2Z*Ai ŠTEVILKA 38 MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ "lETNIK IV « MAREC / SUŠEC « 1997 KNJIŽNICA DOMŽALE LJUBLJANSKA 58 1230 DOMŽALE OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGEŠ SLOVENSKA 24 Telefon: 061 738 980 Vse lastnike in ljubitelje malih živali obveščamo, da smo od pri i veterinarsko ambulanto za male živali VET.AM. d.o.o. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI Slomškova 30, Domžale, Rodica Telefon: 714 247 Odprto ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 10. -17. ure. Ob sobotah od 9. - 12. ure. ZA VAŠ OBISK SE PRIPOROČAMO!, RODICA DOMŽALE ■^€> <2* ■ lm/11 ■Im^lV INŽENIRING, d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš • Telefon: 738 956 Obveščamo bralke in bralce, da smo pričeli s poslovanjem v novi poslovni enoti P.E. NEPREMIČNINE Slovenska cesta 35 • Mengeš • Telefon: 738 598 ■=£> posredujemo pri nakupu in prodaji nepremičnin, O posreduejmo pri najemu poslovnih in stanovanjskih prostorov, O vodimo celoten in/eniring za gradnje in adaptacije. • PRODAMO: - hišo z gostinskim lokalom v Kamniku - večjo, starejšo hišo v centru Kranja - lokal v PSO Mengeš, Slovenska 26 • KUPIMO: - zazidljivo parcelo v Mengšu ali Loki - nezazidljivo parcelo v Mengšu ali Loki • OD DAMO: - lokal v PSO Mengeš, Slovenska c. 24 in 26 IM/I Trgoavto Koper TRGOVINA BURNIK Mengeš • Prešernova 3 telefon / fax: 061 737 785 Mobitel: 0609 648 422 KUPLJENO BLAGO LAHKO PUCATE Z GOTOVINO, S ČEKI (1 +5) ALI S KREDITOM BREZ POLOGA. BETONSKI MEŠALEC samo 44.887 SIT SAMOKOLNICA samo 5.990 SIT LOPATA samo 1.757 SIT POTOPNA ČRPALKA samo 11.0 2 5 SIT PRETOČNA ČRPALKA za vino, olje samo 10. 920 SIT VRTNA ROTACIJSKA KOSILNICA samo 29.940 SIT VRTNA ROTACIJSKA SAMOHODNA KOSILNICA samo 44.950 SIT KOTNA BRUSILKA FELLISIATI samo 8.397 SIT VRTALNIK FELLISIATI samo 7.790 SIT TOMOS MOTOR APN6 samo 129.600 SIT TOMOS AVTOMATIK A 35 sprint samo 99.950 SIT TOMOS BT 50 S samo 211.300 SIT PIAGGIO SKUTER ZIP 50 samo 318.000 SIT MOBIL olje - 51 samo 2.19 5 SIT Standardno imamo na zalogi rezervne dele za vsa osebna in tovorna vozila ZASTAVA, IVECO, TAM, olja ELF, VALVOLINE, CASTROL, OMF, PROTON, MOBIL, maziva, filtre, avtogume SAVA, SEMPERIT, PIRELLI, MICHELIN, FKUTERJI PIAGGIO, kolesa ROG, ATALA, KASTLE, ročna in električna orodja FELLISIATI in drugo. # Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O NAŠI VELIKI PONUDBI! MENGŠAN Narava in ljudje Narava seprebuja in z nju se prebujamo tuđi mi. Gozd jepoln spreha-jalcev, željnih svežega zraka in pomladnih lepol. Zacvetelo je razno cvelje in grmovje. Barve so oživele. Vijoličasti cvetovi žafrana, metulji, čebele, pliće... Pomiad je prinesla novo življenje, veselje in Ijubezen. Priznajte, da je ludi vas vsaj mulo sprelelelo pomladansko vzdušje. Respa je, da včasih kar malo pozabimo napomlad okoli sebe, ko slišimo o novih dosežkih čovešlva. Zadnja novica je prišla s Škotske. Klonirali so prvo ovco in ni več znanstvenih ovirza kloniranje ljudi. To je sicer za sedaj zakonsko prepovedano, toda naivno bi bilo verjeti, da tega nihče ne bo ali ćelo ni že poizkusil? Toda zakaj bi ljudi klonirali? V naravi velja zakon naravnega izbora ali selekcije inpreživelje najmočnejših. Prav selekcija pa j)redposlavlja raznolikost. Kaj pa, če je ta raznolikost vedno manjša in lahko priđe do drastične spremembe okolja v kalerem živimo (ki ni lako nemogoča, če pomislimo na to, kako z njim ravnamo)? Ali bo sploh kdo iz te množice enakih sposoben preživeti? Kloniranje je zato povsem. nefunkcionalno. Drugačeje morda z drugimi genelskimi dosežki, loda prepustimo razpravo o tem, drugemu času in drugemu prostoru. Nekaleri se torej ukvarjajo s kloniranjem, ponekod, ne tako daleč stran, pa se ukvarjajo z vprašanji osnovnega preživelja. VSloveniji je ena glavnih tem vračanje gozdov, v naši občini pa... Morda trinajsta prireditev Mengeška mmela, morda pomladanske čislilne akcije, morebitna gradnja šporlne dvorane ali pa obnova vodovodnega sistema in kvaliteta vode, kijo pijemo? Mi sami pa sm.o lahko srečni za vse pomladne trenutke, ki jih lahko preživimo v miru in razumevanju. Poskrbimo torej, da bo lakih trenutkov čim več. Vrša Bleje ŽELIMO VAM, DA VELIKONOČNE PRAZNIKE PREŽIVITE VDUHU LEPOTE IN LJUBEZNI! kazalo UVODNIK 8 OBČINSKA UPRAVA POROČA 4 OBČINSKI SVET 7 ŽUPAN NA OBISKU 9 ŽIVLJENJE V OBČINI 10 113 POLICIJA 12 RAZPISI 14 POLITIČNE STRANKE 15 KULTURA 1.6 PRAZNIKI, ŠEGE IN NAVADE .1.8 DRUŠTVA a« PRI SOSEDIH 29 DOBROTA NE POZNA MEJA 31 PODJETNIŠTVO 32 POTOPISI 32 ŠPORT 33 SMEH NI GREH 34 VAŠA POŠTA 35 NAŠI PESNIKI IN PISATELJI 36 U V O P N I K GLASILO OBČINE MENGEŠ • Glasilo ureja uredniški odbor: Urša Bleje (odgovorna urednica), Taljana Sivec Strmšek, Ljubica Rožman, Milica Tomšič, Jože Vahtar, Blaž Janežič, l'ranc Veider (elani) • Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Marta Drčar, tel. 737 081 • Tehnična urednica: Sabina Kompare, lel. 737 484 • Lektoriranje: Lili Ekmešič • Oblikovanje, računalniški prelom in tisk: Nagelj d.o.o. GRAFIČNI STUDIO IIERLE lel. 713 074 • Fotografije na naslovnici: Edi Purkart • Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhajn v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom. • Distribucija: Primož Kržan, lel. 737 296 • Prispevke lahko oddajale osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš v času uradnih ur (ponedeljek, sreda, petek) ali odgovorni urednici, vsak petek od 16. do 18. ure, v sejni sobi Občine Mengeš. Lahko pa jih pošljete ludi po pošti na naslov: Glasilo Mengšan, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. a MENGSAN OBČINSKA UPRAVA POROCA Spoštovani občani! <#" Februarja se je v mengeški dvorani Kulturnega doma že trinajstič uspešno predstavila domača godba s prireditvijo Pod mengeško marelo, ki vse bolj prerašča domaće okvire. Godbeniki redno povabijo k sodelovanju tuđi tuje glasbene goste, kar pritegne lepo število turistov. & V skoraj isti čas sovpada začetek "Večerne sole podjetništva", katere namen je usposabljanje in širilev podjet-niškega znanja, ki je potrebno za vključevanje v sodobne poslovne trende. & Na februarski seji je Občinski svet obravnaval osnutek proračuna za leto 1997, ki precejšnjo vsoto namenja novi telo-vadnici ob osnovni soli. V memorandumu sem pojasnil, kako daleč smo z dokumentacijo omenjenega projekta. Do spreje-ma proračuna - predvidoma aprila - bo izdelana tuđi finančna konstrukcija izgradnje. & Razprava o upravičenosli tega športnega objekta je bila burna, vendar podprta, saj mengeški podmladek nima zadost-nih pogojev za športno udejstvovanje in razvoj vseh mogočih intelektualnih sposobnosti, ki jih je v mlađem človeku več kot dovolj! & Občane zanima, kako je s plinifikacijo Mengša. Kar nekaj potez smo nareadili v to smer, zanimivo bi bilo vedeti, kaj o tem razmišljate bodoči porabniki, saj se ob vsem poraja vprašanje, koliko gospodinjstev je zainteresiranih za priklop na tovrstno porabo plina. To bo pokazala anketa. & Razpravljali smo že tuđi o obliki financiranja, o izgradnji in upravljanju. Možnih je več oblik, največ občin se odloča za podelitev koncesij. Ena od variant je ustanovitev delniške družbe vseh zainteresiranih na področju občine. #" Na zadnji - že marčevski seji - smo obravnavali tuđi program taks Centralne čisti I ne naprave in njeno strategijo do leta 2005. & Občinski svet je sprejel tuđi strategijo ločenega zbiranja odpadkov, tako da borno na območju občine uredili ekološke otoke. Obravnavali smo povećanje že sedaj visoke rente za od-lagališče v Dobu. Zaradi neusklajenosti dogovorjenih pogojev smo točko umaknili z dnevnega reda. Župane in predsednike OS ter KS Dob sem pozval, naj o podražitvi še enkrat razmislijo in naj ne obremenjujejo gospodarstva in prebivalcev. Lepo Vas pozdravlja do prihodnjič župan fanez Per Iz programa investicij komunalne infrastrukture H Po končanih gradbenih dclih, izvedbi grobega asfalta in namestitvi semaforja s tipko, v letu 1997 nadaljujemo z zaključnimi deli, položitev t'incga asfalta in vključilcv semalorske naprave. Dcla bodo predvidoma dokončana v mesecu aprilu. Gradbena dcla izvaja SGP Graditelj Kamnik, Iskra - Sistemi je dobavila in ' montirala se-malbrsko napravo, SCT Ljubljana pa izvaja dela asfalti ranja. Celotna rekonstrukcija dcla križišča je potekala na podlagi projekta, ki ga je izdclal BNG Domžale, projektant je bil ing. Jožc Vukovce. ■ Decembra 1996 je bila zaključena sanacija odvodnjavanja in izvedena asfaltna prevleka na Linhartovi cesti na Muljavi. Dela je izvajal Ilidrotehnik Ljubljana. D MENGŠAN OBČINSKA UPRAVA POROČA ■ V letu 1997 prav tako nadaljujemo začeta dela za preureditcv opuščene čistilnc naprave v razbremenilnik visokih vod. Dela izvaja Komunalna operativa Ljubljana s kooperanti z območja naše občine. ■ Obnova mostu na Šolski ulici v Mengšu. ■''Ul^t.^JA^..^.-^i.f .-•-^'.i-"1--: .: :>a-" ***."-'-* ■ Marca predvidoma nadaljujemo z eno od večjih investicij -izgradnje kolekforja na Trdinovem trgu in izvedbo parkiršča pri pošti, Predviđena vrednost dol znaša 26 mio SIT. Dela izvaja Žurbi - team iz Šmarce, Dela bodo potekala etapno, in sicer v prvi fazi bo zgrajen kolektor od mesta, kjer je stal do nedavnoga kiosk Marjete Šuštar, in je sedaj odstranjen, po velikonočnih praznikih pa bo izveden del kolektorja od pošte do zgradbe AMD. V tem času bo prišlo do zapore Trdinovega trga. O.M. ©BW33tfQ[L® Zaradi vse večjega povpraševanja občanov po nakupu mengeške zastave, vas obveščamo, da borno omogočili nakup zastav na Občini Mengeš. Stevilo zastav velikosti 0,5 x 0,75 m po ceni 3.900 SIT borno priskrbeli glede na vaša naročila. Naročila lahko sporočite ali po telefonu 737 081 ali osebno v času uradnih ur na občini, najkasneje do 20.4.1997 (gospodu Borisu Kavčiču). Oddelek za splošne zadeve za upravljanje s kmelijskim strojem - HATZENBICHLER - štiriredni okopalnik za koruzo, z dognojevanjem in škro- pljenjem. Stroj je last Občine Mengeš, namenjenpaje za opravljanje storilev kmetom v slrojnem krožku. Za upravljalca stroja se lahko prijavijo kmetje iz območja občine Mengeš. Za delo s strojem je potrebno: - primerno močan traktor, najmanj 60 KM moči s pogonom na vsa štiri kolosa, - primerna strokovna usposobljenost upravljalca (sole, izkušnje, druge reference), - zaželjeno je, da bi bil upravljalcc zavarovan kot kmet, saj bo tako najlažjo opravlja] storitve za vse mengeške kmetc, po dogovoru tuđi za ostale naročnike, - stalno prebivališče na območju občine Mengeš, - upravljalec mora biti kmetovalec in član Strojnoga krožka. Interesenti naj vloge za upravljanje vložijo osebno ali po pošti, najpoznejc v 15 dneh po olijavi tega oglasa v Mengšanu, v zaprtih kuvertah na naslov: Ol^čina Mengeš, Komisija za kmetijstvo, Slovenska 30, Mengeš, s pripisom "OKOPALNIK". Vlagatelji morajo navesti vse zahlevane podatke, ki jih bo komisija po potrebi tuđi preverila. Vloge bo obravnala Komisija za kmetijstvo in oceno škod na kmetijskih površinah. Z izbranim kandidatom bo Občtna sklenila ustrezno pogodbo. D MENGŠAN OBČINSKA UPRAVA POROČA ČISTIMA AKCIJA v Mengšu ifc Že v prejšnji števil-ki Mengšana smo vas opozorili na letošnjo ČISTILNO AKCIJO, ki bo potekala od 21. i 3. do 5. 4.1997. Pio- I gram čišćenja javnih povr.šin je pripravilo I Turistično društvo I skupaj z Referatom za I infrastrukturo. Na ses- I f'tanku, ki so se ga I udeležili skoraj vsi I predsedniki clruštev in I organizacij, so pro- I gram sprejeli in se dogovorili, katare prc-dele bodo člani po- ' sameznih clruštev očistili in tako s prostovoljnim elelom prispevali k čisti podobi Mengša. tt Ves odpadni material, oziroma nesnago bodo počistili in pospravili v vreče, večje - kose pa odložili na kupe ter poskrbeli za odvoz do velikih smetnjakov, ki bodo postavljeni po Mengšu. tt Tuđi občani, ki bodo pospravili okoli svojih hiš, blokov, stanovanj in vitov, naj bi v velike zabojnike odlagali le manjše odpadke, medtem ko naj večji kosovni material i naložijo poleg zabojnikov. } ;tt Obenem organ iza torji akcijo upajo, da bodo tuđi odgovorni v vodstvu posameznih f podjetij, organizacija!), trgovinah, poslovni!) lokalih, počistili okolico ob svojih objektih. «r VELIKI KONTEJNERJI (ZABOJNIKI) BODO POSTAVLJENI: - na Dobenu, - v Loki (pri Gasilskem domu), - v Topolah (pri Gasilskem domu), - v Mengšu (v Pristavi, pri Emona marketu, na ploščadi TVD Partizana in ob razbremenilniku Pšate). Odvoz kosovnih odpadkov bo 2., 3. in 4. aprila. Občina Mengeš (Referat za infrastrukturo), Turistično društvo Mengeš in Turistično društvo Dobeno. OPOZORILO zaradi večtedenskega obdobja brez padavin se je povećala požarna ogroženost naravnega okolja, zato je uprava Republike Slovenija za zaščito in rese va nje s 4. marcem razglasila veliko požarno nevarnost po vsej državi, v času veljavnosti tega razglasa je prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj v naravnem prostoru ter puščati, odmetavati goreče in druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar v naravi. Razglas velja do preklica. _ * s „__,„ .. Predsedniki dfftStgp Jhanplvetu pred letošnjo čistilno akcijo. Foto: Zabret MENGŠAN 5. marca 1997 - 25. seja Občinskega sveta Občine Mengeš Potrjen Zaključni račun za leto 1996 Poleg tega so bile sprejete tuđi druge pomembne odločitve. Svctniki so sprejeli program dela CČN Domžale - Kamnik za leto 1997 in informacijo o strategiji razvoja CČN za obdob-je 1997-2000-2005, program izgradnje komunalne infrastrukture za leto 1997, ki se bo l'inanciral i/, zbranih sredstev amortizacije in komunalnih taks. Sredstva bo-do namenjena za obnovitvena dela na vodovodu in izgradnjo kanalizacije na Liparjevi cesti od št. 8. do 13- Sprejeta je bila tuđi informacija o prcdlogu "Loče-nega zbiranja odpadkov" na območju Občine Mengeš. V ta namen se bo oblikoval skupni odbor oziroma komisija za področje občine, ki bo skrbel za ures-ničitev dogovorjenih aktivnosti in določil nosilce posameznih aktivnosti, jih časov-no opredelil in sledil njihovim pravo-časnim realizacijam. Ponovno je potekala razprava, kako pristopiti k izdelavi dol-goročnih razvojnih in strateških usme-ritev Občine Mengeš do leta 2016. Sprejeti sklepi bodo Komisiji za dolgo-ročni razvoj, ki so hkrati njene naloge, osnova in pomoć pri pripravi razvojne | strategije posameznega področja. j S sprejemom Zaključnega računa pro- i računa Občine Mengeš je zaokroženo j delo in finančne obveznosti za leto 1996. j Spremenjen način spremljanja prihodkov ] oziroma odhodkov, ki ga je zahtevalo j Ministrstvo za finance, je povzročil, da je I prišlo do prenosa sredstev proračuna j 1996 v proračun za leto 1997. To po- I meni, da so se izplačila v lanskem letu lahko vršila samo do 31. decembra, vsi računi, ki so bili izplačani po lem datumu, pa bremenijo proračun 1997 in del teh hkrati pomeni tuđi prenos sredstev v visini 88.615.922.00SIT v letošnji proračun. Prenos navedenih sredstev je tuđi posledica pogodbene dogovorjenih inve-sticij, ki nišo bile v celoti izvedene (rekonstrukcija Slovenske ceste, dela na preureditvi čistilne naprave, obnova mostu na Šolski ulici itd.) in bodo končana v letošnjem letu. Dejanska realizacija proračuna po rebalansu tako znaša 80.44 %. Ob obravnavi realizacije proračuna so člani Občinskega sveta postavili nekaj vprašanj in zahtev po dodatnih obraz-ložitvah posameznih postavk proračuna, predvsem na področju infrastrukture, saj je potrebno razčistiti, zakaj je prišlo na posamezni postavki do prekoračitve porabe sredstev oziroma zakaj nišo bila planirana sredstva porabljena. Zavedati se moramo, da pri uresničitvi sprejetega plana v glavnem prihaja do objektivnih vzrokov (zbiranje dokumentacije...), ki kljub prizadevanjem preprečijo realizacijo postavljenih nalog. Izpad prihodka povzročajo tuđi neplačane najemnine ne-katerih najemnikov v objektu Slamik. Zaključni račun so svetniki potrdili z dodatnim sklepom, da je potrebno neizterjane najemnine izterjati s ponovnimi tožbami. Tajnik Občinskega sveta, Marta Drčar OBCINSKI SVET IZGRADNJA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE Bo zamenjava vodovoda in nove vrtine prispevala k boljši kvaliteti vode? ■ V letošnjem letu bodo amortizacije in komunalne takse prinesle nekaj več kot 30 milijonov tolarjev. Občina je skupaj s Komunalno-stanovanjskim podjetjem pripravila program porabe teh sredstev, ki je bil potrjen tuđi na zadnji seji Občinskega sveta. Med največje investicije, ki bodo financirane na ta način, sodita nabava cevi za odsek Komenda-Mengeš in zamenjava vodovodnih cevi v dolžini 400 m za Dobeno. H Celotna investicija zamenjave cevovo-da Komenda-Mengeš bo znašala okrog 100 milijonov, tako da je z nabavo cevi storjen sele prvi korak. Pred nadaljnjim je potreben tuđi dogovor z Občino Kamik, ki naj bi po mnenju |ožeta Duhovnika, direktorja KSP Domžale, prispevala 63 % vseh potrebnih sredstev. ■ Tuđi vodovodne cevi od zajetja pri Jabljah do Doba so po Duhovnikovem mnenju piuešetane in zato nujno potiebne zamenjave Temu bodo letos rumenili 6 milijonov toUijcv ■ Mengeška občina tako kot ludi Ki.inj, Kamnik in Vodice, dobiva vodo s Kivav-škegj sistema Kvaliteto vode na tem podioč|u kontiolua kianjski zdravstveni zavtxl, ki opuvljj / zakonom pied-pisane anali/e Te anali/e po podatkih Komunalno stanovanjskega podjetja I)o-m/ale ne Li/c)o, da bi bilj kvalitetu vode slaba Kes pa je, da se \oda pn glavnem /ajctjn klorna, sa] je /ajd|e diena/no in je klonian^ nii|no P11-punlja pa se \klop no\e vitine, (temu pa bo občina n.inif.niU neka] več kot d\«i m pol mihjona lolaijcv), ki bo za-menjala diena/ni sistem | U. BtejcT OBCINSKI SVET a MENGŠAN ^gHOBCINSKI SVET ^, LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV Občinski svet je sprejel sklep o takojšnjem pristopu k ločenemu zbiranju odpadkov Občinski svet je ugotovil, da je program ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, ki je predviđen za Občino Domžale, korišten in uporaben tuđi za našo občino. Pobuda za ločeno zbiranje odpadkov je nastala že na februarski seji Občinskega sveta, marca pa je program ločenega zbiranja odpadkov svetnikom predstavil gospod Jože Duhovnik, direktor Komunalno-stanovanjskega podjetja (KSP) Domžale. Program zajema zbiranje bio odpadkov, stekla, papirja, ostalih odpadkov in posebnih odpadkov, kasneje pa je mogoča tuđi razširitev na druge vrste odpadkov. Steklo in papir borno zbirali v t.i. ekoloških otokih, postavljenih na koncu ulice. Takih otokov, ki omogočajo zbiranje odpadkov iz več ulic, bo okoli 40. Bio in ostali odpadki, zbrani po posameznih stanovanjskih enotah, se bodo kot dosedaj redno tedensko odvažali. Posebni odpadki pa se bodo zbirali in odvažali dvakrat letno, podobno kot kosovni material. Da bi program lahko začeli uresničevati, je potrebno najprej določiti mesta za ekološke otoke, izbrati primerne posode za zbiranje, izdelati finančni nacrt in končno tuđi dopolniti odlok o zbiranju in odlaganju komunalnih odpadkov. U. Bleje Kako borno v Mengšu živeli in se razvijali do leta 2016 Šc vedno se živo spominjani, kako sem pred 30 leti s starši pred gostilno Pavovec stala na makadamu in čakala avtobus. Takrat nisem pomislila, da bom kdaj živela tu. Ceprav sem se v mladosti vsak teden vozila z vlakom iz Kamnika v Ljubljano, Mengša nisem poznala. Na spisku postaj ga ni bilo, dobro pa sem poznala Duplico, Jarše, Domžale in Grnuče. Vsakič, ko sem se peljala z vlakom, se mi je zdelo, da vidim sko/.i okno nekaj novega. Iz majhnih j krajev so se razvili veliki kraji in postajali j pomembna središča, kot bi hoteli tekmo- j vati, kateri od njih bo večji in pomembnejši. \ V blokih so se naselili mladi ludi iz bližnjih j krajev in Ljubljane. Želeli so ostati v kraju, i kjer so si lahko poiskali službo in bocločim i rodovom zagotovili izobraževanje. Morda j so prihajali celo iz krajev, kjer ni bilo dobre j prometne povezave, od koder so mladi ] odhajali, starejši pa ostajali osamljeni na j robu, kamor ni segel razvoj. j Ali je danes kaj drugače? Pravzaprav ne. Razvojne zakonitosti obstajajo tuđi danes in bodo verjetno vedno. Kraja ni, ki se ne morejo dovolj hitro odločiti, ali bi šli v korak s časom ali ne, dovolijo, da gredo mimo njih čas, železnica, cesta, po kateri odhajajo sinovi in hčere. Danes o (eh vprašanjih pogosto razmišljamo vsi državljani Slovenije in občani po posameznih občinah. Nekatere skrbi, kje bodo živeli naši otroci. Ali bodo imeli prostor, da si bodo ob pomoći premožnih staršev lahko zgradili nišo. Kaj pa, če občani ne bodo dovolili gradnje hiš? Morda bodo celo proti razvoju industrije in se bo selila drugam, kjer bodo zgradili moderna, velika, a brezosebna spalna naselja. Za koga bodo potem delali obrtniki in komu bodo namenjene trgovine? Ali homo sploh smeli odpirati nove in katere? Kako daleč se bodo otroci vozili v solo in kje bo prvi kino ali disko? Kar slišim, kako pravite: "Kaj pa se greš, saj vendar vse to že imamo." Seveda imamo, ampak jutri bo nov dan. Mene pa zanima, | kje borno jutri zvečer - tam, kjer smo zjutraj j začeli ali borno bliže večeru; kako hiter bo i naš korak in v katero smer bo šel? j Mnaka vprašanja so se porajala verjetno tuđi j svetnikom v Občinskem svetu Občine i Mengeš, zato so lani ustanovili Komisijo za i dolgoročni razvoj Občine Mengeš in j zadolžili njene člane, naj pripravijo siner-! niče ali vizijo razvoja našega kraja. Žal se je i izkazalo, da naloge nišo bile dovolj jasno i definirane. Clani komisije so se enkrat ses-I tali, postavili svetnikom nekaj vprašanj, ki i so ostala nerešena, in prenehali delovali. I Potreba po pripravi smernic za prihodnji i razvoj je ostala, zato je Občinski svet i določil novo vodstvo komisije in na svoji j seji 5.3.1997 na pobudo predsednice i komisije mag. Margarete Atelšek, določil I njene naloge in pristojnosti, hkrali pa i komisijo preimenoval v Komisijo za dolgo-I ročni razvoj Občine Mengeš. i Komisija bo v skladu z zadolžitvami Občinskega sveta pripravila pretilog razvoja Mengša do leta 2016 na področju: - kmetijstva, - kulture, - infrastrukture, - gospodarstva in drobnega gospodarstva, - turizma, - športa in rekreacije, - izobraževanja, - varstva okolja, i - demografske naseljenosti, i - zdravstva. i Po menju komisije predstavlja vsako od teli i področij kompleksno celoto, ki se mora OBČINSKI SVET D MENGŠAN ustrezno vklapljati v cclostno podobo kraja in širšc okolice. Mengeš ne more ostati izoliran otoček sredi Slovenije, ampak je še kako pomembno, v kakšno srner bo šel razvoj okoliških občin. To poineni, da borno morali člani komisije pri svojem dolu upoštevali smernice razvoja na republiškem nivoju in na nivoju občin, ki mejijo na Mengeš. Seveda je pri tem najbolj pomembno mnen-je prebivaleev Mengša in vseh tistih, ki v naši občini opravljajo različne dejavnosti, predvsem gospodarske, trgovinske, zdravstvene, kulturne, izobraževalne in druge. Vsakdo od njih vorjot.no razmišlja o tem, kako bo svojo dejavnost še razvijal in za koga, obeani pa razmišljamo o tem, kaj nam v tem prelepem in pomembnem kraju še manjka, kaj bi lahko še dopolnili ali ćelo opustili. Menge.š je po mnenju mnogih obiskovnlcev sieer majlien kraj, čeprav z daljšo zgode ivino kot večje Domžale, vonelar se prav v tem kraju vodno nokaj dogaja. Nova cesta nas bo še približala središču države, zato je prav sedaj tišti čas, ko se moramo odločiti, koliko se mu borno približali. Ali homo ostali v svojih sedanjih okvirih ali pa borno dopustili, da si bodo naši otroci /gradili nove hiše. Kje jim borno namenili prostor? Ali borno dovolili, da se bo blizu njihovoga doma širilo gospodarstvo in obvezne vzporedne dejavnosti? Ce tega ne borno dopustili, ali jim borno rekli, naj se preselijo drugam, kor tu ne borno več zidali in dopustili, da bodo drugod postali prisoljon-ci, kjer jili bodo glodali postrani kot mi sedaj druge, ki so prišli k nam? Vsa ta in še mnoga druga vprašanja ostajajo odprla. Naloga komisijo je, da ol> pomoći strokovnih služb z različnih področij pripravi analizo obstojočega stanja, zbore mnenja, želje in potrebe vseh, ki nam ni vseeno, kako borno živeli čez leta mi, kako daleč od nas se bodo selili naši otroci in koliko homo dopuščali ljudom od drugod, da se bodo naselili v naši občini. Osnova za delo komisije bodo vsi razvojni plani, ki so bili žo poslani na Ministrstvo za okolje in prostor, razvojni plani okoliških občin, mnenje in predlogi različnih občin-skih komisij, članov Občinskega sveta, Ob-činske uprave, župana in kot najpomemb-neje, predlogi in mnenja vseh občanov. Komisija bo za svojo dolo odgovorna svojemu ustanovitelju Občinskcmu svotu, njeno dolo pa preko strokovnih služb podpira Občinska uprava, ki bo v ta namen različnim komisijam in društvom posredovala prošnjo za sodolovanje v tem, za vse občane pomembnem projektu. Člani komisijo se borno potrudili, da borno v sodolovanju s strokovnjaki čimprojo pripravili vprašalnike, ki jili borno posredovali vsem občanom s prošnjo, da izrazito svoje mnonjo, željo, pričakovanja ali se kako drugačo vključito v delo komisije. V kolikor l)o mogoče, borno skušaličimbolj podrobne smernice razvoja občine pripraviti že do konca letošnjega lola. 0 svojem dolu vas homo sprolno obveščali v Mengšanu. Spoštovane občanke in spoštovani občani, verjamemo, da ludi vi želite dejavno sodo-lovati in vplivati na razvoj svojega kraja in dodatno prispevati k znanemu pregovoru: "Povsod je lopo, a doma je najlepše!" Predsednica komisije mag. Margareta Alelšek ŽUPAN NA OBISKU Apolonija Avbelj Apolonija Avbelj je konec februarja praznovala 90. rojstni dan. Ob tej priložosti jo je obiskal in ji voščil tuđi župan Janez Per. Zelo je bila vesela obiska in darila. Apolonija, ki jo kličejo karPolona, je bila rojena v Mali vaši pri Ljubljani. Izhaja iz številne kmečke družine. Izučila se je za irgovko, delala je v trgovini Pri Mejaču v Komendi. Leta 1935 se je poručila. Mož Ignac je hil [inancar in družina se je pogasio selila. Tako so nekaj časa živeli v Savici, putem v Ratečah in nazadnje v Trzinu, dokler ni pred 15-timi leti prišla v Mengeš. Mož ji je umri leta 1912, iako da je že 25 let vdova, ostale pa so ji tri hčere. Uči Tinka zdaj živi pri njej in skrbi zanjo. Pravi, da mamo še vedno zanimaju mnuge stvari. Včasih vzame v roke časopis in kljub s))ošlljivi starosti pri branju ne potrebuje očal. Tuđi televizijo rada pogleda. Že od nekdaj je rada brala, poslušala radio in se ukvarjala z raznimi ročnimi deli. Hodili zdaj ne more veliko, njeno stanovanje je v tretjem- nadstro-, pju, lako da so slopnice karpre-naporne. Župan Janez Per je gospe Apoloniji zaželel zdravja, dobrega počutja in skrbne nege. Vse najboljše pa ji želimo tuđi mi. U. B. OBČINSKI SVET D MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBČINI 13« Pod mengeško marelo PISANO, RAZGIBANO, VESELO Tuđi letos je bila v Mengšu, v EGS (Evropskem glasbencm središču, kot pravimo v šali) velika glasbena zabavna prireditev Pod mengeško marelo. Z velikimi narodnozabavnimi prireditva-mi se je v Sloveniji začelo pravzaprav pred trinajstimi leti prav tu in to z Mengeško godbo in domačimi ansambli, ki izvirajo iz nje. Združevanje pod veselo marelo je uspelo tuđi tokrat, pa čeprav je bilo trinajsto po vrsti. Poleg godbo je nastopilo kar dvanajst glasbenih skupin, občinstvo pa je dvakrat do zadnjega kotička napolnilo veliko dvorano mengeškega kulturnega doma, Celotno prireditev je letos prenašal Radio Slovenija - Uredništvo za razvedrilni program, kar prav gotovo potrjuje kakovostno raven mengeške prireditve. Glavna je bila seveda Mengeška godba pod vodstvom prof. Franca Gornika. Iz leta v leto se precej pomlajuje, hkrati pa ves čas skrbi za zelo dober nivo izvajanja. Letos se je lotila tako ludi nekoliko zahtevnejših skladb, kot je Štrauclova Bobni in trobente, pa lahkotnejših prircdb zabavnih in narodnozabavnih viž. Pre-senetil je mladi Primož Per z Žgurjeno priredbo Sreča na vrvici, pa harmonikar Klemen Leben, ki je z godbo odlično zaigral Avsenikovo S polko naokrog, prava poslastica pa sta bila ttidi pevca Julija Avbelj in Tone Hribar v Avsenikovi in Staretovi Na svidenje. Organizacijske niti celotne prireditve so bile v rokah mladih godbenikov z neutrudnim Lađom Koscem na čeki. Lađo je od decembra naprej ves prosti čas posvetil organizaciji prireditve, kajti obiskal je veliko število dobrotnikov, ki so kot vsako leto dobro podprli prireditev. Vsem v imenu godbenikov iskrena hvala za nesebično pomoč in dolgolet.no podporo! K prijetni zunanji post.avit.vi prireditve je zelo prispevala scena Petra Krušnika, Toneta Bende in Toneta Hribarja, za luč pa je skrbel Slavko Pišek mlajši. Tradicijo mengeškega prepevanja je Pod mengeško marelo ohranil tuđi letos Mengeški zvon pod vodstvom Janeza Nastrana. Harmonikarsko tradicijo pa je najprej potrdil odličen mladi virtuoz Klemen Leben, pa ludi skupina žensk Harmo-nikarice Župan s pevccma Rozi Pogačar in Brankom Rupni-kom. Mladi ansambel MARELA ORIGINAL jo je zelo dobro ubral po stopinjah nekdanje Marele. Za presencčenje pa je priletel Franc Kompare iz Švice. Ansambel Krim z Jožico Brdnik in Jožetom Šarcem kot pevcema je dokazal, da na kakovosti ne popušča. Vedno je dobro sprejet tuđi ansambel Borisa Razpotnika s pevcema Renato Smolnikar in Zoranom Krizmanom. Slovenski kvintet z godbenikom Primožem Koscem na čelu je na svojih tleh dokazal, da zadnje tri velike nagrade nišo naključje. Kamor priđe Nagelj izpod Kamniških planin, pov-sod vžge, posebno pa še Brigita z jodlanjem. Tako je bilo tuđi v Mengšu. Stoparjeva Betka se je najprej izkazala kot solo pevka, celotni Stoparji pa so presenetili z zabavno priredbo svoje uspešnice Vsak ne more bili muzikant ter z narodno posmijo Ko psi zalajajo. Prvič se je v novi zasedbi predstavi! tuđi Alpski kvintet. Ob Jožetu Antoniču, Janezu Peru in Ediju Semeji sta zaigrala Eranjo Maček in Matej Bolhan, oba odlična instrumentalista, zapela pa izvrstna pevka Irena Viclic. Instrumentalno je novi Alpski kvintet odličen, manjkal pa jim je moški pevec, ki je malo pred tem zbolel, zato se bo prvič predstavil sele na Alpskem večeru. Vrnitev na oder pa je bila v celoti presenetljivo dobra. I Mengeška godba pod vodstvom prof. Franca Gornika. Foto: Repanšek Novi Alpski kvintet Dl MENGSAN Ž I vT]E NJE V O B Č I N I ŽIVLJENJE V OBČINI Avstrijski gostje večera ansambel Goselntaler Vagabundcn so v Mengeš prinesli nekaj avstrijske melodike in oclrskcga veselja, z rijimi pa je kot gost naslopil tucli član Slovenskih muzikanlov Igor Šink. Za vrhunce večera pa so poskrbeli slovenski gostje -Primorski fantje, ki so ta trenutek prav gotovo ena najboljših in najbolj prijelnih osvežitev na slovenski glasbeni sceni. S pevcema solisloma Ivico Vcrgan in Bogdanom Gorkom so dokazali, da brezhibno obvladujejo celotni ocler in da znajo v trenutku vzpostavili stik z občinslvom, predvsem pa je njihova glasba pri-jetna za poslušanje, drugačna od drugih, zazvoni mehko primorsko in likrati vseslovcnsko toplo. Prav nič ni čudno, da so Primorski lani je la hip na vsch lokalnih Icslvicah po Sloveniji prvi. Obe priredi!vi je brezhibno vodila HTV napovedovalka Nataša Bolčina-Žgavec, za humor pa je poskrbel Kondi Fižorn, ki je vskočil namesto poškodovanega Iva Godniča. Za dve uri razgiba-nega radijskega programa sta poskrabela zvokovna mojstra Dare Novak in Zoran Crnkovič s svojo ekipo tor urednica Alenka Skale. Sicer pa so se Mengcški godbeniki zakloli, da se ne boclo preda-jali modnim muham, ampak boclo ostali pri pravi domači glasbi. Zato so zavrnili vse poskuso, ki naj bi peljali v zabavne vode in ostali pri prvinskih načelih tuđi lokrat. Kljub Irinajsli številki jim je to dobro uspelo. Ivan Sivec Topolski gasilci smo v mesecu marcu izvedli čistilno akcijo, da bi polepšali naravno okolje in vsaj za nekaj časa odstranili odpadke s crnih odlagališč. Zakaj za nekaj časa? Zato ker se zaradi nekaterih brezvestnih ljudi situacija iz leta v leto ponavlja. Mi pobiramo, oni vozijo; ali obratno: oni vozijo, mi pobiramo, kakor hočete. Tako smo v čistilni akciji nabrali različne odpadke, od vijaka do avtomobila, od copata do postelje, skratka odpadkov za tri zvrhane prikolice. Pri tem pa nikomur od udeležencev akcije ni bilo jasno, kako da Ijudje odpadke doma spakirajo v vrečo in jo nato odpeljejo v gozd. "Neljubo stvar" bi lahko odložili v ustrezen zabojnik, ki naj bi ga imel v lasti vsak občan, če ne, pa naj jo vržejo v sosedovega. Še zmeraj bolje tja, kakor v gozd, kamor je, verjeli ali ne, prispela tuđi karoserija tovornjaka, ki pa jo je lastnik sam odstranil. Seveda sele ob "prigovarjanju" policije, za kar se ji krajani najlepše zahvaljujemo. Za zaključek bi dejal: Na svidenje v naslednji čistilni akciji, saj vem, da bo ta članek strastne odla-gatelje tako razvnel, da bodo takoj pohiteli v naše gozdove z vso kramo, ki se je nabrala čez zimo. IN ŠE KRATKA FOTOREPORTAŽA: i«V Pa začnimo... Avstrijski gostje - Goseltaler Vagabunden staraj om Bs§s®a Slovenski gostje - Primorski fantje. Foto: Retfalfšek MENGŠAN ŽIVLJENJE V O B Č I N I I nadaljevanje s prejšnje strani: Samo pridne roke so premalo ... Še ena gasilska ... (Da na tabli v ozadju piše: PREPOVEDANO ODLAGANJE SMETI! se ponoći žal ne vidi.) Previdno na pot, da česa ne izgubimo ... Janez Koncilija Foto: Martin Aleš 113 POLICIJA Vandalizem - kaj storlti? X Vandalizem je v leksikonu označen kot surovo, besno uničevanje. Vandalizma nihče noče gledati v svoji bližnji okolici, vendar pred njim vsi zelo težko zatiskamo oči. X Prisoten je tuđi v naši okolici. 0 tem pričajo polomljena drevesa, poškodovanc luči, ra/metani kosi in druga uničena last-nina. Zlasti v okolici osnovne sole se zbirajo določene skupine, vendar ne moremo kar za vse trditi, da se zbirajo zlonamerno. X Od kod vandalizem? Je le rezultat nekoliko večje mladostne razposajenosti, ki vsakega nekoč vsaj malo prizadene, pa ga potem tuđi kmalu zapusti? Ali pa gre morela za kaj bolj resnega? X V Občini Mengeš po podatkih policije ni ekstremnih skupin, oz. organiziranih tolp. Prišlo pa je že do posredovanja ob konfliktu med domžalskimi in mengeškimi vrstniki. Ob novom letu je prišlo ludi do bolj resnega obračuna med dvoma skupinama iz Mengša. s Kaj lahko naredimo? X Proti mladoletnim vandalom ni neposrednoga represivnoga ukrepa. Pri hujših prestopkih priđe do kazonske ovadbe, toda sodni mlin melje dolgo in kazen, ki priđe z dvolctno zamudo, ne zaleže kaj dosti. Policija lahko storilce ne glede na starost takoj po prijemu za 48 ur zadrži v priporu. X Vendar verjetno tuđi tu volja pregovor, ki pravi, da je po toči prepozno zvoniti. Zato je najbolje, da poskrbimo, da do vandalizma sploh ne bi prihajalo. X Občina je za fizično varovanje lastnine v Športnem parku Mengeš, okolici osnovne sole, varovanje pokopališča in mrliških vežic, letnoga gledališča in pa drevoreda ob Pšati ter Staretovega drevoreda najela Varnost Mengeš, vendar gre le za varovanje ob določenih urah ob petkih in sobotah. X Policija se s storilci in njihovimi družinami poskuša pogovo-riti in jih odvrniti od takega ravnanja. Tuđi šola ima pri tem svojo vlogo. Vloge pri preprečevanju vandalizma in skrbi za lepše okol-je pa nimajo le šola, policija, starši, ampak verjetno kar vsi, ki tu živimo. X Okolica, v kateri otroci živijo, mora žanje tuđi poskrbeti. Poskrbeti, da se vsa energija, ki jo imajo mladi v sebi, čim bolj ustvarjalno porabi. Morda bi k temu lahko pripomogla tuđi znižana vstopnina na kakšno kulturno ali športno prireditev in manjše članarine v različne klube, predvsem pa skrb za to, da se bo v naši občini vos čas nekaj dogajalo, ludi za mlade. Vrša Bleje ■a MENGSAN ZE SPET JE POČILO! Kar nekaj prometnih nezgod se je pripetilo januarja in februarja v občini Mengeš, o katerih je bila obveščena domžalska policijska postaja. Hujših poškodb na srečo ni bilo, v većini primerov je šio le za materialno škodo. «s" Zaradi prchilrc vožnje pred avtosalonom Car je 9. januarja Husein O. poškodoval štiri parkirane avtomobile in povzročil okoli pol milijona škode. "&' 15. januarja je prav tako zaradi neprilagojene hitrosti na cesti Rodica-Mengeš nesrećo povzročil Marko A. iz Domžal. Poškodoval je vozilo Dominika K., sopotnico Špelo S. pa so odpeljali v Zdravstveni dom Domžale in od tam v Klinični cento r v Ljubljanu. ■®' i,e dan kasneje je do nesreće prišlo na Slovenski cesti v Mengšu. Povzročil jo je l'ranc M. iz Trzina, ki je izsilil prednost in irčil v osobni avto R. V. iz Kamnika. "*' Pri servisu Car je dvajsetega januarja Goran L. iz Ljubljane zaradi prekratke varnoslne razdaje Irčil v Bojana C. z Vira, vanj pa jo prav tako zaradi prokratke varnoslne razdalje trčil Zdenko Ž. iz Mengša. l'ovzročena je bila le materialna škoda. "&' Naslednji dan je Dojan L. iz Kamnika prijavil nezgodo v križišču pri Pavovcu v Mongšu, vendar se je izkazalo, da jo s prohitro vožnjo nezgodo povzročil sam. "*' Zaradi prekratke varnoslne razdalje sta 4, l'obruarja v Loki pri Mongšu trčila Matcj B. iz Mengša in Matjaž B. "S" V Loki pri Mengšu jo voznik L. P. iz Trzina zaradi vožnje preblizu robnika izgubil kontrolo nad vozilom in trčil v stanovanjsko hišo. Povzročitelj jo odklonil alko test in so lx> moral zagovarjali pri sodniku za prekrške. "■*' S. A. in R. A. sla se na policijski postaji oglasila 11. februarja, kajti na cesti iz Mongša proti Trzinu jo S. A. zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo pred njim. ■sf Voznica P>. S. iz Mongša je 24. 02. trčila v osobni avto pred sabo zaradi prekratke varnostne razdalje. Še isti danje podob-nonezgodo povzročila K. L. iz Mengša na cesti Rodica-Mengeš. "S" Prometna nezgoda z materialno škodo se je pripetila tuđi 6. marca na Kamniški cesti v Mongšu. Povzročil jo je R. A. iz Ljubljane. Nasije v družini je občutljiva in boleča tema. Mnogokrat ga prizadeti zaradi strahu pred posledica-mi ne prijavijo. Policijo pokličejo včasih kar sosedje, ki jih zmoti hrup. Ženske in otroci so največkrat žrtve nasilja, storilcem pa k "pogumnim" dejanjem ve-likokrat pomaga alkohol. Policija je morala tako v zadnjih dveh mesecih kar nekajkrat posredovati. •sf Na prvi dan novoga lota jo močno pijani Zdravko L. po prihodu domov svoji bivši partnerici T. M. očital, da mu ni pripravila kosila in zlikala. Na ves glas je kričal in jo tako močno udaril, da je padla na tla. Prijavljen je bil sodniku za prekrške. ■»" Konoc januarja jo policija še dvakrat dobila prijavo zaradi ogrožanja varnosti. Prvo je A. Z. podala zoper svojega moža, v drugom primeru pa je po telefonu zaprosila za pomoč M. 15. Povedala je, da jo mož pretepa, vendar jo ta še pred prihodom policistov izginil. «■*' Tuđi v začetku februarja je bila potrebna policijska intervencija v Mengšu, zaradi hudoga spora zakoncev v ločitvenem poslopku. c*' Konec januarja je ponoči nekdo vlomil v prostor bencinskega servisa Petrol v Mengšu in odnesel deset plinskih jeklenk za kuhinjski plin. Policija si je ogledala kraj dogajanja in nadaljuje z zbiranjem sporočil. »■ V Loki pri Mengšu pa so je 3- februarja nekdo lotil tatvine nekalerih delov z delovnoga stroja. Odnesel je žaromete, zaščitno mrežo, rotacijsko luč ter kovček z orodjem. ■"•*■ Tuđi osobni avtomobili nišo varni pred tatvinami. Iz avta, parkiranoga na Levčovi ulici v Mongšu, so 13. februarja ukradli polico z zvočniki. Vlomjeno pa jo bilo tuđi v osebni avto, parkiran na Slamnikarski ulici, ki je last K. M. iz Mengša. Neznani storilec je iz vozila odnesel akumulator. k*' V telefonski govorilnici pri kulturnom domu v Mengšu je nekdo odklenil telefonsko ohišje in pobral čitalca kartic, poveza-vo med čitalcem in elektroniko, programski čip in kondenzator. c*" V skladišče podjetja Polis d.o.o. na Glavnom trgu v Mengšu jo bilo vlomjeno v noči na 10. marec. Preiskavo so prevzeli ljubljanski policisti. 113 POLICIJA DRUŽINSKI SPORI _VLOMI - TAKO IN DRUGACE MENGŠAN R A Z P I S I Občinski svet Občine Mengeš, Komisija za podeljevanje priznanj Občine Mengeš v skladu s 6. členom Odloka o podeljevanju priznanj Občine Mengeš objavlja RAZPIS ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MENGEŠ V LETU 1997 1. j Priznanja občine, ki jih pocleljuje Občin- i ski svet občine, so najvi.šja priznanja I občine za dosežke, ki prispevajo k | boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu j življenju občanov, ki imajo pomen za j razvoj in ugled občine na gospodarskem, i kulturnem, športnem, humanitarnem i področju ter na drugih splošno koristnih i področjih delovanja v občini in širši I skupnosti. j 2. I Priznanja se podeljujejo občanom, i skupinam občanov, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam. 3. V skladu s sklepom Občinskega sveta Občine Mengeš, bodo za leto 1997 lahko podeljena naslednja priznanja: - eno zlato priznanje - eno srebrno priznanje - eno bronasto priznanje Zlato priznanje se podeli posamezniku za nad 25-letno uspešno delo na področju sedanje Občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za več kot 50-letnico dela. Srebrno priznanje se podeli posamezniku za nad 15-letno uspešno delo na področju sedanje Občine Mengeš, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine ter podjetju, zavodu in društvu za več kot 25-letnico dela. Bronasto priznanje se podeli posamezniku za nad 5-letno uspešno delo na i področju sedanje Občine Mengeš, s ka-i terim prispeva k ugledu in razvoju | občine ter podjetju, zavodu in društvu za I več kot 15-letnico dela, ! 4. i Predloge posredujejo občani, skupine j občanov, podjetja, zavodi, društva in i skupine, združenja in druge pravne j osebe, najkasneje do 17. aprila 1997, v i zapečateni ovojnici, na naslov Občinski j svet Občine Mengeš, Komisija za podel- ; jevanje priznanj, Slovenska 30, 123/i ; Mengeš. | 5. i Predlog mora vsebovati naslednje i podatke: I - točen naziv, naslov predlagatelja, ! - ime, priimek, rojstne podatke, i naslov, poklič predlaganega i kandidata oz. naziv in točen naslov I organizacije, skupnosti, podjetja, i društva, ki ga predlagate za i priznanje, I - vrsto priznanja, I - podrobnejšo obrazložitev predloga. | 6. i Nepopolnih in predlogov, ki bodo i prispeli po roku, Komisija za podeljevan- i je priznanj ne bo upoštcvala. Predsednik Občinskega sveta Občine Mengeš, Alojzij Janešič I r. Občinski svet Občine Mengeš, Odbor za družbene in društvene dejavnosti, v skladu s Pravilnikom o podejevanju Trdinove nagrade (Uradni vestnik Občine Mengeš št. 31/96 inskl.št. 119/96), objavlja RAZPIS za posredovanje predlogov za podelitev Trdinove nagrade dijakom, studentom in posameznikom 1. Trdinove nagrade so priznanja, ki se podeljujejo dijakom in studentom, ki s posebnimi prizadevanji in uspehi prispevajo k delovanju športnih, kulturnih in drugih društev, ki delujejo na območju Občine Mengeš ter posameznikom, ki so opravili diplomsko nalogo s tematiko, ki je lahko temeljna podlaga za razvoj in kvaliteto življenja v Občini Mengeš. 2. V skladu s sklepom Občinskega svela Občine Mengeš bodo za leto 1997 podcijene: - 3 Trdinove nagrade za dijake in studente (v visini 90.000,00 SIT) in - 1 Trdinova nagrada za posamez-nika (v visini 90.000,00 SIT). 3. Predloge za dodelitev Trdinove nagrade za dijake in studente posredujejo društva (športna, kulturna in druga), ki so registrirana za izvajanje svoje dejavnosti na območju Občine Mengeš. Predlog za dodelitev Trdinove nagrade za posameznike posredujejo posamezni-ki, ki so zaključili studij z diplomsko nalogo s tematiko, ki predstavlja temeljno podlago za razvoj in kvaliteto življenja v Občini Mengeš. R A 2 P , I S I m MENGŠAN 4. Predlog za dijake in studente mora vsebovati: - točen naziv in naslov predlagatelja; - ime in priimek, rojstne podatke, potrdi-lo o šolanju, potrdilo o državljanstvu v Rcpubliki Sloveniji, dokazilo o stalnem prebivališču v občini Mengeš, kratek živ-ljenjepis predlaganega kandidata; - podrobno obrazložitev o kandidatovem aktivnem delovanju v delu društva oziro-ma njegovih uspehih; Predlog za posameznika mora vsebovati: - ime in priimek, rojstne podatke, kratek življenjepis, potrdilo o opravljani diplomi, diplomsko nalogo, potrdilo o državljanstvu v Republiki Sloveniji, dokazilo o stalnem prebivališču v Občini Mengeš; podrobno tematsko obrazložitev diplomske naloge in pobude za nadaljnje strokovno delo. 5. Predloge posredujejo društva in posamezniki najkasneje do 17. aprila 1997, v zapečateni ovojnici, na naslov: Občina Mengeš, Referat za družbene in društvene dejavnosti, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, z oznako "Trdinova nagrada". Pregled in končni izbor bo opravil Odbor za družbene in društvene dejavnosti, potrdil pa Občinski svet Obćine Mengeš. Trdinove nagrade bodo podcijene na slovesnosti ob občinskem prazniku (29. maj - Trdinov dan). Občinski svet Občine Mengeš Predsednik Alojzij Janežič L r. PO LITIČNE STRANKE "Mati je njihova zemlja... je njihova hrana, postelja in dodatna odeja v hladni noči; je njihova toplota, zdrav je in zavetje..." Slovenski kršćanski demokrati iz Mengša voščimo vsem materam ob vašem prazniku z željo, da vaše srce nikoli ne bi bilo potrto in žalostno in da bi vam bilo vedno izkazano zasluženo spoštovanje. SDS Vesele velikonočne praznike želimo vsem občanom Mengša. Preizkušnje, razočaranja in trpljenje so prehodne zmrzali, ki jih zanesljivo prežene verovanje, vztrajanje in zavzemanje za pravičnost, tako kot sonce ogreje in pomlad požene nov življenjski krog. Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Mengeš R A Z P I S I skdJ ■a MENGSAN K IJJLTJUJRJ^ DOM MENGEŠ Moška stvar •*■ Ne razumite me narobe. Ne želim govoriti o moški stvari na splošno, menim namreč, da ni nobena stvar zgolj moška ali ženska. Mojega mnenja pa ni Otto, ki je glavna moška oseba v komediji Moška stvar, ki smo jo imeli priložnost videti konec februarja v Kulturnem domu v Mengšu. V vlogi Otta se je pred-stavil Borut Veselko, njegova soigralka pa je bila Maja Aduša Vidmar. Ona, kot da ni opazila Ottovega egoističnega in samo-centičnega vedenja, mu je bila pripravljena dati vse. Morda pa je opazila kakšen je, vendar je kljub vsemu raje izbrala Ottovo družbo kakor osamjenost. •*■ Maja Aduša Vidmar pa mi je po predstavi povedala, da je tako samo na odru. V resnici bi, če bi morala izbirati med Ottom in osamljenostjo, izbrala "štrik". Pa ji tega verjetno ne bo treba. Kaj pa je poveclal Borut Veselko, Rekel je, da sicer ni tak kot Otto, da pa ima vendar v sebi nekatere Ottove lastnosti, le da te nišo tako izrazite. Pravi, da je v vsaki vlogi, ki jo igraš del tebe, gledališče pa ti dopušča, da jih lahko privedeš do skraj-nosti. •*■ Igralca sta se želela zahvaliti tuđi Francu Jeriču, ki je omogočil njun prihod na oder Kulturnega doma v Mengšu. Cabares Cabarei •> Tako kot sem vam namignila že v prejšnji številki Mengšana, ko sem pisala o monodrami Glumac je glumac, tako se je tuđi zgodilo. Zijah A, Sokolović je ponovno prišel v Kulturni dom v Mengeš in nam izdal nekaj svojih pomembnih življenjskih lekcij v komediji Cabares cabarei. •» Tokrat se je ustavil in nastopil kar pred vrati dvorane. V predprostoru, kamor so morali v ta namen prinesti kar nekaj dodatnih stolov in miz. Ideja je dobro uspela, tuđi zato, ker je ta prostor omogočil bolj prisrčno vzdušje, kot ga ustvari nastop v dvorani, ki je za takšne namene kar nekoliko prevelika. •*■ Za vzdušje pa je vsekakor najbolj zaslužen kar igralec sam, ki je ne le pripravil občinstvo do smeha, ampak ludi do razmišljanja o nekaterih malo bolj resnih stvareh. In prav to nenapovedano menjavanje in prehajanje iz ironičnega odnosa do življenja do kar nekoliko surovega realizma je odlika, ki jo moramo pri Zijahu Sokoloviću občudovati. Vrša Bleje (PP®8©2)[Pf][lQ Mengeška enota domžalske knjižnice že kar nekaj let precej uspešno deluje na Slovenski 30 v Mengšu. V zadnjem letu dni nas je doletela čast, da smo ostali edini sosedje občinske uprave Mengeš, čeprav se hkrati bojimo, da nas bodo izselili v še manj primerne prostore, kot jih imamo. KNJIŽNICA JEODPRTA TRIKRAT TEDENSKO, IN SICER: ob ponedeljkih od 13.00 do 18.30 ure sredah od 9.00 do 13.00 ure in četrtkih od 13.00 do 18.30 ure Vsak torek ob 17. uri otroke od četrtega leta dalje obišče pravljičar. Otroci poslušajo pravljice, rišejo, pojejo, izdelujejo manjše izdelke in se igrajo. Pravljičnc urice so namenjene predvsem tištim otrokom, ki ne obiskujejo vrlca, seveda pa vrata otrokom iz organiziranih skupin varstva nišo zaprta. Osnovnošolski otroci lahko vsako lelo rc.šujcjo mednarodni kjižni kviz, lani je potekal pod skupnim naslovom "Otroci za boljši svet". Tako kot vsako leto je kviz ludi lani reševalo kar precej otrok. Knjižničarji se v Mengšu čedaje bolj soočamo s prostorsko stisko, saj ne moremo zagotoviti primernega skladiščenja niti za stare, kaj sele za nove knjige. Tako se likrati spoprijc-mamo z dvema problemoma: sproti skusamo clopolnjevali knjige, toda polem ko knjige clobimo, jih praktično ne moremo shraniti. Vsi vemo, da so pri tem najbolj oškodovani naši najrednejši bralci, saj jim ne moremo nuditi vseli novih knjig na vidnih mestih ali vsaj na tislih policah, kjer naj bi bile. Velik problem seveda ostaja tuđi čitalnica, saj je še vedrio locirana na oddelku za odrasle, kar pomeni, da revij in gradiva, ki ga ne izposojamo na dom, tu ni mogoee v miru prebirati, kaj sele studirati. Ravno zaradi pomanjkanja prostora smo morali prestaviti tuđi ure pravljic na čas, ko je knjižnica zaprta. Toda to pomeni, da starši, ki otroke pripel-jejo na ure pravljic, nanje ne morejo počakati v knjižnici in si med tem poiskati gradiva. KULTURA O MENGŠAN Delavd v knjižnici upamo, da zaradi vsch omenjenih težav obisk ne bo upadcl, čeprav se bojimo, da boclo Ijudje začeli obiskovali knjižnice v bližnjih krajih, ki so prostornejše, primerneje locirane in omogočajo lažje iskanje zelene literature. Knjižničarji se trudimo in poskušamo ustre-či prav vsakemu bralcu, toda za-vedamo se, da je v premajhem prostoru to ležko. Našo stisko obiskovald zaenkrat sicer razumejo in so kar potrpežljivi, kljub temu da se včasih dobesedno gnetejo v preinajhnem prostoru. Odgovorni Ijudje nam že nekaj časa obljubljajo boljse razmere in selitev na primernejši kraj, toda le upamo lahko, da svojih obljub ne bodo pozabili, saj bi s lem prebivalce svoje občine pri-kraj.šali za eno izmed osnovnih pravic človeka - pravico do izobraževanja in kulture. Ravno zato, ker jim ver-jamemo, se vsi - bralci in knjižničarji -še trudimo in ostajamo zvesli naši knjižnici. Kljub opisanim težavam - priznati moramo, da so značilne za većino neprofitnih organizacij - še vedno vabimo zvesle bralce in hkrali tište prebivalce Mengša in okolice, ki nas še nišo ol»iskali, da pridejo in pogledajo, kaj bi lahko našli zase. Vsi skupaj borno nastale težave uspeli prebroditi in gotovo se bo za vsakega posa-meznika našlo gradivo, ki ga zanima. Ob koncu naj omenimo še našo najnovejšo pridobitev - iskanje knjig po računalniških bazah knjižnic po vsej Sloveniji. Potrebujemo le še telefonsko linijo, potem pa bo iskanje studijske literature in gradiva, ki ga mladi, pa tuđi starejši, potrebujejo za referate ter razne naloge, precej lažje. Knjižničarji Paulo Coelho Ob reki Piedrl sem sedela in jokala Zakaj v trenutku, ko se odpravimo na pot iskanja Ijubezni, ludi ona krene proti nam,na srečanje z nanti. In nas odreši. (P. Coelho) Na začetku mojega pisanja mi blodi po j glavi misel, ki jo zagotovo poznate. j "Knjiga je orožje, vzemi jo v roke!" Sama j bi dodala le še: "Dobra knjiga je orožje, \ vzemi jo v roke!" j Zato je "padla" odločitev, da bi v i Mengšanu predstavljali novosti knjižnice ; v Mengšu. Kljub temu da ves svet teži k j napredku in da knjiga na CD-ju ni več i novost, verjamem in vem, da smo še i Ijudje, ki raje vzamemo v roke knjigo s i platnicami in listi in z njo bedimo pozno i v noč. ; Prepričana sem, da pisateja Paula j Coelha ni treba posebej predstavljati, še i posebej zato, ker je njegova knjiga i Alkimisl postala prava uspešnica, tako v | svetu kot pri nas in ponekod postala i ćelo šolskoobvezno branje. Lani (1996) i pa je pri nas izšla že druga njegova knji- i ga Ob reki Piedri sem sedela in jokala | (obe je prevedla Blažka Miiler). i Pauio Coelho je brazilski pisatej, rojen i leta 1947 v Riu de Janeiru. Veliko je i potoval, se ukvarjal z magijo, pisal knjige i in besedila za glasbo. Njegove knjige so ; izšle v 43 državah. Coelha zaznamuje i globok čut za ljudi, za iskanje lepote, i Boga in iskanje temeljne resnice, ki jo j Coelho najde le v sebi, v svojem srcu. i Njegovo pisanje lahko še najbolj i označimo z besedami portugalskega pes- j nika: "Mislim in pišem kot imajo rože j barvo in moje pesništvo je naravno kot ! dvigovanje vetra." i V uvodu knjige nam avtor povc, da le I redko opazimo in se zavedamo čudežev I in božjih znamenj, ki nam jih kažejo i angeli. Duhovna izkušnja pa ni nič i drugega kot dejanska izkušnja Ijubezni. I Resnična ljubezen je dejanje popolne I predaje in to nam s svojo zgodbo I izpričujeta Pilar in njen prijatelj. Zgodba I je omejena na kratko časovno dogajanje i - od sobote, 4. decembra 1993 do petka, I 10. decembra 1993. Dogajanje je torej i strnjeno na teden dni, v katerem pa se I zgodi veliko pomembnega za Pilar in i njenega prijatelja. Pisatelj nam zgodbo i pripoveduje v prvi osebi ženskega spola j (to je posebnost), to je pravzaprav j Pilarina izpoved. Zakaj Pilar sedi ob reki j Piedri in joče, se sprašujemo? i Pilar in prijatelj iz otroštva se ništa ! videla že deset let, a si med tem časom j dopisujeta. Tako Pilar dobi njegovo j pismo, v katerem ji sporoča, da jo vabi j na svoje predavanje v Madrid. Pilar res I odide v Madrid, kjer se po dolgem času ! zopet srečata. Njega obkroža množica j ljudi, zato se ona počuti kar malce j odveć. Pilar ga povabi na kavo in mu I ćelo predlaga, da ga pospremi v Bilbau, ; kjer ima on naslednji dan predavanje, i Sledi srečanje Pilar z Brido, ki jo i odpelje do kipa Boginje na trg Cibele ter I ji pove, da ženske verjamejo v žensko i obličje Boga. Pilar je zmedena, ker ne i razume ničesar. Brida ji še pove, da se i bo zaljubila v svojega prijateja in pri tem i trpela, vendar ona tega ne verjame. i Pilar in prijatej se odpeljeta proti i Bilbau. Med vožnjo spregovorita le nekaj i besed in zdi se, da sta si postala tujca. I Ko se Pilar zagleda v njegove oči, se i izpolni Bridina napoved - zaljubi se. KULTURA *Tir KNJIŽNE MOLjE Dl MENGSAN KULTURA Pilar to sprejme popolnoma racionalno, češ če ostane dan več, to ne bo spre-menilo ničesar. On ji nato podari njeno staro svetinjo, ki jo je izgubila pred leti in ji pove, da si je takrat obljubil, da ji bo svetinjo vrnil sele tedaj, ko ji bo zmogel reci stavek, ki ga pred dvajsetimi leti ni zmogel reci - da jo ljubi. Pilar takrat začuti, kako se je njeno srce "prebudilo", a si še vedno noče priznati. Čudno pa se ji zdi, ko pri večerji neka ženska omeni njega in vpraša, če je že kot otrok delal čudeže. Bolj ko se Pilar polašča njegova Ijubezen, bolj želi zbežati in živeti tako življenje kot doslej - brez pretresov, a Ijubezen je polna zvijač, nam pove Coelho. Ko se pozno zvečer vračala domov, jima priđe nasproti nek moški, ki prosi njega za pomoč. On ji hoče v Franciji pokazati neko hišo, ki jo je tam videl pred kratkim in mu je bila zelo všeč. Tako se odpravita v Francijo. Najprej se ustavita v neki majh-ni vasici, kjer hočeta vstopiti v cerkev, a jima starec (ključar) ne dovoli vstopiti. Pilar že hoče oditi, a ji on pove, da morata vstopiti, če si zares želi, kajti starec ju je hotel samo pripraviti do tega, da bi se odpovedala svojim sanjam. V Saint-Savinu ji on odkrije, da verjame v žensko obličje Boga. Pove ji tuđi zgod-bo o deklici Bernardki iz Lurda, kateri se je prikazovala Marija. Tako kot Bernard-ka ima tuđi on viđenja Nje. Pilarino srce končno sprejme njegovo Ijubezen, takrat pa ji on pove, da je vstopil v semenišče. Kako se bo končala zgodba? Se bo on odločil za Pilar ali za življenje v semenišču? Kaj pomenijo čudeži, ki jih omenjajo ljudje? Zakaj Pilar sedi ob reki Piedri in joče? Odgovore na ta in še druga vprašanja boste našli v knjigi Ob reki Piedri sem sedela in jokala. Sabina Accetto Razmišljanje ob 8. marcu Več kot 80 let je preteklo od tistega dne, ko so v Ko-penhagnu na Dan-skem, na konf'er-enci žena socialisti proglasii 8. marec za dan žena vsega sveta na iniciativo Klare Zetkin, ki je bila predsednica sekcije za vprašanja žena. Koliko solz in krvi je preteklo od tistega dne. Socialna in politična gibanja žena za njihove osnovne pravice so se začela po svetu po franeoski revoluciji. Na različnih seslankih so žene zahte-vale svoje najosnovnejše pravice pod vodstvom Klare Zetkin, Rose Luxem-burg in Dolores Irraburi. Zahtevale so skrajšanje delovnega časa, za enako delo kot moški enako plačilo. Se posebno so se borile proti neplačanemu nočnemu deki in proti izkoriščanju otrok. Priključile so se delavcem, ki so stavkali in zahtevale konec prelivanja krvi za tuje koristi in skromen kruh za bolne in lačne otroke brez vsake varnosti. Njihove številne družine so stanovale v neprimernih barakah, brez kurjave, brez socialnega in zdravstvenega zavaravanja. Bogataši nišo imeli niti tro-hice razumcvanja za nezaščiteno rajo, brez vseh pravic. Za čas med prvo in drugo svetovno vojno so si žene v Fvropi priborile nekatere pravice. Danes je največja ženska organizacija Med na rod na demokratična federacija žena, ki je bila ustanovljena 29. 11. 1945 v Parizu. V tej organizaciji so bile aktivne ludi naše žene, šc posebno pred drugo svetovno vojno. Mnoge so v boju padle, mnoge so bile nečloveško mučene od krvnikov vseh barv. In danes, ko razmišljam o težkih gospodarskih in političnih razmerah doma in po svetu, caka tuđi naše žene veliko dola. Prav bi bilo, da bi se ludi žene vključevale v različne delegacije in s tem pomagale za boljši uspeh. Borile se borno za mir, ki nam je potreben kot vsakdanji kruh, zrak, sonce in voda. Borile se borno proti vsakršnemu izkoriščanju, brezpravju, proti vsakršnemu izkoriščanju otrok, za njihovo srečrto otroštvo brez grobosli in prepirov, saj otroci so naša sreča in bodočnost, pa tuđi skrb in bolečina. Pomagajmo jim! Naj vsepovsod prevladata Ijubezen in medsebojno zaupanje. Tuđi povezovan-je vseh poštenih, delovnih ljudi dobre volje, za srečo vseh, še posebno za srečo otrok. Naj spregovorita naša duša in srce, ki je odprto za vse dobro. Danica Zidarič PRAZNIKI, ŠEGE I N NAVADE Dl MENGSAN Materinski dan Na dan Angelovega Oznanjenja praznujemo tuđi materinski dan. Mati - kolikokrat izgovorjena beseda - čustveno ob raznih priložnostih - z bolečino ob njeni izgubi - v neštetih opisih naših literatov - zato naj bo ob današnjem dnevu obelodanjena crtica Ivana Cankarja "ZA SINA". Mati je ostala sama, sedla je, da bi krpala. Toda srce ji je tolklo od težkega pričako-vanja, čas je hitel čudovito, bala se je in mudilo se ji je. Ko je bila v stolpu deseta ura, je vstala, ogrnila si je zimsko ruto in pokrižala se je pred durmi. Na klancu je srečala čevljarjevo /eno, ki je nesla kruh in kavo i/ štacune. Jgl|f "Kam, Mihovka?" "Po opravkih v trg," je odgovoula Francka. "Po težkih opravkih ... sam Bog se usmili!" j* '- In šla je hitro dalje? fjjblr Prišla je mimo hiše, kjer je stanOVal pisar. Gledal je skozi okno in jo je po^dravil. "Kam tako zgodaj, Mihovka?" 9f SB1 "Dol v trg, k ljudem ... težka pola." Pisar je razumel. "Stopite malo sem, Mihovka ... Ko boste govorili z njimi, ne bodite prcvcč sitni ... to jih razjezi, poznam jih! Povejle cisto na kratko, tako je in tako. Nič tarnati, nič nadlegovati ... in ne glejtc na vsako bcse-do, če vam poreče kdo kaj žalega, mislile si, da niste slišali ... No, veliko sreče!" Francka ga je komaj poslušala; pogledala je dol na trg - neprijazne so bile tište bele hiše, neprijazne, bahate in za zmerom zaprte siromakom, bile so kakor Ijudje, ki so stanovali v njih ... Tako se je pričela trnjeva pot, ne prva, ne poslednja, ena izmed stoterih, polna ponižanja in strahu in razočaranja. Odprla je velika vrata in se je prestrašila, ker so zaškripala. Čakala je v temni veži, nikogar ni bilo. Naposled je prišla dekla po stopnicah iz zgornjega stanovanja, postala je in se ozrla hladno na Mihovko. "Kaj pa Vi čakate?" "Ali je gospod župan doma?" Zavrelo je malo v Francki. "Kaj me tako gledaš?" si je mislila. "Ali sem prišla tebe kaj prosit?" "Doma so gospod, zajtrkujejo!", je odgo- vororila dekla malomarno in šla. Francka je začutila zvenčanje vilic iz bližnje izbe, ki so vodile vanjo iz veže steklene, zeleno pregrnjene duri. m Čakala je; zvenčanje je utihnilo, pre-maknil se je stol in župan je od pri duri, stopil je v vežo. Velik inmočan človek je bil, neobriti obraz se je svetil kakor s salom namazan. "Kaj pa Vi, Mihovka?" "Prišla sem Vas prosit za sina, ki studira," je odgovorila Francka in sama se je začudila svojemu krepkemu, čisto nebe-ra.škcmu glasu. Župan se je razjezil. "Da, seveda, to pojde kar tako dalje, mislite. Jaz bom kar dajal, dajal, pa vzemi, kjer hočeš... m^ - 0 Kaj pa dela Vas sin? Saj se nič ne uči!" Francka je bila vesela, da je župan govo-ril, da ni šel kar molče mimo, kakor je storil že mnogokrat - ni se ozrl, napravil je, kakor da bi je ne bilo v veži. "Uči se, priden je!" je odgovorila hitro, "samo večerje nima, stanovanja ne more plačati in tuđi obleke ninia, raztrgan hodL- , #.,*•* "l.t'pa mati!" se je nasmehnil župan porogljivo, - Pogledala mu je v obraz in videla je, da je rekel nalašč, zato, da bi jo razžalil. "Nimam nič!" je odgovorila počasi in tiho. "Ko bi mu mogla pomagati, bi si odsekala roko. Nimam, da bi mu kupila enkrat kos kruha za večerjo ..." "Kaj pa dela stari?" "Šel je in ga ni več, tuđi ne piše nič." "Prebrisano jo je ukrenil. Tako bi napravil ludi jaz - lepo v svet, otroke pa tujim ljudem na rame ... Ampak ukanil se je, tako ne pojde več dalje. Nekaj da človek, nazadnje pa mu je le preveč." Francko je izpreletelo - obrne se in pojde ter jo ostavi v veži. Stopila je bliže in je govorila hilreje. "Saj ste obljubili, gospod župan ... takrat, ko je šel v solo ... jaz sama bi nikoli ne bila na to mislila ... zanašala sem se ... In če jutri ne bo denarja, ga sunejo na cesto ... vsega bo konec ... kakor Boga Vas prosim ..." Nekoliko je pomislil, nato je posegel po denarnici in ji je dal petak, lepo zvit, še čisto nov. Hotela se je zahvaliti, ali obrnil se je lakoj in je šel k durim, ki so peljale v štacuno. "Tako brž mi ne pridite več blizu!" je zaklical za njo, ko je bila že pri vratih, in sladka hvaležnost, ki se je bila vzdignila v njenem srcu, je izginila v tistem hipu. Ko ji je bil pomolil petak, je zrastel pred njo, visok in plemenit čovek in tuđi njegov obraz se je bil izpremenil, čutila se je grešnico, ker je mislila prej, da je sirov in Osoren. Zdaj, ko je odhajal v štacuno s težkimi koraki, je bil spet tako sirov, debel in grozen, da se je bal človek pre-denj in da je strepetal, če so se ozrle nanj njegove srepe sive oči. To je bilo pet goldinarjev, ali dolg je bil velik, še pet jih je bilo treba, najmanj še, P R A Z N I K I , ŠEGE IN NAVADE EE1 MENGŠAN brez vsega drugega. In raztrgan hocli po Ljubljani in lačen je, ker nima večerje -hodi po mestu, gleda morda po izložbah, kjer so kolači in klobase, in lačen je in si misli: "Kaj dela mati, da nič ne skrbi zame, da mi ne da kruha, kos lepega belega kruha... " Dalje, Francka! Sla je počasi po stopnićah, kjer so stanovali sodnikovi. Postala je, ko je prišla do velikih belih vrat, ki so bila zmerom zaklenjena in je bilo treba pozvoniti. Roka se je vzdignila do črnega gumba, ni si upala pritisniti, omahnila je. Znotraj se je slišal rezek glas, prepirali so se; Francka se je že hotela vrniti, strah jo je bil obšel. Toda zašepetalo ji je na uho, da, zakričalo je od daleč: "Lačen je; hocli po ulicah in gleda v izložbe in lačen je ..." Pritisnila je na gumb, zazvonilo je s tankim zvokom. Komaj je odprla dekla in je Francka vstopila, je že prišla gospa po mostovžu. Suha je bila, siva v lice, nosila je naočnike in spodnja ustnica je bila velika in napeta. Preden je Francka izpregovorila, je zakričala gospa: "Kaj pa Vi? Še Vas sem čakala!" "Zaradi sina, ki studira ..." "Naj gre krave past! Berači naj ostanejo doma! Na tuje stroške je lahko studirati. Kdor ne more, naj pusti. Take gospode bi lahko imeli dovolj ... danes ta, jutri on ... ves klanec bi si naprtili ... Naj gre krave past! Zbogom!" Gospa je bila že daleč na mostovžu, stopila je v izbo in je zaloputnila duri za sabo. Francka je stala mirno, lica so ji gorela od sramu in žalosti. Prišla je dekla, postarna ženska in se je smehljala pol dobrodušno, pol škodo- žcljno. "Da bi bili prišli pol ure, uro prej, pa bi bilo vse dobro ... Misna jo je razjezila in mu bilo prijetno, da je stala pred njim kakor beračica tcr gledala nanj z očmi, ki so naglas prosile. Stopila je bliže, obšlo jo je upanje. "Po sitnih potih, po takih potih, ki bi jih nikornur ne želela. Sina so mi dali v solo, gk"|te, in zdaj ne more več dalje; spode ,«o& iz Ljubljane." Krojač se je začudil, resnično sočutje mu je pogledalo iz oči, "No, ... zakaj bi ga podili ... kaj pa je napravil?" "Stanovanja ne more plaćati, lačen je in raztrgan." Krojač je pomislil. "Glejte, ko bi Vaš stari ostal doma, saj bi imel pri meni dela dovolj ... Kaj pa boste Vi sami? Saj še hlač ne morete pošteno zbiti ... No, koliko pa je dolžan?" "Deset goldinarjev; pet jih je dal župan ..." Tresla se je od pričakovanja - glej že je segel v notranji žep, izpustil je spet in se je vrnil v prodajalnico. "Počakajte malo!" Ko je prišel iz prodajalnice, ji je naštel v roko pet svetlih goldinarjev. "Kadar bo f'ant doma, naj priđe pomerit obleko k meni ... Zbogom, Mihovka!" Pokimal je z glavo in je zaprl duri za sabo. Francka je hitela na klance, v žepu so ji cingljali goldinarji, z veselo godbo so spremljali njene vesele in hvaležne misli... '** (Ivan Cankar) Metka Veider PRAZNIKI, ŠEGE IN NAVADE zdaj je kakor zlodej. Še mačka je sunila v vežo, ki ga ima rajši nego moža." "Samo pol ure!" si je mislila Francka, ko je odhajala po stopnićah. "In zaradi te pol ure ... je on lačen in ne dobi kruha. Zaradi hišne, ki je morda razbila krožnik ...Kaj je naredil hišni, da ne dobi kruha ~ zaradi nje" ... In kakšen obraz, da bi se „ človek prekrižal in pobegnil stiahoma. Kakor levi razbojnik.,.!" jiiiiSf Stala je na cesti in premišljevala. Ali on caka in je lačen, a ona le stoji, kakor da bi se ji nikamor ne mudilo, in premiš-ljuje. ■ ' i i)1Vl OTHM i ' i In" .(•/!•(• ' .) f ''JfOf ji i i ' ",>o' ttt'ivT'irn ir 'Jrtiijrfii i ■ . ■ i.ii 01.031997 Miran BOGATAJ MENGŠAN Zimovanje Jezersko Mengeški taborniki smo se 23. februarja 1997 odpravili na pet-dnevno zimovanje na Jezersko. V objemu narave smo preživeli nekaj čudovitih zimskih dni, prežetih s taborniškim življenjem, salami, petjem in zabavo. Poleg igric, ki smo se jih igrali ter pesmic, ki smo jih zapeli, so se taborniki in tabor-nice preizkusili v hokeju na ledu. Tištim, ki pa običajne igre nišo bile všeč, pa so se lahko preizkusili z vožnjo z gumo in čofotanjem po ledeno mrzli vodi. Organiziramo smo tuđi "hajk" z baklami. Ker smo bili ob večerih že utru-jeni od raznih aktivnosti, smo za sprostitev kakšno zapeli, se pome-rili v kvizu in odigrali partijo kart. Ko je napočil čas za spanec, smo se poslovili in se udobno ugnezdili v tople postelje. Kar prehitro je minilo teh nekaj dni zabave, sprostitve, otroškega veselja in smeha. Zdaj se vračamo v vsakdanje življenje polni novih moči in želja. Ostali bodo le sladki spomini v vsakem od nas - in to veliko šteje, kajne? Tomaž Novak PRI SOSEDIH Koncert ob 10-letnici Domžalskega komornega zbora Domžalski komorni /bor praznuje letos 10-letnico delovanja. V počastitev tega jubileja so pripravili za letošnje leto ciklus šestih koncerlov. Poleg ostalih nastopov v tem letu doma in v inozemstvu (morda tuđi pri sovenskih izseljen-cih v Argentini) je to zelo lep poklon nam, ki imamo radi slovensko pesem. Vsekakor bi letošnji jubilejni koncert tega zbora radi slišali tuđi Mengšani v svojem kulturnem domu. Za stroške tega gostovanja bi nedvomno imela nekaj "posluha" ludi Občina Mengeš, saj je njen župan Jane/. Per znani glasbenik ansambla Alpski kvintet, lb bi bilo primerno tuđi zato, ker nekaj Mengšanov poje v tem komornem zboru. Kot je že splošno znano, je Domžalski komorni zbor dosegel v desetih letih s svojimi nastopi uvrstitev med najboljše zbore v Sloveniji. Zelo lepo in glasovno usklajeno je izvajal tuđi ta jubilejni koncert v avli Osnovne sole Slandrove brigade v Domžalah 21. februarja. Prepričan sem, da je vsak ljubitelj lepega zborovskega petja doživel ob tem zares "en lep večer". Izjemna glasovna usklajenost zbora dokazuje veliko glasbeno strokovnost dirigenta Karla Leskovca. Opazno je tuđi lo, da se vsi pevci zelo pozorno odzivajo dirigentu, kar seveda zagotavlja kvaliteto petja. Prelepe so bile narodne pesmi ob spremljavi Tomaža Plahutnika na citrah. Nastopi solistov v posameznih pesmih so bili po mojem mnenju vsi zelo suvereni in povsem na kvalitetni ravni zbora. Verjetno mora biti "solo" odstavek pesmi solistu nekoliko "na kožo napisan", da ga lahko zapoje res s pravim občutkom? Ta koncert je bil po mojem mnenju res prava poslastica za vse ljubitelje lepega petja. Šolska avla je bila kar pretesna za vse, ki so prišli na ta koncert. Povabljeni so bili tuđi vsi župani občin, nastalih iz nekdanje Občine Domžale. Županja Občine Domžale se je opravičila, ker se zaradi drugih obveznosti ni mogla udeležiti koncerta in zboru čestitala ob jubileju. Ob koncu koncerta so Domžalskemu komornemu zboru čestitali za 10-letno zelo uspešno kulturno delovanje doma in v drugih državah Evrope in ZDA pred-stavniki. Pevskega zbora Daištva upoko-jencev Domžale, Mešanega pevskega zbora Svoboda Mengeš, Zveze kulturnih organizacij Domžale in predstavnik Stobljanskega okteta. Razšli smo se z zadovoljstvom in hvaležnosljo za tako lep večer, z željo, da bi ta zbor še napredoval. Z veseljem se borno še udeleževali takih koncertov. Pevci, ohranjajte slovensko narodno pesem, saj je ta dokaz, kako globoke so naše slovenske korenine! Jože Kunstelj D R U Š T V A 1997 MENGŠAN Vrhpolje pri Moravčah Upokojenci nišo osamljeni! Od sturega ieta smo se poslovili na zelo različne načine. S še veliko bolj različnimi željami in osebnimi občutki pa smo vstopili v praznično okrašeno in z kičmi osvetljeno novo leto 1997. To življenjsko resnico smo uporabili tuđi poverjeniki in člani Upravnoga odbora Društva upokojencev Moravče, ki vsako leto obiščemo svoje člane na njihovih domovih, jih obdarujemo, se z njimi pogovarjamo in pri njih pobiramo vsakoletno članarino in VS. Na dan 31.12.1996 je bilo v DU Moravče včlanjenih 380 upokojencev iz šestih krajevnih skup-nosti nove občine Moravče. Naše društvo je edino v občini in Moravski dolini. Največ je starostnih - 200. Od tega 240 žensk in 139 moških. V raznih sekcijah je aktivnih 75 članov: narodne nose, strclski, kolesarski, pohodniški, planinski, balinarski in kegljaški sekciji. Naše društvo ima lasten dom z vsemi prostori za nemoteno delovanje. V društvenih prostorih imamo Policijsko postajo in AMD Moravče. Sodelovanje je trenutno obojestransko zadovoljivo. Letošnje leto društvo praznuje 45-letnico delovanja (1952-1997) in 100-lelnico Marije Novak iz Moravč, najstarejše občanke in naše članice. Vsi smo ponosni na jubilantko, želimo ji zdravja, sreće in vse listo, kar si sama želi. In kaj so nam povedali naši anketiranci: Martin Pcterka, 82. letni upokojenec, na zapećku. Martin Peterka, star 82 let, Stegne 10, upokojenec: "Že nekaj let sem upokojen in ludi član DU Moravče, redno plačujem svojo obveznost društvu. 'Trenutno sem malo prehlajen, zdravim se s čajem na topli kmečki peči. Za kmečka dela nisem. več sposoben, sem izčrpan, žalo sem kmelijo izročil sinu Milanu, ki gre po mojih stopinjah. V največjo podporo mi je žena Milka, stara 68 let, upokojenka, ki je zdrava in pomaga na kmetiji. Vesel sem vsakega obiska, rad se pogovarjam in rad prisluhnem novicam iz našega društva po radiu in televiziji. Obišče me ludi župnik Vincencij Čampa iz Vrhpolja, naručeni smo na Družino, Svobodno misel in Vzajemnosl. Rad kaj preberem, j>a brez očal več ne gre. Tuđi moje zdravje je vsak dan slabše, kljub temu, da redno jemljem zdravila, starost je lu, kaj bocem, na vse moram biti pripravljen." Karolina Avbclj, stara 80 let, družinska upokojenka, skupaj s poverjenico DU Moravče gospo Angelco Novak. Karolina Avbelj, stara 80 let, stanuje Slegne 13, družinska upokojenka po možu Vinku. "Zadovoljna sem. s pokojni-no, udpuvedale so mi noge, brez vozička ne grem nikamor. Imam svojo sobo, v kaleri samujem preko dneva, ko so do maci v službah. (Hedam televizijo, poslušam radio, rada berem. Tako se kralkočasim iz dneva v dan. Prije/no mi bo, dokler bom zdrava, saj imam dobre domače, ki mi pomagajo in me varuje/o in kam. peljejo na obisk. Večkral imam ohiske: suradnike, sosede, prijatelje in ludi upokojence. Vesela sem vsakega obiska in klepela o preleklosli in sedanjosli. Članarino redno plačujem, ko me obišče poverjenik, se z njim rada pogovarjam., izvem marsikaj novega iz svojega društva. Preteklo letu sem /)raznovala 80-lelnico na Kmečkem turizmu- Utkali na imenjah. liilo mi je prijelno v družbi domaćih, posebnu sem bila vesela lorle, daril in rožic. Pogrešala sem svojega pokojnega moža Vinka, ki je že deset lel v grobu na moravškem, pokupališču. Prehlad ludi jrride v ieh zimskih mesecih, pa ga hitro odpravi Karolina s čajem, in limono v dobro zakurjeni kmečki hiši z dobro vsakodnevno oskrbo snahe Rozke. Hvala, da ste me obiskali, še kaj pridile," je /govorna Karolina dejala ob našem slovesu. Besedilo infolo: upokojenec Jože Novak PRI SOSEPIH MENGŠAN DOBROTA NE POZNA MEJA v Društvo Vita - Življenje Društvo VITA - za pomoč po nezgodni poškodbi možganov Gotska 18, 1000 Ljubljana, telefon: 061 15 98 251, telefaks: 061 15 91 120 Žiro račun: 50104 - 678 - 86746 Društvo Vita je prostovoljna, nevladna, nestrankarska in neprofitna organizacija, ustanovljena 5.11.1992. Združuje po nezgodni poškodbi možganov prizadete mladostnike, njihove svojce, strokovn-jake in simpatizerje. Danes šteje že preko 300 članov, od tega 115 družin s poškodovanim mladostnikom. Problemi poškodovanih mladostnikov po nezgodni poškodbi možganov so zelo specifični in se povsem razlikujejo od ostalih skupin prizadetih. Povsem zdrave-mu mladostniku se zaradi malce nepazljivosti voznika ali otroške razigra-nosti življenje popolnoma spremeni. Življenje do nesreće je bilo relativno zadovoljno in uspešno. Marsikdo je imel že izoblikovano uspešno življenjsko kariero. Poškodba pa je povzročila tako hude mot-nje in spremembe v njihovem funkcioniranju, da večinoma nišo sposobni zaneslji-vo skrbeti sami zase. Prizadeta je njihova motorika, govor, sposobnost učenja, pred-vsem šolsko napredovanje in sposobnost presoje socialnih situacij. Zaradi tega počasi izgube stik z vrstniki. Velik del jili tako izpade iz rednih šolskih programov. Mnogi ne morejo dobiti službe in tako ostanejo zaprti v krog najožjih svojcev. V društvu želimo vsem poškodovancem zagotoviti človeka vredno, normalno življenje. Zato organiziramo različne re-kreativne, interesne dejavnosti, ki spod-bujajo motivacijo. To so: rehabilitacija in rekreacija v vodi, bazenu hale Tivoli, skupino za samopomoč v Svetovalnem centru, hipoterapijo z rekreacijskim jahanjem in namizni tenis. Dejavnosti potekajo vse leto, glede na želje in zmožnosti udeležencev. Do sedaj smo organizirali več spomladan-sko-letnih taborov. Na majskem taboru je poudarek na računalništvu, pod strokovn-im vodstvom Instituta Jožef Štefan. Poletni tabor pa s pomočjo spremljevalcev, ki so nam v veliko pomoč, pripravimo ob morju. Ob zaključku leta poteka v Svetovalnem centru občni zbor društva z novoletnim družabnim srečanjem. Sre-čanje nam popestrijo različni gosti s kul-turno-zabavnim programom. Spomladi pa pripravimo že tradicionalno družabno srečanje s piknikom. Prav tako tradicionalan pa je postal dobrodelni koncert. V preteklem letu je društvo Vita izdalo prevod britanskega priročnika Poškodba glave, avtorja T. Povela. Priročnik je namenjen poškodovancem, svojcem, zdravstveemu osebju ter strokovnjakom, ki se s poškodovanci srečujejo. V letu 1993 je članica društva Vita ustanovila zavod Zarja za rehabilitacijo po poškodbi glave, ki ima prostore na Kunaverjevi 14. V zavodu nudijo dnevno varstvo težko poškodovanim. Ob individualni fizioterapiji potekajo dopolnilno družabne aktivnosti, ki jih popestrijo različni gostje. Organizirajo pa tuđi tabor-jenje po različnih krajih Slovenije. Spomladi in jeseni pa s skupnimi močmi organiziramo izlete po domovini. Društvo Vita se uvršča med številčnejša mlada društva, ki si počasi, a uspešno utira svoj prostor. Poškodba glave je v današnjem sodobnem času zelo delikatna. Nekateri ji ćelo pravijo tiha epidemija. Član društva Vita, Zdravko Polajnar V torek, 8. 4. 1997 ob 20. uri, bo društvo Vita v Kulturnem domu Mengeš pripravilo drugi dobrodelni koncert. Nastopili bodo zabavno in narodnozabavni ansambli ter posamezniki: 1| GaSperji, Blegoš, Slovenski kvintet, Napokon, Adi Smolar, Korado, Marta Zore, Ivan Hudnik, Alenka Godec in deklLški pevski /bor Sirene. Koncert bo povezoval gospod Marjan Šneberger in Rado Ognjišče. ™ • Pokrovitelj prireditve je Občina Mengeš z županom g. Janezom Perom. Izkupiček prireditve bo namenjen delovanju društva za izvedbo družabno-rekreativnega programa težko poškodovanih mladostnikov. Društvo Vita je prostovoljna, nevladna, nestrankarska in neprofitna organizacija. Združuje po nezgodni poškodbi možganov prizadete mladostnike, njihove svojce, strokovnjake in simpatizerje. CT MENGŠAN PODJ ETN IŠTVO r#4ž OBVESTILO 0 SPREMEIMJENI PONUDBI OGLAŠEVANJA NA DROGOVIH JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI MENGEŠ Za najem oglasnega prostora na drogovih javne razsvetljave v občini Mengeš na panojih z oglasno površino 1700 x 1090 mm. Čas najema: Cena najema dvostranskega sporočila: • od 7 do 30 dni 665,00 SIT / dan / pano • od 31 do 90 dni 570,00 SIT / dan / pano • od 91 do 180 dni 495,00 SIT / dan / pano • nad 181 dni 425,00 SIT / dan / pano • izvesek pod panojem 365 dni 170,00 SIT / dan / pano l" - najmanjše število izveskov, ki jih stranka narod, je 5 kosov. Pooblaščeni izvajalec od meseca februarja 1997 je samoslojni podjetnik JELEN iz Mengša, tel.: 061 737 513. V cenah je vključena komunalna taksa. TDP 5% ni vklju&n. Aktivni člani Podjetniškega društva Mengeš z vplačano pristopnino in članarino imajo 10% popust. Poleg tega vsem mengeškim pod-jetnikom, obrtnikom in zasebnikom nudimo možnost prioritet-nega propagiranja na lokacijah pred vrati oz. blizini poslovnih objektov. S tem boste jasno nakazali lokacijo dejavnosti, ažurno boste lahko obveščali javnost o ponudbi in se izognili oglaševanju konkurenčnih podjetij v blizini. TOMO KRIZNAR v Kulturnem domu Mengeš Tomo Križnar se je prvič s kolesom odpravil po svetu leta 1985, ko mu je razpadla družina, podjetje in vse, v kar je tedaj verjel. Najprej ga je pol vodilav Azijo in Avstralijo, v Tibet, kasneje spel: v Avstralijo med Aboridžine in v Novo Zelandijo med Maore. Prav Maori pa so ga po njegovih besedah spodbudili tuđi k potovanju v indijsko Polinezije) in naprej v Srednjo Ameriko. To slednje popotovanje je opisal in prika/.al v dvorani kulturnoga doma v Mengšu. Potovanja Toma Križnarja nagonsku vodijo do spoznanj, ki jih v tistem trenutku potrebuje. In kaj je spoznal med indijanci? Kaj so mu, kot sam pravi, povedale živali in rastline, gore in doline, reke, jezera, morja in obale,..? Morda to "da je Bog velik, toela drevo je večje" in da "življenje prihaja iz Ijubezni med Soncem in Zemljo". Morda pa mu je odnos indijancev do matere Zemlje pomagal razumeti in razrešiti svoj odnos do lastne matere. Njegova potovanja torej nišo le odkrivanjc svela, ampak ludi spoznavanje sebe, soočanja s svojimi strahovi in odkrivanja simbolov, ki jih ponuja življenje. Tako je na tem popotovanju odkril tuđi, kaj si o belem človeku mislijo indijanci. Beli človek je bolezen, pravijo, je kot rak planeta. Belim Ijudoni so pomembne le materialne dobrinc. Ne spoštujejo narave in počasi in vztrajno uničujejo Zemljo, sebe in druge. Zato indijanci belega človeka ne potrebujejo. Meniju, da bo ta kmalu uničil tuđi samoga sebe. Morda bi se lahko kaj naučili iz te misli, se razgledali okoli sebe in uvideli, kako blizu smo koncu, če ne borno začeli bolj spoštovati narave in če ne borno spoznali, da denar ne prinese sroče. Tomo Križnar pa se bo verjetno kmalu podal s kolesom novim spoznanjem naproti in morda jih bo kdaj pripravljen znova doliti tuđi z nami. Urša Bleje MI^^H^P!* P O T O P I S I Z BICIKLOM MED I INDIJANCI MENGŠAN Najboljšim priznanja Športne zveze Domžale Športna zveza Domžale je najboljšim športnikom v letu 1996 podelila športna priznanja. Prireditev je bila v dvorani Induplati v Jaršah, v četrtek, 6. februarja 1997, kjer so prejeli pri/.anja posamezniki in ekipe za dosežke na državnem in med-narodnem nivoju, kakor tuđi dolgoletni prizadevni športni delavci. Na prijetni prireditvi so v kulturnem programu nastopili: Ansambel Borisa Raz-potnika, Domžalski rogisti, Instrumentalni trio učencev Glasbene sole Domžale in •mladinska državna prvaka v latinsko-ameriških plesih, člana plesne sole Fredi. Program je povezoval Maljaž Repnik. Priznanja najboljšim športnieam in športnikom sta podelila predsednik Šport-ne zveze Domžale Jože Mlakar in sekretar zveze Ranko Cukrov. Med nagrajenei so bili tuđi mengeški šporlniki in športnice: Špela Burgar je prejela priznanje za osvojen naslov državne prvakinje v namiznem tenisu za učenke do 4. razreda OŠ, Marko Janežič za osvojilev naslova državnega prvaka ined mladinci v s(|iiašu, Pcter Janežič za osvojeno 2. meslo med člani in ekipa FIT TOP squaš klub za osvojitev naslova ekipnega državnega prvaka med člani. Posebno priznanje Športne zveze je prejel Tone Gostiša za dolgoletno delo kot trener in predsednik v namiznoteniški sekciji Hdigs Mengeš. Priznanje mu je izročil mengeški župan Janez Per. Domžalska Županja Cvetka Zalokar Oražem in mengeški župan Janez Per sta v duhovitem razgovoru z voditeljem prireditve Matjažem Repnikom nanizala svoje poglede na šport in spregovorila o obetih za naslednje leto. Mengeški župan je med drugim povedal, da ga veseli, ker je toliko mladih vključenih v šport in da dosegajo tako zavidljive rezultate na državnem in med-narodnem področju, da se pojavljajo novi klubi in društva, ki v svoje delo pritegnejo mlade, kljub temu, da občina žal ne more naklonili dovolj sredstev za nemoteno delo društev. Kljub temu pa z veseljem sporoča, da bodo v Mengšu pričeli z izgradnjo prepotrebne večnamenske dvorane, ki bo v prvi vrsti namenjena pouku športne vzgoje v osnovni soli in športnim društvom za izvajanje športnega programa, Mengeš pa bo pridobil prepotrebno dvorano za organizacijo večjih prireditev tako na športnem kot tuđi na drugih področjih. Vsem prejemnikom priznanj sta oba župana čestitala in zaželela, da tuđi v letu 1997 dosežejo dobre rezultate. Mlaj GQ®g)®K0Q$§)§a Nogometaši NK Mengeš so že začeli s pripravami na pomladanski del sezone 96/97. V prestopem roku ni kluba zapustil nihče, okrepili pa smo se s tremi novimi člani: Janez Tušek (Kamnik), Šemso Halilovič (Jarše) in Ramadan Ahmetaj. Trener je še naprej Stojan Plešinac, pri vođenju tekem pa bo imel pomoćnika Antona Jančigaja, ki je do sedaj treniral mlajše selekcije. Člani so že odigrali nekaj prijateljskih tekem: NK Mengeš : NK Ljubljana 1 : 4 (0 : 0) strelec Hajdinjak NK Mengeš : NK Jezersko 4 : 1 (2 : 0) strelec Hajdinjak 2, Praštalo, Behluli NK Komenda : NK Mengeš 1 : 1 (0 : 0) strelec Topič NK Mengeš : NK DSC Zell-Pfare 3 : 0 (1 : 0), strelci Hudin 2, Zajc Po zimskih pripravan v telovadnici pa sta s treningi na prostem začeli tuđi selekciji mlajših in starejših dečkov. Mlajše dečke bo še naprej vodil Tomaž Pajnič, starejše dečke pa je prevzel Nedeljko Topič, sicer igralec članske ekipe Mengša. Z zaključnimi pripravami pa je začela tuđi uprava, ki pa seveda tuđi prej ni počivala, saj je bilo treba marsikaj postoriti na igrišču in izven njega. Tako je bilo treba ekipo obdržati skupaj in seveda poiskati okrepitve, da ob morebitnih poškod- ŠPORT Mengeški župan podeljuje t priznanje Tonetu Gostiši. &oto: Polom tenkom: Hii - - ■•■■ MENGŠAN bah in kartonih ne bi prišlo do težav. Kljub se naprej slabemu finančnemu stanju nam je to uspelo, tako da z optimizmom gledamo na nadaljevanje prvenstva. Na pobudo nekaterih naših starejŠih članov oziroma Iju-biteljev nogometa v Mengšu pa smo tuđi organizirali čistilno akcijo okrog nogometnega igrišča in s tem poskr-beli za lepši izgled celotnega športnega parka. Naj ob tem opozorim na velik problem huliganstva, ki se dogaja v noćnih urah v športnem parku. Narejena je bila že ogromna škoda ob nogometnem igrišču in na njem -uničenje klopi za trenerje in delegata na pomožnem igrišču, uničenje strehe na tribuni, poskus zažiga kolibe za shranjevanje orodja, da o številnih razbitih vinskih steklenicah in pločevinkah piva sploh ne govorim. Žalost-no je, da tem mladim objestnežem, ki jih sicer vsi pozna-jo, nihče nič ne more. Kljub temu pa bo treba nekaj ukreniti tuđi na tem področju! Na koncu k sodelovanju v Nogometni klub vabimo vse, ki ste pripravljeni na kakršen koli način pomagati v klubu, še posebej pa starše otrok, ki se pri nas učijo osnov nogometne igre. SMEH NI GREH ||§p« Vsak 4. je Kitajec Zakonski par, ki je že imel tri otrokc, so prijatelji spraševali, če jih nameravata še kaj dobiti. "Saj bi jih rada še kaj imela," pravi žena, "a kaj, ko pravijo, da je vsak četrti otrok, ki se rodi, Kitajec". Kadiiec Športni pozdrav! Robert Belentin Stojijo: Agim Bchluli, Ramadan Ahmetaj, Totnaž Praštalo, Samo Hajdinjak, Stojan Plešinac, Jože Zajc, Janez Tušek, Benjamin Peternelj, David Vrhovnik in Robert Majdič. Čepijo: Gregor Kosec, Šemso Halilovič, Andrej Peterlin, Nedeljko Topič, Blaž Janežič, Dare Stojanovič in Sašo Kepic. Zclravnik zmerja straslnega kadilca: "Tako ne bo šio več naprej, samo poglejte, imate vse rumene zobe in prste, da o škodljivosti za zdravje niti ne govorimo. Odločite se - ali zdrav-je ali pa vam ne morem zagotoviti dolgega življenja." "Saj bi tuđi sam rad, a kaj, ko ne morem," se opravičuje ta. "Pa koliko jih pokadite?" vpraša zdravnik. "Kakih 40," odgovori kadiiec. "Takole se zmeniva, zaenkrat se boste odpovedali vsaj polovici." "To bi se nekako dalo narediti." Cez nekaj tednov je kadiiec spet v ambulanti. "Kako je," vpraša zdravnik. "Ali ste držali besedo, ki ste jo dali?" "Seveda, tako kot sva se zmenila." "In koliko jih pokadite sedaj?" "Ja, gospod doktor, sedaj pa samo 39 in pol." Opeka Ko gre pešec po cesti, mu na glavo prileti opeka. Jezen ko gad jo pobere, gre v stavbo in pozvoni v prvem nadstropju in jezno vpraša: "Ali ste vi vrgli opeko skozi okno?" "Ne, to ni naša opeka," mu reče stanovalec. To se ponovi tuđi v drugem in vseh drugih nadstropjih. Ko ves zadihan pozvoni v desetem nadstropju, mu odpre korenjak vsaj za glavo večji od njega. "Kaj bi radi," ga vpraša. "Ali je to vaša opeka, ki mi je padla na glavo?" "Da, pa kaj bi radi," ga osorno vpraša stanovalec. "Nič, samo nazaj sem vam jo prinesel." Za vas zbraUJ.Z. ŠPORT E3 MENGŠAN Hitro sklepanje o delitvi premoženja na januarski seji Občinskega sveta Mengšan št. 37, Svečan, stran 25 Dopolnitcv objavljenoga prispevka, saj je izpadcl pomemben del teksta v zadnjem dolu: S sprejetimi sklepi o delni delitvi ostaja popolnom;i odprto vprašanje delitve ostale-ga premoženja, ki pa je poslovno in Iržno mnogo bolj /animivo in veliko več vredno. To velja /a nepremičnine in dobiček Sklada stavbnih zemljišč in za poslovne prostore. 0 tem bodo "strokovna" poročila sestavili v novem Skladu stavbnih zemljišč nove Občine Domžale! To potrjuje še najbolj sporen zadnji stavek v zadnjem sklepu, ki se glasi: Dokončni način delilve tega premoženja se bo cloločil na podlagi izhodišč, sprejelih v tem dokumentu (poročilu stmkovne službe Sklada stavbnih zemljišč nove Občine Domžale) in dejanski specifiki nastanka dobrobiti ali bremen iz naslova premoženja, ki se bo obravnavalo v lem paketu. Žal so bili sklepi sprejeti (na 23. seji Sveta Občine Mengeš), tuđi na osnovi zavaja-jočih ustnih obrazložltev. Dejstvo ostane, da elana komisije Občine Mengeš pri tem nisva sodclovala. Na sejo sveta je pisno posredovala mnenje o zadevi 00 SDS Mengeš in sam kot član komisije. Predlagali smo, da se obravnnva in sklepanje preložila, dokler se ne izdela analiza in pridobi pisna obrazložitev uprave komisije sveta Občine Mengeš. Svet o predlogu ni niti glasoval. Menim, da je možno nepre-mišljenost še vedrio popravili, l'otreben je strokoven premislek in analiza posledic takih sklepov. Ilitenje pri delitvi premoženja ni dobro. Nepošten pa je sedanji način, kjer se tistih ne poplača, ki dobijo manj, kot je njihov nujni delež. Prepusti pa se jim solastništvo premoženja, ki je obremenjujoče, pa tuđi potrebno. Tomaž Štebe Spoštovana gospa Nika Vrhovnik Kot dolgoletni bivši poveljnik PGD Mengeš in prisoten pri požaru omenjene koče Širm, vam odgovarjam na vaš članek, napisan v februarski številki Men-gšana. Ugotavljam, da zelo malo ali nič ne poznate taktike gašenja požarov. Pridite k nam v gasilski dom in vas borno o tem poučili, ker v tem članku o tem ne želim pisati. PGD Mengeš je v letu 1996 uspešno sodeloval pri 42 gasilsko-reševalnih akci-jali, kar smo ugotovili na lelnem občnem zboru, ob prisotnosti številnih delegatov, med njimi tuđi gospoda župana. Naš poveljnik gospod Stane Šimenc je popolnoma pravilno ukrepal, ko je izdal povelje, da se te barake ne gasi. V pravilih gasilske službe Gasilske zveze Slovenije je poveljnik dolžan in ima vsa pooblastila, da odredi, kaj in kako se bo gasilo in kaj se ne gasi. Ob našem prihodu ni bilo v baraki enega predmeta, ki ga požar že ne bi močno zajel in prizadel. V tej baraki in njeni okolici se je verjet-no dogajalo tuđi marsikaj, kar starši ot-rok, ki so se tam zadrževali, nišo vedeli. Rasle so tuđi rastline, s katerimi ima običajno opravka policija. Gospa Nika Vrhovnik, prosim vas, ne mečite slabe luči na našega poveljnika Staneta Šimenca, ki že 40 let prosto-voljno dela v gasilstvu za dobrobit vseh prebivalcev našega kraja. Lahko vam še povem, da ima letno preko 700 ur opravljenega dela, za kar ne prejme nobenega plačila in tuđi takih neumest-nih kritik, kot je bila vaša, ne zasluži. Lahko bi vas ob tej priložnosti še vpra-šal, koliko in kaj ste že vi naredili za Mengeš? Pa brez zamere. Franc Bleje, častni povejnik PGD Mengeš VAŠA PO Š T A Zakaj tako? <*ayV A Š A PO JLLAj Ali res ni drugega prostora za to nesnago pred zdravstveno postajo? Tišti, ki je pripeljal te odpadke, naj jih tuđi pospravi. Verjetno res rabimo komunalnega inšpektorja, pa verjetno tuđi drugačen odnos do okolja. Foto in besedilo Zabret 13 MENGŠAN NAŠI PESNIKI MISEL ZA SPOZNAVANJE, KER DVOMI, ZAKAj MORA ZMERAJ UPATI? Kompatibilno: Mengšan, letnik 4, gruden 96, stran 13 K akšna E nergija iz tvoje R ustike U žene te - v P rasti A napest? N e izgubljaj časa! J oči le E nkrat! J oči le E nkrat! M oč ponosa 0 mike C astne iz nazaj, Z a zdaj, A prehrane za naprej! Življenja si ne muči. Ž vižgaj raje! 1 n V edrine drugim al' sebi za L as ne J emlji!! E kstrem - z bliskom križa svojega, če že hoče, N aj večno joče. J oče, nad svojimi E kstremi in bremeni! I z špire DNKEaja - danes bereš živo vse in mrtvo, N e le za nazaj; za zdaj in za naprej! L jubeča ta narava red ponuja ti na dlani, ta U redila, B rez "tistega" E nega Z a E nega!! Zato, N aprej Mengov ti Slovan, rečem ti, da upaš ne zaman!! Ave, - zdravo! P. Zemljiški KAJ JE KRETENIZEM 2 Zgled: zadnjem alfanumerične =x gram v gornji ustrezne Da, dvovhodna 1. pri - lali dveh ko poznamo vse štiri torej bila takšna, ki so na voljo so na voljo razlika je le v tem: tabele "svoje raziskovalno delo je posveti I invalidom" živci živci to je sanjal kreten. Blažjanežič NJENE OČI Ko jo pogledam v oči kot da vidim sonce "rdeče, razžarjeno, neresnično", ko jo pogledam v oči, ni več rešitvc, lebdim, srce se smcji na ves glas, ko jo pogledam v oči... mi pove njene lepe oči odidejo v meglo rumenih pomaranč sredi nevihte zagledam se v dežne kaplje; misli tavajo na podstrešju: "kje je /daj moja prasica, kam ste šli vsi prjatli, sam sem, v tej mokri travi" brez njenih lepih oči, bre/. njenih lepih, brez njenih, brez. Blažjanežič LJUBEZEN Občutim - trpim vidim - zamižim spregledam - odpustim? Ne pozabim... Zase živim, se ljubim? Čutim - živim vidim - spregovorim spregledam, na novo ZAŽIVIM. Vendar trpim, ker čas, v katerem ŽIVIM, ni vreden, da spregovorim. Pa vendar ŽIVIM in z nekaterimi delim. MajdaO. k.f. JAVNA S. Moja zgodba je vaša SKRIVNOST. Ne trpim, ker zase ŽIVIM Trpi vaša SKRIVNOST, ki ji nikoli ne boste kos. ZAKAJ? Ker ni skrivnost, temveč javna NOROST, ta vaša podla, dvolična, pohotna SKRIVNOST MajdaO. k.f. MENGŠAN UVODNIK Bil bi naj poslcdnji, toda, zakaj nisi bil zadnji? Zakaj? Bil si mi neznan in nisem te hotela spoznati. Zakaj torej sem te spoznala? Zakaj? Tvoj vonj je nekaj posebnega. Ne maram ga. Zakaj torej, te še vedno voham? Zakaj? Daješ mi občutek neživljenja, smrti. Zakaj prekleto te še vedno gledam? Zakaj? Vem, da me boš morda prav ti nekoč peljal v smrt. Pa zakaj ravno ti? Zakaj?... obstajaš ti ČIK PREKLETI! Andreja Ogrinc - Andra Dragi župljani, naj vas vstali Kristus vodi, spretnija in varuje. Naj vam daje moči, vas tolaži in blagoslavlja. SODELAVCIMENGEŠKE KARITAS IN VAŠ ŽUPNIK ŽUPNIJSKA KARITAS M EN GEŠ Trdinov trg 8 Telefon: 061 738 977 • Pisama in sklad išče sta odprta ob petkihod 16. do 18. ure. KLIC V STISKI med 16.00 in 18.00 smo Vam pripravljeni prisluhniti po telefonu 738 977. V novih prostorih naše KARITAS pa se lahko oglasite osebno. SVETOVALNICA vsak ponedeljek. • Žiro račun: 50120-620-149-1301110-134/98 ^\ / O gradbena dela / O zaključna dela v gradbeništvu O vodovodne instalacije O izposoja rušilnih kladiv i OBNOVA KOPALNIC, SANITARU, STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH PR0ST0R0V jTomaž Prelovšek s.p. / Zadružniska ul. 36 I 1234 Mengeš i te/./fax.: 061/738-522 mobitel: 06091 630 - 232 V MENGŠU ALI OKOLICI KUPIM HIŠO DO 150m2 BIVALNE POVRŠINE ALI HIŠO POTREBNO OBNOVE ALI ZAZIDLJIVO PARCELO. Telefon: 061 737 963 ZAZIDLJIVO PARCELO ALI PARCELO V ZAZIDALNEM NACRTU V MENGŠU ALI BLIŽNJI OKOLICI KUPIM. Telefon: 061 738 522 Mobitel: 0609 630 232 MENGŠAN Tiho zapmiil si to dolino, odšel si tja, kjer ni solza, si v srcih pustit holečino... 0 vem, za tabo pridemo vsi tja! Zahvala Solza se bo posušila, rana zacelila, a bolečina bo za vedno ostala.. Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta in brata RUDOLFA ŠINIGOJAst. Iskreno se zahvaljujemo vsem suradnikom, sosedom,, znancem in prijateljem za spremslvo na njegovi zadnji poli, za podarjene svece in cvelje, ler izrečena so-žalja. Najlepša zahvala gospodu janezu Pireu za poslovni govor, župniku Kerinu za lepo oprav-Ijen pogrebni obred, Slobovskemu oktetu za zapele žaloslinke in l'rancu Zunu za zaigrano Tišino. Vsem prisrčna hvala! Žalujoči: sestra Zvonka z družinama, sin Rudi in sestre. KULTURNI DOM MENGE 4. april 1 997 eb 1 9.OO ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE MARJAN GABRILO 8. april 1 997 ob 20.OO DOBRODELNI KONCERT DRUŠTVA VITA Nastopajo: Gašperji, Blegoš, Slovenski kvintet, Napoleon, Adi Smolar, Korado, Marta Zore, Ivan Hudnik, Alenka Godec, Dekliški zbor Sirene in Agata Trojer. 9. april 1 997 ob 20.00 MGL "PRIDI GOLA NA VEČERJO" /gra/o: Tanja Ribič, Mirjam Korbar, Maja Aduša Vidmar, Borut Veselko, Jožef Ropuša, Boris Kerč 1 8. april 1 997 ob 1 9.OO NASTOP PLESNIH SKUPIN GORENJSKE 19. april 1997 ob 20.00 MOJE GLEDALIŠČE - komedija DENAR Z NEBA /grajo: Janez Skof, Iztok Valič, Urška Hlebec, Bogomir Veras, Milena Grm, Andrej Kurent, Gorazd Jakomini in Josip Puh. 24. april 1997 ob 2O.OO SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE - KAMNIK LETNI KONCERT Informacijo na telefonu: 737 101. i V 89. lelu starosti 1 ! i j je odšel k večnent počitku naš i ! 1 ! dobri mož, ata, stari ata, 1 i dedek in tast 1 ALOJZ URMAŠ I iz Loke pri Mengšu 1 I Iskreno se zahvaljujemo sorod- I I nikom, sosedom, prijateljem in I I znancem, tovarni Vile in pod- 1 I jetju Coca Cola Amatil za da- f I ' 1 | rovano cvelje, svece, sv. maše, za i I darove in pisno sožalje. Hvala | $ vsem, ki ste ga pospremili na nje- I govi zadnji poli. I Posebna zahvala gre g. župniku I Mateju Zevniku za opravljeno sv. I maso in pogrebni obred, gasil- 1 cem in praporščakom za sprem- I sivo, g. Petricu za zvonenje, mo- I I škemu zboru Mengeški zvon za i 1 zapele žalostinke in g. Sloparju i za zaigrano Tišino. • i I Zahvalo smo dolžni ludi dr. i 1 Kovačevi in palronažnima ses- j I ^ i trama za nego, skrb in lolažilne j I besede. i ! I Vsi njeni, j [koledar i prireditev HflMBERCER TELEFON: 061 737 614 1 ŠIVANJE PO VAŠI MERI IN VAŠI ŽELJI. KOSTIMI f ŽE OD 20.000 SIT DALJE \ (delo od 9.500 SIT) VSEM MATE RAM ČESTITAMO OB NJIHOVEM PRAZNIKU Župan fiinez Per OBČINA MENGEŠ AVTOPREVOZNISTVO IN VRTNARSTVO HUBAT DOBENO 75 • MENGEŠ Telefon: 737 473, Mobitel: 0609 617 355 V spomladanskem času vam nudimo izredno pestro izbiro vseh vrst balkonskega i cvetja in enoletnic za vrtove - po zelo konkurenčnih cenah! Naročite lahko tuđi dostavo kurilnega olja po ugodnih pogojih. CENIH OGLHSNEGH PROSTORH v alosilu MENGSHN Je vaš čas obiska v solariju daljši od 25 minut? NIKAKOR! Vi ne zapravljate vašega dragocenega zdravja in časa v neprimernih solarijih! Priporočamo vam sončenje v solariju ERGOLINE. Moste 89F, Komenda, tek: 841 538 Nudimo vam še: - klasično in specialno nego obraza in dekolteja, - najsodobncjšo štirifazno proticelulitno terapijo, - pncvmatsko in elektro limfno denažo, - izdelavo umetnih nohtov OPI, - dcpilacijo po sistemu HAIRWAY. Pri negi uporabljamo tuđi odlično kozmetiko MATIS. NOVO! Redukcija maščobnih in celulitnih neestetik z MATIS ice cold slimming metodo. k. > • H0MERC1RLHIOGLRSI Cena glede na velikost oglasa: - ćela 1 /1 stran (260 x 185 mm) 36.000,00 SIT - pol 1/2 strani (130 x 185 mm) 18.000,00 SIT - tretjina 1/3 strani (260 x 70 mm) 12.000,00 SIT - četrtinka 1/4 strani (130 x 90 mm) 9.000,00 SIT - šestinka 1/6 strani (90 x 65 mm) 6.000,00 SIT - osminka 1/8 strani (60 x 65 mm) 4.500,00 SIT - šestnajstinka 1/16 strani (65 x 45 mm) 2.000,00 SIT Doplatila na ceno komercialnega oglasa: -objava na 2. strani (notranji strani naslovnice) in zadnji sirani naslovnici: se poveća za 10% Popusti na ceno komercialnega oglasa: - za zakup oglasnega prostora za 1 leto (na podlagi sklenjene pogodbe z izdajateljem glasila) zaračunamo 9 oglasov, 2 oglasa sta tako brezplačna, - za zakup oglasnega prostora za 6 mesecev (na podlagi sklenjene pogodbe z izdajateljem glasila) zaračunamo 5 oglasov, 1 oglas je tako brezplačen, - v času volitev imajo politične stranke 1 stran oglasnega prostora brezplačno. • OBVEŠTVLfl' POVflBrLH.ČESTITHE Obvestila, povabila in čestitke, ki vsebujejo do 30 besed stanejo 1.000,00 SIT, vsaka nadalnja beseda pa še po dodatnih 10 SIT na besedo. Zavodi in društva, ki imajo domicil v Mengšu, imajo pravico do brezplačnega oglaševanja prireditev, občnih zborov - do velikosli oglasnega prostora 1/6 oziroma do 30 besed. • "o's'liRTNfCE IH "zflHVRLE Cena za velikost: - 1/3 strani po vertikali formata (245 x 70 mm) 6.000,00 Sit - polovica od zgoraj navedene velikosti (120 x 70 mm) 3.000,00 Sit Cene oglaševanja borno letno uskladili z indeksom rasti cen na drobno. V ceni oglasov ni vračunan 5% prometni davek. • NRON ODDHJRHJR flGLHSOV ' Vsebino oglasa, s točnim naslovom, odda uporabnik oglasnega prostora v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Mengeš, najkasneje do 10. v mesecu. kwčna £\ Lk 3 3 0 3 & a p dp 0 d