9 771 580"3 72009
EXPRESS
Grafotrg d.o.o. Krško
Krika. ('.•»/« 4. julija 44 tiralic«, Centa I. horcei• 46
foto
Številka 3
Leto l
Cena 190,00 SIT
24. maj 2000
Cesta med Brežicami in Krškim naj bo!
Med mestoma Brežice in Krško že dolgo let tli želja po medmestni povezavi skozi Vrbino mimo Nuklearne elektrarne Krško.
V zadnjem mesecu dni za to cesto potekajo tudi intenzivnejša dogovarjanja med obema občinama. Ta čas pa nam ostaja re-
Na ravninskem delu iz brežiške smeri proti Spodnji Pohan-ci, kjer so se robišča ugreznila, je bila cesta bolj podobna moto-cross stezi. A se je država le spomnila in je odsek doživel prenovo, tako da bo te dni cesta na 1,2 km povsem urejena in na no-
pi, kjer so med ožino ceste in so zanj končno izbrskali sredst-železnice stisnili pločnik.	va v občinskem proračunu.
Po dolgoletnih prizadevanjih
krajevne skupnosti Dolenja vas	... stran 5
gionalna cesta skozi Pohanco in Stari Grad, ki je bila na nekaterih odsekih vse prej kot primerna za promet.
vo preplaščena. Še mesec dni časa pa imajo delavci Cestnega podjetja Novo mesto na Libni na tako imenovani Buršičevi škar-
iz vsebine...
Pod lupo
Brežiški župan brani Slovensko vas. ...stran 2
Gospodarstvo
Vprašljiva regijska deponija... ...stran 4
Šport
Zaklenjen atletski stadion...
...stran 10
Kronika
Črna sreda posavskih cest. ...stran 11
Najlažje je prodati, še posebno če je ustvarjal nekdo drug
Še en Kult
Brežice - Brežice v teh dneh živijo kulturno življenje. Začeli so se drugi brežiški kulturni dnevi - Še en Kult. Številne prireditve, ki bodo potekale kar 17 dni, so zajeten zalogaj, ki sta se ga pogumno lotila organizatorja Društvo študentov Brežice in Mladinski center Brežice.
Va dan otvoritve sklopa prireditev Se en Kult - drugi brežiški kulturni dnevi, so se občinstvu predstavili tudi člani skupine Ana Pupedan
Po vsem mestu lahko občani in naključni obiskovalci zasledijo reklamne panoje, ki vabijo in opozarjajo na kulturne dogodke. Osrednje prireditve bodo potekale ob koncih tedna, sicer pa ne bo manjkalo pestre ponudbe tudi v delavnih dneh - tudi na mestnih ulicah. K. M.
Z'	%
Posavje bo dobilo komuno za pomoč odvisnikom
Na Razborju pod Lisco v občini Sevnica si že nekaj let prizadevajo za pridobitev lokacije za odprtje šole za življenje oziroma komune za pomoč odvisnikom. Gre za enega izmed projektov da-
Pater Karel Gržan, vodja župnijskega urada Razbor pod Lisco in oče Franc Prelc, odgovoren za skupnost Srečanje v Sloveniji
janja in organiziranja pomoči, ki jih Slovenska Karitas kot nevladna organizacija v naši državi izvaja predvsem na socialnem področju. Ker svoje šole življenja, kot jim pravijo, gradijo in ustanavljajo le tam, kjer jih sprejmejo tudi prebivalci, so prepričani, da bodo na Razborju od jeseni zadovoljnejši vsi, tako krajani kot tisti, ki bodo v obnovljeno staro šolo prišli iskat pomoči.
... na strani 7
Vsem je bolj ali manj znano, daje slovenskega premoženja na Hrvaškem, predvsem na obali, relativno veliko! Po nekaterih ugotovitvah je vredno celo več kot 10 milijard mark.
Pred dobrimi tridesetimi leti seje v prejšnji državi začel množični turizem, ko so delavci skupaj z družinami poleti romali na jadransko obalo, pozimi pa na smučišča.
To je bil tudi začetek skupnega ustvarjanja sedanjega premoženja.
Večina takrat zaposlenih se je odpovedovala večjemu zaslužku, prispevali so stotine ur prostovoljnega dela, in to vse v želji in upanju, da gre resnično za skupno korist.
Toda prišel je čas stečajev, prodaj, propadanj in zapiranj podjetij, posledično pa tudi številnih odpuščanj delavk in delavcev, takratnih ustvaijalcev in upravljavcev skupnega državnega premoženja. Za odpuščene so ugasnile tudi tiste minimalne pravice, da so lahko svoje otroke, za plačilo
Mestna plaža poteka tudi ob gosto poraščenem in najbolj privlačnem delu Poreča, kompleksu Materada
RADIO/ BREŽICE
n* h* •«.* IM
seveda, odpeljali na sedem- ali desetdnevno letovanje v Poreč, Novigrad, Nerezine ali v druge kraje, kjer so v času svojega slu-
žbovanja skupaj s svojim podjetjem gradili ali kupovali počitniške zmogljivosti.
Te zdaj na veliko razprodaja-
jo, za prodajo kompleksa Materada pa se je odločila tudi občina Krško.
... na strani 3
nsLemnuir
Pod obzidjem 15, Brežice Tel.:0608/61-950 Fax:0608/ 62-420 GSM:041/619-293 Skopice Tel.:0608/59-255
DELAVNICA:
MERITVE,
INSTALACIJE,
STRELOVODI,
JAVNA RASVETUAVA, AVTODVIGALO S KOŠARO:
UGODNE CENE V MESECU MJUl
■KABEL PGP IN NPI, TER VODNIKI OD f, 5-fimm -PODZEMNI KABU ZA PRIKLOP HIŠ IN POSLOVNIH OBJEKTOV
■STOJEČI IN NAMIZNI VENTILATORJI od 3.500 do 4.900 SIT ■NAD0METNA, P0D0METNA STIKALA IN VTIČNICE ■SVETILKE ZA ZUNANJO IN VRTNO RAZSVETLJAVO
KROVSTVO, TESARSTVO, KLEPARSTVO
Bi radi obnovili OSTREŠJE, zamenjali KRITINO, vam strešni ŽLEBOVI ne služijo več?
Tel.: 07/ 49 22 125 GSM: 041/611 877
..če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 0608/601-264
POD LUPO
SavaGlas, 24.5.2000
Brežiški župan brani Slovensko vas
V Slovensko vas ne samo trgovina, predvsem tudi proizvodnja
Brežice - Nova gospodarska cona na področju nekdanjega Remontnega zavoda v Slovenski vasi naj bi zaživela že prihodnje leto. Ob vakumu po osamosvojitvi države je to področje še vedno trn občinske politike. Da bi se začel razcvetati, se je brežiški župan na seji Občinskega sveta ob sprejemanju zazidalnega načrta Slovenska vas odločil za tajno glasovanje.
Ob ostrih protestih trgovcev v zaledju, ki se bojijo, da bo nova trgovska “meka” pobrala vse hrvaške kupce, župan Vlado Der-žič kategorično poudarja: “Trgovski giganti in trgovski centri s strani občinske politike v občini Brežice niso več dobrodošli.”Prav tako obljublja, da bo ob novih delovnih mestih, ki se bodo odprla, prevetril tiste delodajalce, ki “šikanirajo” delavce.
V novi gospodarski coni ob meji naj bi že to sezono začeli z gradnjo, te dni namreč pričakujejo gradbeno dovoljenje, z deli na skupaj 20 ha pa naj bi končali prihodnje leto. Trenutno potekajo
pogovori z Ministrstvom RS za obrambo za odkup nekaj manjših vsebinsko neopredeljenih otokov, ki naj bi jih namenili izključno visoko tehnološki proizvodnji. Pogodba je že na ministrstvu, je še povedal, s tem pa bi tudi zaokrožili Gospodarsko cono 2 Slovenska vas. Podpirata jo obe krajevni skupnosti, tako Jesenice na Dolenjskem kot Velika Dolina. Vendar, kot pravi predsednik KS Jesenice Boris Ajster, je Krajevna skupnost izdala soglasje pod določenimi pogoji, ki so bili upoštevani oziroma so v fazi reševanja. Eno takih je predvsem reševanje prometne problematike na mej-
nem prehodu Slovenska vas. Druga kritična točka je čistilna naprava, ki naj bi jo reševali ob gradnji mejnega platoja oziroma avtoceste. Svetniki pa so izpostavili tudi sanacijo prostora, kjer je nekoč potekala vojaška proizvodnja, zlasti galvanizacije. Dušan Blatnik z oddelka za prostorsko načrtovanje in razvoj na Občini Brežice je ob tem pojasnil, da sicer že poteka večmesečna sanacija tega prostora, čeprav je le-ta v območju gospodarske cone 1, ki ni predmet tokratnega potrjenega zazidalnega načrta.
Suzana Vahtarič
Rešuje se sporna ploščad Zdravstvenega doma Brežice
Brežice - Po že dvakratni menjavi asfaltne prevleke na ravnem prostoru pred zdravstvenim domom, tudi po smernicah zavoda za raziskavo materiala, se ni nič izboljšalo. Zaradi tega, kot pravi direktor dr. Alojzij Slavko Sušin, voda teče v garaže, kaplja na vozila reševalne postaje in je že načela armaturo. Direktor se boji, da se bo ploščad porušila.
Omenjene sanacije niso zadostovale in voda je še naprej pronicala skozi ploščad, tako da je zdaj ob rešitvi težave z nadkritjem potrebno tudi popravilo armature. Dr. Slavko Sušin pravi, da glede ureditve ploščadi sicer obstaja posluh, vendar se stvari, tako kot je v navadi v občini, urejajo zelo počasi. Postavitev železne konstrukcij^ z ža-gasto streho, ki bo prepuščala svetlobo, je občinska investicija, vredna nekaj manj kot 40 milijonov tolarjev. Projekt se je začel že lani z izbiro izvajalca del, to je SL-inže-niring Boršt, d. o. o, pogodba pa je bila sklenjena za nekoliko manjšo vrednost, le za 30,5 milijona tolarjev, ker so se odločili, da konstrukcija zaradi varčevanja ne bo pocinkana. Prav tako so za investicijo že lani pridobili 8 milijonov od ministrstva za zdravstvo.
kritje omogočilo širitev lekarne in ambulante, če bo treba. Lekarna se menda zanima za to, dom pa mora najprej zagotoviti financerja za
bila predvidena v projektu. Branko Blaževič iz oddelka za družbene dejavnosti občine Brežice je na matičnem odboru pojasnil, da gre za obdelavo desk, namestitev avtomatike
V zdravstvenem domu že razmišljajo o namenski uporabi tako pridobljenih prostorov, saj bo nad-
razširitev dela, predvsem na področju varovanja zdravja, kajti kot ugotavlja direktor, za zdaj skrbijo predvsem za zdravljenje, manj za preventivo.
Ob izvajanju del se je pokazala potreba po dodatnih opravilih, ki niso
za ogrevanje žlot strehe in prav tako nenačrtovane strelovodne ozemljitve konstrukcije. Zaradi omenjenih del bo investicija dražja za 15 odstotkov oziroma 4 milijone, kar pa morajo svetniki še potrditi, kajti sklep o povečanju investicije še vedno leži v njihovih predalih.
Direktor Zdravstvenega doma Brežice še opozaija, da so temeljni premazi slabo izvedeni, zato bo z nadzornim organom poskušal poskrbeti, da bo železna konstrukcija primemo zaščitena. Ob zadovoljstvu pri reševanju omenjene težave pa opozaija, da bo treba še brusiti jezike in iskati pomoč občanov, da se uredijo parkirišča pred domom, saj ne pridejo v poštev nobena dru-
ga.
Suzana Vahtarič
V Krškem potrdili občinski proračun
Krško - Krški svetniki so na 14. redni seji pred tednom dni izglasovali proračun Občine Krško 2000, kije ovrednoten na nekaj več kot 3,7 miljarde SIT. Vendar bodo takšno višino dohodkov dosegli le, če bodo uspeli zagotoviti celotno finančno izravnavo, če ne, bo v proračunu za 459 milijonov manj denarja.
Poudariti -velja, da je v okviru vseh prihodkov izkazan tudi del neplačanih obveznosti za leto 1999 s strani Nuklearne elektrarne Krško v višini 203 milijonov in del dodatnih sredstev države za minulo leto, kar je 250 milijonov. Med prilive je všteta celotna finančna izravnava 708 milijonov SIT, kajti tudi župan Franci Bogovič opozarja, da so po Zakonu o financiranju občin upravičeni do celotne izravnave in nikakor ne morejo sprejeti, da država plačila Nuklearne elektrarne Krško prišteva med prihodke primerne porabe občinskega proračuna.
V proračunu občine Krško je za tekočo proračunsko porabo namenjenih 63,7 % sredstev, ostali delež je namenjen za investicije, je pojasnil vodja oddelka za javne finance in proračun Branko Kovačič. Med slednjimi so pomembnejši sofinanciranje izgradnje športne dvorane pri Srednješolskem centru, letošnji delež je 92 milijonov SIT, pri izgradnji novega Zdravstvenega doma 89,4 milijona, zagotavljajo še 63 milijonov za komunalno infrastrukturo na otoku v Kostanjevici in med drugimi investicijami še 80 milijonov SIT za tamkajšnjo izgradnjo čistilne naprave. Po posameznih področjih porabe gre skoraj 36 % sredstev za družbene dejavnosti in 30 % za gospodarsko infrastrukturo, ostala področja imajo manj kot 10 %. S.V.
razvnete glave
Poslovnik, ki praviloma dovoljuje repliko na repliko, povzroča županu Deržiču veliko preglavic, saj se praviloma replike na replike v nedogled ponavljajo in se praviloma tudi vlečejo iz seje v sejo.
Ob naši prihodnosti in največjem bogastvu - otrocih - so vsaj v Brežicah rekli, da podražitve vrtcev krije proračun. Da pa je to tudi priljubljeno poleno političnih spotikanj, je opozoril podžupan dr. Sušin z besedami, da kdor misli na račun otrok nabirati politične točke, ga bo na cesti povozil, pa brez prič, prosim. Še sreča, da ga poklicni kodeks obvezuje, da bi te, kajti bilo jih je več, potem še skupaj skrpal.
. Delo brežiškega občinskega sveta v zadnjem času krojita Subana, kranjski ob poteh in mejaških sporih, brežiški pa v zazidalnem načrtu - obema pa svetniki dolgujejo plaketo za bogatejše sejnine.
Ko je v Občinskem svetu Krško najbolj vrelo na 14. redni seji, se je sosedu v občinski zgradbi lahko smejalo, kajti zapihal mu je rahel vetrič in v Upravni enoti zdaj ni več pregrevanja, temveč le osvežilni piš klime.
Ob prodaji nekoč eminentnega krškega letovišča v Poreču Vile Ma-terade je prekipelo svetniku Primožu Koritniku. Jasno je povedal: “ Daje nekdo tlele bolek,.. .al’ pa lolek, al’ pa sva oba”. Cena pa je bila na koncu le višja.
Dan slovenske vojske
Cerklje ob Krki - V tamkajšnji vojašnici so slovesno obeležili deseto obletnico ustanovitve Maneverske strukture narodne zaščite in Dan Slovenske vojske. Spomine na tiste dni je obujal tudi takratni poveljnik Pokrajinskega štaba Narodne zaščite za Posavje in kasnejši poveljnik 25. območnega poveljstva Teritorialne obrambe in Slovenske vojske Brežice Ernest Breznikar.
Spomini na tiste dni pred desetimi leti so še vedno živi, pravi polkovnik Breznikar in dodaja da je z nastankom jugoslovanske krize prišlo do bistvenih sprememb. Takratne politične razmere so Beo-
enija ne namerava biti več v skupni državi. 15. maja 1990 je prišel ukaz o razorožitvi TO. Orožje naj bi takoj in v strogi tajnosti predali v varovanje pod okrilje vojašnic Jugoslovanske armade. Čas prevzema orožja je
Polkovnik Ernest Breznikar Brežice Vlado Deržič
in župan občine
gradu že dale jasno vedeti, da Slov-
Pisama brežiških veteranov
Brežice - Območno Združenje veteranov vojne za Slovenijo je 10. maja pričelo z uradnimi urami v društveni pisarni, ki se nahaja na Gubčevi 10 (nekdanji dom letalcev Brežice) v drugem nadstropju, soba št. 34. Vsako sredo bodo članom od 17.00 do 19.00 ure na voljo vse potrebne informacije glede aktivnosti brežiškega območnega združenja. Združenje pa ima tudi svoje spletne strani na naslovu: http://www.car.si/ozvvs-brezice, kontakt je možen tudi po elektronski pošti: ozvvs.brezice@car.si.
bil skrbno načrtovan in to v trenutku, ko je novo slovensko vodstvo, prevzelo oblast in je bilo v fazi konstituiranja.
Ukazu generalštaba se je uprlo šestnajst občinskih štabov TO v Sloveniji, med njimi sta bili tudi občini Brežice in Krško. Kaj je v resnici pomenilo to dejanje, so se kaj kmalu zavedali, saj je bilo to edino orožje TO, ki so ga kasneje uporabili v obrambi pred agresijo Jugoslovanske armade na Slovenijo.
In del tega orožja je bilo ob slovesnosti na ogled v spominski sobi vojašnice Cerklje ob Krki. K.M.
V ..


n
mnenja, odgovori, popravki...


Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne jizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi zakona o javnih glasilih ( Ur.l. 18/94) si uredništvo pridružuje vso pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni ali dopolnjeni.
občin v enotni regiji Posavje. Zato kličem: “Savaglas naj bo!”
Franc Pibernik, Kostanjevica na Krki
Prišel, videl, zmagal in odšel
Savaglas naj bo!
V Posavju se lahko tisti, ki radi prebiramo časopise, ponovno veselimo. Veselimo se lahko rojstva novega posavskega časopisa Savaglas. Zakaj? Dobili smo časopis, ki je zelo lično oblikovan, napolnjen z zanimivo vsebino in pregleden. Opisuje in prikazuje naše kraje in naše ljudi, skratka, za nas in naše otroke beleži naše življenje. In jaz sem ponosen na to. Ponosen, ker med nami živijo ljudje, ki to uspešno opravljajo.
Kaj nam prinaša Savaglas. Sporočila? Fotografije ? Razvedrilo? Prav gotovo in še veliko več.
Na šestnajstih straneh prinaša zapisana in s fotografijami dokumentirana dogajanja v regiji Posavje. Celo malo širše, kar se mi zdi ambiciozno in tudi to pozdravljam.
Pa še nekaj je pri tej zadevi zelo pomembno, in to se mi še posebej zdi vredno podpreti. Očitno ste ustvarjalci časopisa Savaglas mladi ljudje, neobremenjeni s preteklostjo, zato pri svojem delu zlahka ločujete pomembne od nepomembnih vsebin. Očitno povezovanju posavskih občin dajete veliko težo, kar bodo ljudje slej kot prej spregledali in vas, kot vaš časopis, zaradi tega tudi cenili in nagradili. Mislim, da gre za ponoven poizkus postavitve regijskega časopisa, ki bo po mojem globokem prepričanju zelo pozitivno naravnan in bo lahko uspešno zapolnil tisti manjkajoči in doslej odločilni del verodostojnega in uravnoteženega časopisa kot pomembnega faktorja na poti do pravega, odkritega in dobronamernega sodelovanja posavskih in morda še katerih
Kot že tolikokrat, nas je tudi na zadnji dirki za svetovno prvenstvo v spe-edwayu v Krškem zelo prijetno presenetil slovenski speedwayist in prijatelj Krškega Matej Ferjan. Spet je zmagal. Čestitam. Fant je postal zares dober, kar ne govorijo le njegovi rezultati, ki jih dosega na naših stezah, temveč predvsem rezultati, ki jih za svoje klube dosega tudi na evropskih dirkališčih.
V Krškem je speedway eden najbolj priljubljenih športov in številni ljubitelji se veselimo sleherne dobre dirke, ki si jo lahko med letom ogledamo na naši, domači stezi. V zadnjih letih imamo pravzaprav srečo, ker so dobre vsaj tri. In vedno je med najboljšimi mladi voznik Matej Ferjan. Največkrat prav najboljši, kot na zadnji dirki pred dnevi. Občutek imam, da se venomer drži tistega sporočila, ki ga je Cezar poslal v Rim po zmagi pred večvkot 2000 leti - prišel, videl in zmagal. Jaz pa dodajam: in odšel! Kot Cezar.
Res lepo je biti v tem času ljubitelj spe-edwaya. Tako kot smo Slovenci vedno radi gledali smučanje in smučarske skoke zato, ker so za našo državo tekmovali pravi svetovni asi in prvakinje, imamo sedaj pravega asa tudi med speedwayisti. V čim večjem številu vas vabim, da si pridete ogledat vožnje našega Mateja. Zagotovo boste videli vrhunsko predstavo.
Martin Pelc, Krško
Iz Brežic v Krško je dolga rajža
Verjeli ali ne, iz Brežic v Krško se človek z avtomobilom pelje dobrih dvajset minut. Omejitev hitrosti je tako rekoč vseskozi 50km/h, kjer pa je dopuščeno voziti nekoliko hitreje, si tega ne upaš zaradi katastrofalnega stanja ceste. Več kot dvajset minut! Približujemo se torej tistemu času, ki so ga na isti razdalji dosegali vozniki in voznice, ko je bila cesta še makadamska. Po tridesetih letih se tako rekoč nismo premaknili niti za minuto.
In kakšna je ta regionalka danes? Razbita, nevarna in skoraj neuporabna. “Flikanja" ne bodo pomagala, ker niso še nikoli. Slišala sem, da se
ponovno govori o možnosti druge povezale obeh mest, skozi Vrbino. Vprašujem se, zakaj do izgradnje te ceste še ni prišlo, ko pa se je o njej govorilo že pred izgradnjo nuklearke, pa tudi kasneje. Če je res, da izgradnja te ceste sploh ne bi bila draga, ker je menda že veliko zgrajene, potem mislim, da bi bilo v interesu vseh, da do njene izgradnje čim prej pride. Dobili bi lahko moderno, predvsem pa varno cesto, ki bi potekala izven naselij. Ta si na sedanji cesti od Brežic do Krškega sledijo kar po vrsti.
Tudi za to bi vsem, ki lahko kakorkoli pomagajo, da bijiovo regionalno cesto skozi Vrbino kmalu zgradili, svetovala, da se potrudijo in naredijo po daljšem času spet nekaj koristnega za naše Posavje.
Marija Kovač, Brežice
Ali nas res vse in vsi motijo?
da imajo pogum. Ali se nihče ne boji, da bi mu kdo kaj storil in ga morda zaradi njegovega ali njenega mišljena zmerjal in žalil? O čem govorim. Gre za pismo gospe, ki je pisala o nekulturnem in nekorektnem obnašanju prebivalcev do Romov. Ni kaj, junaško dejanje, da sije gospa upala napisati. Prav, si rečem, bom pa še sam. Kaj se mi pa lahko zgodi? H ja, morda bom pa tepen ali pa proglašen za ljubitelja “ciganov" in “čefurjev".. Pa saj je vseeno. Prav pa bi bilo, da se ljudje resnično začnemo zavedati, kaj delamo tistim, ki so si ustvarili svoboden prostor pod slovenskim soncem. Že drži, da vsi niso poštenjaki, a večina jih je pa le. Ne glejte le na barvo kože, na govor človeka, na njegove navade, saj jih imamo mi Slovenci tudi. Napake mislim, pa še kakšne! Saj veste, če bi “foušija" gorela, bi bila v ognju... Pa še to: za delo jih pa kaj radi porabimo! Pustite jih živeti in spomnite se koliko slovenskih rojakov živi na tuji zemlji!
Blaž Borovnik, Stopiče
Pozdravljeni! Da se vam oglasim, me je vzpodbudilo pismo, ki sem ga prebral prav v vašem novem časopisu. Lepo in pohvalno, da se ljudje odzivajo v takšni meri. Zanimivo pa je tudi,
POD LUPO
Izgovor, da vzdrževanje počitniških domov za lastnike predstavlja prevelik strošek, pogostokrat ne drži
Občina Krško bo prodala počitniško naselje Materada
Posavska podjetja in občine imajo v lasti precej razpoložljivih počitniških zmogljivosti tako na obali kot v smučarskih središčih. Kako je s tistimi, ki so kar na gosto posejane v Istri, kvarnerskih otokih in tudi južneje v Dalmaciji, smo se podrobneje pozanimali po sprejetem sklepu Občinskega sveta občine Krško, da občina proda kompleks Materada v Poreču.
Skozi desetletja so zaposleni v slovenskih in posavskih podjetjih, občinah, zavodih ali drugih takratnih družbenih organizacijah gradili, kupovali in vlagali v objekte in zemljišča na jadranski obali, v gorah in v večjih smučarskih središčih. Na takšen način so si, skupaj s svojimi družinami, lahko zagotovili relativno poceni, predvsem pa prijetno in udobno preživljanje letnega dopusta. Pridobivanje počitniških zmogljivosti je potekalo na solidaren način, predvsem tako, da so se mnogi odpovedovali delu zaslužka in letnim regresom, številni pa so opravljali tudi fizična dela pri gradnjah in pripravah nanje. In to največkrat ne za plačilo!
Desetletja pričakovanj
Začelo seje v sedemdesetih. Počitniški domovi so rastli kot gobe po dežju. Niti desetletje ni preteklo, ko v Sloveniji skoraj ni bilo več občine, zavoda ali podjetja, ki se ne bi moglo pohvaliti z novimi pridobitvami. V Posavju je (bilo) kar nekaj velikih podjetij, ki so vlagala v nakupe in gradnjo počitniških kapacitet. Videm, SOP, Kovinarska, Pionir, Lisca, Jutranjka, Kopitarna, Stilles, Žito, Terme Čatež so le nekatera naj večja med njimi. Kako je z delom tega premoženja danes, vemo. Takratna pričakovanja in upanja delavcev, da ustvarjajo in pomagajo k skupnemu dobremu, so se v večini primerov razblinila kot milni mehurček. Skupnega dobrega naenkrat ni več.
Kjer so stečaji, so tudi prodaje
Posavska podjetja imajo še vedno v lasti veliko počitniških domov. V Sevnici so to Lisca, Kopitarna in predvsem tista podjetja, v katerih ni bil uveden stečaj. Tudi v Breži-
cah in predvsem v Krškem bi bilo lahko podobno. Krško gospodarstvo je v počitniška letovišča v Ne-rezinah, Poreču in drugje investiralo velike zneske, gotovo veliko večje, kot sta to zmogli obe sosednji občini. Toda prav v Krškem seje leta 1992 zgodil edinstven primer. Ko je bila sprejeta odločitev, da gre To-
varna celuloze in papirja Videm v stečaj, sta stečajni upravitelj in takratno vodstvo tovarne v stečajno maso prištela tudi vse počitniške zmogljivosti, stanovanja in druge objekte, katerih lastnik je bila tovarna oz. zaposleni.
Imetje je bilo prodano in zgodila se je velika krivica, poudarja mag. Vinko Volčanjk, nekdaj zaposlen v Vidmu in sedanji predsednik Nadzornega odbora Občine Kriško.
Nacionalizirali so povsem privatne vložke
“Z registracijo družbe z omejeno odgovornostjo, katere vložek so bila omenjena letovišča, seje začela divja nacionalizacija povsem zasebnih deležev vseh takrat in prej zaposlenih v Vidmu. Vir financir-
anja je bil Sklad skupne porabe in del regresa zaposlenih, kar je dejansko povsem privatni delež v naložbi. Sklad skupne porabe je bil formiran izključno iz plač zaposlenih in ne iz družbene lastnine. Proces odvzema privatnih vložkov je dosegel popolno uresničitev po stečaju Vidma oz. s prodajo premoženja
stečajnega dolžnika. Med tem ko v državi poteka proces denacionalizacije, se z nekdanjimi počitniškimi kapacitetami, ki so nastale pretežno s privatnim vlaganjem, dogaja prav obratno. Če bi celotni proces, od prenosa letovišč v lastništvo družbe z omejeno odgovornostjo, do prodaje iz stečajnega premoženja Vidma, analiziral pravni strokovnjak, bi bila njegova ugotovitev gotovo zelo zanimiva,” je med drugim povedal mag. Vinko Volčanjk.
Prodaje počitniških zmogljivosti se nadaljujejo
Na zadnji seji je Občinski svet občine Krško sprejel sklep, da se za nekaj več kot 300 milijonov SIT
Vila Materada stoji v naj lepšem delu poreške riviere, v prodajo pa bo šla po izklicni ceni 150.000,00 SIT za kvadratni meter površine
v prodajo ponudi počitniško naselje Materada. Župan Franci Bogovič in načelnik Vojko Sotošek sta povedala, da so razlogi za takšno odločitev predvsem v visokih stroških tekočega vzdrževanja kompleksa Materada, kijih mora namenjati občina, pa čeprav gre po mnenju nekaterih za zanemarljivo vsoto le dveh milijonov tolarjev letno. Materada je bogato poraščen kompleks, nekaj več kot dva hektarja velika površina neposredno ob obali, na kateri stoji zgrajena vila, objekti za kuhinjo, jedilnico in recepcijo. Lesene hišice je občina Krško že morala odstraniti v skladu s sprejetimi prostorskimi dokumenti občine Poreč, ki na tem prostoru ne predvideva več gradnje bivalnih objektov, pač pa izgradnjo športnih in rekreacijskih površin. “Če bo prodaja realizirana, se bodo sredstva od prodaje uporabila za dezinvesti-ranje občinskega proračuna in sicer za potrebe Glasbene šole in ureditve Valvasoijevega kompleksa v Krškem,” je povedal Vojko Sotošek.
Sindikalnega turizma ni več
Čeprav sindikalnega turizma kot | takega ni več, smo se o tem, kako ^ gospodarijo s svojimi počitniškimi J zmogljivostmi, pozanimali pri nekaterih podjetjih in občinah v Posavju. Direktor Občinske uprave občine Sevnica Zvone Košnterl je povedal, da občina Sevnica sicer ne razpolaga z večjim številom objektov in površin, imajo pa tri počitniška stanovanja v Novigradu. “Če se odločijo za uporabo, se v času počitnic lahko v naših stanovanjih zvrstijo skoraj vsi zaposleni s svojimi družinami. Mislim, da še nikoli nihče ni predlagal, da bi občina te zmogljivosti prodala. Po mojem to ne bi bilo pametno.” Tako direktor Košmerl.
Tudi v Krškem so nekateri proti razprodajanju skupnega občinskega premoženja. Pravijo, da se težave lahko rešujejo bolj učinkovito in predvsem na način, da v “malho” kaj pride, ne pa, da se iz nje vedno samo jemlje. In ko gre za prodajo premoženja, ki gaje ustvaijala prejšnja generacija naših ljudi, bi se bilo potrebno zavedati vseh vidikov takšnih odločitev. Ne le trenutnega političnega ali ekonomskega, ampak in predvsem moralnega.
V Brežicah dmgače
Pri počitniških kapacitetah v brežiški občini se je poznalo, da so praviloma vsa večja podjetja
di zgodba Občine Brežice, ki je morala po osamosvojitvi države svoje lastne tri ali štiri kamp prikolice umakniti iz nekaj različnih lokacij hrvaške obale. Te so po besedah tajnika občine Ferda Pinteriča pripeljali v našo državo in jih bili prisiljeni na dražbi prodati, tudi zaradi zastarelosti. Povedal je Še, da so imeli skupni apartma za takratni Medobčinski inšpektorat; ko je prešel pod pristojna ministrstva, so te kapacitete nasledile'občine. Iz tega naslova ima Občina Brežice tretinski delež na eni hišici v Nerez-inah. Drugih kapacitet nimajo.
Izstopa pa urejenost tega področja pri nekaterih javnih zavodih, kjer so ddavci svoj vložek praktično odkupili, eden takih je brežiški
Lesenih objektov v Materadi ni več. Tiste, ki niso propadli sami, je morala Občina Krško pred leti sama podreti.
hčerinska s sedeži zunaj občine. In čeprav so pred leti zaposleni v njih tudi prispevali v skupno malho pri urejanju počitniških kapacitet, nimajo vpliva na njihovo lastništvo, kajti zapisane so v matičnih podjetjih. Nekaj manjših je v poznih sedemdesetih, ko je bil delavec bog, kupilo po nekaj posameznih kamp hišk, praviloma hrvaški obali, a so vsa ta že v stečaju, z njimi pa te kapacitete razprodane. Enaka je tu-
Zdravstveni dom. Tm v peti, na katerega v občini nimajo veliko vpliva, je počitniški kamp v Termah Čatež, kjer je bilo sindikalno letovišče različnih slovenskih podjetij, ki pa ravno tako kot tovrstni turizem zaradi položaja gospodarstva zamira.
Danilo Koritnik Suzana Vahtarič
Vinko Bah, univ. dipl. ing. kem., nekdanji delavec Vidma -
Spomnim se časa, ko je bil v tovarni celuloze in papiija Videm uveden stečajni postopek. Ž odločitvijo vodstva tovarne in stečajnega upravitelja, da se v stečajno maso vključijo in prodajo tudi počitniške hišice in stanovanja, namenjene predvsem zaposlenim in članom njihovih družin, se je vsem zgodila velika krivica. Kakšna je bila pri tem še gospodarska škoda, si lahko predstavljam. Tudi v primeru Občine Krško, ki seje odločila za prodajo kompleksa Materada, katerega zemljiškoknjižna lastnica je, gre po mojem mnenju za ne preveč posrečeno odločitev in strateško napako. S premoženjem bi vsekakor morali ravnati bolj premišljeno in odgovorno.
Branka Piazar, komercialistka v Lisci iz Sevnice - Naše podjetje ima nekaj počitniških stanovanj in objektov, tako na obali kot v zimskih središčih v Sloveniji. Z družino ponavadi letujemo drugje, tako da se za uporabo teh zmogljivosti skoraj nikoli ne odločimo. Sicer pa menim, da je dobro, da v podjetjih skrbijo za organizirane oddihe svojih zaposlenih, toda v zadnjem času se tisti, ki se svoj dopust odločijo preživeti na ta način, pritožujejo, da je letovanje skoraj tako drago, kot če bi se zanj odločili povsem v lastni režiji. Da se nekatera podjetja in občine iz Posavja odločajo za prodajo svojih počitniških domov, sem v zadnjem času res slišala. Takih odločitev ne nameravam komentirati.
Anton Župančič, upokojen ključavničar podjetja Pionir iz Krškega - Nekoč je bilo tako: z zategovanjem pasu in trganjem od ust tako rekoč, smo zgradili veliko počitniških kapacitet, ki so bile ob propadu firme, meni nič tebi nič, vštete v stečajno maso. Ne vem, kako bi lahko to imenoval drugače kot javna kraja. Naenkrat ni bilo ničesar več. Potem smo počasi na to pozabili in prodano je bilo tisto, kar smo gradili in obnavljali za počitek, tudi za stara leta. Mislim, da je skrajni čas za revizije, ker so mnogi na ta račun neupravičeno obogateli. Bilo bi zanimivo povprašati še takratne sindikaliste, kakšen je bil njihov “žegen”, kajti če bi delovali v interesu delavcev, se kaj takega nikakor ne bi moglo zgoditi.
mag. Vinko Vulčai\jk, univ. dipl. ekon. v pokoju, predsednik Nadzornega odbora Občine Krško -
Na 14. seji so svetniki OS občine Krško razpravljali in sklepali o prodaji nekdanjega letovišča v Poreču. Kot občanu in nekdanjemu delavcu tovarne Videm se mi ob tem porajajo mešani občutki, kar je izzvenelo tudi med razpravo svetnikov. Kljub vsemu smatram, da so svetniki s sklepom o prodaji sprejeli dober sklep. Povsem drugačen občutek pa imam ob misli na ostale počitniške zmogljivosti (Nerezine, Rogla, Velika Planina). Z registracijo družbe z omejeno odgovornostjo, katere vložek so bila omenjena letovišča, seje pravzaprav začela divja nacionalizacija povsem privatnih deležev vseh takrat in prej zaposlenih v Vidmu.
Mihaela Jenžur, administratorka z Dmovega - Pred leti sem bila zaposlena v podjetju Savapro-jekt. Mislim, da smo imeli kar nekaj garsonjer in stanovanj tako v Nerez-inah kot na Rogli. Lepo je, če v podjetju na takšen način poskrbijo za svoje delavce. Med njimi ali med člani njihovih družin so lahko tudi takšni z zdravstvenimi težavami, ki jim oddih v gorah ali na morju še kako zaleže. S svojo družino nisem koristila možnosti uporabe t.i. sindikalnih zmogljivosti, ker smo letovali v lasmi režiji. Slišala sem napovedi o prodaji, če se ne motim, letovišča v Materadi. Po mojem mnenju se s takimi odločitvami povzroča škoda, če pa bi lahko odločala jaz, bi gotovo poiskala druge, primernejše možnosti.
Ivan Tomše, upokojenec iz Brežic - Trenutno živimo v post tranzicijskem obdobju, ko vodilni delavci v podjetjih, menedžerji, skrbijo le za dobiček podjetij in jih popolnoma nič ne skrbi, kje in kako bodo delavci dopustovali. Počitniški domovi in druge kapacitete, ki so bile največkrat zgrajene iz delavskega denarja, se danes prodajajo, da ne bi predstavljale stroška v bilanci podjetja. V naši občini je kompleks hišk v kampu Terme Čatež, okoli 500, ki so jih podjetja zgradila za namene počitnikovanja in jih danes razprodajajo. Tudi ta primer kaže na to izkoriščevalsko logiko menedžerske strukture do delavstva, ko le ožemajo zaposlene in jih ne zanima, kaj se z delavcem dogaja.
_____________________________________________GOSPODARSTVO___________________:______________________________
stran 4	SavaGto, 24.5.2000
Zamenjava uparjalnikov v NEK uspešna
Ko čakamo na medmestno povezavo vsaj poštena cesta
Posodobitev krške nuklearke v drugi polovici
Krško - Zamenjava uparjalnikov je najobsežnejši del posodobitve, zaradi katere bo treba ustaviti jedrsko elektrarno kar za 63 dni. Po izpraznitvi reaktorske zgradbe so 10. maja začeli vnašati prvega 343-tonskega mogočneža, takoj je sledil še drugi. Ob številnih preverjanjih ostaja še polnjenje sredice reaktorja.
Za namestitev posameznega uparjalnika na ležišče so potrebovali približno dva dni, saj je bilo najprej treba vsakega dvigniti na 15 metrov (na fotografiji), kjer je odprtina v reaktorsko zgradbo, vnosu v stavbo pa je sledila še zahtevna namestitev s polarnim dvigalom s hidravličnim dvižnim mehanizmom. Potrebna je bila še fina montaža in začeli so se varjenje cevovodov na obeh uparjalnikih ter niz preverjanj prepuščanja tekočin, ultrazvočnih in rentgenskih preskusov.
Ob tem je bila seveda reaktorska zgradba odprta, a po besedah direktorja Staneta Rožmana v njej ni goriva oziroma “je v celoti transportirano v bazen za porabljeno gorivo in tako ne pomeni nikakršnega vpliva na okolje. Ravno tako za reaktorsko zgradbo ni potrebna stalna integriteta, kajti v času del v stavbi ni več aktivnih virov sevanja.”
Vzporedno z zamenjavo uparjalnikov potekajo tudi druga remontna dela, po obsežnem remontu turbine še dela v stikališču, kije izklopljeno, in remont druge-
ga dizelskega generatorja. Spremembe na sistemih so potrebne zaradi povečanja mqči za načrtovanih 6-7 odstotkov. Tako naj bi jedrsko elektrarno pripravili za evropski trg, vendar bodo lahko to preverili šele po zagonu. Pripravljajo se tudi na zamenjavo goriva in po direktor-
jevih besedah so načrti v celoti že izdelani. V naslednjih dneh naj bi v reaktorsko sredico vstavili gorilne elemente, v začetku junija pa zagnali nuklearko in jo 15. junija sinhronizirali z elektroenergetskim omrežjem.
Suzana Vahtarič
Uparjalnik na dvižnem mehanizmu
Odslej prepovedano oglaševanje dela na črno
V Sloveniji smo dobili Zakon o preprečevanju dela na črno, ki se bo v celoti sicer začel uporabljati šele maja 2001, pred nekaj dnevi pa so že stopile v veljavo tri določbe 6., 19. in 20.člena. Te se navezujejo na nedovoljeno oglaševanje dela na črno ter kazenske določbe.
Zakon o preprečevanju dela na črno in zaposlovanja na črno natančno opredeljuje, v katerih primerih gre za delo na črno, v katerih primerih gre za zaposlovanje na črno in kaj je nedovoljeno oglaševanje. Omenjeni trije členi se nanašajo zgolj na slednje.
Tako je odslej prepovedano naročanje in objavljanje oglasov za delo na črno v časopisih, revijah, na radiu, televiziji in drugih elektronskih medijih, torej tudi na Radiu Brežice in v časopisu SavaG-las, ki ga izdaja naša radijska hiša. Naročnik, ki preko oglasa išče
delavca, mora ob naročilu navesti podatke o svoji identiteti, podjetje, njegov sedež ter ime in priimek odgovorne osebe. V nasprotnem primeru oglaševalska organizacija oglasa ne sme objaviti in je dolžna pristojnim inšpekcijskim službam na njihovo zahtevo posredovati podatke o naročniku oglasa.
Nespoštovanje teh določb je zelo strogo sankcionirano. Delo na črno in zaposlovanje na črno namreč nadzirajo tri inšpekcije; tržna inšpekcija, prometni inšpektorat in inšpektorat za delo. Pravnim osebam in zasebnikom je za tovrstne
kršitve zagrožena kazen od 300.(XX) SIT do 3 milijone SIT, za odgovorne osebe od 50.0(X) do 300.000 SIT in za zasebnike od 50.000 do 450.000 SIT.
Zakon pa predvideva tudi izjeme, ki se ne štejejo kot delo na črno, to so medsebojna sosedska pomoč, opravljanje dela v lastni režiji izključno za osebne potrebe, opravljanje nujnih del za preprečitev nesreč, opravljanje humanitarnega, karitativnega in prostovoljnega dela, pa tudi osebno dopolnilno delo.
Jelica Koršič
Odslej urejena regionalna cesta Krško - Brežice
Aprila smo na omenjeni regi-onalki dočakali sanacijo na dveh lokacijah, ki sta bili že v nebo vpijoč primer njenega zanemarjanja. Enoje kratek odsek borih 1,2 km od zapornic v Brežini proti Spodnji Pohanci, kjer so se robovi vozišča tako ugreznili, daje bila cesta vse prej kot primerna za promet. A je ob osebnem kar nekaj dolgih let v takem stanju potekal tudi še tovorni in avtobusni promet, tudi s prevozi šolskih otrok. Sanacija je v državni investiciji in je vredna 30 milijonov SIT, dela pa naj bi po besedah vodje gradbišča pri Cestnem podjetju Novo mesto Alojza Rodiča končali v
mesecu dni, a so se očitno zavlekla. Tako naj bi sanacijo obeh robov ceste še s končno preplastitvijo tega odseka končali, kot je naknadno povedal, v prihodnjih dneh.
Na drugem gradbišču pri tako imenovani Buršičevi škarpi v Lib-ni, pa bodo, kot kaže, s pločnikom in vsemi predvidenimi deli končali že nekaj dni pred rokom, 24. junija. Investicija je v breme proračuna občine Krško; gre za 40 milijonov SIT in v prvi vrsti za zagotavljanje varnosti pešcev.
Ob izgradnji pločnika potekajo še dela na javni razsvetljavi ter ureditev avtobusnega postajali-
šča. Delaje oteževal utesnjen prostor med cesto in železnico, tako da so na tej lokaciji večino del kljub mehanizaciji morali opravljati ročno. Kot je povedal vodja tega gradbišča pri istem izvajalcu Janez Kvartuh, dela potekajo po načrtu, trenutno po asfaltiranju pločnika in postajališča poteka montaža zaščitnih betonskih elementov za večjo varnost pešcev, do roka izvedbe pa jim ostajajo le še zaključna dela oziroma zadnje “finese”. Na obeh odsekih bodo te dni odstranili tudi polovične cestne zapore, ki so potekale ves čas del.
Suzana Vahtarič
Konflikt stroke, toda aktivnosti za posavsko regijsko deponijo ne smejo zastati
Ministrstvo si je premislilo, a nič na papirju
Posavje - Od skupnega dogovora med vsemi tremi občinami Posavja leta 1993, da enotno pristopijo k reševanju problematike smeti, in tik pred izborom ene od dveh primernih lokacij, je prišlo do ponovnega preobrata. Vsaj v stroki, ki zagovarja medregijsko deponijo, za nas v Novem mestu. Posavska regijska komisija zahteva pojasnila in nadaljuje z aktivnostmi za izbor lokacije v Dobravskem gozdu ali Brestanici.
Nič ne bi bilo čudnega, če ne bi	potem tudi njihove finančne podpo-	vu, da nanje poda svoja stališča, ker
član Ministrstva za okolje in pros-	re ne bo in bi morale občine same	so imeli okoljevarstveniki nanje
tor od prvega dne posavske med-	graditi takšen center.”	odklonilno mnenje. Medresorska
občinske komisije za pripravo Centra za odstranjevanje odpadkov v Posavju ves čas aktivno sodeloval pri delu komisije prav z namenom, da bi bilo njeno delo usklajeno s kriteriji ministrstva. Zdaj pa je prišlo njihovo ustno mnenje, da mora Posavje upoštevati pripravo medre-gijske deponije v Novem mestu in da bi se tam odlagali tudi posavski odpadki. Menda že leta 2003.
Kot pravi predsednica omenjene komisije Vladka Kežman: "To je nov moment, ki v vseh dosedanjih postopkih komisije ni bil upoštevan | in ruši dosedanje delo komisije. Ker 5 so bile te zahteve ministrstva posre- | dovane le v ustni obliki, zahtevamo ob podpori vseh treh posavskih Au ^odo naša smetišča še naprej izgledala tako? županov, da MOP da jasen pisni
odgovor, kaj je z regijskim centrom Prav tako so sklenili in pri tem usklajevanja potekajo zelo počasi, v Posavju. Ali lahko računamo na na seji dobili podporo Občinskega še opozarja predsednica komisije, njihovo pomoč pri izgradnji depo- sveta Krško, da ta čas aktivno nad- Obstoječe deponije so polne, nov nije ali nas bodo obvezali, da odla- aljujejo s pripravami na regijsko pravilnik o ravnanju z odpadki, ki gamo odpadke v Novem mestu, deponijo v Posavju. Zato so spre- je v pristopu k Evropski uniji stro-Kajti če ne bo njihovega soglasja membe srednje in dolgoročnih pla- žji, pa nam tudi stoji za vratom s za odlaganje odpadkov v Posavju, nov za obe občini že na ministrst- svojimi določili. S.V.
Kakšna bodo v tem letu


predvidena gibanja na področju zaposlovanja v Posavju?
Sevnica - Iz ugotovljenih rezultatov ankete “Zaposlovanje v letu 1999 in načrt zaposlovanja za leto 2000”, ki sojo pripravili in izvedli strokovni delavci Zavoda RS za zaposlovanje, zajeli pa so kar 448 posavskih podjetij, v katerih je več kot 90 odstotkov vseh zaposlenih v naši regiji, se da razbrati, da anketirana podjetja napovedujejo 560 novih zaposlitev delavcev in pripravnikov.
Brežiška podjetja načrtujejo 220 novih potreb, od tega 12 zaposlitev pripravnikov, v Krškem 164 potreb, od tega 40 pripravnikov in v Sevnici 176 potreb oz. 36 potreb po pripravnikih.
V	Brežicah bo imelo značaj začasne zaposlitve 45% predvidenega zaposlovanja, v Krškem kar 70%, visok pa je tudi odstotek načrtovanih začasnih zaposlitev sevniških delodajalcev, ki znaša 67%.
In kje se izkazujejo največje potrebe posavskih podjetij po novih zaposlitvah?
V	gradbeništvu izkazujejo 81 novih potreb, v zdravstvu in socialnem varstvu 70, v trgovini 67, v proizvodnji kovinskih izdelkov 50, v komunalnih dejavnostih in distribuciji vode 41, v javni upravi 37, v izobraževanju 29, v os-
krbi z elektriko in plinom 17, v proizvodnji strojev in naprav 13, v kmetijstvu 12, v proizvodnji papirja 11, v proizvodnji oblačil 10 ter v poštnih in telekomunikacijskih storitvah 10 potreb po novih zaposlitvah.
V napovedanih potrebah so zajete tudi sezonske zaposlitve, zlasti v zdraviliškem turizmu ter gradbeni in komunalni dejavnosti, medtem ko potrebe v kmetijstvu v skupno število niso vštete. Predstavniki zavoda za zaposlovanje ocenjujejo, da bodo kmetijska podjetja v vrhuncu sezone potrebovala tudi do 400 delavcev me?sečno. Del teh nameravajo zaposliti preko javnih del, ostale pa s pogodbenim zaposlovanjem, v prvi vrsti z domačimi razpoložljivimi kadri ter s pogodbenim zaposlovanjem tujcev. D.K.
Peti okvirni program EU
Slovenija odločno trka na vrata Evropske unije. Na nekaterih področjih se lahko primerjamo z njenimi članicami, na nekaterih pa predvsem zaradi neustrezne strukturne organiziranosti in premajhne gospodarske konkurenčnosti precej zaostajamo.
V	tem položaju prihaja Peti okvirni program kot naročen, saj vsebuje vse dejavnosti na področju raziskav, tehnološkega razvoja in prikazovanja (demonstracij) za obdobje 1998 - 2002.
Peti okvirni program sestavljata dva dela:
Okvirni program EU, ki je razdeljen na štiri tematske programe:
1.	Kakovost življenja in ravnanje z. življenjskimi viri
V	okviru tega tematskega programa bodo potekale aktivnosti na področjih hrane, okolja in zdravja, kontrola nalezljivih bolezni, trajnostni razvoj kmetijstva, ribištva in gozdarstva ter integriran razvoj kmetijskih področij vključno s hribovitimi področji.
2.	Uporabniku prijazna informacijska družba
Omenjeni program zajema ključne aktivnosti, kot so: sistemi in storitve za državljane, nove metode dela in elektronsko poslovanje, multimedijske tehnologije ter ključne tehnologije in infrastrukturo.
3.	Spodbujanje konkurenčnosti in trajnostne gospodarske rasti
V	okviru tega programa bodo potekale aktivnosti na področju novih proizvodov, procesov in organizacji le teh ter na področju trajnostne mobilnosti in intermodalnosti.
4.	Energija, okolje in trajnostni razvoj
V	okviru tega programa bodo potekale aktivnosti na področju energije, kot so: okolju prijazni energetski sistemi in obnovljivi viri energije ter gospodarno in učinkovito zagotavljanje energije v Evropi. Področje okolja in trajnostnega razvoja pa zajema aktivnosti upravljanja z vodnimi viri, globalne klimatske spremembe ter “mesto prihodnosti" in kulturno dediščino.
Trije horizontalni programi okvirnega programa EU:
1.	Spodbujanje mednarodnega znanstveno-tehnološkega sodelovanja v Evropi
V	okviru tega programa bodo potekale aktivnosti na področju sode-
lovanja s tretjimi državami, usposabljanju raziskovalcev in koordinaciji.	*
2.	Spodbujanje inovativnosti in udeležbe majhnih in srednjih podjetij (SME) '
V	okviru tega programa bodo potekale aktivnosti na področju spodbujanja tehnološke inovativnosti, spodbujanja udeležbe malih in srednjih podjetij ter spodbujanje tehnološkega sodelovanja med malimi in srednjimi podjetji.
3.	Razvoj raziskovalnega kadra in poglabljanje socio-ekonomskih znanj
V	okviru tega programa bodo potekale aktivnosti na področju razvoja socialnega kadra, poglabljanja socio-ekonomskih znanj ter pri podpori razvoja znanstvenih in tehnoloških politik v Evropi.
Vse informacije o posameznih programih in razpisih so na voljo na Razvojnem centru
Brežice, Cesta prvih borcev 3, tel:	07/49-90-680, E-mail:
rcbrezice@siol.net
GOSPODARSTVO, TURIZEM
Gradu Bizeljsko se obetajo lepši časi
Bizeljsko - Mogočnemu čuvaju obmejnih vasi na obrobju brežiške občine, Orešja in Bizeljske vasi, se po dolgoletni osamljenosti, ko je grad Bizeljsko pod zobom časa lezel vase, obetajo boljši časi. Že pred tem, ko je lani jeseni prešel pod državno okrilje, je občina Brežice pridobila državna sredstva za njegovo obnovo.
Posavski podjetniki so ostro protestirali proti morebitni ukinitvi ministrstva za malo
j
gospodarstvo in turizem
Po lanskoletni odobreni investiciji gre za slabih 20 milijonov, petina je občinski vložek, so pričeli s pripravljalnimi deli na kapeli in vzhodnem traktu gradu. Do same izvedbe je prišlo pred dobrim mesecem ob primernih vremenskih razmerah, pri obeh pa gre za zamenjavo lesenega ostrešja in prekritje z novo kritino. Dela izvaja SGP Posavje Sevnica ob nadzoru Občine Brežice in odgovornega konzervatorja za grad Bizeljsko Tomaža Goloba z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Novo mesto. Končujejo se dela na kapeli, v tem tednu pa prehajajo še na odstranjevanje strohnelega ostrešja na vzhodnem traktu, je povedal Branko Bla-ževič z Občine Brežice
Zaradi težke dostopnosti objekta oziroma ozkega grla, ki ga povzroča stražarnica na vhodu v grad ter uničena škarpa, je onemogočena transportna pot, tako daje bilo za transport večjih konstrukcijskih delov potrebno najetje helikopterja, pravi vodja Oddelka za družbene dejavnosti na Občini Brežice Anica Hrib-
ar, ki pa bo, kot je povedala, za vsa dela investicijo podražil za nekaj manj kot 5 milijonov. Pogajanja z Ministrstvom za kulturo za ta sredstva potekajo, prav tako pa se bojijo, kaj bo pokazalo obešanje poslikanega stropa v dvorani pred kapelo, kije tudi močno načet zaradi zamakanja, je še pojasnila. Država mora po uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja izbrati upravljalce gradov; nagiba se, da bi to bili domači subjekti, in kot pravi Hribarjeva, bo grad Bizeljsko najverjetneje dobila v upravljanje občina. Da ne bi dela za eno leto izpadla, so že letos do srede maja oddali prijavo Ministrstvu za kulturo za nadaljevanje del na zahodnem in južnem traktu, kjer je večji obseg del, po predračunu
ovrednoten na 50 milijonov. Ostaja pa še vedno severni trakt in kot najpomembnejše po obnovi, iskanje vsebine za njegovo oživitev.
Krško - V imenu posavskih podjetnikov je minuli teden predsednik združenja Emil Vehovar izrazil oster protest v zvezi z domnevami in napovedmi morebitne ukinitve Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, ki jo po njegovem mnenju eno najpomembnejših ministrstev v državi.
Sicer je res šlo za nepotrjene informacije, vendar pa seje v različnih medijih v državi o tem veliko govorilo in pisalo. Podjetniki ter predstavniki malih in srednjih podjetij želijo poudariti svojo vlogo pri doseganju gospodarskih rezultatov, ki nikakor ni zanemarljiva, saj ustvarijo več kot 60% vsega domačega bruto proizvoda, v približno enakem odstotku pa je tudi razmerje zaposlenih v državi.
Zaradi naštetega, posebno pa zaradi potrebe po neodvisnosti gospodarstva od političnih odločitev, je predsednik Združenja podjetnikov Posavja Emil Vehovar poudaril, da tudi dosedanja vlada
v veliki meri ni imela zadostnega občutka, kako pomembno je Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, toda morebitna ukinitev tega ministrstva s strani nove vla-
Emil Vehovar
de, bi po njegovem mnenju pomenila velik korak nazaj v čase, ko je politika zapovedovala vsem, tudi in predvsem gospodarstvu. D.K.
Suzana Vahtarič
Mednarodni sejem Vinovita v Zagrebu
Na tradicionalnem že 6. med- že tako nagibamo. Prav tako je narodnem sejmu Vinovita v hrva- svojo ponudbo na ogled postavilo ški prestolnici seje med 10. in 13.	11 družbenikov Poslovne skupno-
majem v odlični zasedbi predstavi- sti za vinogradništvo in vinarstvo, la tudi ponudba žlahtne kapljice med njimi Vino Brežice in ob bizeljsko sremiški vinski Kmečka zadruga Krško. Sloven-turistični cesti. Občina Brežice ski vinarji so v Zagrebu dosegli tem ponudnikom z zakupom sk- odlične rezultate na mednarodnem upnega razstavnega prostora (na ocenjevanju vin, ki je potekalo že fotografiji) že 3. leto zapored orno- pred sejemsko prireditvijo, in med goča predstavljanje kupcem, h 12 državami skupaj prijeli 107 katerim ob slovensko hrvaški meji medalj ter priznanj. S.V.
SavaGlas pripravlja promocijo Posavja pri Prešernovem spomeniku v Ljubljani
Brežice - Radio Brežice in časopis SavaGlas nameravata 15. junija v popoldanskih in večernih urah pri Prešernovem spomeniku in v gostišču pri Konjskem repu na Tromostov-ju v Ljubljani izvesti promocijske aktivnosti za našo regijo, njene turistične in kulturne znamenitosti, gospodarska podjetja in ostalo, po čemer je Posavje že znano širšemu slovenskemu prostoru.
Po dolgem času se na najbolj atraktivnem prostoru v Ljubljani ponovno ponuja skoraj neponovljiva priložnost za organiziran nastop in celostno predstavitev posavske regije. Radio Brežice in časopis SavaGlas sta sprejela izziv in nameravata k sodelovanju in pripravi promocije pritegniti čim širši krog zainteresiranih podjetij, podjetnikov, kmetov, turističnih delavcev in drugih, ki želijo svoje dejavnosti, svoj kraj ali njegove znamenitosti predstaviti širši slovenski javnosti.
Najpomembnejši del vseh aktivnosti bo potekal v četrtek, 15. junija v popoldanskih in večernih urah pri Prešernovem spomeniku in v gostišču pri Konjskem repu v Ljubljani (Tromostovje). Omogočena bo uporaba displaya, stojnic in panojev ter možnost koriščenja kapacitet omenjenega gostišča pri Tromostovju, tako da bo prireditveni prostor za vsakogar kar najbolj prijeten.
Že po nekaj razgovorih smo ocenili, da je projekt pritegnil večino obveščenih, zato bomo vse druge zainteresirane iz Posavja o njem tudi uradno obvestili. v
Želimo, da bi se za aktivno sodelovanje odločilo veliko podjetij, društev, skupin in posameznikov. Takšnih priložnosti ni veliko, zato jih ni pametno zamujati. Junijska promocija Posavja v Ljubljani bo dosegla svoj namen le, če bomo s sodelovanjem pokazali, da lahko ponudimo več in boljše, kot lahko ponudijo kjerkoli drugje v Sloveniji. D.K.
Kasaške dirke v Šentjerneju
Šentjernej - Klub za konjski šport Šentjernej je ponosen, da lahko ohranja tako dolgo in uspešno tradicijo reje plemenitih kasaških konj in prirejanja kasaških dirk. V 115 letih so prehodili dolgo pot od prvih dirk na cesti proti Kostanjevici do današnjih dirk na kvalitetnem in tudi krajinsko zelo lepo umeščenem hipodromu z 800-metrsko tekmovalno stezo. Ime kluba in sloves kraja Šentjernej so v zadnjih letih ponesli po Sloveniji številni konji; med njimi najbolj: SURIYA. PELI, IKAR, BRIŠKA, PEVIDEJA, PELIZO-NA, FIN KEY, PERI LOBELL, ITA RINA, BUKEFALOS, VAL-AT ...
V nedeljo, 21. maja je Klub za konjski šport zopet priredil kasaške dirke na Hipodromu v Šentje-
rneju. Na sporedu sta bili poleg kal Šentjerneja in kvalifikacijski ostalih sedmih točk zelo zanimivi predtek VN Mercedes-Benz za za ogled tudi točki - premierna iz- štiriletne žrebce in kastrate, vedba dirke kobil za prehodni po-	Andreja Gorjanc
FRUCTAL
Vajo Maletič - lani so mu uspehi na kasaških dirkah prinesli naziv Naj športnik Šentjerneja, letos pa je z Bukefalos-om tudi že zmagoval
Kulturno in etnološko društvo Gallus Bartholomaeus Šentjernej
Šentjernej - Kulturno in etnološko društvo Gallus Bartholomaeus je bilo ustanovol-jeno 10. aprila leta 1999 v muzeju na prostem pri Kartuziji Pleterje. Namen društva je ohranjati in razvijati kulturno in etnološko izročilo Dolenjske.
V imenu društva so ustanovitelji želeli zajeti osnovne prvine, ki zaznamujejo Šentjernej kot kraj in ljudi, ki živijo na tem območju. Ti pa sta prav gotovo sv. Jernej, lat. Bartholomaeus, patron šentjernejske fare in petelin, lat.Gallus (simbol in prepoznavni znak občine Šentjernej, prav tako tudi ustanovljenega društva). Pomembno je tudi omeniti, da je lansko leto Šentjernej praznoval kar 750-letnico prve omembe.
Ker je dejavnost društva zelo raznolika, imajo v društvu tri sekcije: etnološko, kulturno in selekcijsko. Z vzrejo šentjerne-jskega petelina želi društvo Gallus Bartholomaeus poudariti simbol občine Šentjernej tako iz kulturnega kot etnološkega vidika.
Kljub temu da je društvo zelo mlado, je priredilo že kar nekaj odmevnih prireditev, kot so predstavitev prvega od večjih projek-
tov vzreje nove pasme šentjeme-jskega petelina, ki se bo imenovala Gallus Bartholomaeus, kresovanje, koledovanje, praznovanje ob Dnevu državnosti, Petelin-jado ’99, slikarsko kolonijo in še nekatere, v prihodnje pa želi društvo svojo dejavnost še bolj razširiti.
V društvu imajo veliko idej tudi za v naprej. V prvi vrsti želijo ohraniti kulturno izročilo krajev šentjernejske občine tudi ob vstopu Slovenije v Evropsko zvezo, zato bodo temu posvetili posebno pozornost.
Andreja Gorjanc
Ustanovitelji društva Gallus Bartholomaeus - od leve: Matej Rešetič, Stane Bregar, Jožica Medle, Simon Udvanc in Marko Vrbovšek
Program dela Območne gospodarske zbornice Posavje za leto 2000 obeta poenotenje razvojnih ciljev regije
Krško-V letih svojega delovanja je GZS OZ Posavje postala središčna ustanova v regiji, katere naloga je pomagati in usmerjati podjetnike in druge gospodarstvenike k izboljševanju kakovosti dela, odnosa do procesov dela, predvsem pa je cilj zbornice uresničevati številne projekte iz programa, ki so neposredno povezani s pridobivanjem dela in s tem tudi z zagotavljanjem obstoja in uveljavitve podjetniške iniciative.
V	izhodiščih programa dela območne zbornice za leto 2000 so se člani njenih strokovnih teles med drugim zavzeli tudi za povečevanje konkurenčne sposobnosti posavskega gospodarstva in spodbujanje razvoja malega gospodarstva v regiji. Pri tem bodo svojo pomembno vlogo vsekakor imeli tudi trije občinski in regijski razvojni center.
Zelo pomembna se zdi napoved skupnega sodelovanja treh občin pri poenotenju razvojnih ciljev regije in vzpostavitvi ustrezno organizirane in za učinkovito delovanje potrebne infrastrukture, kot so Pospeševalni center za razvoj malega gospodarstva, Regijska agencija za razvoj, usposobitev za delovanje garancijskega sklada ter nenazadnje in najpomembnejše - resen pristop k izdelavi strategije razvoja Posavja. To bi lahko bila dobra osnova pri uspešnem konkuriranju za dodelitev sredstev z naslova javnih razpisov R Slovenije in Evropske unije, pa tudi za pridobitev sredstev za skladnejši razvoj regije.
Strokovne službe območne gospodarske zbornice se bodo vključevale v aktivnosti lokalnih razvojnih koalicij in občinskih pospeševalnih centrov. Sledili bodo spremembam aktualne in sprejemu nove zakonodaje s področja gospodarstva ter sistematično zbirali mnenja in odzive v zvezi s konkretnimi aktivnostmi.
V	okviru Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju in njegove strokovne komisije bodo člani GZS OZ Posavje še naprej aktivno sodelovali pri pobudi, da Vlada R Slovenije v najkrajšem času'sprejme vse ustrezne postopke za začetek izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi, kot so ureditev prostorskih aktov, izbira izvajalca del ter sprejem Zakona o poroštvu R Slovenije za najetje posojil za izgradnjo, ki je že v proceduri v Državnem zboru R Slovenije.
Med pomembnejšimi nalogami in aktivnostmi območne gospodarske zbornice v letu 2000 pa bo gotovo priprava podjetij iz naše regije na udeležbo na jesenskem Zagrebškem velesejmu, ki ga nameravajo izkoristiti za širšo promocijo posavskega gospodarstva.
Danilo Koritnik
Junija bo v Sloveniji popis kmetijskih gospodarstev
Podatki bodo služili samo za statistične namene in za vzpostavitev registra kmetijskih gospodarstev
Od 1. do 20.junija letos bodo v Sloveniji popisana vsa kmetijska gospodarstva. To bo po letu 1960 prvi tovrstni samostojni popis v kmetijstvu, ki bo tudi v celoti usklajen z mednarodnimi priporočili. Podatki, zbrani s popisom, bodo služili za primerjavo z drugimi državami, za opredelitev meril, s katerimi bi določili kmetije, ki potrebujejo pomoč, hkrati pa bo z vzpostavitvijo registra kmetijskih gospodarstev omogočeno konkuriranje za finančne pomoči v okviru Evropske skupnosti.
Popis kmetijskih gospodarstev sodi med osnovna statistična raziskovanja kmetijstva. V Sloveniji bo tokrat prvič izveden popolnoma usklajeno z mednarodnimi priporočili Organizacije za kmetijstvo in prehrano pri Združenih narodih - FAO in Statističnega urada Evropske skupnosti - Eurostat. Anketo z enako vsebino izvajajo v vseh državah EU, pa tudi v mnogih drugih državah sveta. V državah EU je tak popis zakonsko predpisan in ga morajo izvesti vsakih 10 let.
Po Zakonu o popisu kmetijskih gospodarstev v R Sloveniji (Ur.l. RS št.99/99) so obvezna
posredovati podatke vsa kmetijska gospodarstva, ki imajo v uporabi najmanj 1 ha kmetijskih zemljišč ali manj kot 1 ha , če imajo najmanj: 10 a kmetijskih zemljišč in 90 a gozda, ali najmanj 50 a njiv in vrtov, ali najmanj 5 a intenzivnih vinogradov, ali najmanj 30a vseh vinogradov, ali najmanj 10 a intenzivnih sadovnjakov, ali najmanj 30 a vseh sadovnjakov, ali najmanj 30 a vinogradov in sadovnjakov, ali eno ali več glav velike živine. Pri tem so pomembna zemljišča, ki jih obdelujejo, ne lastništvo.
Popis bo izvajal Statistični urad RS, ki je za to priložnost na
razpisu izbral 1704 anketarje in 181 inštruktorjev - kmetijskih svetovalcev. O popisu bodo vsa v zakonu opredeljena kmetijstva obveščena teden dni prej in so anketarjem dolžna posredovati zahtevane podatke, sicer jim grozi denarna kazen. Za posameznike znaša od 50.000 do 100.000 SIT, za pravne osebe pa od pol do enega milijona SIT.
Popisni podatki bodo obdelani tudi na ravni regij, občin in po potrebi tudi naselij. Po besedah direktorice Statističnega urada Irene Orešnik bodo prvi podatki znani v mesec dni po koncu popisa, podatki o številu kmetij-
stev in goveda bodo znani v začetku leta 2001, celotna publikacija o popisu pa bo na voljo septembra 2001. Stroški popisa naj bi državo stali najmanj 430 milijonov SIT, največji delež bodo predstavljala plačila anketarjev in kilometrine.
Popisu kmetijskih gospodarstev bo v juliju v skladu z zahtevami EU sledil še popis pridelovalcev vrtnin, ki ga doslej v Sloveniji še ni bilo, ter popis vinogradov, ki pa ne bo potekal na terenu, saj je večina podatkov že vpisan v register vinogradnikov.
Jelica Koršič
Letos že ll.razstava “Dobrote slovenskih kmetij”
Ptuj - Razstavo, katere orga- Kljub kotizaciji - ta je bila uve-nizatorji so Ministrstvo za kme- dena letos prvič - so na ocenjevan-tijstvo, gozdarstvo in prehrano, je, ki je potekalo že pred odprtjem Uprava RS za pospeševanje kme- razstave, kmetije skupaj poslale tijstva, mestna občina Ptuj in tam- 780 vzorcev. Posebne komisije so
Ena od dobrot posavskih kmetij - sadni kruh
kajšnja Kmetijska svetovalna služba je simbolično odprl predsednik Državnega sveta Tone Hrovat. Predsednik organizacijskega odbora razstave Peter Pri-božič pa je v svojem nagovoru poudaril, da smo lahko ponosni na izdelke, ki jih še vedno znajo pripravljati slovenske gospodinje in gospodarji, saj lahko omenjeno prireditev brez sramu postavimo ob bok tovrstnim sejemskim prireditvam v drugih evropskih državah.
ocenile 41 vzorcev suhega sadja, 160 vzorcev domačega žganja, 31 vzorcev kisa, 17 vzorcev olja, 56 vzorcev mesnih izdelkov, 102 vinska vzorca, 318 vzorcev krušnih in 71 vzorcev mlečnih izdelkov.
Tako na ocenjevanju kot na razstavi so sodelovale tudi kmetije iz vseh treh posavskih občin in na ocenjevanju požele odlične rezultate. Za svoje izdelke so dobile toliko zlatih, srebrnih in bronastih priznanj, da vseh dobitnikov poimensko ne moremo našteti. J.K.
IN0 razširil svojo dejavnost
Krška vas - Podjetje INO Krška vas je tudi letos pripravilo Hišni sejem INO 2000, ki je bil odprt od petka do nedelje. Svojo standardno ponudbo traktorjev in kmetijske mehanizacije, strojev za vzdrževanje zelenic in blaga široke potrošnje so še razširili; hkrati s sejmom so odprli še Kmetijsko vrtni trgovski center, kjer prodajajo semena, gnojila in zaščitna sredstva.
Lani decembra so namreč začeli z izgradnjo nove zgradbe v izmeri 1400 m2, s čimer so pridobili poslovno trgovske in skladi-
vseh delovnih mest, načrtujejo pa še nekaj novih zaposlitev, predvsem visoko izobraženega kadra.
Sicer pa proizvodni programi tečejo na treh lokacijah, v Brežicah, Ajdovščini in v Murski Soboti. Z njimi podjetje INO ohranja sto delovnih mest v Sloveniji in izvozi 70% fizičnega obsega proizvodnje na zahtevne evropske trge v 36 držav. Zavedajo se, pravi direktor podjetja Branko Kos, da le z vlaganjem v znanje, modernizacijo proizvodnega procesa, globalizacijo proizvodnje in trženja lahko ohranjajo tržne pozicije tudi
Kmetijsko vrtni trgovski center INO Krška vas
ščne prostore. Investicija je bila na svetovnih trgih. So v zaključni vredna 2 milijona DEM, deloma fazi izgradnje ISO standarda sojo pokrili z lastnimi sredstvi, 9001, s katerim želijo izboljšati deloma pa z najetjem dolgoročnih kakovost svojih proizvodov, po-kreditov. Širitev dejavnosti je večati produktivnost in optimali-omogočila predvsem ohranitev zirati poslovanje. J.K.


po deželi

*

Po sledeh nekega pisma
Sromlje - V uredništvo časopisa SavaGlas smo prejeli pismo, ki nam ga je poslala zvesta poslušalka Radia Brežice in zdaj tudi bralka našega časopisa Mimica s Sromelj. Na kratko nam je opisala svoje življenje in njeno pisanje nas je pritegnilo. Kdo je Mimica, kje in kako živi? Odpravila sem se po sledeh skromnega pisma, podpisanega le z imenom.
Na Sromlje me velikokrat zanese pot, največkrat se tja gor odpravim po službeni dolžnosti. Saj ljudje v teh krajih živijo lepo. Kako zelo sem se motila! Na Sromljah je tudi drugačno življenje. O tem sem se prepričala, ko sem že skoraj obupala ob iskanju avtorice pisma. Pa kaj bi odnehala, ko pa nekdo tu živi in ne odneha.
Končno sem v daljavi zagledala drobno postavo ženice, ki je v vročem majskem soncu počasi, a vztrajno grabila prvo košnjo. Ne vedoč, da iščem prav njo, a srečna, da sem le srečala nekoga ki me bo napotil v pravo smer,
sem jo ogovorila. In bila je prav ona - Mimica s Sromelj, kakor se je podpisala v pismu.
Presenečena, da smo prebrali pismo, in še bolj nad mojim obiskom me je povabila v svoje skromno domovanje. Majhno, staro hišo, skrito v krošnjah dreves, prekrito kar s kovinsko streho, ki pušča na vseh straneh, hišico, ki ji podgane ne prizanašajo. Hišico z eno samo majhno izbo in prostorom, ki rabi za kuhinjo. V njej pa štedilnik na drva, ki je odslužil svoje. Kako neki si bo Mimica kurila v mrzli zimi? Denarja za nov štedilnik nima, prositi jo je sram. A štedilnik na drva nujno potrebuje! Bi se morda našel kdo, ki bi ji podaril rabljen, a še uporaben štedilnik na drva?
Težko je govorila o sebi. Odkar ji je umrla mama, živi sama. Šestnajst let je že tega. Obiskov skorajda nima, če pa potrebuje pomoč, zaprosi sosede, ki pridejo s traktorji in postorijo, kar je treba. Opravljeno delo pošteno
Njeno življenje je samota
plača. Vse, kar je v njeni denarnici, je nekaj več kot 18.000 tolaijev denarnega nadomestila na mesec. To pa je tako malo, da največkrat nima niti kruha, kaj šele mleka. No, mleko, pravi Mimica, si kupi pri bližnjem sosedu. Liter in pol ob koncu tedna, nekaj ga spije svežega, nekaj pa ga skisa in pozneje uporabi. Glavna hrana sta zelje in fižol, ampak Mimica je tudi s tem zadovoljna.
Ob zori vstane, da postori vse, kar je treba okoli hiše, potem pa gre pomagat okoliškim gospodarjem. Zdaj je življenje lepše, pravi Mimica, zdaj ima elektriko. Dobila jo je na svoj rojstni dan, 28. oktobra bo dve leti, odkar ji v hiši sveti luč. In hvaležna je krajanom KS Sromlje in občini Brežice, da soji priskočili na pomoč in napeljali elektriko.
Najteže je pozimi. Hudo je zbolela in komaj priklicala sosede, da so prišli do nje. Vsem je hvaležna za pomoč. Ničesar si ne želi, v svoji samoti je
pravzaprav srečna, le ko je ne bi tako močno bolele noge. Včasih je tako hu-
do, da bi kar umrla pravi. A za to še ni čas, življenje je vendarle lepo in dela ki ga mora postoriti, je tudi veliko.
Tudi mi radi osrečimo ljudi in Mimico Kolan smo razveselili s tem, da smo ji podarili časopis SavaGlas. V njeno hišico na Sromlje 27 bo prihajal redno, leto dni. K.M.
Posebno obvestilo za vse kmete
Na vseh enotah Kmetijske svetovalne službe so na voljo obrazci, ki jih morajo izpolniti vsi upravičenci do kakršnihkoli državnih subvencij in jih do 30.mqja 2000 poslati na Ministrstvo za kmetijstvo. Za izpolnitev obrazcev potrebujete katastrske podatke o zemljiščih in mapne kopije svojih in najetih zemljišč, dobite jih na geodetski upravi. Izpolnjevanje obrazcev je zahtevno in obsežno, zato ne čakajte do zadnjega dne!
Objavljeni so tudi že razpisi za dodelitev subvencij pri obnovi vinogradov in sadovnjakov ter razpisi Sklada za regionalni razvoj Ribnica in Ministrstva za kmetijstvo za podporo naložbam na kmetijah.
Za sadjaije
V tem času dajte pri škropljenju prednost sistemičnim pripravkom. Uporabite lahko naslednje kombinacije: INDAR in KAPTAN, BAJKOR in EU-PAREN, ANVIL in KAPTAN, SKOR in KAPTAN. Pripravki, ki jih ni potrebno mešati, so KLARINET, RONDO, TOPAS C.
Ob pojavu plesni, plesnive poganjke porežite in odstranite iz nasada ter pri škropljenju uporabite STROBI in ZATO. Če imate težave z listnimi ušmi, posebej nevarna je mokasta uš, ki je že na plodovih, bodite pozorni še na prisotnost krvave uši. Uporabite lahko PIRIMOR, HOSTAKVIK, KONFI-DOR, ZOLON. Če opazite rdečo sadno pršico, uporabite DEMITAN ali ORTUS.Visoke temperature so pospešile razvoj in nevarnost jabolčnega zavjjača. Primeren čas za uporabo dotikalnih insekticidov je v dneh od 20. do 25. maja. Uporabite ZOLON, RELDAN, DIAZOL, BASUDIN.
Sedaj je pravi čas za ročno redčenje plodičev breskev. Z njim zaključite, ko plodovi dosežejo debelino oreha. Pri redčenju odstranite vse slabše razvite in poškodovane plodiče, dvojčke in tiste, ki izraščajo na spodnji strani ali na koncu šibe. Splošno pravilo je, da na dobrih rodnih šibah puščate plodove na razdalji 12 do 15 cm.
Za vinogradnike
Strokovna služba priporoča redno škropljenje proti peronospori in oidiju. Uporabite lahko DELAN, ANTRAKOL, DITAN, EUPAREN, MAZEB, FOLPET, ki jim dodajte žveplene pripravke PEPELIN ali KOSAN ali MOČU1VO ŽVEPLO. Omenjene pripravke uporabite takoj tudi v primeru toče. V času tik pred cvetenjem ali v začetku cvetenja uporabite sistemične pripravke, kot so MIKAL, RIDOMIL GOLD, AKROBAT, KALTAN. Proti oidiju dodajte TOPAS 100, FOLIKUR, FALKON, KRISTAL, STROBI, SISTAN, ANVIL. Razmaki med škropljenji ne bi smeli biti daljši od 12 dni. Ob pojavu rdeče sadne pršice uporabite DEMITAN ali ORTUS.
Za poljedelce
Za zatiranje plevela v koruzi je sedaj čas za pripravke po vzniku. Uporabite lahko HARMONI, RING, STARAN, MOTIVEL, TAROT, TEL, KA-MBIO ali kombinacijo BASAGRAN in BAMVEL.
V	današnjem kotičku za kulinariko vam želim predstaviti 24. dopolnjeno in razširjeno izdajo knjige sestre Felicite Kalinšek, ki jo je sestra Vendelina M. Ilc s pomočjo sestre Bernarde Gostečnik spet popravila in razširila v Veliko slovensko kuharico. Delo je izšlo jpri Cankarjevi založbi, vsebuje pa predvsem navodila in recepte, kako o Hišno kuhati navadna in imenitna jedila.
Slovenci smo dobili prvo kuharsko knjigo leta 1799. Iz nemščine jo je prevedel Valentin Vodnik. Toda že leta 1868 je izšla Slovenska kuharica, ki jo je sestavila Magdalena Pleiweis, napisala pa njena prijateljica Neža Lesar. Ta prva prava slovenska kuharica je vsebovala 14 jedilnikov in 932 receptov, razdeljena pa je bila na 26 oddelkov. Slovenska kuharica se je morala v dobrih sto letih večkrat preleviti, kajti bolj ko se je starala, večji je bil njen obseg.
V	novi Veliki slovenski kuharici je predstavljenih mnogo zanimivih in koristnih nasvetov, od jedilnega prostora do vedenja pri mizi - kot dokaz obzirnosti. V njej boste našli tudi mnogo receptov za začetne in glavne jedi, za vedno dobrodošle sladke poobedke, pijače in tudi o konzerviranju je zapisano marsikaj koristnega. Predlagam, da jo prelistate in mogoče boste vzeli za svojega tudi kakšen recept.
Za enolončnice je značilno, da so lahko vmesne ali samostojne jedi. Sestavljene so raznovrstno, vsebujejo pa veliko hranilnih, tudi balastnih snovi, ki so nujno potrebne za zdravo prehranjevanje. Koliko je kaka jed gosta, je precej odvisno od osebnega okusa, vendar lahko računamo, da za 6 oseb potrebujemo od litra do litra in pol.
Recept: Cvetačna enolončnica
Potrebujemo: 30 dag govejega mesa, 5 dag olja, srednje debelo čebulo, 20 dag jušne zelenjave, pol žlice moke, vodo za zalivanje, 2 krompirja, manjšo glavo cvetače, 10 dag riža, 2 žlici naribanega sira, peteršilj.
Priprava: na olju spražimo čebulo, dodamo na kocke narezano meso, nato v mesni sok primešamo naribano jušno zelenjavo; ko ta uplahne, jo posujemo z moko in zalijemo. Dodamo cvetačo, ki jo prej namakamo v slani vodi, ji odstranimo zunanje liste, jo razdelimo na cvetke in sredino narežemo na lističe. Ko je meso skoraj mehko, dodamo še riž in narezan krompir. V juho na koncu zamešamo sir in peteršilj.
Nagradno vprašanje:
Zakaj se uporablja preliv ASPIK?
Odgovore pošljite na naslov:
SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Med pravilnimi odgovori, bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel Veliko slovensko kuharico, ki jo podarja Cankarjeva založba.
Mednarodni dan medicinskih sester
Dan, ko naj bi bolniki rekli hvala
12. maj je Mednarodni dan medicinskih sester, ki smo ga v Sloveniji obeležili v Novi Gorici, z dvodnevnim simpozijem zdravstvene nege, v organizaciji Zbornice zdravstvene nege - Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Potekal je pod naslovom Medicinske sestre so vedno tu za vas.
Medicinske sestre po celem svetu so vključene v mednarodno organizacijo ICN, ki je lani praznovala že sto let delovanja. Sicer pa je 12. maj spomin na rojstvo angleške bolniške negovalke Florence Nightingale, ki je v krimski vojni leta 1860 organizirala nego ranjencev in bolnikov.
Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelka Černivec je povedala, da si v sindikatu prizadevajo pridobiti pravice, ki pripadajo medicinskim sestram. Trenutno se sindikat bori za izplačilo dodatka za zdravstveno nego in ureditev pripravništva, za katerega je že sprejeta Novela zakona o zdravstvenih dejavnostih, ni pa še zagotovljenih sredstev. Tako imamo še vedno višje medicinske sestre, ki opravljajo pripravništvo prostovoljno. Kljub težkemu položaju, pa je veliko zanimanje za poklic medicinske sestre. Po besedah Jelke Černivec, je problem
ob Krki ter dve ekipi z OŠ Artiče. Po besedah predsednika Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Brežice Marjana Vučajnka je skupna ugotovitev vseh, ki so sodelovali pri vodenju tekmovanja in ocenjevanju, da so učenci pokazali izredno veliko znanja, zanesljivost pri vožnji in vsi so imeli kolesa oziroma vozila tehnično brezhibna.
v načinu vpisa in v odločitvi sami, saj imajo mladi pri petnajstih letih napačno predstavo o delu medicinskih sester in zato kasneje prihaja
do vse večjega nezadovoljstva. Navajeni smo, da so medicinske sestre predvsem ženske, vendar pa je med njimi že osem odstotkov moških in ta odstotek se še zvišuje. Po njenem mnenju bi se morali medicinske sestre in zdravstveni tehniki
prvi je bil Mitja Fridl, drugi Boštjan Rožman in tretji Aleš Kovačič. Ekipno je prvo mesto zasedla ekipa OŠ Artiče 1, drugo mesto ekipa OŠ Dobova in tretje mesto ekipa OŠ Artiče 11.
Državno tekmovanje bo v soboto, 27.maja v Ljubljani, udeležila pa se ga bosta tudi Matej Dušič in Mitja Fridl z OŠ Artiče kot najboljša na občinskem tekmovanju. J.K.
najprej sami zavedati pomena svojega poklica in se ceniti tako kot si zaslužijo.
Sindikat delavcev v zdravstveni negi deluje tudi v Posavju. Predsednica sindikata v brežiškem zdravstvenem domu Milka Kramar (na fotografiji) je povedala, da so medicinske sestre v Posavju vključene v Društvo medicinskih sester Celje in preko njega v zbornico. Le-ta jim omogoča nenehno strokovno izpopolnjevanje in druženje. Izdajajo tudi strokovni glasili Utrip in sindikalni bilten.
Kljub dnevu, posvečenemu medicinskim sestram, pa je bil 12. tnaj v številnih zdravstvenih domovih, bolnišnicah in drugih ustanovah povsem običajen delovni dan. In če se od medicinskih sester pričakuje topel odnos do ljudi, čut za humanost, prijaznost in nasmeh, je prav, da so vsaj la dan to tudi lastnosti bolnikov.
Rdeči križ za šolarje
Sremič - Ob letošnjem tednu RK je Območna organizacija RK za Posavje med dragim pri Treh lučkah izvedla tudi akcijo z geslom “Pomagajmo, da bo začetek šolskega leta prijazen za vse”. Po besedah predsednice Mete Habiht so na prireditvi namesto vstopnine zbrali za 200.000 SIT šolskih potrebščin in denarja, za katerega bodo tudi nakupili šolske potrebščine. Te bodo na začetku šolskega leta razdelili po šolah najbolj socialno ogroženim otrokom. Sicer pa akcija zbiranja še vedno traja; vsi, ki bi želeli pomagati, lahko šolske potrebščine prinesejo na sedež RK v Krškem, denarne prispevke pa lahko nakažejo na njihov žiro račun 51600-678-65256 s pripisom “humanitarni prispevek za šolske potrebščine”. J.K.
Dan odprtih vrat v OŠ Sava Kladnika
Sevnica - V Osnovni šoli Sava Kladnika so tudi letos pripravili dan odprtih vrat, kamor so učenci in učitelji povabili svoje prijatelje, sorodnike in znance. Vsi so se lahko vključili v različne dejavnosti, kot so družabne in socialne igre, kvizi s starši, predavanja in pogovori o medsebojnih odnosih in odnosih med ljudmi, ne nazadnje pa so se lahko pozabavali tudi v plesu kot igri življenja. Projekt Zdrava šola in geslo Zdravje -moja odgovornost sta med učenci in učitelji sevniške osnovne šole dosegla svoj namen. D. K.
V Krškem so prenovili prostore razvojne ambulante za Posavje
Krško - Razvojna ambulanta, ki jo je po vseh večjih zdravstvenih domovih leta 1994 potrdilo ministrstvo za zdravstvo in opredelilo kadrovske normative za določeno število otrok do 18. leta, je v krškem zdravstvenem domu pomenila nadaljevanje dela ambulante za rizične otroke, ki smo jo v Posavju dobili leta 1975.
Sčasoma je razvojna ambulanta razširila svoje področje delovanja, zlasti na pomoč starejšim otrokom, pri katerih se zaradi rasti in razvoja pojavljajo še razne druge težave kot posledica motenih možganskih funkcij. V prenovljenih prostorih ambulante v Bo-novi hiši v Krškem bo delovala stalna skupina strokovnjakov -pediater, klinični psiholog, ne-vrofizioterapevti in medicinske sestre, po potrebi pa se jim bodo pridružili še logopedi in specialni pedagogi. D. K.
16. dan
dr. Jožeta Bogataja
Krško - Zdravstveni dom je bil letos spet organizator spominskega in medicinskega srečanja v počastitev dr. Jožeta Bogataja, pionirja zdravstvenega varstva na območju današnje občine Krško. V strokovnem delu srečanja so razpravljalci pripravili nekaj predstavitev dejavnosti in referatov, na koncu pa so jubilantom in posebej zaslužnim posameznikom podelili priznanja. D. K.
Evropa v šoli 2000
Maribor - Na evropski natečaj EVROPA V ŠOLI, na katerem je Slovenija organizirano sodelovala letos prvič, se je odzvalo 8000 učencev in dijakov z vec kot sto slovenskih osnovnih in srednjih šol. Sicer pa projekt pod pokroviteljstvom Sveta Evrope poteka že od leta 1953, vanj pa se vsako leto vključi milijon mladih iz 32 držav.
Tema letošnjega natečaja je bila “Združeni Evropi naproti: izziv zame, državljana 21. stoletja.
Po besedah Liane Kalčina iz Informacijskega centra Sveta Evrope v Ljubljani so letos pripravili literarni, likovni in glasbeni natečaj ter natečaj za izdelavo internet strani, s katerimi so mlade na prijazen in neposreden način spodbudili k razmišljanju o Evropi. Interes mladih iz vseh krajev Slovenije je presegel vsa pričakovanja, vključili pa so se tudi mladi iz Posavja in sicer s sedmih osnovnih in dveh srednjih šol ter iz Glasbene šole Brežice. V okviru Zveze prijateljev mladine Krško so najprej sodelovali pri regijskem izboru, najboljša dela pa so posredovali na državni razpis.
Pred dnevi je v Mariboru že bila zaključna prireditev, na kateri so razglasili in nagradili učence in dijake - avtorje najboljših del. Med njimi sta tudi dva Posavca; v kategoriji predmetne stopnje je za literarni prispevek dobila državno nagrado za tretje mesto Pika Mirt z OŠ Krmelj ter Jure Godler iz Glasbene šole Brežice, ki je sodeloval na glasbenem natečaju. Med šestnajstimi mladimi skladatelji, vsi so s srednjih glasbenih šol, Jure je edini z nižje glasbene šole, je za svoj kvartet v G-duru prav tako dobil državno nagrado za tretje mesto.
Jelica Koršič
Janja Tanšek
Na Razboiju nastaja skupnost za pomoč odvisnikom
Razbor pod Lisco - V tej vasici v občini Sevnica že več kot dve leti potekajo intenzivne priprave na odprtje prve šole za življenje, tako imenovane komune za pomoč odvisnikom, ki jo bodo uredili v stari razborski šoli. Prve stanovalce naj bi sprejeli že to jesen, terapevtski programi pa bodo trajali tudi do tri leta.
Na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili v mladinski sobi župnišča Razbor, so pater Karel Gržan, oče Franc Prelc, Imre Jerebic, Zvone Horvat, Jože Imperl, Zoran Cvar, Boris Rostohar in župan Kristjan Janc javnosti predstavili projekt ustanovitve prve šole za življenje v Posavju, ki nastaja pod okriljem skupnosti Srečanje pri Slovenski Karitas. Usmeija ga vodja referata za pomoč zasvojenim pri zavodu Pelikan Karitas Zvone Horvat, ki je ob tej priložnosti povedal, da “Slovenska Karitas kot nevladna organizacija v državi svoje delovanje usmeija predvsem na socialno področje. Najbolj se posvečamo skrbi in pomoči revnim in odvisnim in imamo, žal, vsako leto več dela.”
Ena od njihovih temeljnih dejavnosti je tudi gradnja centrov za pomoč odvisnikom, v katerih sodelujejo v prvi vrsti odvisniki sami, pomagajo pa jim najboljši strokovnjaki medicinskih, socioloških, teoloških in drugih znanosti. V takšnih centrih, kakršnega bodo jeseni odprli na Razborju, gre predvsem za to, da postane človek, ki se je odločil pomagati samemu sebi, dejansko to tudi sposoben in voljan narediti. Ponavadi se tako začenja nova šola življenja, saj je velikokrat treba začeti povsem na začetku. Učiti človeka živeti z odgovornostjo! D. K.
Kaj veš o prometu?
Artiče - Občinsko tekmovanje “Kaj veš o prometu” je za osnovne šole iz brežiške občine letos potekalo v Artičah. Sodelovalo je 21 učencev in sicer po ena ekipa z OŠ Dobova, Pišece in Cerklje
Med kolesarji je 1 .mesto osvojil Matej Dušič z OŠ Artiče, 2.mesto Ivan Kovačič tudi z OŠ Artiče in 3.mesto Peter Volovec z OŠ Dobova. Med motoristi so prva tri mesta pripadla Artičanom,
Predsednik SPV občine Brežice MARJAN VUČAJNK podeljuje priznanje najboljšemu med motoristi MITJI FRIDLU.
A I
droga - ne, hvala
Blaževič dr. Marjetka, spec.spl.med.
Kjub temu daje videti, da mladostniku ni nič mar, je to lažna slika. Vsak mladostnik bi bil v svojem okolju še kako rad uspešen. Zaradi navidezne brezbrižnosti in nezanimanja za neuspehe v šoli si starši ne morejo predstavljati, daje tudi mladostnik nezadovoljen z uspehom.
Droga daje iluzijo lastne sposobnosti in vrednosti - brez truda. Sedaj se vključi še pomemben vpliv vrstnikov. Mladi se med seboj primerjajo in tekmujejo. Imajo svoj sistem vrednot, ki je drugačen od sistema vrednot odraslih. Oblikujejo se vzorci vedenja, naučijo se zmagovati in biti poraženi, voditi in biti vodeni. Soočajo se z agresivnostjo in spolnostjo. Izoblikuje se odnos do droge. Probleme je med sebi enakimi lažje rešiti, ker sta med enakimi občutka sramu in zadrege manjša. Zelo pomemben je občutek pripadnosti in sprejetosti posameznika v skupino.
Ob vrstnikih se je lažje spopasti z generacijo odraslih. Večji kot je prepad med generacijama, bolj se mladostnik naveže na sebi enake, prevzame mišljenja, načela in vrednote skupine, v kateri se giblje. Če se v skupino vrine droga, bo to vzorec obnašanja in dokazovanja odraslosti te skupine. Pritisk vrstnikov je pravzaprav med najpomembnejšimi motivi za začetek, večkrat pa tudi za nadaljevanje uživanja drog. Vključitev mladostnika v skupino ni lahka. Štrah ga je, da bi ga skupina odklonila, da bi se norčevala iz njega. Če mu je družba dejavnih, zdravih, dinamičnih mladih nedosegljiva, ali je premalo samozavesten, si poišče dru.bo manj zahtevnih, ki ga sprejme, toda sam mora sprejeti njihovo drogo. Marsikomu je to la,je, kot spoprijeti se z zahtevami po storilnosti, premagovanju ovir ali s strahom, da ne bo sprejet, da bo ponovno zavrnjen.
Da, spomnimo se. Mladost je nekaj nemirnega, vihravega, išče razburljivost, .ivljenju je treba dodati malo adrenalina. Res je. Mladost je izziv. Različna obdobja nudijo različne načine, da je želja po razburljivem potešena. Vsako obdobje ima svoj prepovedan greh, žal, današnje ima drogo. V anketi, ki sem jo pred letom izvedla med sedmošolci in dijaki (in jo bom še večkrat omenjala), je bilo veliko odgovorov, da je prepovedan sad najslajši. Vendar osebno mislim, da legalizacija drog problema ne bi rešila.
V anketi me je zanimalo, ali tisti, ki drogo uživajo na silo, "drogirajo” drugega. Namreč med ljudmi, posebno prizadetimi starši, se govori, da se droga meša v pijačo, njihovi mladostniki pa sami niso nič krivi. Starši bi namreč lažje sprejeli, da se njihov otrok drogira zaradi nekoga drugega. Kako brezplodno je iskati krivdo, bomo govorili prihodnjič. Danes pa naj povem le še odgovor na zastavljeno vprašanje. Polovica vprašanih je odgovorila, da jih vrstniki ne silijo k jemanju droge. Le izjemoma so imeli občutek, da jih silijo. Kar precej jih pravi, da se droga ponudi, vendar stvar posameznika je, ali jo bo vzel ali odklonil. Če jo odkloni, prisilnega drogiranja ni. Je pa nekaj, kar podjuje zgoraj navedeno teorijo. Če si član skupine, pravijo moji anketiranci, ki drogo uživa, jo zelo verjetno uživaš tudi sam, sicer ne sodiš v to družbo, kar potijuje izrek: „Povej mi, s kom se ciužiš in povem ti, kakšen si”. In povedo še, da obstajajo tudi posamezni odvisniki, ki se zavedajo, kam so zabredli in celo odsvetujejo, da bi nekdo drogo poskusil. Čast izjemam!
rojstva v porodnišnici brežice
Od 8. 5. do 21. 5.
Dečke so rodile: Anita Gašperin iz Brežic, Alja Brinovar iz Dobrove, Marjanka Rožman iz Spodnje Pohance, Jožica Murn z Viher, Tadeja Mojca Pavlin iz Brežic ter Martina Grmšek iz Krškega.
Deklice so rodile: Martina Slatner iz Brežic, Sandra Dražil iz Brežic, Suzana Bobnarič z Velikega Obreža, Anica Štubej iz Stranja, Darka Reberšek iz Armeškega, Mateja Golobič iz Bučke, Kristina Denžič iz Dednje vasi in Margareta Lešnik iz Brežic.
Dan družine na Veliki Dolini
Velika Dolina - Na Osnovni šoli Velika Dolina so obeležili Dan družine. V ta namen so pripravili slovesnost, na kateri so aktivno sodelovali tudi starši. Učencem je bila uvodoma namenjena lutkovna predstava, svetovalna delavka šole Andreja Ninkovič pa je staršem spregovorila o vlogi in pomenu družine v današnjem času. Otroci so med drugim izpolnili tudi otrokov memorandum “Ljubezen za srečo”. Ob pestrem programu je bila zelo vabljiva tudi razstava, na kateri so se predstavile družine. K.M.
KULTURA
napovedi
“Veliko denarja za slab film
sejalec
25.	maj
Brežice - razstava plakatov Kaj ti je deklica?, Knjižnica ob 18., Urad za žensko politiko; ob 18.30 v Knjižnici Brežice, dr. Sanja Rozman, predavanje o zasvojenosti; KULT: Mladinski center ob 18. film Življenje je sladko; ob 20. Posavski muzej koncert glasbene šole; ob 22.30 kino Miloš Radosavljevič: Crossroads 2, Tom Tykwer: Teci, Lola, teci
26.	maj
Krško - SLG Celje, komedija Limonada Slovenica, Kulturni dom ob 19.30. modri abonma in izven
Kostanjevica - Teden cvička, 25. - 28. maja Brežice - KULT: ob 19. pred pošto ulična gledališka predstava Teater Gromki; ob 20. pred pošto plesna predstava Rair Experimental, Tympan; ob 21. odprti oder koncert Amala, Wertetics orkestar; ob 00. Klub Termopolis hip hop Radyoyo
27.	maj
Brežice - KULT: ob 10. Mladinski center živ žav delavnica za otroke; ob 11. tržnica folklorne skupine Duplo Pišece, KUD Svoboda Senovo, KUD Oton Župančič Artiče; ob 13. Kljunove toplice, posavske glasbene skupine, gost Mlinski kamen, spačkijada; ob 20. Posavski muzej Nataša Burger, Gospa Margareta; ob 22. Mladinski center klubski večer klasična glasba
28.	maj
Brestanica - medobmočna revija ljudskih pevcev Posavja, Grad Brestanica
Brežice - KULT; ob 10. mali oder Lutkovno gledališče Kranj, nočna zgodba;
ob 13. mestne ulice povorka spačkaijev; ob 20. Posavski muzej teater Kerempuh: Aplauz žalostnoj varalici; ob 22. mladinski center klubski večer etno glasba
29.	maj
Brežice - KULT: ob 20. mladinski center literarni večer Darja Kalin; ob 22. Mladinski center klubski večer jazz glasba
30.	maj
Brežice; KULT: ob 17. uri mestni park likovna delavnica dijakov; ob 20. kino Pedro Almodovar, Vse o moji materi; ob 22.30 Mladinski center film Goli
31.	maj
Brežice — otvoritev razstave Marina Beroviča, Posavski muzej ob 19.;KULT: ob 20. Mladinski center pogovor Maja Lamberger, Ženske in islam; ob 22. uri Mladinski center klubski večer arabska glasba
1.	junij
Brežice - KULT: ob 18. Mladinski center film Noč na zemlji; ob 22. Mladinski center Dramski krožek Kluba posavskih študentov, Hočete igrati z mamo; ob 22.30 kino LARS von TRIER, Idioti
2.	junij
Artiče - srečanje otroških folklornih skupin Slovenije, ob 11. Brežice - KULT; ob 20. Posavski muzej Folkestra Boilers,; ob 22.30 mali oder klubski večerjam session
3.	junij
Krško - PGP Kranj komedija Skopuh, Kulturni dom ob 1930, modri abonma
Brežice - KULT: ob 10. Mladinski center živ žav delavnica za otroke; ob 11. tržnica teater Torpedo, Morska republika; ob 20. odprti oder Teh stroj, Teater Gromki&Random Logic, Pur, Demolition group
4.	junij
Brestanica - 55. obletnica vrnitve izgnancev, celodnevna prireditev, mednarodno srečanje Društva izgnancev Slovenije
Brežice - KULT: ob 10. mali oder Fru Fru, Moj dežnik je lahko tudi balon; ob 15. igrišče Mladinski center streetball; ob 18. Ulica stare pravde teater Torpedo; Kapetane mojin Ana Monro, Kuga; ob 20. veliki oder Globalni teater Slovenija, Veselja dom; ob 22. Mladinski center klubski večer Vaško Atanasovski trio
6. junij
Brežice - Gledališče Ptuj, Marjetka, Kino Brežic ob 19.30
ob koncu tedna
Kostanjevica v barvah
Kostanjevica, 23. - V Lamutovem likovnem salonu se mladi Kosta-njevčani predstavljajo na 11. otroškem Extempora Tokrat so ustvarjali na temo Krakovski gozd. Razstavo je pripravila tamkajšnja osnovna šola ob sodelovanju Galerije Božidar Jakac, predstavil in odprl jo je prof. Brane Šuster.
Revija pihalnih orkestrov
Brežice, 20. - Na 16. reviji pihalnih orkestrov Posavja se je v dvorani hotela Toplice predstavilo pet godb. Na pobudo SLKD RS Območne izpostave Brežice in Gasilske godbe na pihala Loče so bogat kulturni program predstavili Pihalni orkestre glasbene šole Brežice, Pihalni orkester Kostanjevica na Krki, Kulturno društvo Godba Sevnica, Pihalni orkestre Senovo in Gasilska godba na pihala Loče.
20 let MePZ Primož Trubar
Loka pri zidanem mostu, 20. - V tamkajšnji kulturni dvorani je Mešani pevski zbor Primož Trubar pripravil jubilejni koncert ob 20. obletnici delovanja.
Prvi samostojni koncert
Raka, 20. - Mladinski klub Raka je v domači osnovni šoli pripravil prvi samostojni koncert dekliške vokalne skupine Srake z Rake, z gosti Koledniki.
Tako pravi Franci Kek (na fotografiji ), eden od scenaristov, igralcev in vodja filmskega projekta Na svoji Vesni, ki so ga ta mesec pos-
neli v Novem mestu, z obrazložitvijo, češ da so siti slabih filmov z majhnimi proračuni. Tako je po njegovih besedah že na začetku vsak pospravil v žep 5000 mark, da ne
bi kdo dobil občutka, da dela zastonj. Poleg Francija Keka, Janija Muhiča in Saše Dukiča pri filmu sodelujejo tudi druga zveneča imena: Milena Zupančič, Demolition group, Čuki, Adi Smolar (scenarij) in dragi. Film bo na ogled v začetku jeseni in v njem ne bo manjkalo ne skokov s helikopterja, ne razbijanja avtomobilov, poseben kaskader pa bo opravil težko nalogo - jedel bo meso! In zakaj naslov Na svoji Vesni?! Obstajata dve razlagi: prva pravi, daje skupina pripadnikov močnejšega spola (ki sodeluje pri filmu) nekoč ugledala lepo mimoidoče dekle, in ker nobenemu ni uspelo (da bi jo ...), soji dali ime Vesna in film poimenovali Na svoji Vesni, draga razlaga pa je, da so združili naslova dveh zgodnjih slovenskih filmov Na svoji zemlji in Vesna. Kakor koli že, prav gotovo bo nastal zanimiv projekt, saj so ustvarjalci že v preteklosti pokazali, da znajo. T. J. .
Z veseljem in ljubeznijo do Slovenije
Podsreda - Grad je sprejel razstavo slikarke Jutte Auersperg ter fotografinje in novinarke Brigitte Breth. Avstrijski umetnici sta vsaka po svoje čustveno močno povezani s Slovenijo. Auerspergova je roje-
Umetnici Jutta Auersperg in Brigitte Breth
na v Sloveniji in jo nanjo vežejo otroški spomini, Brethova pa je Slovenijo odkrivala na številnih novinarskih popotovanjih. Prva se predstavlja s poslikano keramiko, druga pa s fotografijami.
Razstavo je uradno odprl veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji dr. Gerhard Wagner. Kozjanski park pa je izdal obsežen predstavitveni katalog. T. K.
Tradicionalni japonski haiku med brežiškimi mladimi
Brežice - Brežiški gimnazijci in Posavski muzej Brežice so ob koncu marca in v začetku aprila pripravili delavnice Haiku. V njih so mladi v muzejskih prostorih pod vodstvom sevniškega umetnika Rudija Stopar-
Rucli Stopar med mladimi ustvarjalci
ja, ki je za svoje haiku pesmi dobil že več mednarodnih priznanj, spoznavali to tradicionalno japonsko obliko pesniške izraznosti. Krono delavnic so pripravili sinoči z zaključnim literarnim večerom, ki so ga poimenovali Majska "pesem in v katerem so svoje umetnine predstavili šolskim prijateljem in občinstvu. S.V.
Združeni Kozjanski in Triglavski park ter Škocjanske jame
Podsreda - V Kozjanskem parku v Podsredi so v okvira srečanja ob evropskem dnevu parkov minuli petek gostili predstavnike Triglavskega narodnega parka in regijskega parka Škocjanske jame ter na gradu Podsreda z njimi podpisali listino o partnerstvu. V njej se zavezujejo, da se bodo zavzemali za ohranjanje skladnosti med gospodarsko rabo, naravo in kulturo, varovali naravo ter podpirali kulturno izročilo naravnih okolij. Kot pravi direktor Kozjanskega regijskega parka Franci Zidar, z listno sodelovanja upajo na bolj usklajeno delovanje ter prenos znanj in izkušenj med parki. Upa na koordinacijo nastopa pred državo, pa tudi skupnega nastopanja v tujini, s katero Kozjani že zelo dobro sodelujejo. S.V.
Kraji med Bregano in Otočcem so za prebivalce hrvaške metropole že več desetletij morda najbolj priljubljena “veranda” ob koncu tedna. Spominjam se, kako smo v času skupne domovine bolj kot “skok” v Čatež cenili le še “skok” v Opatijo. Za zagrebške umetnike in kulturnike pa se prav nič ni moglo primerjati z obiskom Kostanjevice. In z ogledom Forme vive, kajpada. Še več, to mater vseh likovnih kolonij na tamkajšnjem (tako ožjem kot širšem) območju smo doživljali kot kulturni projekt nedosegljive ustvarjalne monumentalnosti. Poskušali smo se mu približati, ga posnemati, vendar nam je, in ne le nam, vedno nekaj “zmanjkalo”: bodisi spektakularen samostan - tudi če smo ga morda našli, nismo vedeli, kako in od kod dobiti denar za njegovo obnovo - bodisi sam Smrekar.
Potem se je “tam čez” začela vojna, na tej strani pa “zgodba o uspehu” in nenadoma je bilo konec nekdanjih neskončnih avtomobilskih kolon z zahodne smeri avtoceste bratstva in enotnosti. Čatež je še imel nekaj obiskovalcev, v Kostanjevici pa je, vsaj kar zadeva Zagrebčane, zazijala praznina. Morda je postal zanimivejši Otočec, pa še to samo zaradi občasnih srečanj najvišjih političnih predstavnikov najbližjih sosed.
No, naposled smo dočakali novo tisočletje in na glavni posavski prometnici se je znova zgostil mednarodni promet. Med Bregano in Otočcem je spet toliko Zagrebčanov in zagrebških umetnikov kot nekoč, pregovor “Kar kdo seje, to bo tudi žel” pa je še veliko bolj zgovoren in priljubljen kot kdaj prej.
Šalo na stran, reči hočem samo to, da morajo biti tako domačini kot dragi ljubitelji Kostanjevice naposled ponosni, ker se lahko v tem veličastnem umetniškem hramu znova srečujejo s starimi, znanimi in mnogimi novimi, neznanimi obrazi.
Torej, z “domačih” in “tujih” koncev prihajajočimi umetniki in kulturnimi garači, ki jih povezuje skupna misel.
Saj vemo, da sta prav kultura in umetnost že od nekdaj prvi znanilki novih časov ...
Milan Zinaič
Razstava slik Damjane Stopar
Sevnica - V galeriji sevniškega gradu svoja likovna dela razstavlja absolventka Likovne akademije v Ljubljani in učenka En-richa Bernarda, domača slikarka Damjana Stopar.
Gre za avtoričino že drugo samostojno razstavo v Sevnici z naslovom “Barvni reizem”. Po odzivu obiskovalcev in oceni akademskega slikarja Alojza Konca je Stoparjeva izpolnila pričakovanja in vse prisotne prepričala, da so Sevničani dobili še eno obetajočo likovno umetnico - ustvarjalko. D.K.
20. tekmovanje slovenskih godb
Krško-V Kulturnem domu Krško je Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti Krško izvedel tekmovanje slovenskih godb v koncertni stopnji.
Tekmovanja se je udeležilo 8 godb in sicer iz Trbovelj, Krškega, Raven, Celja, Slovenj Gradca, Vevč, Maribora in Logatca. Po oceni strokovne žirije sta si zlato plaketo s pohvalo prislužili KUD delavska godba Trbovlje s 351,5 točke in Pihalni orkester Videm Krško s 343,5 točke. D.K.
Razstava skulptur Mojce Smerdu v Kostanjevici
Kostanjevica na Krki - V
Galeriji Božidar Jakac so minuli teden odprli razstavo skulptur akademske kiparke Mojce Smerdu.
Akademska kiparka Mojca Smerdu
Dela so na ogled na samostanskem dvorišču in v drugih razstavnih prostorih galerije, tisti, ki sijih boste želeli ogledati, pa boste to lahko storili v naslednjih mesecih, saj bodo razstavljena dela na ogled vse do jeseni. D.K.
V Galeriji Krško razstavlja Jožica Mikek Veber
Krško - V organizaciji Območnega Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti iz Krškega, gotovo enega izmed najaktivnejših promotorjev kulturnih dogajanj v Posavju, in Društva ljubiteljev fotografije Krško je v Galeriji Krško svojo prvo samostojno razstavo umetniških fotografij na temo “Odprimo duri” predstavila Jožica Mikek Veber. Do 19. junija bo na ogled preko dvajset umetniških fotografij portalov - starih vhodnih vrat, večinoma propadajočih ali že propadlih objektov. D.K.
Avtorica razstavljenih fotografij Jožica Mikek Veber
GLASBA
intervju
Festival s tradicijo
Melodije morja in sonca Portorož 2000
V mesecu juliju se bo zgodil največji slovenski pop festival MMS 2000. Krivec, da ta festival uspešno deluje že vrsto let, je gospod Pavle Plahutnik, direktor agencije Plahutnik d.o.o., s katerim smo se pogovarjali za naš časopis.
23. mednarodni festival MMS je pred vrati. Pravzaprav je to najodmevnejša glasbena prireditev v Sloveniji. Se strinjate?
Strinjam se. Več kot sto akreditiranih novinarjev in množica izvajalcev iz vse Slovenije opravi veliko promocijo festivala.
Menim, da je to edini festival s tradicijo pri nas. Tukaj je še na novo obujena Slovenska popevka, vendar se z MMS-om nekako ne more primerjati.
Tradicija traja že 23 let. Škoda pa je vsakega festivala, ki ponikne in s tem prizadene pop glasbo. Osebno mislim, da mora biti festival skupna zgodba glasbenikov, medijev, organizatorjev in kraja, oziroma ljudi, v katerem se dogaja. Če se zgodi, da kdo izmed zainteresiranih ne funkcionira, se kaj hitro zgodi najslabše. Mislim, da na TV Slovenija ne cenijo dovolj glasbenikov in njihovega dela ter dovoljujejo, da zmagujejo tudi taki, ki so skorajda brez posluha, da o glasovanju, ki mu že dolgo
ne verjame nihče, ne govorimo. Škode za našo glasbo je tako kar nekaj, konkurence pa s takim fe-
Nuša Derenda - dobitnica druge nagrade občinstva MMS 1999
stivalom Slovenske popevke, če tudi imaš vse v oblasti, kot kaže, ne more biti.
Nam zaupate letošnje nastopajoče?
Za nastop na festivalu je komisija izbrala skupaj 67 izvajalcev, ki se bodo “potili” kar v petih kategorijah in sicer na Pop večeru
(pop in pop debi), kjer bo nastopalo 24 izvajalcev (Slavko Ivančič, Matjaž Jelen, Vili Resnik, Remi band, Nuša Derenda, Numberone, Majda Arh, Irena Vrčkovnik, Miha Merlak, Faraoni, Željko, Kalamari, Gianni Rijavec, Alenka Vidrih in Botri, Au-rora, Mambo Kings, Merissa in Freeway, Sanja Mlinar, Pele, Tercet Katrinas, Nataša Koblar, Marjan Novina, Lidija in Jasmina Cafnik). Tu pa je še 16 izvajalcev NOVE SCENE, pa 11 izvajalcev NAJSTNIŠKEGA MMS ter 16 izvajalcev OTROŠKEGA MMS. Festival se bo odvijal od 20. do 23. julija v Portorožu.
Na letošnjem festivalu je tudi nekaj glasbenikov iz našega Posavja. Pravzaprav ni MMS-a, da ne bi sodelovali “Posavci”, kot so Nuša Derenda, Majda Arh, K.U.T. GAS, Pele. Lansko leto je zmagala skupina PANDA, njihova pevka Suzana je tudi ie nekaj let Breiičanka, pa tudi prej našteti so ie zmagovali.
Še enkrat vsem zmagovalcem
slovenska narodna glasba
MLADI TALENT IZ KRŠKEGA
Gregor Gramc se je z diatonično harmoniko srečal že pri dveh letih in je najmlajši godec v Sloveniji, ki je poprijel za ta inštrument. Poudariti je treba, da je začel kot samouk, in tako tudi nadaljuje svojo glasbeno pot. Do zdaj je ustvaril že približno 50 skladb, od katerih pa je studijsko posnel le štiri. Nekaj jih je celo izbrisal čas, nekaj pa jih je ostalo v domačem arhivu. Prvo skladbo je napisal neko jutro pred odhodom v vrtec in jo naslovil kar V vrtec grem. Pri štirih letih in pol je Gregor imel prvi javni nastop, ki mu bo verjetno ostal v lepem spominu, čeprav seje doslej predstavil občinstvu že 54-krat. Šest mesecev za prvim nastopom je igral na Studencu, kjer je potekala izbira za Zlato harmoniko Ljubečne, dva meseca pozneje pa je v Ljubečni nastopil kot posebni gost. Pred njim je še dolga in pestra glasbena pot, po kateri ga vodi njegov oče Vlado. Gregor zelo rad
nastopa, med drugimi seje udeležil tudi aprilskega otroškega festivala v Bihaču, kjer je nastopil s pesmijo Šumijo gozdovi domači in jo tudi zapel. Pohvali se z nastopi na lokalnih televizijah, v Ljubečni in drugje, kamor ga povabijo. Slovenskim zamejcem bo zaigral 31. maja, ko se odpravlja na dvodnevno gostovanje v Italijo. Gregor Gramc se tudi letos pripravlja na že tretji nastop na Zlati harmoniki Ljubečne, izvedel pa sem tudi za še eno njegovo veliko željo -želi si ustanoviti ansambel. S toliko volje in ljubezni do glasbe mu ne bo težko.
Srečno, Gregor!
z vašega konca čestitam. Zelo dobri ste!
Agencija „Plahutnik“ je organizator festivala. Kako je pravzaprav mogoče priti do licence za organizacijo takega festivala.
Licenco smo si pridobili s tem, ko je naša agencija profesionalno izpeljala vse postopke v zvezi z registracijo blagovne znamke Občine Piran. To je bilo korektno in dolgoročno partnerstvo.
Vrnimo se na letošnji festival, ali je ie vse pripravljeno?
Priprav ni nikoli konec. Še ko pade zastor po zadnji prireditvi, je treba kaj postoriti. Sicer pa se takrat že začnejo priprave za naslednji festival.
Jaz osebno lahko rečem, da je MMS del moje glasbene kariere, kljub temu pa nekateri glasbeniki vz-trajno trdijo, da festivalov ne potrebujejo.
Majda Arh-Sevšek
10 LET ANSAMBLA GAŠPERJI
Obletnico bodo praznovali junija - Izdali so tri kasete z Avsenikovimi skladbami, četrto pa skupaj z avtorjem priredb Slavkom Avsenikom ml. pripravljajo te dni
Gašperji se zadnje čase veliko pojavljajo v Sloveniji - navadno skupaj s Slavkom Avsenikom in njegovim sinom Gregorjem - in to na Avsenikovih večerih. Jeseni bodo skupaj z njima krenili na veliko turnejo v tujino, na kateri bodo imeli kar 35 koncertov. Vodja Gašperjev Brane Tičar pravi, daje vesel, ker je v Sloveniji toliko ansamblov, saj se tako kakovost samo izboljšuje, sami pa>e zavedajo, da jim je Slavko Avsenik dal veliko doto.
Gašperji so torej ena najbolj zasedenih skupin pri nas, njihovi Avsenikovi večeri pa so nekaj nepozabnega in neponovljivega.
Srečko Pavkovič
lestvice
j' - t
Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večerni oddaji “Glasbeni lonec”
SLOVENSKA LESTVICA
1.	POIŠČI ME - MAJDA ARH
2.	ČEZ 20 LET - NUŠA DERENDA
3.	DEŽ IN SONCE - BABILON
4.	KDO LAHKO TE LJUBI KAKOR JAZ - VILI RESNIK
5.	VAYA CON DIOS - VIKTORIJA
6.	MOJE IME - REGINA
7.	ZELENA DEŽELA - VIKTORY
8.	KOT NEKOČ - KARMEN STAVEC
9.	2000 - K.U.T. GAS
10.	VSE KAR HOČEM - SENDI
TUJA LESTVICA
1.	OOOPS!... I DID IT AGAIN - BRITNEY SPEARS
2.	I VVANNA LOVE YOU FOREVER - JESSICA SIMPSON
3.	SHALALALALA - VENGABOYS
4.	OH CAROL - CHRIS NORMAN
5.	DESERT ROSE - STING
6.	ALL THE SMALL THING - BLINK 182
7.	AROUND THE VVORLD - AQUA
8.	IT’S MY LIFE - BON JOVI
9.	MY HEART GOES BOOM - FRENCH AFFAIR
10.	RISE - GABRIELLE
LESTVICA DOMAČIH 5
Lestvico lahko poslušate vsak torek v večerni oddaji Z LOJTRCO POD OKENCE.
1.	Odšel si novembra - Fantje izpod Rogle
2.	Ko bom nekoč za vedno šel - Jože Galič in Glasba iz Slovenije
3.	Avto moj ne ve - Kvintet Dori
4.	Vesel Podgurc - Slavček
5.	Ljubezen naj živi - Viharnik
KUPON ZA GLASOVANJE
Glasujem za slovensko pop skladbo:_ Glasujem za tujo skladbo:__________
Glasujem za narodno zabavno skladbo:. Moj naslov:______________________________
Kupone pošljite na naslov:
Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice

Koncert s prvega srečanja Rodeo Riders
Glasbeni del motorističnega srečanja na Bregah so odprli domači Bombastik. Svoj program
Posavja. Šele z nastopom Bad-motorfinger se je poslušalstvo zmigalo in že so zabrneli moto-
Badmotorfingers med nastopom na hipodromu Brege
so odigrali odlično, a morda malo preveč rutinsko. Sledili so Mishapen Pray s hitro trash varianto. Oba banda prihajata iz
rji Satanovih bratov na komad Bom to be wild. Vrhunec večera je pripadel res odličnim sosedom iz Zagreba Cool Shakes, ki so
nas z glasbo in per-formansom zazibali v šestdeseta leta.
Plesalo je staro in mlado. Dan pozneje so nastopili domači Death Wing in Trio. Pri prvih je bil v ospredju zlasti pevec, ki tudi basira in je vodilni kitarist skupine, verjetno pa tudi v spanju solira. Oboji so imeli soliden nastop, a predvsem s priredbami. Čas bi bil, da se posvetijo svojim komadom. V sredini programa so se nenapovedano spet pojavili BMF in ponovili dober izbor priredb, ob katerih občinstvo rado zapoje. Izpiljen izraz prepoznavnosti so ponudili Spoons. Trojka z vrtoglavimi skladbami za mo-tofešte ni pustila navzočih mirovati. Tudi Hard Time so nadaljevali v podobni, a bolj hard rock-
Spoonsi so bili energični kot se spodobi za moto fešte
ovski maniri. Odigrali so tudi balkansko motoristično himno Mo-tori, saj je kitarist Toni nekoč igral pri Divjih jagodah. Doza decibelov, ki jo je občinstvo prejelo do polnoči, je bila premočna. Večina je pred zadnjimi nastopajočimi Holdeiji že omagala, slednji pa so kljub temu imeli odličen nastop.
Gianni
Kult fest - domače rock stanje
V Kljunovih Toplicah se bo 27.maja ob 13. uri zbrala vsa posavska rockovska druščina. Dogodek bo zabeležen tudi na promocijski koncertni nosilec zvoka, ki ga bodo s pridom lahko uporabile predvsem mlade skupine, ki se šele prebijajo v ospredje posavskega in slovenskega rock dogajanja. Letos bodo nase skušali opozoriti: Bom-
Bombastik , skupina, ki je zaradi izvirnosti ne smete preslišati
bastik, Death Wing, Dickless Tracy, S.F.U., Mishapen prey, Shala-gramashila, Trio, Topsi, A4, Tunke, Holder , Mosquito, Inge from Svveden, Zmajev rep, Tume avgusti, Siners in Lee loo Jamais.
Gianni
ŠPORT
Mar nam ne zaupajo?!
Brežice - Tako se sprašujejo brežiški atleti. Hkrati poudarjajo, da so v dobrih dveh desetletjih več kot dokazali svojo resnost in odgovornost. T\idi z vrhunskimi rezultati. Pravzaprav je to nadaljevanje zgodbe o zaklenjenem novem atletskem štadionu v Brežicah. V drugi številki SavaGlasa smo jo le omenili, a odziv je bil takojšen. Saj veste, kjer je dim, je običajno tudi ogeiy.
napovedi
Tudi zato sem se odločila, da obiščem ta prelepi objekt, ki se bohoti ob novem šolskem centru v Brežicah. Bil je že večer, atleti pa so pridno vadili. Tudi gostov ni manjkalo. Prišli so celo trije madžarski potniki za letošnje olimpijske igre v Sydneyju, pa tudi sevni-ški atleti. In kaj se v resnici dogaja? Spregovorili so brežiški atleti.
Lidija Novak pravi, daje štadion odprt le ob določenih terminih, in meni, da to ni pošteno do atletov in občanov, ki bi se radi razgibali. Za atletiko je na voljo dve do tri ure popoldne, dopoldne pa le, ko imajo šolarji pouk. Takrat je prepoln, da bi atleti trenirali. Poleg tega ga je treba vzdrževati, česar en sam človek gotovo ne zmore.
Trener Henrik Omerzu pou-daija, da so kar dvaindvajset let težko čakali na ta objekt in se ga veselili, vendar je zdaj veselje skaženo. Na štadion ne morejo prihajati takrat, ko želijo, ampak morajo upoštevati umike. Tisti, ki upravljajo štadion, ne poznajo atletike, kajti treningi so drugačni, to ni ekipa, po-
leg tega so odvisni tudi od vremena. Z mnogimi športniki je treba delati individualno. Štadion bi moral biti odprt za atletiko brez težav. Teh nekaj mesecev, kar zavod za šport upravlja objekt, atleti niso zadovoljni, predvsem zaradi tega, ker bi se v tem času lahko naredilo precej več. Manjka še veliko opreme in tudi sam štadion ni primeren niti za občinsko raven, kaj šele za kaj več.
Trener državnega rekorderja v metu kladiva Vladimir Kevo pravi, da je žalostno, da je država zgradila takšen objekt, ki zdaj sameva. Gospodarski interesi ne morejo biti nad širšimi družbenimi interesi. To pomeni, da je bolje, da je mladina v športnih objektih kot v gostilnah. Kaj storiti, se sprašuje in hkrati odgovarja, da bi bilo vsekakor najbolje, če bi atleti sami upravljali objekt. Sam pravi, da se počuti precej oškodovanega, saj disciplina zahteva vame treninge. Ob tem pa poudarja, da se njegov varovanec Primož Kozmus pripravlja na dosego olimpijske norme, in če bi mu to uspelo, bi bil prvi brežiški športnik
na tem velikem tekmovanju. Primož se tega seveda zaveda in prav zaradi priprav na olimpijske igre potrebuje veliko kakovostnega, ne-
motenega in predvsem varnega treninga. In ne plezanja čez ograjo.
Se najbolj optimističen je profesor Polde Rovan, ki pričakuje, da se bodo zadeve v kratkem uredile, tudi v dobro občanov. Sicer pa so si atleti
v več kot dveh desetletjih prav gotovo zaslužili svoj svobodni prostor pod soncem. Pripravljeni so skrbeti za štadion in prevzeti odgovornost zanj.
Zanimiva in hkrati težko razumljiva zgodba. Lastnica objekta, ki naj bi bil v ponos brežiškemu športu, je občina Brežice. Tako nisem odšla ne na zavod, ne na zvezo in ne k funkcionarjem, ampak k žup-
anu Vladu Deržiču. Povedal mi je, daje bilo letos o organiziranju brežiškega športa že veliko razprav. Obiskali so ga predstavniki zavoda za šport in športne zveze. Slednja naj bi se od Zavoda ločila in prav o tem bo 30. maja tudi sestanek s predsedstvom. Na njem se bodo temeljito pogovorili o organizaciji in načinu financiranja. Osebno pa Deržič meni, da ne bi smelo biti težav, saj je strokovni delavec zaposlen prek zavoda, prav tako je dovolj prostorov. Po drugi strani, pravi županje izredno žgoče vprašanje novi atletski štadion. Zato bo v kratkem potekal razgovor s predstavniki atletskega kluba, ekonomske šole in zavodom za šport. Župan ima nekaj svojih predlogov, še najbolj pa se nagiba k temu, da bi poskusno izvedli določene oblike organiziranosti za dobo enega leta. Če bi se izkazalo, da so na pravi poti, bi to organiziranost sprejeli na daljši rok. Vse naj bi se zgodilo že kmalu.
Karmen Molan
Atletika
24. 5. 2000 - Mednarodni atletski miting Krka Telekom 2000, mestni štadion Portoval Novo mesto
Rekreacija
27.5.2000	- Srečanje obrtnikov Posavja na družabno-re-kreativni prireditvi, Kmečki hram Hervol, Bukošek
Speedway
20. S. 2000 - Lendava, pokal klubov
3. 6. 2000 - Lonigo, Italija, SP, ekipno kvalifikacije, 2. runda
Tek
27. 5. 2000 - 10. tek po Dovžanovi soteski, štart ob 17. uri. Informacije: 064-562-208
28.5.2000	- 4. tradicionalni tek KS Rače, štart ob 10. uri. Informacije: 062-602-410
Pohod
28.5.2000-Gradiška Tura in Pleša, odhod ob 5. uri. Informacije: 063-452-927
Lidija Novak, Primož Kozmus, Vladimir Kevo in Henrik Omerzu
speedway
Bravo, Matej, Izak, Tomaž!
Krško - Junak večera na kvalifikacijski dirki za svetovno prvenstvo je bil nesporno aktualni državni prvak Matej Ferjan, slovenska ju-
in zveneča imena svetovnega spe-edwaya so na štadion Matije Gubca v Krško privabili več kot 5000 ljubiteljev tega privlačnega in v Po-
Tomaž Šušteršič, Matej Ferjan in Izak Šantej
naka pa sta bila tudi Izak Šantej in Tomaž Šušteršič. Vsi trije so si prizadevali za čim boljšo uvrstitev in uspelo jim je. Čudovita predstava
savju izjemno priljubljenega športa. Niso prišli zaman. Dvajset izjemnih tekmovanj, dve dodatni vožnji in predstave slovenskih vozni-
kov so bili več kot zadosten razlog za izjemno ozračje na štadionu.
Matej Ferjan, Izak Šantej in Tomaž Šušteršič so se potegovali za eno od devetih mest, ki vodijo v na-daljevaje svetovnega prvenstva, v polfinale. Koliko je bilo tistih, ki so pred dirko trdili, da bo ta podvig uspel kar vsem trem? Verjetno bi jih lahko prešteli na prste. A slovenski junaki se niso pustili motiti in z izredno bojevitostjo jim je uspelo. Kaj bo odločil žreb, na katerem štadionu se bodo 22. junija pomerili? Žreb je že odločil. Ljubljančana Matej Fetjan in Tomaž Šušteršič v nemškem Olchingu, Izak Šantej pa na Poljskem, v Gdansku.
Drugo mesto na krški stezi si je priboril Poljak Robert Savvina, tretji pa je Bil Italijan Armando Casta-gna. Sicer je bila dirka izjemno tekoča in organizatorji so z odlično oceno opravili izpit za dirko za veliko nagrado prihodnje leto.
Karmen Molan
ju jitsu
DP v Boštanju
Boštanj - V organizaciji DBV Ippon Rucanor Sevnica in ob podpori Ju jitsu Zveze Slovenije je v telovadnici Osnovne šole Boštanj potekalo Državno prvenstvo ju jitsu - borbe za kadete, mladince in člane. Posavski borci so ponovno dosegli odlične rezultate.
Rezultati borcev DBV Ippon Rucanor Sevnica: mladinci nad 63 kg: 1. Boštjan Selak, kadeti do 63 kg: 3. Peter Požun, članice do 55 kg: 1. Katja Urek, mladinke do 68 kg: 1. Katja Novšak, mladinke do 58 kg: 1. Katja Urek, člani do 69 kg: 2. Zvonko Ivačič, člani do 94 kg: 2. Robert Gorenc, člani do 85 kg Toni Koželj.
Rezultati borcev DBV Katana Ten team Globoko: kadeti do 48 kg: 1. Sandi Hotko, 3. Roman Predanič, kadeti do 55 kg: 2.Andrej Zagma-jster, mladinci do 69 kg: 3. Dejan Bahč, mladinci do 55 kg: 1. Janez Balon, mladinci do 76 kg: 1. Gorazd Kostevc, 3. Peter Gregl, mladinci do 85 kg: 1. Aleš Šetinc. Kadetinje do 58 kg: 1. Nina Ger-movšek, kadetinje nad 58 kg: 1. Maja Ferenčak, mladinke do 58 kg: 3. Andreja Šetinc.
rokomet
Tretje mesto za ekipo Sevnice
Sevnica - Rokometaši Sevnice so v domači dvorani na srečanju zadnjega kroga 1. B slovenske rokometne lige premagali ekipo RK Nova Gorica z izidom 31:24 (12:12).
Za Sevničane so nastopili: Mar-cola, Krištofič 3, Požek 3, Ošlov-nik, Močivnik 2, Trupi, Mlakar 3,
Sirk 8, Simončič 3, Lupše 1, Horjak, Povše 1, Brečko 1 in Teraš 6.
Sevničani so tako osvojili tretje mesto na razpredelnici, v 1. A ligo pa napredujeta ekipi Rudarja in Velike Nedelje. Iz lige sta izpadli ekipi Atom Krško in Krim iz Ljubljane.
Sicer pa je bil začetek srečanja slovesen, saj so se v klubu poslovili od svojega dolgoletnega igralca Kristjana Lupšeta, ki je odigral nekaj uvodnih minut in iz rok podpredsednika kluba Lada Močivnika prejel spominsko darilo.
nogomet
Krško:Paloma 2:0
Krško - Prvenstvena tekma 24. kroga 3. SNL - sever med ekipama NK Kiško in NK Paloma Sladki Vrh je prinesla zmago domačim nogometašem, saj so prvo uvrščeno ekipo na lestvici premagali v zadnjih minutah srečanja z 2:0 (0:0). Pohvalna igra domače ekipe je dobila pečat v 88. minuti srečanja, ko je prvič zatresel mrežo Slaviša Dvorančič, potrditev zmage pa je z 2:0 kronal v zadnji minuti srečanja še Damir Panič. Zasluge za zmago domače ekipe gre prav gotovo pripisati tudi Nebihu Ženeliju, trenerju, ki že mesec dni vodi ekipo Krškega.
Strelca obeh golov Slaviša Dvorančič in Damir Panič z novim trenerjem ekipe Nebihom Zenelijem.
SOS-igre
Specialna olimpiada v Brežicah
Brežice, Leskovec pri Krškem - Varstveno-delovni center Krško - Leskovec in Osnovna šola dr. Mihajla Rostoharja Krško sta bila organizatorja letošnjih sedmih regijskih iger SOS za ljubljansko-do-lenjsko območje, ki so potekale na novem atletskem štadionu v Brežicah. Več kot 120 športnikov se je pomerilo kar v osemnajstih disciplinah. K.M.
gimnastika
Štiri odličja za telovadke krškega Raina
Ruše - Telovadke Gimnastičnega društva Rain Krško so v Rušah pri Mariboru nastopile na Državnem prvenstvu v ženski športni gimnastiki B-program Gimnastične zveze Slovenije.
V	kategoriji deklice B-program je postava GD Rain Krško v sestavi Bregar, Štus, Gramc in Močivnik osvojila ekipno 7. mesto s seštevkom mnogoboja 93,200 točke. Med posameznicami pa je bila najuspešnejša Vesna Bregar, ki je osvojila 21. mesto z rezultatom 31,850 točke. Štusova je zasedla 25., Gramčeva 30. in Močivnikova 31. mesto
V	kategoriji mladinke B-program je ekipa v sestavi Zaplatič, Gnidica in Lupšina osvojila 3. me-
.sto s seštevkom mnogoboja 105,05 točke.
V posamični konkurenci pa je Simona Gnidica v mnogoboju osvojila 5. mesto z rezultatom 36,400 točke, Petra Zaplatič je osvojila 6. mesto s seštevkom 35,850 točk in Špela Lupšina 13. mesto z zbranimi 32,800 točkami.
Na posamičnem finalu državnega prvenstva po orodjih sta Zaplati-čeva in Gnidica osvojili dve bronasti in eno srebrno kolajno! Petra Zaplatič je osvojila bronasto kolajno na bradlji z oceno 9,350 točke in prav tako 3. mesto na preskoku z oceno 9,450 točke, Simona Gnidica pa je osvojila 2. mesto in prejela srebrno kolajno za sestavo na gredi z oceno 9,400 točke.
speedway
Zmaga krškega AMD
Ljubljana - Na stadionu Ilirija v Šiški se je odvijala prva od štirih speedway dirk za pokalno prvenstvo klubov. Tokrat je prepričljiva zmaga uspela krškim voznikom, ki so se okrepili s Poljakom Micha-lom Makowskim in Madžarom Norbertom Magosijem. Sicer pa so krški vozniki skupno zbrali 44 točk, posamezno pa I. Šantej 14, M. Makovvski 13, N. Magosi 13 in P.Klenovšek 4 točke. Druga je bila ekipa Lendave, ki je bila prav tako okrepljena s tujimi vozniki,tretja pa ekipa AMTK Ljubljana. Tokrat pa na ljubitelji speedwaya niso videli državnega prvaka Mateja Ferjana, ki izpolnjuje svoje obveznosti v tuih klubih.
Kolesarstvo
27. 5. 2000 - 2. kolesarski skok na Skomarje, štart ob 16. uri. Informacije: 041-883-009, Jože Pankerl ali 063-760-088, Darko Dujmovič.
28.5.2000 - 3. tradicionalni rekreativno-kolesarski maraton po brežiški kolesarski poti, štart ob 10. uri. Informacije: 07-499-07-50
Nogomet
27. 5. 2000 - 2. slovenska mladinska in kadetska liga -vzhod, 25. krog, Elmont Posavje : Aluminij, začetek ob 17.30
3. 6. 2000 - 2. slovenska mladinska in kadetska liga -vzhod, 26. krog, Drava : Elmont Posavje, začetek ob 17.30
27. 5. 2000 - 3. SNL - sever, 25. krog, Mons Claudius: Krško, začetek ob 17.30
3. 6. 2000 - 3. SNL - sever, 26. krog, Krško: Pobrežje, začetek ob 17.30
atletika
Uspešni sevniški atleti
Zagreb - Na 30. jubilejnem pokalu Savaria, kije potekal na štadionu Mladosti v Zagrebu, je slovensko državno reprezentanco zastopal tudi Borut Veber (AK Sevnica), ki je v teku na 800 m s časom 1:57,79 osvojil 1. mesto.
-Spoštovani
bralci!
Vabimo vas, da se nam oglasite s svojimi športnimi podvigi in seveda tudi z napovedmi športnih dogodkov, ki se bodo zvrstili v času štirinajstih dni med izidom časopisa. Pišite nam in nas obveščajte o športnih tekmovanjih ali rekreativnih prireditvah.
Naš naslov: Časopis SavaG-las, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice,
mail: sava.glas@siol.net.
Dobrodošli med nami in
veliko športne sreče!
V ________________________J
KRONIKA
Na posavskih cestah vse več mrtvih
Črna sreda -17. maj
d
Posavje - V nekaj manj kot polovici leta je na posavskih cestah umrla ena oseba več kot lani celo leto. Črne številke pa se očitno iz leta v leto večajo, saj smo pred dvema letoma imeli 11, lani pa 15 mrtvih. Velik davek zahtevata dve najbolj kritični točki Posavja, drnovsko križišče in naš odsek hitre ceste.
Trije mrtvi in trije hudo telesno poškodovani je izid nesreče, ki seje pripetila ob 10.55 na cesti Krško - Drnovo zunaj naselja Drnovo. Nesreča naj bi se po policijskem poročilu pripetila zaradi prevelike hitrosti 38-letnega Krčana Z.G., kije z osebnim avtomobilom BMW v desnem preglednem ovinku zapeljal naravnost v času, ko je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal voznik Golfa iz Kranja. V čel-
nem trčenju je na kraju nesreče umrl voznik Golfa ter sopotnica in 10-letni otrok, obe iz Laškega. V istem avtomobilu sta bila huje poškodovana še dva starejša potnika, ravno tako kot povzročitelj prometne nesreče iz Krškega. Na udeleženih vozilih je nastala materialna škoda za približno 5.200.000 SIT. Ob kazenski ovadbi Krčanu ostaja vprašanje, je moralo do tega priti?
Posledica silovite hitrosti v nesreči na Drnovem
Neobičajna nesreča na CKŽ
Nekaj minut pred tem se je ob 10.45 pripetila še ena huda prometna nesreča na Cesti krških žrtev, ko je 29-letna domačinka S.B. vozila osebni avto iz smeri Leskovca proti Sevnici. Nenadoma je iz neugo-§ tovljenega vzroka zavila levo prav 3 v trenutku, ko je iz nasprotne smeri | pripeljal mimo avtobus. Kljub temu ^ da se je voznik avtobusa iz Kranja umikal in je z delom vozila zapel-
jal na pločnik, je prišlo do trčenja. Voznica je utrpela hude telesne poškodbe in je bila z reševalnim vozilom prepeljana v brežiško bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. Voznik in 51 potnikov v avtobusu niso utrpeli telesnih poškodb. Vzrok nesreče zaenkrat še ni razjasnjen. V prometni nesreči je po nestrokovni oceni nastala materialna škoda v vrednosti okoli 1.200.000 SIT .
To je rop, dajte denar!
Senovo, 13. - Po podatkih Policijske uprave Krško je neznanec s čelado na glavi in pištolo v roki popoldne okoli 16.30 oropal poslovalnico Nove Ljubljanske banke na Senovem. Uslužbenki je ob zgornjih besedah pomolil vrečko, v katero je zložila 1.235.000 SIT. Ko je denar dobil, se je odpeljal na motornem kolesu, ki gaje imel pripravljenega na bližnjem parkirišču. S plenom je menda pobegnil proti Bohorju. Za neznanim storilcem policija še poizveduje.
Tovrstni rop pa ni osamljen primer v Posavju. Skoraj 5 milijonov sta odnesla dva neznanca, prav tako oborožena, konec januarja iz poslovalnice NLB v Krmelju. Bajen plen, o višini policija sprva še ni hotela govoriti, šlo naj bi za 16 milijonov SIT, je odnesel oboro,en ropar prve dni novembra lani v trgovini Bre-gros Jesenice na Dolenjskem.
Načelnik urada kriminalistične policije Sašo Jejčič pravi, da v zadnjih letih na območju PUK beležijo po dva ropa v denarnih ustanovah, kot so menjalnice, pošte in banke. Sicer pa je v zadnjih 10 letih v posavski kroniki zabeleženih že 54 ropov. Raziskanost je odvisna od posameznih področij.
Pred mesecem dni so uspešno raziskali rop oziroma tatvino izpred dveh let, ko je skupina mladoletnikov v bližini osnovne šole na Vidmu v Krškem iztrgala torbico starejši ženski in odnesla manjšo vsoto denarja. Odmeven je bil rop Menjalnice Ažur februarja lani, ko sta dva brežiška policista v hitri intervenciji obvladala 29-letnega hrvaškega državljana in preprečila rop. Storilec je za rop in poskus umora, saj je streljal na policista, obsojen na 15 let.
Suzana Vahtarič
Očitno so bili blesteči učenci
Brežice, 19. - Neznani storilci so v popoldanskem času preplezali ograjo pri Osnovni šoli Brežice in se skozi pol odprto garderobno okno vtihotapili v notranje prostore. V pritličju so vstopili v dve učilnici, kjer so kadili ter namazali table in tla v učilnicah. Nato so se napotili še v kabinet, kjer je eden opravil veliko potrebo, pisarniško mizico pa so polili s črnilom.
Objestnost enega vodi v nesrečo drugega
Dobrava pri Župelevcu, 11. - V prometni nesreči, ki jo je zakrivil voznik osebnega vozila zaradi objestne vožnje oziroma prehitevanja v škarje, jo je skupil voznik tovornega vozila, ki se je umikal trčenju in je zaradi neutrjene bankine zdrsnil s ceste (na fotografiji). Ob poškodovanju vozila je iz rezervoarja pričelo iztekati gorivo. Na kraj nesreče so zato prišli tudi gasilci PGE Krško. Zaradi dvigovanja kamiona je bila vse dopoldne za promet zaprta regionalna cesta Brežice - Bizeljsko na odseku dobravskega gozda.
Po podatkih PU Krško se je v letošnjem prvem četrtletju pripetilo na tej regionalni cesti 26 prometnih nesreč, res, da jih je bilo 15 z osebnimi vozili, v 4 primerih so bila udeležena tovorna vozila. Cestno podjetje Novo mesto kot vzdrževalec ceste in pristojna inšpekcija pa sta že v dogovoru, da se na tej cesti hitrostno omeji tovorni promet prav zaradi neutrjenih bankin, ki imajo za posledico zdrse vozil. Saj, kot je dejal voznik -udeleženec v zgoraj omenjeni nesreči, se zaveda, da cesta ni najbolj primerna za tovorni promet, a je vendar bolj privlačna krajša pot in tudi manj prometna cesta. S. V.
P
pravni nasveti
Oporoka
Kako sestaviti oporoko?
Nihče ne misli rad na smrt in oporoka ali poslednja volja marsikoga opominja na človeško minljivost, vendar če hočemo preprečiti prepire v družini, je treba svojo dediščino pravočasno in nedvoumno pravno urediti.
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin Kaj je oporoka?
Oporoka je v predpisani pisni obliki dana izjava volje. Z njo zapustnik razpolaga s svojim premoženjem ob smrti. Kot pravni posel ob smrti je oporoka strogo osebni akt. Zastopanje bodisi pogodbeno ali zakonito pri izjavi poslednje volje ne pride v poštev. Za razpolaganje s premoženjem gre v vseh primerih, ko oporoči-telj nameni svojemu premoženju drugačno usodo, kakršna bi mu šla, če bi nastopilo dedovanje po zakonu. Razpolaganje s premoženjem, ki ga vsebuje oporoka, postane učinkovito šele tedaj, ko zapustnik umre. Oporoka je odredba, ki se nanaša na premoženje, vendar lahko vključuje tudi odredbe, ki niso premoženjske narave, na primer priznanje oče-
tovstva.
Zakaj napisati oporoko?
Razlogi so naslednji:
Zapustnik lahko le z oporoko zapusti pravno veljavna navodila, kako naj se razdeli njegovo premoženje. Če oporoka ni bila narejena, se premoženje razdeli v skladu s predpisi, ki urejajo zakonito dedovanje. To se izvaja po določenih dednih redih, po katerih pridejo dediči v poštev.
Kdor napravi oporoko, lahko določi osebnega zastopnika, ki bo upravljal njegovo premoženje. Ta zastopnik je oseba, ki bo imela popolno pooblastilo pri upravljanju premoženja preminulega. Če omenjeni zastopnik v oporoki ni določen in ob prehodu zapuščine na dediče nastanejo težave, je treba zaprositi sodišče, da postavi začasnega skrbnika zapuščine. Preden sodišče določi začasnega
113 - 113 - 113 - 113
Od 10. do 21. maja
Prometne nesreče
Na področju Policijske uprave Krško (PUK) beležijo v tem času 47 prometnih nesreč, v katerih so umrle 4 osebe, 6 je bilo težje in 3 lažje telesno poškodovani.
Ilegalni prehodi
Skupaj je bilo na področju PUK v tem času prijetih 59 oseb, ki so ilegalno prestopile mejo. Med temi so prijeli skupino 19 oseb, v kateri je bilo 15 državljanov Irana in 4 državljani Turčije. Prijeli so tudi skupino 16 državljanov Irana ter še manjšo skupino 5 državljanov Irana. Vse razen skupine 16 Irančanov so vrnili na Hrvaško, te pa v Center za odstranjevanje tujcev v Ljubljano.
Zaseg orožja
Pri dveh mladeničih iz okolice Krškega, pri 21- letnem M.K. so zasegli pištolo s 5 naboji ter vojaški bajonet, pri 27-letnem M.J. pa pištolo in ravno tako 6 nabojev. Na meji so pri treh državljanih Hrvaške zasegli pri vsakem plinsko pištolo ter manjše število nabojev.
Zaseg mamila
Pri 24-letni nemški državljanki so pri mejni kontroli našli sledi canabisa, policistu je izročila še 4,2 g hašiša. Manjšo količino mamila so našli še pri hrvaškem državljanu.
Pridržanje
Pri prijemu ilegalcev so prijeli tri prevoznike, vse iz Ljubljane. Prav tako pa so do streznitve pridržali 38-letnega S.H. iz okolice Sevnice, ki je bil udeleženec prometne nesreče in je napihal 3,71.
Ponarejanje listin
Pri mejnih kontrolah so odkrili ponarejene listine pri državljanu Makedonije, Romunije in BiH ter pri državljanki Moldavije.
112 - 112 - 112 - 112
Na številki 112 na Upravi za obrambo Krško beležijo v tem času 34 pozivov občanov za nujno medicinsko pomoč. Prav tako so posredovali 8 klicev občanov na veterinarsko službo za obisk na domu in 3 naročila občanov na veterinarsko higiensko službo Novo mesto za odvoz kadavra.
Gasilske enote so posredovale pri požaru na Ravneh ter v Krškem, ko seje ogenj pri sežiganju odpadkov razširil in zajel grmovje in podrast. Pri košnji trave je občanki iz Orehovega pri Sevnici zagorela kosilnica, ki so jo pogasili tamkajšnji gasilci. Posredovali so še pri izteku goriva iz avtomobila pri Stillesu v Sevnici, kjer so očistili približo 50 m vozišča in pri prevrnjenem kamionu v Dobravi, kjer se je zgodilo isto, ter pri hudi prometni nesreči na Smedniku.
Poskus umora
Krško, 21. - Ko se je 29-letni D.B. iz okolice Senovega okoli 21. ure vračal iz picerije Fontana v Krškem proti svojemu avtomobilu, sta ga v prehodu pri lekarni počakala 27-letni F.A. iz okolice Krškega in 23-letni M.O. iz okolice Senovega. Ker je D.B. opazil, da ima F.A. v roki pištolo, je stekel do svojega vozila, da bi pobegnil, vendar mu vozila ni uspelo spraviti v pogon. V tem času je osumljeni F.A. odprl vrata prtljažnika, ki so bila odklenjena in ustrelil D.B. v zatilje glave. Ranjenemu je uspelo pobegniti do Policijske postaje Krško, nato je bil z reševalnim vozilom prepeljan v brežiško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Osumljenca sta po dejanju pobegnila in ju policisti še iščejo, prav tako še ugotavljajo vzrok streljanja.
Eksplozivna prtljaga
Veliki Podlog, 19. - Na avtobusnem postajališču zunaj naselja Veliki Podlog so policisti našli potovalno torbo, v kateri je bilo 14 ročnih bomb, ročni raketomet in vžigalna vrvica. Eksplozivna telesa so prevzeli delavci skupine za protibombno zaščito UKG GPU iz Ljubljane. Policisti še zbirajo obvestija o izvoru najdenih eksplozivnih teles.
skrbnika, zasliši tiste, ki so upravičeni dedovati, da ugotovi, ali je morda kdo izmed njih primeren za skrbnika zapuščine.
Oseba lahko v oporoki določi tudi dediče, ki bodo dedovali njeno premoženje, ki je vezano v zavarovalnicah, registriranih pokojninskih varčevalnih programih, drugih varčevalnih programih in podobnih finančnih instrumentih. To je pogosto ustrezen način določitve dedičev, čeprav se lahko opravi tudi neposredno na zavarovalnicah ali skladih.
Z oporoko naj bi oseba tudi določila način delitve premoženja tako, da bi bilo to čim manj davčno obremenjeno.
Po slovenskem dednem pravu dedujejo po zastopniku njegovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, njegov zakonec, njegovi starši, posvojitelj in njegovi sorodniki, njegovi bratje in sestre ter njihovi poto-
mci in njegovi dedki in babice ter njihovi potomci. Kot zakonca dedujeta drug za drugim tudi moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze, vendar le, če ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna.
Če ne boste napisali oporoke, se bo vaša zapuščina razdelila med vaše sorodnike in zakonca. Otroci in zakonec dedujejo po enakih delih. Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.
In kdaj naj človek napiše oporoko? Vedno, kadar ni zadovoljen z zakonsko razvrstitvijo dedičev. Na primer če bi rad kaj zapustil kateri od dobrodelnih organizacij ali pa prijatelju ali pastorki ali drugim, ki ne bi dedovali po sorodstvenem dednem redu.
Če torej želite še za življenja podariti premoženje tistim, ki ga sicer ne bi dedovali, morate premagati neprijetne občutke, ki se morda pojavijo pri sestavljanju oporoke, in pomisliti na velike prednosti, kijih pravilno pripravljena oporoka lahko prinese preživelim dedičem. V primerjavi z majhnim trudom, ki ga boste porabili za sestavo oporoke, imate tako veliko možnosti, da se oddolžite ljudem, ki so bili dobri z vami. Zato res težko najdete ustrezno opravičilo za to, da ne bi napravili oporoke. To še posebno velja, če zapuščate majhno premoženje, saj boste tako prihranili nepotrebne stroške sodnega postopka in odvrnili bojazen, da bodo stroški morda večji od premoženja.
nadaljevanje prihodnjič
RAZVEDRILO
stran 12
horoskop
Oven
Vaša pozornost bo spet usmerjena na gmotno področje in razmišljali boste predvsem o tem, kaj bi kupili in kako razporedili svoja sredstva. Mislite predvsem bolj dolgoročno.
Bik
Ste v obdobju, ko se bo dogajalo veliko stvari na različnih področjih. Glede denarja vas tokrat ne bo bolela glava, tudi na čustvenem področju boste deležni velikih simpatij nasprotnega spola.
Dvojčka
Nekaj, kar bo sprva videti obetavno, se bo pozneje pokazalo čisto drugače. Ne zagrabite prehitro na videz lepe priložnosti. Tudi sicer boste ravnali preveč naglo, saj boste imeli ogromno energije.
Rak
Čas, ki je pred vami, je izredno naklonjen umskemu delu, tudi reševanju uradnih zadev. Vse, česar se boste lotili, boste tudi izpeljali, tega, da bi ostali na pol poti, se vam ni bati.
Lev
Lahko se zgodi, da boste začeli neko delo popolnoma na novo. Vzemite to za izziv in se ne ustrašite na trenutek prevelikih naporov in ovir. V tednu ali dveh se bodo razmere bistveno spremenile.
Devica
Vaš tempo bo pospešen, saj se boste lotili dela energično in izredno resno. Zahteve, ki jih bodo drugi postavljali pred vas, vam bodo na trenutek uničevale živce, sicer pa boste tudi sami hoteli veliko doseči.
Tehtnica
Vaše zasebno življenje bo nekoliko v ozadju, saj boste dajali prednost tistemu, kar se vam bo trenutno zdelo pomembnejše, to je poslovni plati življenja. Energije vam zlepa ne bo zmanjkalo in nadoknadili boste zamujeno.
Škorpijon
S strpnostjo in prilagodljivostjo se vam bo uspelo hitro sporazumeti. Lahko pričakujete tudi pomoč vplivne osebe, ki vam je že dolgo naklonjena. Ob vsem tem boste uspešneje premagovali stres.
Strelec
Z večjo strpnostjo in mirnostjo boste lažje shajali s svojo okolico. To, da ste neposredni, je sicer vsem znano, vendar vas vedno tudi niso pripravljeni poslušati. Skušajte biti obzirnejši.
Kozorog
Vaše počutje bo odlično in temu primerno tudi razpoloženje. Komplimentom, ki bodo kar deževali, lahko mirno verjamete, saj bodo izrečeni pošteno. Namig, ki ga boste dobili, najprej preverite.
Vodnar
Vaše družabno življenje bo zaživelo, presežek energije pa porabite tudi s primerno vrsto rekreacije. Spomnili se boste starih prijateljev, za katere vam je v preteklosti zmanjkalo časa.
Ribi
Zaradi ovir, ki se bodo postavile pred vas, nima smisla izgubljati živcev. Pametneje je, da sprejmete stališče, da so težave sestavni del življenja, in vse prenesete s filozofskim mirom.
Astrologija, prerokovanje, izdelava letnih horoskopov - Dolores 090-42-64, cena 1 minute 156 SIT.
Astrologija 090-42-66- karmična povezava, odprava blokad. Osebna naročila 041-404-935 - Gordana.
moda
Moda ni le samo ena, temveč ima ogromno poti, zato ker modni oblikovalci niso vsi enaki, temveč ima svak svoje zamisli in svoj okus. Razlikujejo se v barvah, materialih in v stilu. Zato je modi zelo težko slediti.
Vseeno se vsi sprašujemo, kaj se bo nosilo to poletje pri nas, kakšna je kolekcija za pomlad-jesen? Glede na to, da v Sloveniji tokrat ni bilo modnega sejma, si moramo pomagati sami. Veliko bolj nam tokrat pomagajo časopisi in revije. Danes že skoraj vsakdo sledi modi, zato je pisanje o modi pomembno, kajti vsi si želimo izgledati dobro.
Še vedno velja, da obleka dela človeka. Pogosto se ne morejo vsi oblačiti po pravilih slavnih modnih oblikovalcev iz Milana, Londona, Pariza in New Yorka. Oblačiti se po modi ni ravno enostavno.Vsi pa poskušamo iz sebe narediti najboljše, obleči kaj nam pristaja, z vidikov barv, postave in denarja.
Vračajo se zlata stara šestdeseta, sedemdeseta in tokrat celo kičasta osemdeseta leta mode. To leto se bodo nosile barve, ki neverjetno izstopajo in so zelo opazne. Barve kot so živo rumena, vijoličasta, roza, modra, zelena itd.
Seveda ostaja stara dobra klasika, siva, črna in seveda svetle bela in bež, to so barve, ki se jih oblikovalci ne morejo odreči, čeprav poskušajo vedno kaj novega. Zgornji deli oblačil za ženske bodo precej odprti in globoki, nekateri tudi prozorni, ramena pa bodo prekrita s tankimi trakci, ali pa bodo zgornji deli okrašeni z volančki in raznovrstnimi vzorci v vseh živih barvah.
Seveda je zaželjeno veliko poguma. Spodnji deli oblačila, ki se bodo nosili, so capri hlače ter hlače, ki so prej krajše kot daljše, hot pens, kratke, ozke hlačke. Seveda spet vse v vseh raznovrstnih živih barvah in s skoraj že kičastimi vzorci.
To je moda! Nosila se bodo ozka krila do kolen ali malo pod kolenom, prav tako kratka krila. Iste dolžine kot pri hlačah. Hlače in krila so v ozkem in širšem stilu nošenja. Tudi pri modnih dodatkih, kot so npr. torbice, ali pri obutvi se ne bomo mogli izogniti živim barvam.
Lea Šinko
Nagrade
Knjižne nagrade, ki jih poklanja DZS Založništvo literature, za prvo pravilno rešitev nagradne križanke, prejmejo:
1.	nagrado v vrednosti 8.000 SIT prejme
Maijeta Korošec, Rozmanova 16, Krško
2.	nagrado v vrednosti 5.000 SIT prejme
Zdenko Eržen, Gubčeva 12, Brežice
4. nagrado v vrednosti 3.500 SIT prejme
Stanka Ogorevc, Gregorčičeva 11, Brežice
Pravilna rešitev prve nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: APARAT, NOSILA, ČASOPIS, ZETA, ONI, OKULAR, VANEL, SALAŠ, OSP, AO, TK, MIRAKEL, ROMERO, OLA-NO, ODA, SVEDINJA, GESLO, NE, EM, OMIŠ, MOŽ, AGA, TON, DETEKTOR, INA, ŽRELO, ŠU.
Rešitev tretje nagradne križanke pošljite do petka, 2. 6. 2000 na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, TVg izgnancev 12, 8250 Brežice,
s pripisom “Nagradna križanka”.
Fotokopij ne upoštevamo!
Tri izžrebance, katerih imena bomo objavili v prihodnji številki časopisa Savaglas, čakajo knjižne nagrade v vrednosti 3.500,00, 5.000,00 in 8.000,00 SIT.
Kaj je osebni računalnik in kako deluje? (2. del)
Včasih je delovanje računalnika in programov potekalo po tem vrstnem redu: pripravljanje podatkov, nato obdelava in shranjevanje ter nazadnje še izpis podatkov, običajno samo na papir. Zdaj se te funkcije med sabo prepletajo in ni več prave meje med njimi. Zamislimo si pisanje besedila v urejevalniku besedil: medtem ko tipkamo, se nam na ekranu že prikazujejo črke, urejevalnik hkrati slovnično preverja naše napake, lahko tudi samodejno shranjuje podatke. Ko nehamo tipkati, samo še kliknemo ukaz za tiskanje in žeje naše besedilo na papirju. V celoti gledano, so
Srebrnina
Štorklja je v naše loge v predplačniki paket prinesla novega mobiptiča, poimenovanega mobi-kosec. Njegov predhodnik g520, ki seje izvalil februarja,je pozabljen. Kralj je mrtev, torej živel kralj.
Kosec je bil največjih sprememb deležen navzven, notranjost je ostala bolj nedotaknjena. G70 obdaja kovina, kar dela malčka bolj plemenitega. Vse tipke (tudi funkcijske) so tokrat očem skrite, pred nami pa se prikažejo takrat, ko odpremo neaktivni pokrovček. In imamo kaj videti. Izdelava je bolj kakovostna, gumbi so trdi in dobro odzivni, tipko C za popravek pri napačnem vti-pkanju telefonske številke pa je
SavaGlas, 24.5.2000 -
---------------------- st
						SESTAVIL BOJAN MACUR	LJUBITELJ	iiil ^ rn	SLANO JEZERO ZA URALOM	RADIJ	AMINOKISLINA V BELJAKOVINAH	GRŠKA MUZA KOMEDIJE
		m				STROJ. NAPRAVA						4
m-:	-						NAČELO, VREDNOTA					1	
						PESNICA NEGRI KRILO (ONJENCE				ALUMiNij PRVI MITOL. LETALEC		
SAVAGLAS	TOVARNA V KRANJU	AMERIŠKA FILMSKA. IGRALKA SHARON	ITALIJANSKA OPERNA PEVKA ANGELCA TABLA. KI NEKAJ OZNAČUJE. PROMETNI..									
IVAN SIVEC			DEL SKOKA ERICH RII5ECK						BAT, TOLKALO			
ODLIČEN STAREJŠI ŠVEDSKI SMUČAR									PEVKA ŠTEFOK ROKO- BOREC			
GOROVJE V MAKEDONIJI						PRISTANIŠČE V IZRAELU	BRIT. POLITIK JOHN SOVD				ZASILNA STAVBA	UROŠ ABRAM
RAJKO NAHTIGAL			MORSKA OŽINA NA MAI.AKI				VINKO VASLE DOMAČA 	ŽIVAL-.-			BORIS URBANC		
ANDREJ ERTL			DETERGENT ZA POMIV. POSODE	PRAVOSL PODOBA						ANTON AŽBE		
				ESEOTUEC						MENIČNO JAMSTVO		
SAVAGLAS	POTOČNA ŽIVAL	KDOR IMA PADAVICO MUZIKOL. KERSNIK					-					PRIPAD- NIK SASOV
OKUSEN MORSKI RAK						CENTRALN KOMITE			MANJŠE NASELJE			
						JOSIP VANDOT			RUDOLFO GRAZIANI			
NOV ODSTAVEK AliNEA								KRAJ PRI krškeiv				
DEBELA PALICA				OLEG VIDOV	|			TON, ZVOK				

ummmmmm
sodobni računalniki in programi izjemno izpopolnjeni in preprosti za uporabo. Samo lotiti se jih je treba pravilno.
Običajni uporabniki vidimo računalnik sestavljen iz treh večjih kosov: ekrana, tipkovnice in pokončne ali ležeče “škatle”. Vsak od teh delov ima svojo vlogo, glavnina računalnika pa ie še zmerom v samem ohišju. Ce uporabljamo prenosni računalnik, so vsi ti deli povezani v sklenjeno celoto.
V ohišju računalnika se skriva jedro našega računalniškega sistema. Temu rečemo strokovno mikroprocesor. To je ploščica velikosti približno 5 x 5 cm in debela nekaj milimetrov. Hitrost računalnika je odvisna predvsem od nje. Poznamo zelo veliko različnih vrst mikroprocesorjev. Najsodobnejšim pravimo Pentium. Vendar je vsaj dvajset različnih procesor-
jev Pentium, oni izpred petih let pa so že kar zastareli. Hitrost procesorjev merimo v megahercih -MHz. Čim višja je številka, tem hitrejši je računalnik. Najsodobnejši procesorji se že bližajo hitrostim 1000 MHz, vi pa lahko imate na svoji mizi “reveža”, ki ima samo 100 MHz. V tem trenutku se za običajna dela z računalnikom uporabljajo procesorji s 400-500 MHz.
Dobro je, da se spomnimo tudi malo zgodovine računalništva. Prvi osebni računalnik je izdelalo ameriško podjetje IBM leta 1981 in ga poimenovalo kar s številko 8086 - XT. Dve leti zatem je bil na trgu že 80286 (krajše 286) - AT. Se malo zatem so izdelali računalnik s procesorjem 80386 (krajše 386), nato 80486 in nazadnje 80586. To zadnjo številko so podobno kot v avtomobils-
ki industriji poimenovali v Pentium. Razvoj procesorjev Pentium še zdaleč ni končan. Pripravlja se že nova generacija. Mimogrede, računalniki 386 (tudi 486 niso izjema) so že izjemno redki. Pri njih je zelo težko uporabljati programe Windows, predvsem zaradi počasnosti računalnika.
Branko Lavrenčič, inž. Car, d. o. o., Krško
mobilna telefonija

ACER G70
zamenjal kurzor ?. Levi stranski del aparata krasita tipki, odprtina pod njima pa je namenjena slušalkam za prostoročno telefoniranje. Največjo pohvalo si zasluži modri luminiscentni zaslon, ki se lepo ujame v kombinaciji s srebrnim ohišjem. Poleg tega je znatno izboljšana njegova ločljivost, pa tudi vidljivost v temi je odlična.
Meniji in način pomikanja po njih so ostali enaki. To velja tudi za število melodij (teh je 18) in dva načina vibracijskega opozarjanja (najprej vibracija, potem zvonjenje ali samo vibracijski alarm). Lastniki novega acerja ne bodo pogrešali ročne ure, saj jim G70 kaže natančen čas in datum, poleg tega tudi odhodne, dohodne in zgrešene klice (po deset v vsaki skupini) opremi s časom, tako
da vedno vemo, kdaj je bil kak klic opravljen. Glavna zanimivost bi bil lahko koledar, ki ga najdemo v zadnjem meniju, vendar ta v praksi ni tako funkcionalen, kot se zdi sprva. Vseeno bo, če to želimo, opravljal delo budilke, tudi kadar je ugasnjen. Slovenščina mobilniku ne povzroča nobenih preglavic, kar je razveseljivo, še bolj pa navdušuje dejstvo, da ga je treba zaradi odlične litijionske baterije (ta nima spominskega učinka, kar pomeni, da jo lahko polnimo kadarkoli in ne le, ko se izprazni) polniti le na štiri dni.
S tem aparatom so se pri Acer-ju približali potrebam zahtevnega evropskega kupca, do popolnega telefona pa jim manjka kak korak ali dva. Večjih očitkov acer-ju G70 vseeno ne gre pripisati.
Mere: 100 x 43 x 23 mm Teža: 118 g
Stanje v pripravljenosti: 164 ur Pogovorni čas: 7 ur


Obiskali smo vojake
Otroci mlajše skupine iz vrtca Koprivnica smo si ogledali vojašnico Cerklje ob Krki. Po predhodnem dogovoru z g. Geričem, ki nas je pred prijavnico tudi pričakal in nas vodil po vojašnici, smo si najprej ogledali 2. bataljon, vso opremo ter orožje in postelje, na katerih spijo vojaki, ki so na služenju vojaškega roka. Potem nas je odpeljal še v 24. oklepni bataljon, kjer smo si ogledali vojaška vozila in se vozili s
Zabiče iz vrtca Koprivnica
tankom in tansporterjem. Na koncu smo si v 15. brigadi ogledali še helikopter, letala in letališko stezo. Ne smemo pa pozabiti tudi na obilno malico, ki so nam jo pripravili v njihovi jedilnici.
Hvala vsem, ki ste pripomogli k temu, da smo pri vas preživeli nepozaben dan!
Ali veš...
... da ima gospa kontarka v ustih pravo votlo iglo, ki jo zabode v kožo in po kateri potem posrka kapljico krvi. S krvjo se hrani.
...da klop sicer ni žuželka, ugrizne te pa vseeno lahko. Zagrize se v kožo in se v njej trdno zasidra. Tako se napije krvi, da se njegov zadek napne kot vreča. Pazi se klopa!
...da osa piči z želom, ki ga ima na koncu zadka. Z njim v žrtev vbrizgne strup. In če je žrtev majhna žuželka, jo strup omrtviči, osa pa jo lahko poje ali pa z njo nahrani svoje ličinke.
... da čebele gojimo zaradi medu. Včasih pa se lahko tudi razjezijo. In takrat se jih pazi!
Igrače na Veliki Dolini
Ob dnevu družine so v Osnovni šoli Velika Dolina na razstavnem prostoru obiskovalce pozdravili tudi najljubši prijatelji vsakega šolarja - plišaste igrače. Miza se je kar šibila od velikih in majhnih ljubljencev.
Medvedki, miške, mucki, kužki, punčke, takšne in drugačne, so se na ogled postavili in se širšemu občinstvu predstavili. Malokdaj imajo priložnost, da obiščejo šolske prostore, zato so bile tudi igrače toliko bolj vesele, ko so bile povabljene na praznovanje dneva družine. Kaj misliš, se mamice in očki tudi kdaj poigrajo / njimi? Jaz mislim, da se!________
Uganke
Miška Piška
Miška Piška, zobna miška, je že kar težko čakala, da se mali klovn Piko odloči in predvsem ojunači ter spusti svojega prvega mlečnega zobka Bobka na svobodo - na potep. Zobek Bobek bi strašansko rad odšel, a ga mali klovn Piko ni in ni hotel spustiti. Pa sta se prepričevala in se šla “bom - ne boš”.
Miški Piški seje ta njun pogovor ali, po pravici povedano, kreganje zdelo strašansko smešno. Skrita, daje ne bi opazila, se jima je hihitala, da jo je že kar pošteno bolel trebušček, po smrčku pa so ji tekle solzice. “Hi, hi, hi, ho, ho, ho, ha, ha, ha ... ubogi, ubogi mali klovn Piko, kako zelo se boji, da bi ga bolelo, ko bo zobek Bobek padel iz ust! Psst! Ampak Piko, Piko, saj to vendar ni nič hudega,
nikar ga tako ne lomi!” je šepetala. Seveda je mali klovn Piko, tudi če bi jo hotel, ni mogel slišati. Kajti sam s sabo in s svojim zobkom Bobkom je imel toliko opravkov, da sploh ni utegnil poslušati miškinega šepetanja. Kar in kar je trmoglavil in cepetal: “Zobek Bobek, kako pa misliš, da bom jaz ubogi revež, papcal in pupcal, če me boš zapustil? In ali si sploh pomislil, da me lahko zebe, če me zapustiš, in ... in ...” si je še kar izmišljeval izgovore. “In kako bom potem govoril, pa kakšen bom, vsi se mi bodo smejali! Ne, ne in ne! Ne pustim te pa pika!” Zobek Bobek pa je bil navihan zobek in je rekel: “Poglej, prijatelj moj, z mano se lahko prepiraš, kolikor hočeš, ampak prav nič ti ne bo pomagalo, ker
ko se bom jaz odločil in bo napočil moj trenutek, hee ... veš, jo bom kar mahnil v svet. Takole bom naredil... vidiš ... takole močno se bom zazibal.” In zobek Bobek se je kar se da močno zanihal. “... in potem bom napel vse svoje moči, takooo ... vidiš ... in potem booom ...” TAAAAP... JOJ!!! Zobek Bobek se je tako zares vživel v prikazovanje svojih namer in se tako strašansko močno zamajal, da jc tudi v resnici padel iz Pikovih ust naravnost v njegovo dlan!
“AAA, joj, joj, joj, au, auuu, auuu, ueee,” sc je na vse grlo začel dreti mali klovn Piko, kot da bi ga iz kože dajali. “Fobek, moj fobek, fobek Bobek! To fi pa na-laff nafedil! Farno, va bi mi vagajal! Uaaa, joj, voli, voli me,
va povos, umivam, umivam, pamavajte!!!” Mali klovn Piko je tako vreščal, da je kar ušesa trgalo. Kaj? Aha, saj res, nič niste razumeli, kaj je vpil. Seveda niste, ko pa je zobek Bobek padel iz ust in brez njega je mali klovn Piko zelo težko govoril. No, prav, vam pa povem, kaj je tulil nesrečni Piko. Na vsa usta seje drl: “AAA, joj, joj, joj, au, auuu, auuu, ueee ... Zobek, moj zobek, zobek Bobek! To si pa nalašč naredil! Samo da bi mi nagajal! Uaaa, joj, boli, boli me, na pomoč, umiram, umiram, pomagajte!!!” No, saj menda se razumemo, ne! Mali klovn Piko je pošteno pretiraval, kajti od enega mlečnega zobka, ki jo mahne v svet, pa res še ni nihče niti umrl niti ga niso na urgenco peljali, kaj šele, da bi to bolelo. Ne ga “cmoklat”, lepo prosim!
Dolga, lepa krasotica, nog preveč ima na trupu, mnogo levih, mnogo desnih, jih prešteti več ne zna, le kdo bila bi ta gospa?
(bSouojs)
Plete, plete in naplete, vleče nitko sem in tja, šivati pa le ne zna ...
(5J3ft?d)
Sredi polja raste, nežna in rdeča, kima levo, kima desno, rožica dehteča ...
(*eut)
Zlato lasje, zlato klasje, gospodarju se smeji, a ko pride prava ura, kruh na mizi zadiši!
(°l!£)
Miška Piška
Miška Piška, majhna miška, majhna, drobna zobna miška, ogleduje, ovohuje, zobke drobne opazuje, zobke drobne, zobke bele, zobke v ustecah vesele.
Malčki, radovedni Palčki z zobki radi se bahajo, z zobki radi se igrajo, žvečijo in grizejo, sladkarije ližejo, a ko zobek zaboli, malček Palček zakriči.
Miška Piška, na pomoč, zobek Bobek hoče proč, tega pa ne dovolim, zobka Bobka ne spustim!
Miška Piška se smeji; malček Palček se boji!
Miška Piška, na pomoč, zobek Bobek hoče proč!
Malček sladkosneden Palček na vsa usta zdaj kriči, zobek Bobek ga boli, ziblje, maje se in gunca, zobku Bobku se mudi, k miški Piški on hiti, rad bi v njeno šel kraljestvo, tam si našel bo nevesto.
Malček Palček pa ne ve, da vse to izplača se, da darilo bo dobil, če bo Bobka izpustil.
Miška Piška ga prinese, ko bo malček trdno spal, pod blazinico ga skrije, ko bo v sanjah potoval.
Miška Piška, majhna miška, majhna, drobna zobna miška, ogleduje, ovohuje, zobke drobne opazuje, zobke drobne, zobke bele, zobke v ustecah vesele.
;>■ ■ ,v -■•'■''■•■■'■v-.	"■■■'
- • ...

'
'
:> -
Motorist se je zaletel v šolski avtobus
Tudi v naši okolici sc zaradi prehitre vožnje in neupoštevanja cestnih pravil dogajajo hude prometne nesreče.
Lansko šolsko leto se je komaj začelo. Jesenska jutra so bila mokra, hladna in zavita v meglo. Bila sem še zaspana, a sem vseeno morala na avtobus in v šolo. Ko sem prišla na avtobusno postajo, avtobusa še ni bilo, zato sem morala še deset minut počakati. Končno je prišel, in ker smo zamujali, smo se peljali dokaj hitro. Prispeli smo do ovinka, ob katerem stoji stara, razpadajoča hiša, zaradi katere ni preglednosti. Mi smo se pripeljali hitro, motorista pa prav tako. Prvega smo obvozili, drugi pa je čelno trčil z nami. Najprej sem mislila, da smo zadeli v vejo in daje ta razbila šipo. Zadeli smo 19-letnega fanta. Šoferje hitro skočil iz avtobusa, Marko pa je že ležal tri metre stran od avtobusa. Vrglo gaje na hlode ob cesti in takoj je omedlel. Vsi smo razmišljali s trezno glavo in mu hitro sneli čelado, mu pod glavo položili torbo, premikali pa ga zaradi hrbtenice nismo.
Njegov prijatelj, ki je avtobus obvozil, je hitro stekel k bližnji hiši ter poklical rešilca in policiste. Markoje imel zaradi hudega udarca kljub čeladi odrgnino na sencih. Zraven teče potok, mi pa se nismo mogli domisliti, kako bi vodo prinesli k ranjencu. Moj brat je hitro zgrabil čelado, zajel vodo in hitro pritekel nazaj, da smo mu dali obkladek na čelo. Čez nekaj minut seje prebudil, in ko smo ga spraševali, kaj ga boli, je čutil samo bolečino v desni nogi. Prišel je rešilec. Fantje in šofer so Marka pomagali naložiti, potem pa so ga hitro odpeljali v celjsko bolnišnico. Čeprav ga je prej bolela samo desna noga, je imel še deset zlomov in notranje krvavitve, vendar je preživel, kmalu prišel iz bolnišnice in si hitro opomogel od nesreče.
Od zavarovalnice je dobil toliko denarja, da si je kupil avto, s katerim je potem zelo hitro vozil. Približno pred pol leta se je peljal iz Krškega, prehiteval pot, zapeljal na polje, tam pa ga je zaradi prevelike hitrosti in ker ni bil privezan z varnostnim pasom vrglo skozi prednje steklo. Bil je takoj mrtev.
Tako seje končalo že veliko zgodb, saj ljudje ne upoštevajo pravil in mislijo, da so sami na cesti. Tako sebi in drugim ogrožajo najdragoccnejše, kar imajo - življenje!
Vesna Remih, 7. razred, OŠ Blanca
Nastopila sem
Izbrana sem bila, da sem ob obletnici v taborišču Mauthausen nastopila z recitacijo, ki jo je sicer izbral igralec g. Jože Logar.
Ker je pesem težka, sem se temeljito pripravljala. Profesorica Gusta mi je razložila, kaj pomenijo posamezne besedne zveze, vsako stvar sem si zraven tudi predstavljala, seveda pa sem tudi z mimiko obraza in rok prikazala vsebino pesmi.
Pesem sem znala brezhibno. Ponosno sem stopila pred mikrofon in odlično opravila svoje delo. Vesela sem bila, da mi je nastop brezhibno uspel, saj so bili navzoči zelo zadovoljni. Marsikomu sem privabila solze v oko, saj so se povrnili v tiste težke čase. V času, ko smo se pripravljali na obisk Mauthausna, sem se zelo veliko naučila. Še bolj pa je bilo za nas življenjska šola samo srečanje z nekdanjimi taboriščniki. Prepričana sem, da bi se mnogi od nas odločno uprli, če bi hotel kdo kratiti naše pravice na tak način.
Spoznala sem, da je Mauthausen za mnogo ljudi zelo krut spomin, nam mladim pa v opomin.
Ukrajinski učenci med nami
Naša šola se pripravlja za vstop v veliko svetovno družino Unescovih šol. To projektno delo bo potekalo več let in bo zajemalo različne aktivnosti. Med zanimivejšimi pa so vsekakor gostovanja otrok iz tujine pri nas in nasprotno. Tako bomo imeli učenci priložnost za spoznavanje različnih kultur, načina življenja in za zamenjavo znanj in izkušenj.
V okviru tega projekta smo gostili učence priznane ukrajinske umetniške šole. Malo po pol deseti uri dopoldne smo jih pozdravili na ploščadi pred šolo. Gospod ravnatelj in predsednica šolske skupnosti sta jim izrekla dobrodošlico, od avtobusa do vstopa v šolo pa sta jih pospremila učenca s harmoniko in kitaro. Po sprejemu smo nadaljevali pouk, gostje pa so si ogledali šolsko stavbo, rudniški rov, zbirko mineralov.
Ob 11. uri smo se zbrali v kulturni dvorani Doma XIV. divizije in nestrpno čakali na njihov enoinpolurni program. Pred začetkom njihovega nastopa jih je še enkrat nagovoril g. ravnatelj, pozdravit sta jih prišla tudi župan občine Krško g. Franci Bogovič in predsednica društva ZPM Krško ga. Vida Ban. Nato pa je bil oder samo njihov. Predstavili so se nam s pestrim programom plesa, glasbenimi točkami s harmoniko in solopetjem. Moram priznati, da so res pravi umetniki. Najbolj navdušeni smo bili nad plesi in to smo jim pokazali z bučnimi aplavzi. Programu je sledilo še slovo. Predstavnika šole sta jih pozdravila v nemškem in angleškem jeziku, mi vsi pa smo jim zaželeli trikrat SREČNO. V spomin na srečanje so šoli predali umetniško sliko, kije sedaj obešena na vidnem mestu šolskega hodnika. Tudi mi smo jim pripravili darila in denarni prispevek, prav tako so darilo prejeli od Z.PM in občine Krško. To so bili propagandni material, razglednice, knjige, pisala ... Po zahvali in po pozdravu z obeh strani smo se poslovili. Gostje so odšli na kosilo, z veseljem so še klepetali z nami in domov poslali razglednice.
Druženje je bilo zanimivo, zato upam, da jih bo še veliko. Z veseljem bomo gostili predstavnike Unescovih šol in se tudi sami podali na zanimivo pot.
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
SavaGfas, 24.5.2000
f Vil L K ANIZt R/TVO
LUKE Ž
f'* A
Prešernova 15, 8250 Brežice
tol :OT/ 499 OO 90 fax:OZ/ 409 OO 92
.
prodaja
vseh vrst gum $ večine svetovnih
nus
proizvajalcev
■, J j1
dvoletna
garancija
za
mehanske
poškodbe
■
INTERNET
vstopno teh št.: 0889	<•p
ifni razredi
! čniff cenovnih pak&to
cena ure že od 94,00 Sfr/h

posebno ponudba >it? podjetja: lastno	g
2.5 MB spletne predt^ovdive + 4 poštni 1

a . ?**
■MBS
■-•s/-.	1	■	.-.■.■■vv
pnjcr/r.irt;,, so no; r,cz- iSf-rpfetnlr štmnen!
d.o.o. Krško, Tel. 0608/231-020, http://tuunu.cor.si
/nem
sončna očnin mn -25%
o<l 10.5. do 10.6.
r\r
Lkj
OPTIKA
STOJAN BAUT1N S.P.
KRŠKO	SEVNICA
Dalmatinova 1 Trg svobode 14 a tel 0608 22 812 tel : 0608 41 641

° %
■*mMs ,T
**	»	~ T	t' f
r
StrehaDo/n D.
jiPw

O.O.
vsako soboto
oti
r
PROIZVODNJA IN TRGOVINA CEMENTNIH IZDELKOV
8255Artiče, Zg. obrež 22
Tel./Fax: 0608/ 64-429 GSM: 041/ 726-095
X£,M^4 *, CVETLIČNI ARANŽMAJI
C POGREBNE STORITVE
S5 T	ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE
(j	T3 TEL-FAX: 0608/61.090, 69-134
— ■... -------------------- MOBITEL: 0609/619-455
Se želite izražati v angleščini, kot bi bila vaš materni jezik?
Alan McConnell Duff ima diplomo
prestižne britanske univerze Cambridge.
V Sloveniji živi že deset let. Je dobitnik Trubarjeve nagrade za prevajanje in avtor številnih prevajalskih in jezikovnih priročnikov, izdanih pri uglednih založbah Oxford University Press in Cambridge University Press
Knjiga prinaša izbor najboljših in najzanimivejših primerov iz besedil, prevedenih v angleščino, ki jih je v *	zadnjih desetih letih avtor dobil v roke kot lektor in
prevajalec Razloži, kaj v prevodu zmoti nekoga, ki mu je angleščina materni jezik, in ponudi domiselne izboljšave, če želite prevajati v angleščino, sta samo slovar in učbenik premalo. Potrebujete knjigo, v kateri boste našli odgovore na takšna vprašanja, kot so:
•	kakšen je pravilen besedni red,
•	kdaj je treba postaviti vejico,
•	katera beseda je najprimernejša v določenem besedilu,
•	kdaj je treba uporabiti določni in kdaj nedoločni člen,
•	kako napisati poslovno pismo.
Angleško znate več, kot si mislite! Potrebujete samo še malce piljenja in vaši stiki z Evropo bodo po zaslugi tega priročnika še uspešnejši.
DA, naročam priročnik INTO ENGLISH, po ceni 3.490 SIT.
Naročeno pošljite na moj naslov, kupnino bom
poravnal(a) po prejemu računa in položnic
Ime in priimek:__________________________________________
Ulica in hišna št:
Pošta in poštna številka: _________
Telefon:________________ Datum:
Podpis:
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov:
DZS, d. d.. Založništvo literatur«. Mestni trg 26,1538 Ljubljana
Priročnik lahko naročite tudi po telefonu 01/540 51 40 ali faksu 01/251 56 75
Ona že vključuje 8 % DDV. Naročeno boste prejeli najpozneje v 15 dneh. Cena ne vsebuje soudeležbe pri stroških pošiljanja. Rok za reklamacijo je 8 dni od prejema blaga. Naročnik lahko odstopi od naročila v 3 dneh od podpisa pogodbe.
19. maj - 4. jui4j / 2000
www.mc-brezice.si/kult2000
POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA VOZIL
HYUnDRI
POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA VOZIL
Tintor\
Žark/n Bukošek 1c, Brežice Tel.:0608/ 61-888
Atos Urban s klimo Aecent s klimo Lantra s klimo
1.479,000 SIT 1.697.000 SIT 2.244.000 SIT
TinUn
Žarko\
Bukošek lc, Brežice Tel.:0608/, 61-888
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
Kino servis Brežice
24.05 ob 20.30 Hurikan, drama; 25.05 ob 18.30 in 20.30 Trije kralji, vojni ter ob 22.30 kult kino: Teci, Lola, teci; 26.05. ob 18.30 Trije kralji, vojni ter ob 20.30 Hurikan, drama; 27.05 ob 18.30 Trije kralji, vojni ter ob 20.30 Hurikan, drama; 28.05 ob 18.30 Trije kralji, vojni ter ob 20.30 Hurikan, drama; 29.05. ob 20.30 Trije kralji, vojni; 30.05. ob 20.00 kult kino:Vse o moji materi; 31.05 ob 20.30 Človek z lune, komedija; 01.06 ob 18.30 Človek z lune, komedija, ob 20.30 Konec afere, ljubezenska drama ter ob 22.30 kult kino: Idioti.
Kulturni dom Krško
24.5., ob 19. uri Fantje ne jočejo, 25.5., ob 17. uri Svet igrač 2, animirana družinska komedija ter ob 19.uri Fantje ne jočejo; 27.5. ob 18.uri Svet igrač 2 ter ob 20 uri Sibirski brivec, romantična drama; 28.5. ob 18.uri Svet igrač 2 ter ob 20. uri Sibirski brivec; 30.5. ob 19.uri Obala, pustolovski; 31.5. ob 19.uri Obala, pustolovski; 1.6. ob 19.uri Obala, pustolovski.

NAROČILNICA
SAVAGL4S - časopis za širšo posavsko deželo
'IVg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.; 0608 601 264, 601 250 Fax.: 0608 601 253
Elektronska pošta: sava.glas@siol.net
\
Naročam/o časopis SAVAGLAS
Ime in priimek.
Naziv delovne organizacije ali podjetja.
Kraj.
Ulica
Datum
_ poštna št.
.telefon___
podpis____
Število izvodov.
v
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod.
NAROČNINO BOM/O PLAČEVAL/I: mesečno - trimesečno - polletno - letno (ustrezno obkrožite)
. S
	CENIK	
	Reklamni oglasi	
1 cm / kolono		9 točk
1/16 strani	(III/40, VI/20 )	100 točk I
: 1 / 8 strani	( 111/90, VI/40 )	220 točk
1/4 strani	(III/190, VI/90 )	430 točk
1 / 2 strani	(III/385, VI/190 )	830 točk
1/1 strani	(VI/385 )	1.560 točk
	Dodatki	
; Za barvni oglas : Za objavo na prvi ali zadnji strani		15 %
\ (velikost oglasa do 1/16 strani) t Za objavo na določeni strani		100%
in/ali mestu —	Širine kolon	30%
širina kolone	(I)	44 mm
širina dveh kolon širina treh kolon širina štirih kolon širina petih kolon širina šestih kolon
(II)
(III)
(IV)
(V)
(VI)
92 mm 140 mm 188 mm 236 mm 285 mm
Vrednost točke je 104 SIT.

Aktualni razpisi
RCB
RAZPIS
1. Javni razpis za spodbujanje skupnih nastopov slovenskih podjetij na mednarodnih trgih (Ur. list RS, št. 36-37/2000)
Predmet razpisa: podpora slovenskim podjetjem pri pripravi in izvajanju
projektov za skupni nastop na mednarodnih trgih
Rok za prijavo: 5.6.2000
Razpisna dokumentacija: http://www.mgd.si
2. Javni razpis za spodbujanje razvoja skupnih izdelkov ali programov (Ur. list RS, št. 36-37/2000)
Predmet razpisa: podpora slovenskim podjetjem pri razvoju skupnih
izdelkov ali programov za prodor na mednarodne trge
Rok za prijavo: 5.6.2000
Razpisna dokumentacija: http://www.mgd.si
3.	Javni razpis za spodbujanje skupnih projektov za izboljšave v tehnoloških procesih (Ur. list RS, št. 36-37/2000) Predmet razpisa: podpora slovenskim podjetjem pri pripravi in izvajanju skupnih projektov za izboljšave na področju materialov, naprav, procesov in metod dela za povečanje produktivnosti in kakovosti izdelkov Rok za prijavo: 5.6.2000
Razpisna dokumentacija: http://www.mgd.si
4.	Javni razpis za spodbujanje povezovanja in specializacij v proizvodnih verigah (Ur. list RS, št. 36-37/2000) Predmet razpisa: sofinanciranje priprave in izvajanja skupnih projektov podjetij, ki se povezujejo v proizvodnih verigah
Rok za pryavo: 5.6.2000
Razpisna dokumentacija: http://www.mgd.si
5.	Javni razpis za sofinanciranje investicij v obnovo in razvoj turističnih objektov (Ur. list RS, št. 36-37/2000) Predmet razpisa: sofinanciranje investicij v turistično infrastrukturo, ki je posebnega pomena za izboljšanje gostinske ponudbe na širšem območju (investicije v nakup, gradnjo ali prenovo objektov, ki so neposredno namenjeni opravljanju gostinskih storitev - gostinskih obratov, niso predmet tega razpisa), gradnjo mladinskih domov itd.
Rok za prjjavo: 5. 6. 2000
6.	Hkrati vas obveščamo o možnostih kreditiranja pri SKB banki, d. d., kjer so na voljo sredstva, ki smo jih pridobili s programom Phare.
Pogoji kreditiranja so naslednji:
-	najmanjša višina kredita za končne porabnike je 1 mio SIT, naj večja pa 10 mio SIT,
-	delež lastnih sredstev investitoija mora biti najmanj 20 %,
-	obrestna mera je TOM + 3,3 %,
-	možen moratorij do 1 leta, skupna odplačilna doba 5 let,
-	uporaba kredita je dokumentirana in možna samo za investiranje v osnovna sredstva, pridobitev licenc, patentov in franšiz ter največ 10 % od skupne vrednosti projekta v obratna sredstva,
-	kreditna linija ni namenjena refinanciranju obstoječih kreditov.
Krediti .po tej shemi lahko vključujejo nakup opreme, gradbena dela in nakup objektov, pridobitev licenc, patentov, franšiz in financiranja obratnega kapitala največ v višini 10 % predračunske vrednosti.
Razpisna dokumentacija: Razvojni center Brežice
7.	Razpis za dodelitev sredstev za pospeševanje razvoja in ustanavljanje enot malega gospodarstva, na voljo so še sredstva pri KBM banki, d. d., po naslednjih pogojih:
-	prosilec lahko vloži zahtevek za posojilo, s tem da višina posojila ne sme presegati 30 % predračunske vrednosti investicije in skupne mase razpisanih sredstev (največ 3,5 mio SIT),
-	odplačilna doba največ 5 let,
-	obrestna mera je TOM + 2%.
Rok za prijavo: do porabe sredstev
Razpisna dokumentacija: Razvojni center Brežice
8.	Razpis dolgoročnih posojil in garancij za dolgoročna posojila za pospeševanje razvoja malega gospodarstva na območju občin Brežice, Krško in Sevnica (Ur. list RS, št. 36-37/2000)
Predmet razpisa: sredstva za dodelitev dolgoročnih posojil, za katera bo Garancijski sklad Posavje dodeljeval garancije (zavarovanje posojila 50 % garancijski sklad, 50 % v skladu s pogoji banke ali 100 % v skladu s pogoji banke).
Višina posojila: od nsymapj 1.000.000,00 SIT do največ 10.000.000,00 SIT, lastni viri najmanj 30 %, obrestna mera TOM + 4 %, odplačilna doba 5 let, možen moratorij.
Rok za prijavo: od dneva objave do vsakega 20. v mesecu oziroma do porabe sredstev
Razpisna dokumentacija: Razvojni center Brežice, Podjetniški center Krško in Garancijski sklad Posavje
9.	Javni razpis za sofinanciranje izvajanja programov tržnega komuniciranja, produkcije prodajnih katalogov in prospektnih publikacij ter programov pridobivanja mednarodnih kongresov (Ur. list RS, št. 22/2000) Predmet razpisa: sofinanciranje slovenskega turističnega gospodarstva za pripravo in izvedbo programov tržnega komuniciranja, produkcijo prodajnih katalogov in prospektnih publikacij ter programov pridobivanja mednarodnih kongresov z namenom pospešiti slovensko turistično ponudbo
Rok za prijavo: drugo odpiranje 28. 8. 2000
10.	Javni razpis za spodbujanje internacionalizacije slovenskih podjetij (Ur. list RS, št. 39/2000)
Predmet razpisa: sofinanciranje dela stroškov podjetij pri pridobivanju strateških partneijev in vzpostavljanju
poslovnih povezav slovenskih podjetij v tujini
Rok za prijavo: 26.6.2000
Razpisna dokumentacija: http://www.mgdi.si
Vse potrebne informacije dobite na sedežu Razvojnega centra Brežice, Cesta prvih borcev 3, Brežice, tel.: 07/49-90-680 ali na spletnih straneh: www.rc-brezice.si, vprašanja tudi po elektronski pošti: rcbrezice@siol.net
mali oglasi
Prodam akustično kitaro-Cremona, letnik 1918, dobro ohranjena, cena po dogovoru. Naslov v uredništvu Radia.
Perutninarstvo Rostohar sporoča cenjenim strankam, da si lahko vsak dan v večernem času priskrbite kg in pol težke piščance. Sprejemajo pa tudi naročila za piščance primerne za zakol, hranjene z domačo hrano, kijih boste dobili od 10. junija dalje. Pokličite 49-21-563 ali se oglasite pri Rosto-harjevih, Brege 1.
Prodam LADO SAMARO 1300, pet vrat, letnik 90, vlečna kljuka. Pokličite 041-72-26-72.
Prodam GSM aparat Siemens S6. Naslov dobite v uredništvu.
Prodam vinograd na Sromljah, 1200 trt. Ugodna lega in dovoz po asfaltni cesti. Naslov dobite v uredništvu.
Prodam Peugeot 205 GTI 1.9, letnik 88 v odličnem stanju. Pokličite 041-760-705.
Prodam 1 ha nasada jablan. Cena po dogovoru, naslov v uredništvu.
/Vwj^



O MHZ
a
n
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Peter Špiler
Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 264, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@siol.net
Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250
Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.
Šestnajsta
špranje in okenca posavcev
Čateški paradiž in “Ponteroso” na južni slovenski meji
Je mladenič v najlepših letih. Predsednik uprave DZS, predsednik nadzornega sveta Casinoja Portorož in član sveta Term Čatež. Je državni svetnik, star devetintrideset let, oče desetletne Petre in sedemletnega Vita ter z dušo in srcem Brežičan. Bojan Petan je po poklicu pravnik in uspešen finančnik. Sodi v generacijo, ki je med mladimi in izobraženimi ljudmi našla izvirno pot, v generacijo, ki ji dividende, borza in dobiček niso tuji, ampak cilj. O Brežicah pa pravi:
“Brežice so, to lahko z gotovostjo trdim, poleg Ljubljane in Obale trenutno najbolj vznemirljiv razvojni kraj v Sloveniji. Močna je trgovina - Ponteroso - na južni slovenski meji. Tudi Slovenska vas, nekdaj veliko upanje podjetnikov in trgovcev, bo spet zaživela. Drugo sta Posavje in posavski turizem. V državnem svetu zastopam posavsko območje in lahko rečem,
da imamo vse možnosti za turistični razcvet. Brežice so ta trenutek za Piranom drugo največje slov-
ensko letovišče s 450.000 nočitvami na leto, kar je veliko več od Bleda in Ljubljane. Čateške toplice so naš termalni paradiž. Z veseljem lahko napovem promocijo našega Posavja na Vidov dan, 15.
junija, naTromostovju v Ljubljani. Pozdravljam pa tudi nov časopis za našo posavsko deželo SavaG-las.”
-	Kje smo in kam plovemo? Kaj vam pomenita demokracija in svoboda in kako gledate na stranke in volitve?
“V teh desetih letih smo veliko napravili. Dosti več, kot smo si pripravljeni priznati. Ta naš slovenski melanholični sindrom pa nas nenehno preganja in nam jemlje moči. Gospodarsko gledano, je naš gospodarski in splošni razvoj - ne glede na razvoj politike - uspešen, demokracija pa neustavljiv proces.”
-	Kaj menite o sodobnih kapitalistih - nekaj jih je tudi v vaših rodnih Brežicah in okolici - in mafiji, o kateri se zadnje čase vse več govori, ter o čedalje večji brezpravnosti delavcev?
‘Ta trenutek smo še vedno v fazi prvobitne akumulacije kapitala. Lahko rečem, daje to pri nas eden
najmimejših prehodov iz družbene v zasebno lastnino. Dogajajo pa se tudi nezakonitosti in nepravilnosti, ki jih je treba sproti odpravljati. Upam si trditi, da proces privatizacije v Sloveniji ni bil izrabljen za to, da bi si politične elite katere koli barve ustvarjale bogastvo, kot se je to zgodilo na Hrvaškem. Trdim, da je socialna varnost zaposlenih, seveda z izjemami, še vedno na dostojni ravni. Še vedno so naši ljudje bolj socialno vami kot v deželah razvitega kapitalizma. Hvala bogu, da je tako. Na žalost pa tudi v posavski regiji nekateri posamezniki izkoriščajo transformacijo družbenega sistema le v svoj prid in velikokrat v škodo zaposlenih.”
Za konec je Bojan Petan rekel: “Odkar ne živim več stalno v Brežicah, se mi zdijo lepše, zato z ženo Ado, ki je tudi Brežičanka, komaj čakava, da prideva domov.” Žan Kosec
Spet doma!
Pišece - O Jožici Zupančič je bilo v preteklih tednih veliko napisanega, veliko povedanega. Vseeno ne bo odveč, če se spomnimo, da je Jožica tista deklica, ki jo je
šteje v čast, da je bila deležna teh lepih trenutkov. Posebno je hvaležna svoji razredničarki Rut Zlobec, ravnatelju Martinu Dušiču in vsej šoli, ki ji je stala ob strani.
Disneyland je lep, pravi Joliča, ampak Pišece so pa le Pišece.
spoznal ves svet. Deklica z junaškim srcem, smo zapisali. Mlada vizionarka novega tisočletja, ki se je udeležila mednarodnega natečaja in s svojo zgodbo navdušila svet.
Jožica je za nagrado preživela štiri nepozabne dni v ZDA, spoznala nove prijatelje, ki si tako kot ona že v otroških letih prizadevajo za pravičnejši, lepši svet, v katerem ne bo sovraštva, ne vojn, ne bolezni. Ali jim bo uspelo?
Jožica se je v rodne Pišece vrnila z lepimi vtisi, in kot pravi, si
Jožica pa ni pozabila tudi na svojo prijateljico Kristino, slepo varovanko doma upokojencev, s katero si dopisujeta. Tam, v Ameriki, pravi Jožica, je bilo zelo lepo, nepozabno, a najlepše od vsega je bilo prisrčno snidenje z njenimi Pi-šečani, ki so jo prišli pozdravit in ji zaželeli dobrodošlico kar na brniškem letališču. Dr. Škofljanec in vsi, ki so jo pričakali, so ji priredili nepozaben sprejem in to je za Jožico naj večja čast, ki jo je v teh dneh doživela.
Karmen Molan
Prvo srečanje motoristov v organizaciji moto kluba “Rodeo Riders” uspelo
Brege - Da je moto šport v Posavju priljubljen, ni potrebno pose4 bej poudarjati. In od tu nit povezave vodi k ljubiteljstvu jeklenih konjev, ki se jih je ob prvem srečanju moto kluba “Rodeo Riders” iz Krškega na hipodromu Brege sredi maja zbralo nekaj sto. Svojo prisotnost je potrdilo kar 32 od 40 obstoječih slovenskih moto klubov. Navzoč je bil tudi predsednik Moto zveze Slovenije Hribar. Prišli pa so še motoristi iz sosednje Hrvaške, Avstrije in Italije. Srečanje si je v dveh dneh ogledalo okoli dva tisoč obiskovalcev, ki so si lahko pasli oči na vseh mogočih tipih motorjev. Panoramske vožnje se je udeležilo okoli 350 - 400 motociklov, seveda disciplinirano in v spremstvu leteče policije. Sledil je tekmovalni del, kjer so se pomerili v počasni vožnji in v metanju praznega pivskega soda. Dva dni veseljačenja z motoristi je pustilo na vseh prisotnih močan vtis in mnogi pravijo, da se bodo vrnili tudi prihodnje leto. Po besedah predsednika “Rodeo ridersov” Tomija Molana je prireditev uspela in se ob tej priložnosti želi zahvaliti vsem sponzorjem ter ključnim ljudem za nesebično pomoč, brez katere ne bi mogli izpeljati prireditve. Obenem pa obljublja, da se čez leto dni spet dobijo na istem mestu.
Gianni
Prihod “Satanovih bratov"
torkove bodice
Frančiška iz Brestanice sprašuje, po kolikšnem času delavcu pripadata celoten dopust in regres. Zaposlena je za določen čas, po šestih mesecih in nekaj dneh pa ji grozi odpoved.
Odgovarja sekretar območnega sindikata ZSSS Lado Rolič:
“V skladu s 56. členom zakona o delovnih razmerjih ima delavec pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju 18 delovnih dni, ne glede na to, ali dela polni ali skrajšani delovni čas. Delavec, ki je zaposlen za določen čas več kot 6 mesecev, ima pravico do dopusta v recipročni vrednosti trajanja dopusta. To pomeni, da ima za 6 mesecev dela 9 dni letnega dopusta. Za več kot 6 mesecev dela se mu število dni dopusta sorazmerno povečuje. Ravno tako ima
delavec pravico do regresa za delovni dopust, če dela več kot 6 mesecev.”
Nada iz Rakovca je bodico naslovila na občino. Sprašuje, kam gre denar, ki se pobira na brežiškem sejmišču, ker ni urejene infrastrukture, ni vode, sanitarij ...
Odgovarja vodja oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve občine Brežice Bojan Tičar:
“Glede vprašanja o sejmišču je treba povedati, da je pobiranje te pristojbine sestavni del proračuna, ki se potem po letnih načrtih izkoristi za določene projekte.”
alnem središču Intermarket Brežice.
Odgovarja pomočnica direktorja Intermarketa Brežice Zlatka Kolman:
“Na vprašanje glede prometa ob Intermarketu odgovarjamo, da bo urejen, ko bo končana nova stavba, to pa bo avgusta.”
Janez iz Brestanice opozarja na nerešen promet ob nakupov-
Mira iz Bistrice pa sprašuje, kdaj bo dokončana javna razsvetljava v Jetrnem selu pri Brestanici, kjer so bili že pred dvema letoma položeni kabli.
Odgovarja vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo občine Krško Rafael Jurečič:
“Sporočamo vam, da v sprejetem proračunu za leto 2000 ni predvidene javne razsvetljave v Jetrnem selu pri Brestanici kot tudi
Radečani so imeli precejšnjo srečo, da so si pred lokalnimi volitvami leta 1994 uspeli izboriti pravico do ustanovitve svoje občine. Danes jim seveda ni žal in se nikakor na nikogar ne hudujejo, še več, ponosni so na vse, ki so si takrat upali glasno postavljati zahteve po “samostojnih Radečah”. Toda, problem je v tem, da slednjih nikakor ne najdejo.
Ljudje, ki živijo v radeški občini, imajo veliko lepih lastnosti. Poleg tega, da imajo vse ljudi radi, imajo še eno lepo in nadvse koristno lastnost. Namreč, nikoli nočejo popustiti! Če pa to navsezadnje že morajo storiti, pa popustijo do konca in so tako spet na začetku. Panta rhei! Vse teče, vse se vrti, danes sem jaz, jutri boš ti!
V zadnjem času se spet veliko govori in piše o Rudniku Senovo v zapiranju. Prihajalo naj bi do trenj med vodstvom rudnika in vodstvom krajevne skupnosti Senovo. Trenja naj bi bila močna in menda povzročajo neznosno vročino, tako da so že zanetila požar, ki se ga ne da več gasiti z gasilci iz Senovega. Na pomoč bo očitno morala, kot že tolikokrat, ponovno priskočiti poklicna ekipa iz Krškega. Menda celo s samim županom na čelu.
V sevniški občini, točneje na Razborju, bodo jeseni odprli prvo šolo za življenje. Obiskovali jo bodo predvsem tisti fantje in dekle-ta(?), ki bodo globoko v sebi sprejeli odločitev, da se želijo dokončno iztrgati iz krempljev, ki jih je v njihovo telo in dušo zarinila droga.
“Fizično očiščeni” se bodo vključili v nekajletni program, ki jim bo povrnil samozaupanje, samospoštovanje, čut do skrbi in odgovornosti. In gotovo jim bo uspevalo, kajti na tako lepem koncu, kjer narava dobesedno razkazuje svojo nedolžnost, bi človek še vragu rep “spipal”.
Da ne bi zadnja občina na meji ostala res zadnja tudi v primerjavi z organiziranostjo drugih, si je župan Deržič umislil pribočnika ob svojem stolčku. In da bi odnosi z javnostjo dobro tekli, še bolj pa med zaposlenima, si je izbral svetnika in prekaljenega mačka Franca Gabrijela.
45 let Gasilske zveze Brežice
Čatež ob Savi - Gasilska Zveza Brežice je obležila 45 let aktivnega dela. Slovesnosti so se
Brežice Vlado Deržič in mnogi drugi. Ob tej priložnosti so podelili plakete in priznanja dolgolet-
Ivan Leskovec, Jože Jurkas in župan Vlado Deržič
udeležili tudi gostje iz sosednje Hrvaške, pa tudi predsednik Gasilske Zveze Slovenije Ernest Oeri, poslanec v DZ Jože Avšič, župan občine Brežice in dolgoletni predsednik Gasilske Zveze
nim članom. Plaketo sta prejela tudi prvi poveljnik Občinske gasilske Zveze in kasnejši predsednik Jože Jurkas ter pobudnik in soustanovitelj zveze Ivan Leskovec. K.M.

ne v programu komunalne infrastrukture za obdobje od 2000 do 2003. V zvezi /dokončanjem javne razsvetljave se morate obrniti na krajevno skupnost Brestanica, ki prejema občinska sredstva za graditev komunalne infrastrukture v krajevni skupnosti.”
skovec seje občina odločila, da se takoj loti izvedbe idejnega projekta tega križišča, ter uporabila pridobljen kamniti material, kar je bil tudi glavni namen. V programu za obdobje 2000-2003 občina ne načrtuje dokončanja priključka.”
Andrej z Breg opozarja na cesto Brege-Krško oziroma neurejen nevaren ovinek Beli Breg, kjer že dve leti potekajo dela.
Odgovarja vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo občine Krško Rafael Jurečič:
“Pri sanaciji podora v Rorah je ostala večja količina kamnitega materiala, ki je primeren za gramozno sipanje cest in je bil za to tudi porabljen. Glede na neurejen priključek Brege (križišče) in Le-
Ana iz Krškega pa opozarja na neurejeno avtobusno postajališče pri domu starejših občanov v Krškem, kjer je vse polno smeti in bi bila potrebna kakšna klopca. Prav tako opozarja na odprte zabojnike, neurejenost in smrad pri hotelu Sremič.
Odgovarja vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo občine Krško Rafael Jurečič:
“Omenjeno avtobusno postaja-liščeje ob državni cesti G5 pri nakupovalnem središču “Šoping” v
Krškem in namenjeno predvsem za lokalne avtobuse, zaradi česar niso predvidena sedišča. Čiščenje in praznjenje košev avtobusnega postajališča sodi v okvir čiščenja krških ulic, ki se opravlja redno, na omenjenem kraju vsak drugi dan, kar običajno zadostuje. Glede na opozorilo bomo na postajališče bolj pozorni in koše po potrebi izpraznili vsak dan.”
Opomba uredništva: Odgovora na drugi del vprašanja nam ni uspelo dobiti do konca redakcije.
> mJr
t mm
RADIO/BREŽICE
**»» *» tm* m*