548. štev. ......... Posame/r •» številka 6 vinarjev, »DAN* izhaja vsak dan — tadi ob nedeljah fn praznikih — ob 1. nrl zjutraj; ▼ pondeljkih pa ob 8. nrl zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani i npravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20—, polletno E 10’—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1‘70. -• Za Inozemstvo celoletno K 30*—. —• Naročnina se ta pošilja upravništvu. ar n Telefon številka 118. » V LfubHani, sobota dne 5. julija 1VI13. Leto II. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. m Uredništvo in upravnlštvo: n Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana :n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju >o-»: pust. — Za odgovor je priložiti ur m! •>. e: Telefon številka '1« Srbske čete korakajo v Sofijo. Druga balkanska vojna. PISMO IZ BELORADA. Belgrad. 19. jun. (2. jul.) 1913. Vtisi. Bol mi razjeda dušo, srce burno utriplje, čelo mi je razpaljeno, a po žilah mi polje topla kri.. Živci 'delujejo brezvladno, kakor v »tresljajih akutne mrzlice, od hipa do hipa pa se nehote stiskajo pesti... Strašno!... Strašno-o-! O Bog! Ali je mogoče? ... AH je to mar sen? Ne, tolike zlobe, tako nesramnega hinavstva, takega bogokletstva, tako strašnih grozodejstev, .ni zmožen slovanski rod. tega ni zmožna slovanska duša! Bolgari naj bi bili potomci onega Kajna, ki je ubil lastnega brata?! In vendar! Na lastne oči sem videl ležati na kolodvoru na nosilih obstreljene noge. roke, z bajonetom razmrcvarjeno obličje, težko sopeče ranjence ... In ko so odnašali sanitetni vojaki negibna telesa, v katerih je tlelo pokvarjeno življenje, raz perona proti izhodu, ko so se mimo mene vlekle neme sence srbskih junakov, zdelo se mi je, da slišim od nekod strašen glas: »Proklet bodi Kain In maščevanje naj pade na ves tvoj rod!« Blede ustnice upadlih postav pa so tiho uonavljale grozovite besede. katere je izgovarjala nevidna sila narave v onem proroškem duhu. ki je osvetil Kosovo... Nad glavo težko ranjenega mladeniča zdihuje postarna ženica, ozrem se in kakor v snu čujem njene pomembne hesede: »Otišao si, mrli sine, a rad^ ščom i dobrovoljno kod Jedrenja, da pomognež Bugarima izterati kleto-ga dušmanima iz Balkana, a vračaš se danas bez noge, koju ti nije nzeo ni Turk, ni Arnautin, več brat (?) tvoj i saratnik tvoj, Bugarin. — Ne, on nije ti brat, ni drug, več razbojnik, rodženi Turak janičarskog, ta-tarskog pokolenja! — Ubio ga Bog!« tatarskog pokolenja.. Da! Ubio ga Bog! Zahrbtnosti m zločinstva ni zmožna slovanska duša, ampak mon-golsko-tatarska, katero je Rusija pretvorila v slovansko zunanjost a rduša je ostala nespremenjena, divje-tatarska... Bolgari prevarili Srbe. Še pred usodnim bolgarskim napadom, pogajali so se bolgarski vojaki s srbskimi, naj se ne streljajo eden vdrugega, pač pa v zrak, ker si ne žele bratomornega boja. In res, v odločilnem trenotku, dvignili so Bolgari puške v zrak in pokazali bele zastave, komaj pa so se Srbi približali. da jih razorožijo, naskočijo Bolgari z vso silo na Srbe z bajonetom. Srbi se umikajo nazaj k svojim baterijam. Globoka tema je bolgarsko zahrbtnost dobro podpirala in en bolgarski bataljon priplazil se je bojujočim se Srbom, ki so se bili kot levi na vse strani, za hrbet. Srbska baterija je otvorila ogenj, a Bolgari so zakričali: »Naši smo, ne streljajte!« Nastala je strašna zmešnjava in ogenj je bil ustavljen, a Bolgari so odpeljali štiri srbske topove in zdaj se je začelo strašno mesarsko klanje. Prevara je bila opažena, a žal, — prepozno! Kakor snopje so padali Srbi pod bodali krvoločnih bolgarskih zveri. V tem trenotku priskočita na pomoč dva bataljona srbske pehote in v silovitem naskoku zakade srbski junaki v najhujši ogenj in tako rešijo svoje brate in otmo s prevaro zavzeto baterijo iz bolgarskih rok. Kar ni pobegnilo, je padlo pod srbskim bodalom, ki je vršil delo strašnega maščevanja. Druga bolgarska lumparija. V očigled bolgarskemu napadu, tedaj v nedeljo popoldne, so bolgarski častniki že vedeli kako naredbo imajo in kaj Jih čaka drugi dan. Iz sledečega lahko vsak slepec vidi, da so Bolgari nastopili zahrbtno vojno akcijo, ker so se bali pokazati se svetu kot izzivalci in so bili premevža-sti. da bi možko napovedali vojno, kakor pristoja kulturnim državam. Za te žalostne dogodke so odgovorni Bolgari in prokletstvo jim gotovo ne izostane. Njihovo ime bo vsak čuteč in kulturen človek z gnjusom izgovarjal. Na moštn črss Bregakiicp sta stala v nedeljo popoldne dva srbska in dva bolgarska vojaka kot prve predstraže. Častnik bolgarske pred-straže, pozval je srbske častnike predstraž naj pridejo k njemu, da se bodo skupno s bolgarskimi častniki fotografirali, češ, da so že itak vsa nesporazumljenja odstranjena in ne pride do bratomorne vojne. Srbi so temu verjeli, tembolj, ker so Srbi vedno kavalirji in so tudi oni večkrat pozvali bolgarske častnike k sebi na čašo vina in na prijateljski razgovor; skratka — slikali so se. Med tem so pa bolgarski častniki skrivaj natančno izmerili s tele-metrom razdaljo srbskih strelnih rovov, skiivaj zavzeli pozicije z enim artilerijskim polkom in 36 topovi in vse pripravili za napad. To Je bilo v nedeljo popoldne in v pondeljek zjutraj so proti srbskim predstražam napravili BoJgari silovit napad. V istem trenotku je 36 bolgarskih topovskih cevi bljuvalo smrt in peklenski ogenj na one lahkoverne-že, ki so se na predvečer še slikali s sovražnikom. Cel prostor, kjer so se nahajali rovi za strelce, je bil zasut z gostim dežjem šrapnelov in puškinih kro-gelj. Kdorkoli je poskušal dvigniti glavo izza nasipov, bil je izgubljen. Srbi so bil primorani odreči se zasipov in zavzeti odprte položaje in tu l se je vnel krvav boj... j Bolgarska premoč s podporo topov je strašno pritiskala na Srbe, ki so se bili kot levi. Vedno hujše in hujše so napadali Bolgari, dokler ni prispela Srbom pomoč. Bolgari so bili odbiti z ogromnimi izgubami na obeh straneh. Gomile mrtvih zahrbtnih napadalcev so pokrivale krvavo bojišče. A tudi Srbi so mnogo zgubili. Major Milan Vasič je junaško padel z vsemi svojimi častniki — — častniki so deloma mrtvi, deloma ranjeni, — ki so se na predvečer slikali z Bolgari. Bolgari ubijajo srbske ranjence. Ker so Bolgari pri mostu blizu Stipa naskakovali z veliko premočjo vehementno na Srbe, so se morali ti poslednji vedno bolj umikati v ozadje, vsled tega so pustili najtežje ranjence pod šotori, nad katerimi se j je vila bela zastava z rudečim križem (ta znak stoji pod zaščito ženov-ske konvencije in so ranjenci pod tem znamenjem nedotakljivi.) Bolgari so pobili z bajoneti vse te ranjence in jih strahovito razmrcvarili. Nekaj tipov J I za cvetlični dan na južni železnici. Na ta divjaški način je bil ubit . tudi težko ranjeni major Vasič. Nesramni m brezprimerno gnju-sni napad na Srbe je prišel tako iznenada, da je umevo, da Srbi niso mogli takoj razviti vseh svojih moči. Toda čim so dobili pojačanja, pognali so Bolgare na vseh točk ali nazaj, prekoračili bolgarsko mejo, da so sedaj na bolgarskem ozemlju že 17 km daleč in prešli v ofenzivo. S padcem Retke Bukve pa je bolgarski general Dimitrijev popolnoma odsekan od Bolgarske in njega — bolgarskega Napoleona — doleti usoda — Džavid paše. Prvi ranjenci. Z nestrpnostjo smo jih pričakovali, in ker se ni vedelo kdaj prispe točno sanitetni vlak, čakale so velike množice ljudstva pred kolodvorskim poslopjem že od 2. ure popoldne. Preproste ženske — bog ve odkod — posedle so na prizidek ob vrtni ograji, čepele na stopnjicah pred vhodi in ob zidu na trotoarjih, možje so stali v gručah ali pa polegli na drugi strani ceste pod drevji in potrpežljivo čakali. Boljši sloji so zasedli restavracijski vrt, notranje prostore in del perona in se živahno pogovarjali med seboj. Dasi je varnostna oblast morala vedeti iz prejšnjih izkušenj, kako neprijetno in težavno je delati red tam, kjer je na tesnem peronu stlačeno na tisoče občinstva, vendar ni zavarovala vse vhode na peron enako strogo. Nekje ni mogla niti miš skozi za- a Za birma dobite pri : tvrdki : Lastna pro- H. SDTTBER § Lastna pro- D H tokolirana . n |J tokolirana Q tovarna ur ^ ® ^ • P GIF d CGSlfl O Q tovarna ur Qj v Švici:: mm najcenejše in najboljše -- :: v švici:: -- : ure, verižice itd. : Mestni trg št. 25 ■■■■■■ J?? l%\ W nnonnnnnnn LISTEK. PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) Obenem pa je požiral z očmi njeno krasno postavo, in sline pože-Ijenja so se mu zbirale na ustnicah. »Spravite se vendar!...« »A kam?... Saj ne vem, kam! Vzmahnil je z rokami in vzkliknil: »Verjemite mi, da ni prav, če pokličete ... Prijatelj sem ... rad bi vam bil prijeten... Saj vam ne storim nič hudega! Če bi le vedeli, kako obožavatn lepe dame...« In že je vrela v njegovih žilah strast in ga vlekla k ti jej, da plane z razprostrtimi rokami in si podjarmi nje prelestno telo ... makar šiloma — s pravico zmagovalca... Zdajci pa se je ustavil in izbuljil oči; predrzna beseda mu je zamrla na ustnicah... Vrata v ozadju sobe so se bil£ odprla. Markiza Klara je vzkriknila, kakor od globoke tesnobe ... Na pragu je stal mož, na pol oblečen, v rdečih hlačah z modrimi našitki. V loki je držal kavalerijsko sabljo ... pod njegovo levo ramo, obvezano z belim platnom, pa se je risala rdeča, krvava lisa in se širim dalje bolj... »Ne bojte se milostna!... Jaz sem tu, da vas branim in da kaznujem tega lopova, ki se drzne ...« »Francoz!« je jeknil grof fon Hinten. »Francoski vojak ...« Nagon sebeolirane ga je iztreznil mahoma, izdrl je sabljo in siknil z zlobnim usmevom: »Oho! Kaznovati... to pa ne pojde kar tako!...« Sledil je čuden, strašen prizor. Markiza de Rošegi je drevenela na svoji postelji in stiskala z grozo rjuhe, s katerimi se je zakrivala... Ni se mogla ganiti... niti zaklicati ni mogla... gledala je brez glasu ... brez giba. Oči so se ji širile v grozi.,. Tu, pred njo, jedva tri korake od njene postelje se je vršil dvoboj... borba na življenje in smrt. Z dvignjeno sabljo je bil planil Olivje d’ Ormod nad svojega nasprotnika, dočim se ie širila rdeča lisa na njegovih prsih, rastla, rastja venomer, in mu je bledelo lice, polno vzhičenega ponosa ... Nemec je prestregel prvi mah ... Prestregel je dokaj spretno drugega ... tretjega ... Toda besni gnev tega naskoka ga je očividno zmedel v njegovi borilski spretnosti... Minevala ga ie hladnokrvnost, začel je parirati nervozno, mrzlično ... pre-bledevaje pod jeklenim pogledom tega bledega nasprotnika s krvavimi prsi... Zdajci pa se je pognal grof d’ Ormož naprej kakor strela. Njegova sablja je izginila v Nemčevih prsih, grof fon Hinten se je zgrudil kakor kepa na belo preprogo, posejano z rožami, ki jih je pomnožila njegova kri za eno ... Zavzdihnil je dolgo, dolgo ... iztegnil noge in obležal mrtev ... »Končal je,« je rekel tiho grof d’ Ormoa. »A jaz,« je dodal še tiše, postajaje še bledejši in gledaje mlado ženo s pogledom, ki ji je trgal srce ... »jaz sem tako ponosen ... tako srečen m vesel, da sem smel... da sem mogel...« Ni mu ostalo časa. da bi dogovoril; omahnil je k zofi, ki je stala tam .. in rdeča lisa na njegovih prsih se le razširila mahoma in mu jih preplavila s škrlatom bežečega življenja... ... * »Ah. usmiljeni Bog!... Ali naj umre tudi on ... zaradi mene!...« Brez uma od groze in srčne tesnobe je planila s postelje, odela se v naglici z nočno obleko, ki je ležala na stolu in hitela iz te morilne sobe, kjer je ležal človek ... fn kjer je umiral še eden — on! Da, on! To je bilo najstrašnejše ... XI. V baja*-! Kljub svoji grozi je ohranila Klara toliko zavesti, da ni klicala na pomoč. Bežala je k stari markizi. Tašča še ni spala; klečala je pred krasnim razpelom in molila za odsotnega sina ... naj ga Bog obvaruje. ako še živi.. »Mama, mama!... Strašna nesreča se je zgodila ... vsi smo izgubljeni !...« »Nesreča?« je prašala tašča brez velikega razburjenja. »Kaj nas more še zadeti?« V naglih, pretrganih besedah ji ie povedala Klara, kolikor ie vedela sama — in tega je bilo tako malo! In — skoraj preden je dogovorila — se ji je iztrgalo iz globine srca: »Mama, mudi se! Grof d’ Ormož umira... Ah. ubogi junak! Vsa kri mu bo odtekla ...« »Da. da ...« Tašča je obvladala s svojo neupogljivo voljo strah, ki jo je bil popadel; že je brskala po svoji domači lekarni. »Ali naj pokličem ljudi?« je zaihtela Klara. »Ne, ne... ne še zdaj ! Ah, ubogo dete. nevarnost se še le začenja — strašna nevarnost za nas vse!« Kapitan ni bil popolnoma izgubil zavesti. Toda val krvi, ki ie vrel iz njegovih prsi, mu je bil odnesel poslednjo moč. Stara markiza se je ozrla na mrtveca, ki ji je zapiral pot; šla je naravnost k njemu. »Treba je popraviti obvezo, kakor vemo in znamo.« »Da, mama. Zdaj sva medVe na vrsti, da otmeva mojega rešitelja!« Zbrala je vso svojo moč m odločnost ter pomagala stari markizi voljno in spretno, dokler se jima ni posrečilo popraviti obvezo, od katere je zaviselo življenje kapitana d’ Ormoa. Ležal je še vedno na zofi; toda nič več m Izgubljal tiste dragocene krvi, ki je tekla malo prej v debelih curkih za maikizo Klaro.. PočUsi, medlo' je odprl oči, ki so se mu žarele v ta-jinstveni, globoki radosti... »To je bilo najbolj nujno,« je dejala tašča z globokim vzdihom. »A zdai naji’ čaka iiaiiežavnejše in naj-otasnejše. Klara, poidi brez hrupa po Antona.« »Po njega samega?« »Da: samo vanj imam zaupanje Zakaj, hčerka moja. zdaj bo treba igrati strašno igro.« Trenotek nato je prišel Anton, ki ga je poučila markiza Klara spotoma o vsem potrebnem. »Aha. glej ga, Prusa!« je dejal in sovražno pogledal mrliča. »Ta ima, kar je iskal; dobro ste opravili, gospod kapitan. Ali, zdaj ga bo treba spraviti s poti.« Pomislil je; nato ie dodal kratko* »Prišel je po polnoči. Bil je sam. Ko sem mu odprl vrata, ni bilo nikogar na dvorišču. Vsi ostali, kar jih je bilo še pokoncu, so se bili zamli v stransko krilo in so žrli dalje. Prepričan sem, da ga nihče ni slišai zvoniti, kakor ga ni videl nihče stopiti skozi ta vrata. In to je velika sreča, gospa markiza, kajti ostaja nam samo enai možnost rešitve: ta. če si mislijo ostali lopovi, da ie kolovratil kam zal oficirji, ki so odhajali v vas in izginil kie spotoma, ni pa se vrnil v grad. stražena vrata, a drugje ie stražniR služil celo za vratarja in ponižno zatiskal obe očesi. Vlak je dospel šele po sedmi uri zvečer. Slabotno je odmevalo po peronu; »Živeli junači! Živela srbska vojska!« Tem burncjše pa je tolklo srce, ker ljudstvo je popolnoma onemelo in otopelo za vsako zunanjo manifestacijo in težka bol zapirala jim je grlo. iz katerega se je grgraje in pritajeno izvijal vzdih za vzdihom v, neznosnem trpljenju: »Jau! Jau-u! nam Srbinom! Težko nama!« Brezizrazno oko in tesno stisnjene ustnice govorile so več kot puhle besede hipnega navdušenja. Udarec za udarcem pobije tudi najmočnejšega junaka, a koliko bolj šeie udarec »brata« Kajna. Stal sem z g. Gjorgjevičem v prvi vrsti in k nama pristopi vojaški zdravnik, rekoč: »Naš prosti narod je suviše indiferenten za ovake stvari.* Odgovoril sem mu, da je srbski narod pokazal dovolj navdušenja y prvih začetkih slavnih bojev za osvo-bojenje, kakor n. pr. pri padcu Prištine, Prilepa, Kumanova. Skoplja, Bitolja, Drača, Skadra, Drinopolja i. t. d. Kako frenetično so bili pozdravljeni drinopoljskl ranjenci, a danes. Sedanji boj ni boj za svobodo kristjanske raje izpod turškega rob-stva. ampalj je boj, izsiljen od Bolgarov, boiiečih se za hegemonijo na Balkanu. Današnji vojni primanjkuje oni vzvišeni cilj, ki ga je imela prva vojna in ako je ljudstvo indiferentno. kar pa ni, je to le znak, da ie srbski narod kulturen, slovanski in kr ščanski. Srbstvo vsprejema boj, ker je izzvano in bo branilo svoje pravice do poslednje kaplje krvi proti vsakomur. Ne dopušča pa agresivnosti proti krščanskim in — recimo tudi — slovanskim bratom, ampak se poslužuje le v obrambo lastnih svojih interesov. V tem so začeli Iznašati ranjence. Strašen dirindaj je nastal, krik na Vseli straneh. »Ej bre! Daj ovamo nosila! — Skinite se! — Ajd’, napred junači! — Polako! — Nemojte se gurate! — Natrag!« Krik in šunder vse križem. Tu so gledali skozi okna iz vagonov ranjeni častniki, tam prostaki in podčastniki, pod okni pa so stali znanci, sorodniki in prijatelji. Najhujše s>ta prizadeta 4. in 6. pešpolk drinske divizije, ostali 5., 16. in 17. niso tolikanj trpeli. Vsi ranjenci, katerih je 670, so ranjeni pri Štipu in je razmeroma malo težko ranjenih. Pri izhodu sc; ga Ikri tjOu&Hevali .UsrOvi, Vendar pa je bikutudi tu opaziti velika razlika med sedanjim in prejšnjim obdarovanjem. Pomeran-če, likerji m kolači so manjkali. Prej je stala v prvih vrstah elita belgrajskili dam z darili, a danes so bile le preproste ženske. Najbrže trka tudi na vrata boljše situiranih slojev ona neusmiljena spremljevalka vojnih grozot ki je nam revežem zvesta družica — beda. Položaj na Balkanu. Na severu v bližini stare srb-sko-bolgarske meje si stojita nasproti dve armadi, srbska od 75.000 najboljših borilcev in 130.000 Bolgarov, med katerimi je dobra polovica boljše vojske, ostali pa so večinoma iz tretjega poziva. V Macedoniji je 120.000 Srbov; mešane kakovosti in 100.000 Bolgarov. grško-bolgarske čete pa so si po številu in kakovosti skoraj enake, vsakih je po 100.000 mož. Napram teinu stoji proti 330.000 Bolgarom 200.000 Srbov z reservo od 150 mož, med katerijni je 16.000 Črnogorcev, ki morejo zvišati svojo armado na največ 40.000 mož. Grška ima na razpolago Še 100.000 boja zmožnih vojakov, tedaj skupno 200.000. Rumunska mobilizira za sedaj samo 250.000, a v slučaju potrebe more postaviti na bojišče 450.000 dobro oborožene vojske. Turčija ima na Čataldži in pri Bulairu še dve popolnoma urjprav-ljeni armadi okrog 200.000 vojakov, a more dvigniti to število v par tednih na 300.000 do 400.000 mož. S tem dosega vojna moč Bolgarski neprijateljskih držav lepo število 750.000 mož, v slučaju potrebe pa celo več kot en milijon, a Bolgarska sama ima komaj 500.000 vojske. Kogar hočejo bogovi uničiti gsJ udarijo s slepoto. In pod takimi razmerami izziva Bolgarka svoje sosede, ko vendar ve, da je — osamljena. Naj se ne zanaša na pomoč one velesile, katere sirenske glasove je poslušala, da je prišla v tak mučen in prav nič zavidanja vreden položaj. Ona velesila si bo stokrat pre-misila, predno bo izpolnila svoje obljube napram Bolgarski in grožnje proti Srbiji, ker se tudi ona nahaja v _ skoraj — enakem položaju. Položaja nesrečne Bolgarske je kriva trojica, ki pa ni sveta pač pa prokleta, — kralj Ferdinand kobur-ški. general Savov, tekmec kraljev in min. predsednik dr. Danev, bolgarski Bismarck. Ako naredi narod ž njimi kratek proces, celemu svetu za zgled, kaka kazen doleti one. ki se igrajo z narodovim blagrom in zamozavestjo. tedaj bo tudi Bolgarska — svobodna. Mars. Al. Kurija. Požar je nastal v, noči. Mlin je že več tednov osamljen, ker primanjkuje za delo v. njem, potrebne vodne sile. Škoda po požaru znaša 4000 K. zavarovalnina pa samo 2000 kron. Sumijo, da je bil požar podtaknjen. Požar v Andrevclh pri št. Lenartu. Dne 27. p. m. je začelo goreti pri posestniku Prostaku. Pogorelo je gospodarsko poslopje in hiša, ter več glav domače živine in perutnine. Škode je 3000 K. zavarovalnine pa le 800 K. Prostak sam je bil nevarno ranjen, ko je pomagal gasiti. Tudi ta požar je bil najbrže podtaknjen, vendar se do danes še prav nič podrobnega ne .ve. Štajersko. Če si klerikalec. Mariborski profesor dr. Arnejc je naredil nepričakovano in lepo kariero, za katero ga zavida pač marsikteri njegovih gg. kolegov. In kaj bi ne? Saj je profesor dr. Arnejc primeroma še zelo mlad, pa tudi v ostalem še ni imel prilike, stopiti pred forum svojih kolegov ter širše, ali — ker smo včasih tudi skromni — pa ožje Javnosti. Ni imel do danes še prilike, odlikovati se s kakšnim učenjaškim razpravljanjem, ali strokovno znanstveno stvarjo. In koliko svojih gg. kolegov je pač g. prof. dr. Arnejc s tem preskočil? Nedvomno celo dolgo vrsto in gotovo med terni tudi take, ki jim ie bilo mesto, kakoršnega ima danes dr. Arnejc, že leta sem nekako zasi-gurano. Ali naj navedemo imena P Čemu neki? Saj ve zanje ves v tem oziru v poštev prihajajoči svet. A kaj je pomagalo dr. Arnejcu do lega svojega imenovanja? Ni nikakšna tajnost več to! Za vsem tem stoji tisti, pri katerih je bil dr. Ivan Arnejc »Herzbinkerl« in to so naši slovenski klerikalci. Kar čisto odkrito se pripoveduje v Mariboru, da si je glavnih zaslug za to imenovanje stekel v prvi vrsti dični naš dr. Verstovšek. Dr. Arnejcu ko rojaku-Slo-vencu na tem napredovanju moremo in smemo kot poštenjaki sicer samo čestitati, vendar razne — že deloma navedene — okoliščine, nam vsiljujejo pomisleke. Št. Lenart. (Požar.) V eni pretečenih noči je pogorel mlin posestnika Dnevni pregled. Rezerviranost v srbsko-bolgar-ski vojni priporoča »Slov. Narod« Slovencem, češ, da so nam Srbi in Bolgari enako bratje. Je že res, da ta vojna ni in ne more biti v slovanstvu popularna in posebno Slovenci bi bili prav veseli, ako bi vojna na Balkanu bila končana s porazom Turčiijet Ali Bolgarska zahteva od Srbije več kot ji ta more dati. Bolgarska, ki stoji pod tujimi vplivi, hoče Srbijo, ki je vedno slovansko mislila in čuvstvovala, uničiti in tega mi ne moremo mirno in hladno gledati, kakor kako vojno med Afganistanom in Beludžistanom. Slovenci smo Jugoslovani in Srbi tudi in sicer ne samo po jeziku, temveč tudi po mišljenju in čuvstvovanju. Bolgari so po jeziku sicer tudi Jugoslovani, po mišljenju in čuvstvovanju pa nikakor ne. To je splošno znano, in res je čudno, da »Slov. Narod« meče Srbe in Bolgare v isti koš irf priporoča Slovencem, da gledajo na srbsko-bolgarsko vojno hladno kot na kako vojno v centralni Aziji — samo zato. ker so Bolgari tudi Slovani, Četudi je njihovo vedenje zelo, zelo neslovansko! Ukor. ki ga je dal »Slov. Narod« onemu jugoslovanskemu časopisju, ki sicer obsoja srbsko-bolgarsko vojno, ali jo tudi razume, je bil popolnoma nepotreben in se nanj nobeden prizadetih ne bo oziral. L Klerikalni separatizem. »Slovenec« se jezi na goriške klerikalne starostrujarje, ker ti ženejo nekega novostrujarla na Kranjsko, odkoder ie prišel na Goriško. Našim se ta reč ne zdi nič čudna, ker klerikalizem je v svojem jedru tako malo nacionalen, da so klerikalci samo dotlej Slovenci, dokler jim to kaže, kakor hitro pa od tepca nimajo nobenih koristi* bodo začeli primorski klerikalci odganjati Kranjce, Štajerce itd. s Primorskega in obratno. Klerik«let so ustanovili vseslovensko ljudsko stranko, ker so hoteli na ta način podjarmiti ves slovenski narod. V tel vseslovenski ljudski stranki so tudi goriški klerikalni starostrujarji, ali to jih čisto nič ne moti. da ne bi podili z Goriškega na Kranjsko, odkoder je prišel, klerikalnega novo-strujarja, ki je tudi pristaš vsesio-venske ljudske stranke, ali noce iti skupno s starostrujarji. Da, da, velika nadloga je za Slovence klerikalizem! Naprednim Slovencem ze sa-moslovenstvo ne zadostuje več in iščejo večjega, jugoslovanskega obzorja, klerikalci nas bodo pa kmalu začeli deliti na Primorce, Kranjce itd., pač zato, ker jim je narodna misel čisto tuja in slovenski narod samo predmet izkoriščanja. t. Buin, bum, bum! Bolgari so mojstri v reklami. Oni so vedno toliko govorili in pisali o sebi, da je bila cela Evropa pred začetkom vojne s Vidovdanski kres. Kresovale tri devojke: »Daj nam bože dobro leto!« (O. Župančič.) Popoldansko solnce je krepko pripekalo, ko smo stopali po kamenju in iskali markacij na Krim. Z neprijaznih, z ostrim kamenjem pokritih reber smo zašli v gozd. Pod nogami nam je šumelo listje in pokalo suho dračje, nad nami pa je veter majal šepetaje vrhove dreves. Tako smo imeli kratkočasno in nenaporno pot do vrha. in mladim fantom z gorečimi očmi, z ljubeznijo v srcu se je odprla na vrhu krasna panorama. Tam v ozadju — mejnik Jugoslavije Triglav. Julijske Alpe in vsa najvišja gorovja naokrog — naš širni hori-cont, bližje prijazni grički, ravnine, sela, bele hišice, ravne ceste, širno barje — vsa krasota božja slovenske zemlje, nad nami pa za tisoč metrov bližja, svetla modrina nebesna. A — ta zemlja, majka naša... in nehote nam je ostalo v srcu prijetno čustvo, mogočna želja, hrepenenje, molitev Paša, ena, edina, neizmerna-. Ne daj Bože, ovoj zemlji više da robu je! (Vojnovič). Nismo šli zaradi razgleda. Žgati smo hoteli kres — v proslavo Vido- vega dne, znamenje propada im vstajenja srbskega rodu. Zbirali smo suhe vej e, dračje, posekane smreke in nalagali veliko grmado.., polili smo se, dokler ni padla senca na vasi, dokler ni prva lučka zatrepetala tam v daljavi — v Ljubljani. Zlato na zahodu je bledelo, temnelo, ugašalo; beli oblački so se še podili — mrak je zavil celo zaspano dMnovino. Mir, neskončen mir... molčali smo in čakali... Tam v daljavi se je zaiskrilo — na Dolenjskem — zasvetilo se je, — ah — vemo, vemo... In zavlekli smo se pod grmado od vseh strani, držali pelerine proti vetru in čuvali prve iskrice. Odmikali smo se hitro, plamen je zavreščal vrh Krima in dajal znamenje na vse st rami — Krim, goreča, tisoč metrov visoka baklja. In v kratkem je zaplatntelo do dvajset kresov po gorah, oznanjalo in prerokovalo — Vidov dan, naš padec, naše vstajenje. Goreli so vrhovi in naznanjali. — Turek prihaja v deželo, tja do sinje Adrije hoče, Slovenci čuvajte zemljo svojo! So-li razumeli ta mirni sijaj, soli slišali ta obupni, tihi klic z gora?l Nič se ni ganilo po dolinah, lu- čice v Lubljani so gorele mirno, trepetajoče, vrhovi so žareli, naš plamen je še prasketal, sijal in — izdihaval. Izpolnili smo si željo: Kres smo žgali v proslavo Vidovega dne. In stali smo — pet senc, zavitih v tenke pelerine in gledali v žerjavico. Veter je potegnil čez drevesa, zažvižgalo je in zapiskalo, upogibala so se drevesa, trepetala, ječala, nam pa je mrzel zrak predrl odejo in zapihal do duše, do dna srca... Ena želja nam je ogrela vso notranjost, da bi drugo leto goreli kresovi po celi slovenski zemlji, po Hr-vatski, Herceg-Bosni hi Dalmaciji, da bi gorela cela Jugoslavija in oznanjala. »čuvamo, čuvamo,.. svojo zemljo.« t ...... Zapustili smo kres in sli mzje v zavetje. Užgali smo si majhen ogeiu, posedli okrog njega in pekli krompir- ..j Čez čas je cincml eden. sedaj drugi izmed tovarišev, se vlegel v travo in zadremal.. • Mir, le sanjava, zategnjena belokranjska' pesem, polna hrepenenja, na vrhu Krima. Ko je še ta utihnila, so bledele zvezde in nebo na vzhodu. Logar. L Celodnevna pri reditev (javna te lovadba, veselica' v nedeljo dne 6, julija na Ledini 1 Turčiijo trdno piepričana. da bo imela Turčija opraviti resno jamo z Bolgari, srbska armada pa pride v poštev, — vsaj »Neue Freie Presse« }e tako pisala takrat -- k večjemu kot »Hilfstruppen«. Po kumanovski in bitoljski bitki, kakor tildi po prehodu albanskih Alp je sicer Evropa močno spremenila svoje mnenje o srbski armadi in celo dunajsko časopisje jo je začelo hvaliti kar v superlativih, samo Bolgari so ostali prejšnji megolomani in govorijo še dalje zaničljivo o srbski armadi, četudi brez nje nikdar ne bi videli jedrenja od znotraj — oboroženi. Včerajšnji »Slovenec«, ki mora simpatizirati z Bolgari, ker z njimi simpatizirajo tudi na Dunaju, priobčuje dopis iz Sofije, v katerem se pravi, da je bolgarska armada izborna, srbska pa za nič. bolgarski generali pravj že-rniji, srbski pa prazne ničle! Dalje ponavlja »Slovenčev« sofijski dopisnik staro laž. da so Bolgari storili pri Kumanovu uslugo, ki ni nič manjša od usluge, ki so jo Srbi storili Bolgarom pri Jedrenu, četudi je znano, že vsakemu otroku, da pri Kumano-vem ni počila niti ena bolgarska puška! Pa dopisniku se še ni čuditi: bolgarski šovinist dela sebi reklamo, kar je sicer prav malo okusno, ali Bolgari so, žalibog, že taki. Čudno je pa, da »Slovenec« priobčuje ta dopis v isti številki, v kateri javlja, da je srbska armada že prekoračila staro bolgarsko mejo in da v zmagovitem pohodu prodira proti Sofiji! In, nota bene. bolgarska armada je še številnejša od srbske, ki si je morala zavarovati tudi hrbet — pred Ar-navti! Kje so ti ženijahri bolgarski generali, da bi potolkli srbske ničle, jih ustavili pri prodiranju in jih pognali nazaj? Bolgari so neprevidni v svojem hvalisanju, »Slovenec« pa tudi, ki take dopise priobčuje! t. Zanimiv slučaj usode. V dneh 2. 3. in 4. julija se je vršila 1. 1866. bitka pri Kraljevem Gradcu kjer se je izbojeval odločilen boj med Avstrijo in Prusijo. Glavna bitka je bila dne 3. julija. Začela sc je ob 8. zjutraj. Pruski armadi, ki jc štela 221.000 vojakov. je poveljeval sam pruski kralj Viljem I. — Avstrijska armada je štela 215.000 ljudi in 770 topov pod poveljstvom generala Benedeta. Ob eni popoldne so Prusi izbojevali bolj še pozicije in pognali avstrijsko armado v beg: nastala je prava panika, ki je znana kot eden najhujših porazov v tem stoletju. Do večera je bita avstrijska armada uničena. Prusija je zmagala; zanimivo je, da^se je na isti dan razvila bitka pri btipu, kjer bijeta Bolgarija in Srbija odločilni boj, kakor sta ga na isti dan bojevali Bemškn. Prusija in Avstrija. »Občinska Uprava«, organ — »Kmetske županske zveze« je postala v zadnjem času grozno pusta in prazna. V zadnji štev. 10. najdeš vse drugo, le to ne, kar bi občine in župane zanimalo. Vidi se, da je uredni-tu dr. Peganu & Co. zmanjkalo »štofa«. V zadnji štev. 10 začela je »O. U.« obelodaniti zakone in predpise, ki se tičejo orožtiištva. Iz kakega namena, lahko vsak spozna: iz brezmejnega sovraštva do orožni-štva, ki je edina javna korporacija, katero še niso podjarmili klerikalci, in jo tudi ne bodo. Če misli »O. U.«-da bode s tem dobro služila županom se prokleto moti. Če bodo orožniki čutili, da jih nahujskani župani zasledujejo, bodo vedeli, kaj imajo storiti, m pušica, izstreljena na orožnike, bode — zadela kmetske župane, ki se bodo dali rabiti za orodje proti orožnikom. V zadnji štev. »O. U.« najdeš tudi članke o Sv. Justu, o cerkveni glasbi, o listu »Ave Marija« itd., kar je seveda vse nujno treba vedeti županom, sicer ne morejo opravljati svojega posla. Tak list slovenskim županom malo hasne, ker ta pravzaprav ni noben strokovni list za občine, marveč je organ klerikalnega deželnega odbora, je torej po-oolnoma strankarski organ, k3r se lahko razvidi iz njegove tendence. Ni seveda zadosti, da ima županstvo po 1 izvod »O. U.«, marveč deželni odbor priporoča v svoji okrožnici z dne 17. junija t. 1.. naj si naroči vsaka občina, vsak krajni šolski svet etc. vsaj po 2 izvoda »Občinske Uprave«, seveda, če jih občina naroči 10, 50, ali 100 izvodov, je še boljše. »Ge-schaft ist Geschaft«. Da pa deželni odbor izrablja svojo uradno moč za navadno reklamo, to je pač malo čudno. »Občinska uprava« daje svojim naročnikom pod »Vprašanja in odgovori« popolnoma napačne informacije, kar bodemo prihodnjič s citiranjem dotičnih odgovorov dokazali. ’ Takega lista seveda ne more nobeden pameten človek podpirati. Potrebno bi bilo nujno, da bi se kak list za stvar zavzel ter prinesel tedensko pod posebnim predalcem nekaj »za občine in župane«, ampak brez »Sv. Justa«, brez »cerkvene glasbe«, in brez »Ave Marije«. Slavnost v Postojni. Ob nepričakovano mnogobrojni udeležbi je slavilo »Postojnsko okrajno učiteljsko društvo«, svojo 251etnico. Nav- zočih je bilo nad 50 članov, več iili ie pa pismeno opravičilo svojo odsotnost. Slavnost so počastili s sv iio prisotnostjo med drugimi tudi postojnski župan Josip Lavrenčič, predsednik krajnega šolskega sveta Pr. Arko in društveni častni član Jakob Dimnik. Društveni predsednik ie v krasnih besedah Dodal zborovalcem slavnostni govor, pozdravljajoč posebno toplo župana in častnega člana Jakoba Dimnika, kot ustanovitelja’ društva: tega je še posebej pozdravi! tudi gospod župan. Na pozdravih sta' se g. župan Lavrenčič in nadučitelj Dimnik toplo zahvalila, kar je vzbudilo dolgotrajen aplavz. Zborovalcem ie došlo nad 20 brzojavnih pozdravov. Navdušenje je bilo naravnost velikansko. Na najvišje mesto je odposlala vdanostna izjava. »Wacht am Rhein na Brezjah. Poroča se nam: Te dni sem prišel po opravkih na Brezje. Naenkrat zaslišim pred gostilno Finžgar nemško heilanje in »Wacht am Rhein«. Peli so otroci. Ko sem natančneje popra-šal, sem zvedel, da so to otroci iz Trbiža. Naredili so menda izlet. Z njimi je bilo kakih 5 učiteljev in par nadutih nemških učiteljic. Otroci so bili tucii Slovenci. Peli so na komando. Nikogar ni bilo, ki bi bil nemške izzivale nagnal. Ko so neki Slovenci zapeli slovensko pesem, so jih nemški šolarji hoteli prekričati s »heil«. Ko se je pripeljal neki avtomobil, so ga sprejeli zopet s >-heil«. Gostilničar ni imel toliko narodnega ponosa, da bi bil nemčursko svojat zapodil. Na vsak način je to zanimiv slučaj, ki kaže nemško predrznost na Kranjskem. Da piosior izpolnimo prinašamo sledeči popravek: Z ozirom na notico v »Dnevu« štev. 544. »Kakor ču-jemo«, zahtevam na podlagi § 19 drž. tisk. zakona, da v zakonitem roku in na istem mestu in z istimi črkami priobčite sledeči popravek:' 1. Ni res, da je »Napredna Misel«? prenehala izhajati, res pa je, da so izšle že vse številke I. letnika m da bo tudi U. letnik izhajal, ker ima zadostno število naročnikov. 2. Ni res. da je »Napredna Misel« albano-filstci list, res pa je, da zastopa slovenske in slovanske interese po načelih resnice in pravice. V Pragi, dne 2. julija 1913. Za upravništvo »Napredne Misli«: Dr. M. Rostohar. Pozor strojevodje! Ker se je več strojevodij priglasilo za železniško službo v Srbiji, sem naprošen od merodajne strani izjaviti, da bodo le tisti sprejeti, ki imajo verodostojna priporočila in po srbskem zakonu zahtevano ptedizobrazbo, t. j. najmanj dva gimnazijska rftčfetra ali efiakovcijavnih obrtnih ali drugih šol. ljudska šola sama ne zadostuje. Kurjači te predizobrazbe ne rabijo. Naj se to blagohotno uvažuje. Mars. Odpošiljatev pisemske pošte za Solun. Vsled ustavitve železniškega prometa za Solun se bo pisemska pošta za Solun do nadaljne odredbe odpošiljala po morski poti Brindisi-Patras-Pirej. Bled je mnogo pridobil z novo godbo. Tujci se zelo pohvalno izražajo o nji, kaj tudi ne, saj so koncerti res nekaj dovršenega. Kako pa bo s sezijo, naj vam pa poroča iz Prizrena znani Prochaska, ki sameva pri Rikliju. Radoveden sem, če se mož zaveda, da je on sokriv mizerije, ki se obeta poleg Blejcev tudi ostalim letoviščem v Avstriji, ker je narod izmozgan tako, da si ne more privoščiti letovišča. Vintgar je bil letos s podporo ministrstva zelo dobro popravljen. Zadnje dni pa so drvarji, ki sekajo nad eno galerijo gozd, sprožili skalo, ki je mostovž poškodovala tako, da je pasaža nevarna, osobito za nepazljivega šetalca, ker nehote zamaknjen v divno naravo, ne pazi dovolj na svoj korak. Poškodba je med tem, ko mi to poročamo, bržkone popravljena, merodajni faktorji pa se prosijo, da v bodoče preprečijo take poškodbe, ki niso združene samo z dragimi popravili, ampak delajo tudi slab vtisk na obiskovalca tega bisera naše Gorenjske. Vobče bi bilo želeti, da se nadzorovanje Vintgarja vrši dosledno, posebno, ker manjka v okolici oseb, ki bi radevolje prevzele brigo za to. Pri tej priliki ne morem zamolčati, da je Vintgar letos zelo slabo obiskan. Vzrok je pač iskali v splošni denarni krizi, ki zelo vpliva na splošni tajski promet na Gorenjskem. Blejska Dobrava je dobila prve letoviščarje. Druga leta smo bili srečnejši. Vobče se vse kaže, da bo slaba sezija. Izletnikov je malo, v primeri z drugimi sezijami skoro nič. Ravnokar izšel kažipot Turske železnice, se jako laskavo izraža o naši Gorenjski in označuje našo vasico kot zelo priporočljivo, gorko letovišče. In kako tudi ne! Saj nudita oba hotela letoviščarjem vse potrebno. Novomesto. Dijak nam piše: Rad bi dal povod, da se dijaki pogovorimo o sledečem. Velikega pomena je, da dijaki iščemo prilik, da se medsebojno spoznamo in sprijate- ljimo. Ali ne bi kazalo, da se pravočasno izda parola: »O letošnjih počitnicah sestanemo se o priliki izleta sokolske zveze 10. avgusta v Novem Mestu. Interes, da imamo pravi pojem o sokolskem delu in napredku, o moči vzvišene sokolske ideje med Slovenci; interes, da spoznamo na oči vse kraje slovenske zemlje, se lahko druži z interesom stanovskim! Lepa prilika bi bila to. Naj počitniške organizacije vzamejo stvar nemudoma v roke! Cenjieno uredništvo! Prosim blagovolite sprejeti k Vaši notici v četrtkovi številki »Dneva« pod naslovom »Iz okolice Medvod« sledeče pojasnilo: Dotični kmet je prišel zjutraj ob tričetrt na sedem v lekarno z receptom. V lekarni, katera še ob tem času ni odprta, je bil laborant, ki ima lekarno pospravljati, in ki mu je rekel, da naj pride čez pol ure, ob katerem' času da bo zdravilo gotovo. Poklical je takoj službujočega asistenta, ki je takoj ustal in dotično zdravilo takoj naredil. Zdravilo je bilo ob četrt na osem gotovo in se v kraišem času sploh ni dalo narediti. Kmet na je prišel šele ob tričetrt na osem ponj — toraj še pol ure pozneje. kakor se mu je reklo. Dopisniku pa, ki tako ogorčeno vpraša, kaj naj človek naredi, bi odgovoril, da človek naj ljubi pred vsem resnico. S odi. spoštovanjem dr. Karba. Iz Kandije se nam poroča: Te dni dobimo tudi pri nas telegrafieno postajo. Kakor blagodejno upliva na Kandijo in okolico pred par leti ustanovljen poštni urad, tako dobro nam je došla vest, da se v par dneh ustanovi in odpre brzojavni urad v Kan-diji. Izgubljen sin, okradeni oče. Žalostna je ta zgodba, že zato, ker je resnična. Feliks Ferfolija je iz dobre hiše, pri Cerkvi (Struga) doma. Oče ga je svaril pred slabo tovaršijo, pa sin ga ni ubogal. Potepal se je v Trstu, od tu so ga poslali po odgonu domov. Ker je, kakor sam trdi, imel >:slabo perje«, se ni upal pred oči svojih staršev. Zlezel je na skedenj ter ondi na mrvi prespal. Drugi dan pa je čakal prilike, ko ne bo nikogar v hiši. Vtihotapil se je skozi okno ter tam z dletom odprl skrinjo, v kateri je mislil, da ima oče spravljen denar. Denar je res našel in. si prisvojil osem bankovcev po 20 K, nakar je s svojim plenom .izginil proti Ljubljani. Oče, kateremu je bilo sporočeno, da sina odpošljejo po odgonu iz Trsta, je čakal in čakal, pa sina ni bilo. Ko pa je prišel na sled tatvini v skrinji, je takoj mislil, da je sin že Privita biti ffoma tu da je z denarjem zopet kam izginil. Naznanil je tatvino orožništvu. Medtem ko so izgubljenega sina - tatu zasledovali, je on služil za konjskega hlapca v Ljubljani. Kmalu pa se je premislil in prišel v boljši obleki domov z izgovorom, da je prišel po delavsko knjižico. Pa namesto te, je dobil — verižico, ki mu je za tri mesece vzela ljubo prostost. Novomeške raznoterosti. Veseli primorski fantje. V nedeljo, dne 29. junija so priredili primorski fantje delavci pri novomeškem železniškem predoru veselico na gostilniškem vrtu gospe Ane Miiller. Ude-ležba je bila velika, tudi od strani meščanov. Pohvaliti moramo delavsko požrtovalnost, ko so vkljub že vnaprej nesigurnernu pokritju stroškov vztrajali na svojem mestu. Le žal, da so se veselice udeležili tudii bližnji vaški fantje, ki so povzročili pretep, kateri se jim je pa slabo obnesel, ker so prireditelji veselice že računali s tem in so že vnaprej pozvali policijo in ouožništvo, ki je takoj poseglo vmes in preprečilo na-daljne produkcije vaškega mladinskega cveta. Obžalujemo, to početje vaških fantov in kličemo — primorskim fantom: »Le tako naprej, vztrajajte v svoji požrtovalnosti in v svoji narodni zavednosti. — Tiranstvo napram delavcem se tudi tu pri kamnolomu ob Krki kaže. Neka dunajska tvrdka je sklenila že na Dunaju pogodbo z delavci, da jih bo plačevala po 5 K 50 vin. dnevno. Prvi mesec dela, jim je resnično plačevali po 5 K 50 vin. dnevno, drugi mesec jim pa je odtrgala pri dnevni plači kar po 2 K. Delavci, katerih je okoli 30, to početje sicer ne odobravajo, a so ostali vseeno mirni in le zahtevajo da jim tvrdka primanji-kljaj izplača. Ker se jim pa ni ugodilo, zato sedaj delavci proti tvrdki sod-nijsko postopajo. — Železniški P r e d o r tik novomeške postaje bo ta mesec dozidan. Z železom na železniškem mostu čez Krko, pa se bo začelo dplati še le oktobra meseca. — Po nedolžnem aretira n. Dva delvca, ki sta zapustila službo, sta (2. julija) pila v gost-im g. Miiller. Ker sta se pa močno opila, pa! je eden ng tlakovanj pod in se nekoliko ranil glavo, ter od prepbiio zavžite pijače in padca se onesvestil in obležal. Došii ljudje pa so mislili, da ga je drugi dpr lavec, kateri je tudi pijan ležal za mizo, ranil in so pozvali policijo, ka- tera je poskrbela, da je onesveščeni — ranjeni delavec dobil zavetje v moški bolnici in drugi, da se je prespal na »kugljah«. Ko pa je onesveščeni prišel k sebi in razodel, da ga je dolenjski cviček vrgel na tla in mu povzročil poškodbe, so po nedolžnem osumljenega delavca drugi dan izpustili. — Proti voznikom, ki tako radi puščajo vozove naložene z železnimi tračnicami kar na cesti v Kandiji čez noč brez varstva in svetilke, je orožništvo vendar začelo strogo postopati. Doslej je bila navada, da so vozniki kar po več voz iti po več dni puščali stati na strmini stare državne ceste. Ker je cesta zdaj v oskrbi občine, katere premodri župan za to cesto niti ue ve, vozniki in drugi delajo s to cesto kar se jim zljubi. Vsled več pritožb na politično oblast se je začelo orožništvo brigati, da bo na ^tej cesti vendar že enkrat red. — Cvetličnega dneva novomeške ženske Ciril-Metodo ve podružnice so se vrli Novomeščani tudi letos ustrašili. Za kaj takega Novomeščani še nimajo smisla. Je pač idealnejše skrbeti za dobro pijačo in komoditeto in narodno breme vseh zavednih Slovencev zvrniti na šibke rame nekaj požrtvovalnih dam. To breme so letos naložili gospema dr. Zitkovi ter dr. Krautovi, ki naj se s pobiranjem prostovoljnih darov mučite, da bodo drugi komodneje lenuharili. — Pogreb pri operaciji umrlega dijaka Konrada Sušnika se je vršil ob soudeležbi cele gimnazije, ravnatelja, profesorjev ter več državnih uradnikov in civilnega občinstva. Krsto so nosili dijaki. Očetu na tak način umrlega sina naše sožalje! Sladkosti rodbinskega življenja. (Les joies du foyer). Veseloigra v treh dejanjih. To lepo velezabavno francosko igro uprizore sedaj v nedeljo 6. t. m. gojenci dramatične šole slov. ljubljanskega gledališča v Domžalah. Začetek ob 6., konec ob 8. uri. Opozarjamo vse občinstvo v Domžalah in okolici na to prireditev. Režišer je g. A. Danilo. Ker je igra polna zdravega humorja, bo nudila vsem obilo zabave. Strašne poškodbe na obrazu ie dobil v Kočevju 231etni trgovčev sin Poli Umberto iz Trsta. Vozil se je na biciklju, pri tem je zavozil ob kraj ceste, padel čez neko škarpo in si tako strašno razbil obličje, da ga ni bilo spoznati. Padla pod kolesa težko naloženega voza. Driuovc Marijana, 28 let stara vdova, posestnica iz Strahinja pri Naklu jp ps&is sisljo na Na klancu v Udinem borštu jo je vol vrgel v stran, krilo se je zapletlo v kolo in Drinovc je padla pod kolesa, da }e šel voz čez njo. Pri padcu si zlomila levo nogo. Levičnik Marija, 51etna hči delavca v Gradovljah, se je obešala na stojalo priprave, ki se vporablja za žaganje drv. Pri tem se je stojalo preobrnilo, deklica je padla in si zlomila nogo. V glavo ustreljenemu obstala kroglja nad očesom. Volkarja Friderika, 20 let starega bivšega rudarja v Fssenu na Nemškem, doma iz Trbovelj, je na Nemškem neznanec ustrelil v glavo na desno stran Kroglja je prodrla nad oko, ki se ne more nič več premikati in tudi ne služi več. Gospodar je preganjal Zrinška Alojzija, 171etnega hlapca iz Sevčika pri Begunjah pri Cirknici, ki je pri tem tako nesrečno padel čez neko skalo, da si je v členku zlomil levo nogo, tako, da mu je kost pogledala iz mesa. S koleselja je padla in si izpahnila desno roko Vanšek Frančiška iz Stare Vrhnike. Toča Dne 3. p. m. popoldne je padla toča na polja krajev Brezje, Selce, Volovnik, Loke, Leskovec. Veniše in Zadovinek v krškem okraju in je napravila na poljih znatno škodo.Vinogradom ni napravila toča velike škode. Najbolj so prizadeta polja okrog Leskovca. Veniš, Zado-vinka. Posebno škodo je napravila toča turščici. Nesreča. Preteklo soboto je padel 261etni čevljarski pomočnik Rok Jagodic iz Tržiča po nekih kameni-tih stopnicah in se je hudo pobil po glavi. Iskra mu je zletela v oko. Dne 2. t. m. je odletela Izletnemu ključavničarskemu pomočniku Vincencu Lavriču iz Velikega Mengša med delom goreča iskra v desno oko in mu ga težko poškodovala. Slamoreznica kot igrača. Dveletni posestnikov sin Anton Goli iz Rudnika se je splazil te dni na pod, kjer se je začel igrati z ostro ktinjo slamoreznice. Pri tem je zadobil na obeh rokah težke poškodbe. Posledice prepira. 241etni kovač Karol VVeber iz Trbovelj se je preteklo nedeljo sporekel v neki tamoš-nji gostilpi z nekjm rudarjenj radi malenkostne stvari. Med prepirom Sfi je nasprotnik udaril po glavi in zadel ga na desno oko in ga težko poškodoval. Ljubljana. — Kako pa to, da sklenejo ljubljanske nune svojo nemško šolo že danes, medtem, ko imajo vse druge ljudske šole v Ljubljani sklep šele 15. t. m. Mislimo, da veljajo postave za vse šole. javne in zasebne in ne kaže delati izjem. Morda imajo pa nune bolj fine nemške otroke in jim škoduje slab zrak v šoli. Za slov. otroke pa itak ni škoda! — t Josip Premk. Včeraj ponoči je umrl v Ljubljani znani slovenski pisatelj gospod Josip Premic. Bolehal je že dali čjisa, ko ga je nenadoma ugrabila smrt. Pokojnik je bil že od mladih let šibkega zdravja, da pa mu bo boginja smrti pretrgala nit življenju tako mlademu, ne bi nihče mislil. Dovršil je komaj štiriindvajseto leto. Vkljub svoji mladosti je bil ranjki že priznati pisatelj. Sodeloval je glavno pri »Ljubljanskem Zvonu« in pri »Slovanu«. Dalje je pisal tudi v bele-tristične knjige »Slovenske Matice«. Svcja manjša d«, la. -ske čete prekoračijo vsak hip Donavo. Tudi v Carigradu se je začelo vojno gibanje, rezervisti so vpoklicani in ulice nudijo takšno sliko kot pred balkansko vojno. Turške finance podprejo — francoske banke. Vojna oficielno še dosedaj ni napovedana, obstoja pa že popolno vojno Stanje in diplomatski odnošaji medi Srbijo in Grško na eni in Bolgarijo na drugi strani so prekinjeni. V Srbiji je zaščitnica Bolgarov in bolgarskega poslatiiškega arhiva — Avstro-Ogrska, kar je gotovo značilno. Situacija je za Bolgare tako obupna, da bi gotovo prenehali s svojimi zahtevami — če bi ne bila za njimi Avstro-Ogrska, ki si je, kakor je baje sporočila, pridržala napram Srbiji politiko proste roke. Bolgarska vlada je poslala Grški protestno noto. ki zahteva v Solunu vpdiiyo prejšnjega stanja. — Kar se poročil z bojišča tiče, je treba omeniti, da tako francoski, kakor londonski listi govore o srbskih vspehili in zmagah. Je krščansko-socialna »Rajhspošta« na Dunaju s svojim slaboglasnim Wajinerjcm na čelu ve poročati o bt.lgarski zmagi, istočasno, ko se iz Soii.ie uradno potrjuje, da so Srbi zavzeli vse prej ode poti, ki pelje v Solijo in da korakajo po bolgarskem ozemlju proti Čustendilu in Sofiji. BOLGARSKO POROČILO O SRBSKEM PRODIRANJU. Sofija, 4. julija. Uradno se potrjujejo vesti, da so Srbi udrli na bolgarsko ozemlje in da korakajo proti Čustendilu. Tako poročilo iz Sofije, vočigled kateremu bo vest VVagnerjeva o bolgarski zmagi na Ovčjem polju, tedaj za hrbtom Srbov, ki prodirajo proti Čustendilu — neresnična. Da se vidi bojna fantazija VVagnerjeva priobčujemo njegovo poročilo, ki ga je prinesla Rajhspošta v posebni izdaji (ali ne v slavnostni? Opomba stavca.) Sofija, 4. julija. Včerajšnja bitka med Bolgari in Srbi na Ovčjem polju, ki se je bila na fronti 10 kilometrov 11 ur, je odločila za Bolgare. Bolgari so 4 ure vzdržavali silni napad velikanske srbske premoči. Med tem je prišla bolgarskim četam pomoč. In ko sta trčili jedri obeh armad skupaj, se je bitka bila še 5 ur. Odločitve ni bilo preje, dokler niso Bolgari pomoči, ki je zagrabila srbsko levo krilo s takšno silo, da so se morali Srbi ogroženi umakniti in zapustiti Veles. Črnogorske čete so se boiile s srbskimi. S to zmago je padla na severnem bojišču važna Odločitev. BOLGARSKI NAČIN. Belgrad, 4. julija. Srbski tiskovni urad poroča: O zahrbtnosti bolgarske armade ni nobenega dvoma več. Istočasno so bile po noči napadene srbske in grške pozicije. Boji so trajali dva dni in dve noči. Pri Drenatu, ki je 20 kilometrov za demarkacijsko linijo, so pustili Bolgari 2 topova znak, da so Bolgari začeli z napadi na srbsko ozemlje. KILKIŠ OSVOJILI GRKI. Atene, 4. julija. Po tridnevnem boju so osvojili Grki Kilkiš. Sovražnik se je umaknil v neredu. BOLGARSKI POSLANIK ODPOTOVAL IZ ATEN. Atene, 4. julija. Listi poročajo, da bolgarski poslanik Nišev danes ( dpotuje u A en. ŠTEVILO SRBSKIH VJETN1KOV PO BOLGARSKEM POROČILU. Sofija, 4. julija. Bol. telg. agentura: Do včeraj popoldne so vjeli Bo'gari 25 srbskih cMc! iev in 30CK; vojakov Timoške divizije z 6 topovi. Srbi so imeli velike izgube in jim je neomogočeno nadaljevati svoje akcije proti Bolgarom. (Med tem pa Srbi korakajo po bolgarskem ozemlju!) RUMUNIJA. Poleg macedonskih dogodkov, se pozornost obrača na Rumunijo in njene korake, ker tu je še nekoliko upanja, da se spor na Balkanu vendar poravna. Pariz, 4. julija. »Ternps« poroča iz Bukarešta: Rumunska vlada je sporočila v Sofijo, da bo v slučaju, če se takoj sovražnosti ne ustavijo, svojega odposlanca odpoklicala, nakar bo takoj nastopilo vojno stanje. Govori se pa, da na tem bojišču ne i ’ ' ' ’ nobenih spopadov med Ru- nu.*.. . , iiolgari in da slednji ne bodo proti rumunskim četam poslali nobenega vojaštva. (To pomeni, da Bolgarija rajše odstopi svoje ozemlje tujcu, kot kos Macedonije — bratu.) RUMUNIJA — ZADNJE UPANJE. Bukarešt, 4. julija. Ruski poslanik je izjavil, da je Rumunija zadnje upanje, da se spor poravna. SRBSKI ODGOVOR NA BOLGARSKO PROTESTNO NOTO. Pariz, 4. julija. »Temps« poroča: Na protestno noto. s katero zahteva bolgarska vlada od grške in srbske, da se morajo sovražnosti takoj ustaviti, je Srbija odgovorila, da sovražnosti ne bodo preje ustavljene. dokler bolgarske čete ne zapuste sporno ozemlje. MINISTRSKA KRIZA V BOLGARIJI. Sofija, 4. julija. Kakor ie znano, je bolgarski min. predsednik demi-stoniral. Ministrska kriza pa še ni rešena. Demisijo je podal zato, ker je spodletela ruska akcija. BOLGARI PORAŽENI. SRBI KORAKAJO PROTI SOFIJI. Dunaj, 4. julija. »N. Fr. Pr.« poroča iz Belgrada: Carev vrh, ki varuje prehod iz Macedonije čez#Kjus-tendil v Sofijo, so Srbi osvojili. Bolgari pri Kočani poraženi. London. 4. julija. »Daily Tele-graph« poroča« Srbska armada prodira proti Osigovi planini. Po zavzetju vrhov gore Rujane ima na Sofijo prosto pot. Sofija, 4. julija. Iz uradnega bolgarskega vira:Srbske čete so prodrle na bolgarsko ozemlje in prodirajo proti Sofiji. BOLGARSKI PORAZ. Belgrad, 4. julija. Srbi zavzeli Rajčevo brdo, kjer je bila močna bolgarska armada s sto topovi. Bolgari poraženi. BOLGARI PRI KOČANI POBITI. Belgrad, 4. julija. Iz dobrega vira se poroča, da je končala bitka pri Kočani s popolnim bolgarskim porazom; 32 bolgarskih bataljonov in 120 bolgarskih topov so Srbi osvojili.______________________________ Odgovorni urednik RadiVOi Koreni Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Cenjenim obiskovalcem Trsta se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena. ____ Dobro ohranjeno pohištvo se proda. Za ogledati od 1.—4. pop. Eli-zabetna cesta 6.. II nad. levo. _ Za prihodnje šolsko leto se sprejme dijaka v neposredni bližini realke. Naslov pove Prva anončna pisarna. Dva dijaka se sprejmeta v popolno oskrbo. Natančneje v Levstikovi ulici 2. lWa1 Inlrai primeren za kakega iTld.ll lUKai obrtnika se odda v Florljansk? ulici št. 6. Stanarina 10 K mesečno. Natančneje ravnotarn. stara 16 let, se sprejme IsCtUilCt v dnevno službo v neki kavarni. Naslov pove »Prva anončna pisarna/ Lepo opremljeno tepšče vporabno tudi po zimi, ker je kurljivo, se odda pod jako ugodnimi pogoji v najem. Poizve se na Resljevi cesti 22. Učenec boljših starišev se sprejme v trgovino s špecerilo in železnino. Naslov pove »Prva anončna pisarna/ Nova hiša s šUrimi stanovanji z letnim dohodkom 900 K, vrtom in vodnjakom, v bližini Kolinske tovarne sc iz proste roke za 13.000 K proda. Plača sc 6000 K, drugo ostane lahko vknjiženo. Pripravna je za vsako obrt. Natančneje pri Vidmarju, Zelena jama št. 112. Širojevodja za bencin-motor, izurjen tudi v popravljanju orodja, se stalno sprejme pri stavbenem podjetju. Naslov pove „Prva anončna pi* FR. P. ZAJEC I jiihljumt. Muc* trs št. 9 priporoča kot prvi slovcn ' ’ vc .o iionciiijonirani optik tu >rii» »v;.-! I M* optični zavod« Daljnoglede, toplomere. In zrakomerc vseh vrst. Očala, žčipai-niki natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. sarna". POZOR! 80.000 parov čevljev 4 pari čevljev za le K 850. Zaradi plačilnih težkoč mi je naročilo več velikih tovaren, da prodam velik del čevljev globoko pod izdelovalno ceno. Prodam tora] radi tega vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, z zbitimi podplati rujavo ali črno usnje, jako elegantna najnovejša fasona velikost It Nr. Cm. Vse štiri pari stanejo le K 8 50. Razpo-šiljatev po povzetju. D. Wulkan, Krakovo (Avstr.) lsaka 3.-646 Zamena dopustna, tudi denar nazaj. Laška kuhinja Od danes naprej se dobe vsak dan sveže morske in najboljše vino Teran iz deželne kleti Parenco. Simon Praprotnik Jenkova ulica 7. priporoča slavn. občinstvu svojo veliko zalogo ledenikov, vrtnih :: miz, stolov :: in sploh vsa v mi zarsko obrt spada joča dela. Delo solidno, zmerne cene, postrežba točna. Ceniki sc pošiljajo franko in zastonj. Od vi«s. c. kr. deželne vlade koncesi-onira v) krojaško obrtno učilišče za prikrojevanje za moško in damsko stroko. Tečaj za prikrojevanje se prične a 1. ;V- 15. vsakega meseca.^ V nuj -ih slučajih re sprejmejo učenci tudi z vsakim dnevom. Priporočam obenem vzorce za konfekcijo in po meri za moško in damsko stroko. Lastnik Teodor Kunc Prešernova ulica 5, I. nad, Ljubljana. Lasne kile najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 In 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase in brado »NerH* po 2 In 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli brivec In lasnlčar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mestnega in Starega ti ga). Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase. FRAN KRAIGHER Isrojašlci m oj eter Gosposka -ULllca, šteTr. S se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek p« meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile In blaga, trpežne tudi za eksport po morju. 229 Mednarodno spedicijsko podjetje R. RANZINGER, Ljubljana. TJ"etsun.ovy eno 1S7©. Telefon, štev. ©O. Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr. davnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspediciia in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport m • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . * . Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na Južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor. Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, ,nočne halje, perilo In vsako modno blago. Solidna tvidka: M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v otroških oblekcah :: in krstni opravi, :: Ne glede na vrednost blaga^ dajem panama slamnike, ki so preje stali 12—14 K za 6 K spalne obleke „ „ - 13—16 „ „ 7 „ bele obleke zadnje nov. „ „ » » 40—50 „ „ 14 „ prašne plašče „ „ „ „ 18—20 „ „ 10 „ Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi sc vplačili. Rezeivni fondi K 58,461.432*50. — Izplačane fig H J, WA <*<► odškodnine in kapitalije K 123,257.695-77. ® vzajemno zavarovalna banka v P r a g i* Po velikosti drega vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. Generalno zastopstvo v Ljubljani Vsa pojasnila daje čigar pisarne so v lastni bančni hiši v Gosposki ulici št. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Skodc ccnjujc takoj in naj-kulantncje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozori Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte ■ —— •• OBtraesMsaar .nzi ;■ Delniški kapital: 150,000.000 kron. Rezervni zaklad: 95,000.000 kron. I* «»d r 11 ž ni© st e Stanje vlog na knjižice, na tekoči račun itd. 81. decembra 1912 r:: — .: približno 878 milijonov kron. c. kr* priv. * & iv — Ljubljana, Prešernova ulica št. 50, v lastnem poslopju -------------------------------------------------------------------- — sprejema vloge proti hranilnim knjižicam, katere obrestuje od dne vplačila do dne dviga: rentni davek plačuje zavod sam. —. vloge na obrestovanje v tekočem računu, na giro-račun in proti blagajniškim listom najugodneje. —• Zavod eskomptuje menice in devize in dovoljuje bančne kredite vseh vrst, kupuje in prodaja tu- in inozemske vrednostne papirje in daje \(,stna navodila za nalaganje kapitala, preskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, vadije itd. itd. Povodom potovalne sezije pripročamo proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposits) pod lasnim zaklepom stranke, tei sprejemamo vrednostne predmete (precijoze) v hranitev proti neznatni pristojbini; dalje prevzemamo zaprte zavitke in posamezne predmete v začasno oskibo, preskrbujemo upravo depotov, v zvezi z natančno revizijo žrebalnih efektov, kakor tudi vnovčenjem zapadlih kuponov. Izdajamo svojim komitentom potovalna kreditna pisma, s pomočjo katerih je mogoče na vsakem poljubnem mestu dvigniti zneske, ne da se nosi s seboj gotovina. Podružnica c. kr. priv. Avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani.