Leto 1888.
777
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LXIIT. — Izdan in razposlan dne II. decembra 1888.
ns.
Dopustno pismo od 10. oktobra
1888,
za lokalno železnico Eisenerz-Vordernberg.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saloburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je avstrijska alpino-montanska družba na Dunaji zaprosila, da bi ji se dala dopustitev (koncesija), zgraditi lokalno železnico od Eisönerza v Vordernberg ter voziti po nji, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja po zakonu o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854
(Drž. zak. št. 238), kakor tudi po zakonu od 17. junija 1887 (Drž. zak. št. 81), in od 5. julija 1888 (Drž. zak. št. 110), to dopustitev imenovani družbi podeliti tako le:
§• F
Dajemo avstrijski alpino-montanski družbi pravico, zgraditi lokomotivno železnico, katero bode izvesti kot lokalno železnico s pravilno raztečino, po meševitem sistemu deloma kot adhezijsko, deloma kot zobodrožno železnico od postaje Eisenerz krila Hieflau-Eisenerz Cesarjevič-Rudolfove železnice čez hrib Erzberg in Prebichl v stik z obstoječo železnico Leoben-Vordemberg, ter voziti po nji.
§. 2.
Železnici, ki je predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila:
a)	oprostitev od kolkov (štempljev) in pristojbin za vse pogodbe, ki jib podjetje lokalne železnice sklene, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za druge listine, ki jih naredf; dalje za vse knjižne vpise na podlogi teh pogodeb in listin, naposled za druge uradne poslove in izdatke, namreč:
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa vršba vožnje do časa, ko se začne ta vršba,;
139
(Slovonisch.)
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice, do konca prvega vršbe-nega leta.
Te ugodnosti ne uporabljajo se na razprave sodnega postopka v pravdah;
b)	oprostitev od kolkov in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstvenih obligacij izdali se imajočih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustilu ustrezno opremo z interimalnimi listi vred, in za vknjižbo zastavne pravice na že-leznično - knjižne jednice, določene v zavarovanje predstvenih obligacij ali na druge nepremičnine, in tako tudi od presnemščine, kar se je nateče o nakupu zemljišč na konci prvega vršbenega leta [a), št. 2], razven pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po veljajočih zakonih pristojé občinam ali drugim avtonomnim združbam;
c)	oprostitev od pristojbin in odredbin (taks), dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustmce;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih (štempeljskih) pristojbin kuponom, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi zakoni, na trideset let, računeč od današnjega dne.
§. 3.
Za železnico imenovano v §. 1, dodeljuje država poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak štiriod-stotnemu obrestovanju in razdolžni kvoti predstve-nega zajma v nominalnem iznosu od 3 milijonov goldinarjev av. v. v notah, ki naj se v dobavo novcev vzprejine in v 75 letih izplača, in pa štiriodstotni predslveni dividendi in dotični razdolžni kvoti za predstveno delniško glavnico, ki naj seza do 1 milijona goldinarjev av. v. največ, tako namreč, da bode, ako letni čisti donos ne bi dosegel iznosa, za katerega veljâ poroštvo, država dopolnila nedostatek.
Letni čisti donos, za katerega veljâ poroštvo, ustanavlja se za prvih 75 let dopustila na maksimalni iznos od 166.687 gl. av. v. in za ostali čas, dokler bode veljalo dopustilo, na znižani maksimalni iznos od 89.941 gl. av. veljavščine.
§• 4.
Od letnega s poroštvom po g. 3 zagotovljenega čistega donosa uporabiti je v odplačilo predstvenih delnic in obligacij, ki se izdado, oni iznos, ki ga do-
loči državna uprava po razdolžnem črteži, ki ga ona odobri in po katerem se mora vsa napravna glavnica (§. 12) razdolžiti, dokler traja dopustilo.
Predstvene obligacije naj se odplačajo popred, nego predstvene in založne delnice.
§• 5-
Državni doplatek vsled przevzetega poroštva naj se opravi zadnji čas tri mesece po predložbi dokumentiranega letnega računa, po tem ko je bil ta račun pregledan.
Erar opravi vendar tudi poprej delna plačila, da se odkupijo dospeli kuponi predstvenih obligacij in predstvenih delnic po potrebščini na podlogi proračuna o donosu ugotovljeni pod pridržkom obračuna na podstavi letnega 'računa, ako koncesijonar dotično prošnjo vpoložf šest tednov, predno doteko kuponi.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bode predložiti tri mesece po izteku vršbenega leta zadnji čas, da so po-napredščine bile previsoko odmerjene, naj koncesijonar precej vrne prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplatek od države mora se v letu dnî p° izteku dotičnega vršbenega leta zadnji čas zahtevati, sicer je pravica na-nj prestala.
g. 6.
Z iznosom, ki ga državna uprava plača vsled prevzetega poroštva, postopati je zgolji tako kakor s ponapredščino, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar čisti donos železnice prestopi zagotovljeno letno vsoto, sme se dotični prebitek precej uporabiti v izplačilo dividende po štiri od sto največ iznašajoče za založne delnice, ki se izdadö (§. 12)> po tem v njih razdolžbo po črteži, ki se ne sme začeti poprej, dokler ni po vsem odrinen dolg predstvenih obligacij.
Ako bi od prebitka po tem še kaj ostalo, naj se precej odpravi na državno upravo v vračilo dane ponapredščino z obrestmi vred, dokler ne bode do dobrega odplačana.
Pr lem je treba dospele obresti opraviti, predno se vrnejo ponapredščino.
Iskovine državne iz takih ponapredščin ali obresti, ki še niso bile plačane do časa. ko prestane dopustilo ali ko država železnico odkupi, opraviti je iz še ostalega imenja železnocestnega podjetja.
A ko bi vendar, ko doleče dopustilo, še ne bile nazaj plačane vse založne delnice, morajo se le-te poprej nazaj plačati, nego je opraviti poroštveni dolg.
§• 7.
Letne prispevke, ki jih bode dežela štajerska dolžna dajati iz deželnih novcev, namreč dvajset letnin po 20.000 gl. av. veljave in katerih plača-vanje se začne mesec dni po začeti vožnji, je poroštvenemu računu pripisovati kot dohodke.
Ako bi bilo kaj troškov za notovanje efektov na tozemskih in inozemskih borsah, smejo se oni, in pa davki, ki jih podjetje opravlja, ko potekö leta davkovne prostosti, vpostavljati v vršbeni račun med razhodke, a glede kuponsko-kolkovnih pristojbin lo ni dopuščeno.	/
/a državne doplatke podjetništvo ne opravlja dohodarine.
§. 8.
Družbina dolžnost je gradnjo v §. 1, odstavku 1, imenovane železnice precej začeli, naj-dalje v poltretjem letu računeč od današnjega dne dokončati, dodelano železnico v občno službo izročiti. ter vršbo vožnje po nji ves čas. dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bode držala se zgornjega roka za gradnjo, dolžna je družba dati varnost, položivši 10.000 goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati varovancev novci.
Ako bi ne dostala zgornje dolžnosti, sme se izreči, da je ta položnina propala.
§. 9.
Da izdela dopuščeno železnico, dodeluje se družbi pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih prepisov.
Ista (travica se družbi dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§. 10.
Družbi se je ob gradnji železnice, katera se tu dopušča, in ob voženji po nji držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko ministerstvo, ter tudi lega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanji železnic od 14 septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železnocestni vršbeni red od 10. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in (ta zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dado.
Kar se vršbe same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe propisane v redu železnocestne vršbe in v dotičnih dodatnih določilih v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno brzino trgovinskemu minislerstvu zdelo, da se sinejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni vršbeni pro-pisi, ki jih izdii trgovinsko ministerstvo.
§■ 11.
Gradnja tu dopuščene železnice izvede se (to ukazilih, ki jih trgovinsko ministerstvo glede lega ukrene, (tod neposrednjim voditeljstvom in nadzorom trgovinskega ministerstva in glavnega nadzorstva avstrijskih železnic.
Gradnja in dobave naj se oddajo po podrobnem projektu in proračunu troškov, ki se sestavi po državnih organih pod neposrednjim sodelovanjem vlade in po uvetih navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo treba je, posebej od nabave; novcev, po ponudnem poli oddajati. Isto velja glede vseh dobav, izimši samo one. ki se zagotovijo s prevzetjem založnih delnic po udeležencih.
Vrednost dobav gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav (storitev), ki naj se zagotovijo s prevzetjem založnih delnic, naj se določi po postavkih troškovnika, ki jih državna uprava pregleda, na slučaj po sodni cenitvi.
Vozila, kolejnice (šine) in druge; železnične sestavine, kakor tudi vse opremne predmete treba je samo in edino v domačih (tozemskih) zavodih omisliti si.
Izimek od tega določila sme trgovinsko ministerstvo dopustiti toliko, kolikor bi se izkazalo, da domači zavodi ne bi mogli dotičnih dobav zvršiti pod enakimi uveti gledé cene, svojstva in dobavnega časa, kakor jih kak vnanji zavod ponuja.
§. 12.
Avstrijski alpino-montanski družbi pritezase pravica, s posebnim dovoljenjem državne uprave in pod uveti, ki jili ona postavi, v izvedenje te železnice narediti posebno delničarsko družbo, ki stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjeve.
Družba ima pravico pod uveti, ki jih postavi državna uprava, nominalno za tri milijone goldinarjev avstrijske veljavščine v notah izdati predstve-nih obligacij, ki bodo dajale obresti po štiri od slo ter se imajo izplačati v 75 letih.
Predstvene obligacije naj se oddajö po uka-zilili, ki jih ukrene državna uprava.
Dalje se družbi priteza pravica, do vsote enega milijona gojdinarjev avstrijske veljave v notah, izdati predstvenih deljiic, ki gledé obrestovanja in raz-dolžbe uživajo predstvo pred založnimi delnicami.
Dividenda, ki pristoji predstvenim delnicam, predno nastane založnim delnicam pravica do dividende, ne sme se odmerjati z več nego štirimi odstotki, in iz dohodkov poznejših let ne bodi nika-kega doplačevanja.
Iznos resnične in nominalne napravne glavnice potrebuje odobrenja državne uprave.
Pri tem naj veljâ to načelo, da se razven troškov za sestavo projekta, za gradbo in uredbo železnice in za dobavo vozil res z odobrenjem državne uprave uporabljenih in prav izkazanih, in iznosa za nabavo gradiva, ki ga ustanovi državna uprava in dotacij blagajnieam, doštevši interkalarne obresti, ki so bile med grajenjem res izplačane z amortizacijskimi kvotami vred, in kar je bilo res kursne izgube pri dobavi glavnice, ne sinejo v račun postavljati nikakeršni drugi.
Kadar bi po iztečaji prvega vršbenega leta bilo treba še drugih novih stavbin, ali bi se pomnožile vršbene oprave, smejo se dotični troškovi prišteti napravni glavnici, ako je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v pomnožbo vršbenih oprav, in če se troškovi izkažejo, kakor je prav.
Pravila družbina in obrazci predstvenih obligacij, delnic založnih in predstvenih. ki se izdadö, potrebujejo odobrenja državne uprave.
S- 13.
Vojaščino bode prevažati po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem in o polaj-
šilih potujočim vojakom, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnih polovic, tirolske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagaj-nice, nego tudi ob služebnem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in priglednim zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žandarstvo, ter po vojaško osnovano finančno in varnostno stražo.
Družba ima dolžnost, pristati na dogovor med avstrijskimi železnocestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za prevažanje vojakov in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških prevožnjah, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obeljavši dodatni dogovor o vožnji takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob trošku vojaške bla-gajnice.
Tako je tudi dolžna pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih prevož-njah vojaščine in na propis o prevožnjah vojaščine po železnicah.
Te dolžnosti ima družba samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na drugotnost te železnice in na polajšila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in cele vršbe zdi bili zvršljivo.
Dolžnost družbe je pri oddajanji služeb v zmislu zakona od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 6Ü) ozirati se na doslužene podoficirje v/. vojstva, vojnega pomorstva in deželne hrambe.
§• U.
Poslovršbo na železnici, ki je predmet te do-pustnice, vodi država na koncesijonarjev račun ter bode družba dolžna upravi državnih železnic povrniti troške, kar jih bode v resnici imela odtod, da J vodi polovršbo. Kako naj se vodi ta poslovršba, j uravnuje se z vršbeno pogodbo, ki se sklene med ! državno upravo in koncesionarjem.
Torej je samo in edino državni upravi pridržano, ustanavljati tarife za vožnjo ljudi in blaga, kakor tudi razredbo blaga in vsa stranska določila
gledé prevažanja tovorov, potem storitve železno-cestnegapodjetja za javno-službene. oddelke, sosebno na korist poštni upravi in državnemu telegrafu, v čemer je z ene strani gledati na dotične javne ozire, a z druge strani na dovoljno, donosnost podjetja.
Glede tarif, ki jih bode pobirati, in uredbe prometnih razmer dolžna je družba podvreči se onim naredbam državne uprave, ki utegnejo vsak čas, kolikor je inoči, ovirati konkurencijo med državnimi železnicami, kar jih je, in dopuščeno železnico.
V ostalem je uredba tarif za ljudi in blago in storitev za javne svrhe vsak čas pridržana zakono-davstvu. Taki uredbi dolžna je družba podvreči se.
§. 15.
Družba ima dolžnost, državni upravi na njen zahtev vsak čas dopustiti soporabo tu dopuščene železnice za promet med že obstoječimi ali stoprv v bodoče napraviti se imajočimi pod državno polovršbo stoječimi železnicami tako, da ima državna uprava pravico, prosto ustanavljaje tarife, cele vlake ali posamne vozove odpravljali ali odpravljati dajati po soporabljani železnici ali po-samnih njenih kosih za primerno odškodovanje. Ta soporaba naj vendar ima mesto samö toliko, da se z njo ne moti lastna pravilna vožnja soporabljane železnice.
Odškodovanje, katero bode opravljati, ustanovi se po določilih razglašenih v prilogi G' k dopustnemu pismu od 1. januvarja 1886 za Cesar-Ferdi-nandovo severno železnico v Drž. zak. leta 1886 na strani 63.
§• 16.
Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit b) zakona o dopuščanji železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let računeč od današnjega dne, in mine po tem roku.
Državna upraza sme izreči, da je koncesija pred iztečajein zgornjega roka izgubila svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3. ustanovljene o začetku in zvršetku gradnje, potem o začetku poslovršbe, ter bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmidu S- IIs", lit. b) zakona o dopuščanji železnic.
§• H.
Državna uprava si prihranja pravico, železnico Lu dopuščeno, ko bode dodelana in v službo izročena, vsak čas odkupiti pod naslednjimi določili:
1.	Da se določi odkupščina, seštejo se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki najslabejših dveh let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se potem izračuni.
2.	Ako bi se vendar železnica odkupila pred preteklim sedmim letom vršbe, ali kadar bi po določilih odstavka 1 najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine, ki je potrebna za obrestovanje po črteži in za odplačevanje predstvenih obligacij izdanih z odobrenjem c. kr. državne uprave, s prišteto letnimi potrebno za obrestovanje in za odplačevanje po c. kr. državni upravi odobrene delniške glavnice namreč predstvenih delnic sè štirimi odstotki in založnih delnic z dvema odstotkoma in za odplačilo vsečiharne napravne del nice v času. dokler traja dopustitev, tedaj se ta prej v misel vzeta letnimi vzame kot čisti donos odmeri odkupščiue v podlogo.
3.	Odškodba, ki jo bode dali, naj obstoji v tem, da se družbi v dobi še ostali koncesije iznosi potrebni za črtežu ustrezno obrestovanje in odpla-čanje predstvenih obligacij, dokler se popolnem ne vrnejo, izplačajo o rokih dospetja po črteži ustanovljenih, a srednji donos, kar ga ostane po odbitji teh iznosov, da se izplača v zmislu odstavka 1, ali pa kadar nastane kateri v odstavku 2 omenjenih slučajev, ondukaj navedena letuina za delniško glavnico poluletno 30. junija in 31. decembra vsako leto po dospetji.
4.	Državi se pridržuje pravica, bodi si kadar koli, namesto še ne dospelih letnih plačil prevzeli
0	času odkupa po odobrenem razdolžnem črteži še ne izjdačane predstvene obligacije kakor samoplačnica in dalje plačati glavnico, enako glavnični vrednosti plačil, ki jih je po določilih v odstavku 3 razveii iznosov potrebnih za obrestovanje in odpla-čanje predstvenih obligacij poluletno opravljati, diski mtirani po štiri od sto na leto, obresti na obresti računeč.
Ako se država odloči, da plača to glavnico, j naj jo — kakor si sama izbere — plača v gotovini
1	ali z državnimi zadolžnicami. Državne zadolžnice
je pri lem računiti po ceni, kakoršna se poda kot srednja cena državnih zadolžnic enake vrste po uradnih zapisih, da je v neposrednje poprejšnjem poluletji bila na Dunajski borsi.
5.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država, izplačavši odkupščino, brez na-daljšnje odplate v bremen čisto last in v užitek te lukaj koncesijonirane železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, — tudi vozil, zalog materijala in novcev po blagajnicah, dalje dovlačnic, ako bi jih družba v lasti imela, in družbinih stranskih poslov, in pa iz napravne glavnice narejenih vršbenih in pričuvnih zalogov, ako le ti niso uže bili namenu primerno z odobrenjem državne uprave uporabljeni.
§■ ix.
Ko mine dopustilo in tisi dan, kadar mine, preide na državo brezodplatno neobremenjena svojina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, zalog materijala in novcev po blagajnicah, dalje dn-v lačni c, ako bi jih družba v lasti imela, in družbinih stranskih poslov, in iz napravne glavnice narejenih vršbenih in pričuvnih zalogov v obsegu povedanem pod št. 5 S“ 17.
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi (§. 17) železnica, ostaja koncesionarju last pričuvnega (reservnega) zaloga napravljenega i/. lastnih dohodkov podjetja in kar bi imel po obračunih terjali, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega iinetka. katere je družba sezidala ali si pridobila vsled pooblastila od državne uprave z izrecnim pristavkom, da ne bodo pristojstvo železnici.
§. 19.
Komisar, ki ga postavi državna uprava, če se napravi delničarska družba, ima tudi pravico, koli-korkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega sveta ali drugega zastopa, kateri veljd za družbe uačelništvo, in pa v velike (glavne) zbore, ter ustavljati vse sklepe in naredbe nasprotne zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, oziroma kvarne javni koristi, in fmancijalni koristi poroku-joče državne blagajne, ali v takšnem slučaji je komisarjeva dolžnost, precej izprositi razi oko trgovin- (
skega ministerstva, katera naj se brez odloga dâ ter naj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadzirjanje železnocestnega podjetja naj družba z ozirom na pomnožene poslove plačuje v državno blagajno letno povprečno povračilo, katero določi državna uprava oziraje se na obseg podjetja povprečno povračilo na leto.
Družba odvezuje se zaveznosti, izrečenih v §. 89 reda železnoeestne vršbe od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) glede povračila večjih troškov, ki bi se nabrali po policijskem in dohodarstvenem nadzoru, in glede dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdržavati uradne prostorij e.
§, 20.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložite v do-pustnici, v dopustnih uvelih ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom, 1er po okolnostih še predno izteče koncesija, — izreči, da je ugasnila.
Resno opominjaje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta dopustnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati povračila, dajemo vsem oblastveni, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, desetega dne meseca oktobra, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem osmem, Našega cesarjevanja štiridesetem.
(ß) Franc Jožef s. r.
Tnaffe s. r.	Duuajowski s. r
liiicqutthem s. r.
I?».
Zakon od 10. novembra 1888,
o ustanovitvi realnega iidejkomisa barona Jordaki Vasilko-Sereckega.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
S- 1.
* Podeljuje se dovoljenje, da baron Aleksander Vasilko-Sereeki na podlogi temu zakonu v načrtu priložene fidejkomisne ustanovilne listine ustanovi stvaren (realen) fidejkomis, kateri naj se imenuje „barona Jordaki Vasilko-Sereckega stvarni fidejkomis“, ter sestoji iz grajščine Berhomet na Seretu. vpisane v bukovinski deželni knjigi (deski), z vsem pristoj stvoru vred.
§• 2.
Ta zakon pride v moč z dnem razglašenja.
Zvršiti ga naročeno je Mojemu ministru za pravosodje.
V Gedelovu, dno 10. novembra 1888.
Franc Jožef s. r.
Taffe s. r.	Schönborn s. r.
Ustanovilna listina
za stvarni fidejkomis barona Jordaki Vasilko-Sereckega.
Baron Jordaki Vasilko-Sereeki, kije dne 6. novembra 1861 umrl, izrekel je v svoji oporoki od
8.	aprila 1861 in v zapisji od istega dne, spadajočem k oporoki svojo poslednjo voljo, ustanoviti rodovinski fidejkomis z nasledjcm prvorojenstva, v to določil kol založno imenje svojo grajščino Berhomet na Seretu, ležečo v Bukovini ter poklical v posest fidejkomisa, vsegdar po (ledinskem nasledji prvorojenstva, najpred mene, Aleksandra barona Vasilko, a po moji smrti moj zakonski moški zarod in ako bi jaz umrl — ne zapustivši moškega zaroda — svojega sina Jovana, po tem svojega sina
Mihela, za tem, ako ne bi bilo moškega zaroda, svojega sina Nikolaja, po tem Jurija, naposled, ko pomrjô njegovi moški dediči in zarojenci, moški zarod svojega brata Demetra Vasilko.
Od lisle dobe umrli so brez otrok baron Jovan Vasilko Sereoki dne 19. junija 1861, baron Mihel Vasilko-Sereeki 22. februvarja 1870 in baron Jurij Vasilko-Sereeki dne 20. avgusta 1871, 1er živč zdaj od moškega zaroda barona Jordaki Vasilko-Sereeki samo jaz baron Aleksander Vasilko-Sereeki, moji v zakonu z baronico Katinko Vasilko-Serecko, rojeno pl. Flondor zarojeni sinovi: Jurij, Stefan, Aleksander in Viktor, za temi moj brat baron Nikolaj Vasilko-Sereeki.
Jaz baron Aleksander Vasilko - Serecki, ud gosposke zbornice, kakor glavni dedič mojega očeta barona Jordaki Vasilko-Sereckega namenjam zdaj na podlogi za njim ostavše oporoke sè za-pisjem dd. 8. aprila 1861 v Bukovini, v Vizniškem okraji ležečo grajščino Berhomet na Seretu z vrednostjo sodno precenjeno od 1,518.740 gl. avstr, veljave kot stvaren fidejkomis, dedovan v moškem zakonskem zarodu barona Jordaki Vasilko-Sereckega.
Ali čista vrednost grajščine Berhomet na Seretu umanjšuje se v tem, da se tega posestva drži in na njem ostane zastavna pravica za naslednje iskovine, namreč:
a)	za mojo soprogo baronico Katinko Vasilko-
Sereeki za 100.000 gl. avstr, veljave;
b)	za c. kr. privilegovano delniško - hipotečno
banko po letninah vračevani zajrnovni isko-
vini od 50.000 gl. in 230.000 gl.
Ta glavna upnika (verovnika) sta z listinami, ki sta jih podpisala, odpovedala se pravice sezati se zvršilom na podstat (substancijo) grajščine Berhomet na reki Seretu ter izrekla, da se bosta držala edino donosov te grajščine, ako bi bilo treba svoje iskovine posilno izterjavah.
Za ustanovitev in obstanek tega iidejkomisa naj veljajo naslednja določila, namreč:
1. Grajščina Berhomet na Seretu, ki mi je v bukovinski deželni knjigi Dom. 41, pag. 255 ad ur. 15721 ex 1875 v last pripisana z omejenjem substitucije za mojega najstaršega sina in ako ne bi bilo moških dedičev, za barona Nikolaja Vasilko, barona Mihela Vasilko in barona Jurija Vasilko, prestala je biti imenje lidejkomisarne substitucije, namenja se rodovinskemu lidejkomisu barona Jordaki Vasilko-Sereckega ter se ne sme, dokler ji traja lidejkomisna vez, ni celoma ni deloma odtujiti niti razdeliti; marveč ostani v nerazdeljenem posedovanji in užitku osobe, kdaj v fidejkomis poklicane.
2.	Fidejkomisna ustanovina naj precej zadobi mod in nasledje v iidejkomis naj se vrši po načelih postavljenih o prvorojenstvu v sedaj veljajočem občnem grajanskem zakoniku in po ukazilih, obseženih v naslednjih odstavkih.
3.	V posedovanje in uživanje fidejkomisa po-klieujeni svoje zakonske moške zarojence in kadar lakih ne hi bilo, svoje niže imenovane moške stranske sorodnike po naslednjem redu, namreč:
Neposrednje po moji smrti pride v fidej-komis:
a)	moj nastarši sin baron Jurij Vasilko-Serecki, a če hi on prej umrl, njegovi zakonski moški zarojenci po redu prvorodstva.
Ako bi moj sin Jurij ne zapustivši moških zakonskih zarojencev umrl pred menoj, pride fidej-komis :
l) na onega mojih sinov ali njegove moške zakonske zarojence po redu prvorodstva ki je mojemu prvorojenemu sinu Juriju po letih najbližji.
Ako hi pomrli vsi moji sinovi, ne zapustivši moških v Iidejkomis poklicanih zarojencev, tedaj pride fidejkomis:
c)	na barona Nikolaja Vasilko-Sereckega in njegove moške zakonske zarojence po pravici prvorodstva.
Ako naposled odmrjö tudi baron Nikolaj Vasilko-Serecki in njegov moški zakonski zarod, pride fidejkomis :
d)	na moške zakonské zarojence pokojnega De-metra Vasilko-Sereckega tudi po pravici prvo-rojenstva.
Presojajo pravico na nasledje v fidejkomis voljâ za hrezizimno pravilo, da pride mlajša loža v fidejkomis stoprv ko odmrje starejša.
4.	V dvojbi, kateri izmed več istodobno porojenih (dvojčkov, trojčkov) je prvorojenec in torej poklican, da nasleduje v fidejkomis, razloča žreb.
5.	Razven ženskega zaroda in njegovih moških ter ženskih zarojencev izključeni so od na-sledja v fidejkomis še tu niže omenjeni, namreč:
a) nezakonski otroci,
h) posinovljenci,
c)	osobe, o katerih je razsojeno, da so krive lahko-mislenega ali samovoljnega stečaja (kanta), potem
d)	hudodelstva, pregrešita ali prestopka, storjenega v prevarljivi in lakomni nameri,
e)	osobe, ki so bile zarad slabosti na umu pravo-krepno podvržene sodnemu skrbstvu, ali ki so
pravokrepno proglašene za zapravljivce, naposled
j) osobe, katere zarad izgube plemstva izrečene proti njihovim prednikom niso poslale deležne plemstva, ali katerim je bilo plemstvo za njih osobo odvzeto.
1). Ako bi se pri kaki osobi, katera je že v posesti fidejkomisa, primeril kak v 5. odstavku pod c), d), f) navedenih slučajev, izgubi ona brez vsega drugega pravico do posesti in uživanja fidejkomisa. Ako bi pa kak fidejkomisa posestnik zarad kake slabosti na umu bil djan pod sodno skrbstvo ali ko bi ga proglasili zapravljivcem, naj zarad tega ne gubi svoje pravice.
7.	Oni, ki so po odstavku 5 izključeni od na-sledja v fidejkomis, in oni, ki so po odstavku 6 svojo posestno pravico izgubili, naj se — kar sc tiče njihove osobe — zmatrajo takö, kakor da bi jih ne bilo, ter naj stopijo v posest in užitek fidejkomisa one osobe, katere bi bile poklicane v to, ako bi izključenec ali izgubitelj fidejkomisa več ne bil živ ta čas, ko se je prigodilo to, zarad česar je bil izključen ali je svojo pravico izgubil.
Ako bi vendar osoba, ki je po odstavku 5 c), d), e) od fidejkomisa izključena, ali katera je iz teh razlogov pod c) in d) fidejkomis izgubila, ta čas ko je izključena bila ali ko je pravico izgubila, ne imela za nasledje sposobnega zarojenca, a bi takega pozneje dobila, ali kadar bi osoba, ki je po odstavku 5 f) od fidejkomisa izključena ali fidejkomis izgubila, vnovič postala plemstva deležna, pride v prvem slučaji pozneje rojeni z dnem svojega rojstva, a v drugem slučaji vnovični deležnik plemstva z dnem. katerega je zopet zadobil plemstvo, v posest in uživanje fidejkomisa, ter mu mora posest in užitek precej prepustiti ta, kateri ga ima ta čas v posesti.
8.	Vsak posestnik fidejkomisa ima dolžnost,
iskovine, za katere je grajščina Berhomet na Seretu zastavljena na korist gospe baronice Katinke Va-s il ko in c. kr. privilegovane gališke delniško-hipo-tečne banke, na tanko po določilih dolžnih pisem, ki sem jih jaz baron Aleksander Vasilko-Serecki izda.l	'
Za fidejkomis je skrbeti po propisih četrtega poglavja ces. patenta od 9. avgusta 1854.
9.	Vsak fidejkomisni posestnik je v dolžnosti, počenši od dne, katerega stopi v posest, v polu-letnih anticipativnih ratah plačati za apanažo niže imenovanim osobam, namreč :
a) vdovi svojega prednika in ako bi živele vdove po več prednikih, vsaki izmed njih p«
2.500 gl. avstr, veljave na leto, piši: dvatisoč-petsto goldinarjev avstr, veljave;
b)	vsakemu izmed svojili bratov dvatisoč goldinarjev avstr, veljave na leto,
c)	vsaki izmed svojih neomoženih sester 1.000 gl.
avstr, veljave na leto, piši : tisoč goldinarjev
avstr, veljave.
Te apanaže treba je gori rečenim osobam opravljati, dokler živč. Ad a) omenjena vdova izgubi od dne, ko bi se vnovič omožila, in ad c) omenjena sestra od dne, ko se omoži, pravico nadaljšnjega prejemanja apanaž.
Po poli bratje in sestre imajo samo tedaj pravico na te apanaže, ako izhajajo od istega očeta, po katerem je fidejkomis pripal poslednjemu posestniku.
Pri tem se postavlja za načelo, da vse te apanaže bratom in sestram in pa vdovi brez ozira na njih število tudi v tem slučaji, ko bi vkup zadeli bratje in sestre in pa vdove več fidejkomisnih posestnikov, ne smejo prestopati petine čislih dohodkov iz fidejkomisnega imenja, pri katerega izračunu naj se ne odbijajo potrebni iznosi za obrestovanje in odplačevanje dolgov, ki fidejkomis že obreme-njajo, ali ki se z odobrenjem fidejkomisnega oblastva na uovo storé.
Zarad tega naj rodovinci, ki pozneje pridejo v užitek apanaže, smejo samo zahtevati oni del te petine, ki še ni pošel s prejemki apanažo prido-bivših, in pa vsoto, ki bi se pozneje izpraznila.
Ta ostajajoči iznos razdeliti je med te, ki imajo pravico dobivati apanažo, v razmerji do one vsote, katero smejo rodovinci zahtevati po propisu tega odstavka.
Kot načelo naj tudi velja, da se zarad tega, ker nastane nov rodovinec, imajoč pravico na apanažo, prejšnji ne smejo siliti, da bi si kaj odbili.
Kadar bi petina čistih dohodkov ne bila do-voljna ni v opravo prejemkov onih, kateri so apanažo istodobno zadobili, treba je to petino razdeliti med upravičence v primeri k visokosti njih pravic, kakor jik določa ta odstavek.
Da ne bode nikake dvojbe o visokosti petine čistih dohodkov, določene v opravo apanaž, naj fidejkomisno oblastvo o vsakem spisovanji inventarja uradoma in, kadar bi se fidejkomisno imenje pomnožilo ali umanjšalo, na zaprosbo fidejkomisnega posestnika ali osobe imajoče pravico na apanažo, dokončno ustanovi za prvo sledečo posestno dobo do nove uradne ustanovitve tako, da ni nobenega pravnega leka dalje, in tem, ki imajo pravico na apanaže, ni proti temu pod izgubo njihovih pravic dopuščen noben vgovor.
Pravica na apanažo gubi se, ako se razsodi, da je upravičenec kriv kaznjivega djanja storjenega iz prevarljive ali dobičkoželjne (lakomne) namere.
10.	Za razloko vseli reči, ki se tičejo tega lidejkomisa pristojno je samo in edino c. kr. deželno sodišče v Črnovicah ali drugo Črnoviško sodišče, katero bi stopilo v bodoče na njegovo mesto, kateremu so gledé lidejkomisa podvržene vse v nasledje poklicane in pa skrbniki.
11.	Ta fidejkomis prestane, kadar bodo odmrli vsi k nasledju poklicani rodovi, in v tem slučaji sme poslednji posestnik s fidejkomisnim imenjein brez vse utesnitve kakor sè svojim drugim prostodednim imenjern v poslednji volji razpolagati.
12.	V aktivnem stanji grajščine Berhomet na Seretu zabeležiti je njeno vinkulacijo kot: stvarni fidejkomis barona Jordaki Vasilko-Sereckega.
(bloTcnifcch.)
140
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane
bode v zalogi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaji, I. okr., Singerstrasse št. 26, tudi leta 1889 izhajal v nemškem, laškem, češkem, poljskem, rusinskem, slovenskem, hrvatskem in romanskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1889 Državnega zakonika v vsaki teh osem izdateb iznaša za en eksemplar do konca junija 1889 2 gld. 50 kr. počenši odi. julija 1889 3 g]. — bodi da se hodi po-nj ali da se poštnine prosto pošilja.
Letniki 1864 do vštevno 1888 veljajo 51 gld.
Posamezni letniki nemške izdatbe dobivajo se počenši od decembra 1888:
Letnik	1849	za 2 gld.		10 kr.	Letnik	1872	za 3 gld. 20 kr.		
rt	1850	» 5	rt	25 „	rt	1873	n 3	rt	30 „
rt	1851	» 1	rt	30 „	rt	1874	» 2	v	30 „
V)	1852	» 2	rt	60 „	rt	1875	■ 2	n	rt
rt	1853	* 3	rt	15 „	tt	1876	« 1	rt	50 „
rt	1856	„ 2	rt	45	r	1877	» 1	rt	rt
rt	1860	» 1	rt	70 „	tt	1878	» 2	rt	30 „
rt	1861	» 1	rt	50 „	rt	1879	« 2	tt	30 „
rt	1862	« 1	it	40 „	tt	1880	* 2	V	20 „
rt	1863	» 1	rt	40 „	tt	1881	« 2	rt	20 „
rt	1864	« 1	ft	40 „	rt	1882	* 3	rt	rt
rt	1865	« 2	tt	It	rt	1883	„ 2	tt	50 „
rt	1866	» 2	rt	20 „	tt	1884	* 2	n	50 „
rt	1867	* 2	rt	rt	rt	1885	* 2	rt	rt
rt	1868	* 2	n	’ tt	rt	1886	* 2	rt	50 „
rt	1869	» 3	rt	rt	rt	1887	» 2	♦>	50 *
rt	1870	» 1	n	40 „	rt	1888	« 4	rt	50 „
rt	1871	» 2	rt	rt					
Letniki 1870 do vštevno 1888 ostalih 7 jezikov so na prodaj									po tisti ceni,
kakor nemška izdatba.
NB. Za Državnega zakonika liste, ki naročniku celo niso došli ali ki so mn nedostatno došli, treba se je zadnji čas v štirih tednih pooglašati.
Kadar poteče ta rok, bodo se državnega zakonika listi izročevali samo za plačilo prodajne cene ('/4 pole = 2 stranema po 1 kr.).
« «• __________________________________________
Od letnikov 1864 do vštevno 1888, in tako tudi od letnika 1889 moči je iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice za prodajno ceno (‘/4 pole po 1 kr.) dobtii vsak posamičen kos, a od letnikov 1849 do vštevno 1863 moči je posamične kose za omenjeno prodajno ceno dobivati samo tedaj, če še niso pošli.