ska/ni^e city center raswžtednik rafccelje ST. 35 ■ LETO 61 - CELJE, 5. 5.2006 - CENA 300 SIT - f .26 EUR ^»nt .^.cm ZAVAJANJES ČUDEŽNIMI PREPARATI KMETJE IN PODJETNIKI VEČ ZA VRTEC TRAGIČNO PREČKANJE PROGE BOROVNIKA BARTOLA HYUNDAI GETZ ZA NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA Mercator ©sedům? ©@qn® Opekarniška 9. Celje petek, 5. maj 2QD6, od 10. do 20. ure LEPO JE BITI ZDRAV sobota, B. maj 200E, ob 10. uri MOJA SOSESKA Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? CELJE MIK d. b, Celje 080 1 2 24 www. mik-ce.si Pričakujemo vas v Celju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Izoli. 2 DOGODKI HOVI TEDNIK UVODNIK Subjektivna »pravičnost«? Vrtci, večna tema občinskih svetnikov, ko je treba (ponavadi letno) potrditi nove ekonomske cene programov v njih. Vedno znova jih spomni na tiste starše, ki so »brezposelni«, »enostarševski«, otroka pa v vrtec pripeljejo z mercedesom. Zdaj ko je ministrstvo za šolstvo in šport izdalo spremenjen pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih, ki je po žepu udaril le kmete in podjetnike, so svetniški pomisleki znova na mestu. rozmaří pftfk Nemalo je primero v, ko vsi v obtíni vedo, da na primer oba starša živita skupaj na istem naslovu, prijavljena pa sta vsak na svojem, na obtíni pa jim tega enostavno ne morejo dokazati. Na eni izmed občin so nam povedali, da so že za mnoge podobne primere sprožili postopke na pristojni upravni enoti, ki naj bi preverila stalno bivališče, a dosedaj še niso prejeli nobenega rešenega primera. Nedolgo nazaj smo na veliko poslušali in pisali o tem, da bodo pri določilu zmanjšanja plačila vrtca upoštevali takšna in drugačna premoženja staršev, ampak kdo dejansko preveri, ali je starš resnično na list papirja napisal vse svoje premoženje ali koliko je na pamet ocenil svojo limuzino? Je pa ministrstvo zato kar konkretno zvišalo plačilo vrtcev za kmete, ki imajo na papirju, torej zgolj fiktivno, že sto let napisano, da prejemajo dvesto tisoč katastra letno (pri čemer je prav ena figa, ali sploh kaj zaslužijo na svoji zemlji ali pa vsaj desetkrat več), podjetniki pa 20 milijonov prihodkov letno, pri čemer jih viširui odhodkov nikjer ne zanima (da je to skregano ne samo z ekonomsko teorijo, pač pa tudi z zdravo pametjo, je verjetno odveč napisati). Sli so še dalje. Če starš »pade« v naštete meje, avtomatično za otroka plača več, ne glede na to, ali preživlja enega ali deset! Nastale neđoveške situacije zdaj rešujejo občine, ki premle-vajo prejete pritožbe. A brez jasnih kriterijev, temveč zgolj po svojem subjektivnem mnenju. In če se to ministrstvu zdi tako lepo in prav, zakaj ne bi potemtakem občinam prepustili tudi odločitve o plačilih vrtcev za tiste enostarševske družine, ki to dejansko niso? Zakaj ne bi te »dobre« subjektivne kriterije uporabili še pri določitvi višine otroških dodatkov, republiških štipendij ...in tako zagotovili »pravičnost« na vseh področjih?! Mollier ne bo popustil pritiskom Priključek pospešeno gradijo Direktor celjskega Molliera Roman Šumak odgovarja na očitke, da po nepotrebnem zavlačuje nakup operacijskih miz Na Ljubečni ob avtocesti delavci CM Celje pospešeno gradijo nov, že tretji celjski avtocestni priključek, ki bo po izgradnji prometno razbremenil mesto predvsem pretiranega tovornega prometa. Kot smo že poročali, je vrednost prve gradbene etape novega priključka 1,7 milijarde tolarjev, rok do-Št. 35 - 5. maj 2006 - končanja del pa je 16 mesecev. V tej fazi bodo zgradili 1,9 kilometra avtocestnega priključka in povezovalne ceste od priključka do križišča z lokalno cesto za Ljubečno na severu ter do križišča z Bežigrajsko cesto na jugu. Zgrajen bo tudi 80-metrski nadvoz nad avtocesto, manjši most čez Lož-nico, več cevnih prepustov, tri regulacije potokov, izvedli bodo večprestavitev lokalnih cest in dovoznih potí, prestavili lokalni plinovod in zaščitili glavnega, prestavili ostale komunalne vode ter postavili javno razsvetljavo na vseh križiščih na povezovalno cesto. Postavili bodo še protihrupne ograje ter zgradili dve krožišči in več križišč. BS, foto: ALEKS ŠTERN Društva bolnikov, obolelih za rakom, so javno pozvala celjsko podjetje Mollier, ki na razpisu za dobavo osemnajstih operacijskih miz za štiri bolnišnice in onkološki inštitut ni bilo izbrano in se je zaradi tega pritožilo, s tem pa upočasnilo postopek dobave miz, da za dobro bolnikov, ki se srečujejo z resnimi življenjskimi problemi, preneha z nerazumnim ravnanjem in jim omogoči kirurško zdravljenje v dostojnih pogojih. Društva so pozvala tudi pristojna ministrstva, da v zdravstvu omogočijo bistveno bolj razumne roke za pritožbe in odgovore. V zvezi z dogajanjem z operacijskimi mizami so se oglasili tudi zdravniki v onkološkem inštitutu, ki so pozvali k interventnemu nakupu operacijskih miz, da bi na tak način presekali stanje, ko se z neprestanimi revizijami javnega razpisa o nakupu miz podaljšujejo katastrofalne razmere na inštitutu. Kako torej iz nastalih razmer, smo vprašali direktorja podjetja Mollier Romana Šumaka, ki ga očitno nekateri želijo prikazati kot edinega krivca za zaplet. »Vztrajam pri zahtevku za revizijo. Rad bi poudaril, da Mollier za nastalo stanje ne more biti kriv. Pritožili smo se šele lani, na že šesti razpis, medtem ko so se že prej pritoževali drugi ponudniki,« pravi Šumak. Ob pozivu Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna gotovo nihče, ki ga je prebral, ne more ostati ravnodušen. Nisem kriv, da tisoče bolnikov z rakom ne morejo ustrezno zdraviti. Za nastalo stanje je odgovoren minister za zdravje, zato naj odstopi on. V tem poslu sem že petindvajset let in sem se že naučil, da se zdravniki, ko se njihova računica ne izide več, skrijejo za bolnike in poskušajo preko njih vplivati na javnost. Takšno ravnanje je nizkotno. Tako kot so nizkotni poskusi, da bi me prestrašili. Ob vsej gonji proti Mollieru se pozablja na bistvo - to je, da bi ministrstvo ob nakupu cenejših miz za denar, ki bi ostal, lahko kupilo več zdravil. Skratka, dovolj mi je tega, da obsojajo samo mene. Tudi zdaj izbrani Sanolabor se je v postopku razpisa pritoževal, a ni nihče nič rekel. Kaj boste torej naredili? Sam ne morem ničesar narediti. Škarje in platno ima v rokah ministrstvo za zdravje. Razpis je bil sestavljen po sklopih, zato bi ministrstvo lahko po sklopih tudi izključevalo ponudnike in s tem omogočilo delno nabavo nekaterih miz, če bi le hotelo. Problem je, ker so mize proizvajalca Trumpf, ki jih je ponudilo moje podjetje, najcenejše. Če bi jih vzeli, bi morali odgovarjati za predhodno sporno nabavo operacijskih miz brez javnega razpisa znamke Maquet. Če sem kriv za zavlačevanje postopka, bom stopil pred sodišče in odgovarjal za svoja dejanja. Vendar bodo enako morali storiti tudi ostali vpleteni v razpis. In prav tu je kaveljc. Na sodišču štejejo listine in dokumenti, ki pa bi lahko razkrili marsikaj. Tudi to, kam je šla milijarda tolarjev iz prejšnjih nabav operacijskih miz. Mislim, da se prav tega v Ljubljani bojijo. JANJA INTIHAR Foto: ALEKS ŠTERN Kl Zmanjšaj, recikliraj, ponovno uporabi Pilotni projekt osveščanja o ravnanju z odpadki v Savinjski regiji Okoljsko raziskovalni zavod Slovenije je včeraj v Celju predstavil projekt okoljskega informiranja in svetovanja na področju ravnanja z odpadki, ki so ga pripravili s podporo ministrstva za okolje in prostor. Projekt pilotno izvajajo v Savinjski regiji in to za različne ciljne skupine, od gospodinjstev do malih in srednjih podjetij ter vzgojnih in izobraževalnih zavodov. Projekt je usmerjen v zmanjšanje količin odpadkov in njihove ponovne uporabe oziroma reciklaže. Temelji na dejstvu, da je v Sloveniji odnos do odpadkov še vedno slab in da se, zlasti v gospodinjstvih, javnih zavo- dih in malih in srednjih podjetjih še premalo zavedajo, kako pomembno je zmanjšati količine odpadkov, katerih del je v mnogih primerih še vedno uporaben, kako lahko razbremenimo okolje z uporabo reciklaže in kako nujno je, da vsaj večino odpadkov odlagamo ločeno. Nosilka projekta, dr. Marinka Vovk, je povedala, da je osnovni namen projekta zmanjšati količine odloženih odpadkov, saj odlagališča postajajo premajhna, prav tako pa Slovenija na tem področju ne izpolnjuje žalitev EU. »Največ lahko naredimo sami v gospodinjstvih, s spremenjenim odnosom do odpadkov. Zato bomo v tem pro- jektu največ dejavnosti usmerili prav na to področje, z obveščanjem, osveščanjem, primernim ravnanjem.« Cilj je torej uvedba prednostnega reda ravnanja z odpadki, kjer imata prav Savinjska regija in Celje še posebej že bogate večletne izkušnje, pa tudi rezultate. Prav zato so za izvajanje projekta izbrali občine Celje, Rogaška Slatina, Velenje, Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica in Žalec, izvajali pa ga bodo v 12 podjetjih ter 18 šolah in vrtcih, pa tudi v gospodinjstvih, ki jih bodo izbrali s pomočjo krajevnih skupnosti in svetovalne pisarne. Z izvedbo projekta naj bi v petih letih zmanjšali količine mešanih komunalnih od- padkov za 5 odstotkov in tako količine ustalili pri številki 440 kilogramov odpadkov na osebo letno, količino bioloških odpadkov naj bi zmanjšali za tretjino, količino nevarnih odpadkov pa zmanjšali bistveno pod 3 kg letno na prebivalca, kolikor jih nastaja danes. Vzpostavili bodo tudi interaktivno spletno stran, v podjetjih pa predstavljali možnosti konkurenčnejšega poslovanja ob smotrnem ravnanju z odpadki in ponudili strokovno pomoč pri razvojnih usmeritvah. Med načrtovanimi dejavnostmi so tudi eko delavnice, usposabljanje sodelavcev za večjo uporabo kompostiranja in podobno. BRST Mladi geografi ponovno uspešni Na gimnaziji v Brežicah so pripravili 11. državno tekmovanje iz znanja geografije, ki so se ga udeležili dijaki in učenci iz vse Slovenije in na ta način obeležili tudi dan Zemlje. Odlično so se odrezali Celjani in Sla-tinčani, ki so se uvrstili tudi na geografsko olimpijado. 75 tekmovalcev iz šestnajstih osnovnih in devetih srednjih šol se je najprej posamično pomerilo v poznavanju geografske literature o puščavah, splošnem geografskem znanju in logičnem sklepanju. Skupinski del za tričlanske ekipe je obsegal te-renski ogled pokrajine, raziskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti Brežic ter sodobnih geografskih procesov v njih. Medtem ko osnovnošolske ekipe s Celjskega niso posegle po najvišjih mestih, so si geografi I. Gimnazije v Celju prvo mesto delili z Gimnazijo Novo mesto, takoj za njimi so se uvrstili dijaki Šolskega centra Rogaška Slatina. Med posamezniki sta si prvo mesto delila Mateja Ju-rak iz Rogaške Slatine ter Marko Kek iz Celja, sledil je Tadej Švencbir iz Rogaške Slatine. Omenjeni dijaki so si tako zagotovili tudi udeležbo na 6. mednarodni geografski olimpijadi, ki bo konec junija v avstralskem Bris-banu. PM Foto: UROŠ ŠKOF Zmagovalna ekipa I. Gimnazije v Celju Cvetlična tržnica V soboto bodo na križišču Prešernove in Stanetove ulice ter na Glavnem trgu v Celju postavili tradicionalno cvetlično tržnico. Akcijo pripravljata Turistično društvo Celje in Mestna četrt Center, ki ob tej priložnosti med svoje krajane razdeli brezplačne sadike okenskega in balkonskega cvetja ter zemljo. Pri akciji sodelujejo še Vrtnarstvo Celje, vrtnarska šola, hortikulturno društvo. Javni zavod Socio, Projektna pisarna Celje, zdravo mesto, Zavod Celeia, Cinkarna Celje, Center za varstvo in delo Golovec, ZŠAM Celje, Javne naprave ter Društvo kmetic Celje-Štore. Na stojnicah cvetlične tržnice bodo obiskovalci lahko poleg ugodnih nakupov okenskega cvetja in zemlje dobili še nasvete glede sajenja in vzgoje cvetja ter najnovejših cvetličnih modnih trendov. BS VCABELSKI INTER net wpiektro TURNŠEK IZBERITE SVOJO HITROST mesečna naročnina že od 2.990 Sit / mesec ( € 12,48 ) - neomejen dostop 24 ur/ dan - učenci, dijaki, študenti ter invalidi imajo še dodatne ugodnosti Za dodatne informatije pokličite : 03 42 88 112, 03 42 88 119 e-mail : intemet@cekabel.net Dostop do kabelskega interneta možen v Celju in Štorah Projektni menedžment za mlade Celjski mladinski center je v okviru programa Mladina v letu 2006 pripravil projekt Action 5 - Project management for youth workers. V prejšnjem tednu so tako gostili mladinske delavce in voditelje iz Španije, s Poljske, iz Litve, z Malte, iz Makedonije, Albanije, z Madžarske, s Portugalske, iz Italije, Francije, Estonije, s Finske, iz Bolgarije in Bosne in Hercegovine. Rdeča nit enotedenskega projekta je bilo izobraževanje, ki se vsebinsko navezuje na uporabo metod in orodij projektnega menedžmenta ter dela v projektnih skupinah. Mladi iz 15 držav so se v različnih delavnicah, ki so jih popestrili z izleti po Sloveniji in z ogledi znamenitosti Celja, družili pet dni. Program izobraževanja je izvajala Špela Pohar, ki je pojasnjevala uporabo metod in orodij projektnega menedžmenta ter uporabo programa MS Project, Jože Gornik iz Mladinske akademije je izvajal usposabljanje za delo mladinskih voditeljev in skupinsko delo, predavateljica Mateja Pavletič pa je udeležence seznanila z metodami medkulturnega učenja. PM Kemiki so se pomerili v znanju Na Poklicni in tehniški elektro in kemijski šoli Šolskega centra Celje so pripravili srečanje mladih kemikov in 11. državno tekmovanje kemijskih tehnikov. Prvo mesto v tekmovanju iz kemije je dosegel Robert Metulj, drugo pa Anton Stenšak, oba iz Poklicne in tehniške elektro in kemijske šole. AT, PM KJE SO NASI POSLANCI? Prihajajo poslanke Če je za dvotretjinsko večino potreben gnil kompromis, potem se vprašajmo, kaj pa je bolj demokratično - navadna dvotretjinska večina. Nekoč vrela razprava o volilnem sistemu v Sloveniji še ni zaključena, kar se je pokazalo med sredino obravnavo novele zakona o volitvah v državni zbor (DZ). Po beseda ministra za javno upravo Gregorja Viranta gre za bolj ali manj tehnična dopolnila zakona, bistvena novost je postopna uvedba 35-odstotne "ženske kvote", ki naj bi jo dosegli na parlamentarnih volitvah leta 2012. Že na naslednjih volitvah nobeden spol na kandidatnih listah ne bi smel biti zastopan z manj kot 25 odstotki. Med spremembami so posebna volišča za invalide, volitve v okraju, v katerem volivci nimajo stalnega prebivališča, število podpisov za vlaganje nestrankarskih kandidatnih list se bo povečalo s sto na tisoč. Volivci se bodo čez dve leti srečali tudi s prosojnimi volilnimi skrinjica- Kljub na videz volilni kozmetiki je novela sprožila živahno razpravo, v kateri pa so poslanci že zaradi koalicijske spodobnosti morali paziti na besede. Tako je Rudolf Petan ugotavljal, da je DZ leta 2000 v 80. člen ustave vgradil »famozno določilo o sistemu volitev v DZ, čeprav se je pred tem zgodil referendum o večinskem volilnem sistemu«. Po mnenju konjiškega poslanca je bilo možno rezultate referenduma obiti samo z ustavnim zakonom, dobra stran slednjega pa je zabetoniranost sistema, ki ni odvisen od vsakokratne volje vladajoče koalicije. Slaba stran je po njegovem popolnoma enaka - ker je sistem zabetoniran, je tudi vsako spremembo težko pripraviti. »V tem je problem, ker se je treba odločiti, zakaj smo takrat naredili sistem, ki favorizira stranke. Tisti, ki so glasovali za, si naj malo izprašajo svojo vest,« je opo- Rudolf Petan, SD minjal Petan. Čeprav ni s prstom kazal na nikogar, pa je sprožil kar nekaj odzivov. »Tudi mi smo leta 2000 v takratni poslanski skupini podpirali večinski volilni sistem, ko pa smo enkrat videli,, da ta večinski sistem ne bo dobil zadostnega števila glasov, smo skušali urediti nekatere stvari, ki jih je bilo nujno takrat urediti. To nam nekateri mečejo že šest let pod nos, ampak s tem se ne obremenjujemo,« je dejal vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik. Bojan Kontič (SD) je kot prednost zakonske novele navedel njeno skromno poseganje v volilni sistem. »Ideje o spremembi volilnega sistema so še vedno prisotne, govori se o večinskem sistemu, govori se o ukinitvi volilnih okraj.ev. Tudi če bi tokrat razpravljati o vsebini, bi zavrnil ukinitev volilnih okrajev,« je odločen velenjski poslanec. V LDS pa po besedah Slavka Gabra obžalujejo, ker spremembe ne udejanjajo osnovno zahtevo ustave iz leta 2000, da imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatkam in kandidatom. »Opravimo skupen razmislek o uvedbi list v volilnih enotah in iz teh volilnih enot, ki naj sovpadajo z bodočimi pokrajinami, pripeljemo enakomerno zastopanost iz celotne Slovenije v DZ na ta način, da ne bo stranka odločila o tem, kdo z liste bo zares izbran v parlament, ampak bodo na osnovi glasov to odločile volivke in volivci. Ker je zadnje dni vehko slišati o pomenu vpliva glasov ljudi in o potrebnosti zmanjšanja vpliva strank na to, kdo sedi v parlamentu, ne kaže bežati od dejstva, da imamo uveljavljene po Evropi sisteme, ki to omogočajo. Resen prefe-renčen glas, morda celo takšen, kot ga pozna Finska že leta in dobro deluje, je naš predlog za razmislek do naslednje razprave, v kateri se bo parlament ponovno ukvarjal s tem vprašanjem,« je predlagal Gaber. Želje po spremembah volilnega sistema tokrat ne sledijo običajni koalicij sko-Opozicijski geografiji, saj po besedah ministra Viranta ni nobena skrivnost, da so bile vladne ambicije po spremembah sprva večje in se je tudi sam zavzemal za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo pre-ferenčnega glasu, a se glede tega v koaliciji niso uskladili. Tako so pristopili k spremembam, ki imajo možnost, da so s potrebno večino tudi sprejete. Za sprejem novele je namreč potrebna dvotretjinska večina. SEBASTUAN KOPUŠAR AKTUALNO iHifl fiftMlií ílUVI 11 Pliin Obresti na devizne depozite najmanj 11 x višje od obresti na vpogledne vloge y evri h ! Ponuc|ba velja za depozite v evrih nad 6 mesecev in nad 5.000 EUR do vključno 31. maja 2006. www.abanka.si I info@abanka.si Skupina mladih arhitektov je na natečaju predlagala preproste rešitve in -prepričala komisijo Tomaž Ebenšpanger, Jernej Gartner in Tanja Gobov so arhitekti mlade generacije. Le Tomaž je že diplomiral, Jernej in Tanja sta »tik pred zdajci« S svojimi svežimi, a hkrati spoštovanja do preteklosti polnimi pogledi so na zadnjem celjskem arhitekturnem natečaju osvojili dve prvi nagradi. Za svoje zamisli pri idejno programski vsebinski in arhitekturni zasnovi Starega gradu z okolico z medsebojnimi navezavami in za idejne arhitekturno urbanistične rešitve prenove celjskega Knežjega dvorca. Odločili so se za zmerno pot, na kateri so, kot sami pravijo, prisluhnili prostoju in vsemu, kar v njem že obstaja. Spoštlji-vo so pustih tisto, kar je.tam, kjer je, s preprosto logiko mogočega pa sledili prostoru in za: mislim o tem, kako ga najbolj uporabno, nevsiljivo irf logično povezati z vsebinami, ki naj bi jih imel. In ker je bil zlasti natečaj za Knežji dvorec obvezujoč, torej zmaga pomeni že tudi naročilo za izdelavo projektov, smo se v pogovoru osredotočili zlasti na ta projekt, da bi ga tako še bolj približali javnosti. Občutili so prostor »Nagrada nas je zelo presenetila, pa razveselila tudi,« pravi Tomaž Ebenšpanger in hiti dodajati, da so globoko v sebi vedeli, da je njihova rešitev dobra. »Ko smo natečaj oddali, smo se vsi trije še enkrat sprehodili po dvorišču Knežjega dvorca in okoli njega in ponovno smo občutili ta prostor. Vsaj jaz sem si dejal, da se lahko nadejamo kakšne prepoznave našega prispevka.« »Naloge smo se lotili docela neobremenjeno. Iskali smo to, kar je najbolj primemo za okolico, kaj Celjani rabimo, pri tem pa smo morali upoštevati vse visoke zahteve spomeniškega varstva. Tudi sami nismo želeli tako značilnega objekta v središču mesta preveč skruniti. Tako smo se odločili, da se bomo dvorca čim manj dotikali, da pa bomo temeljito posegli v okolico,« pojasnjuje rezultat »pogovora s prostorom« Tanja Gobov, ki je sicer Celjanka in ji je bil prav zato ta prostor še bolj domač. Jernej Gartner je kaj hitro dodal, da jim je bil zanimiv natečaj sam. »Oba sta bila sicer zelo obsežna, a netipična. Potreben je bil zelo takten, pa hkrati morda malo bolj umetniški pristop, ki je vključeval širši pogled na celotno nalogo.« »Med celotnim študijem so nas napeljevali k temu, da skušamo pred začetkom dela brati nek prostor. Ko smo se odločili, da bomo sodelovali na natečaju, sva z Jernejem prišla v Celje in vsi skupaj smo želeli s sprehodom in spoznavanjem temeljnih problemov mestnega jedra in te lokacije ustrezno prebrati prostor. Prepoznali smo zlasti kakovost prostora pred dvorcem samim, ki nudi potencial za mesto kot tudi za okolico dvorca,« je bil še bolj natančen Tomaž, ko je pojasnjeval, zakaj so se sploh odločili sodelovati. »Povsem enotni smo si bili, da je treba pri vseh posegih v objekt, v srednjeveški jarek pred njim in zlasti v prostor okoli dvorca ohraniti spoštljivo distanco do obstoječega. Izziv pa je bil, kako mu v zunanjem prostoru dodati svežino novega,« je povedala Tanja. tako že obstoječi Trg celjskih knezov kot tudi zaledje, kjer je zdaj parkirišče. Posebno kakovost pa nam je predstavljal obrambni jarek, kar smo poudarili z njegovo umestitvijo v življenje gotskega dela stavbe, v katerega smo vhod speljali prav skozi obrambni jarek,« pojasnjuje osnovno nagrajeno rešitev Tomaž. In četudi se sliši zelo preprosto, daje pač treba povezati nov trg pred dvorcem, ki ohranja elemente gotike in časa Marije Terezije z modernističnim Trgom celjskih knezov, je naloga težka. Še zlasti, če je vmes še srednjeveški jarek. Gotika z modernizmom Posebej zahtevno je bilo, da je dvorec že v fazi prenove, a prav to dejstvo je narekovalo, da ni najbolj pametno predlagati večjih formalnih prenov objekta samega. »Naročnik je že v projektni nalogi opisal program, ki naj bi ga obnovljeni prostori vsebovali. Zato smo v dvorcu želeli doseči le ustrezen in logičen razpored prostorov in dejavnosti. Pri tem pa smo vseskozi izhajali iz dejstva, da je zunanji prostor dvorca generator urbanega življenja v Celju in lahko povezuje »Vso površino smo enotno tlakovali, odstranili zid in transformator, ki zdaj oba trga ločuje, kot reminiscenco smo ohranili majhen zidec, ki nosi spominsko ploščo iz ko-rodiranega železa. Ta kot sodoben material v nadaljevanju zareže zarezo v enotni tlakovani prostor in s tem ustvari klančino, ki obiskovalca popelje na trg, skozi spkalno stopnišče v obrambni jarek in v gotski stolp,« pojasnjuje Jernej. Tomaž dodaja: »Jarek smo želeli ohraniti tak, kakršen je. Nič nismo odstranjevali, ostajajo vsi materiali, z vstavki iz korodiranega železa pa vzpostavljamo vez s trgom.« In piko zariše Tanja. »Jarek je nekakšen filter, tudi časovno gledano. Skozenj obiskovalca popeljemo v preteklost, v dvorec sam, do izkopanin iz rimskih časov ... To je primarni vhod v Pokrajinski muzej, v čas preteklosti in muzejskih zbirk, izhod pa popelje v sodoben del mesta. Med to hojo se lahko človek celo dotakne preteklosti.« V projektih še spremembe Dragocenost vseh javnih natečajev te vrste je, da naročniki dobijo zelo različne rešitve, predloge, ki pogojujejo tudi vsebino dogajanj. Pri tem nateča- Vse prispele zamisli za natečaj Celjski včeraj in jutri si je še do ponedeljka mogoče ogledati v prostorih opuščene knjigarne Naša knjiga v Stanetovi ulici. Razstava je bila odprta tudi med prvomajskimi prazniki. Tanja pravi, da bodo še naprej sodelovali z naročniki, prav tako s spomeniškim varstvom in muzejem, ki naj bi tu imel razstave in stalne postavitve. Jernej dodaja, da so nekatere pripombe povsem na mestu in jih mislijo upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije. Najbolj natančen pa je Tomaž, ki preprosto pove: »Možni so dogovori, ki .zadevajo sam program in bodoče življenje dvorca. Dokler odločitve naročnikov ne bodo vplivale na našo osnovno idejo o povezovanju zunanjih mestnih prostorov, smo pripravljeni na vse dogovore.« Pa se mladi bojijo velikega zalogaja, kot je izdelava projektne dokumentacije, ki naj bi bila končana že do konca leta? »Glede na to, da smo na začetku naše poti, da še nimamo svojega projektivnega biroja, ki bi bil zasut z naročiti, bo šlo, čeprav je rok kratek,« optimistično dodaja Ta- Tomaž, Tanja in Jernej pred Knežjim dvorcem, ki ga že danes vidijo drugače. - Št. 35 - 5. maj 2006 - ABANKA Bi šlo tudi drugače? Glede na to, da so zmagovalci celjskega natečaja novi na sceni, je celo presenetljivo, da v predlaganih rešitvah niso bili še bolj drzni, ekstremni. »Skušali smo biti realni. Čim skušaš narediti preveč, si na spolzkem terenu - prevelik je strošek, pa še do drugih vprašanj in konfliktov pride,« utemeljuje to dejstvo Tanja. Podrezamo, če bi vendarle posegli vdvorec in prostor pred njim še bolj korenito, če ne bi imeli v glavi zahtev naročnikov. »Osebno, prepričan pa sem, da tudi oba kolega, v celoti stojim za tem, kar smo naredili. Te rešitve nam je narekovalo branje prostora,« pove Jernej. In Tomaž doda, da se jim je že po prvem sprehodu po mestu in po gradu zdel odgovor, ki so ga ponudili, pravi in primeren za ta prostor. »Nismo hoteli biti na vsako silo atraktivni in revolucionarni, to nima smisla,« trdi Jernej. »Tem bolj, ker bi ob takšnih predlogih postavili popolnoma nepotrebno konkurenco historičnemu prostoru, ki ga je treba videti, ga začutiti in spoštovati, a mu dodati neko svežino,« zaključi Tanja. Mesto so ljudje Celjsko mestno jedro že dolga leta izumira, propada. Lahko na njihov način urejen prostor, ki se zdi temeljna mestna povezava, kaj spremeni, pripomore k živahnejšemu utripu? Tanja pravi, da sta oba trga nekak konec ožjega centra, ob smotrni povezavi z gornjim gradom in z mestnim jedrom samim pa lahko prineseta tudi nov živahnejši utrip. Tomaž sicer ni Celjan, a se mu zdi, da lahko ta prostor ustvari nek magnet za pešce, postane zbirališče starih in mladih, »omejeno le z nebom in našo skromno intervenco v prostor. Toda, mesto definirajo ljudje in ne sama arhitektura. A če bo ta prostor zaživel, kot si predstavljamo, lahko generira tudi drugačne dogodke in posledično živahnejši mestni utrip.« Prostor je namreč izjemno primeren za dogodke, prireditve... »Ob večjih dogodkih se lahko širi na Trg celjskih knezov, na slepi fasadi Narodnega doma smo predvideli tehnološko tkanino, ki bo na eni strani prosojna, po drugi pa docela primerna za filmske in drugačne projekcije... skratka, možnosti za poživitev dogajanj v mestu samem bo s tem trgom še več,« je optimističen Tomaž. »Sicer pa, naj za nas in naše zamisli govorita čas in delo,« zaključi Jernej. BRANKO STAMEJČIČ Naj Pogled mladih arhitektov na Knežji dvorec in zlasti na trg pred njim. prostor pove ju ni bilo nič drugače. In tudi vse rešitve mladih zmagovalcev niso idealne. Mnogo podrobnosti, drobnih idej iz drugih projektov v prostoru pred Knežjim dvorcem je zanesljivo takšnih, da bi si jih naročnik želel vključiti tudi v nagrajeni projekt. So mladi arhitekti pripravljeni na posege te vrste? TEĐNIK AKTUALNO 5 V mestu nova slaščičarna! Ste ob vstopu v mestno jedro pogrešali bistro, ki bi poleg osvežilnih in okrepčilnih pijač ponujal tudi kaj sladkega za pod zob? Zdaj vam trgovina Logarska s svojo novo slaščičarno ponuja prav to. Ježki, sadne in čokoladne torte, kremne rezine, prvovrstno pecivo pekarne in slaščičarne Brglez z Vranskega in zraven še več kot dvajset vrst različnih okusov sladoleda je le nekaj izmed mnogih dobrot, ki vabijo iz vitrin nove slaščičarne. Poleg tega boste kar pri njih lahko naročili tudi torte za slavnostne domače priložnosti. »Ravno na tem mestu je že pred časom bila slaščičarna, zato se mi je zdelo primemo, da Celjankam, Celjanom in vsem ostalim obiskovalcem znova ponudimo sladke dobrote,« je ob včerajšnjem odprtju povedal vodja slaščičarne Robi Lončar. Nova slaščičarna bo med tednom odprta od 6.30 do 21. ure, ob sobotah in nedeljah pa bo vrata odpirala uro kasneje. Pravično plačilo vrtcev? Kataster zgolj fiktivni dohodek kmetov, prihodki še zdaleč niso dobiček - Zakaj sploh pravilnik, če lahko občine presojajo po svoje? stroškov), v vsakem primeru pa bo pri plačilu vrtca »padel« v višji razred. Jolanda z Dobrne sedaj za varstvo otroka plačuje enkrat več kot prej. »Si lahko mislite, kako razjarjena sem bila, ko sem prejela novo odločbo. Ob tem sem slišala komentarje, češ, pa že imam denar, če se naokoli vozim z dobrim avtomobilom. Ampak, z dobrimi avtomobili se vozijo tudi zaposleni v državni upravi, pa brezposelne mamice! Nov zakon je, enostavno rečeno, neživljenjski in nehuman. Absurdno in nerazumljivo pa se mi zdi tudi, da sem isto letno bilanco predložila Centru za socialno delo Celje in prejela odločbo, da sem upravičena do otroškega dodatka!?« Strokovna presoja občin? Občine nov pravilnik pozdravljajo. V Šmarju pri Jelšah, ki ima velik odstotek kmečkega prebivalstva, kljub spremembam ne beležijo izpisa otrok iz vrtcev. »Mi smo starše pozvali, naj napišejo vlogo za znižanje plačila vrtca,« pravi vodja oddelka za družbene dejavnosti Zlatka Pilko. »Prejeli smo devet pritožb kmetovalcev in tri pri- tožbe samostojnih podjetnikov. Večini smo določili nižje plačilo na podlagi podatkov iz pritožb in dejansko ugotovljenega socialnega stanja družine. Naša občina ni velika,« dodaja, »ljudje se med seboj dobro poznamo, zato ni težko oceniti socialni status soobčana.« Melita iz Celja je že februarja napisala pritožbo, a do sedaj še ni prejela odgovora. Jo-landi z Dobrne so pritožbo zavrnili. Prav zaradi različnih presoj občin nekateri opozarjajo na neenakost državljank in državljanov. Nekaterih se ne da prepričati, da urejena kmetija, ki ima poleg tega še lep traktor in ostalo mehanizacijo, le-to nujno potrebuje za opravljanje kmetijske dejavnosti. Slišati je bil celo predloge, da naj tisti otroci, pri katerih starši ne hodijo v službo, ostanejo kar doma. Ampak, ali ga naj s sabo peljejo v gozd podirat drevesa in tako Še dvignejo črno statistiko slovenskih kmetij, kjer vsako leto zaradi nezgod, povezanih z delom na kmetiji, umrejo v povprečju 2 do 3 otroci? Poleg tega otroci potrebujejo socializacijo drugih otrok. Še več. To je njihova pravica. ROZMARI PETEK Ravno v tem tednu je v Uradnem listu RS izšel popravljen pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih, ki je spremenil četrti člen, zaradi katerega so v minulih tednih poskočili kmetje. Spodnja meja katastra, zaradi katerega starši plačujejo več, se je tako iz 100 tisoč dvignila na 200 tisoč tolarjev, kar pomeni dvig plačila za en plačilni razred namesto dveh. Zgornja meja, po kateri so starši morali plačati kar 80 odstotkov cene programa vrtca, pa so iz pol milijona dvignili na milijon in pol letnega katastra. Kmetje, ki bodo do konca meseca prejeli nove odločbe, bodo malo na boljšem, podjetniki pa bodo ne glede na spremenjen pravilnik ostali na istem. Po prejšnjem pravilniku, ki je stopil v veljavo konec decembra, so kmete, ki presegajo 100 tisoč tolarjev ali več katastrskega dohodka, avtomatsko razvrstili v višje plačilne razrede, kot bi bili uvrščeni po predhodnem izračunu glede na mesečni dohodek na družinskega člana. Kataster, ki predstavlja zgolj fiktivni izračun, koliko bi lahko kmetje na svojih površinah v optimalnih razmerah pridelali, je tako upo- števan dvakrat - pri predhodnem izračunu (pri čemer ga celo pomnožijo s faktorjem 4,6), nato pa še pri novem členu pravilnika. Še več, pri slednjem se celo število družinskih članov sploh ne upošteva. Tako je po starem pravilniku petčlanska kmečka družina, za katere znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana 91 tisočakov (pri čemer je kataster že vključen), sodila v drugi plačilni razred. Ker pa njen katastrski dohodek znaša več kot 300 tisoč, se plačilo vrtca poveča za 3 plačilne razrede, kar pomeni, da bo družina za otroka plačala polovico ekonomske cene vrtca. Melita iz Celja za varstvo otroka namesto 15 tisoč po novem letu za varstvo otroka plačuje 40 tisočakov, kar je skorajda pol njene plače. »Oba z možem sva zaposlena, saj le s kmetijo, pa naj se Še tako trudiva, ne moreva preživeti petčlanske družine. Kmetija je velika zgolj 6 hektarjev in pol, pa sva zaradi katastrskega dohodka padla kar v peti plačilni razred,« razočarano razlaga. »Po eni strani spodbujajo, naj mladi prevzamejo kmetije, po drugi strani te pa tolčejo na vseh področjih. Zaradi katastra smo prikrajšani tako pri Po novem veljavnem pravilniku bodo starši zaradi katastra plačevali za en plačilni razred dražji vrtec, če njihov letni katastrski dohodek presega 200 tisoč tolarjev. Naslednja meja, po katerem bodo starši plačevali še en razred več, je 350 tisoč tolarjev katastra. Če ta presega 550 tisočakov, se plačilo poveča za tri plačilne razrede, pri katastru nad milijon tolarjev je dvig za štiri plačilne razrede, nad milijonom in pol letnega katastra pa se plača 80 odstotkov ekonomske cene vrtca. Po starem pravilniku, ki je veljal od novega leta, so starši plačali v višji razred »padli« že pri 100 tisoč katastra, vsakih 100 tisoč katastra več pa je pomenilo še dodaten plačilni razred več. Tako so kmetje s 500 tisoč katastra plačali 80 odstotkov ekonomske cene vrtca. Razlika med izračunom po starem in sedanjem pravilniku se bo staršem poračunala najkasneje do 31. avgusta, je še določeno v novem pravilniku. otroških dodatkih, štipendijah, dohodnini. Sem že razmišljala tudi o tem, da bi za dve leti, dokler ne gre najmlajši v šolo, pustila službo, vendar saj veste, kako težko jo je znova dobiti, sploh, če nisi več v rosnih letih.« Še večji šok je moral biti za kmetovalca iz Šmarja pri Jelšah, ki je lani za svojega malčka plačeval 10 odstotkov ekonomske cene vrtca, sedaj pa zanj plačuje 70 tisočakov! Nelogičen kataster »Ne vem, kdo v katastru uspe najti kakšno logiko,« je skeptičen vodja celjske izpostave Kmetijsko svetovalne službe Mitja Dimec. »To je umetna tvorba, izračunavajo ga glede na vrsto rabe iz posestnih listov in na terenu sploh ni ažuriran. Tako lahko na posestnem listu še vedno piše, da je na delu zemljišča intenziven sadovnjak, kar na hektar pomeni 520 tisoč katastra, v resnici pa so tam že pred časom posekah drevesa in imajo zgolj trav- nik. Pogostokrat vidimo tudi ogromne površine, na katerih so hmelj zamenjali s fižolom ali sploh z ničemer, kataster pa še vedno prikazuje 100 tisočakov na hektar zemljišča. Možne so tudi obratne situacije,« še opozarja Dimec, »kmet lahko travnik, ki ne prinaša veliko katastra, preorje in uredi v njivo, ki pade v višji razred katastra, pa se mu tega, ker ni ažurirano, nikjer ne upošteva. Zato je edina dobra stvar v tem fiktivnem katastru ta, da prisili tiste, ki zemlje ne obdelujejo, da jo dajo v najem.« Pred podobno, nerealno težavo so se znašli tudi starši pod-jetniki, s to izjemo, da se zanje še nihče izmed odgovornih institucij ni potegnil. Češ, saj oni pa res imajo denar, a ga v končnih bilancah spretno zakrijejo. Nekaj pa vsekakor drži - prihodki nikjer v ekonomski teoriji niso enaki dobičku. Tako lahko posamezen podjetnik pri 20 milijonih prihodka ustvari 10 milijonov ali pa le milijon tolarjev dobička ali celo izgubo (odvisno od fle^o ad 2J). ure asf-jf m i Si ' ÎPODARSTVO »h cet s Kova letos tudi čez mejo Celjsko podjetje že petnajst let bdi nad varnostjo in zdravjem pri delu - Iz Slovenije še na Hrvaško in v Makedonijo Podjetje Kova je za uspešno petnajstletno delovanje in izvajanje varstva pri delu dobilo bronasti celjski grb. Podjetje, ki sta ga ustanovila Drago Rezec in Milan Do-bovišek, je kot prvo zasebno podjetje pridobilo pooblastila ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Trenutno je v njem zaposlenih dvajset visoko izobraženih ljudi, letos pa vodstvo načrtuje dodatne zaposlitve. V Kovi se poleg osnovne dejavnosti ukvarjajo še s požarno varnostjo, varovanjem okolja in uvajanjem standardov kakovosti. Svoje storitve opravljajo po vsej Sloveniji, s predlansko pridobitvijo akreditaci je za meritev hrupa v naravnem in življenjskem okolju pa lahko meritve hrupa opravljajo tudi v drugih evropskih državah. Takšno akre-ditacijo so pridobili kot prvi v celjski regiji. »Naš laboratorij za meritve hrupa je opremljen in usposobljen enako, kot so opremljeni in usposobljeni tovrstni laborato- riji v Evropi,« poudarja direktor Milan Dobovišek. Vendar pa v Kovi za zdaj še ne pogledujejo proti zahodu, ampak se poskušajo prebiti v jugovzhodne države. Za Hrvaško in Makedonijo so že pripravili projekte merjenja emisij azbestnega prahu, s katerim imajo v obeh državah veliko problemov. Računali so, da bodo z meritvami začeli že v prvi polovici leta, vendar sta obe nalogi nekoliko zastali. Izvajali ju bodo namreč v okviru evropskega projekta, ki pa še ni dokončno potrjen. Pridobitev akreditacije je bila za Kovo velik dosežek, nikakor pa ne vrhunec njihovega delovanja. Z evropskimi zahtevami in standardi so morali uskladiti tudi druge dejavnosti, saj drugače storitev, za katere so se usposobili v preteklih letih, ne bi mogli več izvajati. Kot pravi Dobovišek, se na tem področju obeta celo zaostritev zakonodaje, saj naj bi za meritve emisij prav vseh snovi bile potrebne akredita- Direktor in solastnik Kove Milan Dobovišek cije. »Če bo obveljal takšen predlog, o katerem se bomo prav prihodnji, teden pogovarjali v Ljubljani, bo naša zakonodaja še bolj zahtevna kot evropska. In v Kovi bo- mo imeli še veliko dela,« meni Dobovišek. Od varstva pri delu do ISO standardov Podjetje Kova, ki zaposluje 20 visoko izobraženih ljudi, od leta 2002 tudi enega doktorja znanosti, se je kar nekaj let ukvarjalo le z varnostjo in zdravjem pri delu, ki je sicer še vedno njihova osnovna, ne pa edina dejavnost. Danes delajo na skoraj vseh področjih, povezanih z delovnim mestom. Rast, ki se je odražala tudi v zelo dobrih poslovnih rezultatih, je bila tolikšna, da so znotraj podjetja oblikovali štiri oddelke - za tehniško varnost, ki se med drugim ukvarja z usposabljanjem delavcev za varno delo in z ocenjevanjem tveganja na delovnih mestih, za požarno varstvo, ki izdeluje študije požarne varnosti, za kakovost in razvoj, ki nudi strokovno svetovanje in pomoč pri pridobivanju certifikatov kakovosti, ter od- delek ekologije, kjer merijo kemijske in biološke škodljivosti na delovnem mestu, vse vrste onesnaženj v ozračju ter hrup v naravnem in življenjskem okolju, izdelujejo pa tudi poročila o vplivih novih naložb na okolje. Za vse svoje storitve imajo pooblastila različnih ministrstev - za varnost in zdravje pri delu so ga pridobili kot prvo zasebno podjetje pri nas. Kot je povedal Dobovišek, so po letu 2003, ko so začeli izvajati strokovne naloge koordinatorja za varnost in zdravje pri delu tudi na gradbiščih, pripomogli k zmanjšanju števila poškodb pri gradbenih delih. Tovrstna dela so izvajali za Gorenje, v novomeškem Renaultu so nadzirali delà za proizvodno linijo novega clia, sodelovali so pri izgradnji čistilne naprave v štorski jeklarni, nadzirali so tudi sanacij o talilnih peči v Steklarni JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Erine trgovine ostale Mercatorjeve Urad za varstvo konkurence je včeraj razkril, kako s£ je odločil v postopku presoje skladnosti koncentracije Mercatorja in Ere. Direktor Andrej Plahutnik je sporočil, da koncentraciji družb ne nasprotuje. Kot je znano, je Era konec preteklega leta Mercatorju prodala skoraj vse svoje maloprodajne in veleprodajne ter tehnične enot v Sloveniji s pripadajočimi zalogami. Predsednika uprav obeh podjetij sta bila že v času presoje prepričana, bo urad nakup Erinih trgovin odobril. Lahko pa bi se tudi zgodilo, da bi urad Mercatorju in Eri naloži dodatne ukrepe, kot je na primer odprodaja enot. Skrajna možnost, ki pa bi verjetno marsikaj zapletla, pa bi bila absolutna prepoved koncentracije, kar bi pomenilo vrnitev v prejšnje stanje. Kupnina za Erine nepremičnine in opremo je znašala 14 milijard tolarjev. Mercator, ki je vse enote postopoma prevzel v prvih letošnjih mesecih, je s tem pridobil 47 prodajaln, 12 tehničnih trgovin ter tri skladišča. Prevzel pa je tudi pravice in obveznosti iz lizinš-kih pogodb za sedem objektov. Mercator je lani kupil tudi Erine trgovske mreže na Hrvaškem in v Makedoni- ji, za kar je skupaj odštel 47, S milijona evrov oziroma dobrih 11 milijard tolarjev. JI ska/ni^e city c u/center Celje Uniorjev Starkom širi proizvodnjo V mariborskem podjetju Starkom, ki ga je zreški Unior lani ustanovil z nemškim avtomobilskim koncernom DaimlerChrysler, bodo ta mesec zaključili 1,3 milijona evrov vredno naložbo v stiskalnico. Po desetih mesecih dela sta oba lastnika zadovoljna s poslovanjem skupnega podjetja. Starkom izdeluje krmilne mehanizme in rezervne dele za avtomobile razreda S in E. Nova naložba jim bo omogočila serijsko proizvodnjo delov zadnjega mosta za vozila znamke mercedes za tipe E, SL in CLS, že julija pa naj bi proizvodnjo razširili še na izdelavo rezervnih delov za vozila smart. Letos bodo v podjetju nadaljevali še z drugo fazo razvoja. Širili bodo proizvodnjo, postavili sistem kakovosti, nadaljevali z izobra- ževanjem zaposlenih in iskali nove tržne priložnosti v avtomobilski industriji. V Starkomu imajo pripravljenih še nekaj projektov, ki jih načrtujejo za prihodnje leto, z njimi pa so povezane tudi nove zaposlitve. Njihov cilj je preko 20 milijonov evrov letnega prometa in 300 zaposlenih. JI Koval naredil adrenalinsko bombo Podjetje Koval iz Loke pri Žusmu, ki se je leta 2002 specializiralo tudi za projektiranje, izdelavo in postavitev vodnih toboganov, drč in otroških igral, te dni zaključuje približno 100 milijonov tolarjev vreden projekt v Termah Čatež. Posebna znamenitost vodnega parka je t.i. space bowl tobogan, ki je edini te vrste v Evropi in je prava adrenalinska bomba. Kot je povedal direktor Kovala Zdravko Zidar, je dolgoročni cilj podjetja postati vodilni proizvajalec toboganov na širšem območju. Doslej so tobogane postavili že v mnogih slovenskih zdraviliščih, pa tudi na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. JI Kovalov tobogan v Termah Čatež bo posebnost tudi v Evropi. Celjani strateški partner Istraemeca? Za nakup 100.000 novih delnic kranjskega podjetja Istraemeco, ki izdeluje števce za merjenje energije, naj bi se potegoval tudi celjski Engrotuš. Ponudbe za nakup novih delnic Istraemeca, ki je sicer od letošnjega februarja v prisilni poravnavi, je oddalo pet podjetij. Koga bodo izbrali trije največji lastniki, med katerimi sta tudi državna kapitalska in odškodninska družba, pa naj bi bilo znano že včeraj popoldne. Kot je bilo slišati, naj bi se uprava Iskraemeca, ki za delnice oziroma tretjinski lastniški delež zahteva najmanj 2,5 milijarde tolarjev, zavzemala za ponudbe vlagateljev zasebnikov. Med njimi pa najbolj za celjskega trgovca. Zanimanje Engrotuša za kranjskega izdelovalca števcev, ki zaposluje 1.600 ljudi, pravzaprav ni presenečenje. Mirko Tuš namreč že nekaj časa ne skriva, da ga poleg trgovine zanimata tudi energija in telekomunikacije. Njegova ponudba bi bila Iskraemecu gotovo dobrodošla, saj naj bi mu pomagal, da se iz proizvodnega preusmeri v storitveno podjetje, ki bi namesto števcev za merjenje energije vse bolj ponujalo storitev merjenja električne energije. JI Cetis še razmišlja o ponudbi V celjskem Cetisu se še niso odločili, ali bodo sprejeli ponudbo kranjskega založniškega podjetja Primož Trubar za odkup delnic Gorenjskega tiska. Cetis je z nekaj več kot 12-odstotnim deležem tretji največji posamični lastnik Gorenjskega tiska, delnice pa je kupil že pred nekaj leti, ko se je z Gorenjci odločil za vzajemno lastništvo in poslovno sodelovanje. Glavna direktorica Cetisa Simona Potočnik je povedala, da o ponudbi, ki se bo sicer iztekla 18. maja, še razmišljajo. Njihova odločitev bo odvisna predvsem od tega, ali se bo ponudba še kaj spremenila. Družba Primož Trubar zdaj za delnico Gorenjskega tiska ponuja 3.000 tolarjev, kar je po mnenju borznih posrednikov spodnja meja sprejemljivega, saj je knjigovodska vrednost delnice precej višja. Kot je še dejala Potočnikova, jih v Cetisu tudi zanima, kaj je v ozadju prevzema in tudi od tega je odvisno, ali bodo delnice prodali. JI NTJIC RADIO JE UHO,S KATERIM SUŠIMO SVETI ' ' T k ^ J: ŠTAJERSKI VAL iQtOll paním i míjboljsim okusom 7 Stopimo Jim na prste! Društvo bolnikov z osteoporozo proti zavajajočim ponudbam zdravil in zdravstvenim pripomočkov Kar navadili smo se že, da nam na vsakem koraku ponujajo čudežne kremice, prehranske dodatke in fantastične naprave, s katerimi se bomo rešili odvečnih kilogramov, pridobili postavo filmske dive in od samega zdravja kar žareli. Resda marsikoga še zavedejo v nepotrebne stroške, a dokler ni dejansko v nevarnosti naše zdravje, še gre. Da pa ponudniki nimajo nikakršnih mej in moralnih zadržkov, nas je v imenu Društva bolnikov z osteoporozo Terme Zreče - Celje opozorila predsednica Eva Orač: »Aprila so v Žalcu in okolici razdelili več sto vabil, s katerimi je podjetnica iz Volav-lja vabila k brezplačnim meritvam kostne mase, telesnih maščob, mišične mase in de-hidracije telesa. »Meritve« so bile v Gasilskem domu Žalec. Že od vsega začetka smo sumili, da gre za prikrito prodajo storitev ali izdelkov. Naš sum potrjuje anketni list, katerega bistvo je ponudba ma-sažnega pasu, in ugotovitve na sami »meritvi«, ki jo izpolni za delo naročen študent.« »Meritve« so, če dnigega ne, zelo zanimive. Vse, kar nam obljubljajo izmeriti, storijo s povsem nebolečim postopkom: samo z bosimi nogami je treba stopiti na merilno napravo. Čudo prečudno - rezultati so pred nami (no, na listu papirja). Glede na podatke o starosti, višini in teži seveda ni težko oceniti, ah imamo ravno prav ali preveč telesne maščobe, tudi za mišično maso gre takole na pogled. Pri kostni masi pa se logika že ustavi. Če bi bilo tako preprosto - le zakaj v zdravstvu upo-rabljajo drage naprave, da nam jo lahko izmerijo? Pa še zdravniki morajo pregledati meritve in šele potem zvemo, ah je z našimi kostmi še vse v redu ah pa jih že ogroža os-teoporoza. Kam pes taco moli nam je seveda jasno že pri izpolnjevanju anketnega lista. Začne se lepo z zdravstvenimi težavami, nadaljuje pa s poznavanjem »blagodejnih učinkov magnetno terapevtske blazine«, z vprašanji, ah smo se že zdravih s pomočjo alternativne medicine, ah slabo spimo in imamo težave, ki jim ne poznamo vzroka in, seveda, s ponudbo, da postanemo prejemnik brezplačnega kataloga zdravja. Vnjem je verjetno tudi na »meritvah« priporočen ma-sažni pas. Menda gre za ultra-magnetno terapijo in najnovejši izdelek na področju hujša-nja. Cena: 36 tisoč tolarjev. Če nam najprej z »meritvami« dokažejo, da moramo nujno shujšati in si okrepiti mišično in kostno maso, mora biti človek že kar karakter, da ne poseže po tako preprosti možnosti (pa še na obroke), da si povrne zdravje. »Ker se kot društvo bolnikov z osteoporozo pod nad- city conter NAGRADNA IGRA Celje E ska/ni(re NAVDIH UREJENEGA DOMA Salon Creatina v Citycentru Celje je največja prodajalna s preprogami na Štajerskem. Nudijo tako klasične kot tudi moderne preproge najnovejših vzorcev in trendov za popestritev doma ali osvežitev sedežne garniture. Če je izbira preproge med bogato ponudbo pretežka, lahko kupec domov vzame več preprog ter se v miru odloči, katera je ustreznejša. Prodajni program Salona Creatina je zelo širok: od talnih oblog, tekačev, zaves in dekorativnih tkanin do najnovejše posteljnine: prešite odeje, vzglavniki, posteljne garniture, rjuhe, odeje ... V Salonu Creatina je ekskluzivna prodaja Disney posteljnine, ki razveseli vsakega otroka. Kupcem prisluhnejo ne samo s pestro izbiro, temveč tudi z drugimi ugodnostmi, kot so: tovarniške cene pvc toplih podov in zaves; trajno nizke in ekstra ugodne cene določenih artiklov, npr. odej, prešitih odej, tekačev; ekskluzivna ponudba preprog, posteljnine in dekorative ter možnost plačila v 24 obrokih, brez obresti in brez pologa. Vabljeni v Salon Creati- Bon v vrednosti 10.000tolarjev prejmeta poslušalka Fanika Gradinovič, Mariborska 32/b, 3000 Celje in bralka Dragica Re-bemak, Tkalska 7,3000 Celje. Z IZPOLNJENIM KUPONOM DO LEPIH NAGRAD Ker so prav nakupi ena prvih zadev, na katere v sodobnem času pomislimo ob besedi prazniki, verjamemo, da ste si med pripravami na minule praznične dni več kot dobro v spomin vtisnili nešteto ponudnikov v Citycentru Celje. V nasprotnem primeru pa je do prihodnje srede, ko bodo po 10. uri na Radiu Celje znova na sporedu Iskalnice, dovolj časa, da med sproščenim druženjem v omenjenem nakupovalnem centru malo več pozornosti namenite tamkajšnjim prodajalnam. Če ste torej s sodelovanjem v nagradni igri Iskalnice oklevali vse do tega trenutka, le še hitro na kupon vpišite svoje podatke ter obkrožite trgovine, za katere upate ali veste, da jih še nismo predstavili. Kuponi naj romajo na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, lahko pa jih oddate tudi pri Informacijah v Citycentru Celje. V primeru, da nagrado osvojite prav vi - žreb poteka vsako sredo po 10. uri na Radiu Celje - jo morate ob predložitvi davčne številke v predstavljeni prodajalni prevzeti v 10 dneh. Več o nagradni igri tudi na www.radio celie.com. iska/ni^e clfcy center Celje Obkrožite, katere 3 trgovine bo ekipa NT&RC predstavila v naslednji nagradni igri? VtL6T£KSTIL STIEFELKÔNIG tednik radiocelje zorom zdravnikov in ob sodelovanju lokalnih skupnosti in zdravstvenih ustanov strokovno ukvarjamo z oza-veščanjem obolelih ali ogroženih z osteoporozo, ne moremo odobravati takšnega pristopa k bolnikom. Že tako so bolni, vsekakor pa že v letih in so lahek plen za različne podjetnike,« je upravičeno jezna Eva Orač, ki nadaljuje: »Tudi v naše društvo prijahajo z različnimi ponudbami za vsemogoča zdravila, opornice, pasove. Taka dejavnost se je razmahnila čez vse meje na vsem območju države. Še posebej očitna je ponudba t.i. zdravil dopolnilne prehrane. Tako ne gre več. Predlagamo, da v vseslovenskem merilu stopimo tem dejavnostim na prste.« Pa bi res že bil čas. MILENA B. POKLIC Singulina za otroke z astmo Astma je bolezen, ki ogroža preko 300 milijonov ljudi po vsem svetu. V zadnjih desetletjih tako v svetu kot pri nas beležijo njeno nenehno naraščanje. Ocene kažejo, da bi do leta 2025 število bolnikov po svetu lahko naraslo na kar 400 do 450 milijonov. Na problematiko astme vsako leto še posebej opozarjajo 2. maja, na svetovni dan te kronične bolezni. Tokrat je zaživela tudi nova slovenska spletna stran za starše in otroke, ki jih zanima problematika astme. Na spletnem naslovu www.singulina.si lahko starši najdejo razlage in odgovore strokovnjakov na številna vprašanja, ki si jih zastavljajo, ko se pri svojem otroku srečajo s simptomi astme. Stran je namenjena tudi otrokom, ki se lahko igrajo s pravljično junakinjo, vesolj-čico Singulino. Na ta način naj bi jim pomagali premagati strah pred boleznijo, ki se po podatkih raziskave iz leta 2000 pojavlja pri skoraj 14 odstotkih otrok v Sloveniji. Cilj zdravljenja astme je doseči in ohraniti dober nadzor nad boleznijo, ki bolnikom omogoča povsem normalno življenje. Pri skoraj vseh bolnikih je mogoče to z učinkovitim zdravljenjem, vzgojo in razumevanjem bolezni tudi doseči. AB Množično društvo revmatikov Letošnjega občnega zbora Društva revmatikov Celje se je udeležilo kar 450 članov iz celjskega, zasavskega in koroškega območja. Tokrat so se zbrali v Steklarni v Rogaški Slatini. Z zadovoljstvom so ugotavljali, da jim vsem težavam navkljub uspeva tako pri izboljševanju kakovosti življenja članov kot tudi pri zagotavljanju cenejših zdravstvenih storitev v slovenskih zdraviliščih. To sta tudi osnovna cilja društva. Še naprej si bodo prizadevali za krepitev članstva, saj je množičnost eden izmed pogojev za doseganje ugodnih članskih popustov, ki segajo od 20 do 50 odstotkov, odvisno od zdravilišča. Odločitev o vodstvu društva ravno zaradi dosedanjega dobrega dela ni bila težka - ponovno so za predsednika izvolili revmatologa Rada Komadino, dr. med., za blagajničarko društva pa Alojzijo Šalej. JOŽE GROBELNIK K izobraževanju, osveščanju in raz-blinjanju tabujev v zvezi z astmo naj bi po svojih najboljših močeh pripomogla tudi Singulina preko svoje spletne strani www.sinqulina.si. Pisarna lige proti epilepsiji Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije bo 15. maja uradno odprlo svojo prvo pisarno izven Ljubljane. Nova pisarna lige je na Vodnikovi 11 (prvo nadstropje) v Celju, v njej pa je že mogoče poiskati pomoč ob torkih in četrtkih med 9. in 13. uro ter ob sredah med 13. in 17. uro. Mojco Kodrun, ki vodi pisarno, lahko pokličete tudi po telefonu na številki 03/ 490 08 05 ali 490 08 06. MBP 8 INTERVJU ■BBBHHn^^araBeË?: : NOVI TBHIK Zaprl sem oči in odprl srce Družinska kronika pripoveduje spomine 84-letnega šentjurskega literata Jerneja Borovnika Bartola Jernej Borovnik Bartol je prejšnji teden javnosti predstavil svoje življenjsko delo, s katerim izpolnjuje davno dano obljubo. Po štirih zvezkih poezije z aforizmi in po knjigi Spomini Slovencev na taborišča Jasenovac, Stara Gradiška in Le-poglava je to šesto in najobsežnejše delo. Upokojeni profesor agronomskih ved, zapriseženi ljubitelj zborovskega petja s 40-letnim pevskim stažem in človek, ki v sebi hrani neizmerno bogastvo spominov, modrosti in izkušenj, je nekaj drobcev te zakladnice delil tudi z nami. Komu je bila dana obljuba, ki je porodila 500 strani vaše zadnje knjige? Mojim staršem oziroma moji mami, ki si je zelo zelo želela, da se opiše naše življenje v izgnanstvu. Ta obljuba me je vezala leta in leta. A življenje gre svojo pot in ni vedno časa za vse stvari. Zdaj mi je uspelo. Knjiga je napisana, natiskana in predstavljena javnosti. Vaša družina je bila številčna in tudi zelo povezana in zaznamovana s številnimi preizkušnjami. Naša družina je v času, ko so nas izgnali, štela natančno 15 članov. Staršema se je rodilo 15 otrok, vendar sta dva kot dojenčka umrla. Ko so nas izgnali, je bila težava v tem, da nas takrat ni bilo vseh doma. Tako nas je v izgnanstvo odšlo devet. Šest bratov in sester pa takrat ni bilo doma. Brat Valentin jih je kasneje kar brez vseh dokumentov in dovoljenj pripeljal čez Boč in Sotlo na Hrvaško. Ko ste odhajali od doma, ste bili postavljeni pred težko življenjsko odločitev. Tistih trenutkov se vsak izmed nas zelo dobro spominja, a vsak na svoj način. Starostna razlika je bila namreč velika. Najmlajši brat je bil star štiri leta, najstarejša sestra že skoraj 30. Bili smo obveščeni o selitvi, tako da smo lahko pripravili cule in kovčke, pri čemer so nas presenetili nemški vojaki, ki so prišli ob pol treh ponoči, a jim oče ni odprl. Želel je, da se zgodi podnevi, ne sredi noči. Že takrat so se začele težave. Iz vaših besed lahko človek začuti vaša starša kot zelo modra vzgojitelja. Naša starša sta bila v resnici odločna vzgojitelja, zato imamo vsi otroci nanju najlepše spomine. Vaši otroški spomini so zelo zabavni. Bili ste tudi sošolec in prijatelj enega največjih jedrskih strokovnjakov v Jugoslaviji, ki so mu kasneje postavili celo spomenik. Takih znamenitih spominov imam veliko, vendar zanje kot šolar nisem vedel, da so kaj posebnega. Izkazalo se je, da je tisti najbolj nagajiv fant, s katerim smo uganjali marsikakšne igrarije - na stranišču smo na primer tekmovali, komu fiziološka pipica najdlje ponese tisti zlati curek - postal velik mož. Avtor tistega najvišjega curka je bil namreč Josip Kotnik, ki je bil svojčas največji jedrski strokovnjak v Jugoslaviji in je komentiral tudi prvi Gagarinov polet v vesolje, ker se je na to spoznal. Ko ste bili še pastirček, ko ste še v predvojnih časih varčevali kovance za svojo svetlo prihodnost, kaj ste si takrat predstavljali, da boste v življenju postali? Zanimivo, da sem že tako mlad, še šolar-ček prvih razredov osnovne šole, delal načrte za svoje življenje in kaj bi rad postal. Že takrat sem se zavedal, da država ne podpira šolanja revnih otrok in sem takoj začel razmišljati, kako bi denar sam prislužil. Želel sem namreč v najbolj znano kmetijsko šolo na Štajerskem ali celo na Slovenskem, da bi se na koncu lahko zaposlil na kakšni graščini kot upravnik posestva. To je bil moj ideal, ko sem gledal takrat še živeča posestva in graščine v Socki in na Frankolovem. Biti samostojen upravitelj, za to dobivati plačo in morda nekoč pokojnino. Zamislite si, da sem kot tak mlad fantič razmišljal o pokojnini. A te so bile v tistem času še posebej na podeželju zelo zelo redke. V kmetijsko šolo niste mogli, takrat ko ste želeli, a kasneje so vas tja poslali z dekretom. Res je. Ker je bilo to malo pred vojno, sem sam od sebe spoznal, da je to neprimeren čas za šolo, da je prepozno in sem tiste srebrne kovance po 50 dinarjev z glavo kralja Petrčka na njih porabil za nakup lepega novega kolesa. To je takrat pomenilo skoraj toliko kot imeti avto. In tako sem s svojim novim kolesom in z novimi mislimi dočakal drugo svetovno vojno. Potem ko sem se demobiliziral - bil sem v mornarici - pa sem se takoj vpisal v kmetijsko šolo. Najprej nižjo, nato v srednjo in na koncu sem bil z dekretom ministra nameščen kot predavatelj splošnih poljedeljskih predmetov. Takrat sem se spomnil ironije svojih želja, da po čudnem naključju nisem pristal v šolskih klopeh, kot sem želel, ampak za katedrom. Tam v šoli ste našli tudi svojo življenjsko sopotnico, s katero sta poročena že 53 let. O ljubezni bi lahko verjetno veliko govorila ... Res je. Imam srečo v življenju, ki bi jo lahko sklenil tako, da sem zaradi tega, zaradi ljubezni, zaradi načina doživljanja najsrečnejši nesrečni človek. Kajti tudi ljubezni, kakršne koli so že, ne povzročajo samo veselih srečnih občutkov ampak tudi bolečine. A ne samo ljubezni - življenje na sploh. Doživel sem vse najlepše, kar se je dalo, in tudi vse najhujše. To trdim zato, ker sem bil najmanj trikrat obsojen na smrt, a sem po srečnem naključju vsakič preživel. Četrtič se je zgodilo celo to, da je nek prijatelj, kolega, partizan šel namesto mene v smrt. Prosil me je, da bi šel on na tisto pot, ki bi jo moral po dolžnosti opraviti jaz. A na poti so ga ujeli ustaši in ga zaklali. Žal sem ga videl razrezanega z izkopanimi očmi. To so težke travme, ki ostanejo tudi dolgo potem, ko puške utihnejo. Vaša družina je preživela izdajstvo, izgnanstvo, bili ste v taborišču. Imeli pa ste srečo, da ste se po vojni vsi živi vrnili domov. Kako se spominjate teh časov? Teh časov se spominjam zelo natančno. Skupaj s starši sem šel skozi taborišče Raj-henburg. Tam jih niso veliko ustrelili, otroci pa so obolevali za krvavo grižo, na poti je na vlaku umrl majhen otročiček, umrl je 80-letni starček s Frankolovega. V Slavonski Požegi smo imeli srečo, da so bili najhujši pokoli že mimo. Ampak ljudje, ki smo jih tam našli, so pripovedovali grozljive reči. Postřelili so cele barake Židov, Srbov, kri je tekla skozi velika vrata. Tudi to, kar sem sam videl, me je zelo zadelo. Ustaši so na kolesih bili srbske kmete, ki so morali ob njih zelo hitro teči na delo. Kdor ni bil dovolj hiter ali je omagal, jih je dobil po glavi. Imeli smo srečo, da je bil z nami naš dušni pastir, župnik s Frankolovega, Alojz Sunčič. Izgnal ga je Himmler osebno, ko je bil na inšpekciji v Mariboru in Celju. Sun-čiča je skupaj z župnikom iz Vojnika odpeljal v Stari pisker, a sta kasneje prišla za nami. Kasneje so nas veliko selili. Tako smo prišli v stik s partizani. Srečali smo na primer Josipa Baloga, ki je bil član madžarskem revolucije in član partije od leta 1920. Vsi so govorili, da je imel daljši partijski staž celo od Tita. Srečali smo tudi druge narodne heroje tistega časa. Grozote jesenovškega taborišča ste že opisali v eni svojih knjig. Pri 84 letih ste še izredno čili in zdravi. Enkrat ste rekli, da je tudi Jasenovac kot simbol vsega hudega zaslužen za to ... Ker je bila naša 12. Slavonska brigada pri Našicah hudo hudo zdelana, se je komaj izvlekla. Mene niso mogli pravočasno obvestiti, zato so me ustaši ujeli. Takrat sem zaprl oči in odprl srce. Trpinčili so me. Če skrajšam pripoved samo na to, da je bilo treba v samici, kjer so me pretepali, lizati lastno kri in blato, potem si vsak lahko ustvari sliko. Takega so me potem predali v Osijek v policijske zapore. Tam sem bil 15 dni ob sami vodi in nekaj dekagramih suhega kruha. V roke so me dali tudi SS-ovcem. Zavezali so mi oči in me postavili pred zid. Po vsem, kar sem preživel, mi je bilo že vseeno in bi hiter strel pomenil celo odrešitev. A so dobili drugačen ukaz. Prepeljali so me pred glav- nega oficirja SS, ki mi je spet takoj nameril pištolo v glavo in mi grozil s smrtjo. Mene pa so v nesramnosti že nekoliko podučili španski borci. Rekel sem mu, naj kar ustreli, ker taka sorta kot je on, drugega tako ne zna, kot ljudi ubijati. Moža je zadelo v srce, mene pa takrat nikamor. Končalo se je tako, da me je poslal v Jasenovac z besedami, da bom tam od lakote crkoval in gotovo ne bom nikoli več prišel živ ven. Sem živ dokaz, da se je zmotil. Naj kot zanimivost izdava še majhno družinsko skrivnost. Imeli ste namreč strica, ki je bil sin Antona Aškerca, kajne? Življenje naše stare mame je ubralo malo čudno pot. Šele pri 30. sem izvedel, da je bil naš oče nezakonski otrok in tako mi je bilo marsikaj bolj jasno. Tudi to, zakaj je bila očetu družina tako zelo pomembna - ker je v pravem smislu nikoli ni imel. Njegova mati, naša babica Helena Borovnik, je bila tudi v Marijini družbi in je hodila k večernicam v Vitanje, kjer je služboval mladi nadebudni pesnik in pisatelj Anton Aškerc. Ker je njena pot domov v večernih urah vodila skozi graščinski gozd, je katehet čutil dolžnost, da jo pospremi. A kot se je izkazalo, to ni bilo edina stvar, ki jo je čutil do nje. Nič ni pomagalo, da ga je odklanjala. In kot so znale ženice včasih tako lepo povedati - zgodilo se je. Noseča se je kasneje Helena omožila in po manjših zapletih, ko je njen oče k doti dodal še par volov, se je bodoči mož z vsem skupaj sprijaznil in otročička sprejel. Tako se malček kasneje ni pisal Aškerc, ampak Strenčan. Katero misel bi izbrali, če bi morali vanjo položiti svoj življenjski moto? Nič posebnega. Vse, kar delaš, česarkoli se lotevaš, je treba delati pošteno in z veseljem. Sem pa zaradi tega že doživel, da mi je sin očital, da kako narobe sem ga vzgajal (smeh). In ko sem ga začuden pobaral, kaj je s tem mislil, mi je navrgel, da lahko tudi sam vidim, kako poštenim življenje najslabše odreže. SAŠKA TERŽAN AKCIJA 9 Zmigajte se, koristi so večplastne POZOR, HUD PES Kaj je vsestransko, prikladno, poceni, nezahtevno, primerno za izboljšanje kondicije in hkrati prijeten način spoznavanja okolice? Odgovor je preprost - hoja. Naša skupina se bo na dvokilometr-ski test hoje pod vodstvom profesorice telesne vzgoje Brigitě Fižuleto podala jutri - in to ob vsakem vremenu! Naj naštejemo še nekaj pozitivnih (no, saj negativnih sploh ni) lastnosti hoje in telesnih aktivnosti na sploh. Po njej se počutimo lažji, zadovoljni, da smo se končno spravili in nekaj naredili zase, kar posledično vpliva na dvig samozavesti in osebnega zadovoljstva. Katero izmed aerobnih vaj (po domače rečeno so to tiste vaje, pri katerih se dodobra zadihate in prepotite) boste izbrali, sploh ni pomembno. Za hujšanje je pomembno le to, da je vadba ciklična, torej ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE IPAVĆEVA18. 3000 CELJE, telefon: : +386 03 42 51 115. hi ponavljajoča, ter da traja več kot pol ure. Ob tem vam mora biti še pri srcu in ne da vam je že sama misel nanjo odveč, saj jo boste drugače prej ali slej opustih. Izbirate lahko med hitro hojo, tekom, kolesarjenjem, plavanjem, planinarjenjem, rolanjem, plesanjem ... Pri vsem tem pa vam ni treba čakati na ponedeljek, na lepše vreme, na tisti dan, ko boste v službi imeli manj obveznosti. Začnite kar zdaj, danes! Če vam vseeno ne uspe, vam ponujamo še en »recept«: posvojite psa. Ta bo zagotovo vsak dan tako moledoval za sprehod, da mu boste morah ugoditi, s tem pa boste največjo korist naredili prav sebi. Vsaj ena dobra plat debelosti Brigita Fižuleto, ki je naše hujšaije obiskala na minulem srečanju, je poleg vseh negativnih stvari, ki jih povzroča prevelika telesna teža, zbranim razkrila, da težje osebe v 95 odstotkih niso rizične za bolezen krhkih, kosti, torej os-teoporozo. Najbolj rižična skupina za osteoporozo so po raziskavah naravne blondinke z modrimi očmi, ki tehtajo Brigita Fižuleto je skupini najprej teoretično razložila pomen telesne vadbe in testa hoje, jutri pa bo skupino tudi stestirala. Že 3. junija se lahko tudi vi udeležite testa hoje na levem bregu Savinje. manj kot 60 kilogramov. Kljub vsemu pa je dpbro ravnati preventivno, kar pomeni, da svoje kosti varujemo tako, da jim pripravimo dobro mišično oporo, to pa dobimo s pomočjo redne in zmerne telesne aktivnosti. Kalcij, ki »naredi« kosti trdne, se namreč vanje vgrajuje le nekje do 18 leta, ko pa se rast konča, ga ne moremo več, niti umetno s tabletkami, dodajati v kosti. Zato ostaja edina preventiva krepitev mišic. No, pa da se ne boste zdaj razveselili in se zaradi prej naštetega dejstva kar zadovoljili S svojo preveliko težo. Brigita Fižuleto je ob tem poudarila, da zaradi odvečnih kilogramov vseeno »trpijo« hrbtenica, kolena, kolki, srčno-žilni sistem ... Poleg tega je dokazano, da se z izgubo 10 odstotkov vaše teže do 15 odstotkov izboljša (zniža) vaš tihi ubijalec ali z drugim imenom visok krvni pritisk. Poznate tisto uganko - kaj je težje, kilogram sena ali kilogram železa? Podobna logika je tudi pri primerjavi maščob in mišic. Kilogram je kilogram, ampak... »Vzemimo primer iz mesnice: ko kupite kilogram mesa za juho, vam mesar izroči precej majhen zavitek, če pa kupite kilogram >špeha<, pa že ne veste, kako boste tako veliko vrečo nesli domov,« nam je razliko med treniranimi mišicami in navadnim »špehom« slikovito ilustrirala Fižuletova. Enako logiko lahko uporabimo na našem telesu... Predstavljajte si, kam vse se obesi in kako viden pri tem postane odvečen kilogram maščobe na našem telesu. Potrebujete še kak dokaz več, da se boste končno odločili za krepitev mišic? ROZMARI PETEK Preverjen trik tedna Glede na to, da že prihaja čas, ko boste rezervirali letošnji letni dopust, je tudi tokratni trik povezan s tem. Če si boste privoščili dopu-stovanje v hotelih all inclusive ali takšnih, ki pri obedih ponujajo t. i. ruski bife, se boste zagotovo prenaje-dali. Ne bi raje najeli apartma in sami poskrbeli za zdra-obroke? Jemo in hujšamo Rižota z bel uši Sestavine: 60 g neoluščenega riža na osebo, 250 g belih belušov, mala čebula, žlica olivnega olja, žlica limoninega soka, maslo, sol, poper, šopek pe-teršilja. Priprava: beluše očistite in jih narežite diagonalno na 2 cm velike kose. Riž kuhajte po navodilu proizvajalca, vendar pet minut manj, beluše kuhajte v osoljenem kropu z nekaj kapljicami limoninega soka in z za noževo konico masla približno 15 minut. Na olivnem olju prepražite nasekljano čebulo, dodajte beluše in riž, pomešajte in zalijte z 1 del zelenjavne juhe ali vode. Ko voda povre, je jed kuhana. Po okusu posolite. Poprajte in preden servirate, potresite s sesekljanim peteršiljem. Pradižnik z mozzarello Sestavine: 4 paradižniki, 125 g manj mastne mozzarelle, žlička olivnega olja, žlica balzamičnega kisa, sol, bazilika, origano, peteršilj. Priprava: paradižnike in mozzarello narežite na tanke kolobarje in jih naložite na večji, plitev krožnik, posolite, pokapljajte z balzamičnim kisom in nato še z olivnim oljem, potresite s svežo nasekljano baziliko, z origanom in s peteršiljem. Če nimate pri roki svežih začimb, si lahko pomagate tudi s posušenimi. JANA GOVC ERŽEN Stara pravda Potem ko sem prepustil rubriko duhu preteklosti, sem znova z vami. Ker sem bil praktično ves čas praznikov odsoten, mi je to prišlo celo prav, po deSetih dneh tujine pa se je seveda lepo vrniti domov in sesti na kakšen mestni kafetarski vrt, vzeti časopise in prebrati kaj novega, kar sem tudi storil. Toda nič novega, kje smo že ostali? Cukjatijeva nova zgodovinska veja in še vedno Holmec, Rožna dolina ... Pa se lotimo vojne za osamosvojitev. Ali so bili storjeni zločini? Kdaj za vraga pa še vojna ni bila zločin, zlo je njen atribut in povojno pravo je zgolj men-zura, ki meri količino zla, ki je bilo storjeno ah drugače povedano stilni moment vojne. Ubijati se vendarle da v stilu, elegantno in ubijati se da brez dokazov, da se pa tudi tako, da to nekdo posname, hote ali nehote. Če ubijaš in to hote posnameš sam, bi rekel iz nekega meni nedoumljivega hedonističnega nagona, je to po vojni neprimerno večji zločin, kot recimo če to posname nekdo drug, kot so recimo avstrijski novinarji na Holmecu. Dokazi za, recimo temu nepotrebno ubijanje, ki jih morajo zbrati v primeru Holmec, pa so seveda tako zelo nedostopni, da bi lahko ta primer enostavno dali za vedno v arhive, pa naj bodo prizadeti še tako prizadevni pri odkrivanju tiste prave resnice. Tudi čé bi jo našli, če bi rekonstruirali takratno dogajanje in bi se na nekem poljubnem sodišču znašli »krivci«, ki so takrat streljali, bi se slednji zlahka obranili, ker bi se verjetno zagovarjali skozi trditve, da so streljali, ker so se bali kakšne izmed ukan nasprotnika, recimo da so se slednji želeli razstreliti. Današnji čas je pač primeren za tovrstna razmišljanja. Seveda je še mnogo drugih načinov obrambe, a slednji je banalno enostaven. Miklavčič - Predanova počne natančno to, kar je nekoč počela Antigona, le da je bila Antigona konkretna. Šlo je za Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com pokop njenega brata in za spor s konkretnim kraljem Kreonom, Predanova pa se bije (sicer je mogoče, da ima tudi kaj za bregom) na metafizični ravni, sprta je s celotno svetovno ureditvijo, ki pa jo resnici na ljubo lahko najbolj primerno poimenujemo z Nietzshe-jevo trditvijo, češ da je življenje velika umazana reka. Če primerjamo dejavnost Predanove in Del Pon-tejeve, bije v oči, da se prva izgublja v primeru, ki jih je bilo v zadnji vojni na Balkanu vsak dan najmanj sto, z drobtinicami, ki so sicer za posameznike bile usodne, Del Pontejeva pa Se zadeve loteva pri pekih samih. Ravnanje Del Pon-tejeve ima univerzalno sporočilo, delovanje Predanome je vrtičkarski boj za njenih pet minut slave in precej velika je možnost, da se želi nekoliko maščevati za ovadbe, ki so bile sprožene proti njej, torej gre za neke vrste sebičnost, morda tudi za neke vrste strah pred linčem. Slednji je lahko konkreten, fizičen, lahko je medijski, lahko se znajde na borzi nezaposlenih ... Vsakršen halo okrog primerov Holmec in Rožna ji neskončno koristi v smislu njene varnosti, ne pa tudi v smislu njenega mentalnega zdravja. Nikakor ne sme pozabiti konkretnega dejstva (omejena sposobnost konkretne zaznave pa bi bila lahko njena psihodiagnoza), da so bili vojaki na obeh straneh takratnega spopada vpoklicani tako rekoč iz postelje v nekakšno amatersko vojno, medtem pa je lahko sama preko TV-ja spremljala dogajanja in zraven pisala svoje recepte za zdravo kuhinjo. Kakor kuha zdaj, dvomim, da so okusni. McDonald's Celje Cvelbar d.o.o. Celje Ponujamo vam delo v dinamični in prijetni delovni sredini. Zaposlimo: O več delavk in delavcev za redno delovno razmerje več študentk in študentov, ki si sami izbirajo delovni čas im in vašo telefonsko številko nam pošljite v 8 dneh je. Cvelbar d.o.o., Gubčeva ulica 2. Celje •■«i.šMt.041 714 206 10 l mm Do tople vode in ravnega ledu Celjski mestni svet je potrdil načrt razvojnih programov za sanacijo ogrevanja kopaliških vod na letnem bazenu in za sanacijo betonske plošče na mestnem drsališču. Z obema objektoma gospodari ZPO, ki je v razpisu ministrstva za šolstvo in šport videl priložnost, da reši dva že zelo pereča problema celjskih športno-rekreativnih objektov. Solarni sistem ogrevanja kopaliških vod na bazenu se je namreč izkazal za slabega, vrh vsega so ob lanski dogradnji kanalizacijskega sistema ob Savinji izgubili dobro tretjino površin za ogrevanje s sončno energijo. Prav tako slab je položaj v mestnem parku, kjer se 150 točkovnih temeljev, na katerih stoji betonska drsalna ploskev, že več let poseda. Posledično ploskev poka, kar je zaradi energenta - amoniaka, s pomočjo katerega umetno nastaja led, tudi okoljsko že zelo nevarno. »Sanacija je nujna, zdaj pa se nam ponuja priložnost, da uspemo na državnem razpisu in s tem pridobimo vsaj nekaj potrebnih sredstev za neodložljiva dela,« je potrebo po tem pred mestnimi svetniki utemeljeval direktor ZPO Ivan Pfeifer. Svetniki so načrt potrdili, če bo ZPO uspešen na razpisu, pa bo za ogrevanje bazenskih vod s pomočjo toplotnih črpalk lahko pridobil 20 milijonov tolarjev državnega denarja in za izvedbo celotne naložbe in amortizacije priložil še »svojih« 35 milijonov tolarjev. Za sanacijo drsalne ploskve pa se ob uspehu prijave na razpis ZPO nadeja 16 milijonov državnega denarja, ki bi mu dodal še »lastnih« 29 milijonov tolarjev. Po sklepu mestnega sveta lahko ZPO zdaj na razpisu kandidira, kakšen bo uspeh kandidature, pa bo znano po 15. maju, ko poteče razpisni rok. BRST Po grbu vrsta aktivnosti Nekaj dni po sprejemu zlatega grba MO Celje so imeli člani Gasilske zveze Celje jubilejni, 50. redni letni občni zbor. Zbrali so se v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Lokrovec-Dobrova. Predsednik Albin Turnšek se je še enkrat zahvalil za visoko priznanje, ki je izraz razumevanja občine do aktivnosti prostovoljnih gasilcev. V letošnjem programu so v ospredju nabava novega vozila GVC 16/25 za PGD Gaberje ter 21. maja v Celju podpis listine o sodelovanju z gasilci v nemškem mestu Singen. Avgusta bodo listino podpisali tudi v Nemčiji na gasilskem taboru, na katerega so povabili tudi 25 mladih gasilcev iz GZC z mentorji. Letos bo PGD Ostrožno praznovalo 60-letnico, PGD na Svetini pa bo razvilo društveni prapor, ki ga še edino 50. občnega zbora GZ Celje se je udeležil tudi predsednik slovenskih gasilcev Ernest Eory, ki so mu ob 70-letnici gasilci GZC izročili spominsko priznanje. Konec maja bo v Celju ali Štorah gasilsko tekmovanje za vse kategorije, pripravili pa bo- petdesetletje. do tudi slovesnost ob koncu izobraževanj. Za celjsko regijo so pripravili tečaj za gasilske sodnike, kjer je sodelovalo 26 tečajnikov, pri čemer jih je dvanajst izpit že opravilo. Andrej Turnšek iz PGD Ostrožno je uspešno opravil izpit za višjega gasilskega častnika operativne smeri, Andreja Videc iz PGD Svetina pa za višjega častnika organizacijske smeri. Petindvajset gasilcev je uspešno opravilo tečaj za vodje skupine v GZ Celje. 12. maja bo v Ljubljani plenum GZ Slovenije, na katerem bo nagrado Matevža Hace-ta za življenjsko delo dobil znani gasilec iz Škofje vasi Vinko Sentočnik, kipec gasilca pa Štefan Pohajač z Dobrne. Gasilci, ki so dobili zlati grb, zdaj pričakujejo tudi pravočasno zagotovitev sredstev, da bodo lahko uresničili sprejeti program. Ob vsem naštetem je najpomembnejša nabava prepotreb-ne gasilske in druge opreme, ki jo je treba tudi uvažati. Vsekakor bo visoko občinsko priznanje nov zagon prostovoljnim gasilcem ob abra-hamu GZ Celje ter v prvih letih na poti v drugo TONE VRABL V knjigoveški delavnici so mladi izdelovali knjige. Babica mi je povedala Pliskovica, mala kraška vasica z manj kot 200 prebivalci, je od 24. aprila prizorišče živahnega dogajanja mednarodne mladinske izmenjave z naslovom Babica mi je povedala, v organizaciji Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Mladi iz Estonije, Poljske, Latvije in Slovenije spoznavajo kulturno dediščino Krasa, Slovenije in ostalih držav udeleženk. Mladi iz Celja in Pliskovice so z vrstniki iz tujine pripravili številne delavnice, predstavitve in druge aktivnosti. Spoznavali so domače obrti, oblikovali glino, spoznavali knjigo-veštvo, pripravljali tradicionalne jedi, izdelovali ljudska glasbila ipd. Pred prazniki so postavili mlaj, h kresu pa so povabili tudi gostoljubne in prijazne domačine. Vrhunec izmenjave je bil v sredo, ko so v večnamenski dvorani v Komnu predstavili izdelke delavnic. Predstavitev in otvoritev razstave so pospremili z multimedijskim kulturnim programom improglasbenega teatra Srednje šole za gostinstvo in turizem v Celju Jej pa glej. AB Tekstilci in punčke iz cunj Srednja strokovna in poklicna šola Celje pripravlja danes, v petek, že deseto srečanje tekstilnih in oblikovnih šol Slovenije. Mladi tekstilci bodo ustvarjali v treh različnih delavnicah, kjer bodo izdelovali šopke vrtnic iz svile in igrače, izvedli bodo tudi poslikavo na bombažne majice. Posebnost bo zlasti delavnica izdelovanja igrač, saj so se dijaki vključili v Unicefovo akcijo Punčke iz cunj, ki simbolno predstavljajo otroke iz države v razvoju, ki potrebujejo pomoč. S prodajo punčk iz cunj namreč zbirajo denar za cepljenje teh otrok. Na celjski srednji strokovni in poklicni šoli so izdelali dve lutki. Simbolično sta predstavljena Friderik in Veronika, ki jima nasproti stoji Katja. Na srečanju bodo svoje punčke iz cunj predstavili tudi dijaki iz drugih šol, na delavnici pa jih bodo dokončah oz. dopolnili z idejami kolegov iz ostali osmih slovenskih tekstilnih šol. Dan bodo zaključili z modno revijo oblačil in izdelkov, nastalih v dopoldanskih ustvarjalnih delavnicah. Revija bo ob 15. uri v telovadnici šole. BS O vojnih zakonih Nekoliko lažje po Aškerčevi Med najbolj burnimi temami, ki prihajajo na dnevni red Dela ob Aškerčevi cesti na gradbiš-državnega zbora, so vojni zakoni in o njih je tudi v dnevni ću zadnje faze obnove Mariborske politiki in v javnosti veliko razprav in različnih stališč. Svo- ceste v Celju so pred zaključkom, saj ja stališča do vojnih zakonov bodo v ponedeljek ob 18. uri v so na cesti že položili grob asfalt, s celjskem hotelu Evropa predstavili tudi Socialni demokra- tem pa so voznikom na delu, kjer so ti. Gost javne tribune bo Miran Potrč, vodja poslanske sku- zadnje mesece nastajali največji pro-pine SD v Državnem zboru RS. metni zamaški, omogočili zavijanje BS v levo na Levstikovo cesto, na posebnem voznem pasu. Vse kaže, da bodo delavci CM Celje uspeli dela na celotni trasi obnove zaključiti še pred rokom, ki je konec junija. V teh dneh hitijo tudi z urejanjem krožišča pred mostom čez Savinjo. Ena polovica je že zgrajena, zaradi gradnje druge pa so morali spet spremeniti prometni režim. Vozniki, ki vozijo iz Savinjskega nabrežja, tako ne morejo več zaviti levo proti mestu, ampak morajo po obvozu čez mestni park. Veliko dela pa je še vedno v križišču s Cankatjevo ulico, pred pošto, kjer končujejo polaganje komunalnih vodov (na sliki). BS, foto: ALEKS ŠTERN m - S, 35-5.^2006 JAVNE NAPRAVE javno podjetje, d.o.o. 3000 CELJE, Teharska 49 tel.: 03 425 64 00 ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN ODVOZ FEKALIJ Visočnikov Javor bodo sanirali V organizaciji in pod strokovnim nadzorom Zavoda RS za varstvo narave, območne enote Celje, bodo v petek ob 9. uri sanirali naravni spomenik, imenovan Visočnikov javor v Teru v občini Ljubno. Občina Ljubno s tem dokazuje svoje zavedanje, da le odlično ohranjena narava lahko predstavlja velik potencial za nadaljnji razvoj občine. Gorski javor (Acer pseudoplatanus L.) avtohtono raste povsod v Sloveniji in tudi v srednji, južni in vzhodni Evropi. Večinoma je prisoten v bukovih gozdovih. Sam zelo redko gradi sestoje, še redkeje pa ga najdemo na dvoriščih, kot na primer na kmetiji Visočnik. Visočnikov javor je ena izmed zavarovanih naravnih vrednot v Zgornji Savinjski dolini. Drevo je visoko 22 metrov, njegov obseg pa meri kar 522 centimetrov, zato je eno izmed najdebelejših svoje vrste v Sloveniji. V zadnjih letih so se v njegovi krošnji začele pojavljati suhe veje, ki bi ob močnejšem vetru lahko ogrozile ljudi in imetje v okolici. Zato se je zavod na željo lastnika odločili za sanacijo, da bo drevo spet zdravo, estetsko in varno. MD Dve nevesti v Andražu Nastopajoči in Anton Satler v Dveh nevestah Skupni posnetek v Dubrovniku Hmeljska princesa na Korčuli Osemdesetčlanski ansambel operete Hmeljska princesa je za praznike v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec gostoval na Korčuli. Pridružila se mu je tudi vokalna skupina Centemus Kulturno prosvetnega društva Žalec, ki je skupaj s še tremi dalmatinskimi klapami pripravila koncert. Oboje je bilo zelo toplo sprejeto, še posebej opereta, ki je do zadnjega kotička napolnila štiristosedežno dvorano v mestu Korčula. Vsi skupaj so obiskali tudi Dubrovnik, kjer so jih sprejeli predstavniki mesta in društva Slovencev, ki jih v tem mestu živi kar nekaj. V njegovem imenu jih je pozdravila podpredsednica društva Tanja Baletič, sicer Polzelanka, ki je ena izmed najmlajših priseljenk. V imenu zavoda in občine Žalec pa sta društvo in njegove člane pozdravila Tanja Rehar Razboršek in podžupan občine Žalec Marian Turičnik. Kljub slabemu vremenu so se gostujoči in njihovi spremljevalci z gostovanja v južni Dalmaciji vrnili polni lepih vtisov. TT Koncert za Sožitje uspel Ljudske pevke Pušeljc in Društvo kmečkih žena Zgornje Savinjske doline so prejšnji četrtek v dvorani kulturnega doma Bočna pripravili humanitarni koncert. Na koncertu z naslovom S pesmijo odprimo srce so zbirali sredstva za društvo Sožitje Mozirje. Društvo Sožitje Mozirje skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše in člane družin. Na koncertu so za društvo zbrali skoraj 800.000 tolarjev, z izkupičkom pa so v društvu več kot zadovoljni. Kot priča zbrani denar, je koncert popolnoma uspel. V društvu so nam povedali, da je bil koncert eden najlepših, zagotovo pa eden najbolj obiskanih v zadnjih desetih letih v Zgornji Savinjski dolini. Na koncertu je sodelovalo več ansamblov, pevcev in seveda Ljudske pevke Pušeljc, ki so s tem koncertom začele različna srečanja ob svoji 7-letnici delovanja. Denar za društvo pa so s prodajo peciva zbirale tudi žene iz društva kmečkih žena. ŠO Odlična savinjska vina Društvo savinjskih vinogradnikov je na Turistični kmetiji Rotovnik v Gotovljah pripravilo ocenjevanje vin letnika 2005. Komisija je ocenila 71 vzorcev vin, med katerimi so prevladovala bela sortna vina. Kar 21 vin je bilo takšnih, ki so si zaslužila zlato diplomo, najvišje je bil ocenjen laški rizling Srečka Vidmajerja, prejel je oceno 18,47 točke. Povprečna ocena je znašala 17,85 točke od 20 možnih, 14 vzorcev je bilo izločenih. Na tokratnem ocenjevanju je bilo očitno, da vinogradniki, ki sledijo razvoju pridelave vin in kletarjenja, pridelujejo vedno boljša vina. Priznanja bo društvo podelilo na praznik vina, 3. maja, ob 18. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora, na kateri bo mag. Tone Vodovnik predstavil najbolje ocenjena vina. TT Amaterski gledališčniki iz Andraža nad Polzelo so svoje zveste gledalce tokrat razveselili s premiero veseloigre Cvetka Golarja Dve nevesti. Tudi tokrat je bil režiser Anton Satler, ki se je s to nalogo preizkusil že dvanajstič. Predstava je bila v dvorani Zadružnega doma v Andražu, ki je bila polna do zadnjega kotička. Na uprizoritev so se pripravljali na številnih vajah vse od lanskega novembra. Kot so povedali, bodo na domačem odru še nastopili, nameravajo pa tudi gostovati. Vsekakor je komedija težja oblika dramskega dela in zahteva izkušene igralce in režiserja. Dve nevesti je vaška komedija, polna zapletov in komičnih situacij s srečnim koncem. TT Člani komisije med ocenjevanjem vin Na njivi pesek namesto zemlje Krajnčevi s Tovstega nad Laškim morajo vsako pomlad, preden posejejo in po sadijo poljščine, z njive naj prej pospraviti pesek in ka menje. To velja tudi za trav nik. Kriva pa je makadam ska pot, s katere se pozim med pluženjem ne odlaga samo sneg, temveč tudi drug material, ki ravno ne sodi na njivo. Občina Laško za asfaltiranje približno 600 metrov dolgega odseka ceste naj ne bi imela denarja, čeprav asfaltiranje teh nekaj metrov poti po besedah Krajnčevih ne more stati bog ve koliko (mimogrede, kvadratni meter asfalta stane približno od 3 do 4 tisoč tolarjev, k čemur je treba prišteti še stroške priprave ceste za asfaltiranje). Zvonka in Stanko Krajne se pritožujeta tudi nad velikimi kotanjami in lužami. Pravita, da Komunala Laško cesto slabo vzdržuje, čeprav je ob poplavah to edina obvozna pot mimo Laškega. Tod vozijo tudi težki tovornjaki, skratka pot je precej prometna, še izvemo. Vodja vzdrževanja cest na Komunali Laško Branko Tr-kulja pravi, da so omenjeni očitki nesmiselni in neutemeljeni, saj za omenjeno cesto ne skrbijo nič slabše kot za ostale v občini, seveda pa se držijo načela prioritete, kar pomeni, da imajo prednost »Preden na njivo kaj posadimo, moramo z nje najprej pospraviti pesek in kamenje, ki pozimi pri pluženju leti s ceste,« se pritožuje Zvonka Krajne. ceste, ki so v bolj kritičnem ko Krajne se ne da: »Če spet stanju. Omenjena naj bi prišla pride do poplav, bog ne daj, na vrsto v kratkem. A Stan- obvoza tu ne bom dovolil, v kolikor poti ne asfaltirajo. Zemlja, po kateri teče občinska cesta, je namreč še vedno moja, saj je še niso prepisati, občina nima niti služnostne pravice zanjo. Dovolj mi je že tega, da moram kar naprej prosjačiti za tistih nekaj metrov asfalta, ki ga je ostali del vasi dobil že pred leti. Kamorkoli pridem, se mi vsi smejejo, češ, kakšno pot pa imaš. Bil sem že pri županu Rajhu, direktorju komunale Salobirju in pri drugih, a vse, kar mi znajo povedati, je, da ni denarja. Govorilo se je celo, da jaz in sosed ne dovoliva asfaltiranja ceste, a to je navadna laž. Pred leti na njivo ob cesti namenoma spomladi nisem ničesar posadil, da ob polaganju asfalta ne bi uničili pridelka.« Da so finance res problem, je potrdil tudi občinski svetnik in strokovni tajnik v KS Laško Matevž Kolar: »Asfaltiranje omenjene ceste je v načrtu za letos, a še ni gotovo, da bo do realizacije tudi dejansko prišlo. Če se bo izkazalo, da je kakšna druga pot bolj potrebna obnove, bo morala ta pač počakati. Povsem se zavedam težav, ki jih imajo Krajnčevi spomladi z odnašanjem peska s travnika in njive, a takšne probleme ima še veliko ljudi v občini Laško.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: ALEKS ŠTERN Štirijezična podoba Šentjurja Ob vse bolj aktivnem mednarodnem sodelovanju so v Občini Šentjur zadnja leto zelo pogrešali predstavitvene materiale v tujih jezikih. S sofinanciranjem Slovenske turistične organizacije je ob jurjevanju končno luč ugledal tudi štirijezični turistični katalog. Publikacija obsega 16 strani, preveden pa je v angleški, nemški, italijanski in francoski jezik. Avtorica Alenka Te-staniere iz šentjurskega TIC-a je za naslov oziroma slogan kataloga izbrala V tej lepi deželi - pa ne slučajno, saj gre za verz iz znamenite Slomškove pesmi Slovenska dežela, ki jo je uglasbil prav šentjurski glasbeni očak Gustav Ipavec. Simbolično sta ste v sloganu tako přepletli usodi dveh najpomembnejših osebnosti Šentjurja. Poleg opisov krajev in poudarkov na pomembnejši turistični ponudbi so katalog začinili še s prigodami razbojnika Guzaja, slovenskega Robin Hooda, ki je »bogatim jemal, da je revnim dajal«. Svojevrstno zanimivost predstavljajo tudi avtentični recepti iz okoliških krajev, ki so ohranjeni samo še v ustnem izročilu. Prvič pa so vključili tudi ponudbo ekoloških kmetij, ki jih je na Šentjurskem zelo veliko. Tudi s temi gradivi se Šentjurčani pripravljajo na slavnostne podpise medmestnih partnerskih pogodb s francoskim mestom Saint Florent sur Cher ter nemškim Neu Ans-pach v letošnjem letu. ST Vsako leto številčnejši Letos mineva 140 let od ustanovitve Rdečega križa v Sloveniji. Delček te zgodovine je tudi Krajevna organizacija RK Jurklošter, ki je v nedeljo v prostorih nekdanje kartuzije v Jurkloštru imela redni letni občni zbor. Nanj so bili vabljeni vsi člani, krvodajalci in tisti, s katerimi je RK v minulem letu uspešno sodeloval. »Veseli smo, da se je članstvo v naši organizaciji še povečalo. Zdaj nas je že več kot 200, v naš register pa je vpisanih tudi 105 krvodajalcev,« je dejal predsednik KO RK Jurklošter Ivan Klavžar. Po občnem zboru je bilo še zanimivo predavanje - o nabiranju in uporabi zelišč ter zdravljenju z njimi je spregovoril zdravilec Ivan Maršič s Škofljice, ki je spoznal, da je najboljše zdravilo pravilna prehrana. Bosonogi se niso vdali Mladi etnologinji Nina Gradič in Katarina Jenšter-le sta sprva želeli prenoviti šentjurski Jurjev pohod, na koncu pa se je rodila kompleksna etnološko obarvana prireditev, ki je mlade in manj mlade vabila bose na Rifnik. Če se je nekoč v davnih časih, s katerimi smo v novor dobnih praznovanjih izgubili prvobitno vez, na jurjevo zemlja dovolj ogrela, da so ljudje lahko spet začeli hoditi bosi, sta se letos vreme in zemlja proti bosonogim prav po zimsko zarotila. Tako so bosi na Rifnik odšli res samo največji entuziasti. Kot je povedala soorganizatorica Nina Gradič, pa so bili nad obiska- nostjo delavnic na vrhu Rif-nika glede na kislo vreme nadvse zadovoljni. »Morda bi v prihodnje razmislili o drugem terminu, tradicijo projekta pa bi bilo vsekakor vredno ohraniti.« Koncert Vokalne skupine skladateljev Ipavcev ter skupine Jara raja so zvečer prestavili v zavetje kulturnega do- ma. Ko so ob koncu skupaj s pevcem skupine Žurdov Markom Tuhtarjem zapeli še himno bosonogih (na sliki), je bilo jasno, da je projekt uspel kljub težavam z vremenom in oživljanju tako stare ideje, da je sodobnemu človeku včasih že tuja. In morda prav zato tako privlačna ... ST, foto: GG DEICHMANN obutev, največje evropsko podjetje, ki se ukvarja s prodajo obutve, širi svojo mrežo prodajaln na slovenski trg in išče: vodje prodajaln (m/ž) (Velenje, Postojna) Naloge poslovodje: skrb za prodajo in zaposlene, uresničevanje ciljev podjetja, aktivno sodelovanje v prodaji kot član prodajnega tima, vodenje in motivacija zaposlenih, administrativna in organizacijska dela. Pričakovanja: smisel za delo s kupci, vodstvene izkušnje, zavzetost in fleksibilnost, izrazita odgovornost, zaželeno znanje nemškega jezika, V. stopnja izobrazbe oz. poslovodski izpit. Po večmesečnem izobraževanju v eni od avstrijskih prodajaln boste samostojno vodili prodajalno v Sloveniji ter tako znatno prispevali k dosežkom in uspehu našega podjetja. Veselimo se vaše prijave, ki jo v nemškem jeziku pošljite na naslov: DEICHMANN Schuhvertriebsges. m.b.h., v roke Birgit Kradischnig, Modecenterstrasse 14 A/4, A-1030 Wien, Avstrija ali na e-mail: birgit_kradischnig@deichmann.com gnn ;kim spremljevalnim orkêstrom Med vsemi, ki boste do 10. maja sporočili pravilen odgovor, bomo izžrebali 50 dobitnikov brezplačnih vstopnic za koncert. Izžrebanci bodo obveščeni, po pošti. MEDIJSKI POKROVITELJ: NT&RC KONDOMI ŠT. 1 NA SVETU K o n cijrR Cena v předprodají: 3.900 SIT o6í?euri Cena na dan prireditve: 4.S00 SIT ps,»eur) V: AB PLANET TUŠ, hotel STORMAN, blagajna bazena GOLOVEC, menjalnica EKOPOOL, IZLETNIK, CASINO FARAON, OGLASNI ODDELEK NT&RO , îBWISfc Jcenter DEDI - SPAR, MLADINSKI SERVIS, WINNER CLUB; : hotel ŽONTA; f ŽALEC: MLADINSKI SERVIS; ' :TIC i wnnp ^ / ^ Pokličite 090 93 61 70 in odgovorite na vprašanje: V katerem mestu se je rodil Zdravko čolić? 1. v Beogradu 2. v Sarajevu NTSRC, d. 0 0„ 19, CQlj6. Mna klica 157,31 SITftnin., Z OBČINSKIH SVETOV Podjetniški center so ukinili ROGAŠKA SLATINA - Podjetniški center Rogaška Slatina, ki sta ga pred skoraj enim desetletjem ustanovila občina in Obrtna zbornica Šmarje pri Jelšah, bo prenehal delovati. Tako sta odločila skupščina družbe ter občinski svet. S tem centrom so želeli vzpodbuditi pogoje za razvoj obrti in podjetništva, zaradi novih kriterijev, ki zahtevajo, da deluje takšen center na območju z vsaj 20 tisoč prebivalci ter ima vsaj štiri zaposlene, pa nima več pogojev za delovanje. Že predlani je prišlo do predloga, da bi ga pridružili Regionalni razvojni agenciji Sotla, s sedežem v Šmarju pri Jelšah, ki bo po novem delovala na območju z 32 tisoč prebivalci. V Rogaški Slatini bo v prihodnje enota agencije Sotla tako, da strankam tudi v bodoče ne bo treba po opravkih v Šmarje pri Jelšah. Izredne seje ne bo ROGAŠKA SLATINA - Na zadnji seji občinskega sveta se je pojavil predlog enega od svetnikov, da bi o problematiki ukinitve skupne kotlovnice za bloke v Ratanski vasi (ter prehodu na individualno ogrevanje) razpravljali na izredni seji občinskega sveta, vendar so ugotovili, da zanjo ni pravnih pogojev. O omenjeni problematiki naj bi tako razpravljali na prihodnji redni seji občinskega sveta, kjer ji bo namenjena posebna točka. Ta bo 24. maja. BJ Brez pomoči ne bi šlo V Šmarju pri Jelšah znaša nova cena Pomoči na domu za uporabnike 836 tolarjev na efektivno uro, kar je 7,2 odstotka več kot lani. Dejanska cena znaša 3.038 tolarjev, pri čemer bodo uporabniki plačali bistveno manj zaradi državnih in občinskih subvencij. Cena je višja zaradi napredovanja posameznih delavk. V centru za socialno delo je zaposlenih pet izvajalk pomoči, med njimi dve redno zaposleni ter tri preko subvencioniranih zaposlitev, kar pomeni, da njihovo plačo subvencionirata država in občina. Vseh pet opravi mesečno 600 ur Pomoči na domu, v povprečju pa imajo na skrbi 38 uporabnikov. To število predstavlja 2,7 odstotka prebivalcev šmarske občine, starejših od 65 let, kar je precej nad državnim povprečjem in ciljem nacionalnega programa socialnega varstva. Ta namreč predvideva 1,8-odstotno vključenost. V proračunu Šmarja pri Jelšah je letos za izvajanje Pomoči na domu zagotovljenih dobrih 13 milijonov tolarjev. V občini ter državi so tej storitvi naklonjeni zato, da lahko ostajajo njeni uporabniki dalj časa v domačem okolju ter tako niso potrebni domskega varstva. Šmarska občina bo namreč morala letos iz svojega proračuna nameniti kar 41 milijonov tolaijev za doplačila oskrbnin v različnih domovih, namenja pa jih povprečno za nekaj nad 40 oskrbovancev. Cena oskrbnega dne v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah znaša 2.990 tolaijev. BRANE JERANKO V Virštanju so zadovoljni V soboto je bila slovesna podelitev priznanj za vino zadnjega letnika vinogradnikom, ki so vključeni v Društvo vinogradnikov Virštanj Kozjansko. Društvo, s sedežem v Virštanju, deluje na območju občin Podčetrtek in Kozje. Tamkajšnja skupna ocena vzorcev zadnjega letnika znaša 17,99 ter je kljub slabšim vremenskim pogojem nekaj višja kot leto poprej. Od 76 vzorcev, ki so jih prejeli v oceno, jih je kar 38 prejelo zlate ter 32 srebrne medalje. Najvišje ocenjeni vzorec vina je bil sauvignon pozne trgatve, pridelek družine PeČnik iz Sedlarjevega, ki je prejel oceno 18,54. Na ocenjevanju so bili najštevilčnejši vzorci vina bele zvrsti, za katero je prejela najvišjo oceno družina Volavšek iz Verač. Za renski rizling so najvišjo oceno prav tako prejeli Volavškovi, za sauvignon in chardonnay pa Janez Ilek iz Verač. Med laškim rizlingom je bilo najvišje ocenjeno vino Antona Kodrina iz Lastniča, med rdečo zvrstjo in modro frankinjo pa vzorca Darje Miloš Jug iz Gostince. BJ Bistrica spreminja podobo V Bistrici ob Sotli izvajajo v občinskem središču več pomembnejših naložb. Tako so opravili širitev državne ceste skozi celotno naselje, kjer gradijo tudi pločnik, kar bo bistveno izboljšalo prometno varnost. Gre namreč za osrednjo prometno povezavo med Obsote-ljem, pomembnim mejnim prehodom proti Kumrovcu ter Posavjem, kjer vozi veliko tovornjakov. Glavni investitor del, s katerimi so začeli jeseni, je država, občina pa bo tam do občinskega praznika v juniju dodatno poskrbela za sodobno javno razsvetljavo in kanalizacijo. V občinskem središču prav lako preurejajo odkupljeno Gabronovo domačijo, kjer bo od junija nov sedež občinske uprave, uredili pa bodo tudi pešpot med pošto in banko, kjer bo po novem še javna razsvetljava. Za letos načrtujejo tudi začetek celovite obnove starejšega objekta OŠ Bistrica ob Sotli, saj potrebuje devetletka dodatne prostore. Letos bodo med drugim uredili dodatna parkirišča za potrebe bistriške zdravstvene postaje. BRANE JERANKO Bistričani v smrtni nevarnosti V Bistrici ob Sotli so nezadovoljni zaradi dolgih kolon tovornjakov na tamkajšnjem mejnem prehodu proti Kumrovcu, ki ogrožajo občane. Med občinskim središčem in mejnim prehodom je državna cesta - dvopasov-nica, da bi občani prišli domov, pa tvegajo življenja. Tako se prebijajo do doma po prostem pasu dvopasovnice, kjer jim vozijo nasproti preteči tovornjaki. Med občinskim središčem in mejnim prehodom je namreč 15 zasebnih hiš, pa tudi market ter trije podjetniki, prav tako je odrezana vas Ples. Po tem cestnem odseku opravljajo celo prevoze šolarjev. »Težave nastajajo, ker je cesta urejena še zmerom tako kot je bila v začetku devetdesetih let, ko prometa čez mejni prehod skoraj ni bilo. Danes je drugače, saj bo po oceni obmejnih organov, mejni prehod Bistrica ob Sotli letos prestopilo že sto tisoč vozil,« se pritožuje župan Jožef Pregrad. Vozniki tovornjakov z vseh evropskih vetrov, ki morajo na mejnem prehodu Obrežje (na glavnem prehodu proti Zagrebu, »Državna cesta do mejnega prehoda Bistrica ob Sotli je urejena kot pred desetletjem in pol, ko tam prometa skoraj ni bilo. Letos naj bi prevozilo mejo že sto tisoč vozil,« omenja stiske Bistričanov župan Jožef Pregrad. ki je oddaljen približno 30 kilometrov) čakati izjemno dolgo, so že pred leti odkrili dodatno možnost skozi Bistri- co ob Sotli. Tu ni danes nič boljše, saj so kolone dolge po dva kilometra, vozniki pa morajo prav tako čakati dolge ure. Najhuje je ob koncu tedna. V občinski upravi omenjajo, da opozarjajo prometno ministrstvo in vladni servis skupnih služb na problem na državni cesti že vrsto let, vendar rešitve ni in ni. Bistriški občinski svet je zato na zadnji seji občinsko upravo znova zadolžil, naj pristojne spet opozori. Rešitev vidijo v izgradnji tretjega pasu za tovornjake, kar bi omililo prometno zagato domačinov. Občina je idejno rešitev za takšno možnost že naročila ter jo pričakuje v prihodnjih mesecih. Prometna odrezanost seveda ni edina težava območja pri mejnem prehodu, kjer se zadržujejo številni vozniki tovornjakov. Za njimi ostajajo velike količine odpadkov, ki so jih včasih odstranjevali predvsem po nalogu občinske uprave. Komunalno takso, ki je občini to omogočala, pa je država vzela. BRANE JERANKO St. 35 - 5. maj 2006 -— Že spet komunala V štirih letih so se okvare na vodovodnem sistemu skoraj potrojile - Konjiški svetniki se bodo zakopali v papirje Obravnava letnega poročila Javnega komunalnega podjetja je bila med glavnimi »krivci«, da konjiški občinski svetniki svoje zadnje seje niso speljali do konca. Malo pred polnočjo so sejo po osmi od 14 točk dnevnega reda prekinili, kar je najbolj prizadelo že nekaj ur čakajoče krajane Zbelovske Gore, ki bi radi svojo krajevno skupnost, a bodo morali na zeleno (ali rdečo) luč še počakati. Za letno poročilo Javnega komunalnega podjetja so ugotavljali, da je dobro pripravljeno in ga tudi sprejeli, ob tem pa so ponovno odpirali številna vprašanja,.vezana tako na poslovanje podjetja v preteklosti kot tudi na probleme z vodooskrbo. Podjetje je namreč preteklo leto zaključilo s 40,6 milijona tolarjev izgube. Kot je poudarila direktorica mag. Špela Hlačar, je bila dejanska izguba iz tekočega poslovanja samo 4,7 milijona tolarjev, vsa preostala izguba pa izhaja iz poslovanja preteklih let (odpis dolga ter dokončanje investicij, preveč odveden okoljske dajatve in višja amortizacija). Sicer pa je lanska izguba nastajala predvsem pri oskrbi z vodo. A to ni edini problem vodooskrbe. Lani je bilo največ pripomb na kakovost pitne vode zaradi kalnosti ter povečanega dodajanja dezinfekcij skih sredstev. »Največji problem vodooskrbe so poleg kalnosti izgube na cevovodih, dotrajani odseki cevovodov, premajhni volumni rezervoarjev in nezadostni preseki cevovodov na nekaterih območjih,« povzema probleme direktorica. Da bo brez temeljitih posegov še slabše, zgovorno govorijo podatki o številu okvar na vodovodnem sistemu, ki se od leta 2002, ko jih je bilo 240, nenehno povečujejo in so lani dosegli že število 625, torej za 385 več! Problemi očitno niso lahko rešljivi - ne nazadnje so JKP v letu dni zapustili kar trije odgovorni za to področje. Predloga občinskega odbora za finance in premoženje o reviziji poslovanja komunalnega podjetja za celotno 8-letno mandatno obdobje bivšega direktorja pa svetniki zaenkrat niso sprejeli. Odločili so se, da najprej prou- čijo zapisnike nadzornega sveta podjetja, nadzornega odbora občine in revizijska poročila za to obdobje. Sicer pa so, kot je med drugim poudaril Anton Ofentavšek, letna poročila komunalnega podjetja vsako leto potrdili, kar je vedno predlagal tudi nadzorni svet: »Veliko je bilo tudi primerov, ko je JKP dobilo naročilo, da opravi neko delo, plačila zanj pa ni dobilo ...«je spomnil pozabljivce. Da se občinski svetniki in po potrebi tudi javnost seznani z delovanjem nadzornega sveta podjetja v preteklih osmih letih, je vztrajal tudi predsednik tega organa Dušan Arbajter, ki vodi nadzorni svet že 8 let: »Da enkrat dvomi ugasnejo!« Karkoli že bodo svetniki ugotovili za preteklost, pomembnejša je ugotovitev podžupana Darka Ratajca: »Procesi v JKP gredo v pravo smer. Ukrepi, ki jih je uvedla nova direktorica, bodo v letu 2006 dali rezultate in poslovanje podjetja bo pozitivno. Seveda pa bo sanacija trajala bistveno dlje, pri njej pa bo morala pomagati tudi občina.« MILENA B. POKLIC Petrolovf pogoji postavitve plinohrama ter nakupa in dobave plina so še posebej ugodni. Več informacij na telefonski številki 080 22 66 in na spletni strani www.petrol.si EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66 Srečanje Čebelic it Zrečah Odbojkarska šola Čebelica Zreče je organizirala prvo velikonočno srečanje mladih odbojkaric. V Športni dvorani Zreče se je zbralo več kot 130 deklic, ki so prikazale odlične igre in dobro poznavanje odbojke. Odbojkarska šola Čebelica Zreče deluje na osnovnih šolah v Zrečah, Vitanju, na Stranicah, v Poljčanah, Oplotnici in na Franko-lovem. V delo na Osnovni šoli Zreče so vključeni tudi otroci Osnovne šole Ob Dravinji iz Slovenskih Konjic. Šola dela po vnaprej pripravljenem programu, ki je sestavljen po merilih odbojkarske zveze Slovenije in ministrstva za šolstvo in šport. Strokovna vodja šole je profesorica športne vzgoje Lucija Vr-hovšek, program na šolah pa vodijo vadite- ljice, ki so same izkušene odbojkarice. Večina jih je članic Odbojkarskega kluba Comet Zreče. Na prvem velikonočnem srečanju se je zbralo 130 odbojkaric od 1. do 7. razreda. Pomerile so se v treh starostnih skupinah. Med najmlajšimi so zmagale deklice iz Op-lotnice, v naslednji starostni skupini so bile najboljše deklice iz Poljčan, v skupini najstarejših deklic pa so zmagovalke deklice iz Zreč. Dekleta odbojkarske šole pa že vabijo vse ljubitelje športa na ogled turnirja, ki bo kot uvod v spektakularno tekmo OK Comet Zreče: ZDA 5. maja ob 16. uri v Športni dvorani Zreče. MBP Kljub slabši letini napredek Vinogradniško vinarsko društvo Vojnik je pred kratkim izvedlo ocenjevanje vin. Lansko slabo vreme z malo sonca sicer ni najbolj ugajalo grozdnim jagodam, a kljub vsemu so vojniški vinogradniki z letino, še bolj pa z ocenami, zadovoljni. Na ocenjevanje so prejeli 104 vzorce sortnih in navadnih belih ah rdečih vin, od tega jih je 25 prejelo zlato, 33 srebrno ter 15 bronasto diplomo. »Vsako leto smo boljši vinogradniki,« je člane društva pohvalil Mirko Kra-šovec, glavni pobudnik ustanovitve Vinogradniško vinarskega društva Vojnik, »kar je razvidno iz skupne povprečne ocene naših vin, ki se je znova dvignila. Napredek pa bi bil ob bolj ugodnem vremenu še opaznejši. Razlog za dvig ocen je bil odvisen od naše strokovne podkovanosti, saj društvo vsako leto pripravi niz strokovnih predavanj za 192 naših članov.« Mlado društvo, junija bo praznovalo tretji jubilej, bo jutri na občnem zboru poleg pregleda dela in sprejemanju plana za naslednje leto, članom slavnostno podelilo priznanja. Občni zbor, ki se bo v dvorani Kulturnega društva začel ob 19. uri, bodo popestrili s kulturnim programom in degustaci-jo vin, ki so prejela najvišje ocene strokovnjakov. RP Cvetlični sejem tokrat bo Slabo vreme je krivo tudi za prestavitev cvetličnega sejma, ki ga je sprva Turistično društvo Frankolovo napovedalo na minulo nedeljo. Sejem bo zato v graščinskem parku to nedeljo od 14. ure naprej. Kot je že v navadi, bo tudi letos vsako gospodinjstvo prejelo brezplačno lončnico. Zraven bodo ponudili nekaj idej, kako zasaditi balkonska in okenska korita, srečelov in kmečke igre, program pa bo vodila humoristka Pepa. RP Znova tradicionalno na Kunigundo Že trinajstič zapovrstjo Planinsko društvo Vojnik prireja tradicionalni pohod na Kunigundo. Start bo v nedeljo ob 8. uri pri mostu čez Hudinjo v centru Vojnika. Pot bo vodila mimo kmetije Langeršek, preko vrha Rigel do Lanšperka in nato do Kunigunde. Tam pripravljajo družabno srečanje, ob 12. uri bo kot ponavadi maša v cerkvi sv. Kunigunde, ob 18. uri pa je predviden organiziran prevoz udeležencev nazaj v Vojnik. Zaradi tehničnih razlogov so pohod letos izjemoma pripravili prvo nedeljo v maju namesto zadnjo nedeljo v aprilu, kljub temu organizatorji letos pričakujejo še večjo udeležbo, kot je bila lanska, ko se je na Kuni-gundi zbralo kar 1.500 pohodnikov. RP V evropski kolesarski mreži V Slovenskih Konjicah so že začeli z gradnjo kolesarske steze, ki bo vključena v evropsko kolesarsko mrežo kot del kolesarske steze številka 9 od Gdanska do Pulja. Prva zgrajena etapa v konjiški občini bo dolga 1.600 Št. 35 - 5. maj 2006 - metrov, gre pa za odsek med Slovenskimi Konjicami in Dobrnežem. V naslednjih mesecih bodo pripravili tudi projekt, ki bo osnova za nadaljnjo etapno gradnjo in pridobitev državnih sredstev. MBP KULTURA 15 Celjski oktet sodi med najboljše oktete v Sloveniji. Od Mozarta do kozjanskih svatovskih Celjski oktet se bo nocoj, v petek, pod vodstvom prof. Alenke Firšt predstavil na rednem letnem koncertu v Narodnem domu. Koncert, ki se bo začel ob 19.30, bo tematsko zasnovan. Vstopnice bodo naprodaj uro pred koncertom. Pevci se bodo v prvem delu osredotočili na Mozartovo obletnico. Predstavili bodo nekaj njegovih pesmi, ob tem pa zapeli tudi nekaj skladb nemških avtorjev. V drugem delu se bodo vrnili v domače loge, na Kozjansko. Nenad Firšt je posebej za Celjski oktet pripravil venček svatovskih pesmi, ki bodo tokrat prvič izvedene. V drugem delu bodo zapeli tudi primorske pesmi Rada Simonitija. Celjski oktet, ki prepeva že 27 let, sestavljajo Janko Rode in Miha Zlatar (1. tenor), To- maž Pavlin in Peter Hudohmet (2. tenor), Drago Zorko in Hugo Ograjenšek (bariton) ter Miran Krštinc in Emest Pušnik (bas). Oktet ima za seboj uspešno sezono, saj je bil izbranmed najboljše oktete v Sloveniji. Poleg tega se pevci lahko pohvalijo z nastopi in koncerti po celi Sloveniji, pri čemer jih pred zaključkom sezone ob nocojšnjem čaka še nekaj koncertov. BA, foto: VENI Kure navdušile v Turčiji Plesalke in plesalci Plesnega teatra Igen Celje so se med prvomajskimi prazniki vrnili iz Turčije, kjer so se kot slovenski ambasadorji kulture udeležili svetovnega festivala plesa in ljudskega izročila. S koreografijo Comedia del arte Kure so Celjani navdušili tamkajšnje občinstvo in medije, ki so njihovo predstavo ocenili za zelo izvirno in sporočilno. »Koreografija Kure opozarja svet o problematiki ptičje gripe, ki naj ne bi bila povod za sovraštvo in bojazen med ljudmi,« pravi umetniški vodja Ig-na Igor Jelen. Plesalci in plesalke Igna so v Turčiji dobili nova povabila na gostovanja v Maroko, Ciper, Egipt... Prejeli so tudi diplome, posebna priznanja in medalje, na turški televiziji pa so pripravili montažo Ignove koreografije za MTV in številne druge svetovne televizijske centre. BA mmm i min., (Mission: Impossible III), akcijski triler Režija: J.J. Abrams Igrajo: Tom Cruise, Ving Rhames, Philip Seymour Hoffman, Michelle Monaghan, Keri Russell. Bahar Soomekh Ze v Planetu Tuš! Večer glasbenih užitkov Celjsko pevsko društvo pripravlja skupaj z mešanim pevskim zborom KUD Ina iz Zagreba jutri, v soboto, ob 19.30 v Narodnem domu celovečerni koncert. Zbora obljubljata zanimiv program. Mešani pevski zbor KUD lna je bil ustanovljen pred 30 leti. Njihov spored sestavljajo cerkvene skladbe, zborovske priredbe hrvaške in svetovne folklore, pogosto pa izvajajo tudi večno zelene zabavne melodije. Zbor je doslej prejel več nagrad doma in v tujini ter posnel pet kaset oziroma zgoščenk. Dirigent je prof. Bojan Pogrmilovič. Celjsko pevsko dništvo je z zborom KUD Ina navezalo stike lansko leto, ko so bili Zagrebčani posebni gostje na praznovanju 110-letnice celjskega društva. Celjani bodo gostom obisk vrnil septembra, ko bodo v Zagrebu izvedli tudi svoj koncert. BA POGLED V ATELJE Špela Cvetko V sebi nosi umetnost v mnogih oblikah, izrazih, zvrsteh. Genetski zapis jo že vse življenje udejanja kot plesalko, kot tankočutno zapi-sovalko svojih misli in občutenj, kot iskreno in zvesto prijateljico zvoka in glasbe ter kot zrelo likovno ustvarjalko, ki se umetnostno izraža ter predstavlja kot slikarka. Predvsem pa Špela Cvetko nosi v sebi otroka, ki je ne izpusti iz gnezda prvin-skosti, pristnosti, naravnosti, otroškosti. In tako človek kar ne more verjeti, kako lahko to drobceno bitje ustvari tako mogočne slike, ki v živopisanih barvah, simboliki in abstrakciji pripovedujejo velike zgodbe, spletene iz silnic spomina, pras-pomina, sanj in tudi resničnosti. Celjanka Špela Cvetko je svoj talent in ljubezen do risanja in slikanja razkazovala že kot osnovnošolka. Po končani gimnaziji se je odpravila na študij likovne pedagogike v Maribor, kjer je kar hitro spoznala, da to ni tisto pravo. Mnogo bolj kot pedagoška smer jo je zanimala in privabljala čista smer slikarstva, zato je odšla v slikarsko šolo Zmaga Mo-dica v Ljubljano, kar nekaj časa pa se je preizkušala in učila pod mentorstvom akademskega slikarja Milana Todiča. To je bilo obdobje, ko jo je občudovanje starih mojstrov svetovne likovne umetnosti spodbudilo k resnemu preučevanju in raziskovanju posameznih umetnin. Tako se je kar nekaj let posvečala študijam del tako velikih slikarjev, kot so Degas, Klimt, Picasso, Kandinski, Modigliani. Na ta način je izpopolnjevala svoje znanje in dozorevala ter dozorela do točke, ko je začela iskati lastno likovno izrazje, motiviko in tehniko. »Zame je bilo to študijsko delo kot nekakšno potovanje, ki me je vleklo tako dolgo, dokler se ga nisem naveličala,« je ponavadi odgovarjala na vprašanja prijateljev in ljubiteljev umetnosti, ki so pogrešali njene lastne stvaritve. Po svetu in spet študij Zgodnja devetdeseta leta je bil tudi čas, ko je veliko potovala, iskala, občudovala in se učila. Klicu skrivnostim širnega sveta se ni mogla upreti in tako jo je najprej poneslo v Indijo. Da bi si lahko privoščila avanturo (in vse naslednje), je morala najprej zaslužiti denar, saj ni hotela, da bi bila njena potovanja v breme družinskemu proračunu. In tako je izdelovala oblačila, pregrinjala za postelje, nakit, nahrbtnike in podobno. Poleg Indije, ki jo je obiskala dvakrat, se je odpravila še na potovanje v Jordanijo, Jemen, prečesala je severni del Evrope in Severno Ameriko. »Tam sem občudovala naravo, nebo, tam sem vohala zemljo, se potapljala v svet, način in ritem življenja prebivalcev, puščava me je navdihovala z mirom, mistiko, ob- čudovala sem arhitekturo, po-slikave, ornamentiko in barvitost sveta, ki sem ga obiskala. Na teh potovanjih so stopile v ospredje povsem druge vrednote, kot sem jih bila vajena, spoznavala sem najrazličnejše ljudi, tudi revne prebivalce, ki so bih kljub revščini veseli, prijazni in gosto-ljubm,« je na kratko opisala svoja potovanja, na katerih je ves čas tankočutno in s prepoznavno literarno žilico zapisovala svoje vtise, razmišljanja, spoznavanja. To bi bila knjiga! Obdobju potovanj je sledil čas, ko se je odločila za študij slikarstva in leta 2004 diplomirala na ljubljanski visoki šoli za risanje in slikanje. Vse, kar je doživela na potovanjih, je shranjevala v svoji duši in spominu ter gradila svoj notranji čustveni svet. Tako je nastal cikel slikarskih del z naslovom Popotovanja od tod in nazaj. Naslikala je tudi veliko portretov, o katerih umetnostna kritičarka Marlen Premšak zapiše: »Špeli Cvetko so portreti močno pri srcu, pogosto je model kar sama sebi, v Zmajevi kopeli je na primer postavljena vmistično vzhodnjaško vzdušje, rada upodablja svojo hčer Anabel in tudi prijatelje. Ob portretih izbira tudi drugačne motive, ki zahtevajo različne barvne kompizicij-ske pristope, gradnjo prostora, včasih se odloči tudi za kratek potep v krajinarstvo ...« Trenutno nastaja poseben opus slik, v katerih bodo vgrajeni posebni gradniki, Špelina umetniška fotografija. Ples med umetninami O svojih slikah noče veliko govoriti in tudi do stro- kovnih kritik je precej zadržana. »Svoja dela doživljam tako, da jih imam predvsem rada - tako kot ima vsak človek rad svojega otroka in ga sprejme takšnega, kakršen je,« pravi. Pri tem pomisli na svojega očeta, ki jo je takole bodril v času iskanj in študija: »Špela, ti samo slikaj, jaz ti bom že dal denar za barve, platna ...« Ob tej njegovi popotnici je začutila neizmerno , svobodo in tako se po vrnitvi s potovanj z vso energijo predala slikarskim študijam in slikanju, o katerem je Premšakova ob njeni nedavni samostojni razstavi v Celju povedala tudi tole: »Avtorica v osnovi izhaja iz mimetičnega likovnega principa, spoštuje veliko evropsko slikarsko tradicijo in njeno sodobno likovno prevrednotenje z mnoštvom svobodnejših slikarskih interpretacij ... Izbira večja pokončna platna, posega po mešanih tehnikah in daje duška svoji ljubezni do pozlate ...« Ko smo jo obiskali v njenem ustvarjalnem in bivanjskem okolju v Gosposki ulici 2 v Celju, je to okolje nevsiljivo dišalo po orientalskem kadilu, bilo je tudi polno nežne razpoloženjske indijske glasbe, na mizi je iz čajnega vrča uhajal vonj po neki daljni deželi ... In pogled na njene umetnine! Med njimi kdaj tudi zapleše. Seveda: »Špela Cvetko izhaja iz primarnih elementov, iz ustvarjalne sle, iz gibanja in spreminjanja, energije, ki jo vodi naprej v slikarsko izvirnost.« (Marlen Premšak). MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ 16 jfPpPORTAŽA Tradicionalnega kresova-nja na celjski Špici, ki ga je pripravil Kajakaški klub Nivo Celje, ni preprečilo niti kislo deževno vreme. Več kot dva tisoč obiskovalcev se je vsemu navkljub zabavalo do zgodnjih jutranjih ur. Celjska koča pa je bila, tako kot še nekaj tradiconalnih zbirališč na Celjskem, tudi letos prizorišče prvomajskega shoda. Medtem ko so marsikje po Sloveniji kresove odpovedovali kot po tekočem traku, se na Špici niso vdali. Pripravili so šotore, povabili Modrijane, poskrbeli za pijačo in jedačo ter se trdno odločili, da kre-sovanja nič ne bo preprečilo. Ozračje je še dodatno zagrel kres, katerega plameni so kljub razmočenemu materialu in začetnemu kljubovanju pod budnim nadzorom gasilcev naposled švignili visoko pod nebo. Modrijani so množico neutrudno zabavah kar do druge ure, za dobro glasbo med zasluženimi odmori pa je skrbela ekipa Radia Celje. Celjani so tako dokazali, da jim zgolj slabo vreme pač ne more narekovati razpoloženja. Koliko se jih je na prvomajsko jutro, ko je po dolgih turobnih dneh skozi oblake pokukalo nekaj sončnih žarkov, napotilo še na Celjsko kočo, nismo uspeli prešteti. So se pa obiskovalci na prireditev, ki jo je organizirala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, podali že v dopoldanskih urah, nekateri peš, kar nekaj pa se jih je zaradi blatne poti odlo- čilo za jeklene konjičke. Seveda tudi to leto ni šlo brez prvomajske godbe na pihala, brez tradicionalnega golaža, ki je povzročil delge vrste sestradanih pohodnikov in svečanega govora. Udeležencem je spregovoril Srečko Čater, sekretar celjske območne organizacije ZSSS in poudaril predvsem pomen solidarnosti in delavske enotnosti. Zavzel se je tudi za reforme, ki bodo v skladu z načeli socialne države. »Delavski boj je boj, ki še traja,« je še povedal. Vendar se je kljub udarnim besedam zdelo, da se je večina obiskovalcev ta dan podala predvsem na prijeten izlet ter lovljenje redkih sončnih žarkov. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN & m „ i Emm. - > «i ''Hip J "đnJI psE p bp K kil 12 Kdo bi se lahko upri ritmom največjih uspešnic Modrijanov? §0 5ff >á "Jlii , J -*Jř V? * J S j 1 ČJ ' t? ' S»' C. S f -j- f f* i .^r- 5 je?-:*' «P Vesele družbe vreme ni prav nič motila. Praznik dela so s pohodom obeležile vse generacije. Predsednik KS Loka pri Žusmu Marjan Skale je povedal, da si niso opomogli niti od zadnjega neurja lani, ko je bila škoda ocenjena na 17 milijonov tolarjev, dobili pa so jih samo poldrugi milijon. Huda ura spet odnesla milijone in kovinskega pohištva Koval proizvodnja sicer ni bila okrnjena, so pa delavci ves dan odstranjevali blato in vodo iz skladišča in z dvorišča. - Št. 35 5. maj 2006 Hudo torkovo neurje na meji med občinama Šentjur in Šmarje pri Jelšah so na šmarski strani najbolj občutili v delih krajevnih skupnosti Sveti Štefan, Zi-bika in Tinsko. Največ škode je v odmaknjenih vaseh Babna Reka, Strtenica, Ore-hovec, Vršna vas in Tinsko. Na šentjurskem koncu je največjo škodo utrpela Loka pri Žusmu. Komisije obeh občin so v teh dneh na terenu popiso- vale in ocenjevale škodo. Najhujše je razdejanje na večih kilometrih lokalnih cest, nastali so novi plazovi, škoda je ob vodotokih, poplavilo je več objektov, na njivah je voda odnesla posevke. Toča je uničevala tudi mladike v vinogradih. Dve cesti sta bili celo neprevozni, med njima cesta v vasi Babna Reka, kjer je voda spodkopala 20 metrov asfalta, ki se je nato sesedel. Gasilci in domačini so najnujnejše zaščitne ukrepe izpeljali že takoj po neurju v noči na sredo. Zjutraj so odšli na prizadeto območje predstavniki strokovnih služb šmarske in šentjurske občine. Tako sta si prizadeto območje ogledala oba župana, Jože Čakš iz Šmarja in mag. Štefan Tisel iz Šentjurja. Že dopoldne so za silo usposobili poškodovane lokalne ceste, delo pa so nadaljevali še naslednje dni. Zaradi razmo- čenih makadamskih cest prvi dan po neurju namreč ni bil povsod mogoč prevoz gramoza. Občini izvajata sanacijo z interventnimi sredstvi iz občinskih proračunov. Po prvi oceni znaša na območju šmarske občine zgolj škoda na infrastrukturi od 10 do 15 milijonov, v Šentjurju pa so prve ocene škode od 15 do 20 milijonov tolarjev. SAŠKA TERŽAN BRANE JERANKO Foto: GREGOR KATIC Na videz nedolžen hudournik bi koga lahko stal tudi strehe nad glavo. Oglednik z zavoda za gozdove je obtožbe domačinov zanikal. »Neurje je pač neurje. Gozd ga še omili in ne poslabša stanja.« »Bilo je grozljivo. Videti je bilo, kot da bo ves hrib zgrmel v dolino,« je dogodke torkovega večera opisovala še vedno pretresena stanovalka iz najbližje hiše. »Pograbili smo najnujnejše in zbežali...« Dmgi skimujejo z glavo in za vse skupaj krivijo zavod za gozdove. »Če hi dovolili čistiti gozd, voda ne bi mogla prinesti vsega tega lesa v dolino.« i šentjurski občini pristojen za ceste in komunalno infrastrukturo, je bil nad stanjem zaskrbljen. Ena od hiš je bila zaradi nanešenega materiala odrezana od sveta. 18 ŠPORT HOV! TEDNIH Stara velenjska obramba za prvo zmago! Rokometni lokalni derbi med Gorenjem in Celjem Pivovarno Laško je v Rdeči dvorani prvič po osamosvojitvi pripadel Velenjčanom. Slavili so z 38:30 (23:15). Bili so mnogo boljši od Celjanov. Ti so sicer povedli z 2:0 in nazadnje vodili s 6:5, nato pa so se Velenjčani povsem razigrali in jih dobesedno povozili. Vedrán Zrnič je že v 1. polčasu dosegel 11 zadetkov. Mnogi so mislih, da se bo ponovila letošnja tekma polfinala pokala RZS, ko so Velenjčani prvi polčas dobili in nato ob koncu izgubili za gol, a v soboto pred 2000 gledalci v Rdeči dvorani ni bilo tako. Varovanci Larsa Waltherja so tudi v drugi polčas krenili agresivno in prednost osmih zadetkov obdržali vse do konca. Pri Celjanih sta si rdeča kartona prislužila Matjaž Mlakar zaradi ugovarjanja sodniku in Uroš Zorman zaradi namernega spotikanja Zrniča, ki je ob koncu zabeležil 13 zadetkov. Branko Bedekovič, ki se je po nekaj slabših predstavah v začetku prvenstva očitno vrnil na stara pota, ko je spretno preigraval obrambne igralce nasprotne ekipe, jih je dosegel 6. Pri Celjanih je bil najučinkovitejši Edi Kokšarov z 10 zadetki, po operaciji kolena pa je prvič zaigral Matjaž Brumen. Poraz Celjanov proti Velenjčanom je bil drugi najhujši v samostojni Sloveniji. Več so izgubili le proti Prulam v sezoni 2001/2002, ko je razlika znašala 10 zadetkov. Državni prvaki bodo jutri zaradi posebnega dogovora odpotovali v Koper (po razporedu bi morala biti tekma v Zlatorogu), Velenjčani pa bodo v derbiju kroga gostili Gold club, s katerim se borijo za drugo mesto v DP in za nastop v ligi prvakov. JASMINA ŽOHAR Foto: SLAVKO KOLAR Pred desetletjem so Velenjčani zmagali v Golovcu. Za gol. Blestel je Borut Plaskan s stoodstotnim metom (9-9), zdaj je Walther-jev pomočnik. Vodil jih je Bojan Požun. V končnici je na klop poklical Bena La-pajneta, drugi vratar, Celjan Aleš Anžič, pa je branil »vse živo«. »Perič je bil poškodovan,» ni pozabil omeniti Bojan Požun. Oče Miro je bil takrat pomočnik Zdravka Zovka. DŠ Povsem dostojno Prva tekma finala državnega prvenstva med roko-metašicami Celeie Žalca in Krima se je končala s pričakovano zmago gostij z Galjevice (24:31). V 51. minutí je Še dišalo po senzaciji, kajti Žalčanke so znižale zaostanek na tri gole, na žalost pa je Špela Cerar (posojena od Krima), ki se je sicer borila na vso moč, spet slabo usmerjala mete proti golu. Znova se je poškodovala Ula Toplak, ki je tudi v prejšnji sezoni - s Celjankami -osvojila drugo mesto v DP. Biljana Lakič je zbrala 15 obramb. Trener Tone Tiselj je bil zgolj na tribuni, pa še to le nekaj minut, saj je vmes odhitel na ogled tekme Viborg - Slagelse. Tekmice v finalu si je ogledal (in posnel) s pomočjo satelitske antene. Viborg je izenačil na 1:1 in v soboto, ko bo v Nazarjah povratna tekma našega DP, bo Tiselj pred malim ekranom opazoval danskega. Varovanka celjskega treneija, Velenjčanka Tanja Oder je poudarila težave Krima glede motivacije, najboljša pri Žalcu Maja Korun pa sproščenost, s katero so se zoperstavile najbrž spet najboljši evropski ekipi. Ta se bo jutri predstavila v Nazarjah, kjer so ustanovili ženski rokometni klub, Celeia Žalec pa bo pod vodstvom trenerja Aleša Filipčiča zaključila odlično sezono. DEAN ŠUSTER cJUTEKS »gA • fv REKLI SO Lars Walther: »Seveda sem zelo zadovoljen. Na zadnjih dveh tekmah proti Celjanom nam je zmanjkalo nekaj sreče, danes pa je prišel ta srečni dan. Sicer smo trdo delali od decembra dalje, izboljševali smo igro iz tedna v teden in danes smo že skoraj tam, kjer smo si želeli. Celje je seveda odlična ekipa in zelo zelo sem vesel, da smo jo uspeh premagati.« Miro Požun: »Čestitam domači ekipi za res odlično igro. V vseh fazah igre so bih fanatično borbeni. Njihova agresivnost je bila takšna, da smo izgledah za razred slabši. Nismo imeli svojega dne niti posameznika, ki bi bil sposoben povleči voz. V prvem polčasu smo naredili kar 12 tehničnih napak, v drugem 5 in mislim, da so bile >krive<, da smo že v prvem polčasu toliko izgubljali. Predvsem nas je v te napake prisilila agresivna obramba Gorenja. Noben poraz ni dobrodošel, za nas je to opozorilo, da prvenstvo še ni končano in da še moramo kar nekaj tekem zmagati.« Aleš Sirk: »Danes smo res odigrali, tako kot smo se dogovorih pred tekmo, s fanatično obrambo, s hitro igro v napadu. Naredili smo zelo malo tehničnih napak. Celjani niso bili razpoloženi in mi smo to izkoristili. Zdaj je treba ohladiti glave in se pripraviti na sobotno tekmo.Vsa-ka točka v boju za drugo mesto je zelo pomembna. Gold club mora pasti v Rdeči dvorani!« Matjaž Mlakar: »Enostavno nam ni šlo, danes so bili Velenjčani veliko boljši, zato jim iskreno čestitam. Takšen je šport, enkrat zmagaš, drugič izgubiš.« Urošu Zormanu je prekipelo morda zato, ker so ga gostitelji zaustavljali na vse možne načine. V torek je bil v Zlatorogu »vklopljen alarm«. Na koordinaciji kluba je bilo od igralcev in strokovnega vodstva zahtevano, da se kaj podobnega ne bi več pripetilo v tej sezoni. Problematična naj bi bila igra, ki je »izginila«. Vodstvo Celja Pivovarne Laško se pripravlja na skupščino kluba, ki naj bi bila v začetku junija. DŠ V Laškem za prestiž JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC Redni del prvenstva v obeh skupinah lige UPC Te-lemach oziroma 1. A slovenske košarkarske lige gre počasi h koncu, pri čemer je večina stvari že jasnih. Zato bosta imela zadnja kroga v skupini za končnico za prvaka nekoliko prestižen pomen oziroma bosta določila izhodiščne položaje pred končnico, v kateri bodo igrala prva štiri moštva. Po ključu prvi proti četrtemu in drugi proti tretjemu se igra na dve dobljeni tekmi, zato vrstni red po tem delu sezone vseeno ni zanemarljiv. Pričakovana rezultata V sredinih dvobojih so Šent-jurčani prišli do prve zmage v ligi za prvaka, saj so doma nadigrali Šoštanjčane (96:72). Srečanje je sicer bilo odprto do 24. minute, ko so Šentjur-čani vodili le s 43:42, nato pa je oslabljena ekipa Elektre (brez Marjana Vidoviča) popustila pred agresivno in hitro igro Kemoplasta. Odlični Andrej Maček (20 točk) je zbral kar 9 asistenc, najbolje sta mu pomagala Sandi Če-bular (22,4 asistence) in presenečenje v domačih vrstah Matej Krušič (11,100-odstotni met, 5 skokov). Pri Elektri je omembe VTeden le Aleksandar Bojič (20, 88%), a je prehitro dobil pet osebnih napak. Laščam so se v Domžalah odlično upirali Heliosu, ki je 1. polčas dobil le za 6 točk. V nadaljevanju je igra pomlajene vrste pivovarjev razpadla in posledica je bil visok poraz (99:65), ki je bil pričako- van. Pri pivovarjih sta le Žan Vrečko (13) in Jeff McMillan (12) skušala držati barko nad vodo, a je imela vse preveč lukenj (slabih igralcev) za resnejši odpor favoritu. Rogla je doma pometla s Postojnčani (99:69) in še obdržala možnosti za obstanek v ligi. Odlični Peter Jovano-vič je vodil svojo ekipo z 19 točkami in kar s 13 skoki. Eni pospravljajo, drugi pripravljajo V središču zanimanja ljubiteljev košarke na Celjskem bo prav gotovo dvoboj v Treh lilijah, kjer bodo Laščani gostili sosede iz Šentjurja. V mestu piva in cvetja so začeli »veliko pospravljanje« že minuli teden, ko so iz Laškega odšli Bojan Obradovič, Vukašin Mandič in Nenad Djorič, srbski trio, ki ga je v Laško pripeljal že bivši trener Boško Djokič. Škoda le, da pri pivovarjih niso prej prečesali ekipe in preizkušali mladih, domačih igralcev. Videli bi, na koga lahko računajo v naslednji sezoni. Nekaj takšnega so naredili njihovi sobotni tekmeci Šent-jurčani, kjer je trener Damjan Novakovič ves drugi del sezone dajal priložnost mla- dincem in ima prav gotovo bolj jasno sliko od Laščanov glede prihodnosti. Pri tem niso v tem času v Šentjuiju nikogar odslovili. Sicer pa sta obe ekipi na dnu lestvice, brez možnosti za igranje v končnici, zato bo imelo srečanje le prestižen pomen. Laščani so letos dobili vsa tri srečanja, a vsa tri zelo tesno, zato Alpos Kemoplast nikakor ni brez možnosti v Treh lilijah. Vprašanje je le, koliko še imajo šentjurski igralci moči po napornem ritmu, kakršnega niso vajeni. Tekmovalno bolj zanimivo srečanje bo jutri v Šoštanju, kjer Elektra pričakuje Union Olimpi-jo. Trener Dušan Hauptman, bivši dolgoletni kapetan Olim-pije, je bil blizu presenečenja s svojimi fanti v Tivoliju, tokrat pa čaka njega in njegove fante težje delo, saj se zmaji očitno pred odločilnim delom sezone dvigujejo v formi. Olimpija žeh obraniti naslov, kar bi bil obliž po negotovi sezoni, Šoštanjčani pa želijo potrditi kvaliteto in četrto mesto, ki jih nenadejano vodi v končnico med štiri najboljše ekipe lige, kar je sijajen rezultat. V Šoštanju pričakujejo tokrat polno dvorano, kajti Olimpija je največji magnet za gledalce, tudi domači fantje si zaslužijo v zadnjem domačem srečanju rednega dela spodbudo s tribun. Branilec Elektre Esotech Marjan Vidovič je že končal sezono, saj si je na treningu pred tekmo v Šentjurju težje poškodoval kolenske vezi. To je hud udarec za ekipo, saj je bil Vidovič eden ključnih igralcev, za katerega v ekipi ni prave zamenjave. Šteje le zmaga Zrečani so v zelo težkem položaju, čeprav nekaj upanja še imajo. Prehiteti morajo sobotnega nasprotnika Kraškega zidarja na lestvici ali pa jih bo rešila administrativna odločitev, da ne bo izpadel nihče. Vendar je zmaga v Sežani nuja, kajti ob osvojitvi zadnjega mesta je vprašanje, če bo krovna zveza ob neparnem številu pustila v ligi prav Roglo. Pri Kraškem zidarju so minuli teden zamenjali trenerja po seriji porazov v drugem delu sezone, vsaka takšna menjava pa po pravilu pozitivno vpliva na ekipo. Zato čaka moštvo Slobodana Be-niča težko delo, a za Roglo šteje le zmaga, za katero se splača potruditi. Pa tudi s svojo pohorsko trmo in nepopust-ljivostjo bi se lahko igralci dokazali prav v Sežani. Sicer pa ekipi loči le ena zmaga na tabeli in z uspehom v Sežani bi se Rogla prebila na rešilno 12. mesto. JANEZ TERBOVC POD KOŠI "^"sîSBOT^'ôI'S. Liga UPC Telemach, za končnico za prvaka, 9. krog: Pivovarna Laško - Alpos Kemoplast (19.30), Šoštanj: Elektra - Olimpija (20). Liga za obstanek, 10. krog, Sežana: Kraški zidar -Rogla (20). Finale končnice, prva tekma: Merkur Celje - Ježica (19.30). SL 35 - 5. maj 2006 ŠPORT 19 Po zgledu svetovnega A pokala Minuli vikend so na svoj račun prišli ljubitelji juda. V celjski dvorani Golovec je namreč potekal svetovni B pokal v organizaciji judo kluba Sankaku. Nastopilo je preko 500 tekmovalcev iz 27 držav. Že prvi dan so trije celjski tekmovalci dosegli zavidanja vredne uspehe. Urška Žolnir in Roki Drakšič sta namreč osvojila zlati medalji, Lucija Polavder pa srebrno. Dan kasneje slovenski predstavniki niso bili tako uspešni, tretji mesti sta si priborila Petra Nareks in Aljaž Sedej, Regina Jerneje pa peto. »Pričakoval sem dve medalji, moji tekmovalci so ta cilj presegli, najbolj sem pa vesel, da je tudi organizacija uspela. Napak ni bilo, tako da lahko rečem, da smo zmagali tudi mi, organizatorji. Presenečen sem, da si je turnir prišla ogledat številčna publika, kar bi lahko pomenilo, da Celje postaja tudi mesto juda. Tekmovanje je uspelo v celoti in se lahko primerja z vsakim svetovnim A pokalom,« je povedal trener Sankakuja in predsednik organizacijskega odbora Marjan Fabjan. Roki s počeno arkado, Urška še s poškodbo Celje je bilo prvi dan navdušeno nad nastopi Lucije Polavder, ki je v finalu sicer izgubila proti mnogo težji kanadski nasprotnici Olii Berger, in Rokijem Drakšičem, ki mu je v polfinalu počila arkada, zato je moral v finalu nastopiti s povojem, a vseeno zmagal, ter nad Urško Žolnir, ki nekaj dni prej sploh ni vedela, ali bo nastopila: »Zame je bil to psihičen in fizičen napor, saj sem morala paziti, da se še bolj ne poškodujem. Res sem si želela, da bi dobro izpeljalala borbe in prišla tudi do finala. To se je res zgodilo. Ko pa si že enkrat v finalu, si seveda želiš poseči po najžlahtnejšem odličju in meni je to uspelo. Nastop na domačih tleh jemljem kot vzpodbudo, da pokažem judo tudi tistim, ki navijajo zame v Celju. Konkurenca je bila primerljiva s svetovnim A pokalom, v Celje Urška Žolnir se je spet izkazala s požrtvovalnostjo. so prišli tekmovalci z medaljami z največjih tekmovanj. V nedeljo je celjska publika precej pričakovala tudi od Petre Nareks, ki je v predtekmovanju sicer morala priznati premoč Britanki Sophie Johnstone, v repesažu pa je nato premagala vse tekmice: »Vesela in hkrati malce razočarana sem zaradi tretjega mesta, saj sem pričakovala nekoliko več. Pred domačo publiko vedno želiš iztržiti največ. Želja vseh nas judoistov je, da svetovni B pokal preraste v A in če se bo tako nadaljevalo, menim, da se lahko to zgodi že zelo kmalu.« Večina reprezentanc je do četrtka še ostala Celju zaradi skupnih priprav. Stopnjujejo namreč formo za nastop na evropskem prvenstvu konec maja v finskem Tampereju. JASMINA ŽOHAR Foto: ALEKS ŠTERN Novi zmagi za Celjane Izidi 29. kroga 1. SNL: CMC PubUkum - Nafta 2:1; Brulc (35, 59); Benko (85), Domžale - Rudar 3:0; Karapetrovič (14), Zeljkovič (67), Lunder (87), Anet Koper -Maribor Pivovarna Laško 2:0, Primorje -Bela krajina 2:2, Drava - HIT Gorica 2:0. Izidi 30. kroga 1. SNL: Rudar - CMC Publikum 2:4 (2:0); Mujakovič (20), Trifkovič (45); Biščan (51), Brezič (58), Stajič (75), Urbanč (85), Maribor Pivovarna Laško - Primorje 2:0, Bela krajina - Drava 1:5, Nafta - Anet Koper 0:1. LESTVICA f. SNL DOMŽALE HIT GORICA ANET KOPER CMC PUBLIKUM MARIBOR PL DRAVA NAFTA PRIMORJE BELA KRAJINA RUDAR 30 16 10 4 61:25 58 30 16 9 5 58:27 57 30 14 6 10 40:34 48 30 15 3 12 43:42 48 30 14 5 11 47:36 47 30 12 7 11 40:42 43 30 11 5 14 35:42 38 30 10 6 14 40:46 36 30 6 10 14 27:51 28 30 2 7 21 24:70 13 CMC Publikum je v štirih dneh zabeležil šest točk in na lestvici še vedno »diha za ovratnik« Kopru, ki ima na 4. mestu enako število točk, a še naprej boljšo razliko v zadetkih. Rudar je na gostovanju v Domžalah izgubil s 3:0, po boljšem prvem polčasu pa je v torek izgubil tudi proti Celjanom. Zaradi štirih rumenih kartonov v 29. krogu proti Prekmurcem ni smel zaigrati Dejan Rusič, ki je v prejšnjem krogu proti Mariborčanom dosegel dva zadetka, zato pa je bil po »njegovem zgledu« dvakrat natančen Mitja Brulc. Slednji je gostujočega vratarja Stanislava Kuzmo najprej premagal v 35. minuti po předložku Jureta Travner-ja, nato pa v 2. polčasu še enkrat, ko sta lepo akcijo izvedla Matej Šnofl in Domen Beršnjak. Tik pred koncem tekme je častni zadetek za goste dosegel Jože Benko. Na praznični torek je sledil lokalni derbi z Rudarjem. Po prvih 45 minutah so Velenjčani vodili že ž 2:0. V 20. minuti je bil natančen Alem Mujakovič, ki je po strelu iz kota Zorana Pavloviča, žogo z glavo pospravil v gol Gregorja Finka. Varovanci Romana Frangeša so drugi gol znova dosegli po podaji Pavloviča iz kota, natančen je bil Damjan Trifkovič. Potem pa se je ponovila zgodba, ki se Velenj-čanom v zadnjem času vse prepogosto dogaja. V nadaljevanju so povsem popustih in gostje so zlahka prišli do štirih zadetkov. V 51. minuti je Darijo Biščan iz prostega strela s približno 35 metrov žogo poslal naravnost v roke Nemanji Joziču, ki pa jo je nato izpustil. ' Sedem minut kasneje je iz prostega strela zadel še Danijel Brezič, nato še Duško Stajič in ob koncu tekme tudi Dejan Urbanč. »Tudi v začetku tekme smo dobro igrah, vse do prejetih zadetkov iz prekinitev. Tam so nas domačini presenetili, prejeli smo res prepoceni zadetke, vendar smo še enkrat pokazah karakter in kvaliteto te ekipe. Zbrali smo moči, obrnili tekmo v našo korist in na koncu zasluženo zmagah,« je po srečanju dejal strelec drugega zadetka Danijel Brezič. Pred Celjani je znova naporen ritem. Že jutri bodo na Areni Petrol pričakali Gorico, v torek pa jih čaka povratna tekma polfinala pokala NZS v Mariboru. JASMINA ŽOHAR . Izidi 21. kroga 2. SNL: Dravinja -Livar2:0; Vidojevič (22), Močič (59). Vrstni red: Dravinja 41, Factor 37, Triglav 35, Aluminij 34, Krško 31, Šenčur 24, Livar, Zagorje 23, Dravograd 16, Svoboda 15. Izidi 20. kroga 3. SNL - vzhod: Kovinar Štore - Beltinci 1:3; Antolin (67); Štancar (42,47), Osojnik (73), Mura -Šmarje pri Jelšah 5:0. Vrstni red: Mura 43, Kovinar 42, Črenšovci 39, Paloma 36, Zavrč, Ver-žej 32, Stojnci 30, Malečnik 29, Pohorje 26, Šmarje pri Jelšah 25, Železničar 22, Tišina 14, Ormož 12, Beltinci 8. Izidi 20. kroga Štajerske lige: Šoštanj - Šentjur 1:1, Zreče - Gerečja vas 1:1, Kungota - Šampion 2:3, Rogatec -Pesnica 5:0. Vrstni red: Šentjur 47, Šoštanj 36, Zreče 34, Šentilj 27, Šampion, Kungota 26, Gerečja vas. Pesnica, Oplotnica25, Brunšvik, Bistrica 24, Rogatec, Domava, Peca 23. Izidi 15. kroga MČL Celje: Ljubno - Rogaška 0:0, Laško - Šmartno 1:7. Vrstni red: Rogaška 30, Šmartno27, Kozje 15, Ljubno 9, Laško 2. Izidi 2. kroga lige malega nogometa občine Štore: Stopař - Pečovje 1:3, Laška vas - Cene sokoli 1:4. Vrstni red: Cene sokoli 6, Rudar 4, Storkom 3, Štore Steel, Marinero, Laška vas 1, Torpedo, Stopar 0. MED GOLI PETEK, 5. 5. Liga malega nogometa občine Štore, 3. krog: Marinero - Slopar (18), Pečovje - Laška vas (18.45), Cene sokoli - Storkom (20.15), Štore Steel - Torpedo (21). SOBOTA, 6. 5. 1. SNL, 31. krog: CMC Publikum -HIT Gorica (18), Koper-Rudar (17). 3. SNL, 21. krog: Kovinar Štore - Zavrč, Šmarje pri Jelšah - Železničar (obe 17). Štajerska liga, 21, krog: Šampion - Šoštanj, Šentjur - Bistrica, Gerečja vas - Rogatec (vse 17). MČL, 16. krog: Rogaška - Ljubno (17.30). NEDELJA, 7. 5. 2. SNL, 22. krog: Zagorje - Dravinja (17). Štajerska liga, 21, krog: Zreče -Domava (17). MČL, 16. krog: Šmartno - Laško (17.30). PONEDELJEK, 8. 5. 1. celjska liga malega nogometa, 4. krog, (18): Fantasy - Vigrad, Pelikan - Koma, Kompole - Kali-mero, Tupatam - Maček, Frangros - Kalimero. PANORAMA KOŠARKA 1. A SL - moški Za končnico za prvaka, 7. krog: Olimpija - Alpos Kemoplast 109:64 (27:17, 54:33, 82:47); Halperin 21, Baždarič 14; Hunt 14, Čebular 12, Novak 11, Sebič, Maček 6, Palč-nik, Krušič 4, Lapornik, Ribežl 3, Ručigaj 1, Elektra - Helios 69:77 (24:24, 36:44, 54:62); Nedeljkovič 16, Vidovič, Ivanovič 14, Nu-hanovič 11, Čmer 8, Mali 6; Tulj-kovič, D. Lorbek 16, Pivovarna Laško - Slovan 68:79 (20:27, 35:46, 50:58); McMillan 12, Strnad 11, Jev-džič, Vrečko 10, Ugrekhelidze 7, Ichaki 5, Finžgar, Koštomaj 4, Horvat 3, Kune 2; Dončič 21, Dragič 17. 8. krog: Alpos Kemoplast - Elek-tra 96:72 (16:15, 39:31, 64:55); Čebular 22, Maček 20, Hunt 13, Ručigaj 12, Ribežl, Krušič 11, Sebič 4, Novak 3; Bojič 20, Ivanovič 16, Nedeljkovič 11, Čmer 9, Nuhano-vič 8, Mah 7, Dobovičnik 1, Helios - Pivovarna Laško 99:65 (23:15, 42:36, 70:47); D. Lorbek 17, Žerak, Krejič 16; Vrečko 13, McMillan 12, Horvat 10, Koštomaj 9, Ichaki 8, Jevdžič 5, Kune 3, Finžgar, Smajlovič 2, Strnad 1. Vrstni red: Slovan 16, Olimpija 14, Domžale 13, Elektra 11, Alpos Kemoplast, Pivovarna Laško 9. Za obstanek, 8. krog: Krka - Rogla 98:83 (26:18, 53:41, 66:68); Jo-kič 21, Keith, Balažič 20; Brolih 17, Meško 16, Čovič 16, Jovanovič 9, Anič, Antić 8, Hohler 7, Sivka 3. Za obstanek, 9. krog: Rogla - Postojnska jama 99:69 (22:22, 46:37, 78:53); Jovanovič 19, Sivka 16, Brolih 15, Meško, Čovič 12, Antić 11, Hohler 10, Močenik, Dobrin 2; Zagorac 15, Mejak 12. Vrstni red: Koper 43, Loka kava. Postojnska jama, Krka 41, Zagorje 40, Rogla, Kraški zidar 38. 1.SL-ženske Polfinale končnice, 2. tekma: Ilirija - Merkur Celje 43:84 (14:23, 25:47, 36:67); Vene 11, Ljubenovič 10; Čon-kova 25, Komplet 16, N. Kvas 13, Er-kič 11, Jurše 9, Radulovič 8, Zdolšek 2.2:0 v zmagah za Merkur. ROKOMET 1. SL - moški Liga za prvaka, 3. krog: Gorenje - Celje Pivovarna Laško 38:30 (23:15); Zrnić 13, Bedekovič 6, Ili-č 5, J. Dobelšek 4, Kavaš, Oštir 3, Tamše 2, Sovič, Rezniček 1; Kokša-rov 10, Natek 5, Zorman 3, Gajič, Hribar, Kozlina, Gorenšek 2, Kozo-mara, Mlakar, Harbok, Ivanković 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 21, Gold club 17, Gorenje 16, Trimo 12, Prevent 8, Koper 4. 1. SL - ženske Finale, prva tekma: Celeia Žalec - Krim 24:31 (10:16); Korun 5, Čurko, Čerenjak, Cerar 4, Kadivnik 3, Skočir 2, Grčar, Jeriček 1; Dere-pasko 6, Frešer, Irman 4, Vergeljuk, Oder, Kurent, Sjukalo, Hrnjič 3, Ar-genti 2. I ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA, 6. 5. ROKOMET Liga za prvaka, 4. krog: Koper -Celje Pivovarna Laško (20.30), Velenje: Gorenje - Gold club (16.15). Finale, povratna tekma, Nazarje: Krim - Celeia Žalec (18). Celjski Jadralni teden Jadralni klub Živaana je v okviru Celjskega jadralnega tedna desetič organiziral regate, ki se jih je udeležilo 200 jadralcev iz Avstrije in Slovenije. V jadralnem delu je zmagala posadka Iva Soviča pred Borutom Ferderberjem in Milanom Grabarjem. Tudi pokal mesta Celja, kjer poleg jadralnih plovov šteje še obvladovanje navtičnih veščin, je osvojil Sovič pred Ferderberjem in Urošem Dolžanom. Jadralci so se pomerili tudi v dvoboj jadranju, kjer je zmagal Smi-ljan Simerl, drugi je bil Dolžan, tretje mesto pa sta si razdelila Živa Kuntarič in Grabar. JŽ 20 KRONIKA Pot na drugo stran je bila vedno tvegana. V sredo zvečer se je žal za 46-letnega domačina končala tragično. Reševalci ponesrečenemu niso mogli več pomagati. Tragično prečkanje proge Pot čez železniško progo se je tokrat končala usodno za 46-letnega Laščana V sredo nekaj pred 21. uro je pri nepravilnem prečkanju železniške proge izven urejenega prehoda v Laškem potniški vlak Intercity Slovenija povozil 46-letne-ga domačina. Ta je utrpel tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče poškodbam podlegel. Laščan je, tako kot vsi drugi, nezavarovan prehod čez progo pogostokrat prečkal po tej poti. A se je ta zanj v sredo zvečer žal končala tragično. Več bo znano po odrejeni sodni obdukciji. Vlak Intercity Slovenija, ki je vozil iz smeri Celja proti Ljubljani, je silovito trčil v 46-letnega pešca, ki si je s prečkanjem proge najverjetneje želel skrajšati pot, a je bilo to zanj usodno. Laščan je prečkal železniško progo na neosvetljenem delu iz smeri, ki vodi od stavbe Komunale proti stanovanjskemu bloku na Rim-ski.cesti ravno v času, ko je po desnem tiru iz Laškega pripeljal potniški vlak. Vlakovodja je ob tiru opazil 46-letnega Laščana in ga z enkratnim piskom lokomotivske sirene opozoril na nevarnost približajočega vlaka. Ker vlakovodja ob tem ni opazil, da bi koga zadel, je vlak odpeljal naprej v smeri Zidanega Mosta. Vlakovodja je o tem, da je opazil, da je nekdo hodil v neposredni bližini tirov, takoj sporočil centrali v Mariboru. Da je ob progi res bil Laščan, ki ga je vlak tako silovito zadel, da je ta na kraju nesreče umrl, je kmalu ugotovil vlakovodja drugega Ics-a. Le nekaj minut kasneje je pri počasni vožnji žal opazil, da nekdo res leži ob desnem tiru. Čez progo na drugo stran Po besedah dveh domačinov, ki sta tragični dogodek videla, jima je zastal dih. "Vsi hodimo tukaj čez," sta dejala v šoku. Prečkanje na nezavarovanem prehodu čez železniško progo, kjer se je v sredo zvečer zgodilo najhujše, je običaj. Čez progo vodi uhojena pot, ki so jo domačini, tako starejši kot mlajši, dnevno uporabljali, da so si skrajšali pot z ene na drugo stran. Osemnajstletnik je tragični dogodek videl z balkona svojega bloka. "Ne morem verjeti svojim očem," je dejal in priznal, da ga je kot vse ostale stanovalce in druge dogodek dokončno streznil, da čez progo ne bo šel nikoli več. "Odkar imam psa, tega res nisem več počel," še pravi. Osemnajstletnik je namreč ocenil, da so vlaki prehitri in da bi se prečkanje proge s psom lahko znalo kdaj tudi "zatakniti". "Še čevelj se ti lahko v tire kaj hitro zatakne ..." se je zamislil in obmolknil. 46-letni Laščan, ki je bil zaposlen v podjetju Javne naprave v Celju, naj bi se v sredo zve- čer po običajni poti čez progo odpravil na obisk k sosedom. Zadnjih nekaj let je po ločitvi od žene živel sam, zato si je urice pogostokrat krajšal z obiski in s pogovori s sosedi in prijatelji. A ga ti v sredo žal niso dočakali. Vse kar bo ostalo, je spomin nanj in opozorilo, da čez progo nihče ne bo šel nikoli več, pa čeprav si bil, kot pravijo domačini, hitro na drugi strani in si že lahko poklepetal s prijatelji in sosedi ali šel čez po vsakdanjih opravkih. MATEJA JAZBEC Foto: MOJCA MAROT Ustreljen iz bližine s Po|iakom Pet UkraJinceu * V nedeljo so kriminalisti in policisti Policijske uprave Celje s kazensko ovadbo prepi Včeraj se je na Okrožnem sodišču v Čelju nadaljevalo sojenje Jaki Ulčniku, obtoženemu umora brata Jožeta in poskusa umora bratovega dekleta Nine Klav-dije Lojen junija lani v Bistrici ob Sotli. Jaka Ulčnik naj bi nekaj minut pred četrto uro zjutraj vstopil v hišo, kjer sta živela njegov brat Jože in njegovo dekle Nina. Nato naj bi v hrbet ustrelil Jožeta, ki je kmalu zatem umrl, napadel pa naj bi tudi Nino. Jože je bil umorjen s streli iz bližine, cev strelnega orožja je bila pri usodnem strelu od njegovega telesa odmaknjena največ pol metra, kot je na včerajšnji obravnavi dejal izvedenec sodnomedicin-ske stroke prim. dr. Boris Kavčič. Ta je razložil |n predstavil Jožetove in tu|®ini"4 ne poškodbe. Prav pri Nini-nih pa se je zapletlo. Sodni izvedenec namreč sploh ni omenil Nininih poškodb glave, pa tudi nič o izbitem zobu ni bilo moč slišati. Nina je tako vprašala, kako lahko o njenih poškodbah govori nekdo, ki je sploh ni pregledal. Dejala je še, da bi bilo dobro, ko bi pogledal njene fotografije, ki so jih posneli policisti takoj po dogodku. Kavčič je pojasnil, da fotografij ah podatkov o kakršnih koli drugih poškodbah v zdravniški dokumentaciji ni. Na obravnavi je pričal tudi Ninin oče Franc Lojen ki je dejal, da je Nina še vedno v slabem psihičnem stanju. Ponoči spi s prižgano lučjo, obiskuje tudi psihologa. Pričala je tudi soseda Cvetka Sodeč, ki je dejala, da so jo tistega usodnega jutra zbu- dili kriki na pomoč. Njen mož je stekel ven, se nato vrnil in ji povedal, da je Jaka ubil Jožeta. Sodčeva je še povedala, da je bil sicer Jaka dober fant in da je pred več kot tremi leti nekaj dni preživel v stanovanju Sod-čevih, ker naj ne bi hotel iti domov. Več o razmerah pri Ulčnikovih Sodčeva ni vedela povedati. Na obravnavi so prebrali še pričanje sosede Ruže Bratuša. Tudi njo so zbudili kriki, njen mož je vstal in se vrnil z okrvavljeno Nino, ki je iz njihovega stanovanja poklicala policijo in reševalce. Kaj je Nina razlagala in govorila, se Bratu-ševa ne spominja, ker je bila tudi sama v šoku. Na prihodnji obravnavi naj bi pričala sodna izvedenca psihiatrične stroke. ŠO V nedeljo so kriminalisti in policisti Policijske uprave Celje s kazensko ovadbo prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države k preiskovalnemu sodniku v Celju privedli 45-letnega državljana Poljske, ki je osumljen, da je dan prej čez mejni prehod Dolga vas s tovornim vozilom, v vlečnem in priklopnem vozilu, za plačilo nezakonito prepeljal v Slovenijo pet državljanov Ukrajine. Čez Slovenijo jih je omenjeni nameraval prepeljati v Italijo za plačůo v vrednosti sto evrov na osebo. Policisti so Poljaku nameravani podvig preprečili in ga prijeli na počivališču Tepanje. Preiskovalni sodnik ga je po zaslišanju izpustil na prostost, kazenski postopek pa bodo slovenski pravosodni organi odstopili poljskim. MJ Posledice heroina so bile vedno hujše Kdo je ponesrečeni kolesar? V torek nekaj minut čez 22. uro se je na regionalni cesti izven Latkove vasi zgodila prometna nesreča, v katéri se je hudo telesno poškodoval kolesar. Ta je pripeljal do križišča z regionalno cesto, med neprevidnim prečkanjem pa je vanj trčil 41-letni voznik osebnega avtomobila, ki je pripeljal iz smeri Šempetra in začel zavirati ter se umikati desno, a se trčenju ni mogel izogniti. Ker kolesar zaradi hudih telesnih poškodb ni mogel dati nobenih podatkov o sebi, policija naproša vse, ki bi o njemu karkoli vedeli, naj pokličejo na 113 ali se oglasijo na najbližji policijski postaji. Kolesar je star približno šestdeset let, ima sive lase, brado in brke. V Času nesreče je bil oblečen v sivo-belo trenirko, pod njo je nosil še belo-modro karirasto srajco. Vozil je kolo Merida Crossway sivo-modre barve. Celjski kriminalisti in policisti so prejšnji torek prijeli osumljenca, ki ga sumijo neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. 29-letnik je s heroinom oskrboval predvsem mlajše odvisnike, kar je vodilo v vedno hujše posledice. Eden njegovih odjemalcev je zaradi heroina že umrl. Osumljeni neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ima na vesti kar deset kaznivih dejanj, povezanih s tovrstnimi posh. Prostost so kriminalisti in policisti odvzeli 29-letnemu moškemu, doma z območja Celja, in ga pridržali. 29-letnik je s prepovedano drogo heroin oskrboval večje število odvisnikov na celjskem območju. Heroin so kupovali predvsem mlajši odvisniki, in sicer za lastne potrebe. Osumljeni je bil v preteklosti že obravnavan za kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Zoper njega so bile v letu 2004 in 2005 podane že tudi kazenske ovadbe, vendar s kaznivimi dejanji kljub številnim zasegom prepovedane droge in policijskim postopkom ni prenehal. Še več, intenzivnost prepovedanih in kaznivih dejanj je še povečal. Posledice povzročanja kaznivih dejanj so bile vedno hujše. Eden od odvisnikov je zaradi prekomernega zaužitja heroina, ki mu ga je 29-letni osumljeni prodal, umrl. Prejšnjo sredo so ga s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. MJ ÉÉORODJM1I1I11894 Bežigrajska 10, Celje SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA NOVI TEDNIK PISMA BRALCEV 21 HALO, 113 Praznični vlomi V času prvomajskih praznikov so se vlomi na Celjskem kar vrstili. Iz nekega podjetja v kraju Metleče je neznanec odnesel električno orodje in povzročil za sto tisoč tolarjev škode. Trikrat več škode so tatovi povzročili na gradbišču na Kidričevi cesti v Celju, od koder je izginil bakren kabel. Kradli so tudi iz stanovanjskih hiš. V Šeščali pri Preboldu je nekdo po vlomu iz hiše odnesel približno petdeset tisoč tolarjev gotovine. Minuli petek dopoldne je nekdo izkoristil odsotnost lastnikov hiše v Križevcu na območju Zreč. S ključem, ki ga je našel na skritem mestu, je odklenil hišo, našel kuverto z denarjem in z njo izginil v neznano. Škode je skoraj za pol milijona tolarjev. Sicer pa so v prazničnih dneh vlomili tudi v pisarne Žage v Šoštanju. Odnesli so informacijsko opremo, vredno pol milijona tolarjev. Več je bilo tudi vlomov v osebna vozila, samo v noči na soboto so se zgodili trije. Iz dveh renaultov, parkiranih na Ljubljanski cesti, je neznanec odnesel avtoradio, v Škapinovi ulici v Celju pa sta iz passata izginili varnostni blazini, vredni štiristo tisočakov. V minulih dneh so vlomih tudi v vozilo, ki ga je lastnik parkiral na Opekarniški cesti v Celju, iz njega odnesli denarnico z denarjem. Med pomivanjem posode jo je okradel Policisti so v ponedeljek zaradi tatvine prijeli 26-letnega Celjana. Ta je sredi dneva vstopil v stanovanjsko hišo v Lev-cu in iz kuhinje, v kateri je lastnica pomivala posodo, ukradel moško denarnico z nekaj denarja in plačilno kartico ter pobegnil. Le nekaj minut kasneje so ga policisti našli skritega v prtljažnem prostoru avtomobila v Levcu. Omenjenega 26-letnika sumijo, da je podobno dejanje storil tudi v Železnem. Odpeljali megana V času od petka do nedelje so neznanci s parkirišča na Rogli ukradli osebni avtomobil znamke Renault Megane. Vozilo je kovinsko svetlo modre barve in ima registrsko številko CE T3-343. Morebitne informacije o ukradenem vozilu policisti zbirajo na številki 113 ali na anonimnem telefonu policije 080 12.00. Nasilna roparja Minuli ponedeljek pozno popoldne sta neznanca na pešpoti med Cesto na Ostrožno in Cesto v Lokrovec obstopila moškega, pri čemer ga je eden zaprosil za cigareto, drugi pa ga je medtem udaril v obraz in trebuh in ga pri tem lažje poškodoval. Roparja sta mu vzela nahrbtnik, v katerem je imel mobilni telefon, denarnico z gotovino, plačilne kartice ter osebne dokumente. Neznanca, ki sta z ropom povzročila za približno šestdeset tisoč tolarjev škode, sta pobegnila v smeri Ribarjeve ulice. SŠ Od kod poškodbe? Včeraj popoldne so velenjske policiste obvestiti o poškodovanem moškem na Trgu bratov Mravljakov v Šoštanju. Gre za 55-letnega domačina, ki je bil poškodovan predvsem po glavi, vendar je govoril zmedeno, tako da policista od njega nista uspela dobiti podatka, kako je prišlo do poškodb. Šoštanjčana, ki je imel bolj ali manj površinske poškodbe, so najprej odpeljati v velenjski zdravstveni dom, nato v celjsko bolnišnico, od tam pa v bolnišnico v Vojnik. O 55-letniku so velenjski policisti že marca dobili obvestilo, da naj bi bival v osebnem avtomobilu, ker je sodišče njegovo hišo prodalo, novi lastnik pa ga je izselil. S primerom so policisti že takrat seznanili pristojne na šoštanjski občini in na centru za socialno delo. CMCelje kompleksu Livada Šentjur CiUE d.d. pri c«lju prodamo: » 4 dvoelažnih stanovanj v četrtem nadstropju in mansardi v izmeri 136,20 m2 • 8 garaž v izmeri 2,9 m»5,6m Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgoročnih kreditov za nakup stanovanj. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ. Gradimo za vas Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Desetdnevna vojna in veteranski zakon Ob sprejemanju veteranskega zakona v DZ je bilo izrečenih in napisanih vehko besed. Veliko in preveč besed pa je bilo ponekod izrečenih tudi v povsem negativnem smislu na račun veteranov iz obdobja osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991 in o »samo« desetdnevni vojni. Žalostno, resnično, zaskrbljujoče in podlo. Res je in to drži, oboroženi spopad je trajal »samo« deset dni. Poleg nekaterih srečnih okoliščin in poleg odločnega upora TO in policije je desetdnevni spopad trajal »samo« deset dni tudi zaradi odlične organizacije, taktike, modrosti in srčnosti pripadnikov TO in pripadnikov policije ter sodelovanja velike večine slovenskega naroda. No, ne vseh. Nekateri so imeli takrat nujna in neodložljiva službena potovanja v tujino. Po vojni pa so uspešno »lastniniti« in sedaj v izobilju uživajo sadove osamosvojitve. Vendar to je že dru- Verjetno so svojci tistih 19 padlih in 182 ranjenih v tej »samo« desetdnevni vojni zelo ogorčeni in prizadeti ob takšnih izjavah. Tisti pa, ki so izgubili očete, sinove, može in brate v tej »samo« desetdnevni vojni, pa jim je bilo tudi teh deset dni sigurno predolgih in za vselej prekletih. Ali mora res vojna trajati več let, da bi bili nekateri posamezniki srečni in poteše-ni? Ali nismo v teh desetih dneh dosegli tiste samostojnosti, o kateri je slovenski narod sanjal stoletja? Ali ni slovenski narod že dovolj krvavel v obeh svetovnih vojnah? In tista desetdnevna enotnost slovenskega naroda se je v hipu razpočila kot milni mehurček. Sedaj pa, ko sta v državi mir in stabilnost, so se pojavili razni »mirovniki«, pljuva se po partizanih, pljuva se po veteranih itd. Čakam samo še na trenutek, kdaj se bodo lotili tudi Maistrovih borcev. Poglejte na primer Izrael. Kako ponosni so Izraelci na svoje vojake in na svojo vojsko. Leta 1967 so imeli »samo« šestdnevno vojno z vsemi sosednjimi arabskimi državami. Od ponedeljka, 5. junija, do sobote, 10. junija. Še na kraj pameti ne pride nobenemu Izraelcu, da bi žalil svoje vojake in se iz njih norčeval. Nasprotno, v očeh naroda so heroji in spoštovanja vredni državljani. Razlog več za uvedbo predmeta domovinska vzgoja v osnovnih in srednjih šolah in tudi tehten razlog, da bi v srednjih in poklicnih šolah ponovno uvedli predvojaško vzgojo. Saj mladina s profesionalizacijo Slovenske vojske nima pojma o orožju in obrambi domovine. Hvale vreden je podatek, da imamo veliko društev, ki vsaj delno skrbijo za to vrzel. V mislih imam strelska društva, lovce, radioamaterje, tabornike, gasilce, planince ipd. Z zvezami in društvi, pomembnimi za obrambni sistem Republike Slovenije, naša Slovenska vojska odlično sodeluje in jih vsestransko podpira. Državi pa je še ostal dolg do tistih, ki smo služiti vojni rok v bivši JLA in ki smo zaradi tega izgubili 12, 15, 18, 21 ali 24 dragocenih mesecev delovne dobe. To obdobje nam je bilo odvzeto in se nam ne prizna in ne upošteva v pokojninsko dobo razen, ja, razen, če si ta leta kupiš. Vendar za božjo voljo, kupovati si nekaj, za kar te je prikrajšala država in za kar si bil oškodovan, je pa res slaba in nelogična naložba. Ampak odbor, v katerem se zavzemamo za odpravo teh krivic in za priznanje vojnega roka v pokojninsko dobo, ne miruje. Z veseljem lahko napišem, da je Kabinet predsednika vlade to zahtevo posredoval Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Smo aktivni in prepričani smo, da tudi uspeh ne bo izostal in za te pravice se bomo še boriti. Ob določenih trenutkih imam v mislih besede ministrskega predsednika Velike Britanije Win-stona Churchilla in njegov znameniti govor, ki se glasi: »Nikoli, nikoli, nikoli se ne predaj.« Ampak pri vsem tem pa nekaj le drži in to je čisto res: služenje v JLA in v TO nam je omogočilo, da smo se usposobili in uspešno ubraniti svojo domovino. Predvsem pošteno in častno. SREČKO KRIŽANEC, predsednik veteranske organizacije občine Štore Delovanje tistimi, s katerimi smo pred dvema letoma v Grižah pri Žalcu podpisati listino o prijateljstvu in sodelovanju. Pri tem izstopa Klub brigadirjev Ptuj, s katerim že vrsto let prav dobro sodelujemo. Tako smo se 27. aprila pri njih udeležili proslave ob dnevu upora proti okupatorju in 65. obletnici ustanovitve OF, ob 10. obletnici tradicionalnega pohoda po poteh upora in prostovoljnega dela in ob 8. brigadirskem prazniku v Kicarju. Organizatorji vseh teh prireditev so bili Mestna občina Ptuj, Klub brigadirjev Ptuj, Območno združenje borcev in udeležencev NOB Ptuj in Policijsko veteransko društvo Sever Maribor. Začetek proslavljanja je bil v Novi vasi pri Ptuju pred domačijo narodnega heroja Jožeta Lacka. V tem delu proslave je bil slavnostni govornik delegat Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije gospod Zvonko Cajnko, navzoče pa je pozdravil tudi župan Mestne občine Ptuj gospod dr. Štefan Celan. V kulturnem programu so sodelovali še Komorni moški Ptuj pod vodstvom Ernesta Kokota in recitatorji Gimnazije Ptuj pod vodstvom Branke Beze-ljak-Glaser. V drugem brigadirskem delu programa, ki se je odvijal v naselju Kicar, pa smo najprej položili venec k plošči na pročelju rojstne hiše Jožeta Lacka. Tu so nas domačini pričakali z obloženimi mizami domačih dobrot. Nato smo se podali do nekaj sto metrov oddalj enega gasilskega doma, kjer je bila proslava v čast osmega brigadirskega praznika. Le-to so pričeh pevci Kulturnega društva Ro-goznica. Sledil je govor predsednika Kluba brigadirjev Ptuj gospoda Stanka Lepeja, vmes smo z eno minutnim molkom počastili spomin na nedavno preminule predsednike klubov brigadirjev Celje, Maribor in Ptuj. Nadaljevali so pevci in godci Stari prijatelji iz Kiclarja. Na brigadirjev Laško-Radeče Pred dobrim mesecem dni smo na našem občnem zboru sprejeli program dela, ki je vezan na udeležbo pri raznih proslavah in obujanje spominov na naša brigadirska leta. Vezan pa je tudi na prijateljevanje in sodelovanje s člani drugih klubov na območju Slovenije, še zlasti s koncu so nas postregli z golažem in kapljico iz njihovih zidanic. Po duševnem in telesnem okrepčilu je sledilo družabno srečanje z medsebojnim druženjem briga-dirk in brigadirjev Ptuja in Laškega, ki je trajalo dolgo v popoldne. Vsem izvajalcem programa proslav se udeleženke in udeleženci Kluba bivših brigadirjev Laško-Radeče najlepše zahvaljujemo, organizatorjem pa čestitamo za tako lepo pripravljen program. Spomini na naša srečanja so vedno lepši, to so srečanja, ki ne bodo šla nikoh v pozabo. Še več. Morajo se krepiti in širiti. RUDI VREČAR, Klub bivših brigadirjev Laško-Radeče Kaj pa slovenski Darfur? Beseda mama, ki jo zna otrok najprej izreči, se pri nas sliši bolj poredko. Vedno več družin se zaradi različnih vzrokov, od socialnih do ka-riernih, odloča za samo enega otroka. Po statistiki nam letno primanjkuje 15 tisoč novorojenčkov, ta primanjkljaj pa bo potrebno nadomestiti s priseljenci. To pa pomeni, da smo na poti, da Slovenci v naslednjih 200 letih izumremo. Lepo je, da našega predsednika Drnovška skrbi Darfur, toda najprej bi moral poskrbeti za revne otroke v Sloveniji. Zbrani denar za Darfur bo kaplja v morje, če bo sploh prišel v prave roke, slovenskim otrokom pa bi pomenil veliko. Dober oče da sosedovim otrokom kos kruha šele takrat, ko ima svoje site. Predsednik naj bi razmišljal o večji rodnosti v Sloveniji in izkoreninjenju revščine v slovenskem Darfurju. Tako bo mogoče bolj pogosto slišati otrokovo prvo besedo »mama«, slovenski jezik pa tudi čez tisoč let. JOŽE JURC, Škofja vas raipnifli§ jolïi l jubitelji športa, íaWjeni na »stari«- akcije! Sobota, 6. liai od 9.30 do 14.00 ura 4'gr, Športni center Žalec KiM - Dvigi z balonom - Spifltnostno rotenje Medijski pokrovitelj: NT&RC H =11 á r lT» J n i RABAC APARTHOTEL PLUTON 2.5.-24.5. 2 DNI-9.400 SIT CENOVNI HITI -I U Z IME DALMACIJE CRNA GORA, CANJ "*"-v T..... DUBROVNIK, PELJEŠAC, OREBIC VILA GRADAC HOTEL KOffiODOR 4 OSEBE, 7 DMI, NO&TEV/UJTRX 4 OSEBE (DEIUŽEIUI. 7 DNI, POLPENZION SAMO 99.750 SIT SAMO 74.750 SIT CRNA GORA, RISAN, HOTEL TEUTA 7DNI,«U INCLUSIVE SAMO 69.900 SIT M.isise PiUMLMUDNL POLKI PENZION SAMO 39.900 SIT H68SEB0 POKLIČITE 03 42 60100 ali 037031960 Celje, Stanatova 6, od p.: 3.-16 sab. 9.-12 U Šempeter, F.imeka cesta *;: odp.: 9.-17. ur O» 71 HM« info@dober-dan.si » • - - «H www.radiocelje.com H H H Foto: GREGOR KA Spomladansko cvetoči Mozirsks gaj KARDIOLOŠKA POSVETOVALNICA Z ODLIČNIMI STROKOVNJAKI IN SODOBNIMI PRISTOPI Z VAMI V RITMU SRCA! Za rez. in Inf. pokličite na 03 7345 700 NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA VEDO VEČ IN SODELUJEJO V NAGRADNI IGRI ZA NOVEGA GETZA Kupujejo ugodno s kartico NT Ceneje pridejo do knjig, kijih izdaja NT&RC Imago brezplačno čestitko na Radiu Celje in tri brezplačne male oglase BODITE V IGRI TUDI VI! Postanite naročnik Novega tednika 24 RADIO, KI GA BERETE TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00.2. jutrahja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8,00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.20 Ritmi 80-ih, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Z balonom nad Celje, 11.00 Podoba dneva, 11.10 Ritmi 90-ih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev - O kršitvah delavskih pravic - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 1S.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček - kviz z Majo Gorjup, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsiedler, 24.00 SNOP (Koroški radio) NEDELJA, 7. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Vitez poezije Zoran Pevec, ll.OOpodoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Oddaja Katrca - Klavdija Winder- osrednji gostje Vitezi celjski, 24.00 SNOP (Koroški radio) PONEDELJEK. 8. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 14.15 Stilska preobrazba - Karma, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) ČETRTEK. 11. maj S sankami na skakalnico 20 VROČIH RADIA CELJE 1. AFTER A1LTHIS TIME - 2. HIPS DONT UE- SHAKIRA FEAT. WYCLEF JEAN ( 3. CRAZY-GNARLSBARKLEY ( 4. SAY SOMETHIN' -MARIAH CAREY TOREK. 9. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Otroški radio, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje -kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute sur-madi, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7:00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.10 Nagradna igra Iskalnice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Nagradna igra Zlata deteljica, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mah O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) »Ne, dolgočasen pa ne,« se upre tale malček s slike, če ga slučajno narobe razumete, ko odločno zatrdi, da svojim staršem on že ni delal sivih las. Iz nadaljevanja sodeč bi bilo za objektivno mnenje morda dobro poprositi njegovo mamo. Imel je kolo in psa - osnovne rekvizite, da je napredoval na položaj indijanskega poglavaija, ki je komandiral, ups, združeval celo pleme mulcev iz istega bloka, ki so ponosno branih družinsko ime Medvedje tace. Pa ni bila medvedja taca tista, ki mu je pustila spominček na bradi še v odrasla leta. Glavni frajer dneva ali pa bedak, kot sam v smehu doda, se je namreč s sankami spustil s 30-metrske velenjske skakalnice. Bilo pa je tako mrzlo, da sploh ni čutil prebite brade. Ko je prišel domov, je bil že tako krvav, da se raje ne postavljamo v mamino kožo, ko ga je zagledala na vratih. Ste se tudi vi nehote spomnili na prvi stavek tega zapisa? Ampak bo že res, da taka pobalinstva na dolgi rok res niso vredna velikega cirkusa. Spomini so pa nepozabni. In glede na to, da je bil malček srednji od treh bratov, lahko verjamete, da mu podobnih ne manjka. Danes mu življenje tako in drugače kroji glasba. Velika ljubezen pa se je začela že pri kakih desetih. Ker takrat ni bilo denarja za kitaro, je šel v orkester igrat tamburico. Hvala bogu se je brat svoje kitare naveličal in jo je po dveh letih tamburaške kariere nasledil pobič s slike. Sicer pa se je življenje začelo z Beatli, da ne bo pomote. »Plošče smo kupovali, kakšno tudi ukradli... ups, pa sem rekel, da nismo počeli hujših lumparij.« Danes je malček že velik poba, ki je na radiu prisoten vedno in povsod, pa hkrati EROSRAMAZZOm 8. ÍTSINTHERAIN-ENYA 9. UHN T1SS UHN HSS UHN T1SS - 10. S0SICK-NE-Y0 (3) nikjer. Fantomski hišni mišek, ki sicer ne govori veliko in ne brez potrebe, se sliši skozi glasbo. No, zdaj smo pa res že čisto preveč povedali. Malček s slike je ... Odgovore pošljite na Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje ali na naslov radio@nt-rc.si s pripisom Malček je ... Tlidi tokrat ste številni pravilno ugotovili, da je bila v prejšnji številki objavljena fotografija tehnika in ob sredinih jutrih deloma tudi voditelja Bojana Piška. Med prejetimi odgovori smo izžrebali Anico Podgoršek iz Šmartnega v Rožni dolini, ki prejme nagrado naše medijske hiše. DOMAČA LESTVICA 1. ROKE-DAN D (4) 2. ZBUDI ME ZA PRVI MAJ-IVII2 (5) 3. SENORITA-JADRANKAJURAS (3) 4. JIN IN JANG- RADA VUKOBRAT (2) 5. DAJNO - POWER DANCERS (1) 6. GLEJ NAPREJ - DANILO KDCJANČIČ (5) 7. TI ZNAŠ-EVA (2) 8. PUSTI SONCU V SRCE-KINGST0NI4) 9. R0KEVZRAK-K0CKA (3) 10. H0ČEMTE-Y0GURT (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: HORNY ASADANDY- M0USSET. VS DANDY WARHOLS WHO KNEW-PINK Igor Jovan, Kettejeva 34b. Celje Franc Kramar, Jenkova 12a, Žalec Vitez poezije na Radiu Celje Zoran Pevec je pred dnevi postal vitez poezije 2006. Ekonomist in profesor slovenščine po izobrazbi je spesnil že vrsto verzov, ki jih je objavil v štirih pesniških zbirkah. Njegove pesmi so prevedene v poljščino, češčino ... Zorana Pevca mnogi poznajo tudi kot predsednika Celjskega literarnega društva, urednika literarne revije Vsesledje, člana uredniškega odbora Poetikona ... Še marsikaj zanimivega o njem in njegovem delu pa boste izvedeli v nedeljo, 7. maja, v oddaji Znanci pred mikrofonom. Z njim se bo pogovarjala Bojana Avguštinčič. i jo podarja > TERME OLIMIA d.d. iščemo sodelavca/sodelavko na delovnem mestu VODJA KNJIGOVODSTVA Od kandidatov pričakujemo: - srednjo, višjo ali visoko izobrazbo ekonomske smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju knjigovodstva - poznavanje slovenskih računovodskih standardov in davčne zakonodaje - obvladanje dela z računalnikom (Windows okolje,Word, Excel) - natančnost, zanesljivost, organizacijske in vodstvene spo- Če ste pripravljeni na timsko delo, na pridobivanje novih znanj, ste odgovorni do dela in želite delati v stabilnem, perspektivnem podjetju, vas vabimo, da pošljete svojo vlogo na sedež podjetja v roku 15 dni po objavi oglasa. je ZAHVALA - Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija VINKA J KODRIČA iz Bezovja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje in sveče in izrazili sožalje. Lepa hvala govorniku, g. župniku, pevcem in trobentaču. Posebna zahvala dr. Čoloviču za skrb v času njegove hude bolezni. Še enkrat vsem iskrena hvala. Vsi njegovi Š470 ZELO ugodna pomladanska cena premoga z doslovo. Telefon 041279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n ŠIVAMO zavese, prte, svetujemo na domu in montiramo, hitro in ugodno. Telefon 031 7134)73. Brigita Zagajšek, Zg. Hu-dinja 16, Celje. 2116 ZAHVALA Ob boleči izgubi KARLA GUČKA se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Hvala Domu starejših v Šentjurju, govornici gospe Marini, gospodu duhovniku za lepo opravljen obred, pevcem, rudarjem za častno stražo, upokojencem, zvezi borcev in pogrebni službi Veking. Žalujoči vsi njegovi IŠČEMO občasno varstvo dvojčkov. Dopoldan, Griže, telefon 041751-923.Ž 234 ORGANIZIRAMO zbor skupnosti. Iščemo prostovoljce: dirigenta/dirigentko, pianista/pianistko in pevce/pevke za zbor. Peli bomo versko in klasično glasbo v slovenščini in angleščini. Telefonski številki za informacije sta (03) 544-3646 ali {03) 548-3943. 2131 apeilji Celje V celjski porodnišnici so rodile: 21. 4.: Melanya VOVK s Frankolovega - deklico, Mojca LONČAR iz Celja - dečka, Marija RAKUN iz Polzele - deklico, Milena JUNGER iz Rogaške Slatine - dečka. 22. 4.: Mateja GODLER z Vranskega - deklico, Mateja BEZJAK iz Celja - dečka, Matějka ŠAVLI iz Prebolda - dečka, Vesna REZAR s Ponikve - dečka, Karmen STRNIŠA iz Loč pri Poljčanah - deklico, Mojca BEZGOVŠEK iz Laškega - deklico, Aleksandra MASTNAK iz Žalca - dečka, Mira JAN iz Velenja - dečka. 23. 4.: Brigita RAVNJAK iz Petrovč - deklico, Maja KO-PUŠAR z Ljubnega ob Savinji - dečka, Tina POVŠE iz Šempetra - dečka, Irena ŽGAJNER iz Vojnika - dečka, Klaudija KUBALE iz Šmarja - deklico. 24. 4.: Alenka ŠPITALER iz Prebolda - dečka dvojčka, Maja PERC MAJHENŠEK iz Celja - deklico, Katja BIKO-ŠEK - PEREC iz Dramelj -dečka. 25.4.: Mateja GABER ŽVEPLAN z Ljubečne - deklico, Nives OSOVNIK iz Gornjega Grada - deklico, Nina SIRSE iz Žalca - dečka, Natalija KLUN iz Šmarja - deklico, Sanja PEHARDA s Polzele -dečka. 26.4.: Hedvika KOROŠEC iz Kozjega - deklico, Sabina KOŠTOMAJ iz Šmarja - de klico, Tatjana JELEN iz Celja - deklico, Gordana NOVAK iz Celja - dečka, Sonja BIZJAK iz Boštanja - deklico. 27.4.: Monika HOLC iz Šoštanja - dečka, Brigita JUR1Č-KI iz Celja - deklico, Špela GORIŠEK iz Griž - deklico, Dijana LUČIĆ z Ljubečne -deklico, Petra BASLE z Go-milskega - dečka. Velenje Poročili so se: Aleš KU-MER iz Pake pri Velenju in Nataša SUŠEČ iz Velenja, Damjan JURKO in Mojca DO-LINŠEK, oba iz Velenja, Dejan BOHAK in Mojca VERD-NIK, oba iz Velenja, Miroslav MARINOVIĆ in Renata LAZA-REVIĆ, oba iz Velenja. ili Celje Umrli so: Ciril ISKRAČ iz Kamne Gore, 52 let, Agica MAVRI z Lopate, 92 let, Rudolf ŠKORNIK iz Štor, 72 let, Ernest ZVAR iz Celja, 86 let, Iva VREČER iz Celja, 79 let, Marija OBERSKI iz Rogaške Slatine, 73 let, Franc VOZLIČ KAZIMIR iz Griž, 63 let, Ivan KOLENC iz Vin, 50 let. Velenje Umrli so: Ivan TOMAZIN iz Velenja, 81 let, Elizabeta PUNGARTNIK iz Žalca, 91 let, Franc PETERNEL iz Celja, 83 let, Stanislava OSTRE-LIČ iz Velenja, 79 let, Karol OŽIR iz Kavč, 87 let, Frančiška LAH iz Belili Vod, 77 let. HOVÍ TEDNIK IVICIJE 29 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage hčerke in sestre BRIGITĚ STRAVS (26.9.1961-28.4.2006) se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli tople besede sožalja. Žalujoči: oče Alojz, brat Bogdan in Ivo srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA MARIJE KODRIN iz Verač 11, Podčetrtek (21.3.1940-21.4.2006) se z žalostjo v srcu zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, posebej družini Belina. Iskrena hvala osebni zdravnici dr. Brankici Bilič-Petrovič iz Zdravstvenega doma Kozje, hvala bolnišnici Topolšica za strokovno zdravstveno oskrbo in izrečeno pisno sožalje, posebej dr. Pečnikovi, ki se je dragi mami posvečala z vso predanostjo ter ji v času hude bolezni lajšala trpljenje. Hvala g. župniku Niku za lepo opravljen cerkveni obred, kvartetu Idila za odpete žalostinke in besede slovesa, cvedičarni Sinkovič, pogrebni službi Guzej, kmečkemu turizmu Bovha iz Buč, sodelavcem Kava-Bar Hribar, avtoprevozništva Fajdiga. Hvala vsem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali sv. maše, cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo imeli radi in jo v času njene bolezni obiskali. Žalujoči: sin Milan, hčerki Jožica in Fanika z družinami ZAHVALA Na vrhuncu pomladi, v dneh, ko nas je narava obdarila z najlepšim, kar premore, je dokončala svoj boj za življenje draga mama ANTONIJA BRACKO iz Zibike (1.3.1916-22.4.2006) Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremljali na njenem križevem potu, osebju travmatološkega oddelka bolnišnice Celje in Zdravstvenega doma Šmarje ter vsem, ki ste jo obiskovali in mislili nanjo, ko ji je bilo hudo. Hvala vsem, ki ste bili z nami ob njenem slovesu, sosedom, sorodnikom in prijateljem, posebej družini Krivec-Kozole in Veroniki Rupnik, pevcem, govornikoma, gospodu župniku in Krešu za odigrano zadnjo melodijo. Hvala za cvetje, sveče, svete maše, izraze sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem, ki ste našo mamo spoštovali in imeli radi, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Bolečina da se skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, ne da se zapolniti. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, tašče in prababice MARIJE KACICNIK iz Nove vasi pri Šentjurju (19.6.1931-12.4.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraženo sožalje, cvetje, sveče, darovane svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, govornikoma za besede slovesa, trobentaču, pevcem in pogrebni službi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, brata, moža, starega ata in tasta EDVARDA DEBELAKA iz Žepine 12 b, Ljubečna , (1.7.1942-21.4.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na poti k večnemu počitku, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše in darovali denar za obnovo cerkve sv. Uršule. Iskrena hvala sestri Jani Petelinšek za nego v času njegove bolezni ter dr. Jordánovi in ORL oddelku Splošne bolnišnice Celje. Hvala pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba, gospodu župniku Strmšku za lepo opravljen obred. Hvala gospodu Francu Lavbiču za ganljiv govor, Janezu Šabcu za odigrano Tišino in pevcem za odpete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči vsi njegovi najdražji ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila naša draga teta in botra KATARINA LOKOŠEK roj. Maček, iz Trojnega 6, Laško (13.11.1915-17.4.2006) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebej Klezinovim in ostalim sosedom Trojnega, za vso pomoč in skrb za našo teto v jeseni njenega življenja. Zahvaljujemo se osebju ZD Laško, negovalkam PDD Laško in sosedi - medicinski sestri Tanji Novak za nudeno pomoč v zadnjih mesecih njenega življenja. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, se v takšnem številu poslovili od nje na domu, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše in darovali za cerkev. Hvala govornikoma za poslovilne besede, g. dekanu Horvatu za lepo opravljen obred in Komunali Laško za vzorno opravljene pogrebne storitve. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala, hvala pa tudi tistim, ki tu niste omenjeni. ZAHVALA ZVONETU SOTOSKU Hvala, ker si ustanovil in verjel v svoj in naš košarkaški klub. Igralci, sodelavci in prijatelji Celjskega KK Te bolezen je objela, še poslednjo moč vzela, zdaj med nami več te ni, a t; naših mislih boš vse dni. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče in dedi ALBIN VODOPIVEC Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izraženo sožalje ter darovano cvetje in sveče. Žalujoči: žena Pavla ter hčerki Jasmina in Barbara z družinama Najvažnejše v življenju so sledovi ljubezni, ki jih zapustimo, ko odidemo... ZAHVALA Za vedno nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama, babi in teta ANICA JAZBINSEK roj. Čepin iz Doropolja 35, Planina pri Sevnici nazadnje je stanovala v Trubarjevem domu upokojencev v Loki pri Zidanem Mostu (1923-2006) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem. Društvu upokojencev Planina, Območni organizaciji ZZB NOV Planina, vodstvu ter sodelavkam in sodelavcem podjetja Štore Steel za izraženo pisno in ustno sožalje, cvetje in sveče, darovane sv. maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, ji kakor koli pomagali in jo obiskovali v zadnjih mesecih njenega življenja. Hvala dekanu g. Jožetu Vengustu za lepo opravljen pogreb, g. Franciju Gračnerju za tople besede slovesa, MePZ Zarja za odpete pesmi, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Žalujka za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. V globoki žalosti vsi njeni V SPOMIN (5 let) MATEJI MARTINU LIPIČNIKU Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja skrita bolečina. Njuni najdražji 30 I VODNIK mm TEDNIK KINO SOBOTA, 6.5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Osem ujetih 1130.15.50.21.00,23.40 Karavla 21.10,23.10 Čez 30 in še pri tastarih 11.00. 13.30 16.00.18.30,20.50.23.00 Film, da te kap 4 14.30. 16.30. 21.20.23.50 V kot vroče maščevanje 18.20 14.00. 17.30, 20.20, 23.30 Opazujemo te 19.00 Misija: Nemogoče 3 12.30. 15.20,18.00,20.40,23.20 Transamerika 15.40,17.50,20.10.22.30 Veliki pohod 15.30,20.30, 23.10 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v spboto in nedeljo cnEsaa 13.40.16.20,19.00,21.4Q|raan četrtka), 21.50(četrtek) 0.20 Film, da te kap 4 13.50. 15.40. 17.30.19.20 V kot vroče maščevanje 21.10,23.50 Če; 30 in še pri tastarih 14.50.17.00,19.10. 21.20,23.30 Insajder 13.30.16.10.18.50.21.30.0.10 Ledena doba 2 14.30. 16.30. 18.30 Zadnji udarec 20.30. 23.00 predstave so v soboto in nedeljo mnnzi 21.00 20.00 PETtK in SOBOTA )0 Zvesti vrtnar Í0 Prevzetnost in pristranost NEDEUA DO Zvesti vrtnar SflEDA 30 Samaritanka PETEK 10 Hiša dehele mame SOBOTA Ledena doba 2 Hiša debele mame NEDEUA Ledena doba 2 I PRIREDITVE PETEK, 5.5. dr. Jože Maček: Knjiga o Olimju 19.30 Narodni dom Celje 19.30 Kulturni center Laško_ Zadrega nad zadrego komedija v treh dejanjih 21.00 Internet kavarna Stane, Celje_ Matjaž Očko: O modi in glamurju odprtje fotografske razstave 8.00 do 12.00 Središče Gotovelj Kmečka tržnica s sejmom P lipami 8-00 do 12.00 Tržnica Žalec 9.00 do 12.00 Mesto Celje 19.00 OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice 19.30 Narodni dom Celje _ Mešani pevski zbor KUD Ina Zagreb koncert 19.30 SLG Celje _ R. Cooney, J.Chapman: Spustite me pod kovter, gospa Mark-ham žlahtna komedija 2006 20.00 Dvorana Centra Nova, Velenje Metamorfoze premiera NEDELJA, 7.5. 17.00 Hmeljarski dom KZ Petrovče KD Rogatec: Oče mi branijo komedija 18.00 Cerkev sv. Jurija Mozirje Komorni zbor Tàby Kammarkôr Stockholm, Švedska Solisti: Jelena Deretić (sopran), Katja Gruber (mezzosopran), Fernando Mejias (tenor). Rok Bavčar (bariton) in Primož Mala-vašič (orgle) preddiplomski in diplomski kon- Univerza za III. življenjsko ob- Matej Košir: Blizu divjih nebes -Glas gora: Nepal predavanje z diapozitivi SSSĚU STALNE RAZSTAVE Osrednja knjižnica Celje: Celjanke in Celjani 2006, nagrajenci Mestne občine Celje, avtorja Janka Cermadnika, do 5. 5. Galerija likovnih del mladih Celje: razstavljajo grafične liste dijaki Gimnazije Center- Celje, program Umetniška gimnazija - likovna smer, do 15. S. Likovni salon Celje: Mednarodni multimedijski projekt Gostovanje. Pozdrav iz Singna, do 20.5., ter razstava Podobe spreminjanja likovnih del otrok Vrtca Tončke Čečeve Celje, do 2. 6. Galerija sodobne umetnosti Celje: Mednarodni multimedijski projekt Gostovanje. Pozdrav iz Singna, do 20.5., ter 2. študijska razstava dijakov Gimnazije Celje - Center, do 25. 5. Galerija Borovo: razstava slik - olja na platnu Dragana Iliča, do 22.5. Galerija Velenje: Ivan Napotnik (1888-1960) - iz javnih in zasebnih Knjižnica Vojnik: n velike noči, razstavljajo varovanci Zavoda za usposabljanje in varstvo Dobrna. IKS - Internet kavarna Stane: fotografije iz krajinskega opusa člana fotografskega društva Celje Marka Rebo- Galerija Nikca: razstava otroških del društva otrod otrokom. Dela so narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Celjski mladinski center: fotografije Foto-modnega vikenda 2005, do 31. 12. Zgodovinski arhiv Celje: Bombe na Celje - Letalski napadi na Celje med 2. svetovno vojno, avtorja mag. Bojana Himmelreicha in Jureta Miljeviča, do 30. 9. MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30. 12. MNZ Celje - Občasni razstavni prostori: Okupacija v 133 slikah, Celje 1941 - 1945, do 31. 7. Pokrajinski muzej Celje: V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sab-Ijico, avtorsko delo muzejske svetovalke Tatjane Badovinac, do 30. 11., ter razstava V dragulje vbrušene podobe -Rimske geme v Sloveniji, avtorici razstave Narodnega muzeja Slovenije sta dr. Janka Istenič in Aleksandra Nesto-rovič, kustosinja pa doc. dr. Irena Lazar, do 18. 6. Razstavišče Gorenja Servis: umetniške fotografije Branka Lesjaka - Bla- RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava je zaprta zaradi obnovitvenih del, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Žobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Stari pisken stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje in restavracija na celjski železniški postaji: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca OskarjaKogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: stalna zbirka Franca Riemer-ja: beneška šola Leonarda Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, JožeTisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartu-zije; gostujoča razstava: Edi Kandut, Causa Aliqua Subest - vedno obstaja razlog. PLANINSKI KOTIČEK Jutri, v soboto, bo vsakoletni pohod po Turistični poti občine Štore, ki ga pripravlja tamkajšnje turistično društvo. Po-hodniki se bodo zbrali pri štorski železniški postaji, od koder se bodo ob 8.00 povzpeli čez obronke gričev na Svetino. Vsak pohodnik bo prejel majico in priponko, tisti, ki so se udeležili vseh desetih pohodov, pa še posebno nagrado. V Redne aktivnosti v dvorani: v ponedeljek in sredo ob 18.00 Aerobika - Tae do, vodi Grega Teršek; v torek ob 15.30 Moderni plesni gibi s Cvetano iz Skupine Power dancers; v ponedeljek, sredo in petek od 15.00 do 17.00 Plesni ritmi subkultuře; pleše se breakdance. Ponedeljek ob 17.00 Samopodoba delavnica smon Petek ob 20.00 Mlada umetnica Maja Bertole, odprtje razstave Redne aktivnosti: Četrtek in sobota ob 20.00 filmski večeri: ogledi izbranih pestřeni s pogovori o sedmi Večere vodijo filmoljubci. Nedelja od 19.00 do 20.30 - tečaj žongliranja in ognjenega plesa: skozi tečaj bomo spoznali tehniko gliranja s tremi žogicami, ognjem ples in bruhanje ognja. Infonniranie in izobraževanje: Prijateljski nasvet je nov pristop k informiranju in svetovanju otrokom in mladini. Študentki socialnega dela Urška Gradišnik in Katja Kink sta vsak petek v OŠ Primoža Trubarja v Debru in OŠ Marjana Nemca v Radečah. Za vse ostale sta dosegljivi vsak dan od 17.00 do 19.00, na tel. 051 425 952. Petek ob 20.30 Space cookies slikarska razstava Sobota ob 21.00, Prostor Kino P. Filmsko izobraževanje. Tema: Pod zvezdami Redno ŠKMŠ: Uradne ure. Pisama - C. Miloša Zi-danška 28 (Športni park) Petek 13.00 - 15.00 Pilâtes joga Torek ob 17.45. Vrtec Pešnica KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 iska/ni^e city center Celje tednik s ije HITRO NAROC TE rnmrn Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev (€ 0,63), petkova pa 300 tolaijev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. tudi letnik 2006 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in aj'M'1; I'l'i'/iii'i'iiii" NAROCILNICA Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 tolarjev (€1,26). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000 NXÍtC 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si m TEDNIK ZA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka POMOC: IKOZAEDER-geometrijski lik, dvajseterec, KOMARNO-mesto na jugozahodu Slovaške, SATIRIAZA-bolezenska spolna sla pri moškem Nagradni razpis 1. nagrada: bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir 2. nagrada: knjiga Jožeta Strgarja Moj vrtni svet 3.-5. nagrada: Kuharske bukve vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 11. maja 2006. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 28. aprila. Prispelo je 431 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 34 Vodoravno: ROKOMAVH, ALIGATOR, ZIDARIJA, VM, DEKAN, EPEE, KA, DISNEY, NK, ROK, PSI, ALOMORF, INAR1, MIŠIČEVJE, LIDER, ETANAL, IR, OKRAK, AMIL, ANI, ILEKS, AKA, NAT, UBL1, ITALA, EA, MOJSTRICA, KUTAR, AGATA, KA, AROMA, SPET DOMA, PRAM, LS, ENTITETA, LE, JAREK, LSD, KAJA, ATA, TRAČ Geslo: Častne besede malo stanejo. Izid žrebanja 1. nagrado - bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir, prejme: Vincenc Ivenčnik, Dramlje 50, 3222 Dramlje. 2. nagrado - dva bona za klasično pico v Gostišču Hochkraut Tremerje, prejme: Rado Frece, Prešernova 20, 3230 Šentjur. 3.-5. nagrado - Kuharske bukve vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, prejmejo: Petrina Vehovar, Lemberg i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ime in priimek: Naslov: 50 a, 3241 Podplat, Ivo Medved, Topole 4, 3250 Rogaška Slatina in Jožefa Ropaš, Dobriša vas 33 a, 3301 Petrovče. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti, ko nam bodo sporočili davčno številko na telefonsko številko 4225-100. Ona: Srečali boste nekdanjo ljubezen in stara čustva bodo ponovno prišla na površje. Vendar nikar ne pretiravajte, saj lahko za vse kar hitro izve vaš trenutni partner... Ona: Še vedno se ne boste otresli sumničenja partnerke, pa čeprav vam je jasno dokazano, daje bilo vse v najlepšem redu. V prihodnje bodite malo bolj zaupljivi, saj se vam lahko sicer vse skupaj sesuje. Ona: V ljubezni boste imeli ogromno možnosti, vendar pa se bo treba tudi odloČiti za kakšno konkretno zadevo, ki vam bo prinesla malo več mirnosti v življenje. Avanture so za vami, sedaj je čas za resno zve- On: S prijetno družbo vam bo čas minil veliko hitreje, kot bi želeli. Nekdo vam bo predlagal nekaj, kar ne boste mogli zavrniti, vendar vas to ne bo zelo motilo. Morda se vam bodo uresničile skrivne ljubezenske želje. DVOJČKA ^ Ona: Tudi vam se bo v ljubezni končno nasmehnila sreča pri tisti osebi, kjer ste bili doslej še vedno zavrnjeni. Tokrat bosta vendarle spoznala, da vaju veže nekaj več, kot samo bežno poznanstvo. On: Precej nemirni boste, saj boste pričakovali prijateljico, ki vam veliko pomeni. Proti koncu tedna bo le prišla in vam s tem prinesla notranji mir, skozi pogovor pa tudi prepričanje, da lahko pričakujete kaj več, kot samo prijateljstvo. Ona: Dobro poglejte okoli sebe in opazili boste prijatelja, ki se vam želi zadnje čase na vsak način približati. Nikar ne bodite tako zadržani, raje sprejmite ponujeno povabilo, saj si lahko od tega še veliko obeta- On: Še zmeraj se ne morete pomiriti z nastalo situacijo. Res je, da vse ni rožnato, vendar ste krivi predvsem sami. Nikar ne dolžite drugih za svoje napake, ampak poglejte resnici v oči. Popravite se že enkrat! Ona: Svojo težavo boste zaupali prijatelju, ki vas bo znal še kako lepo potolažiti. Skozi iskren pogovor boste spoznali, da lahko iz vsega skupaj pričakujete tudi kaj več, kot samo prijateljstvo. On: Pri napredovanju vas sodelavci ne bodo ovirali, nasprotno celo pomagali vam bodo, tako da boste prav prijetno presenečeni. Končno bo tudi vam padla sekira v med, zato sodelavcem izkažite hvaležnost. ŠKORPIJON Ona: Kritično se boste zazrli v svoje pretekle poslovne poteze in v njih našli napake, ki jih ne smete več ponoviti. Za nasvet boste poprosili starejšega sodelavca, ki vam tega enostavno ne bo mogel odreči. On: Srečali boste zanimivega človeka. Posvetite mu malo več časa, kot ga običajno namenjate naključnim znancem. To se vam bo izredno obrestovalo, zlasti na področju, ki je vaša tradicionalno slaba Ona: Proti koncu tedna si boste privoščili romantično večerjo v dvoje in to s prijateljem, ki ste ga spoznali šele pred kratkim. Počutili se boste več. kot odlično in tako pozabili na razočaranje iz bližnje preteklo- On: Končno prihaja obdobje, ko boste dobili priložnost popraviti nesporazume, ki ste jih ustvarili s prehitrimi odločitvami na poslovnem področju. Uspel bo velik met in to pred-po zaslugi prijateljev. KOZOROG Ona: Nikar ne oklevajte začeti resno razmerje, saj so vam zvezde ta hip več kot naklonjene. Počutili se boste zelo romantično, kar bo vsekakor pripomoglo h končnemu uspehu pri osebi, ki vas je očarala. On: Odpovedali se boste pretiranemu zapravljanju in tako pozitivno vplivali na svoje finančno stanje, ki zadnje čase ni najbolj blesteče. Videli boste, da lahko veselje najdete tudi v čisto vsakdanjih opravilih. Ona: Razložite ljudem, kaj sploh hočete, da vas bodo lahko razumeli. Brez tega iz vsega skupaj ne bo nič in ves dosedanji trud bo zaman. Bodite jasni in odkriti, drugače vaše delo ne bodo obrodilo sadov! On: V vaše življenje bo posi-jal žarek ljubezni, ki pa se lahko kaj kmalu razvije v še veliko več. Uživajte trenutke, ki sevam bodo ponudili, saj bo za delo in skrbi čas tudi kasneje! DEVICA -f* Ona: Na delovnem mestu bodo sodelavci še naprej vztrajno tuhtali in premlevali o zadevi, ki je v preteklih dneh presenetila njih in tudi vas. Edina razlika med njimi in vami bo v tem, da boste vi konkretno ukrepali. On: Prav je, da se s srčno iz-voljenko pogovorita tudi o stvareh, ki vaju obremenjujejo, saj ne smete pustiti, da se vam težave nakopičijo. Skupaj bosta vsekakor našla dober in pošten kompromis, ki bo zadovoljil oba. VODNAR Ona: Pred vami je prijeten teden, a le. Če ste ga pripravljeni sprejeti na takšen način, kot se vam ponuja. Oglasil se vam bo prijatelj z zanimivo ponudbo, ki jo nikakor ne bi bilo do- On: Pred varni je pomembna naloga, da si spet ustvarite stabilnost na poslovnem področju in tega se boste tudi pošteno lotili. To bo v veliki meri prese-netilo tekmece, kijih boste tudi zato pustili daleč za sabo. Ona: Težave, ki se jih je kar precej nakopičilo, morate premagovati pogumno kar se le da. Vaša narava zmore premagati tudi težje stvari kot pa so te obrobne zadeve. S partnerjem ravnajte karseda taktno... On: Nekomu boste dali še eno priložnost, saj mu tega enostavno ne boste znali odreči. To se vam bo vsekakor dobro obrestovalo in to že veliko prej, kot si mislite v tem trenutku. RUMENA STRAN Anžeju in Tanji nagrada strokovne komisije Na mednarodnem večeru francoskega šansona v Splitu sta bila med 18 nastopajočimi predstavniki s Hrvaške, iz Bolgarije, Srbije in Črne gore ter Francije tudi predstavnika Slovenije, oba sicer dijaka I. Gimnazije v Celju, Anžej Dežan in Tanja Ravljen. Tekmovali so s skladbami v francoskem jeziku. Peli so v živo ob spremljavi glasbe. Anžej je dobil posebno priznanje strokovne komisije kot že uveljavljeni pevec, Tanja pa je dobila drugo nagrado strokovne žirije. Občinstvo je oba zelo toplo sprejelo in pohvalilo odlični izvedbi in izgovorjavo. Nagradi sta toliko bolj pomembni, ker gre za uveljavljeni, tokrat že 13. večer, kjer nastopajo predstavniki zmagovalci državnih izborov. Anžej in Tanja sta bila najmlajša udeleženca, saj so bih tekmovalci stari od 18. do 35. let, kar pomeni, da je bilo med njimi tudi veliko takih, ki študirajo francoščino oz. hodijo na glasbeno akademijo. Za nastop je Anžeja Dežana in Tanjo Ravljen navdušila in pripravila njima profesorica francoščine Carmen Deržek. SB, foto: GK Navihani Vasilij Polič Vrhovni državni tožilec Vasilij Polič, brat znanega slovenskega igralca Radka Poliča -Raca, je dejansko vsestranski, saj se najraje predstavi kot humorist in pisatelj, ki je napisal trinajst knjig in več besedil za glasbene skupine. Rad pa tudi zapoje in pove kakšno okroglo skupaj z znano tamburaško skupino Dupljak iz Kostela na jugu Slovenije, kjer Vasihj Polič tudi preživlja večino dni, ko ni v Ljubljani. V pogovoru je duhovit, poln prijetnih iskric in anekdot, ni mu pa težko tudi razložiti družinske veje, ki sega celo do ciganske krvi, kar mu ni čisto nič v napoto. Z Dupljakom je gostoval tudi na predstavitvi zgoščenke Navihank v Žalcu, kjer se je kot ljubitelj vsega lepega brez obotavljanja postavil med mični gospodični iz ansambla Navihanke Mašo Uranjek (levo) in Jasmino Šmarčan. TV V eni od nanizank Naše male klinike smo lahko ujeli tudi igralca SLG Celje Renata Jenčka. Spoznali smo ga lahko kot mesarja, ki je prišel promovirat svoje podjetje Novak in poskušal prepričati zdravnike, da bi nosili obleke z njegovim logotipom. V zasebnem življenju pa bi, če bi moral izbirati poklic v povezavi s hrano, raje bil slaščičar kot mesar. - Št 35 - 5. maj 2006 Renato Jenček v NMK Nov dotik Katje Koren Katjo Koren poznamo kot spremljevalno pevko, v zboru, v duetu, kot pevko vse bolj uveljavljene skupine G-Spot, slovenski javnosti pa se v zadnjih dneh predstavlja tudi kot jazz pevka. Naslov skladbe, za katero je besedilo napisala Katja, glasbo Omar Naber, producent skladbe pa je Aleš Čadež, je Nov dotik. Komu Katja namenja dotike, ne žeh izdati, iz slike pa je razvidno, da je enega od dotikov namenila Aleksandru Radiču, vodji slovenske delegacije za letošnjo pesem Evrovizije, kamor odhaja Katja kot spremljevalna vokalistka. Trije Jožeti in Navihanke Odlični slovenski scenarist Jože Napotnik (v sredini), ki je avtor skoraj vseh velikih scen za najrazličnejše prireditve v Sloveniji, med katerimi prevladujejo glasbene, se je na predstavitvi zgoščenke Navihank znašel v objemu med prijateljema Strašnima Jožetoma: Jožetom Robido (levo), zdravnikom in odličnim ljubiteljskim igralcem ter Jožetom Krajncem, novinarjem, igralcem in aktualnim urednikom televizijske oddaje Pri Jožovcu z Natalijo. Ker jim ni uspelo objetí »v živo« pet simpatičnih Navihank, so se zadovoljili s plakatom in ostali dobre volje! V teh letih je tudi to nekaj ...