajo vajenci v drugih poklicih. S položitvijo izkušnje za rudarja, je rudarski vajenec dosegel svoj cilj ter postal rudar ali Knappe. Kot tak je sposoben za vsa rudarska dela v šihtu ali rekordu. V času de-.ovanja kot rudar sledi nadajjnja izobrazba za kopača (Hauer). Tudi ta izobrazba se vrši po načrtu in predpisu. S položitvijo izpita za kopača, dobi tozadevno diplomo. Tedaj je rudar dosegel svojo popolno izobrazbo. V bodoče se bo čas vse te izobrazbe uredilo tako, da bo izkušuja za kopača položena že pred vstopom v Reichsarbeits-dienst.
*	Pošta dobiva pomanjkljivo opremljene vojno poštne pakete. Uprava pošte zahteva, da se pakete, ki so namenjeni za vojno pošto, v redu in dobro opremijo. Treba se je zamisliti, kake dolge vožnje napravijo take pošiljke in med kako velikimi kupi se nahajajo taki paketi. Mnogokrat se pripeti, da se pismom podobne pošiljke popolnoma stisnejo, ker se praznino v vrečici ni primerno s papirjem izpolnilo. Razen tega naj svojci mislijo, da se v letnem času ne more pošiljati lahko pokvarljivih jedil, ki se gredoč pokvarijo in povrh še drugo poškodujejo. Pošiljanje užigalic, bencina in podobnih zažigalnih predmetov je prepovedano. V vsako pošiljko spada dvojen naslov. Vojno-poštne pošiljke, ki tem pogojem ne odgovarjajo, uprave pošt ne bodo sprejemale.
*	Žrtev kopanja. Kakšen kilometer nižje od železniškega mosta v Pettau-u se je pri kopanju utopila 171etna hčerka posestnika Obrana iz Bu-dine pri Pettau-u. V nekem stranskem rokavu reke Drau se je utopil 16 letni slaščičarski vajenec Milan Beltschitsdh, ko je hotel preplavati reko.
*	Rokodelski dnevi v Luttenberg-u. Na rokodelskem dnevu v Luttenberg-u so Handwerks-meister-ji dobili diplome za udeležbo na tekmi rokodelcev, ki ae je vršila lanskega leta. Od 69 Luttenberger-jev, ki so se udeležili tekme, jih je dobilo 52 diplome o_ zmagah in storitvah.
*	Pri igri si Je odsekal prst. Karl Jewschek, šestletni sin ključavničarja is Leskowetz-a v občini Kerschbach, si je pri igranju odsekal prsta-nec desne roke.
*	Pazljivost Je pri strojih vedno potrebna. V Muggauberg-u pri Voitsberg-u je 58 letni posestnik in invalid iz svetovne vojne Jakob Suligoj po neprevidnosti prišel v gonilni jermen, da ga je isti vrgel na tla ter na glavi in po hrbtu težko poškodoval. Suligoj je na posledicah zadobljenih poškodb kmalu potem umrl.
*	Apel v Luttenberg-u. V Luttenberg-u so imeli velik apel funkcionarjev urada Kreisführung. Govoril je Kreisführer Nemetz o vedno večjih nalogah ozkega sodelovanja s političnimi voditelji. Sturmbannführer Kampl je poročal o vojaškem in političnem položaju. Kreisführer je nato obdelal pripravljalna dela za sprejemno komisijo organizacije Steirischer Heimatbund, ki bo kmalu začela poslovati v Kreis-u Luttenberg ter za Ortsgruppentage, ki se bodo vršili 11. in 12. septembra 1943 v Abstal-u in Roßhof-u.

Seite 14.
»Štajerski gospodah*
4. September 1941
Anglo-amerislto bojevanje zoper neoboroženo civilno prebivalstvo
rrtnavnamn olorn	J~ — n A ^ ^I.JLi __ !__' A ._ je*	(• i	i ■	.a	m	...	. .
Ponavljamo staro znano dejstvo, da so Angleži pošiljali druge narode r vojne, da so krvaveli za angleške koristi. Teh svojih egoističnih metod so se posluževali in se še poslužujejo v sedanji vojni. Angleška vojna politika hoče vedno zmagati s krvjo in življenjem drugih narodov lastne angleške krvi pa ne mara prelivati, ker se ji zdi to škoda. Oholi Angleži stojijo na stališču, da so gosposki narod, ki vlada v največji meri ves svet in ki na račun vseh ostalih narodov lahko gosposko živi. To je tem domišljavim Anglosasom prešlo v kri in meso, to mnenje dajejo angleškim dojenčkom že matere in dojilje, da je tak položaj Velike Britanije v svetu angleškemu človeku nekaj samo ob sebi umevnega. Zakaj bi pa končno bogati in raz-
Scherl-Bilderdienst-Autoflei Nach dem Terrorangriff aaf Berlin
Wie in den anderen vom anglo-amerikanischen Luftterror betroffenen Städten des Reiches zeigt« auch in Berlin die Bevölkerung bei der Bekämpfung von Schädcn eine vorbildliche Haltung und Einsatzbereitschaft. Männer, Frauen und auch Kinder setzten sich überall da, wo Schäden entstanden, mit Mut und Entschlossenheit ein und verhinderten sehr oft die weitere Ausdehnung von Bränden. — Unser Bild zeigt Mutter und Tochter bei der Bekämpfung eines in ihrer Wohnung entstandenen Brandes
vajeni Angleži s prelivanjem krvi ▼ raznih vojnah izgubljali svoja dragocena življenja, če jim je doslej še r vseh vojnah uspelo upreči in izkoristiti druge narode, ki so jim s krvjo svojih fantov in mož dobo je. ali zmago, katere koristi so bili deležni samo Angleži
Kdor vse to o Angležih ve in pozna, se ne čudi, da vodijo Angleži s pomočjo svojih bratrancev onstran Oceana, ki jim v glavnem dobavljajo letala in bombe, letalsko vojno zoper nemško in italijansko ter ostalo z Nemčijo stoječo evropsko prebivalstvo Izgnani iz vseh pozicij, ki so jih imeli do izbruha te vojne v raznih državah Evrope, sedijo sedaj s svojo oboroženo silo, ki so jo ojačile še čete raznih dominijonov in iz Zedinjenih držav, ter gledajo in čakajo, kedaj in kako se bo dalo zasesti in zavojevati v nemških rokah se nahajajočo Evropo, ne da bi se pri tem veliko riskiralo ali izgubljalo »plemenitih« angleških mož Na mesto da bi svoje armade vrgli v odprt in odkrit boj proti nemškim utrdbam ter se s pomočjo vojaških operacij poskusili z nasprotnikom, čakaja na izpolnitev svojih pobožnih želja, da bi Sovjeti z veletoki krvi ohromeli in oslabili nemško oboroženo silo in domovino, nakar bi oni brez posebnih bojev prišli na to stran Rokavskega zaliva ter nastopili kot zmagovalci. Dosedanje štiriletno trajanje vojne jih v teh neizpolnjivih upih ni niti najmanj spametovalo ali ozdravilo. To nam pa končno ne škoduje. Bodočnost bo najbolj zabitemu Angležu odprla oči, da se na ta način Nemčije ne bo premagalo.
Nemčiji je končno lahko po volji, če se Anglo-sasi v boju zoper njo poslužujejo neuspešne vojn« taktike Barbarsko in zverinsko ter vse obsodbe vredno je pač anglosaško vojskovanje z bombardiranjem in zažiganjem nemških mest, kjer ni ni-kakšnih vojnih ciljev To delajo za to, da bi pobijanje nemških žen in otrok ter zažiganje in rušenje njihovih hiš in stanovanj zrušilo moralo nemškega naroda ter ga v zvezi z ostalimi vojnimi nadlogami spravilo tako daleč, da bi si v svojem obupu zaželel miru za vsako ceno. To bi strahopetnim Anglosasom omogočilo zavojevanje po Nemčiji obvladane Evrope brez bojev in brez nevarnosti. Ali si bodo iz testa, ki ga mešajo po tem reoeptu, res kedaj lahko spekli evropski kruh, jih bo bodoči ras-voj vojnih dogodkov najbolj razumljiva poučil.
Bralce bo zanimalo, kakih bomb s« poslužujejo Anglosasi pri terorskih napadih na nemška mesta in nemško neoboroženo civilno prebivalstvo. Prvotno so uporabljali razen razdiralnih tudi tako-zvane palične zažigalne bombe Sedaj so pa prešH večinoma na metanje zažigalnih bomo.
Zažigalne bombe so po 14 kg težke. Polnjen« so v enem delu z žveplom, v ostalem pa z neko lepljivo gorilno snovjo iz umetne smole, ki jo pade« bombe vrže ven. Ti brizgi z žveplom mešan« gorilne snovi se v zraku sami zažgejo. Gasitev na
ta način nastalih požarov j« bolj te&a, kakor pd paličnih zažigalnih bombah.
Značilno za uvedbo žvepleno-zaiigalnih bomb da so t« bombe najbolj upor&bn« za prebijanj« večnadstropnih hiš, medtem ko so paličn« zažigala« bombe odgovarjale zažiganju industrijskih in vojaških objektov, kjer ni potrebno tako siln« prodorne sile.
Ko letalec vrže zažigalno bombo na mesto, prebije ta več nadstropij v hiši in že pri dotiku «treh« začne bomba škropiti svojo gorilno snov ter zažg» istočasno vse prebite prostor«. Brizgi žvepla s« takoj sami vnamejo, če pa pridejo do človeške kože, povzročijo nevarne bolečin« z opeklinami, T očesu pa v največjih primerih izgub vida.

Scherl-Bilderdienst-Atttoflei
Soldaten beim Bau von Deckungsgräben
In der Reichshauptstadt ist xar Zeit auch Militär zum Bau der sogenannten Splittergräben eingesetzt. Si« werden außerhalb des Trümmerschattens angelegt, so daß ein« Verschüttung»- oder Verbren-nungsgefahr durch einstürzende Gebäude bei ihnes njeht besteht Die Deckungsgräben werden unter Anleitung von Fachkräften hergestellt und sind nicht nur für die Anwohner, sondern überhaupt für di« Öffentlichkeit bestimmt
*	Novi hrvatski generalL Poglavnik je imenoval devet polkovnikov v rang generalov.
*	Novi hrvatski poslanik v Berlinu. Fflhrer je sprejel preteklo soboto v prisotnosti zunanjega ministra von Ribbentrop-a novega hrvatskega poslanika dr. Stjepana Ratkoviča, ki mu je izročil svoje poverilnice.
*	Srbske jubilejne poštne znamke. Srbska pošta bo 15. oktobra prilikom stoletnice ustanovitve pošte v Srbiji izdala posebne jubilejne znamke. Serija, sestoječa iz pet različnih vrednosti, bo stala 100 Din. Vsaka serija nosi napis: »StogodiS-njica srbske pošte«.
*	Skoplje dobi univerzo. Dne 3. oktobra bodo »tvorili drugo bolgarsko univerzo v Skoplju.
*	Vzrok smrti kralja Borisa. Dne 30. avgusta je izdalo bolgarsko pravosodno ministrstvo povodom smrti kralja Borisa III. smrtni akt, ki pravi sledeče: »Smrt je nastopila vsled zamašitve leve srčne arterije, vsled dvostranske pljučnico in vsled otekline pljuč in možganov.«
*	Bolgarska mladina, zajeta v organizaciji Btt-nik, je bila v nedeljo zaprisežena na novega carja Simeona II. Sofijsko mladino je v Bojani zaprisegel vodja mladine Karajovanov.
*	Madžarska ima po najnovejšem štetju centralnega urada za statistiko 14,843.279 prebivalcev V mestih živi okrog 40% vseh prebivalcev.
*	Novi poveljnik madžarske mladinske organizacije Levente. Državni upravitelj Horthy jo razrešil dolžnosti poveljnika madžarske mladinsko organizacije Levente, generalmajorja Štefana pl.
Kudriczkega in vojaškega vzgojitelja te mladina podmaršala Alois-a Beldy-Bruckner-ja. Novi vt-hovni poveljnik organizacije Levente jo general-major Laszlo pi. Solmossy.
*	Podzemska železnica v Budimpešti, ki jo bodo gradili po vojni, bo imela tri proge. Doslej so raziskali zemeljske razmere za prvo progo tor prešli na vrtanja ozemlja, po katerem bo tekla druga in tretja proga.
Madžarska štedl uvoz koksa za plavže. Madžarska je nedavno izvedla uspešne poskuse, izdelati iz rjavega premnoga koks v plavžarske potrebe. Madžarska je doslej uvozila do 600.000 ton koksa za plavže, kar odslej ne bo več potrebno. To je za madžarsko industrijo lepa razbremenitev
*	V Turčiji lovijo škorpijone za izdelavo zdravil. V anatolskem mestu Madrin so razpisali nagrado za lov škorpijonov. Prebivalstvo mesta ki okolice je nato v enem mesecu nalovilo 14.974 živih škorpijonov ter jih oddalo za to določeni zbiralnici. Industrija zdravil pridobiva iz škorpi-jonovega strupa snov, ki ga potrebuje za izdelavo seruma.
*	Letalski alarm v Ženevi. Preteklo soboto zjutraj so imeli v Ženevi in v Lausanne-u letalski alarm. Ženevsko kantonalno področje je preletelo opetovano več skupin anglo-ameriških letal.
*	Dvorno žalovanje v Bukarešti. Romunski kralj je odredil v zvezi s smrtjo kralja Borisa III dvornb žalovanje za dobo enega tedna.
*	Gladovni nemiri v Bengalijl. Kakor poroča Radio Šonan, so vsled lakote nastali v Bengali]!
resni nemiri med prebivalstvom. V Kalkuti s« je udeležilo 30.000 ljudi protesta® povorke proti angleški oblasti. Prehranjevalni minister anglo-indijske vlade je v Kalkuti sprejeii deputadj» strokovnih organizacij, ki je protestirala proti nezadostnim ukrepom v zvezi z nevzdržnim prehranjevalnim položajem. Ministrski predsednik pokrajine Orissa je izjavil, da trpita vsled lakot» najbolj okraja Balasore in Ganjeni.
*	Švicarski konzulat v Milanu porušen. Med poslopji, ki so jih anglo-ameriški gangsterji zrušili o priliki svojih napadov na italijansko mesto Milan, se nahaja tudi švicarski konzulat. Bomb« so razen tega razrušile tudi švicarsko trgovsk» zbornico, švicarsko ljudsko šolo in švicarski klub. Konzularne posle opravljajo sedaj v provizoričnik prostorih.
*	Anglija ubija francosk« ribiče. Angleški letalci in angleške morske mine so strah in trepet francoskih ribičev. Od 1. 1940 pa do sedaj je bil» ubitih 300 ribičev, dočim jih 500 pogrešajo.
*	11 in pol milijonov Indijcev umrlo za malarijo. Neki ameriški zdravnik, ki je prepotoval Indijo v študijske svrhe, poroča, da imajo ▼ Indiji, ki šteje skoro 400 milijonov prebivalcev, jedva 42.000 zdravnikov in 5000 bolniških strežnic. Leta 1939 je pomrlo za malarijo nič manj kot 11 in pol milijonov ljudi. 100.000 smrtni žrtev je zahtevala kolera, 50 000 ljudi je umrl» za črnimi kozami. Vedno huje se širi tudi tuber* kuloza, in sicer vsled nezadostno hrana večin» prebivalstva.
T® II @K0
lafvcija elementarna taiasirola ma Japonskem	Ob 20 letnici
¿•pomika apada k deželam, ki jim pravimo fcmuvita potresov. Človek se vsemu privadi; Mi potresom Toda če le ti postajajo pogosteji h močnejši, tedaj so taki potresi glasni svarilci pred kiiiajočo se katastrofo. In tedaj postane ♦tako aadaljno bivanje na takem ozemlju pre-•mo dviganje človeka nad naravo, nad višjo slo.
Taki svarilci so se nad Japonsko oglašali že •dkar obstoja (posebno znane so potresne kata-rtrols aa Foimosi). V raznih izrednih znamenjih b ie oglašali tudi tik pred največjo katastrolo, kar jih pozna človeška zgodovina. In taka kata-kroia je Japonsko zadela v noči od zadnjega ivgu»ta na prvi september leta 1923. Pihal je ne-«»vadno vroč in vzdušljiv veter. Ob 1. uri zjutraj p« se )e zemlja prvič močno stresla. Nato je sledila močna tišina. In ko so mnogi že upali, «k je nevarnost pri kraju, je prišlo ab 4.11 uri fe strahovitega izbruha. Pred vsem v šest minut bijajočih potresnih sunkih. V spremstvu še drugih elementov je bila ta katastrofa tudi svetovno zgodovinsko še večja kakor ona v slučaju trak«tov 40 let poprej. In sicer že zato večja katastrofa, ker tam ni bilo pravega potresa in požara in je katastrofa kot središče izbruha ndela »«obljudeni otok, dočim je tu zadela (lavno mesto Tokio in pristanišče Jokohama, do «ikanskega izbruha pa je prišlo tudi v tem slu-tsj«. Ta je v glavnem soodločal požar, ki je zah-toval ie več človeških žrtev kakor ostali ele-nentl: potres, orkan, poplave, izstop morja L dr. h » » združile vse elementarne sile v eno «mo kot rečeno tudi svetovno zgodovinsko naj-scčjo katastrofo, katere središče je bilo glavno ststo Tokijo s pristaniščem Jokohama. V Tokiju «mem je bik» zrušenih 350.000 poslopij in preko 100.000 človeških žrtev Razen teh dveh središč je bilo porušenih ali sicer pokončanih še 12 mest, »d mostovi in tuneli z vozečimi vlaki) pogrešali » « otoki in cele pokrajine je poplavilo visoko m vzpenjajoče morje. Izginilo je tudi cesarsko ¡•lovišče Manač s 13.000 prebivalci. Med člo-reškimi irtvami, ki so jih prva poročila navajala do milijona, pa se je to število pozneje irčilo na pol (po nekaterih virih še nižje) so bili tadi trije princi in dve princese, dočim se je po-irečilo rešiti ostale člane cesarske rodbine. Vnanji M cesarske palače so vporabili za zavetišče reveže v.
Potres se je občutil po celem svetu (vsaj leismografično, to je na potresnih aparatih). Katastrofa je v svojih posledicah trajala še več dni.
KI je ta potres tektonskega in vulkanskega zna-taja, s prevladajočo tektonsko ali podzemeljsko dlo.
*
Japonci, ki so se do novejše dobe tako tudi stili pri drugih narodih, so bili baš glede potresne nevarnosti prvi, ki so se dejansko oprijeli flede varnosti proti potresom. Bili so najbrže tudi prvi med domovinci potresov, ki so se začeli zavidati potrebe po izmenjavi nove domovine na trdnejših tleh Od tod tisto mnogim Evropejcem itznaiio stremljenje po naselitvi v tujih deželah. Ts katastrofa pred 20 leti pa jih je še posebno •pozorila, da jim niti njihovi najgenijalnejši izumi » gradnjah proti elementarnim silam ne nudijo ladnstne varnosti in da treba še resneje računati l izkušnjami, ki so jih doživeli oziroma preživeli pri tej katastrofi.
kleiner Anzeiger
Jedes Wort »kostet Hb Stjlienge^ucSe S Rpt, das .ettgedruckte Wort » Rpf, für Geld-, Realitäten-Verkehr Briefwechsel und Heirat t3 Rpt du fettgedruckte Wort 40 Rpf. für alle übrigen Wortanzeigen 10 Rpf. das «ettgedruckte Wort 30 Rpf Der Wortpreii gilt bis zu 12 Buchstaben te Wort. Kennwortgebühr bei Abholung der Angebote 35 Rpf. bei Zusendung durch Post oder Boten 70 Rpf Auskunft.qebühr für Anzeigen mit dem Vermerk: „Auskunft <n der Verwaltung oder Geschäftsstelle' 20 Rpf Anzeigen-AnnahmescMuih Am tage »or Erscheinen um t6 Uhr Kleine Anzeigen Verden nur gegen Voreinsendung des Betrages 'auch gültige Briefmarken! aufgenommen. Mindestgebühr fflr eine Kleine Anzeige t RM
Zu verkaufen
Vielfachgerät zu verkaufen. Adr. in der Verw. d. »St. G.« Marburg-Drau.	634-3
Zu kaufen gesucht
Abfälle) Altpapier, Hadern, Schneiderabschnitte, Textilabfäl-le, Alteisen, Metall, Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg/Drau, Drau-gasse 5.	4
Kaule alte Schirme. Georg Zimmermann, Feinschleifer u. Schirm-reparateur, Marburg-Dr., Viktring-hofgasse 5.	658-4
Kaufe ein Pferd. H. Pistor, Brennmaterialhandlung Marburg-Drau, Mühlgasse 18.	614-4
Kaufe einen Koffergrammophon und Photoapparat 13X8 oder 18X24 mit oder ohne Objektiv.
Wodopiwetz Josef, Ponigl 3.
661-4
Stellengesuche
Winzer mit 2 bis 3 Arbeitskräften per 1. oder 15. November gesucht. Anzufragen bei Franz Roth, Unter-Rotwein 72, bei Marburg-Drau.	645-6
Ein Winzer-Ehepaar wird aufgenommen bei Lotschitschnik Johann, Roßbach bei Marburg-Dr.
644-6
Schnhmacbcrgehilfe wird aufgenommen. Marburg-Drau, Rathausplatz, Benko.	642-6
Für 2% Joch Rebgrund wird per sofort ein Winzer mit ca 3 bis 5 Personen gesucht. Austausch eventuell möglich. Näheres zu erfahren bei H. Plock, Obst- und Weinbauschule.	664-6
Zwei bis drei Leder- und Baute» Magazinsarbeiter werden sofort aufgenommen, eventuell auch mit Wohnung und ganzer Verpflegung. Vorzustellen bei der Fa. J. Jellenz, Cilli, Adoll-Hitler-Platz Nr. 4.	663-6
Köchin für alles wird wegen Verheiratung der bisherigen aufgenommen, Anzufragen bei Büde-feldt, Marburg-Dr., Herrengasse Nr. 14.	643-6
Verkäuferin fflr Lebensmittelgeschäft wird sofort aufgenommen. Franz Powoden, Marburg-Drau, Schillerptraße 14.	641-6
Ein Lebzelter-Lehrling wird gesucht. Kost und Wohnung im Hause. Richard Kraupner, Cilli, Marktplatz 6.	651-6
Ältere Hausgehilfin für alles, rein, brav, kinderliebend, wird zu 4 Personen dringend gesucht. Angebote unter »Geschäftshaus« an die Geschäftsstelle der »M. Z.« Cilli.	660-6
Wohnungstausch
Tausche Zimmer und Küche gegen großes Zimmer und Küche in Brunndorf. Adr. Franz Priwosch-nik, Brunndorf, Lembacherstr. 76.
650-9
Verschiedenes
Braver, verläßlicher Lehrjnnge wird aufgenommen. Gemischtwarenhandlung und Lebensmittelgeschäft Franz Powoden, Marburg-Drau, Schillerstraße 14. 647-6
Suche Posten als Winzer, mit 2 Arbeitskräften. Adr. i. d. G. <L »St. G.« Marburg-Drau. 640-5
Offene Stellen
IR0BIŽ
•	Ljndsko gibanje v Marburgu. V drugi polovici ■eseca avgusta je bilo pri Standesamtu prijavljenih: 98 rojstev (zadnjič 97) od teh 50 dečkov, (radnjič 57) in 48 deklic (zadnjič 40); 54 smrtnih ihičajev (zadnjič51), od teh 33 moških (zadnjič »! in 21 iensk (zadnjič 24) Na Standesamtu členjenih porok je bilo 31. (zadnjič 23).
•	Zopet več dečkov ko deklic. Tudi v drugi •vgustovi polovici je bilo v Marburgu rojenih ftf dečkov ko deklic) to pot sicer le dva več, ■to pa zadnjič kar sedem
•	Tri pare dvojčkov. Marburg se po daljšem presledku zopet ponaša s svojimi dvojčki To pot jih je bilo v drugi polovici avgusta tri pare — torej skupaj 6 dvojčkov.
Vor Einstellung von J&rbells-K'fliüm niüss die Zustimmung des zustandigen Arbeitsamtes eingeholt werden
Winzerfamilie mit 4 bis 6 Arbeitskräften wird aufgenommen für eine Winzerei in Georgenberg an der Pößnitz bei Marburg. Anfragen F. Matiaschitz, Post Ranzenberg bei Marburg-Dr. 590-6
Hausgehilfin, die Freude fflr Landarbeiten hat, und ein Hirt« werden sofort aufgenommen. Anzufragen Marburg-Drau, Koko-schineggstraße II, bei Hausmeister.	646-6
Ein Netzanhänger-Radioapparat zu tauschen gegen einen elektrischen. Anzufragen Marbur*'Dr.,
Suppanzgasse 17.
648-14
Schwarze Damenjacke wurde im Zuge von Grubel bis Marburg vergessen. Der Finder wird gebeten, da es mein einziges warmes Kleidungsstück ist, an Maria Na-wodnik, Cilli, Schloßbergstraße 22, abzugeben.	662-14
Kauzleikrait (deutschsprechend)
wird sofort aufgenommen. Anschriften in der Geschäftsstelle d. »M. Z.« Cilli	653-6
Nette, reine Köchin für alles gesucht. Marburg-Drau, Hutgeschäft Leyrer, Herrengasse 22. 656-6
Braver Winzer mit mehreren Arbeitskräften wird sofort aufgenommen. Tautscher, Edmund-Schmid-Gasse 3, Marburg-Drau
657-6
Hausgehilfin wird im Sanntal sofort aufgenommen. 20 bis 35 Jahre alt und deutschsprechend. Anschriften an die Geschäftsstelle d. »M. Z.« Cilli.	652-6
Bäckergehilfe, selbständig, wird sogleich aufgenommen. Bäckerei V Kodella & Co., Pettau. 655-6
Bekanntmachung
Die noch verkehrenden Kraftpostlinien dienen in erster Linde dem kriegswichtigen und lehensnotwendigen Berufsverkehr. Unter Berufsverkehr ist der regelmäßige Verkehr der einzelnen Berufstätigen vom Wohnort zur Arbeitsstätte und zurück mit Kraftpostzeitkarten zu verstehen. Einzelfahrten Berufstätiger können mar dann durchgeführt werden, wenn die Dringlichkeit der Fahrt durch Vorlage eines Dringlichkeitsscheines nachgewiesen wird, aus welchem der Zweck der Fahrt, der Fahrtag sowie die Fahrtstrecke ersichtlich sind. In zweiter Linie dienen die Kraftposten der Beförderung der an der Strecke wohnenden einheimischen Bevölkerung, welche nachweislich lebensnotwendige oder kriegswichtige Fahrten durchzuführen hat. Fahrten zu Besuchs- oder Erholungszwecken sind zu unterlassen.
Fahrgäste, welche ihr Reiseziel mit der Bahn erreichen können, sind von der Beförderung mit den Kraftposten ausgeschlossen; dies gilt auch fflr Berufs- und Dienstreisen.
Militärperson werden auf den Kraftposten nur dann bevorzugt befördert, wenn sie im Besitze ein« Wehrmachtsgutscheines sind oder wenn der ausgestellte Urlaubsschein auf einen an der Strecke gelegenen Ort lautet welcher nicht mit der Bahn erreicht werden kann.
Das Uberfülhingsverfcot muß genauestens eingehalten werden. Beschwerden wegen Nlchtbeförderung bei Uberfüllung der Omnibusse sind zwecklos, da die in den Omnibussen angegebene Zahl der zugelassenen Fahrgäste nicht überschritten werden darf.
Den Anordnungen der Aufsichtsorgane sowie der Kraftwa-genführer ist undebingt Folge zu leisten; Zuwiderhandelnde werden von der Mit- oder Weiterfahrt ausgeschlossen und allenfalls zur polizeilichen Anzeigen gebracht.
639
Reichspostdirektion Graz
* Vožnje z Izvoščki na sprehod so prepovedane, i dovoljene samo za ranjene, obolele in oddiha po-Prometni minister je odredil, da je prepovedano trebne osebe. V kolikor bi na ta način nastalo uporabljati izvoscke ali fijakerje, ki so namenjeni i svobodnih vprežnih konj In vozil, se jih lahko za prevažanje ljudi, dokler traja vojna. Izjeme so ! uporabi za druga vojno važna opravila
Der Chel der Zivilverwaltang in der Untersteiermark.
Der Beauftragte für Ernährung and Landwirtschalt
GZ 1/100/3 Graz, 26. 8. 1943.
Sicherstellung
der Äpfelversorgung
Die Äpfelernte in der Untersteiermark fällt heuer schwach aus. Ein Ausgleich durch Zuschüsse aus den übrigen Anbaugebieten des Großdeutschen Reiches oder durch Einfuhr aus dem Auslande ist in dem erforderlichen Umfange nicht möglich. Der Bedarf in den Städten und Industriegebieten ist außerordentlich groß und auch die Verarbeitungs-Industrie benötigt zur Erfüllung vordringlicher Wehrmachtsaufträge und zur Sicherstellung der Brotaufstrichmittel-Aktion Obst aller Art. Mehr denn je muß deshalb Sorge getragen werden, daß das zur Verfügung stehende Obst möglich restlos erfaßt und einer gerechten Verteilung zugeführt wird. Es geht dabei nicht an daß Personen, die über Zeit und Geld verfügen, die öffentlichen Verkehrsmittel unnötig beanspruchen, um zu den Erzeugern hinauszufahren und Obst häufig zu überhöhten Preisen einzukaufen.
Die Arbeiter in den Rüstungsbetrieben sowie die heranwachsende Jugend, Mütter und Kranke haben einen berechtigten Anspruch auf Äpfel. Die Erzeuger sind durch die bestehenden Anordnungen verpflichtet, die über ihren eigenen Bedarf hinausgehenden Äpfelmengen restlos der zuständigen Ortss immelstelle abzuliefern, da nur auf diese Weise eine gerechte Verteilung der vorhandenen Mengen möglich ist.
637
ledcr
Betriebs-¡Obrer
soll das
Verordnungs-und Amtsblatt
des Chefs der Zollverwaltung in der Unterstriermark lesen. Bezugs-preis monatlich RM 1.25. Be-stellungen sind an die Geschäftsstelle des Verord-nungs- und Amtsblattes. Marburg/Drau. Badgasse 6 zu richten.
BURG-LICHTSPIELE
MARBURG (Draal, BURGPLATZ 1
HANS BRAUSEWETTER, ANNY ONDRA
in
Himmel, wir erben ein Schloss
Für Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen 1	659
Prothesen jeder Art — Leder — Leichtmetall — Holz — orthopädische Apparate. Leibbinden. Gummistrflmpfe, Bruchbänder erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. EGGER. Banda gen und Orthopädie. Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute Marburg/Dr, Mel-lingerstraße 3 Achtungl Modellabnahmen für Prothesen und orthopädische Apparate finden wegen Personalmangel in Marburg jeden Freitag ganztägig statt 14
_Ml.ilJlMlflftMi. MFIIFC Patter lllr den ^"ffSWfB® NLlltS wuchs and «r die MosIhrö der Schwehse
WàwmN rebin,
» * mit garantiertem Iris« t
¡ÎElMTRAlDROGERIf CMIL IltOR
8«	Marburg / Dran, ««rrfiHWmf Jl
15. und 16. Oktober Ziehung 1. Klasse der
10. Deutschen Reldisloflerle
WESIACIf
Staatliche Lotterie-Einnahme
norbung-Drau, Herren*. M
Fernruf 20-97
___/% zu 3 — RM Je Klasse
____/4 zu 6.— RM Je Klasse
____/2 zu 12.— RM Je Klasse
____/1 zu 24.— RM Je Klassa
Name:
Anschrift:..
Ausschneiden and einsende ni
Bandagen aller Art sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA, Bandagist.
Marburg/Drau, Herrengasse 5.
237-14
Tausche ein Zinshaus, Eckhaus auf dem schönsten Platz in Sem-lin, Kroatien, mit 10 verschiedenen Wohnungen und ein Lokal, jährliche Rente 120.000 Kuna, eigene Wasserleitung, alles parkettiert, sechs größere Wohnungen mit Badezimmer versehen, gegen einen gleichwertigen Land-, Wald- oder Hausbesitz in Steiermark. Anfragen bitte an die Adresse F. Novak, Semlin, Ro-seggerstraSe 13, Kroatien. 635-14
Zahnstein
entsteht durch Speichelabsonderungen, vermengt mit Speiseresten, abgestorbenenSchleimhautteilche» usw. Er sitzt In erster Linie gegenüber den Ausgängen der Speicheldrüsen. Es ist sehr wichtig, die Zähne regelmäßig durch eine« Zahnarzt oder Dentisten untersuchen und den Zahnstein entfernen zu lassen. Verlangen Sic kostenlos die Aufklärungsschrift „Gesundheit ist kein Zufall" vo« d.Chlorodont- Fabrik, Dresden Kl
weist den Weg zur richtig«« Zahnpflege
DANKSAGUNG
für die liebe Anteilnahme und die Kranz- u. Biumea-spenden anläßlich des Ableben« unserer lieben Tochter TATJANA-MARIA, sowie für da« Geleite zur letzte Ruhestätte, sagen wir allen Verwandten und Bekannte« unseren herzlichsten Dank aus.
Edlingen, den 31. August 1943.
•54
Tieftranernde Eltern Alolsta und Franz Kotar
Schwer and hart traf ans die Nachricht, da* uns unser innigsgeliebter Sohn, Bruder und Schwager
FRANZ KICKL
Sturmgrenadier
tan 20. Lebensjahr am 18. Juli an der Ostfront, fem s*-ner geliebten schönen Heimat, sein Leben für Führer and Volk gelassen hat.
Partin, den 25. August 1943.
In tiefer Trauer denken an sein fernes Grab: Kari und Maria KicU, Eltern, so wie alle flbrigea Verwandten.

In den Kämpfen Mr Deutschlands Freibett M unser Sohn und Broder
Gefreiter
MARTIN SCHGANK
Steinbrucharbeiter
M Oral gefallen.
Franz und Maria Schgank, Eltern« Josttae and Anton,
Geschwister. Hofrain, Augast 1943. Wir bewahren unserem Arbeitskamwaden ete trenas
Angedenken.
Betriebsführer und Gefolgschaft dea StraAeabauazntee h
Cilli.	63«
Hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser unvergeßlicher Sohn, Bruder und Schwager
ALOIS KOSCHIR
Panzer-Pionier tan 22. Lebensjahre, bei den schweren Kämpfen südlich von Orel, am 16. Juli 1943, «ein junges Leben keß. Goritschitza-Anderburg, im August 1943.
In tiefer Trauer: Anton und Maria Koschir, Elten* Anton, Franz, Stanislaus, Brüder) Josefine Nowak, Schwesteri Josef Nowak, Scwager, derzeit tan Felde
6t 1
Unfaßbar schwer traf mich dw traurig« Nach-rieht, daß mein innigstgeliebter einziger Soha
ALOIS GERLITZA
Grenadier
ha blähenden Atter von 20 Jahren, am IX Augast 1943, aa der Ostfront bei Orel gefallea W
Olli, 1. September 1943
In tiefster Trauer denkt aa «eia ferne« Grab di« traurig« Mutter Josefa G«r 111sa	636