Gospodarske stvari. Kako po najnovcjših skušnjah treba špargelj zasajati. Zemlja, aa kteri ae boče špargelj pridedelovati, mora biti prosta ne pieveč v zatišji od poalopij ali drevja. Biti mora najiaaaj 60 centimetrov globoko rodovitae prati ia poprej se ae sme že špargelj aa tem pristoru pridelovaa biti. Vsaksebaost rastliaic med seboj mora izaašati po 60 centimetrov v štirjaščiai ia pri polagaaji se aiorajo predolge koreaiaice aekaj aazaj porezati. Jame, v ktere se rastliae posajajo, se aaredč po 45 ceatimetrov globoko ia ravao tako široko. V ajih sredi se aaredi kopičasti griček iz prsti, aa ktero se potem rastliaa tako posadi, da so ajeae koreaiae na vse straai lepo razprostrte ia da pridejo 15 ceatimetrov globoko v zemljo. Vrh ajih se pušča še mala plitva lukaja, ki jo gre še le po 4—6 tedaih s prstjo popolaoma zasuti, ko so mladike že blizo 60 centimetrov visoke porastle. Ce se sadike že jeseai polagajo, smejo se lukajice brž po posaditvi popolaoma s prstjo zasuti. Gaoj se pri posajaaji špargeljaa ae sme vpotrebljevati, ker koreaiae prerade gajile postaaejo. Leto pozneje. ko se je špargelj posadil, se mu more z razaovrstao trohaobo gaojiti. Zima je za to aajbolj pripravea eas. Brž ko v prvem letu mladike špargeljaove meter visoko porastejo, morajo se aa zemljo pripogaiti ia s kavkeljči k aji pritrditi. Tako dorastejo posledaji pogoajki za pi'st debeli, kar celo rastliao močao okrepi. Gaojiti se mu mora vsako leto. Kdor je triletae sadike za posaditev porabil, ta sme že drugo leto po posaditvi aajmočaejše mladike za kuliiajo porezavati. Raao spomladi, predao špargelj še pogaajati začae, se mora greda z motiko okopati ia prerahljati, treba je le vse pazljivosti, da se mu koreaiae ae poškodajejo. Izpita zemlja II. Kdor si aa svojem gospodarstvu mlečae krave redi, ta si jih bode z večim pridom v hlevu redil, kakor pa. če jih bode aa pašo goail. Krave v hlevu držaae ae le več ia boljšega mleka dajejo, ampak tudi gaoja ae raztrešajo, ki se tako aa kapu aabira ia potem v porodoviteaje aa polje ia travaike razvozi. V aekterih slačajih ia v vgodaih razmerah 80 daje zemljišče z podoraajem zeleaih poljskih sadežev vzboljšati. Kjer je to mogoče ia se da izpeljati. tam se laora gledati aa to, da je tlo vedao z zelcao rastliasko odejo pokrito. Zato se mora, brž ko je prva zeleaa odeja podoraaa, s posetvijo za porapt aove skrbeti. Za zeleao pogaojitev so posebao take rastliae sposobae. ktere imajo obilao ia močaega listovja ia kterib seme ai posebao drago. Povraitev fosfatov ia kalija ai ravao tako lahka stvar. 100 kilo aavadnega hlevnega gnoja ima 0*32 kilo kalija v sebi ia ravao toliko fosforove kialiae. 100 kilo pcruaaskega gaaaa ali tičjeka ima 2*3 kilo kalija ia 13kil. fosforove kisliae, 100 kilo izlažeaegca lesaega pepela 2*5 kilo kalija ia 6 kilo fosforove kisliae; 100 kilo koščeae moke pa 16-2 kilo fosforeve kisliae.' Ko bi se kosti lahko razkrojile tako, da bi brž ia aeposredao kot rastliaska liraaa služiti mogle, bile bi jedao aajboljših ia aajoeaejših gaojil. s kterimi bi se aiogla zemlja s fosfati zopet obogatiti. Ker so pa kosti trde ia kameaite, se aiorajo poprej aa keaiičnem potn tako spremeaiti, da ajiaove redivae snovi rastliaam brž v hrauo slažiti morejo. Če se kosti žgejo, jih je prav laliko razdrobiti ia prhke aapraviti. Da si pa po teia potu maogo veliko vredaih tvaria v zgubo gre. veadar pa ima koščeai pepel obilo fosforkislega apaa v sebi, okoli 80 odstotkov ia sicer v taki podobi, v kteri ga morajo rastliae lahko v se vzeti. Dobro podučea ia amea kiaetovalec se bode vedao prizadeval vse odpadke v gospodarstvn, ki imajo fosfate, gajilec ali kali v sebi, svoji zemlji zopet povraiti. Pepel, zlasti lesai pepel, bi se moral skrbao aabirati ia se po oaih prostorih raztrošati, ki so posebao kalija potrebae. Umai kmetovalec mora vedao gledati, da si potrebaih gajil priskrbi v lastaem gospodarstvu ia le izjemama si jih bode od iadot aakupoval v aa pomoč. Pri takem aakapovaaji bode pa pred vsem aa to moral porajtati, da si takih gaojivaih saovi spravi, kterih ajegovi zemlji aajbolj raaajka. Le tak gaoj, ki mu bode saovi, ktere mu maajkajo, povrail, bode za ajega gaoj dobrega kupa. Kterikoli dragi bi ae bil samo drag, aaipak deaar zaaj izdaai aaravaost zavržea. Kolikor ae kmetovalec s staajem svoje zemlje bolje sozaaai, kolikor bolj ve, kaj razai poljski sadeži vsak za se zahteva ia kolikor se bolj prizadeva 'pozvedeti, kteri gaoj je za razae poljske pridelke aajtečaejši ia izdataejši, toliko lepših ia boljših pridelkov se bode imel veaeliti ia toliko bolje bode tudi zaal vso avojo zemljo pri taki moči obdržati, kakor.šaa je za vspešae pridelke aajbolj priležaa. Lahko je gospodarstvo v dobrem staaa prevzeti pa v kratkem pokvariti ia aa aič spraviti. Taki vspehi so slabo spričevalo za kmetovalca. Na aič spravljeao gospodaratvo pa zopet aa aoge spraviti. to stoji pa veliko potroškov. Tisti, ki aam zaa aic spravljeno gospodarstvo vzboljšati ia hasaovito aapraviti je velik dobrotaik ia zaaluži nas vseh iskreuo spoštovaaje. Sejmi 6. maja Ottersbach 7. maja sv. Lovreac v puščavi. Središče, Brežice, Reicheaburg, 8. maja Na polji.