Bolezen našili krajev in nje zdravilo. (Konec.) Kdor je ia ima volje, da ostaae poštea ia trdea kmet, ajemu pač po takem ai treba iskati v aašib mestib poduka, aa robe, ako ga išče v ajih, tedaj je že aa polski poti ia ae dolgo, pa bode v kleačab, iz katerih ae ne izvije več, dokler še ima kaj pod palcem t. j. dokler še je kmet. To uči tudi žalostaa skuaaja Kmet, ki zahaja po goatem v meato, pogreša ae aa domu ia torej se godi tukaj, kakor more, dobro pa le redko, če kedaj. Tako je bilo aicer vaelej, toda prejšuje čase še je bila povsod in torej tudi po mestib reaaica doma ia aeka krščaaaka ljubezea. Nje sedaj ai več, aajmaaj pa jo aajde človek v meatu ia še posebej v meatu, ki se atavi v aasprotje z ljudatvom, ki biva zuaaj v okolici — z ljudstvom, ki ae vleče z meataiai liberalizmom ia pri aas še po vrhu z aemškutarijo. V takem mestu aaj slov. kmet ae išee krščaaske ia splob nobeae pošteae ljubezai. Kdor pride s kmetov ia ima z ljudmi, ki žive" v takem meatu, opravka, tak aai ravaa po svojem delu pošteao, ali vselej aaj misli aa to, da je lehko mogoce, da aima opravka a — poateaim človekom. Najležje ahaja Človek, ako ravaa po tem ravailu. Vsi Ijudje v mestu aicer aiso taki, toda dobro je dobro ia previdaoat je mati modroati. Ako velja to za aavadao življenje, za navadao kupčijo, velja ae potlej čisto posebej za uaše političao življeaje, to je: za reči, ki gred6 pri aas za to. aaj velja sloveasko ali nemako, katoliško ali liberalao. V teb rečeh je pri aaa velika težava. Ljudje po mestih so liberalci, nemškutarji ia človek jim še ae za_eri tega, kajti kjer je sloveasko ia katoliško življeaje, tam za ljudi, kakor živč po aašib meatih, ai prostora, To vedo oai sami ia zato gre pri ajih vse za to, da prealepijo alov. ia splob kršč. ljudstvo ter ga vkleaejo v svoje verige. Žal, da še ve aaše ljudstvo za to premalo. Dokler aajdejo še tacih zaslepljeacev, ki se jim vdajo ia vlečejo z ajimi pri razaih volitvah — teb v aaših daeh ai rnalo število —, dotlej se jim god\ dobro ia vtrjuje ae jim upaaje, da ostaae vstjlej tako ali še poataue celo bolje za aje. Kaj pa bode iz ljudstva, iz teb, ki so jim doalej verai sluge, to ai pri ajib vprašaaje, saj ae polaijo ajib, libtralcev, aemškutarjev žepi. Resaica, aam deae žal po vaakem kmetu, ki se izgubi, tembolj pa aaa boli potlej to, če jih zabrede več v zanjke nevarnih liudi. Taki pa so pri aaa vsi — aemškutarji^^jpfliberalci. Človek skorej nima, da izvzame kogAv tej reči. Nemškutar iu liberalec — to sta -Jsairtua augelja kmetov iu še posebej sloveaskflfckmetov. Sam aa sebi more biti kak uem3_utiar ai za to, da se ga boji človek, mogoče jefte^lo, da je pošteaa duša, toda društvo, ki se ot drži, je aevarao ia tedaj stori poatea, slov^'kmet prav, ako se ga izogae, čem dalje ae ga l^ore. Iu to je tudi, kar je potrebao. Sloveuski,-,,]katoliški kmetje store najbolje, ako se izogibajo v aaših mestib ia trgih tacih ljudi, ki so aa glaau, da ae marajo za sloveaako ljudstvo, za katoliško vero. Zavoljo tega ae bodo nikoli aa izgubi. * Čem bolj se drži slov. Ijudstvo tega pravila tem bolje bode za aj. Mi imamo že v vsacem mestu ia v vsacem trgu, tudi po župaijab imamo že domače. pošteae trgovce. Njib se držimo! Ako ao v reaaici pošteai, je blago pri ajib dobro ia če je v časih par krajcarjev dražje, to ae deae veliko, saj si s tem, da kupi blago doma, prihraai človek pot ia tudi to, kar izda v mestu, aaj že hoče ali aoče. Ako pa je treba komu v mesto ali trg, aaj se obrae le v tisto štacuao ia v tisto oštarijo, kjer pozaa ljudi, da so pošteai, če že ae aloveaski, pa vaaj katoliški. Po tej poti bode aam najhitreje mogoče, da zatremo sovraštvo, ki se šopiri v aašib daeb po mestih ia trgih do aas, do Sloveacev. do katoliakib kriatijaaov. Kakor pa ae godi dosebmal, ai aič bolj aavadao, kakor da upije kak trgovec. lekar, odvetaik aajhuje zoper pravice, ki gredo slov. ljadstvu, — tak, ki živi aamo ob krajcarjib, ki am jih aoai aaae, slov. ljudstvo. Brž torej, ko se zavč aaše ljudstvo ter se ogiba avojih aeprijateljev ia izpoznava te može, ki so vredai, da jim zaupa, brž bode tudi koaec aesrečai aemškatariji ia liberalizmu ; oba sta sicer še le taai doraa, kjer ai več kršč. vere ia torej ae več — pošteaja.