ftoapodariilie novte*. Prsstopajte h kmet pcdrulnicasn Sedanja naj boljša strokovna organi?acija kmefikega stanuu je gotovo kmetijska diužba. Poiriižnico imamoo skoro v vsaki župniji. kjer jih pa še ni, jih jee treba takoj osnovati. Somišljenike pozivamo, daa VSi pristopijo k domači kmet. podružaici. Udnina za Jeto 1920 znaša 16 K. Zato dohi vsa.k član glasilo Kmet. družbe ,,KmetovaJec" in je poleg tega ieležen še vseh drugih ugodncsti.. Podružnice skupno naročajo galico, žveplo, gnojila, stroje iu drjge potrebsčine. Torej vsi v kmetijske podružnice O&Čfi! ZfeGf Slo-v. kme.tijake rlražbe za Štajerske in koroške podružnice še ni dolačen. Kedaj se bo vršil občai zbor, bomo pfcrtčali Nove kmetijske psdružnice. Prf Sv. Ani v Slov. gorlcab in pri Mariji Sežoi na Velki ste se ustanovili novi kmetijski podružnici. Na 8eSu o beh orgaaizacij stojijo uajboljši inožje. — Pri Gornji Sv. Kungoti se snuje Kmetijska zadruga za okoliš f Sv. Kungota, Sv. Križ, Sv. Jurij, Sv. l Bub, Svečina. \ Shodi kmetijskih podruZnic v piujskem okraju.! Prihodnjo dai se vršijo sledeči shodi kmetijskih j podružaic ia sicer: dce 11. t. m, po rarii maši ; vMajšpergu ia isti dan po veČ8rnicah pri | Sv. Lovrencu na Dravskem polju; dne 18. \ t. m. po rani maši na Hajdinu, na' P o 1 6 n -¦ \ š a k u ia pri Sv, B a r b a r i v Halozah. Govdr- ' niki: za Majšperg, Sv. Lovrenc na Drav. polju ) ia Hajdiao vinorejski instraktor g. Zupauc, za \ Sv. Barbaro v Halozah vladai komisai* g. Bren ' čič, za Polen^ak pa pride govornik iz Maribora. \ SV, LOVreilt na Pohorfu. Tukajšaja kmetijska ; pcdražaiua ima na boštjansko nedeljc, dne 18. l januarja ob eaih popoldne (13. uri) v prostorih ] g. Kodra svoj letni občci zbor. Po občnem zbo ? ru se bo razpravljaio o tntanovitvi oakupovalne ¦ zadruge za takajšnje občine Poročal bo o tem ; nadrevizor VI. Pušenjak iz Maribora. Krnetje, ¦ naša najobilnejša udeležba naj priča, v kako resne:n poiožaju se oahaja dsnd«nes naš tep- \ tani stan. Le z zdraženimi močmi se zamoremo * v bran postaviti skapaim sovražnikom, katarih še kinetje nikdar .nismo toliko imeli, kakor jih imamo v sedanjem času. Vsi kmetje, veliki, \ sredaji in mali, v bran za naš stan. * Prl Stf. AndraŽU v Slov. gor, bo pibodnjo nedeljo zborovanje za otvoritev krnetijske po- • družnice. Govorit in poročat pride poslanec Ivan ''>¦ Veseojak iz Maribora. ; Elektrama na Fgli je stala brez daljnovodov | 30 milijonov kron. V elektrarni je sedaj v teku • 10.000 konjskih sil. Ko se dogotnvita še nadalj* \ ni dve turbini, za kateri je že vse pripravljeao, \\ bo oddajala falska elektrarna 50.000 koajskihsil. ]] Ta električna sila je biia prvotno namesjena za \\ Gradec ter okolicr, za vsa druga šta*erska ne- )) sta in za veleindustrijo po Gornjem Štajerskem \\ proti Duoajn. Med vojno je oddajala in še od- \\ daja falska elektrarna svojo elektriko tovarni za \\ dušik in karbid v Rušah. Sedaj napeljajejo fai- \\ sko elektriko proti Mariboru. Izpeljali bodo to \\ električno silo proti Ce'ja do hrvatske meje in \\ v Ljubljano. || priporočljiv.a. Pridelano krmo ukoristirno bolje za govedo. Veliko lažja je že vzreja žrebet pri manjših pažnikih. V hievu zraslšni žobetom se r.ikdar ne razvija-o prav posarrezni udje in deli telesa. Konjereja natn nuii sledeče prednosti: 1. Pose-itnik si brez velikfh iždatkov vzredi kon- ja, ne da bi >il izpostavljen pri tem premnogim goljufijam pri konjskih kupčijah. 2. Doma vzre- je«i konji. so že od miadosti privajeni na isto krrao, vodo, hlev, postrežbo itd.5 aato ostanejo ||Itudi navadno trdnejžega zdravjs. kakor toii ia I• - - 6 * 'pr«oe te dni zopet |lipeljani korsji. Da vzredimo vstrajne konjs, ne srrtemo žrebet prerano vpregati in rabiti za težka I dela, Raba za itihka deia v tretjem Setu, v kate- i 55 rem se konje vadi ia tudi vtrja, naj bo odoner- l !! jena ir« premišljena, aikdar > e do ntrujenosti | 11 ijvali. V nasprotnem s!u5aju se pokažejo kmala ] j napak^, katerih ni mngoče nikdar ve>5 od?traniti. I ^ Mr^U^rvn^ žreheta se v mladosfci hitreje razvi- jj v jajo in š6 ža poftasno in labko deio prej jfabaa. ! j Um Živil V.Avstrijj, Nemški Hsti napovedu- j| j j^jo. da bodo ceae živilom v Avstriji ob covem f ; letu nasladnje: Svinjska irsast 90—100 K, moka | 10-12 *, goveje meso 48—68 K, pečenka 80 ¦ do 100 K kiiograra, hlebček kruha 5 K. i TobaŽfsa tairariia v Zagrebu, v kateri je do ¦ ČivaJo delo celih 5 tednov, \ z deiom. Boreio videii ali dobirao več bukov8ga \ listja ali tobaka. I Oddija tfi, Iz državnih trtaih nasadov na \ Krsnjskem sa bodo cddajaie trte vinogradnikom i pod sličnirjii po^oji kot draga leta. Cetie za ma; le knsečke pose?tn'ke so: za 100 klisičev 5 K, za 100 koreojakov I. vrst-e ^0 K, II. vrste 10 \ K, za 100 cepljsnk I. vrste 120 K, II. vrste 60 ; K. Zaloga fcepljeok je le majhaa. Kdor ne prij nese žopanstveoega dok-izib, da je raaii posest- • nik, rnijra piačati dvojoo ceuo. Trte so uameni jene v prvi vrsti kranjski nim okrajem po števila prebivalstva. Dispozicijo 8 soljo v okraja bo imelo pristoJQO okrajno- o:: blastvo. Trgovci, zad-uge ia dragi naj se radi \ nakazila te soli ne obračajo na odsek sa prehraii no, temveč na pri«tojno okrajno oblastvo. jj Cene USnlU in kolam. Dežalna vlada je do- \\ ločila sledeče ceae: za podplate 44 do 84 kroa, za rjavo zcjorcje usnje 84 do 95 kron. za črno zgornje usnje 76 do 84 kron, za t.lečje zgoroje U8oje 117 do 125 kron ?,•& kiiogram, Cene za telefja in goveje k-..ž« so aajvisje 18 K za kilogram, konjska po 100 do 150 kron, svinjske kože 8 do 12 kroa. | i1I||l| PrOd-ifa bUkQV6ga ISSa- Doe 12. janaarja ob j JugOSlavija bO iZVOZfla v Cehoslovaško 2500 jj 10. uri bo prodal šnmarski odsek zemaijske | komadov živih svinj. Ta i^voz bo prost izvozne }} vlade v Sarajevu potom a-stmene ali pisrnene J "" dražbe 6000 bakovih dreves na panju, ki vse- ) bajejo 39.000 kubičnih metrov lesa. Les, ki se namerava prodati, se nahsja aa ,,Grmec" pla- carine. (Izvozna carina za 1 svinjo znaša 400 dinarjev. Naša država se je odrekla prejemku 1 milijo»a dinarjev.) Radi te bre?carinske dobave sviiij se je zavezala Čehoslovaška, da nam uvo- \\ n'ni- ^rodajni razpis je interesentom v pisarni j '' trgovske in obrtne zbornice v Ljabljaui na | vpog'ed. j Kava 17 Evropi- Po poročilib iz Rotterrlama | z *aša množina k»ve v Evropi 2 550.000 vreč. \ zi sladkor in sicer 1 kg po 8 K. Jugoslovanska komisija je sprejeia v Sofiji 20 lokomctiv, ki se izroče takoj našemn prometa. Draga komisija je sprejela v Šoiija 10 avstrijskih lokomotiv, katere je sprejela n»ša država v zakap. Na Danaju so kapljene še tri aove lokoaaotive. V Ne?T!Ški KorOŠki se je pojavila med goved^ pljačna nalezljiva bolezen. Radi te bolezni je zabranjen vsak avoz živine iz Jogoslavije v Nemško Koroško in narohe. NOVa kOnjSka bolezen. V okraju Lipnica in Arvež se je pojavila nova koojska boiezen. Konju otrpne vrat, da ga ne more premikati in ne zavživati krme. V gornjih delih obeb okrajev je poginilo že okoli 50 kouj. Opozarjamo naše oblasti, naj pazijo malo bolj na tihotapce, da se ta nevarna bolezen D6 zaaese v naše kraje! Dobiček pri vzreji miadih konj in kedaj je VZrejO Žrebet priporOŽati- V pokrajiaah, kjer so zemljišča zelo deljena in draga, pri pomanjkanju pašnikov ni v največjih slačajih vzreja žrebet množina k»ve v Evropi 2 550.000 vreč. , Na vsem sveta 7 372 000 vreč \ Ejrspa J!f!!a premalo fliesa. V angSeškem pre- \ hranjevalnera miniftratva so napovedali poraanj- \ kanja rr-esi za Evropo. Za izvoz sposobno raeso \ iz Avstralije, Nove Zelandske, Južne Afrike in \ Jažne Amerike bo zadoščalo kfmaj za preskrbo \ britanskih otokov. Evropa rabi po angleškem \ proračuna za prihodnje leto avožeaaga mesa tri > iKiiijone toa. ij NOVa do!oŽfja Z3 Carinpnfa. ^d l. jan. 1920 \ mora vsak deklarant ki boče katerokoli blago 1 zacariniti, predmetni deklaraciji priložiti poleg jsedaj zahtevanih prilog (to*'orni lšst, izvoznico, '; zdravstveao izpričevalo itd.) tadi račan o vred- | nosti blaga, kakor to pre^pisuje člea 34 eana- > skega zakons. Od tega dne. Daprej ae zacarin- jenje brez pastilo. predložitve račana ne bo ve-5 pri-