JuMlefna šževiltea f/ £|«MI«8nt, 27. otsMtbra .1937 £elo S® * Stav, $2 3 OB PETDE Bog Je dal proti konca prejšnjega stoletja našemu Rs*S®M!tM narodu modrih mož--voditeljev, ki s« dob;« p©«siali bližajoč® se dobe, h! je kazala naSemis narodu In njegovim svetinjam sovražno lice. Ti možje so videli, k<o zunaj v svetss in pri r.as doma vstajajo gibanja ln m uveljavljajo nazeri, hi so bili sovražni vsemu, kar je bilo našemu narodu sveto In nedotakljive in od česar Je bite odvisna narode«® bodočnost, Širit! se Jo začel v meščanskih pSasteh pretiran! i« paganskl nacionalizem, med trpečimi množicami pa materialistični komunizem, ki sta znal« a vabljivimi gesli vsak v svojem kroga pridobivati vedne več privržencev. po dragih državah kaieje, da »t« ti dva gibanji pritegnili ««*• w«Hne naroda povsod fttm, kjer i* katoličani sdm stnall pravočasno In učinkovit® postavil v bran. To bi se bil* zgodilo Sudl pri nas, ie hI katoličan! držali križem roke. Uhko z mirnim srcem trdimo, da bi bi! z zmagovito borbo socializma aH paganskega nacionalizma, ki sSa oba nolzprosna sovražnika kaloličanstva, zada« smrtni udarec tudi našemti slovenstvu. Da se So dosiej ni zgodilo, gre zasluga možem, ki so pravočasno spoznali nevarnost in se ji učinkovito postavili v bran. Gotovo Je ens» Izmed najučinkovitejših sredstev, ki so sovražniki« onemogočila priti do premoči nad narodom, slovenski katoliški tisk, slasti tisk, ki ga že petdeset iet širi med narod Katoliško tiskovno društvo. Tisk je danes velesila. Gorje mu, kdor hoče dane« svoje nazore v svetu uveljavljati, pa ne upošteva Se velesile! Tudi ml, slovenski katoličani, se moramo za to, kar Imamo In kar smo, v veliki mor! zahvaliti na-tau katoliškemu tisku. Med tisk, ki Je vse svoje moči posveti! okrepitvi tega, ker ja katoliško In slovensko, se sme prištevati k vso pravico tudi »Domoljub«, ki letos zaključuje svoj petdeseti letnik. Domoljub Je bil dolga teta skoro Izključno glasilo naSega kmečkega ljudstva. Povojne razmere pa so "LETNICI H mmms I Rl %iH dale naši dežel! v marsičem drugo lice. Tudi v podeželju m vrle velik« spremembe. Kmečko obiležjo naše dežele je vedno manj Izrazito, nekmečke plasti slovanskega malega človeka so vedno bolj močne. Tudi k tem hoče Domoljub! Razmeram primerno postaja zato Domoljub ved**© manj glasilo same enega stanu In se poiagoma razvija v družinske glasilo slovenskega malega človeka. Tu je delokrog njegovega dela, ki ga hoče v bodečih desetletjih eadaljs* vati po Istih načelih, po katerih ga je vršil dosiej. Naloge našega lista, ki jih te® vrši! v bodočih letih so velike iti odgovorne, fino je gotovo: List rte bo nikdar pmtabll zastaviti vseh svojih moči za varstvo lil hrambe verskih svetinj slovenskega katoliškega ljudstva, list r>» b» nehal berili se za pravice našega malega In trpečega naroda, dokler Slovenci ne dobimo pod božjim soncem ®n«g» mesta, ki nam p® vsej pravici gre. tisi bo tudi nadalje sta! na branika pravic malega slovenskega človeka; kmeta, delavca, obrtnika, zavedajoč se, da ti stanovi tvorijo Jedro našega naroda In da od njihove sile zavisi usoda našega naroda. Zato Je borba za pravičen družabni red, k! je mogoč samo na podlagi večno veljavnih krščanskih resnic, ena temeljnih zahtev, ki Jih bo zagovarjal naš list. Vsako človeško delo je polno napak. Tudi fsaS list jih ima. Nikdar pa take nepopolnosti niso hotone. Iskrena želja lastništva in uredništva lista je, da bi list na najpopolnejši način služIl resnici In pravici. Naša slovenska katoliška skupnost pa ne nalaga dolžnost! le tisku, ki jI služi, ampak tudi vsakemu posameznemu članu te skupnosti, da po svojih močeh pripomore, da se naš tisk čim bolj razširi, dokler ne bomo dosegli našega ideala, ki je: spraviti katoliški časopis v sleherno slovensko katoliško hišo. Zatorej se vsi po svojih močeEt oddolžimo »Dema« ljub«« sta zlati jubilej na ta način, ga spravimo še v one slovenske katoliške M8e, kamor doslej 5» nt prišel. Naše geslo bodi: V vsak« trffe »Domoljuba«! * L. m P* m m w Ustanovitelj „Domoljuba pripoveduje (Napisal Jtfakt AaAjtj Kali« »i 25ktets'« !»!»-) i€ Meseca majmka !. 1888, me je izvabilo pomladno solnce na »prehod proti Rožniku. Na potu sem se pridruži! ted&nifctaa velezasliižne-mu predsedniku Kat. tiskovnega društva prof. Antona Zupančiču ln katahatu Ant. Kržiču. Razvil se je med nami živahen razgovor o tedanjih slovenskih javnih razmerah. Glavne misli teh razgovorov so mi Se * živem spominu, zato jih lahka tukaj obrazložim. Naš narod je v tej dobi obdeloval zemljo »vojih očetov po starih šegah, istotako se js nekako podedovano držal vere svojih dedov, a« da bi se prav zaveda! svoje turške zavednosti. Za politiko se ni brigal, ampak jo j« prepuščal duhovnom in svetnim izobražencem, ki so se bojevali bolj ali manj srečno z narodnimi nasprotniki. Todfs edini med seboj »o bili duhovni konservativci in mladi Slovenci le v borbi proti tujcu; med seboj si pa niso več zaupali, ker so svetni rodoljubi vedno bolj kazali .doma, da so se Šolali na tujem na brez-verskih vseučiliščih, se navzeli tam liberalizma in ga, previdno sicer, po malem, a vztrajno ia dosledno zanašali v slovensko javno življenje, Časniki, politični in lepoznanskl so očitno kazali njihove našemu narodu pogubne nazore in namene, Versko-misleči rodoljubi so kmalu spoznali resno nsvanioš* in «u si ustanovili tudi svoje lastne liste, ker »Nov!ce« in »Zgodnja daniea« nista več zadostovala. »Slovenec« se je rodi! iz te potrebe, ker se je liberalizem posebno pojavljal v političnem našem življenju. A naš politični list ae nI mogel dolgo Časa prav razviti. L. 1883 šele je postal dnevnik, a manjkalo mu j« »otrudni-kov in naročnikov. BI! je v vedni nevarnosti, da premine. Spominjam te, da se j« zaradi neke izgubljene pravde, ko je biio treba plačati visoke globo in troike, reeno mudilo, da bo moral prenehati. Takrat so mu priekočil! na pomoč požrtvovalni duhovni, ki to dali več ftfcgo to imeli, da «0 list rešili. Katoliški Slovenci do tedaj BiftSlIO imeli noben« organizacije; bili »ras množic* dobrih, Mzknslte etKnH i lisps pn bi! Inmm m, ia snsiit aststt mM Mi! £akDomoljub« vsa leta na gospodarsko Izobrazbo našega naroda in pripravljal pot za »edanje gospodarsko organizacijo, vzpodbujal je rodoljube M Reiffeisenove posojilnice m gojil »ploh smisel za zadružno delo. — Glavni pomen »Domoljuba« je, da je »majal, zgibal in vnel dušo narodovo za javno življenje, dR je aaaesal kaiol'*ko-P°" 11 Učno, narodno in gospodarsko zavest fn zavednost v zadnjo pogorsko va«, da je b i i in j« n 8!' vplivnejši agitator za vse n«S« ideale, da je razširjen P«/'8" slovenskih kronovinah poklaa® temelj za sedaj tako mogočno so mpeiao delujočo Vsesiovens«« Ljudsko Stranko. mm mm&m Maši roditelji čestita jo Šk&i dr. Gr. R&immm V petdesetih lotiti si J* »B e m o S J u b« vzgojil S8®uI8«9 družine. S tem Je mne vrSII tvojo poslanstvo med steif&nsSiiiB »e- Odbor dit? vso, Star potrosi«, de sna?® Jasne Sit pravilno prsseJažS dogajanja v svetu, tesat! msi mora pravo pni In mu na vsa vprašanja, ki stopajo predanj. !>©te®f t»sžfflžfe poiltMno, gospodarsko In soclatis« glasilo, nekak priročnik m vsakdanjo življenje. Dober S« d n Ž Se mor« »i?! predvsem glasnik rosnlce, borltelj zm pravico, zaradi tsga ffisra stsSl fcrdusa In ganosijlva rsa tleh kfgčanskSSt, verskih in nravnih resnic. Dober tednik \m torej naročnikom, ker je oče družini. Nanj se otroci in potil eSsračsj« s vpraianji In dvomi, on vse pravilna vodi« S«ke» da se more J® In ¥»ekdar njegovemu vodstvu ssupaJl govim sodbam verjeti. Ko ob petdesetletnici primerjamo »Domoljuba« i to slike d e b t • g s tednika, s zadovoljstvom ugotavljamo, da je »Domoljub* resnično dober tednik. Ob jubltej« srnam same to željo: »Domoljub« »»lani tudi v bodečih d«set-ieijih dober tednik ln postajaj vedno i® boljši, ie sodobnejši. Krog njegove družino naj se vsak« loto ilrl In množi. V to pomagajmo vsi In ne nehajmo ga razSIrjatl dotlej, d« bo vsaka kričanska slovenska družina Smeia v »Domoljubu« svojega učitelja In vzgojitelja, vodnika Sn prijatelja. t GregorlJ Isiaan, ikof ljubljanski. Minmšer dr. A» Popotnik, M desete po dolgem, napornem potovanju neki cilj, rad ustavi svoj korak ter *a ozre nazaj po poti, po kateri je pfjge8„ Na Mm cilja Je dan®« tudi »Domoljub«. Pet dolgih desetletij Je foodii po slovenskih deželah, bodril ljudstvo, mu vlival samozavest in zaupan)« v lastno moč In silo. ga hrabril v temnih dnevih pod tujim gospodstvora, m S®S®21! v vojnih vihrah, se z nJim veselil svobode, dosežena * tolikimi napori te žrtvami In bil njegov prijatelj, učitelj, svetovalec ln alsveSč®-*a!ec vsa dteHgs lota. Radi Imamo ta Ust v njegovi aiscomn« sfeiekJ, saj J® prispodoba nalaga mirnega preprostega ljudstva, ki se n! Izživelo v močnih zunanjih oblikah, marveč mirno hodi «oJo pot. Tak narod, ki je zdrav in sposoben nadaljnjega razvoja, se pa ne sme ozirati samo nazaj na pot, katero je prehodil, marveč mora zreti tudi napre) in stremeti po novih ciljih. Taki novi cilji ča- kajo tudi nas. Z ver« v Bega, pod vodstvom poklicanih člnhaljev In zaupanjem v *ssm®g« sobe, ljudstvo dosegi® vse tisto, kar srn« gre vsej pravici &®tovo bo zato potreben ia kateri napor in sleherni Slovenec bo moral to delo podpirati. AH v lastni državni skupnosti, h Stateri smo tudi ml Slove««! doprinesli tehtni detel, ne b« treba IJutlh bojev z« nago bodočnosti, kakor pod tujim gospodstvom, marveč s ničttl naii cilji In težnje v m&vi&ftjjss $8$ 88©žw©WS Dal Beg, da bi te svoj elij kaj dosegli In de bi val danalnjl eiavljonoc to naše prizadevanje tudi gadalje spremljal Ir bodril. Dr. Kersite. Mimmter dr. M* Krek »Domoljubu« ob petdesetletni«! čestitam s tem, da se z njim bi jih je dosegel. »Domoljub« so njegovi ustanovitelji sta-mislil! kot politični ln spieine Intormetlvnl sodnik za naie podeželje, k! no pride do dnevnika. »Domoljubu Je zato Imel pretežno značaj kmetskega glasila, kmetskega dežel-skega Hita, ki fe skulal kolikor I® mogoče dati vso, kar člane kmetsk« družine moro zanimati. »Domoljub« J® najuspeinejii, največji Sn najrazilrjenejii e»š tednik. Petdeset let budi in vzdržuje slovensko narodno misel In zavest jugoslovanske skupnosti. Petdeset let spremlja In vodi nsSe življenje p® krSčansklh, življenjskih In družabnih načelih. »Domoljubu« hvala za vse to! Sreča naša, da smo »Domoljuba« imel! In ga imamo. Najttdnejla vez mod nami je. Hvalo mu je dolžn® politika, prosveta, stanovsko življenje, ©b petdesetletnici na novo petdesetletnico sklenemo: »Domoljuba« naroči vsaka slovenska hI ž a In družina! »Domoljuba« čitaj vsak slovenski človekl Dr. Miha Krek, Predsednik Kmečke zveze Nai »Domoljub« praznuje svojo pet desetletnico. Petdeset lat življenja pomeni za slovenski časopis že tepo dobo dela za narod. Trdna smm biti življenjska sila časopisa, ki tako dolgo dobo kljubuje svojim nasprotnikom, de ga ne uničijo. V vseh teh petdesetih letih je ostal »Domoljub« zvest ^Jt^MUJM, Tvojega otroka spadajo tudi KALODDNT PROTI ZOBNEMU KAMMU svojemu Imenu, saj Je ciolal z vso Ijubesn^o za nai slovenski dom. In ko je nai narod prestajal težke preizkušnje, ga Je on bodril in svari! ter mu dajal sile,, da. je vztrajal. »Domoljuba j® saj kutaeekS list. T® svojo pravico, biti RteiS Ust, si Jo v teh petdesetih letih svojega obstoja priboril in v polni meri dokaza!, da je w@den prijatelj nas kmotov, M* »Domsoljiife« jo »II prvoborHelJ za naie pravico v težkih, pretežkih časih. Kadar smo zašli v gospodarska stiske, nam je dajal smernice ln navodila za nai® samopomoč. Takrat., bo mu je bila onemogočena odkrita beseda, nam je le vedno znal vlivati potrpljenje in upanj® na boljše čase. Na naii strani je ostal tudi danes, ko na S kmečki stan preživlja od vseh gotovo najtežjo gospodarsko krizo in ko prehaja skupno s drugimi stanovi v odločilno borbo pre>8 svojim sovražnikom, ki hočejo na najbolj zvit način uničiti naio slovensko kmečko bit. Danes, ko smo si uspeinejie začel! utirati pot v boljšo bodočnost, del! nai jubilant »Domoljub« | nami veselje. Ko si z odkrito besede lahko povemo o težavah in ko brez strahu lahko po svojih načrtih v »Kmečki zvezi«, MS o« prinaša Sedea za tednom vesel® vesti o delu naše organizacije po slovenski zemlji. Tli Kaša organizacija je danes močna: Stejo že nad 88S krajevnih organizacij, v katerih je včlanjenih nad Stt.000 članov, ki vsi razumevajo pomen svoje stanovske organizacije ln s samozavestjo gledajo v bodočnost. Ko bo naia »Kmočka zveza« Se letoinje leto začela izdajati svoj posebni strokovni list, upam, da bo sleherni slovenski kme« ostal zv@st tudi »Domoljubu«. Janez Brodar, načelnik Kmečke zveze. Slovenija hoče kruha! Pri aa» se fie desetletja ponavlja Iraza, da smo Slovenci »narod m a I! i h kmetov«, za to s« Ezčrpojs vsa naša gospodarsko-poli-tična modro«! » tem, da skužame voditi politiko — srednjih kmetov, t kolikor se epsoh resao pečamo z gospodarsko politiko, Kdo je tega km? Mi vri! Nobeden izmed činiteijev. ki predstavljajo osšo javnost, nima aamreč prav nobenega smisla z« imne gospodarske razprav«, za kar st«rti je najznačilnejši dokaz naravnost obapna jr®vSčiaa »»še gospodarske ioifUevaosii, Upamo, da vsaj naša porajajoča se Kmetijska zbornica ne bo ponavljal® grehov, ki si jih ? tem pogledu že desetletja kopiči na svojo »kosmato vest« Zbornica za trgovino, obrt in iodustejo. V opravičilo pisateljem, založnikom ia politiko® pa do b«k« »«r* eavajsaio lahko • vsaj dejstvo, da nosijo pri t«m največjo krivdo vsekakor — oblasti. Naravno« neveri« ico je namreč, kako popolao brezbrižnost kažejo te ' že izza prevrata do statistike, čeprav je ta omavas podlaga ia pogoj vsakega rfo«p«xS»»-skega raziskovanja. Skoraj dvajset let imamo te »svojo svobodno državo«, pa S« ne vemo točno niti tega, koliko —- kmetSSkih gospodarstev imamo danes v SlovaaJji, kaj še!« kakšnih, iu m moramo «ato> posiažov&ti &e vedno davnih predvojnih avstrijskih statistik, ki jih j« Cas ž« davno preobra«. Politika ai medseboj«« prarekarnje rediteljev, agitatorjev in časopisov, tesnvež prsv jsoSo reasio deio »a vseh poljih, zlasti na gospodarskem. A kje, kako lit kaj saj politika dela, če pa pri ua* prav za prav nihče točno niti ae v« ne, in vedeti a« more, kakSna H disafaja gospodarska slika naš« Slrtveaijs. Vemo samo to. da padamo leto za letom v ▼ačje siromaštvo, da j« mnogo krajev v Sloveniji, kjer nima zmeajati ves vas stotaka, da m tisoče obrok ae more kupiti oiKI zrw-kov več, da iztisnejo letno na siotine milijonov iz našega ljudstva, toda sa najniajaejže naše potrebe ni nikoli potrebnih »kreditov« itd. itd. Skrajni čas je zato že, da od naših oblasti kratko in malo zahtevamo, da posvečajo statiki vso potrebno pažnjo in tozadevni gsate-rial tudi objavljajo, se pa da še ua tktih kilavih plodovih brezkončnih pisanj razni uradi in uradniki ljubosumno sede kot aa največjih Vojaških skrivnostih. Dolžnost naših javnih ustanov (sbornic I, dr.) je potem, da v čie» največji smi podpirajo gospodarska r»zi*ka-*»aja in Izdajo tozadevnih razprav, a dolžnost politike je končno ta, da zastavijo v*e *>!<* sa gospodarsko pomoč v smisla ugotovljenih izsledkov. Zdelo se nam je vse to povedati, da bode Jt«Js »Domoljubov!« bralci vedeli, kako težko J« danes pisati o »aiili najresnejših vpra-lanjih in da so vse Jak« «!;ke le približne, dočim se v večino podrobnosti sploh ne moremo spuščati. Pri nas se j® tekom desetletij ukoreninilo nekaj fraz in čeprav jih je čas ie davno prehitel ali celo preobrni jih ven- darle gosimo S« danes i« aanje ž«! tudi — gradimo vse, kar je nedvomno ena naših asj-vfečfis nsspak. In taka iraza je tudi, da smo — csrod stalili kmetov. Saj j!« to na prvi pogled do sjek« mere re», toda žal se mikoli ae vprs-im« dovolj rečno, kakšen značaj ima ter naj bi imelo to naše tnalo kmetijstvo, ali sploh moremo na to gospodarsko osnovo graditi itsdš csšo gospodarsko politiko itd. itd. Nerad tnalih kmetov smo, zato naj bi bila vsa naša tozadevna gospodfarska-politična modrost fe« nB@ ni pcgubU, ti »i zanj se bojevat, Pobtoleino delo tooje je rodilo blagoslov; zmagali smo oroie boje narodnih sovražnikov. Dom šlooerudci sehoaljuje tebi za zpeaiobo m, v proinji eni as sdruiuje: *Dmnoljub, Bog varuj teh črpana v tem, da pomagamo graditi moderna gnojišča, podpiramo kmttiško zadružništvo, popravljamo kmotlike poti itd., a sihč® ne poseže globlje ia n« vpraša, če j« »ploh prav in zdravo, da asao narod majhnih kmetov in aH moremo na tej osnovi »ploh priti kdaj trn zeleno vejo. Po približni cenitvi se preživlja danes a poljedelstvom ic gozdarstvom Se dobra polovica slovenskega naroda, to je kakih 675,000 duš alt kakih 62%, dočim žive oataii že od obris, industrije, trgovine Itd. Teh 675.000 oseb živi na okroglo 140.000 kmečkih gospodarstvih, med katerimi je tri četrtine malih kmetov (0—10 ha Kemije}, okroglo VI % srednjih kaia-iov (10—20 ha), 7.5% trdnih kmetov (20 do 50 ha; in dober odstotek (1.3%) velikih posestnikov (nad 50 ha). Približno tako sliko nam nudijo suhe Številke, za katerimi bo pa vide! 5ele izkušen opazovalec vso našo rnl-zerijo. Dočim pride n, pr. v Vojvodini na S km* plodne zemlje komaj okroglo 100 pr*. bivalcev, jih pa pride pri nas nad 300, ne gjede saa Io. da je veivodi&ska aetnlja le ceprimerao feoiji« nego a ie tam «sdnt» kta kmetje hudo stokajo, Pravijo, da smo mi kmečki država. Kakfea kmečka, iberažka! V Nemčiji pride na enega kn«s4&ega človeka 2.18hj zemlje, ki jo flajmoderetefše obdeluje in i maje pridelki res tndi kako cene, pri nas pride rta kmečko glave kom«) polovico toliko zemlje, slabo obdela«« in s pridelki brez cene. Skoraj enako toliko zemlje na kmečko glavo kot pri mas prid« v Belgiji, a tam je semlja res izvrstna ia vrže Se več kot trikrat toliko kot pri sat. Zato sta tudi nemiki in belgijski kmet gospoda, dočim fe pri nas kmetov preklicano malo, ogromna večina ljudi prt nu po kmetih je strasJsiočih trpinov, skoraj beračev, ki j ms te redko kakega kovača v žepu fe vidi meso komaj &h največjih, praznikili. Kako ca} imenujemo človeka, čeprav se leto fij dan ubij« na polja, kmeta, če pa po ce!« dneve — niti kruha sltrsa. Prav nič ne pretiravam, celo v »strni ljubljanski okolici vem sta take vasi, kaj iele Stiha krajina itd. Se pred vojno nsi krnet ni ležal uvbc na rožicah. Kes je, »podobno se je oblačil m tudi lačeo ni bil, a io je bilo tudi vse, n® pomislimo pe, da morda nikjer v kulturni Evropi kmet toliko ne gara kol pri na#. Tedaj so bfl« cene kmečkih pridelkov zadovoljive, prodalo se je s lahkoto vse in vedno je bil pri roki e« kak postranski zaslužek, zato je tudi bajtarjev« drežinica za silo Živela, a čim je k»k otrok odrastel, je brezskrbno odšei v Trst, v alpske dežele ali v Ameriko, odkoder so potem pritekali stalno milijoni in milijoni nazaj domov. Zato tedaj pri nas kmečkega vprašanja v današnji svoji perečnosti sploh poznali nismo. A poglejmo danes! Pridelki ia prireja to brez cene, davki neznosni, zaslužka skoraj aobotMsga ie z odraslimi otroki stari« ne vedo kam, če s« pa komu pcarači priti morda os Francosko ali kam drugam, st pa Se sam le t največjo težavo vzdrži, o kakem pcfciijanja d«a®rja domov pa se mor« biti govora. N& stara teta bodo priili izgaraai domov beračit. Šele danes začenjamo zato bridko čutiti, dis sploh nismo nmrod malih kmetov (to so * Belgiji, na Danskem in drugod), temveč, kakor sem dejal — narod beračev in trpinov, vsaj tista polovica slovenskega naroda, ki jo prištevajo k »malim kmetom«. Lahko rečemo, da smo precej let po vojni živeli Se od spreu* vojne masti«, zadnja leta pa propadamo na vsej črti, čeprav ems belgrsjskl oblastniki prištevajo k »bogatim banovinam« in niti pomisliti m smemo, kam bo vse to še vodilo. Slovenski narod se izmed vseh drugih v Jugoslaviji najslabše množi in nam grozi tudi od te strani velika Skoda, a kljub temu poraste vsako leto okroglo 6000 novih fantov U deklet, ki hočejo delati ln festi. Toda kaj M kam, č® pa še sedanjega ne moremo zaposliti ja dostojno prehraniti. Tako ae tudi od te strani beračlja vedno veča, Razmišljujeiso o rešitvi našega »malega kmeta« kakor hočemo in mislimo si o industriji kar hočemo, toda edina naša rešitev je v industrializaciji Slovenije, in sicer edina rešitev za slovenski narod kot celoto in za slovenskega kmetiča še posebej. Res je, naš kmet se industrije nekako boji in lagali bi sami sebi, če bi tajili, da med kmetom in industrijskim delavstvom ni nekega trpkega nasprotja: kmečki človek zavida industrijskemu delavstvu njegov 8 urn: delavnik, industrijski delavec pa kmetu njegovo svobodo, lasten dom itd. Tudi naše katoliško gibanje se nekako boji industrializacije, ker ima priliko opazovati nage! verski in moralni propad znatnega dela onih kmetiških množic, ki prehajajo v industrijsko delavstvo (Kranj!), Toda n; in biti ne more za nas prav nobenega drugega izhoda, če nočemo gospodarsko popolnoma propasti. Mi moramo na eni strani naše kmetijstvo popolnoma preusmeriti, ne pa krpati razpadajoče suknje, kakor delamo danes, likvidirati del zaradi preranlega obsega življenja popolnoma nezmožnih »kmetij- ter si ustvariti obrt in industrijo, od katere bo potem živela — vsa Slovenija, v prvi vrsti pa — kmet sam. Le poglejmo, kje je kmet največji revež! V tako zvanih — kmetijskih državah: v predvojni Rusiji, na Poljskem, v Jugoslaviji, v Romuniji itd. A kje je največji gospod? V industrijskih državah: v Belgiji, v Nemčiji itd. Danska, ki si jo stavimo že 40 let za vzor, nam ne more biti vzgled, kajti njo bi skoro lahko imenovali —- v gospodarskem pogledu — le del industrijske Anglije, kar nam zopet le potrjuje našo trditev. Ali naj te množice podimo v tujino in si tako stalno sami puščamo kri? Ne! Torej zaslužek doma — tega pa ne vidim drugod kot v obrti in industriji. Na dvig sedanjega kmetijstva in s tem združen izvoz pri današnji gospodarski usmerjenosti za enkrat ni niti misliti, kajti vse države gredo v avtarkijo kolikor največ se ta sploh da izvesti in mi si le z največjim naporom izberačimo kje dovoljenje za izvoz par sto vagonov. S tem moramo radi ali neradi računati in zato iskati gospodarske rešitve na lastni zemlji. V tem pogledu smo po vojni že neizmerno zamudili in grešili. Še tiste beraške solde našega domačega kapitala smo vtikali v razna dvomljiva podjetja izven Slovenije, dočim je pri nas — v veliki meri po naši lastni krivdi — skoro vsa industrija v rokah tujega kapitala. Drugič smo vsa povojna leta skoro brezbrižno gledali, kako je centralizem naravnost smotreno preprečeval industrializacijo Slovenije in zidal v veliki meri z našim slovenskim denarjem izven Slovenije velepodjetja, ki bodo ubijala še to industrijo, ki smo jb prinesli iz Avstrije. Tretjič čuti naše katoliško gibanj« nek tih odpor proti industrializaciji, ki je sicer razumljiv, a se bomo z njo radi ali neradi morali sprijazniti in čim prej se bo katoliško gibanje v vseh svojih izrazih prilagodilo tej neizbežni nuji, tem bolje bo zanj in tem manj moralne škode bo imel naš narod od tega. Lahko rečemo, da je imela še dolgo po vojni samo Slovenija vse pogoje za industrializacijo. Nismo se zanjo brigali, medtem je pa centralizem ustvaril mnogo teh pogojev že tudi po drugih pokrajinah in danes smo neprimerno na slabšem, kakor smo bili. Dočim napredujejo mnoge druge pokrajine v državi z ogromnimi skoki, ne moremo mi ohranjevati niti vsega tistega, kar smo že imeli Frepričan sem. da marsikak kmečki naročnik »Domoljuba« ne bo nič kaj zadovoljen s temi mojimi izvajanji, a tega nisem kriv jaz, temveč dejstvo, da smo o teh stvareh doslej še vse premalo razpravljali in da tiči ogromna večina našega kmetiškega ljudstva še vedno v nekaki predvojni gospodarski miselnosti, ko so bile — kakor sem dejal — prav popolnoma vse naše gospodarske okoliščine čisto drugačne, Ni pa v gospodarstvu večje nesreče, kot če si zakrivamo resnico, ker gre potem življenje nujno — preko nas. Čim prej se bomo tega zavedli, tem bolje bomo izšli iz sedanjega položaja, ki ga ne moremo imenovati drugače kot — propadanje jedra našega naroda, to je kmeta. Res je, mi smo še narod »malih kmetov«, a bolje bi že lahko rekli — narod beračev in trpinov. In ker je krnet slejkoprej najbolj zdravo jedro naroda, iz katerega prihajajo neugasli in neizčrpni življenjski sokovi vsemu narodu, morajo biti vsa naša ljubezen in vsa naša prizadevanja posvečena temu, da to kmetiško jedro čim najbolj okrepimo moralno in gospodarsko, kajti berač po navadi prej ali slej tudi moralno propade. Do tega cilja pa ne bomo prišli, če bomo še nadalje — kakor sem dejal — le krpali razpadajoče suknje, temveč moramo pogledati tem vprašanjem mnogo globlje tn maogo dalekovidnejše. Jaz sem prepričan, da bomo ne le rešili našega kmeta, temveč si ustvarili vnovič gospodarsko krepak in zdrav kmečki stan le z industrializacijo Slovenije. Stvar vseh poklicanih činiteljev pa je in bo, da nam tako na novo ustvarjeno industrijsko delavstvo ne bo v škodo in pohujšanje, temveč da bo v čim tesnejši notranji povezanosti s trdnim kmetom živelo in se trudilo za čim večjo srečo in blagostanje vsega katoliškega slovenskega naroda. Fr. Erjavec.. BRUNETAFLOR Že pri odraslih lasje selo lahko izgub« svoj sijaj in gibčnost, kako občutljivi :o potom šele nežni otroški las]«! Otroški lasje rabijo posebno nežno nego, bre* vsaka sestavine, It! bi mogla dražili lase ter jim škodovati. Specijalni Shampoo za plavoiuske, ne vsebuje ct!kul!ja. Duje lasem 2u- riovif sijaj. Mladim dobro vzgojo! Ko pride človek na svet, je še »©bogljkmo bitje, popolnoma nezaioitao, d« M skrbelo natno zase. Vendar pa počivajo v ajem že sile iii zmožnosti, ki ga bodo nekoč wsj»sol»l8, da bo mogel vršiti svojo nalogo v človečki družbi. Te sile razvija v njem deloma narava sama, deloma pa mu jih poitmgajo razvijati ljudje, v katerih družbi fivi To so predvsem njegovi starši, učitelji, bratje ia »stre, prav tako pa tudi njegovi tovariši, posli; skratka: vsi, ki imajo z njim kaj opraviti. Vsi ti vaga-jajo otroka. Nekateri ga vzgajajo hot^, namenoma, drogi pa uebol6, ne da bi sami vedeli za to. Vsi pa po svoje pomagajo k tem«, da se more razvijati, da bo nekoč lahko vrgil svojo nalogo v življenju in opravlja! svoje življenjsko delo. Kmečki otrok, vsaj večina med njimi, jo pc svojem stanu odločen, ds to nekdaj obdeloval zemljo. Za to delo bi ga morala usposobiti tudi njegova vzgoja, mu dati m to d do potrebnega znaaja, pa mu tudi vliti v dušo veselja iu ljubezea zanj. Posebno tisti, ki otroka hote in namenoma vzgajajo, bi morali imeti to vedno pred očmi. Pa je tako, da je pri kmečkem oti<^su prave, Sioteue vzgoj® ponavadi prav malo. Starši za to večinoma nimajo znanja, pt» tudi ne časa. Oše mora skrbeti za gospodarstvo, večji del dneva preživi na polju, na travniku, v go//!u. Od jutranje zore v pozni mrak je ponavadi z doma. Tako mu manjka časa, da bi se posebej brigal S© sa otroke. To do!o prepušča rajši materi. Mati seveda ljubi svojega otroka ia bi ga rada vzgajala, rada bi pazila nanj. Tudi znanja za pravo vzgojevaaje ji danes ponavadi no manjka. Saj se je iz knjig in časopisov naučila te vedo. Morda je obiskovala tudi že kak gospodinjski tečaj. Toda tudi njej pri-manjkuje časa. Tudi osa mora m pol j® is v gozd, zraven je pa na njenih ramenih še vse gospodinjstvo. Živina zahteva njeno brlgo in le sto drugih malenkosti, ki »e jim no more izognili, če bi se jim g© tako rada. Tako tudi trna ne pride do tega, da M »e S© posebej brigala za otroka, da bi Suvala nad njim in njegovo rastjo ter njegovim duSevnim razvojem. Telesno ga že 8e oskrbi, kolikor ji 1® sredstva za to pripuščajo. 0, dandanes tudi le na kmetih razvajajo otroka, ga pitajo s sladkim kofetkotri, ga zavijajo v moderno cap® in ga varujejo prehlrda z BatovimJ gumijastimi ikornJL Toda za njegovo duSevno rast, s« vzgojo duha in srca svojega otroka pa mati ne moro skrbeti, kakor bi bilo treba in kakor W morda tudi rada. Tako }e otrok prepuščen »amemu sebi ln pa okolici — k sreči Sivi po-največ v okolici, ki dobro vpliva n« njegov raavoj. Morava, »redi katere živi, delo, v katerega se dan za dnem pogreša vsa njegova okolica, to so velik« sile, ki bud, vilice, komad šolniki, komad , ....... » umivalne gobe Iz gumija, komad , , moške čepice, kosaad ...... ogledala za brili * skodelico za milo kavni servis za 6 oseb ...... molki čevlji, par ........ ženski čevlji, par , •»>•»• > Ogloftt si i»«s® v trgovini r«?*tisvlitiiM> W»g©l Mestni trg 2§ ANT. illllLIlllfM $Mtm$®m h««« i—* nima v sebi nobene hranilno vrednosti, zlasti se v sedanjem času no, ko si kmet zaradi po-nianjkanja denarja sladi to ljubo pijačo s saharinom. Ko prido otrok v golo, jo že utrujen in dremav, zeha »o mu. Kako naj potem uspešno sledi dolg« ure težkemu pouku! Pa tudi ko jo že iz Sol« doma, še vedno ni proat šolskega dela. Čaka ga u&eauje predelane tva-rine, čakajo ga naloge- In za to delo povečini doma nihče nima razumevanja. Z domačimi mora na njivo in tam okopavati, pleti, pobirati krompir; ali pa mora lia jvašo aH varovati malega bratca in sestrico. Na paši ali pri varovanju ie še kako pride do tega, da napravi tudi svojo šolske naloge, seveda, če mu kdo kupi potrebne zvezke. Huje ja, 6® ja v prožen v poljsko delo in se šole z nočjo vrne s travnika, ali z njive. Ob lešiSerbi mora v kotu miz«, na kateri opravlja vsa ostala družina svoje delo, pisati naloge; pa še to mu varčen oče dostikrat ne pusti, češ da je petrolej predrag, da bi posebej zanj luč žgal i. Pravi čudež je, da ob takih razmerah vendarle še odnese nekaj znanja. V takih razmerah, v kakršnih deluje vaška šola, bi človek pričakoval, da se bo lo ta pri svojem pouku omejila na najpotrebnejše, lo na temeljne nauke. Zalibog pa so danes naši učni načrti, kot smo zgoraj omenili, le preveč natrpani. Vse bukvarsko znanje, ki si ga je učitelj pridobil v dolgih letih, vsa neštevilna odkritja in izumi, katerih je sedanji vek tako bogat, zahtevajo nekateri, da jih mora učitelj vliti v glavo svojemu malemu, upehanemu in zgaranemu učencu. Pozabili smo, da šola, posebno še ljudska šola, ni določena za to, da bi podala otroku kako dokončno znanje. Saj mu tega v tem kratkem času tudi ne more. Njena naloga je marveč, da dd otroku podlago, da »e bo pozneje v iivljetiju lahko sam izobraževal. Navaditi ga mora brati, pisati, računati in mu dati temelje še drugih ved, na katerih bo pozneje sam Pozdrav „DomoIjubu" iz Amerike Za »Domoljubov« jubilej je uredništvo prejelo iz Amerike sledeči pozdrav: Cenjeni in spoštovani gospodje! Uredništvo »G U s S 5 a K, S. K, j e d -note« Vam tem potom p ožilja vdane pozdrave in iskrene čestitke k zlatemu jubileju največjega slovenskega tednika. Cleveland, O. 13. okt, 1937. Ivan Zupan Gospod urednik Ivan Zupan nam ob tej priliki sporoča tudi, da je imel pred 50 leti časi in priliko, da je kot !2-letni deček zgibal prvo Številko »Domoljuba«, ki je izšla. Dobro še pomni, kako je bilo takrat. Spominja se, da so prvo številko lista ekspediraie gospodične Marička te Ančka Kolarjeva in Zinit-kova, pri zgibanju pa mu j« pomagal Požene-lov Francelj. Gospod urednik pristavlja, da so 'o prijetni spomini na lepa leta, ki jih je preživel v domovini. " čestita •^Domoljubu" Slovenfese uredništvo se raduje, de 2« »Domoljub«, kl j« otrok »Slovenca«, praznuje tvoj SO letni jubilej. Navzal se je (orej trde-Slfotti p® »vejem očetu. Pravijo, d« Je skrivno«! dolgega življenja v tem, da kdo sna prav živeti Zrn čioveftko življenje ta okolnosl »k« ne velja vedno, velja pa prav gotove sa družabne In prosvetne ustanove lin Se prav posebno m liste. »Domoljub« more obhajati svojo 80 letnice, &er Je znal SiveSl, te »e pravi, priljubil m ja svojim naročnikom In čitaieljem, sna! je v vseh časih In ragaterah prav tolmačiti IJueS-«Ke želje In petrebe. ¥»e de danes Je vedno razumel govoriti ljudem te srca, sate je tudi njegova beseda našla pet v srca njegovih bralcev. Ogromno Je politične In prosvetne dele, M g« je »Domoljub« v SC leiili Szpolnjeval med slovenskim itemiiem, dalje gradil in si ob knjigah, v raznih tečajih in s skušnjami drugih spopolnjeval znanje. Le to in nič več je in inora biti naloga ljudske šole. Z desetim letom otroka ni mogočo Specializirati za kak poseben poklic, ne da bi pri tem škodovali njegovemu splošnemu oblikovanju. Tudi ni mogoče spremeniti ljudske šole v kmetsko šolo, kakor to danes nekateri zahtevajo. Skušnje so dokazale, da premladi otroci ne odnesejo dosti od kmetijskega pouka, ker ta ponavadi preeeza njihovo duševno obzorje. Ne zanima jih, če ni združen s praktičnim delom v naravi. Za tak pouk je pač potrebna že gotova zrelost duha, ki pa je otrok v teh letih še nima. Gospodinjski pouk pri deklicah je že bolj uspešen. Toda tudi ta se more omejiti le na praktično delo na šivanje, krpanje, kuho, pospravljanje. Sam pouk o tf.m bi bil tudi pri deklicah brez uspeha. Šola sama torej nikakor ne more izoblikovati bodočega kmetovalca ali kmetice, Ze to je veliko, če ga ne skvari, če ne zamori v njem onega duha in veselja, ki ga je v šolo prinesel z doma. Ne tvarina, ki jo obravnava, ampak duh, ki vlada v njej, to je tisto, kar daje ljudski vaški šoli pravo veljavo. Učitelj ali učiteljica bi morala napolniti duše mladih kmečkih otrok z ljubeznijo do grude, da jo bodo nekdaj radi in z veseljem obdelovali in ji zvesto in požrtvovalno služili. Toda kako naj današnji učitelj to stori, ko pa sam te ljubezni nima in duha zemlje ne pozna? "Včasih so prihajali za učitelje izvečine kmečki sinovi in hčere. V današnjih težkih razmerah pa kmet svojega otroka ne more pošiljati v drage mestne šole. Tako študirajo na učiteljiščih izvečine le sinovi in hčere mestnih staršev, ki so se v mestu rodili iu v mestu preživeli vsa svoja otroška in študijska leta. Le neradi prihajajo po končanih Študijah na vas, da si tu služijo svoj vsakdanji kruh. Kmečko življenje in delo jim je tuje. Otroka, ki ga morajo vzgajati, ne razumejo in ga tudi razumeti no morejo. Kmečkega dela ne zlasti med kmečkim delovnim ljudstvom. 0*p®šs»©8S tega kulturnega poslanstva n® dokazuje le njegova Sfi letnica, kl mu je Je omogočilo trojne saupanje scvestih naročnike«, ampak tudi vlsefra kulturna višin* slovenskega podeželja. »Slovenec« se iskren® vesel! ©»molju-bevega stotega Jutetsoja, kar se nevede, da tednik »Domoljub« tudi doovniku »Slovencu« vsgaja te pridobiva mareenSfee. Penetn Jubilanta In njegovih naročnikov se pridružuje tudi »Slovane«« s prisrčnim! čestHicami in žeSjami, da bi »Domoljub« vrgli svoje feuf-turne poslanstva raod slovenskim narodom ie do atneglfr tos?!t)Jfvl5i jubilejev. Dr, Ivan &hšta, glavni urednik »Slovenca«. Družica Antona Hrovata is Ambrusa, kamor priliai« »Domoljub« f.9 50 let. poznajo, ljubezni do zemlje nimajo. In kako naj potem vzgajajo otroke v ljubezni do zemlje? Cesar kdo nima, tega tudi drugim dati no more. Res je veliko učiteljev, ki se trudijo, da bi se vživeli v kmeta in njegovo delo, ki v veliki pridnosti in z velikimi žrtvami, skušajo nadomestiti in si pridobiti to, kar jim šola in dosedanje življenje ni dalo. Toda kljub temu jih je še veliko, ki ne morejo prodreti v mišljenje in čustvovanje kmeta. In to je poleg zgoraj naštetih in še mnogih drugih ovir, tudi eua velika zapreka, ki ovira uspešno vzgojno delo naše vaške šole. Naša vas je danes bolna. Vse jo zapušča, vse beži iz nje v mesta in fabrike. Mimo drugih bi morala na njenem ozdravljenju delati predvsem tudi vaška šola. Pa tudi ta je bolna, kakor ie bolna zemlja, na kateri stoji. Nekatere težkoče, ki ovirajo uspešno vzgojo in uspešen pouk vaškega otroka, so skoraj nepremagljive. Toda druge se dajo odpravit! in se tudi morajo odpraviti, če hočemo, da bo naša vaška šola vršila svoje vzgojno poslanstvo na vasi. Zato pa bo treba velikega ia napornega dela. In prš tem delu se bodo morali združiti vsi, ki imajo pri vzgoji otroka kaj opraviti: cerkev, starši in učiteljstvo. Ia čimprej se to zgodi, tem bolje bo za našo vas, pa tudi za ves naš narod. Iz »Domolffibove" kronike Časopis je zrcalo svoje dobe. Tudi »Do-eioljab« je budno »premija! tekom 30 let vse dogodke doma in drugod ter navaja! bralce, da »o te dogodke znali pravilno presojati. V naslednjem podajamo vrsto zanimivosti o našem in tujem življenju, o katerih je »Domoljub« obširneje poročal in ki kažejo tudi smer, katero je list dosledno zastopal. 1888« Boj za zboljšanje šolskega sakona y smislu verskih načel in ljudskih potreb. 1891: Umrl je kranjski dež. glavar doktor Pokljokar, »a Dunaju pa učenjak dr. MikloSiž, — Liberalci m zadeli izdajati v Ljubljani »Rodoljub*«, ki je toliko let grdo blatil zlasti slovensko duhovščino- — Decembra je začela prevažati železnica Celje—Velenje. 189& Zbor katol. poL društva v Rokodelskem domu v Ljubljani. »Domoljub« je štel tedaj nad 7000 naročnikov. Za I. »lov. bat. shod so izvolili pripravljalni odbor. Proti ka-toiftkemtt shoda v Ljubljana je ostro nastopala ne samo slovenska liberalna gospodo, temveč tndi celokupno avstrijske netaiko svdbodo-miselstvo. Shod je v »ept®«ibn» vzlic 4«tnu lepo uspel. 1893: Občine in posamezniki ao poslali ljubljanskemu Škofu, ki so ga nasprotniki zarasli L slov, kat. »hod* »spadali, vdanostne izjave. —- Liberalizem ie Imel šolstvo 8s veds»o trdno v rokah. — Mohorjev« družba je Štela to leto 57.703 ude. — V drla«M«> zboru nastopajo slovenski poslanci za versko in narodno Mo, i 894; Na Dunaju so slovenski visoko-Solci ustanovili kat, akad, društvo »Danic«', — To leto se je rodilo tudi Slov. kat. delavsko društvo. 1895; »Domoljub« pozdravlja pričetek posojilnic po Rajfajznovem sestavu. — Velik potres v Ljubljani na velikonočno nedeljo. Razdejano Ljubljano »i je prišel ogledat 7. maja tudi cesar Franc Jožef. Državni zbor je dovoli! po potresu prizadetim 4 milijone goldinarjev podpore in nekaj milijonov posojila po 3%. — Glasovanje v dr?, zboru za celjsko gimnazijo je Izpadlo v prid gimnaziji, ker so »za« glasovali tudi Poljaki, ki »o sicer vedno vleikli z Nem ci t 1896; Liberalci, zvezani z Nemci, tlačijo na Kranjskem slovensko ljudstvo, kjer le mo- rejo. — Umrl je v Ljubljani velik dijaški dobrotnik kamomik Luka Jeraa, v Budimpešti pa nenadoma dri. poslanec kanonik Klan, — Pri nadomestnih volitvab je bil izvoljen za drž. poslanca dr. Sušteriič. V dunajskem parlamentu je govoril dr. šašteržič najprej slovea-sko, zahtevajoč polno ravnopravnost slovenskega jezika v državi Pozdrav „B®m®l$&kw*s Zlati venec t« krati, nas prijatelj »Domaljub*. Narod vzgajal, vodil ai, nam gato si drag in ljub. Ver« luč prižigal ti, za resnico te boril, narod o boje vodil si in trpljenje s njim delil. Litte, ki borili se as. prvetvgtvo /so s teboj, narod ie pozabil je, ker odšli so » pokoj svoj. Ti pa, »Domoljubt, živiš vedno ljubljen, sdrnv in mlad, narod ljubii in uiti, wdi$ p novo ga pomlad! Ss V septembru je bil v Ljubljani velik vseslovenski shod, ki mu je bil namen skupen nastop vseh slovanskih poslancev v dunajskem državnem zbora. Med drugim je govoril poslanec Povše za narodno avtonomijo. Liberalci »o, kakor po navadi, »skupnost« izigrali Slovencem v škodo, 189$: Dr, Krek priobčuje v »Domoljubu« pesem »Ob biserni sv, maši Leona XIII,« — Dr. Jeglič je postal knez in ikof ljubljanski. — Bil je prvi vseslovanski shod krič.-social. d®-lavcev v Ljubljani. — Italijan Lucheni jo itmfr ril v Švic. Ženevi avstrijsko cesarico Elizabeto, t899s Začela se j® vojna med Buri in Angleži v Južni Afriki. 1900: 10., 11. ia 12, e epi, je bil v Ljubljani II. slov. kat. shod. — 12, te 18. dec. so bil® volitve za državni zbor, ki so se končale « sijajno zmago slov, ljudske stranke; samo v mestih so prodrli trije liberalci. Med vsemi izvoljenimi poslanci v dunajski parlament jc dobil dr. Šužteršač največ glasov in največjo absolutno večino {Šušteršič je dobil 38.236 glasov, učitelj Jelene pa 11.852). JSOls Davčni urad ao prenesli iz Stične v Vižnjo goro. — »Domoljub« piS« o srbski kraljici Dragi ter poudarja v nasprotju z mišljenjem avstrijskih krogov, da bi srbski narod najraje ime! n-s prestolu Karadžorževiče. — 25, septembra je odšel h Gospodu po večno plačilo urednik Dom in svet«, učenjak dr, Frančišek Lampe. — To leto je umri tudi stolni prošt dr, Klofutar in nekdanji urednik šaljivega lista »Breocelja« Jakob Aleiovec. — 16. julija ie blagoslovil Skol dr. Jeglič temeljni kameo knezSkol, gimnazije v Št. Vidu. — Razen v volilne« okrožju Idrija—Vipava je zmagala pri dežeSaczborskih volitvah v podeželju povsod z veliko večino SLS. Tudi v mestu Idriji se je priboril večino kandidat SLS dekan Arko. 1905? Umrl je goriški midSkol in kardinal Jakob Missia. — Dn* 12. oktobra je sklicala SLS v LjuMjaai velikanski ehod z geslom: Na dan z enako in sploStio volilna pravico hi proč e privilegiji! Zbor pa je bil prepovedan. 1904s V tem leteiku »Domoljuba« j® več ostrih člankov proti liberalnemu učiteIjstvu. glavnemu stebru in zaščitniku slovenskega svo-bodomiselstva. — Pred pustom se je začela rusko-japonska vojna, — Nad 4000 fantov in še 4000 drugih sc je zbralo 4, julija 1904 na Brezjah na vseslovenski mladeniški shod. Govorili so dr. Krek, dr. Lampe, dr. šušteriič in še drugI, Dr. Krek je predlagal: i. Deželni zbor izreka svoje obžalovanje, da deželni predsednik kot zastopnik dež. vlade govori v dež, zbornici domala brez izjeme v nemškem jeziku. 2. Deželnemu odboru se naroča, da ne »prejme od deželne vlade nobenega dopisa v samo nemškem jeziku. Za ta predlog so glasovali izjemoma tudi slovenski liberalci in je bil sprejet. Deželni zbor se je zavzel za spremembo volilnega reda, Vi je bi! res krivičen, zakaj 40.180 podeželanov je izvc!ik> 16; 4927 me- Kovač FrančiJka, Pestotnik Frane, Seice, Mala Ligojna pri p. Šmartno v Tuhinju. Jsvec Anton, Črna vas It. 175 Janea ObergUr, Ovsenik Franc, Petri« Lovrenc, Verd. Žapuze pri Ribnici. St. Jurij, p. Litija. Franc Kramar, Poljane nad Škofjo Loko. Ivan Koiir, Zapuže 9, p. I.efsce. šč&nov 10; 90 veleposestnikov pa tudi 10 deželnih poslancev! 1905: Veliko rusko trdnjavo na Daljnem vzhodu a o v rusko-kitajski vojni zavzeli Japonci, s čeawr i* bila vojna v korist teh zapečatena. — Dež, predsednik HcŽn je moral oditi; na njegovo mesto na Kranjskem je pri-Se) bare«) Sciiw«rz. — V Ribnici j« umri bivii poslanec Pakiž. Znan je njegov izrek: »Treba je vedno oko!' života v aržet«, 1906: »Domoljub« je začel izhajati tedensko. doslej je prišel na dan »urno prvi m tretji četrtek v mesecu. — Za goriškega nadškofa je bi! imenovan dr. Fr, Sedej. Umrl je stolni prošt dr, Ktniovic. — Zadnji teden v avgustu j« bil III. slovenski katoliiki shod v Ljubljani. — To leto je stekla železnica iz Celovca čez Gorico proti Trstu. — V Št. Vidu je bi! ustanovni shod KmsUkc županske zvoze. — »Domoljub« prinaša krepak članek »Liberalni učitelj od šola proč!« 190?! V Gorici je umri pesnik Simon Gregorčič. — Pri volitvah za dr:t xfeor 34, maja je dobila SLS na Kranjskem 32.058 glasov več kot vsi nasprotniki. V Ljubljani je bil Hribar izvoljen za poslanca proti našemu Kregarju šele v ožjih volitvah; vseh drugih 16 poslancev je dobila naša SLS. S908i Deželni zbor je sprejel volilno reformo ia pri novih volitvah j« dobila SLS tako v deželnem zboru, kakor tudi v dei«ln<«& odboru večino. LiberaJno-nemški zvezi ja na Kranjskem odkienkalo. — V Ptuja j« tekla slovenska kri, nakar so bile v Ljubljani demonstracij« proti Nemcem. Pri teh sta padla Adusii in Lundor. Ljubljana pa je nato dobila samo slovenske napise. 19®$! Liberalci so grdo usrabiii znano r4e-čo brošuro »Pouk zakoncem«. V obrambo Škofa dr. Jegliča j* bilo po deželi nad 50 shodov, protestirali pa »o proti liberalcem skoraj vsi občinski zastopi, ki so poslali dr. Jegliču posebna zaupnice. Grdi cilj, da škofa dar. Jegliča odstranijo, se liberalcem ni posrečil. 1910; BiH so številni kmetijski tečaji v podeželju. — Deželni zbor j« sprejel «a mestno občino ljubljansko nov volilni red s splo&no volilno pravico. — Liberalci so v časopisju in drugače napadali Or'e, ki so jim odgovarjali: A, kaj naj za vpitje mladina, nasprotnikov na-Sih se briga, ponosno naš Orel koraka, če kje kak osel zariga. — Slovenski katoliški poslanci so v dunajskem parlamentu zahtevali, naj se istočasno z italijansko v Trstu, otvori sloven- 1915« Svetovna morija ee nadaljnje ia »Domoljubov«« poročila so skoraj vsak teden več ali manj p®beSjena, 1914s Klasje divja na vseh bojižčife naprej. Papeževa posredovanja za mk imo ijaeis. uspeha. — Ministrskega predsednika Sturka js iz političnih razlogov na Dunaju ustrelil soc. demokrat Viktor Adlec — 14. januarja, je umri zgledni poslanec Fr. Povit« — 30. novembra sa pokopa'i avstrijskega cesarja Fraac& Jožefa I. 1917s Vojna vihra še ni potihnil*, čeprav je nastopil «oyi avstrijski cesar Kari in so duhovniki poslanci v držav, zboru na Dunaju, kš se j« pa let« 1914 prvič sestal, vložili poseben predlog za mir. — Časopisje fe lahno piše o novi jugosiovaaski državi pod avstrijskih rjiruJtvcKn. — g. oktobra i® sunrl dr. Jmesc Ev. Krek. — V Rusiji se je car odpovedad. Proglasili so najprej republiko, si«.ta pa m prevzeli Rusijo boljševiki v svojo last in sklenili s Avstrijo in Nemčijo posebni mir. 1918s Nad 200.000 podpisov so izročile slovenske žene v roke dr, Korošca za svobod®© Jugoslavijo. — Regent AJaksaader j« proglasil združit«* svobodne države SL»veacev, Hrvatov ia Srbov s predvojno Srbijo v easo demokratično jugoslovansko državo. 1919» Ustanovili so Jngoslov. ksnetsie zvezo. — Umrl je drž. poslanec dr. Lovro Pogačnik, »vojni min is ter » v slovenski narodni vladi. — Začetkom avgusta je bil prvi slovenski orkiviki tabor v Mariboru. Jane* Capuder, Brezja »O, p. Dob prt Dom«. štrumbelj Flor., Vinkov vrh pri žužemb. ska univerza v Ljubljani. Ker ni šlo, so z ob-strukcijo razgnali državni zbor. Gostinčar je govoril skup«; 12 ur. 19ils Slov. ljudska stranka je tako pri občinskih volitvah kakor pri državnozborskih volitvah sepet sijajno, zmagala. — Deželni zbor je sklenil dobiti 10 milijonsko posojilo za javna dela na Kranjskem. — Pri občinskih volitvah so volile za Ljubljano tudi ženske in so dobili liberalci od 45 odbornikov samo 23. Svojo jezo so stresli liberalni pobaliai nad našim ženstvom in redovnicami, ki so jih na cesti dejansko »pljuvali. 1912: Dež. glavar Šuklje je odstopil svoje mesto dr. šušteršiču. — V noči od 14. na 15. aprila se je na poti med Evropo in Ameriko, ker je zadel na plavajočo' ledeno goro, potopil angleški p tunik »Titanik«. Utonilo je 1600 ljudi. — Frsncozi Imajo krvav« boje z afriškimi Maročani. — V dež. zboru je bil »prejet predlog dr. Lampeta za zgraditev električna centrale na Zstvršnici. Liberalci so bili proti. — Začetek balkanske vojne. Družina Anton* Poglajen z Jablanških Laz ii- 8 pri Litiji. I913j Nesrečaa vojna med Bolgari in Srbi. — Pri d»SeS»ozborskih volitvah se ;a SLS zopet imenitno odrezala. V Ljubljani j® zmagal pokojni Pepe Turk le s pomočjo socialistov, in sicer pr! ožjih volitvah. — Umrl je vrli drž. poslanec dr. Ignacij 2iinlk. 1914i Dne 25. maja je drvel prvi vlak is Ljubljane v Metliko. — 20. avgusta j« odšel v večnost papež Pij X. ia 3. septembra je nastopil papež Benedikt XV, — V Sarajevu sta bila umorjena avstrijski prestolonaslednik Ferdinand in njegova soproga, Avstrija je nato naponredala Srbiji vojso, ki s« je kmalu razširil« v svetovno klanje. Andrej Graši«, Pri- belsdort n. Koroškem. Jože t>railer, LaSde nad Borovnico. ,pBomoijmbiš spoilm naročnikom Za petdesetletni jubilej bo lastništvo Domoljuba dalo svojim naročnikom in iimeljem sledeče nagrade; 9,Dom®i$mbmgg dohe brezplačno do !. januarja 1938 vsi oni sovi naročniki, kt se pred novim letom »aroče na naš list in ob enem plačajo celoletno naročajo za »Domoljuba« sa leto 1938. Božično številko »Dosnoljaba«, ki bo šjcSJ« dne 23. decembra 1937, bomo oprem šli. s tekočimi številkam:, izmed katerih bomo izžrebali 500 nam&mikov, katerim bomo pošiljali „Bo*noiiaba" & teta 1938 brescplae&o Za naše organizacije, ki jih tudi letos naprošamo, da del svojega dela posvete širjenja »Domoljnba«, razpisujemo 25*000 dtmanm* denarnih nagrad* ki jih bomo razdelili onim organizacijam, ki bodo dosegle relativno najboljše uspehe. Podrobna navodila bomo našim organizacijam poslali v kratkem pismeno. V vsako slovensko katoliško hišo 'Domoljuba«! 1920: Komunistični štrajk na jugoslov. železniških progah, razen v Bosnit — Koncem aprila so poskušali boljševiki prevzeti oblast v Ljubljani. Pri spopadu s policijo je obležalo na Zaloški cesti 10 mrtvih, 21 pa ranjenih. G. duhovni svetnik Janez Kaian, ki je pribite! umirajočim na pomoč, je bil od boljševikov surovo po notah tepen, — Od 3500 Sokolov obeh spolov na sokolskem zletu v Mariboru, jih je bilo samo 15 prš nedeljski službi božji! — S pomočjo slovenskih liberaiccv, oziroma samo-stojriEŽev je bila sprejeta nesrečna Vidovdars-ska ustava. Pri volitvah v ustavotvorno skupščino sc je večina Slovenije žalibog »zaletela« in jo od tega še danes giava boli. Takrat so dobili; SLS 15, samostojneži 8, socialisti 6, komunisti 6 .liberalci 3 in narodni socialisti dva posianca. — 14, decembra je. uair! v Zagrebu krški škof, 70 letni Anton Mahnič. 1923: V marcu so bile volitve za državni zbor. Slovenski narod se je zavedel In vnovič pokazal, da hoče biti samostojen katoliški narod, ne pa kakšno afriško pleme. Izzid volitev je bi! sledeči: SLS 21, Pucelj l, liberalci 1, Radič 2 in Nemec 1 poslanca. — Od 25. do 28. marca 1923 je bil v Ljubljani peti slov. katoliški shod, pri katerem ie bil navzoč tudi kralj Aleksander. 1924: 27. junija je umrl v Moskvi poglavar ruskih komunistov Ljeain. — V Trbovljah je krvavo nastopila Orjuna« in ustrelila oziroma ranila več rudarjev. »Orjuna« je uganjala nad delastvom tudi druge grozovitosti. — V juniju »o bile občinske volitve in se je SLS povsod siiajno odrezala, — Na jugu države je bil imenovan za škofa Slovenec dr. Janez Gnidovec. — Na krmilo je prišla Pasič-Pribičevičeva vlada. Domoljub« ima članek: »Državni tatovi naj ropajo naprej . 1925; Pričelo se je veliko vladno nasilje proti -Domoljubu «, ki nekaj časa splch ni smel izhajati. Spremenit! se je moral za nekaj mesecev v »Novega Domoljuba«, 24. septembra 1925 pa je izšel zopet stari Domoljub«, ker je na pritožbo državni svet v Belgradu razsodil, da je bilo preganjanje »Domoljuba- od kramerpucljevske oblasti nezakonito. — Boj poslancev SLS v narodni skupščini za olajšanje davčnih bremen se nadaljuje žal, brez uspehov. 1926: »Domoljub« je priobčil odločne članke proti zapostavljanju Slovenije v verskem, narodnem in gospodarskem pogledu. — 30. maja je bil v Ljubljani velik protikorupcijski shod, na katerem so govorili Davidovič, dr. Korošec, dr. Spaho in Jota Jovanovič. — »Domoljub- piše: »Narodna skupščina je od nasilnih volitev 8. februarja 1925 bolna in sploh ne more storiti nič dobrega, — »Slaven-ska banka«, v kateri so gospodarili žerjavov-eš, izkazuje 178 milijonov dinarjev izgube, 1927; Krvava preganjanja katoličanov v Mehiki! — Pri volitvah v ljubljansko, kakor tudi v mariborsko oblastno skupščino je z veliko večino prodrla SLS. -- Zopet je bila narodna skupščina razpuščena in razpisane nove volitve, pri katerih ie dobila SLS od 26 poslancev — kar 20, V Ljubljani je zmagal liberalec z 22 glasovi prigoljuianc večine. — Pri občinskih volitvah v Mariboru je dobila SLS relativno večino. 1928: 1. julija 1928 velika orlovska prireditev na 3 ljubljanskem Stadionu«. — Streli v narodni skupščini na Radiča in tovariše. Dr, Korošec predsednik vlade. Kadar državni vose krepko zdrkne s tira, kličejo vedno dr. Korošca na pomoč. Drugače pa .., 1929: Razglas kralja AJekkandra o ukinitvi Vidovdanske ustave. Razpust narodne skupščine! Predsednik vlade general Živkovič! Vse stranke razpuščene! — Novi slovenski škof dr. Gregorij Rožman. — Tisoč slov. občin je poslalo kralju Aleksandru spomenico, kjer navaja slovensko narodno samobitnost in krščansko vero kot neobhodno potrebni temelj urejene države. — 3. oktobra so državo, doslej razdeljeno na 33 oblasti, razdelili na devet banovin. Prvi ban ie bil inž. Dušan Sevnec. ■— 11. dec. so razglasili nesrečni zakon v ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije. 1930: Strašno preganjanje krščanstva v Rusiji. — Štev. 19. »Domoljuba« od 7. maja 1930 nosi ime novega urednika g. Jožefa Ko-šička. Prej je »Domoljub« 13 let urejeval današnji blejski župnik g. Franc Zabret. — 2000 kmetov se je v nedeljo 9. nov. zbralo na zbor Kmetske zveze v Ljubljani. !931s V Nad!esku pri Loži. je pogorelo 22 hiš in 44 gospodarskih poslopij! — Številne evharistične prireditve po deželi! —- 8000 ljudi na sloven. katoliškem tabora v Grobljah. — 3. septembra je izda! kraij Aleksander novo ustavo, ki jo imamo še daaes. Razglašen je bil tudi nov volilni zakon, ki je odpravil skrinjice in kroglice. — Goriški škofiji se je odpovedal nadškof Sedcj in je še! v pokoj, a je že 3. decembra 1931 umrl, — Kmet&ki zvezi v Ljubljani in Mariboru sta bili razpuščeni! 1932: Blagoslovitev glavne transformatorske eleklr. eentraie na Črnučah — zveza z Velenjem! — 8. maju proslava dr. Koroščeve 60 letnice v Ljubljani. 1933? Zborovanje nasilno izvoljenega bel-grajskega parlamenta. Dr. Msček, dr. Natlačen, dr. Kulovec, dr. Ogrizek kotifmirani. — Šenčurski dogodki ks razprava pred belgraj-skim sodiščem za zaščito države proti Bro-darju in tovarišem! Obsojeni. — Na kinkoštno nedeljo je umri v Ljubljani ustanovitelj »Domoljuba« in stolni prošt g Andrej Kalan. — 60 tisoč Slovencev se je zbralo ob Križu v zahvalo za milost Odrešenja in v proslavo bisernega jubileja^ nadškofa dr. A. B. Jegliča na ljubljanskem Stadionu, — Llstoličenje mariborskega škofa dr. Tomažiča, naslednika pokojnega škofa dr. Andreja Karlin«. — Velike evharistične prireditve po vsej Sloveniji! Postavitve evha-rističnih križev. 1934: Začetkom juaija je Jug. strok, zveza praznovala 40 letnico obstanka. — Na Uncu je »mrl naš general Maister, — 13, avgusta je umrl bivši drž. poslanec prof. Anton Sušnik. — 9. oktobra 1934 je bil umorjen v Franciji naš kralj Aleksander I. 1935: Pri nesvobodnih volitvah 5. maja je dobila Jevtičeva lista absolutno večino. Dne 24. jaa. 1935 je nastopila»nova dr, Stojadino-vičeva vlada z notranjim ministrom dr. Korošcem. Pozneje je bil imenovan za ministra še dr. Miha Krek. Oživljena je bila Prosvetna zveza. — Kr. namestniki so podpisali odlok o Veliki Ljubljani. Za bana je bil imenovan dr. Marko Natlačen, za ljubljanskega župana pa dr, Adlešič, — »Domoljub« so z novim 'etom sa željo ;:arečr.:kov povečali za štiri strani, na 20 strani. 193«! Velika zmaga vse&žavne stranke JRZ pri ofočirsskih volitvah v vsej Jugoslaviji- — Msgr. dr. Ujčič imenovan za belgrajskega nadškofa. RAZGLED PO SVETU na Boj nied Japonci in Kitajci divja z vso krvoločnostjo naprej. Časopisje piSe, da so Kitajci krčevito branijo in prizadevajo Japoncem zlasti okrog največje kitajske luk® Šangaja hude aepriiike. Na soveru tam okrog Pekinga pa Kitajcem, Čeprav jih ruski so-vjeti is znanih vzrokov tajno ieio podpirajo, precej slaba pre enkrat japonsko poročilo, ki se glasi: Japonske armado so bližajo Rumeni reki (Hoangho). Mnogi mislijo, da ne bodo prekoračili tega veletoka, ki je naravna meja severne Kitajske. Ako reko dosežejo, bodo {(otovo vsaj nekaj časa obstali, kar bo prišlo nekako v isti čas, ko bo zasedala konferenca v Bruslju. Zato jo sedaj prilika, da se pregleda vojaški položaj in njegov pomen. Samo 10 tednov so Japonci potrebovali, da so zasedli večji del sov. Kitajske z ozemljem, ki Šteje (10 milijonov ljudi. Dne 11. avgusta so padli prvi japonski streli ob Velikem zidu. Takoj nato pa so pričele tri njihovo armad® svoj pohod proti jugu. V desetih tednih so Japonci pro- drli 800 km južno od Velikega kitajskega zidu. Zasedli so vso notranjo Mongolijo, to je provinci Čahar in Suijan, dalje provinco flopej, nekaj malega odpora j« ie v pokrajini šansi, ki je silno bogata na rudninah. Toda dolgo ae ne bo mogla upirati, ker Japonci prodirajo s dveh strani v njeno osrčje. Zaenkrat Japonci niso zasedli južne pokrajine Santung, ki j« domovina Konfucija. Do sedaj Japonci tudi niso poskušali, da bi zasedli to pokrajino in se zdi, da so v tajnih razgovorih s tamkajšnjim kitajskim guvernerjem. Sicer pa večina Šantunga leži že onstran Rumene rek« in je mogoče, da ga Japonci sploh ne-jismeravajo gasestl, Dejansko je vsa Kitajska severno od Rumene reke v rokah japonskih armad Povsod so postavili odbore za varstvo miru. Ti ao prevzeli krajevno upravo in tvorijo osnovo ga nove oblasti, ki jih bodo organizirali Japonci. V Tokiu izdelujejo tudi načrte, kako bo mogoče čim bolj izrabiti veli-kanska bogastva osvojenih ozemelj. — Po zadnjih poročilih so Kitajci povsod preSli v napad in se menda Japonci umikajo Iz, zavzetih postojank. b- • •• Bratomorno Mame w Španiji Zelo važen uspeh »o dosegli pretekli teden nacionalisti na severnem bojišču: v roko jim je padla zadnja baakiška trdnjava Gijon v pokrajini Asturiji. Nacionalisti ao vkorakali v mesto med silnim deževjem in kmalu nato je padla na mesto še »ilna megla. Prebivalstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Na jugu mesta se je dvigal 50 in visok plamen, ki je nastal v peirolejskih skladiščih, ki so ga pognala v zrak nacionalistična letala. Sicer pe jo bilo vso noč povsod mirno. Zjutraj ss je začelo redno življenje v mestu. Prihajati so začele dolge kolone miličnikov, ki ao zapustile svoje postojanke, ker so jih njihovi poveljniki zapustili in zbežali. Skoda v mestu ni posebno velika. Porušenih je nekaj vojaš- ITALIJA s Drobiž. Kar 29 slovenskih dMtarnih zadrug je pod pritiskom razmer napovedalo kon-kurz. Ena ieiir!« naših denarnih zadrug v Julijski Krajini je propadla. Uničenje denarnih zadrug pomeni za našega kmeta tudi gospodarsko uničenje. — Samostan Notre Dame v Trnovem bodo povečali in prenovili. — Po 22 letih se jc vrnil iz Rusije Ivan Pavlin iz Orgarja pri Gorici. — Marija Stan ta as je peljala na kolesu po Oorici. Mislila je sam Bog ve na kaj, da ni pazila na pot pred Seboj. Tako Je z vso silo trčila v drugega kolesarja, ki je Marijo vrgel na tla, kamor je tako nesrečno priletela, da je dobila n!c in pa cerkev in gledališke ob Degonn. — Nacionalisti so v Gijonu ln okoliei doslej za. plenili 140 topov, 456 strojnic in 80.000 navadnih puSk. — Po aa vzet j ti Gijona »aciona-Iistične Čete prodirajo naprej. Pet kolon na-varske brigade je zapustilo Gijon in odSlo ▼ smeri proti Aviiesu ter ga brez posebnega bojs zavzelo. — Na asturski fronti so torej komunisti popolnoma razkropljeni in nacionalistični oddelki sedaj samo čistijo ozemlje in zbirajo vojni material. Zmagoviti nacionalistični pohod generala Franca ima sedaj prostih okrog 80.000 naj. boljSih in najmoderneje oboroženih vojakov. Kam jih bo vodil: pred Madrid, ali morda kam drugam, bomo kmalu videli. pretres možganov in ji je počila lobanja, Ko so jo prepeljali v bolnišnico, ao revfco skuSalš operirati. Toda fe to ni bilo treba, ker jc še pred operacijo izdihnila, ne da bi ae bila prebudila k zavesti. PALESTINA s Arabci 80 ie vtdns razbarjfsS. AngkŠki načrt delitv« Palestine v židbvstiti, atabsid in angleški del Jc Arabce silovito razburil. Trdijo, da $0 Angleži po tera načrtu pridržali najvažnejši ko« obrežja in gospodarska središča, 'Židom so oddeliB rodovitni del, Arabcem pa prepustili palestinske pustinje, Nevolji dajejo duška z aten- tati: uničujejo telefonske ln telegrafske naprave, poškodujejo naprave velike petrolejske družbe, trgajo žeteznižki tir in z nasiljem nastopajo proti Židom. Angleži trdijo, da stoji za arabskimi nemiri neka evropska velesila, ki so ji neprilike Angležev v Palestini povšečf. AngleSke oblasti nastopajo ostro in so že razglasile deino obsedno stanje za Palestino, da udušijo arabski upor. AMERIKA s Razno. V Clevelandu O, J« umrl 54 letni Riko Šprajc iz Žužemberka. — V Trimountainu Mieh. je preminul 60 letni Josip Radoševič. —- V Smithonu Pa je l«gel v grob John ček, dom« nekje iz Postojne. — V Clevelandu je na vek« zarisnil oči John Možina. — V Holy Crosa je zapustil solzno dolino John Gallun iz Makolj pri PoljČanah, — V Clevelandu sta umrla 50 leb ni Jerry Medič z Blok in 74 letna Ana Sadar roj. Cerček iz žužemberške fare. — V Rockdalu yt pobrala j«tika 47 letno Ano Slejko roj. Fine i2 Kožljevca pri Višnji gori. — Dne 17. oktobra je bil slovesen sklep sv, misijona pri Sv. Vidu v Clevelandu. Pobožnost je vodil g. Vital Vodu-šek. — V Clevelandu sta odšla 9 tega sveta 72> letni Martin Rade in 42 letni Jožef Levstik iz Zvirč pri Žužemberku. — Smrtno se je poškodoval v tovarni 7! letni John Zifko iz Slavine pri Postojni. — S strehe je padel in se ubil Frank Ban iz Gor, Obreža pri Brežicah. — Sara si je vzel življenje 58 letni Anton Kerada iz Gabrij pri Tolminu na Goriškem. — V okolki Madisona ia Gencva, Ohio, so že začeli z vinsko trgatvijo, oziroma z obiranjem grozdja. Grozdje je dovolj zrelo, da se predlo® na mizo kot sadje ali pe da se začne stiskati. Kakor zatrjuje vladni zastopnik, je letos grozdje v ondotnih krajah vež kot normalno dobro. Najnižja cena za grozdje je 40 dolarjev za tisoč kilogramov (1 kg stane torej 1 in pol din.). —- Ameriški državni predsednik Roosevelt je velik prijatelj kardinala Munde-leina v Čikagi. Že celih 30 let sta znana iz Nja-jorka. Te dni je Roosevelt prišel v Čifcago, obiskal kardinala in ostal tam dve in pol ure. Ogledal si Je tudi vse krasne slike v nadškofijskem dvorcu. Pogovarjala sta ae prav iskreno prijateljsko. DROBNE KOVICE 34 človeških žrtev Je zahtevala eksplozija t ameriškem rndaiku Multi. Avstrija ia Madžarska se ne boste več zdrs* žili pod Haosburžani, je izjavi! te dni nadvojvoda Jožef. 37.00® vojakov jc odlto zadnji; dai iz 1 table v Afriko. 4'iS ton fcadifr razstreliv ao ono soboto odposlali z nemškega Hamburga na Kitajsko. 4» morski* psov se opaziti v ustju reka Temze blizu angtsškega Londona. Romnoskesm kralja Kari« j« čestital za 44 rojstni dan tudi Hitler. Hej proti kateliSki dafeovsS.M v Odaesfas je začela nitlerjevska uprava te svobodne države. Zlatnike po JOO Rr dobi v kratkem ftalija. Anglija je dejansko ie priznala zasedbo Abesinije po Italijanih. * 1 Iz kmečkih so izšli domov Kmečkim ženam in iŠekleiom Pokojni naš vladika dr. Ant. Bon, Jeglič j« v svoji oporoki slovenskemu narodu, v govoru na taboru v Celju, jasno označil naš čas in njegov pomen za našo bodočnost. To je čas, v katerem se oblikuje nova doba, novo življenje. Vidimo samo, koliko zmede in nejasnosti je danes na kulturnem in gospodarskem polju. Prav tako je bilo vedno v zgodovini, preden je nastopila za človeštvo nova doba. Zaio se moramo zavedati, kako nam je treba jasnega in vekovitega, trdnega temelja, če hočemo uspešno sodelovati pri, stvarjenju nove dobe. Vemo, da bodo od njenega obličja odvisne tudi rešitve vprašanj, ki trdo zadevajo naš kmečki stan. Danes vidimo, ali bi vsaj morali vedeti, da se človeštvo združuje v stanovske vrste. Znano nam je, da bo v borbi za odločilen vpliv dosegel odločujoče mesto le tisti stan, ki bo tesno strnjen in združen o pravem času dobro vedel kaj hoče. Me vse pripadamo kmečkemu stanu. Nič preveč ne povzdigujemo svojega dela in svojega pomena, če poudarimo, da na naših ramah aloni težak del gospodarstva, da je v naših rokah slovenska kmečka družina in da je v prvi vrsti v naših irokafc, v rokah slovenskih kmečkih matet in kmečkih deklet, usoda slovenskega naroda. Če je naš delež pri vsem tem tako velik, kako bi mogle v tem tako važnem trenutku me držati roke križem, češ, to nas nič ne briga, to naj uredijo moški. Zavedajmo *e odgovornosti, ki jo sedanje razmere nalagajo sleherni slovenski kmečki ženi in de-kletul Danea gre za več, kakor samo za naš dom in njegov gospodarski napredek. Gre za ohranitev naših svetinj, ki so v nevarnosti, da jih prekueije sedanjosti poteptajo za seboj in uničijo. Slovensko žensivo je že sijajno dokazalo, da je na svojem mestu, kadar ga kličejo važni trenutki. Od koga so stotisoči podpisov na majniški deklaraciji? Okorne roke naših žena ia deklet »o povedale svojo voljo, ko je to terjal čas. Te roke so pokazale, da ni njihov delokrog samo trdo kmečko delo, marveč, znajo prijeti tudi za javno delo, kadar prikipi po- V kmečki družini znora biti poleg ljubezni do Boga, prva ljubezen posvečena rodni Iji in kmečkemu domu. Ta ljubezen spremlja človeka na vseh potih. Spomin na domačo grudo, na rojstno kmečko hišo, je kakor angel varuh, ki varno spremlja otroka in zrelega človeka na vseh poteh njegovega življenja. — Naša ljubezen veljaj sveti veri. Kmečka mati in kmečko dekle naj bo v družini, kakor sve-čenica. Sama prepojena z vero, naj to vero izžareva na svojo okolico. Ni n. pr. prav, da pustiš, da v tvoj dom prihaja časopis, ki ruši in uničuje v družini versko zavest. — Tretja ljubezen naj velja našim narodnim svetinjam: zlasti slovenskemu jeziku. V kmečki hiši so korenine narodne rasti. Iz kmečkih hiš so izšli narodni voditelji in buditeiji, saj pravi Gregorčič; sKar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov, vse mati kmečka je zibala, iz kmečkih s > izšli domov.« Kmečka mati je prva jezikovna učiteljica svojemu otroku. Ona je ob zibeli otroka prva narodna prosvetna delavka. Od nje je v prvi vrsti odvisno, koliko bo imelo jedro naroda, ki je kmečki stan, v sebi narodne zavesti to ponosa, Ne pozabimo kmečke matere vsega tega nikoli S Delo v družini, je najpogiavitnejša naša naloga, vendar ne edina. Na$ čas zahteva, da se zlasti kmečko ženstvo pokaže tudi v javnem življenju. Splošno se trdi, da je delo v javnosti pravica in naloga nao&kih. Do neke mere je io res, vendar ni in ne more biti delo z» javni blagor izključna pravica moških, posebno ne, kadar gre za stanovska vprašanja in za splošna vprašanja, posebno, ki se tičejo ženstva. K tem sodelovanjem bodo prizadevanja mož in fantov lepo dopolnjena. — Vprašali boste: pa kje naj v javnem udejstvovanju piimenio za delo in kako? Odgovor je kratek: V stanovski skupnosti! Kmečki stan je pri nas najštevilnejši, saj obsega dve tretjini vsega slovenskega ljudstva. Vendar je čudno, da v javnem življenju ne pomeni toliko, kolikor bi po svoji moči in važnosti moral pomeniti. Kaj je temu vzrok? Kaz-bitost in neenotnost kmečkih ljudi. Vemo, da Bučar Alojzij, Brezje 61 8, pošta Grosuplje- treba do vrhunca, in da znajo to delo prijeti v roke z vse drugačno vnemo, kakor moški, Tudi današnji čas zahteva, da sitio na svojem mestu. Kaj je naloga, ki jo nalaga sedanji čas slovenskemu kmečkemu ženstvu? Rezarjeva družina iz Kresaika pri Storah pr: kos:iu na god vdove Jožefe, katere rajai mož Karo! je bil ves čaa naročen na »Domoljuba«. Mislim, da ni treba Se posebej poudarjati, v kako hudo gospodarsko stisko je prišel danes kmečki dom in kmečka družina, saj jo same pretrdo občutite. V naše hiše »e naseljuje malodušnost, ki jemlje veselje do dela, do samopomoči. Naše kmečko ljudstvo se udaja neki usodi, češ, nam bo že kdo pomagal, če ne, bomo pa propadli. Tako mišljenje kaže na nevarne pojave, ki se oprijemljejo naših kmečkih domov in družin. Vzbuditi je treba spet vero v lastno moč, vero v silo kmečkega stanu. Le iz te vere v lastno moč nam bodo zrastli novi boljši časi. Vsaka od nas se mora zavedati, da v svojem prizadevanju ni osemljena, da jih je 100, 10.000 100.000, ki isto hočejo, v isto bodočnost verjamejo. Same si morajo pomagati. Samo v lastnem skupnem delu je rešitev. Silo za tako delo bomo dobivale v organizaciji, kjer si bomo dajale pogum enake trpinke med seboj. Na ta način se bo spet vrnila v naše vrste samozavest, ki je gotov porok boljše bodočnosti. Tako bo kmalu pregnana iz naših kmečkih domov nevarna bolezen, ki se ji pravi beg kmečke mladine v mesta in iabrike. Ana Kocijan iz Let pri Brezjah. Simon Zorman, Gora pri Komendi. Jožef Narobe, Gori- Jožefa Gorše, čane pri Medvcdah. Gladbek — Nemčija. Miha Dimnik, Jarše 6, pošta Moste. Z grmmtm p impmmm 9 9» Niso še daleč ona leta, ko je bila na naši slovenski zemlji tovarn« prava redkost kt jo bilo vsega industrijskega, rudarskega in obrtnega delavstva komaj do 30.000 dni. Dme* je lega delavstva že okoli 130.000 duš. To j« ogromna razlika in ta razlika se vidi na vsak korak. Lice slovensko zemlje •« j« spremenilo. Povsod vidiš visoke tovarniške dimnike, vidiš velike skupna delavsks staiisrvsaj.sk« hiše, pa tudi male enodružinske in dsrodru-žinske delavske bižise, ki imajo čisto poseben slog. Naše vasi so i* posejane s takimi hišicami k), marsikje so mogočne in prostora« kmečke hiše z velikimi gospodarskimi poslopji v ozadju že kar v manjšini. Izseljenec! kl se j« po tridesatib letih vrnil v domovino, pripoveduje, da se je slovenska dežela tako zalo »prasasnila, d«. f« svoj včasih pretežno kmečki značaj že v veliki meri izgubila. Naša mesta; Ljubljana, Maribor, Celje. Kranj, Tržič, Kamnik, Jesenice — so postala mogočna industrijska središča s veliko armado delavstva, ki iz bližnje te daljne okolice hiti v tovarno po zaslužek. So pa še kraji na Dolenjskem in Štajerskem. ki so in deviški iu od moderne industrije nedotaknjeni. Pa iudi v teh krajih živ« delavci, kt hodijo v oddaljene industrijske kraje na.dela Lahko rečemo: delavgi so povsod med nami. Vzporedno s teta pojavom, namreč s hl-trifn naraščanjem našega industrijskega pro-kUrijatft, pa aa v sedanjih; k tih ,opaža drag pojav: v.edao večje pomsajkamji! ijfldi m delo na polju. Vse sili v tovarne, v rudnike in pisarne. Riti delavec aH sluga, to je danes ideal kmečkemu fantu, biti delavka ali služkinja v mestu pa js ideal kmečkemu dekletu. Tedenska ali štirinajstdnevna plača ia osensurni ali devst- urni delavnik, to sta dva glavna nagiba, ki gonita ljudi v tovarne. Na kmetih zlepa ne v idil denarja ia si ne moreš vedno iu vedno kupovati novih čeveljčkov in nogavic. Na kmetih moraš delati od zore do niraKa. Tovarniško življenje pa pomeni v tem oziru veliko »spremembo. Vsaj v začetku je t« izprememba zelo prijeta«, če imata tak kmečki sm in taka kmečka hči v očetovi hiši še brezplsčno stanovanje iu ceneno hrano, potešiš *e tak aovopačeni delavec kar dobro počuti v novem stanu. Toda to brezplačno stanovanje je treba sčasoma za-pcastiti, poiskati si je treb* kako poceni stanovanje drugje. Ceassn« stanovanja pa so samo v kleteh in podstrešjih. In pride čas, ko »t človek ustvari svojo družino, In sedaj prid® bridko razočaranj«; kako grenak je delavski kruh. Na kmetih se ni bati z« streho ia vsakdanji kruh. V tovarni pa »i t večni negotovosti in v večni borbi z« skromni zaslužek. Pa kljub vsemu temu silijo se vedno ia vedno bolj naši fantje in dekleta v tovarne, tako da zmanjkuje ljudi za dela aa polju, da — zlasti na Gorenjskem — ni na razpolago ljudi, ki bi ili za hlapce in dekle. Poljsdalsko d!e>k» smatrajo mnogi, ki so bili že včeraj na kmetih, za manj vredno in manj častno delo. Nedvomno so to čudni in nezdravi pojavi Slovenija postaja torej vedno bolj delavska, slovenska ves vedno bolj delavsks, slo-vensko ljudstvo postaja večine z večjim odstotkom delavsko. Seveda nočemo s tem reči, da j® kmečki značsj naše domovine že dooel* izginil. $8 vedno tem kmet voSino. Toda zavedati se moramo, da delavstvo ia njegove potreb« vedho bolj naraščajo. V NemSijl se je pred par desetletji bsvilo še nad 60% vseh oseb s poljedelstvom, danes se bftvi s poljedelstvom komaj 33% vseh; nekaj ni v redu ia iščemo vzroka povsod, samo pri samih sebi ne. Držimo se slabega pravila: vsak zase. Pa je tako: vsak zase slabo, in zato vsi slabo. Prepričana sem, da smo me kmečke žen« in dekleta v prvi vrsti poklicane, da to libe-ralistično miselnost čim prej temeljito preže-nemo, najprej iz svojih src, potem p« iz svojih hiš in družin. Ko sa nam to posreči — m posrečiti se mora —• bo hitro ustvarjena kmečka skupnost. Odstraniti je treba strup, ki zastruplja medsebojno sožitje ljudi na vasi, Zstreii je treba skorjo nezaupanja, sovraštva i« ne-voščljivosti, ki oklepajo kmečke domove pred sosedi. Ali pa je kmečke skupnosti treba? Na to vprašanje, mislim, da ni treba ua dolgo m široko, odgovarjati, &tan je te izrek: V skupnosti j® moč. Drugi stanovi so ie zdavnaj spoznali važnost tega pregovora in se organizirali. Mi kmečki ljudje emo pa menda zaupali v svojo številčnost in smo mislili, da moeajo zaradi tega za nas skrbeti drugi. Seveda smo se temeljito zmotili! Imamo sicer velike in is- krene prijatelj® tudi v drugih stanovih, toda t« brez naše krepke pomoči ne morejo uspeti. Gre za dobro vsega kmečkega stanu, gre za dobro mojega in tvojega posestva, C« se razmere kmetijstva aa splošno zboljšujejo, bo te občutil tudi tvoj grunt. Kmečke žene ia deklet®! Strašno svoje vrste tudi met Pomagale bomo možem in fantom, naša pomoč jbs bo dragocena. V kateri organizaciji je naš« mesto? BiH ne more nobenega dvoma: v Kmečki sv**l V tej organizaciji se ne bodo reševala »traskarska vprašanja. pKČ pa stanovska vpraSanja slovenskega kmečkega stanu. Kmečka zveas Je »videla, da je oaS* sodelovanje važno te dragoceno. Zato je svoja prvotna pravila znatno dopolnila i« izrecno dala priliko tudi kmečkemu ženstvu, da se organizira v svojih odsekih. Dobil« boste v pravilnikih to&oa navodila, kaj je predvsem naloga kmečkega žeastva v okviru kmečke zveze, Jaz samo pravim: takoj na delol Časi so rosni in treba je, da tudi me povemo svojo besedo; Franja Brodarjeva enako je v Franciji ln v obe ti državi morajo hoditi iz inozemstva (tudi iz nažih krajev) delavci, ki obdelujejo njih polja. Pri nas sicer ni še tako hudo, vendar se tudi pri nas ko-manj nad 60% oseb bavi a poljedelstvom. Zaradi industrializacije naše zemlje stojimo pred novimi nalogami. Nove naloge ima Cerkev,- ker je delavec mnogo bolj kot kmet izpostavljen proticerkveni propagandi ter brezbožni ia revolucionarni agitaciji. Nove naloge ima naša prosveta, na&i fantovski ia dekliški odseki. Naša prosveia mora postati socialna prosveta, ki bo seznanjala naše ljudi s socialnim vprašanjem in jim kazala pravo pot do rešitve iz današnjih težkih gospodarskih in socialnih razmer. Naši župani in občinski možje, naši politiki se morajo baviti s socialno-pelitičninsi vprašanji, z delavsko zakonodajo, se morajo spoznati na delavsko zavarovanje in delavsko zaščito, morajo poznati Inšpekcijo dela, Borzo dela, Delavsko zbornico iti podobne delavski? ustanove. Moramo priznati, d« Slovenci na industrializacijo nismo bili pripravljeni in da svojih sinov tn hčera nismo vzgajali zz delavsko življenje, ki je gotovo drugačno od kmečkega. Zato se dogaja, da tovarniško in rudniško življenje na našega človeka kvarno vpliva. Nasprotnik: so to našo slabost dobro izrabili ln jo se izrabljajo, čim pride novinec v tovarno, takoj ga vzamejo »v šolo« stari socialisti m komunisti in ga pričnejo polagoma zastrup-Ijevati. Vpišejo ga v svojo strokovno organizacijo, vsilijo mu svoje časopise, vabijo ga na sestanke, kjer pa je kaj malo strokovnih razgovorov, več ko preveč političnih in verskih ali bolje protiversklh. In naš faait je izgubljen, zapeljas. Zgubljen pi fe zato, ker ua te nevarnosti delavskega življenja ni bil opozorjen, ker se ni poprej že seznanil s socialnim vprašanjem, s stališčem Cerkve do kapitalizma, socializma, komunizma in do delavstva, ker se ni poučil o grešnih ia varljivih obljubah raznih demagogov, ker nI že prej spoznal svoje prave, katoliške delavske strokovne organizacije »Zveze združenih delavcev« ln svojega delavskega časopisa »Slovenskega delavca« ali svoje name-ščenske organizacije Društva Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije in njih glasilo »Bodočnost«. Treba je torej nove vzgoje, vzgoje za delavsko življenje, ki se naj začne že na domu iu v šoli, v Cerkvi, v naših prosvetnih društvih in fantovskih ter dekliških odsekih. Treba je take vzgoje, da ho vsak mlad delavec in vsaka mlada delavka, čini stopi v tovarno, že poznal ln poznala tovarniško življenje m vse nevarnosti tega življenja ter tudi vede! In vedela, kje je njihovo mesto, namreč v katoliški delavski organizaciji. Rafunajmo torej z dejstvom, da je Slovenija vedno bolj delavska in zavedajmo sa svojih nalog do delavstva in delavskega vprašanja sploh. Smersu Rudolf, stanovska ar genska sif a I© Kmečka stresal 99 Domoljub" v številkah Dne 5. julija leta 1888, ko je bil »Domoljub« ustanovljen, gotovo ni nihče mislil, da bo ta časopis postal največji šn najbolj razširjen tednik v Sloveniji m danes tudi v Jugoslaviji. Zelo majhen, na 8 straneh, je ob svojem rojstvu »Domoljuba nastopi! pot irted slovenski narod. Dvakrat je izhaja! mesečno vse od teta 1888 pa do leta 1905. Izhaja! je v 1700 izvodih. 2e naslednje Seto 1889 pa je moral povečati svoj obseg na S 2 strani. Takrat je bil »DomoSjub« tudi nekoliko manjše oblike, kakor danes. Naklada lista pa je hitro rb-sla. ista 1900 je že izhajal v 10,000 izvodih, a leta 1904 v 20.000 izvodih. To leto je bil tudi povečan na 16 strani Leta 1906 je posta! tednik in zaradi tega so mu. naročnino zvečali od 1 krone 60 vinarjev na 3 krone. — Naklada lista je bila od leta do leta večjs. — L. 1909 je izhajal v 23.M0 izvodih in dobil dve prilogi »Naš kiaečki dom« in »Društvenik«. — Leta 1910 pa je dobil že prilogo »Naša gospodinja«. Vsebino teh prilog je -j Domoljub* pod raznimi naslovi prinaša! vseskozi do današnjega dne, ko ima prilogo »Gospodar in gospodinja«. Gotovo je temu naglemu širjenju »Domoljuba« pomagalo izobraževalno delo šo! med našim narodom, predvsem so ga pa Slovenci radi brali zaradi vsebine, ki je bila vselej verna slika duše slovenskega naroda in pa, ker jc Siril med narod take vodilne ideje, ki so bile v skladu z zgodovinskimi težnjami Slovencev, — Veliko mero zaslug za razmah »Domoljuba« imajo tudi njegovi sodelavci, — Ne smemo pa pozabiti, da je bila takrat Slovenija v drugih stvareh v razvoju in zlasti v organizaciji poštne mreže po naših krajih. Število po&t ce je vedno bolj Sirilo in dostava lista v sleherno našo župnijo je postajala vedno lažja. Leta 1910 smo imeli pri nas že 245 poštnih uradov (na ozemlju sedanje dravske banovine) m je do danes njih število naraslo na 356. Tudi lažja dostava lista naročnikom je oroo-gočev&la njegov razvoj, Svetovna vojna pa je razširjanje »Domoljuba« Se prav posebno pospešila. Prav gotovo, da ob nobeni drugi priliki naše ljudstvo ni bolje pokazalo, kako željno je novic, kakor ob svetovni vojni. Res je, da je število naročnikov pri vseh slovenskih listih zelo naraslo, a prav gotovo se ne motimo, da je bil »Domoljub« med njimi tisti, ki je najbolj poveča! krog svojih bralcev. — Ob pričetku svetovne vojne je imet »Domoljub« 29.000. a leta 1918 pa kar 48.000 naročnikov. Izhajal je že na 20 straneh. Seveda so boleče rane, ki so jih razne mednarodne pogodbe zasekale v naše narodno telo, namreč, izguba Primorske in Koroške, prlzftdeide tudi naročniški kader »Domoljuba-. število naročnikov je nadir, leta 1.919 na 33.000, a leta 1920 še nižje na 24.000. — A ie takoj naslednje leto je število aaročsiikov zapet začelo rasti in že leta 1924 doseglo Številko 34.000, Od takrat pa do denss ee naklada > Domoljuba« suče stalno okrog te številke, ftteviio naročnikov ni padlo nikdar pod 30.000, zraslo pa je tudi, kakor n. pr. v letu 1930, nad 37.000. — Ob gotovih prilikah je seveda naklada bila še mnogo višja ali to so izjemni primeri, ki jih ne bomo navajali. Ako zasledujemo življenje slovenskega naroda v povojni dobi in ga vzporejamo z naklado »Domcljuba«, moremo ugotoviti aamo razveseljiva dejstva, namreč to, da se jc naš narod trdno oklepal svojega lista ob vseh prilikah, v stiskah in v dobrih časih, gaj je tudi v dobi diktature število naročnikov komaj opazno padlo, Gospodarska kriza pa je seveda tudi m a rs s kak emu vernf mu bralcu našega tednika odvzela sredstva, da bi ga še naroči!. Toda, takoj ko «o ee začele razmere nekoliko boljšati, se je število naročnikov dvigovalo, doseglo višino prejšnjih let in jo danes tudi preseglo. Marsikdo, kdor bere »Domoljuba, je morda ob kakšni priliki že sam razmišljal, kakšnega pomena je lahko dober časopis za izobrazbo človeka in kakšnega pomena je torej »Domoljub* izobrazbo slovenskega naroda. Gotovo nam poleg vsebine, ki jo prinaža naž list, morejo to njbolje dokazati rasne številke. In če n, pr. pogledamo, koliko »Doiadijubov* je že it® med slovenski narod v njegovi domovini pa žirom sveta, kjer so Slovenci naseljeni, horao dobili presenetljive Številke, Do te jubilejne številke je iziJo 59,426,200 izvodov, i« če prištejemo Se 50.000 izvodov jubilejne številke, jih je skrapaj 59,476.200 izvodov. Če, pomislimo, da bi nam bilo treba, da bi našteii do števila en milijon en mesec, da ne bi bili preveč utruieni, se to pravi, da bi rabili skoraj pet let, ako bi hoteli prešteti vse dosedaj izišle Isvode »Doasoljuba«. — Lepo delo, kaj ne! Vsi ti izvodi »Domoljuba « obsegajo približno 940 milijonov strani branja, koliko žele kolo«, koliko vrstic, koliko besed in koliko črk! In če bi šli gledat, koliko davka je »Do-moliub- mora! plačati za oglase in ostalo Jožef Kosmač, Molenil:. branje, bi videji, da je država dobila 2iiatr,s vsote denarja. Saj je samo pošta od leta 1919 pa do danes prejela približno 1,300.000 dinarjev za poštnino. Ce bi skrbno zložili vse te izvode -Domoljuba«, bi dobili velik zaboj, ki bi imel približno 42000 kub. metrov prostornine. Pa ie bi ss spravili aa delo in začeli do sedaj izišie irvode »Domoljuba« razgrinjati, bi lahko naredili 68 cm širok trak, ki bi bil dolg približno 32.000 kilometrov. Ali pa bi pokri!| 10 m široko cesto, ki bi bila približno 2180 kilometrov dolga. Veliko delo bi tudi opravili, ako bi vse izvode »Domoljuba« pretehtali. Dobili bi številko približno 2,100.000 kg. Imeti bi morali torej 210 vagonov po SO ton, ako bi hoteli vse te izvode naenkrat prepeljati. In tedaj pomislimo še, koliko lesa je bilo potrebno za ves ta papir, koliko posestnikov je prodalo les za naš časopis, koliko rok j« pri obdelavi lesa zaslužilo svoj vsakdanji kruh, koliko delavcev je biio zaradi tega zaposlenih v tovarni za papir, koliko v tiskarni, koliko izobražence v, ki so pisali za nai časopis itd. — Ne prispeva naš časopis samo izobrazbi naroda, ampak t«di velikega socialnega pomena je njegov obstoj. Omembe vredno je, da je vsak naročnik »Domoljuba« deleže« v primeru, da mu pogori nje^ava hiša aii gospodarsko poslopje, tudi požarne podpire. To pod pogojem, da v januarju plača naročnino za leto vnaprej. — Takih požarnih podpor je »Domoljub- do ds-nes izplačal že za 2^.0.000 dinarjev. »Priljubljenost našega »Domoljuba pa je najbolj zgovorno dokazano z njegovo razširjenost. Na samo, da ga berejo Slovenci v domovini, ampak tudi kadar je treba s trebuhoma za kruhom po širnem svetu, je »Domoljub« »iovea&kemu izseljencu zvest spremljevalec. NI je celine na naši zemlji ln skoraj ne države, kamor »Domoljub« ne bi zahajal. Kar naštejemo vse te celine hi države. V Evropi zahaja v: Anglijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Francijo, Holandako, Italijo, Nemčijo (pred kratkim sta »Domoljubu nemška in italijanska vlada prepovedali tja zahajati), Poljsko, Romunijo, Švico in Turčijo — V Afriki v: Egipt, Maroko, Transval (South. Air,j. V Severni Ameriki v: Colorado, Illinois, Indijamopoiis, Kalifornijo, Minneaoto, Monta-no, New York, Ohio, Oregon, PensyivaJ!ijo, Wyoanmg, Wiscoasin, Utaho in Canado. v južni Ameriki vi Argentino, Brazilijo, Čile in Uruguay. — V Avstralijo, V Aziji v: Indijo. Kitajsko in Palestino. Prav gotovo, da smo si vsi edini, d» mora »Dotnoijub« dobiti vaaka slovenska družina, na ta »»»čin bomo vse te številke p e-dvoj žil in potjojSii in k tako b zavedni Slovenci m zavedni katoliki, — Podvojiti »Dotnoljubove naročnike v sleherni slovenski fari, mora m« ideal naje bližnje bodočnosti! 14 Domotjubovi" veterani Magister Frančiška, upokojesjS delavka tobačne tovarne t Gline pri I.jubljani, je stara 74 let in je prebrala vse številke »Domoljuba« od prve do danes. Ostala mu j« zvesta tudi v najtežjih časih. Kljub temu, da ima mesečne »pokojnine« le 269 din, redno plačuje naročnino. Pogosto si mora prav od ust odtrgati, da spravi skupaj vsotsco, da od« rine naročnino za svoj ljubljeni list, ki mu hoče ostati zvesta tudi za naprej. Ovsenik Frane, Št. Jurij, p, Litija, je od začetka naročnik našega lista. Sprva ga je dobival pri poverjeniku Matiji Osredkarju, sedaj pa po pošti, da ga družina dobi čim prej v roke. Od prvega letnika dalje je bil naročen na »Domoljuba« rajni mizarski mojster F o r t u -nat Berjak iz Žužemberka, za njim je list prejemala Marija Berjak, a za njo Ivan Vrhove«;, v Žužemberku št. 139, tako da je list vseh 50 let v tej hiši. Družina Šorn iz Dobena pri Mengšu prejema naš list že 50 let, Vsi, od najstarejšega do najmaljšega ga radi prebirajo in s® že naprej vesele vsake številke, ki jim jo pošlje poverjenik v Mengšu i« ki prinese toliko zanimivega, Franc Kramar, organist v Poljanah nad Škofjo Loko, je po svojem, po vsej deželi znanem očetu Antonu Kramarju prevzel list, tako da Kramarjev* hiša v teb 50 letih ai bila niti en dan brez »Domoljuba«. Potočnik Janez, posestnik ia eer> kvenik v Sapotnici pri Škofji Loki, obhaja letos 70 letnico rojstva. Ne samo da je vedno »Domoljub« v njegovi hiši, ampak jc aaš dvojni jubilant tudi vnet agitator za naš tednik. Ob tej priliki lahke omenimo, da prihajajo v Potočnikovo hišo tudi Mohorjeve knjige Me 52 let. Jožefa Gorše iz Gladbeka v Nemčiji nam poroča, da je vseh 34 let, odkar je v tujini, naročnica našega lista, prej pa je bil« naročena nanj doma. »Domoljuba* rade psf*» birajo tudi članice in člani Društva sv. Barbare in Bratovščine živega rožnega venca, katere predsednica je ga. Goršetova, Šimenc Jože iz Podgore, v župniji Dol pri Ljubljani, « naročen na »Domoljuba« Za svoj 25 letni jubilej je »Domoljub« posvetil posebno pozornost onim naročnikom, ks so list prejffimali od prve številke dalje, V seznamu je saštetih 62 naročnikov, ki so te sami javili, da so naročeni na list od prvega dne. Takratno poročilo pa psa vi, da seznam ni popoln in da s«t uredništvo ni moglo ozirati na prepozno doM® prijave. Urednik pristavlja, d« je samo ob sebi umevno, da i« bilo takrat poleg objavljenih še veliko veteranov »Domoljuboveev«, ki pa v svoji skromnosti niso hoteli biti imenovani Ce pregledujemo imen* naših aajzve.stej-ših naročnikov dan«*, vidimo, kako je smrt kosila med njima. Le malo jih je že od takrat pri življenju. Z njihovo smrtjo pa list ni zapustil hiše, ampak so ga potomci kot dragoceno dediščino prevzeli po svojih prednikih in ohranili do današnjega dne. Prav je, da tudi ob 50 letnici -Domoljuba« posvetimo našim najstarejšim naročnikom posebno pozornost in jim izrečemo posebno zahvalo. Oni so bili pionirji našega lista. Iz njihovih hiš »e je zanimanje za list širilo na vse strani tako, da imamo danes že župnije, kjer ni niti em družine brez našega »Domoljuba«. Na naš poziv, naj se nam javijo naročniki, oziroma družine, ki imajo list vseh 50 let, smo dobili velik kup odgovorov. Iz njih kar diha veselje in ponos, da so listu, ki je namenjen naravno«! njim, ohranili zvestobo pol stoletja, pa tudi hvaležnost za vse dobro, kar so od lisi« ¥ doli,. dobi slovenske družine prejele. V kratkih potezah hočemo tu navesti nekaj takih poročil, Bučar Alojzij, gospodar družine na Brezjah št, 8 pri Grosupljem, nam pošilja svojo sliko in se listu zahvaljuje za veliko delo, ki g« je vršil skozi pol stoletja v njegovi ia njegovega očeta družini, Margareta Srpčič iz Dugerese pri Karlovcu nam sporoča, da ji je na jesen življenja edina tolažba in zveza z domovino •Domoljub«, 43 let je poročena. Na starost je ostala z možem sama. Tri sinove in eno hčer ji je vzela vojska. Andrej GraSič i* Priblesdorfa na Koroškem nam sporoča, da se še dobro spominja »Dotnoljubovega« rojstva. Takrat je stanoval na Rupi pri Kranju, List ga je potem spremljal vsa leta njegovega pestrega življenja po svetu. Sedaj nam sporoča, da se bo poleg »Domoljuba« naročil tudi na »Slovenca«, ker je že trt leta na bolniški- postelji in mu je branje katoliškega časopisja poleg molitve edina uteha. Tudi je naše časopisje živa zveza, ki ga neprestano spominja na drago slovensko domovino. Biio je to fe davno. »Domoljub« je bil stalni gosi v naši hiši. Rad sem ga bral, Šircljtev .lož?; tudi. Pri naa ga je oče naroČi! in plačal, Sircljev Jože ga je pri nas dobi! in bral, a jaz in on nisva bila s tem zadovoljna. Še sosedje naj bi ga brali! Oba sva bila brez denarja, kakšen grolefa sva pa le včasih premogla, pa kaj, ko je bilo vedno kaj treba kupiti. Ne meni ne Jožetu ni oatslo toliko, da bi eden ali drugi na evoje fine »Domoljuba« naročil. Pa sem takole pogruntal: Napravil sem toliko razglednic, kolikor črk ima »Domoljube, to je 8. Na vsako sem narisa! eno črko in ubogi Jože, ki mu je šlo trdo za denar, je maral, ko je dobil razglednico, dejali v nalašč m to pripravljen šparovček 20 vinarjev (midva sva rekla: en zeksar) in ko je ta-aadnjo dobil, je bilo 1 krona 60 vinarjev vkup in »Domoljub« je kmalu prihajal na Jožetov naslov. Vesel in ponosen je bil nanj. Saj ga je nam pluta!! Mene pa je veselilo, (la sem enega novega naročnika pridobi). Jofe Je Sosedo® rad bral »Domoljuba« in Jih seznanil i njim, da ga sedaj radi naročajo in berejo. »Domoljubne sva zvesia Jože in ju*, staž® pa je Jože tudi eedaj zelo rassumeii In pri-ilen zidarski mojster na Polici, mojo malenkost v Treboljevski občini, pa marsikje poznajo. Za »Domoljuba« vsdno rad delam in bom delal, ker je res prijatelj, učitelj in voditelj preprostega iju4 pa ts abecsdnika. ¥ kratkem času eein prav gladko bral, čeear so bili mat! zelo vesel!. Moj pokojni oče s® bili naročnik »Domoljuba« od prve Številke, ki Je Isžia, i!aeti le, ker s!« si bila z ustanoviteljem lista, tedanjim trnovskim kaplanom Andrejem Kalanom, dobra prijatelja. MoJ oče, An-m te menda poznal! % vsem! tedanjim! Andreji. Andrej Kslan, Andrej CebaSek, Andrej Kar-llu, Andrej Zamejie iu ne t«me katerim! še. Tudi porneje k »siboenerjein« eo m! pofitljaSi >Domoi|ubsf, a ko me je potem » več let zaneslo v eovsrno Nemčijo, sem ga tod! tja dobival. A kako! Avtorju knjige »V Kelmorajiiut dr. Andreju Kar-Uao, postr.efšemu fifet^u Invantise&emu, sem niea!. da «e na«Saj»oi ob prelepih turegovih ošanca Heus,' katerega je on t omenjan! knjigi tako dovršeno opisal. V odgovor na to mi Je nbkojnl vladika več !ei pošiljal i-Don>olJutx»< tja r daljno Forenje, Ko sem ae v vojnem ča«u eedens mesecev pre-»etavai po raznih roJaSklh beloi&icah, ml Je »Po. snoljtite krsjSa! do!ge ure, alssti tam iiaieč doii v Sibinj«. Seraem bi! naročnik dnaviie}j» Slovenca«, sa nekaj let po vojn! »DoaJtdJubia« ojrosUl, a pred kakimi petnajstimi leti s »a; g« pričel isiagati g »snežnieam! in io vee do daae». Kamorkoli prideš ?xj slevemki zejnlji, katero mm menda ž® prav vso obrede! e ko!ee 5» aekaj čaea. >DofJo!)iftK p« ba zahaja! mtA «lo-»eetMsko ljudstvo: Že doigo, do!go !et, Eo od mene nc ho nit! čevljev, mli dret. (VadlSeb.) krstna botr«. je bšis nečakinja valikega pesnika Prešerna, doma na Vrbi to toj«n» v teti hiSi, kakor Prešeren. Listu bom ostal zvest še v prihodnja.« Marija Bajt s Slov. Javornika na Gorenjskem aam piies »ž« kot otrok sem radno prebirala »Domoljuba« ob nedeljah po krščanskem nauku. Od tedaj naprej mi fe bil skozi vse dotedanje življenje Mjzvestejši prijatelj, Za svojo izobrazbo se morem zahvaliti »Domoljubu*, Marsikatero va*teio in žalostno uro mojega življenja j« spremljal moj tednik. Rodila sem se v skromni koči v Srednji vsa? pri Šenčurju. Devet otrok nas je bilo, oče pa so bili čevljar. Zaslužek je bil skromen ha kruha malo, saj smo imeli poleg slabe bajte ie majhno njivico le eno »bulo«, kakor »o i! zahtevala stroga eeasura, pa j« W1 kljub teinu iist še dokajkrat pobeljen, V povojm dobi »o vstajali Domoljubu tekmeci vseh mogočih barv ln imen, kot gob* po dežju, hotel! Domoljubu apadaest: tla, eo dokajkrat kar prt-pUvljaH a»8e vaši. Seveda hraipls&ia ter prav so slgansko vsiljivo m 6>» rasnih volilnih borb. Pa »i uepelo ter je aj« sama sopet kar p& vrsti »raz pobral. Da pa fe Domolfuh med slovsnskim ljudstvom tako razširjen pa gotovim Ijodest nI k!č kaj po god«, Zato pa so 8» iutti v m počuti, da M mu oi-vn>!!! naročnlks, »!1 pa kratko malo list attaviH. Komu al še v »pcioinu čas »Norega Domoljuba«, pa TO® Slikane- tletlh dal. Pa je pršilo tudi to. Domoljub Moptl rsdno prihaja v naše domov«. Oh ajsjjovem S0kte#ia fabUsju mu naroSoiki ia brale! izrekamo svojo hvaleiacet za ogromna delo, ki ga je vršil v pelstoletnl dobi našim ljudstvom ter mn *e!imo Je mnogo jubilejev !«i bogatih uspehov pri dslu na naroda! njivi. Koturjsv Tine. takrat imenovali hrvaško goved. Kljub rev-Cčinl smo bili zdravi, srečni in zadovoljni kot pozneje nikdar več. Sosedje so radi hodili k nam vssovat, kajti vedeli bs« veliko »ovic, ki »mo jih dobili deloma Iz »Bomoljnbe^, deloma pa smo jih nabrali, ko smo hodili s čevlji ia copatami po sejmih. Dobro se spominjam, fcske smo ob simskhl večerih pri skromni Is* Merbl premSevaii »Domoijubove« novice, it takrat sem sklenila, da brez ^Domoljuba« ne bom nikoli. Ko sem bila stara devet let, sem že morala Iti slutit k bogatemu kmetu ie od tedaj napcej sem si sama služila svoj kruh. C« Je bilo že tako hudo, sem denar s» »Domoljuba« vedno spravila skup. In sedaj, ko s« mi je življenje umirilo In »imam vač skrbi, komaj čakam vsak teden, kdaj bo potrka! plamonoia ln mi prinesel naSega starega prijatelja »Domolfuba«. Vsf v hiši ga radi beremo. Janez Novak iz Gorenje vasi pri Ribnici fe naročnik našega lista vseh 50 let, 81 lat je atar in naduha ga tar«, pa se i« vendar osebno zglasil v našem uredništvu, ko fe prišel obiskat svojo hčerko, ki jo poročena v Ljubljani, Sam nam je povedal marsikaj zanimivega k svojega dolgega življenja. Mfejteva dobra, »krbna življenjska družica mu J« umrla pred 11 leti. V zakona sta Imela len Uporabljajte D-vltamlnski preparat apneni preparat „OSSli*", ker bosta z nek«! dinarji dosegli vsMfe SefeKefc ?ri svinjah ae doseže za 20 Din nad 100 Din dobička. Pri teletih se doseže za 25 Din nad 100 Dls dobitm Pri kravah se doeežo sa 50 Din več gtotskov doblCK«. Zahtevajte navodila !n nasvete za napredno ttvin«-rejo pri „KAimn d. d., Zagreb 6, požtni Pred^f 12 otrok, od katerih jih živi še devet. Seda; živi lap® v mir« £» njegovi otroci * veliki hva!.*žn«»ti skrb« ssaaj, pog«b»o hčerka Franca in »in Matevž, ki je v Kanadi, O njem j« »Domoljub« 2« obširno pisal 23, januarja 1935, ko je obhajal M® 80 letalce. Bog živi našega zvestega prijatelja i« mnogo, mnogo let! Krlalanc Masa is Moi pri Smledniku na Gorenjskem nam piše, da je njihova hiša naročena na »Domoljuba« prav od začetka. Njea ©i« »« ga naročiti prš domačem župnik« in neka Žena ga je vscko nedeljo prinesla v hišo. Dalje previs »Takrat, ko sera začela hoditi v šolo — hodili smo še v Smlednik —, hr »Domoljuba« prinašala domov. Še pozneje so ml farovški pripovedovali, kako redno sem prišla vselej po list z besedamlt »Prosim »Domoljuba«, in ao mi ga dali v torbo z naročilom, naj pazim nanj. Seveda jem to naročilo vedno zvesto izpolnila. Pozneje je Hat za našo vas prihajal na naslov vaškega poverjenik«, ko je p® ta moral t vojake, sem prevzela poverjeaištvo za našo vas jaz te -vršim to čaafao in težko nalogo do danes. Res 5« včasih neprijetno terjati zaostalo naročnino, vendar je treba to žrtev vzeti nsse, ker vemo, da družin®, ki nimajo »Domoljuba«, prej ali slej pridejo pod vpliv slabfcga tiska. Tako ima dane« domala vsaka hiša v naši vasi »Domoljuba«. Tud? tam s par izjemami shranjene vsa številke »Domoljuba« od začetke Veliko koristnih navodil mi je dal list, veliko Upih uric sem ob njem preživela, zato rau bom hvaležna vedne ia bom delala zanj, dlokler bom mogla. Lepo pozdravljam vsa tiste, ki se z nsenoj vred trudijo za širjenje »Domotjuba«. Kesetteda. Da« 38. septembra as pokopali dobrega Primčevega očeta. Simon« Z o r -m a a a s Gor«. Bil je pošt«« krščanski mož, ki je skrbno in pridno gospodaril. Zadnje lata pa ja resno obolel za živčno boleznijo. Ž« par-krat ga ja zadel tudi mrtvoud, vendar je 5s nekako okreva!. Ko pa tau je pred nekaj __________tt »9■ & ftššf Bile h meseca junij« 189« ko »s« kot mlad Kmetski laat prihranil 40 krajsujev ia »aro&l Uo-Ijuba pol leta. Težko poslej čakal nedelja po prvem in tretjem čotriku v mesecu, ko sem šel na poito po »svoj časopis«. Prebral sem vse o« kraja do konca ia ohrani! vsako številko ter ga konec lete ivezai ia sau odkazal posebno police v «voji kssjlfeUei. Nsdalj® mm imel o vsakem bo««K priprsvlieaih 80 krajsaii** " nlegovo naročamo aa priBodnje leto. Ko t« posnej* po»t«l tednik, (• bilo sevada treh® plačat! več, ps v«sdn?> a«m pnorsvH zaaj odpadajoči dal Bil mi j» posebna všeč, kw {* pisal mataikal poačaaž«. «« v»m»o potegnil ta kmet-«is* koristi m pevedsl anravaest kako poStsse. Naročil sem posnete s* poskušajo š« kak drag časopis, pa 1» zsSmui«, e«8aa Domoliab (S® Mohorjeve bukva) ja ostal »tslsn gost moje hiše In kasna shranjena v»s letnik« od Ista 1894 naprej. Otroci radi v »jura pogledalo poročila 5« pretekla Sssov ia tudi jaz postaj ob torki peSi rad ob ajem eta«-*-Ham »Ur* spomin*. Moja glava j« osivela, Dsmo-Ijsib pa slavi svoj ubite;, »storef ibu 8t»ti!aas «■ želim, da še dolgo vztraja kot svetovalec ia zaščitnik našim potomcem. — Jaaes KaeteKo, Saa pri St, Vidu. meseci nenadoma umrla ljubljena žena, ni našel več mira, Žalosten si j« želel lt£ za žen«. Bog ga je prav kmalu usllšal in rešil mučna bolezni. Rajni je bil splošno priljubljen in znan daleč na okrog. Rad je pomagal, kj®r j« 1» mogel in znal, V prostem času je pr«~ foiral % vnemo »Domoljuba« In »Slovenca«. S ponosom je večkrat pravil, da je »Domoljubov« naročnik Se odkar izhaja. Ni pa mu bilo namenjeno dočakati »Domoljubov« zlat! jubilej. — rajnim žaluje S« 11 njegovih otrok, — Bodi mu lahka domača zemlja, ki jo j® tako z ljubeznijo obdeloval! Ivan Košir, sedlar v Zapužah pri Lescah na Gorenjskem, nam sporoča, da prihaja v njegovo hišo »Domoljub* vseh 50 let Najprej j« bi! naročen na • Ust njegov oč« Anton. Pred vojno je rajni gospod knezoškol dr, Aaton Bonaveiatura Jeglič pošiljal v svojo rojstno faro na svoje stroške nekaj izvodov »Domoljuba«. Ess Izvod j« dobivala tudi Koširjeva hiša. K® je omenjena pošiljate* pran-hnla, se je oče zopet naročil osebno na lisi, po smrti očetovi seas ps naročnik jas. pravi g. Košir, is mu hočem ostati tadi as napr«|. ft it VINO pristno in poceni dobite pri ©csraSiraSmi vlnarnl v LJubljani Fraaoc tagar iz Kami vrha St. 16 pri Smsrjeti na Dolenjskem je 77 let star ia nam je pisal pUmo, ki ga bomo objavili, n« da bi popravili eno sam© besedo! »Dragi mi Domoljub! Pred peddeeet leti ti s« oglasU pri meni. kot mlado dejts »prejel sem ie pod tvojo ttrejhn ker ti se mi smilil ker »i bil i® o mali sibiki a prijazen si s« mi oidel k«r si imel tako prijasnt in hribine odprte oHi drugo ftjto si bil i« krepkejH in tako krepko ni rasel vsako lejto naprej, da ti postni krep~ ki fant; ko ti bil pa star itiriindnejset lejt ti priSel pa s klobukom o rok i. Se ie dobro spominjam kako si vriskal in ti rekel: sedaj sem pa mož in kot moža te ielno pričakujem mak tajden ki mi prinašai veliko koristnega in zabsolioiga in podučniga tako de te I« tedaj rad in is oesejlim grčam sprejmem kot taksi mlado dejte.*. Pestotnik Franc, posestnik, Selca št. 3, župnija CeSnjlc« pri Blagovici, je že 50 let naročnik našega lista. Poslal nam je sliko svoje družine, k« rad« prebira »Domoljuba« fa še kater« smo povzeli fotografijo, ki Jo prinašamo na dragem mestu, Toihš« Janez iz Gradišča št. 8, pošta Šmartno pri litiji, ja ta mesec praznoval 87 letate© rojstva. Naročnik »Domoljuba« je, odkar izhaja. Vadbo ga kljub visoki starosti s jtaaimaitjam prebira. Bog daj, d* bi ga »Domoljub« lahko ta mnogo let čilega ia zdravega obiskovali A ntoa Zaman s Jablanšklh L a* je star 85 let, pa i* vedno £11 in zdrav, kakor vam kaže naša »lika, ki jo priobčujemo ea drugam mestu. »Domoljub« prihaja v njegovo hišo i« vsah SO tet Koaetli« Andrej, »astopnik Vsa-jemne zavarovalnice v Gabrovnlci št, 1, župnija Cešnjice, je bil naročnik »Domoljuba« od začetke pa do avoje smrti leta 1933. Po n|e» Pred petkrat desotsmi leti zač&l si med nami živeti. Obzorje se tesano je jelo svet!iti, Slovence pričel ai iz spanja dramiti; ni bilo tedaj So uglajenih cest, ko v srcih budil si ponos ta Esvesi. Celino ti bilo j« treba orati, saditi in plotl in zrna sejati na plodna Sivsda krog naših donaov. Ob jutraji aarji je lil blagoslov. Nastale so hud« svetovne zmešnjave, trpljenje rodilo jo nove težavo; srdito tedaj so grmeli Wpovi, otožno so plakali naši domovi — Ti z nami si hitel na bojne poljane, tolažbo delil si in leči J nam rane. Kako to natihem srce je bolelo, ko gledal uničeno svoje ai delol —• Napofiil Je mir in v ponovni Ijulaavi vse sile posvetil si novi državi. In danea, ko zlati praznuješ svoj god, Poklanja ti cvetje tvoj ljubljeni rod. Prijazne dtollne Sn gorske vasice in seta in trgi so tvoj® gredice. — Spet nove mladike poganjalo gaji; ob tebi se zbirajo trdni značaji, možata zavednost in arca poštena, ljubezen Jim sije in inč iz kremena. Začrtane dstnos so jasne nam poti, ki večnemu Soncu hitijo naproti. Pred petkrat desetimi leti začel si med nami živeti. Maš narod to ljubil je v neSni mladosti, veselje s teboj Je delil in bridkosti --Zdaj mož sf — ob tebi ao niaoSleo zbrano, zaman jih razbijajo temno nakane; prisegajo glasno za god ti zvestobo, ko mračne se sile borijo s svetlobo Se mnoga stoletja kot lu« nad gorami ostani in sveti s resnico med nem*. IdmbanM govl smrti je stalen naročnik »Domoljuba« njegov »in Matija Koncilja. Ta hiša je tudi ena izmed onih redkih, ki ima shranjene vsa številke »Domoljuba« od prva do danes, Luko Gaber, mizar v Voklem št. 7 pri Šenčurju pri Kranju, nam piše, da je naročen na naš list, odkar list izhaja. Star f« 83 let ta list Se vedno z veseljem prefelr« ©« 1» njegova družina Mrak Anton, posestnik t Stanežlčah «. 15 pri Št. Vidu nad Ljubljano, nam pošilja slilso 8wjag$ doma In poroča, da j« njegova družina ena od tistih, ki JSi »Domoljub« sbkktjj« žis vseli. 50 let. Naročen), smo, pravi, 8* »Domoljub«* od »ačetka do a«tes in praga naš« hiš« ni ie prestopil nasproten časopis-Sprva j« »Domoljub« prihajal a« oCetevo im«, po vojni pa na moje. Vseh 50 let nam je bil list najboljši prijatelj, svetovalec, sodnik, Smo pa tudi tako navezani nanj, da komaj čakamo Kie imajo največ »Bomotjubm" lit i siti!«mm hli§§ si.mm hjcjis luptsla p« Lesce §HftM@gi «kna &R MSilft£t&2lt 9MK fife(iAffi ŽSS T9W5B(5 BS #lfS ttsj SesaS to mn&mti sfcsitf. ©tiiifit* nas in pr®prtfas|te m Casop.: .j radi skrivajo Število svojega naročništv. irsikdaj je to snamenje slabosti in iu, ker dajejo v javnost veliko veCje S' ^e, kakor so v resnici. »Domo-1 ni treba ne bati, ne skrivati. Zai, nanjkuje prostora, da bi objavil! sa. ..^.ui za prav vse župnije, zato navajamo tu le župnije, kamor prihaja naš Hat v vel kakor 200 izvodih. Pri tem ne smemo pozabiti, da bi zlasti nekatere manjSe župnije, ki niti 200 družin nimajo, zaslužile še večjo pohvalo. — Evo vam nekaj težkih kanonovs Bev. Mar. v P1 .^ii . Dobrova pri Ljubljani Poihovgradee . . St. Vid nad Ljubljano Bloke...... Cerkiiica ..... Stari trg pri Rakeku . MengeS , . . . . Vodioe...... Cerklje pri Kranju . ficr.fur pri Kranju . 263 nar. 231 nar. 218 nar. 273 nar. 292 nar. 837 nar. 323 nar. 233 nar. 262 nar. 370 nar. 264 nar. Kostanjevica . • « * « a • > 218 nar Škocijan pri Mokronogu » » > a 881 nar fct Jernej 34S) nar Selca . . . . , • • » , . » 225 nar ftkofja Loka »3.• ■•«>*» 233 nar Ziri . ..,»•••»«»< 212 nar Moravče • , » 319 nar Mirna peč . .......» 227 nar Šmibel pri Novem mestu « « 3 s 298 nar Kibnlca i • ■ i > < > ■ i i 317 car StKlražica . .....«..» 218 nar Sv. Trojica .,,,,,»«, 243 nar St. Rupert>«••■>• • 214 nar Trebnje » « « s « » » » t s 266 nar Horjul . <••...«..» 214 nar Vrhnika ...... . « * . 281 nar, Samo v teh 28 župnij prejema tedenske 7513 izvodov »Domoljuba*. Lsihko trdimo, da ni nobenega slovenskega tednika, ki bi na vsem ozemlju bivže Kranjske, za katero je ca nitenjen »Domoljube, imel toliko naročili- nikov, kakor jih ima naš lisi samo v teh 28 župnijah. četrtka, ko ga dobimo v roke. Za 30 letnico snu želimo, da prodre v zadnjo kmečko hiSo, kajti boljšega in cenejšega kmetskegs glasila ni med nami in ga tudi zlepa ne bo, Anton Dolenc, posestnik v Petkov-cu pri Logatcu, je eden izmed onih naših prijateljev, ki je bil že ob 25 letnici lista imenovan med »Domoijubovimi« veterani. Pile nam iz bolnišnice, kjer se nahaja že več dni, pa upa, da bo v kratkem prost, Sedaj živi kot preužitkar in naš list z veseljem prebira ter težko čaka vsak teden dneva, ko pride nova številka v hišo. Jeia P r c m r o v, ki vodi sedaj kme-tijsko-gospodinjski tečaj v Brežicah, nam po-iilja svojo sliko in sliko strka in tete, ki sta »ašo prijateljico in naročnico vzgajala. Dobro ae Se spominja dneva, ko je nekdo nosil list okoli in prejemal naročnike za prvo številko. List je takoj prišel v hišo. Do leta 1909 je bila naročena nanj teta, po tem lete pa g. Premrov sama. Po prevratu je tndi eansa sodelovala nekaj čase z teptaš gospodinjskimi Članki v gospodinjski prilogi. Med dragim nam pil«! »Še kot otrok sem imela važ list zelo rade, ker so ga rajna teta izredno cenili. Še v predšolski dobi so me naučili teta brati besedo »Domoljub«. Zanimanje se je že povečalo. ko je »Domoljub« dobil prilogo »Naša gospodinja«. Večino te priloge imam shranjene in jo redno jemljem s seboj, ko že 24 let vodim kmetijsko-gospodinjske tečaje žirom naše domovine.« Papirniški delavec Jože! Narobe ic Goričan pri Medvodah je tudi vseh petdeset let ostal ivest »Domoljubu«, Pred nekaj ieti je ie prejema! vsak teden po 50 »Domoljubov«, ki jih je kot poverjenik deli! med tovariži v papirnici. Polnih 60 let je delal v tovarni, zadnja tri leta pa počiva in prebira »Domoljuba«. Naj mu Bog primakne ie mnogo let k njegovim 84 letom. Naš list prihaja ie 50 let v Hladni-kovo hiie v Petkovcu it. 8 pri Rovtah nad Logatcem, Mladi Hiadnik, ki je tudi naš dopisnik, nam piše tele besede: »Nepogrešljiv si nam, tovariš »Domoljub«! Stalen gost si v naši hiši. Cital te je moj ded in babica, moj oče in mati in mi mladi. Eno Isto, ko nas je začasna državna meja ločila od Slovenije, si po skrivnih potih zahajal v bito. Kakor dragocen zaklad smo te v tistih časih eamlš in varovali, In ko je začasna državna meja padla, si v svobodni Jugoslaviji svobodno zahajal v našo hišo. Mnogo lepega in poučnega si nam prinesel v hMso, prijatelj »Domoljub«! Za 50 letnico ti žefi Rupovska hiSa Se mnogo novih naročnikov, da boš vedno lepši ia večji in d« boš dočakal Matuzalemovih !ct, Jožef Kosmač iz Mošenika je naročen že 50 let na »Domoljuba«, Poslal nam je sliko svoje družine, ki nazorno kaže, kako radi imajo naš list. Domoljabavi 50 letniki ca Verdu. Pri nas imamo trii Franceta Petrovčiča, Tomšiči Antona šn Lovrenca Petriča. Petrovčič Franc je bil star 17 let, ko mu je umrl oče in j® že v poletju leta 1887, mora! prevzeti nase breme gospodarstva. Ravno takrat pa je pokojni pisatelj, takratni vrhniški kaplan Peter Bohinjec razglasil, da prične izhajati »Domoljub«, Petrovčič je zaslutil, da mu bo novi list najboljši svetovalec pri d«!u in življenju ic ga je takoj naročil. Po skoraj 50 letnem gospodarstvu na lepi Martinovčevi kmetiji je izročil pred kratkim posestvo najmlajšemu sinu Antonu, »Domoljub« mu je pa osia! zvest prijatelj ie dalje. Petrovčičeva družina se je vedno udejstvovala vneto v naSem katoliškem političnem in prosvetnem pokretu. Kakor oče in mati, take so ostali zvesti tudi otroci. Hčerka Francka se j« omožtla na kmetijo ns VrhnikL kjer vzgledno gospodinji, sin Franc je bil vnet Orel, pozneje strankin tajnik in ie sedaj •— preselil se jc začasno na Rakek — ves gosi za nažo stvar; sinova Janez in Nace sta v uglednih službah ia vedno na mestu, najmiaji! sin Anton je pa med najvnetejšimi odborniki vrhniške JRZ in občinskega sveta, ftlmeno Jožo, Pmtgora, Mene Anton, Dol prt Ljubljani. Petkov®!) pri friaMS Jstot, Mačkova« pri Žužemberku. Anton Grilj, Potočnik Janez, Sapot- Kua Franc, Zafara Moravče. 2Jca pri školji Loki. pri Sfcuiemberku. poleg tega pa tudi delaven predsednik domače gasilske čete. — Anton T o m S i č je pri jvojih 75 letih ie vedno krepak kovač starega kova, ialjiv šn hudomušen in ve vedno povedati, koliko tednov je star. Sedaj jih šteje že čez 4000. Rsd pove kaj iz svojih bogatih izkušenj in kadar pove kaj važnega, takrat začne stavek vedno z besedami: »Verjemite mi« in tako dalje. In tako tudi sedaj trdi: »Verjemite mi, da sem ,Domoljube' vedno rad bral.« — Lovrenc P c t r i č je bi! od mladih nog uslužben na Žilkovem posestvu in žagi in si je v svoji skromnosti in kljub nesrečam, ki so ga dostikrat obiskovale, ustvaril prav lepo domačijo, kjer je sedaj prevžitkar. Čeprav ubog delavec, še tudi on takoj ubogal gospoda Petra Iu naroči! »Domoljuba«. Star je že 78 let, »Domoljuba« in tudi druge katoliške liste še vedno bere. Kakor je vse življenje kot zvest svetovalec in prijatelj služi! pri eni sami hiši, tako je bil vedno tudi zvest katoliški misli, pa tudi svojemu političnemu prepričanju. Ko »o pri enih zadnjih nasilnih volitev pridrveli Orjunci na velikem tovornem avtomobilu pred njegovo hišo in ga pozvali, naj se obleče, da bo volil Živkoviča, ker mu sicer ponoči zažgejo hišo, je odgovoril, da ga lahko kar takega odpeljejo na volišče, ker se jim ne more braniti in da tudi njegovo ime lahko napišejo, kamor hočejo, da pa ne bo volil, dokler ne bo kandidirala njegova stranka. žažemtorsk« isra je imela v časih, ko je »Domoljub« začel izhajati sijajne gospode duhovnike, ki »o se znali pravi £as zavedati važnosti katoliškega tiska za slovenske kmečke družine. Ti duhovniki so izvedli po far i živahno agitacijo za »Domoljuba«, ki ima od tedaj kljub iežkim razmeram, v katerih zlasti kmečko ljudstvo tu živi, Se vedno veliko naročnikov. Naš poverjenik nam sporoča, da so se mu prijavili trije naročniki, v katerih hiše prihaja list že od začetka. Rus Franc iz Zafare je prejemal nekaj časa list pri skupnem poverjeniku, sedaj ga pa dobiva po pošti na dom. š trum bel j Florijau x Vinkovega vrha prejema list vseh 50 let potom poverjenika, Hiša Jožeta Pršmca iz Mačkovca prejema list pri poverjeniku že vseh 50 let. Najprej ga je prejemal fJože Prime, ki je bil dalje časa tudi župan občine Dvor, po njegovi smrti pa ga prejema njegov sin, Lovrenc Korbič, Zbilje 19 pri Smledniku, nam sporoča, da je njegova hiša sa- 75 letem krepak mož in še dela v gospodar« stvu kakor v najboljših letih. Od devetih otrok ima žive Miri sinove in štiri hčerke, ki so vsi že pri kruhu, hiša pa je polna smeha in joka mladih vnukov. Prepričani smo, da bo kljub svojim 75 letom doživel še marši« kak jubilej »Domoljuba«, ki ga najraje bere. R si v n i h a r Jožef s Križne gore 9 pri Skofji Loki, nam sporoča, da prihaja v njegovo hišo list že od začetka. Prvotno so list naročali potom gg. kaplanov, zadnjih 25 let pa potom g. dekana Mraka v Stari Loki. Josipina J u r « k iz Guštanja „v Mežiški dolini je obhajala 12. septembra letos 50 letnico srečnega zakonskega življenja. Tudi »Domoljub« prihaja v njeno hišo že 50 let. Iskrene čestitke! 68letni kovač Valentin V a i j a v e e iz Leč št. 1 pri Brezjah ima devet živih otrok, ki so vsi preskrbljeni. Vnukov ima pa že kar 16. Odkar vihti kladivo, mu prihaja v hišo »Domoljuba. Anton Razoršek, posestnik v Hrastniku pod Limbarsko goro. kljub 78 letom bere »Domoljuba« brez očal. Polnih 50 let ga že prebira. V avojem dolgem življenju je imel 14 otrok, od katerih jih je 7 še živih. Vsi ti pa imajo obilne družine, tako da se ponaša že s 33 vnuki, cd katerih jih živi 14 v Ameriki. Hiša ki je bila tudi 50 let naročena na »Domoljuba«, je pri Strojarju v Zadvoru pri Sostrem. Pokojni oče Moškric Matevž se jc naročil takoj prvo leto na »Domoljuba«, katerega je bral do svoje smrti. Hiša je ostala naročena naprej, in hčerki, ki živita na domu, bosta ostali zvesli »Domoljubu«. V Črni vasi pri Ljubljani je št. 155 tudi naročena že 50 let na »Domoljuba«, Pokojni Franc M e z e se je naročil, njegovi sin Edvard pa prebira z ženo in osmimi otroki Še danes »Domoljuba«. Drašler Matevž, 85letni posestnik v Lepih Laščah nad Borovnico, prebira »Domoljuba«, odkar izhaja. Kljub temu, da je mnogo potovat po svetu in marsikaj preste! v vojskah, je S-s vedno trden mož. Dal Bog, da bi Se dolgo bral dragega mu »Domoljuba«« V Mali Ligojni St. 17 pri Vrhniki, je hiša, v kateri berejo »Domoljuba« 50 let. 60 letna Kovač Frančiška, ki gospodari doma« jc brala »Domoljuba« od prvega leta izha« janja, ko so ga naročili njeni starši. V Hruševem št. 14 pri Dobrovi pri Ljub« . Ijani živi 81 letni Zadniker9 Ana Rajer, Straiif&a -Jela Premrou, vodite- Marija Bajt, Javomlk vas pr! Sužemberbu. Ijtca kmet gosp. teč. 34 na Gorenjskem. Anton Zaman Jablanfike L«z«,. Mana Kristane, Moše 6 pri Smledniku. Poirovčič Franc, Verd. ročena na Domoljuba«, odkar je začel izhajati. Od začetka ga je vsa fara dobivala v žup-nišču, sedaj pa imajo posmezne vasi poverjenike, ki poskrbe, da pride list čim hitreje v roke naročnikov. Zadnja leta je imenovani poverjenik našega lista za Zbilje, Korašld snojster Anion TosišiS a Verda. Matij« Rozman, posestnik in mlinar na Srednji Beli je še edini živeči naročnik »Domoljuba« v Preddvorski fari, ki je naroči! takoj prvo številko. Kot 15 letni mlinarski vajenec je list že naročil. Takrat so bili redki, ki so se za branje časopisov zanimali. Rozman Matija je vide! kako važen je časopis za vsako hišo 5n je vneto agi tiral za list, tako da ima danes »Domoljuba« skoraj vsaka hiša v fari. Čez 30 let je že poverjenik lista. Sedaj, ko js že skoraj leto dni priklenjen na bolniško posteljo, mu je »Domoljub* nad vse drag prijatelj in tolažnik. V njegovi hiši so stalni gostje tudi »Slovenec«, »Bogoljub«, »Glasnik«, »Misijoni«, »Odmev«, »Vigrcd«, »Gorenjec« in mnogo let tudi »Mladika«. Trda gorenjska grča R a k o v e c Janez Iz Poljšice žtev. 5 nad Podnartom je kljub edett izmed prvih naročnikov »Domoljuba«. Od devetih otrok mu jih živi osem, med katerimi je ie pet poročenih. Kljub temu Se vedno sam dela vsa poljska opravila ter obiskuje številne svoje vnuke. Njegov najmlajši sin pa jo i* občinski odbornik na Dobrovi pri Ljubljani. Sibovec Marija z Gline, cesta XV/3, pri Viču, zasleduj® »Domoljuba«, odkar izhaja, 88 let se ji ne pozna in še vedno bere »Domoljuba« brez očal. Njef»a družin® je bila m*d prvimi naročniki »Domoljuba' in o.jen pokojni mož, ki je umrl l. 1935, je bil omenjen v sicer nepopolnem seznamu 25 letnih naročnikov ob 25 letnem jubileju »Domoljuba«. 80 letni leveč Anion iz Črne vasi št. 175 še krepko pomaga na domu, ker Sel® dve leti gospodari mladi zet. Ima Sest otrok, med temi so kar trije v Ameriki. Ostal bo Se naprej zvest naročnik »Domoljubu*. Andrej D o I i u a r , posestnik iz Srni«-dnika, je tudi 50 iet naročen na »Domoljuba«, Dolga leta je županova) v Smledniku, tedaj pa živi 77 let star v Ljubljani. V Kitsuikah pri Štor ah pri Celja j« hiša št. 1 fp. d Ko a do i) tudi že 50 let naročena aa »Domoljuba«. Oče krščanske družin« Karal Reiar sa je takoj naroči! na »Domoljuba« ia j* ostal njegov naročnik do »voj* smrti Hiia j« ostala S« naprej zvesta »Domoljubu« in gospodari sin Mirko e pomočjo svoj« mame Jožefe. V hiio Jurija Humarja« zsmljaka v Vodicah pri Mekinjah, nečaka Priau,kov«ga gospoda, j® začel Ust prihajati takoj, ko to domači gospod župnik ljudi opozoriti da nori list. Dobro se sedanji gospodar spominja, da 30 z« prvo naročnino odrinil! 30 krajcarjev. Tudi v hiši Jožeta Koširja, dvs-,«mijfcka a a Podjelšah pri Mekinjah (p. «1 pri Ožbovcu), se spominjajo, da imajo Ust ž* 49 lat, ae morejo pa z gotovostjo trditi, če ja list tudi prvo leto prihajal v hišo. Šarcelf Janez iz Podbontr pri Toplicah nam sporoča, d* v nj^ove drežžno pri- »DomoljraH« Srn vteb petdeset iet, V družini Je bi!® 12 otrok, od katerih jih živi I® 10. Poročen j« «B sin to dve hčeri. Franja M oljk a Hriba St. «9 pri Vrhniki pišeš »Dragi .Domoljub', čestitam Ti k Tvoji 50 letnici! Spominjam s«, da tem 2« kot mlada deklica rada čttala .Domoljuba', ki je prinaša! vedno toliko zanimivega ln poučnega čtivs, zlasti prelepih povesti. Usoda me Je pripeljala v tujino, v Brazilijo. Tu sem med Družtaa Mtzeii Edvarda i« Crn« vaal tt i$5 pri Ljubljani, tujimi ljudmi šele spoznala, kaj pomeni človeku dober Ust. Mlada ia neizkušena sam tako potrebovala lista, ki b5 met učil varovati n« samo svoje poitenj«, ampak tudi učil modrega življenja, da s« človeku ns« bi bilo treba kesatl na »tura leta, Zato vsem, k! odhajajo v tujino prav posebno priporočam, naj p oskrbe, da bo »Domoljub« prihajal k njim in tako vzdrževal svaso msd njimi Ia domevin«. Ko seia stopila zopet na domača tla in aa liladttitojv« hiš« ia gmot v Petkove« j»r« itortab. poročila, Jc bil »Domoljub« nadaljnjih 40 lat stalno moj spremljevalec.. Po moževi smrti prejema list moj ste. Čeprav cent S« v Istih, ia S« vedno s veseljem prebiram.« ftt Jsrif iS««©«. Prv« naročnfks asa • Pomdjufee« ia abiral tedanji župnik g. Jut« Vidargar še j« esrožilo prvi letaflk £ csreS-nikov, Izmed teh imajo se dej naročenega Avrelio iz Rodeža ia C«ričar iz Osredka, ki S* sedaj živi, ter M e d v • d is St. Jurija. Medved Ima še sedaj shranjen« vse letnike, V rojstno hiio pesnika Sorškegf polja Simona Jenka prihaja »Domoljub« tudi ž« vseh petdeset let. Prvotno f» imel Uei naročen oče Janez Bohinc, po njegovi smrti pa ga je prejemal« njegova hčerka Frančiška Januar, ki še sedaj kot poverjenica. našega lista skrbi, da list prihaja v druge družine v vasi. Piše nam, d« ga povsod radi bero iu da želi, naj še nadalje ostane tak, kot je bi! doslej. ValeaUa Vaijaveo, kova« iz Lat it. t pri Brezjah s vnukom v naročju. K i r r M i l a a, posestnik v Nevljah pri Kamniku, nam pil«, da jc njegova hiša naročena na »Domoljuba« vseh 50 lat. Leta !89g i* je naročil tast sedanjega gospodarja Jmm Rems, ki ga Je prejema! do svoj« smrti leta 1929. Pokojni Je bil ogledna osebnost, va£ občinski odbornik ia predsednik šolikegg sveta. Leta 1939 J« začel novi gospodar list prejemati na svoj naslov in cela družina ga saradi zanimivega ln poučnega pisanj* t vse s sijem prebira, Jisst Cerar, posestnik iz Žej pri Dob«, j« že vseb 50 !*t naročnik našega liste« Oglasil •« f« kar »asa v oažam uredništvu fe nam povedal, da vedno z največjim veseljem prebira list iu komaj čaka, kdaf pride aova Številka lista v bišo. žea« na je umrle že pred desetim! leti. V zakonu ste imela 18 otrok, od katerih £ivi ie osem sinov, ki te bili vri vojaki. Devetnajst let je bil župia občine Brezovica, občinski odbornik pa rti 30 let. Matija Č r r. t ž iz Dolenjcev pri Adls-Bičžh ima »Domoljuba« že vseh 50 let. 75 M je star in veliko J* v svojem življenju preskusi!, saj je bil dvakrat v Ameriki, ps j« I« vedno trdaa in zdrav. Bog daj, da bi ga »Domoljub« 8« veliko let spremljal na pott njegovega življenja! Podbragar P e t« r z Zgornje Javor« ščica pri Moravčah je naročen aa »Doma« ljuba« vseh petdeset let. V hišo posestnika Loftens« Pod« b«vikt v Spodnjih Paiovičsb, župnija Vrta« (a peč, prihaja »Domoljub* od prve številk« dalje. Do lete 1890 f« bil m Ust naročen rajši brat sedanjega gospodarja, po njegov! smrti pa j« list prihajal na sedanji naslov. List dobiva hiša vsa leta pri poverjeniku v Vranji pači. Bobnar Ana k Godešiča pri Škofji Loki nam sporoča, da j« njena družina naročena na »Domoljuba«, odkar izhaja. Ko j* bila stara osem let, je »Domoljuba« že raz« našala po hišah. Po očetovi smrti prihaja list m njen naslov nad 35 let, prej pa ga je prejemu! njen oče. Janez Gberstar, jsosestnik iz ŽapuS pri Ribnici, in ajegova družin« imajo »Domoljuba« naročenega 50 let. V družino posestnika J a o s z a Ka včiča v Rovtah tt. 63 prihaja »Domoljub« ža od prve Številk« dalj«. Matija S«ver n&m sporoča, da ima naš list naročen že od leta 1888, ko je začel Dom Simona Jenka v Pralab. Uhajati. Sprva ga je dobiva! potom poverjenika, nato * draltvu, zadnja lata pa po poŠti na tvoj dom, da ga ima tako čim prej v rokah. Poslal nam je sliko, ki ga kaže kot 34 letnika, ko je začel Ust prihajati v njegovo hiio. Domoljubov jubilant je tudi Arko Ivan Ss Brež pri Ribnici Ko j« začel izhajati »Do-sioljub«, si ga j« naročil, ko mu je bilo komaj 1? lat. Sprva ga i« dobival v svojo rojstno jitfo v Dane, Pozneje se fe priselli v Breže, kjer biva ia sedaj kot užltkar na sinovem posestvu in kamor list 8« sedaj dobiva. Kako mu je »Domoljub« drag, kale tudi to, da si ga vsako lato. ko fre v Avstrijo s rasisti kot pristen Ribničan, naroči tudi tja, saj vidi v ajem reft pestrega tovariša In prijatelja. Pičlo uro hoda od Litije je prijazna vas Gor. Log. Kdo ne pozna gospodarskega 0 č * t a Škarje, po domače »Gospodovske-ga« ? Veder in zdrav vodi obširno posestvo, Seprav ima te 73 let. Pred letom dni mu je smrla žena in skrbna mati svojim otrokom. Imela je blago srce za vse, kateri so iskali rmoči, posebno revežem ni odrekla podpore, to verno slovensko hišo prihaja redno že $3 let »Domoljub«. Grbin pri Litiji. Na Grbin« gospodari d»- 1 «Č na okrog znani Bokalov oče. Osem kri že v ima ž«, pa je ie vedno zdrav in čil. žene mu je umrla pred 22 leti in od tedaj vodi gospodinjstvo njegova hčš Fančl, prsd lati izvrstna igralka na društvenem odru v Imartnem. Oče Bokal se je pred leti živahno adejitvoval v javnem življenju kot občinski »dbornik ia svetovalec, Rad »e spominja časov pred SO leti, ko J« »Domoljub« začel izhajati. Pravi, da je bilo iivljenje takrat vse bolj prijetno kakor danes. Ljudje so bili med seboj prijazni, drug drugemu naklonjeni, danes pa so ošabni la »grobi«. — Najboljši, prijatelj mu je bil vedno »Domoljub« od tedaj, ko j« prvič prišel v hišo skozi vsa leta iu ie danes mu je zvest prijatelj. gl Jurij pri LISSji Znana j* Siraončtčeva, po domača »DobravSevs bfite«, ne aamo po svojem obširnem posestvu i« skrbnem gospodarstvu, ampak tudi, ker prihaja v io hišo »Domoljub« ž« SS let. Petnajst let j«, odkar j« umrla matl-gospodinta, in I« vedno se j« i hvaležnostjo spominjajo vsi, posebno pa oni, ki so bili deležni gostoljubnosti is radoder-nostl dobre matere. Po njeni smrti gospodari ^Domoljub4' V počitnicah j« bilo. Končal sem osmo šolo. Z očetom sva nadeli pri mizi v domači hiši in sc pogovarjala. Pripovedoval sem mu, kako nam je neki profesor vbijal matematiko v glavo * izrazit teleta, osli, kmečki troti, kozli, stene, hudiči. Oče je vs« to miruo posluša! In dejah »Ka; hočemo? Pot do izobrazbe js vedno težka!« Začudil ssm se temu odgovoru, Očka p® fe pripovedoval, da tedaj, ko je bil it otrok, ni bilo šol. Pri vojakih se je naučil z veliko težavo brati In pisati tako dobro, da je btl več let žapaa, Pred njan na mizi je ležal »Domoljub«, Vzel ga je v roke in mi dejal: »Poglej ta-le mi je dal, kar vem in znam! Temi' se imaš tudi ti zahvaliti, da si žel v višje šole!« Odkar sem poznial svojsga očeta, sem ga videl »karaj vsako nedeljo popoldne sedeti pri mizi In brati »Domoljub«. »Domoljub« je vzel s seboj na pašo te poleti v senco, kjer je utrujen počival. Prebral ga je vedno od prve do zadnje črke. Večkrat je delal: »Domoljub« je moj najboljši prijatelj, V njem najdem vse, kar potrebujem za življenje!« Na.3 cčka je bil moder mož. Veliko ni rad govoril. Kadar js pa govoril, je govoril tako, da so se mu vsi čudili. Sosedje so ga ob takih prilikah začudeno vpraševali: »Kje ri pa to zvedel?« On pa je vedno odgovoril: V »Domoljubu« sem bral! »Domoljub« nas kmete spoštuje.« Vsako nedeljo zvečer smo otroci težko čakali večerje. Te**£ turi j službuje sedaj že petemu župniku. Povedati ve mnogo zanimivosti !z naše preteklosti, ker je izredno bistrega epomiaa. Tudi sicer je Se telesno čvrst in hiter, da bi mu nihče ne prisodil toliko križev. Vsak četrtek e« selo razveseli »Domoljuba«. Zato mu naš list ob "50-letffltel Sati, da bi g« Bog ohranil ie mnoge leti V krogu svoji!) otrok sta obhajala L S§34 svojo sslato poroko Albin-Terezila K u n t a r a. V njuno hišo prihaja »Domoljub« vseli % let. G. Albin Kuntara se je rodil kts ga, Terezija, roj. Knnej let« 1867. Oba sta S« zdrava in krepka, Družina je vzgojena v katoliškem duhu. * Prijave naših prijateljev, ki list prejemajo Se vseh 50 let Se vedno prihajajo. Ker pa mu-rajno zaradi obseinostl lista, ta del prej zaključiti, nam fc turno doilih prijav ae bo mogoč« ve5 natisniti, »lasti pa nam J« lal, da prepozno doSlfti ctlk, katerih priprava da dosti dala, s® bonso mogli objaviti. Prav i*? p o prosuao one, k! smo jih morda pri veliki mnoilcl požrli, ali pa, ki vsled prepozne prijave v listu niso omenjeni, da nam oproste. Družina Som, Dobeno pri Mengšu. Spomin na siare, dobre čase razvilo mogočno podjetje, ki ga danes predstavlja naša Jugoslovanska tiskarna. Prva tiskarna je bila na Vodnikovem trgu, v hiši, kjer je sedaj davčna uprava. Tiskarna je bila v dvoriščni stavbi, ki je imela par oken na Študentovsko ulico. Prej je bila v teh prostorih glavna zaloga tobaka, ali kot so takrat Ljubljančani dejali; »Haupttobakopalda«. Ko je tiskarna dobila nove prcstore, se je tja vselila najprej crglarska šola, za njo pa mestno tržno nadzorstvo. Prva tiskarna je imela dva prostora. V enem je biia črkostavoica, v drugem pa stroj za tiskanje časopisa. Oboje je bilo zelo skromno, saj je bila tiskarna namenjena le »Slovencuki je izhaja! takrat v veliko manjši obliki kot danes in le na štirih straneh. Le ob posebnih prilikah se je lisi tiskal na 6 straneh Vodja tiskarne je bil takrat Rihard Seber, ki je bil obenem tudi meter lista, črkostavec, korektor, blagajnik in knjigovodja vse v eni osebi. List so stavili sledeči črkostavci: Ign, Verbajs, Dragotin Hribar, A. Košir, I. Komar in Gogala. Strojnik je bil Fr. Jerala, vajenca pa sta bila A. Košak in K. Zirkeibach. Od vsega takratnega osebja živita danes le še oba takratna vajenca, ki sta seveda že oba v pokoju. Naj ob tej priliki omenimo, da sta biia izmed teh gg. Komar in Zirkeibach nad 40 let v službi pri našem podjetju. V strojnici je sta! samo en tiskarski stroj znamke »Kaiser« in ena stiskalnica. Elektrike takrat v Ljubljani še sii bilo, zato je moral vrteti stroj poseben delavec, pomaga! pa mu je vedno en vajenec. Strojnik pa je skrbel m stroj, vlagsl papir in prenaša! stavek k »troj« in od stroja. Nekaj dni pred tiskom je bilo treba papir zmočiti. Tudi to je delal strojnik, kar zlasti pozimi ni bilo prijetno delo, Pri delu smo ei svetili s petrolejkami. Ker vodovoda v Ljubljani že ni bilo, sns® snorali vajenci hoditi po vodo za gospode stavce ven k vodnjaku, ki je bil pozimi ves v ledu. Tudi stranišče smo imeli tako daleč ia na tako zračnem kraju, da .si j® pozimi vsakdo dobro premislil, predno je naredil »Obimgsm&rsch«, kakor smo pohodu na skriti prostor rekli. Posebno v skrbeh smo bi!«, kadar so bili na- Koncilja Matija, Ga-brovnica, 2. Cešnjice. Katoliško tiskarno, sedanjo Jugoslovansko tiskarno, je ustanovil leta 1883, upokojeni župnik Josip Jerič. Bil je sicer silno preprost mož, vendar je na vso moč želel dati Slovencem čim več branja, ki bi slonelo na katoliških načelih in ki bi ta načela vedno in Hiša pokojnega Moikrica Matevža, p. d. pri Stroj, barju v Zadvoru St. 19 (pri So«tre«ij, ki jc tudi ie 50 Set naročena na »Domoljuba«. bori, ki so bili v naši hiši. Fantov in žandarjtiv je bilo na dvorišču toliko, da kar ni bilo moči do vode in je bi! tudi »t)bungsmarsch zelo oviran. Vse osebje tiskarne je zaslužilo približno sto goldinarjev na teden. Ta denar je Sel vajenec vsako soboto popoldne iskat k gospodu Jeriču. Precej časa je trajalo, preden je gospod to vsoto nabral. Sedel je k mizi, odpira! predal za predalom in brska! po papirjih. Tu je zasačil bankovec, tam goldinar, da je biia nazadnje vsota za plačo delavstva skupaj. Knjigovodstvo v tiskarni je bilo zelo enostavno. Drobne knjižica, kakršno rabijo danes gospodinje za nakupovanje v trgovini ali pri mesarju, je zadostovala, da so bile vse denarne zadeve tiskarne v najlepšem redu. Plače delavstva so bile takrat majhne. Vodja tiskarne je prejema! 12 goldinarjev na teden, črkostavci po 8 do 10 dolgitiarjev, pomožni delavec, ki j« vrtel stroj in bil pri tem delu truden in moker kot mil, je ps dobil 6 goldinarjev ns leden. Kljub navidezno skromnim vsotam se je pa dalo s tem denarjem lepše živeti kakor danes * tisočaki. Da bi videli, kako je ob ponedeljkih dišalo po tiskarni po guljaiu in piv«, ko smo si mačka preganjali, če je prilika nanesla, da se je ta domača živalica priplazila za nami v tiskarno in nam pri delu hodila na pot,, • Tudi stare tiskarske navade smo takrat strogo držsJi. Kadar so vajencu potekla leta njegove učne dobe, je mora! s faktorjem k predsedniku Katoliškega tiskovnega društva, Luka Gaber, Voklo, p. Šenčur pri Kranju. Sibovec Marija, Gline« pri Viiti. Zadnikar, Hruievo pri Dobrovi. Jiunea Cerar, Žeje pri Dob«. dosledno br&aiio iu zagovarjalo. Do l. 1872. so izhajali v Ljubljani »Slovenski narod«, »Novice«, »Zgodnja danica« in uradna nemška »Laibacher Zeitung«. Leta 1872. je Jerič začel s pomočjo nekaterih drugih gospodov izdajati list »Slovenec«, ki je bii sprva tiskan v Biasnikovi tiskarni. Z listom je imel največ dela Jerič sam, ki je bil urednik in izdajatelj obenem. Stroški za list so bili veliki, naročnikov malo, Jerič pa je na vso moč želel, da bi postal »Slovenec« dnevnik, kar do tedaj še ni bil. Simm iiskartm Leta 1883. -je Jerič ustanovil lastno tiskarno in začel izdajati »Slovenca« dnevno. Ta tiskarna je bila izpočetka kaj skromno podjetje. Mnogo desetletij truda in dela je biio treba, da se j® iz skromnih začetkov Fortunat Beljak Žužemberk. Hinko Zirkeibach, faktor Jugoalov. tiskarne v pok. Družina posestnika Jan, Kavrtfa, litorte 63. ki jc vajcnca s primernim očetovskim nagovorom proglasil z* pomočnika. Obenem pa je dal novopečenemu pomočniku »kuverto«, da je lahko povabi! svoje tovariše na pojedino. Sprejem v pomočniški stan smo pa ie enkrat praznovali v delavnici, 7.a to je bil določen vedno ponedeljek po delopustu. Ko »c je faktor odstranil, so prinesli delavci v eredo dvorane visok stol na treh nogah, ki smo ga imenovali »Korigierstuhl«. Eden stavcev jc dobro namočil gobo in jo položil na stol, druga dva pa sta krepko prijela pomočniškega kandidata in ga posadila na mokro gobo. Tretji pa je iz pripravljenega vrča zlil novopečenemu pomočniku vode na glavo. Temu obredu smo rekli »kaučanje«. Novi pomočnik je dobil posebno pismo, da j« bil »kaučan«. Za ta dokument je moral plačati en sodček piva. Delo v tiskarni je vedno bolj rastlo in kmalu je bilo treba nrisliti na večje prostore. Vzeli so v najem sosedno veliko dvorano, kamor so postavili nove in boljše stroje. Ta čas je Ljubljana dobila plinarno in hoteli so napeljati plin v našo tiskarno. Temu pa se je uprl avstrijski uradni šimelj, hiša je bila namreč državna last, češ, da v državna podjetja ni mogoče napeljati plina, ker ni nikjer nobenega določila v predpisih, po katerih bi bilo to dovoijeno. Tako smo morali še dalje delati pri petrolejkah. Prvo večje delo, ki smo ga začeli tiskati v povečani tiskarni, je bil časopis »Duhovni pastir«, ki je začel takrat redno izhajati. Prva večja knjiga pa je bila delo kanonika Janeza Flisa »Stavbinski slogi«. Kmalu nato je začel izhajati »D o m o 1 j u b«, ki je bil več let le priloga »Slovenca« in je izhajal vsakih štirinajst dni. Delo v tiskarni jc rastlo od leta do leta. Mali obrat ni mogel zadostiti vsem potrebam katoliškega tiska. Ker tu v starih prostorih ni bilo mogoče podjetja nič več razširiti, se je tiskarna preselila na Poljanski nasip, v hišo, ki še sedaj stoji na dvorišču sedanje Jugoslovanske tiskarne. V nove prostore »o takoj postavili velik brzotiskalni stroj, kl je bil v prvi vrsti namenjen za tisk ilustracij in boljših del. Tu je stroje gonil poseben motor n® plin. Ko pa je dobila Ljubljana elektriko, »o takoj nabavili elektromotorje za pogon strojev. Podjetje je rastlo od dne do dne. Kmalu so postal: tudi ti novi prostori pretesni. Prizidavali so na vseh straneh, da so dobili prostora za nove oddelke podjetja, zlasti za knjigoveznico, ki je potrebovala mnogo prostora, Del podjetja' se je preselil v hišo, ki je stala na kraju, kjer je sedaj palača naše tiskarne. Toda tudi tu je bilo vse pretesno, tako so se pred dobrimi tridesetimi leti odločili, da sezidajo sedanjo stavbo Jugoslovanske tiskarne, ki so jo postavili taVo veliko, da so vsi z glavami zmajevali, češ, kara s prostorom. In vendar je tudi ta velika stavba danes mnogo premajhna,' da bi mogla dati dovolj prostora neštetim najmodernejšim strojem in nad 300 nameščencem, ki jih podjetje zaposluje, K sklepu naj še omenim, da je župnik Jerič svojo tiskarno leta 1887, prodal novoustanovljenemu Katoliškemu tiskovnemu društvu, čigar prvi predsednik je bil prof. Josip Zupančič, nato ustanovitelj »Domoljuba« prelat Andrej K a 1 e n , za njim pa sedanj: predsednik dr, Gregorij Pečjak. Tiskarno je najprej vodil Rihard Š e b e r , ki je pozneje prevzel v Postojni tiskarno za svojim očetom, Stavci, ki so delali na akord, so čakali in se jezili. Komaj je vajenec izroči! v tiskarni rokopis, je moral zopet nazaj. Zvečer je pa nosil sproti vsakih 200 pol v upravo na Poljane. Pozneje je bilo bolje, ko se je uredništvo in uprava preselilo v stolno župnišče. Popoldne je prišel v tiskarno g. Jerič, da je bral korekturo lista v straneh, spisal kako notico ali kaj drugega. Imel je malo sobico. Pri tem delu pa je gospod rad zadremal, zato je mo ral stati vajenec vedno pri oknu, da je gospoda dramil. Ker to delo ni šlo gospodu izpod rok, je nastavil za ta posel Jakoba Ale-šovca, urednika »Brenclja«. Takrat je bil še gospod, pozneje pa je žalostno propadel in se popolnoma zanemaril zaradi pijače. Temu gospodu je moral vajenec vsak dan popoldne do treh počediti sobico, od gostilne »pri Kolovratu« prinesti pol litra vina in dve »šušter-kubi«. Denar je bil za vsak dan naprej pripravljen Za g. Jeričem je prevzel uredništvo g. dr. lgn. Žitnik, Pri njem je bil tzpočetka še vndno Bedenek, pozneje pa je vstopil v uredništ/o g. Ivan Rakovec, sedanji ravnatelj uprave. Gospod dr. Žitnik je bil zlata duša, kadar pa se je razjezil, je bilo pa joj. Goljufal ga je pa tudi, kdor je le mogel. Kar ni mogel kdo prodati, mu je enostavno poslal na dom in priložil račun. Nekaj časa je robantil, potem pa plačal račun. Najbolj srdit je bil takrat, ko bi moral biti »Slovenec« prvikrat tiskan v novem poslopju, sedanji litograiiji. Tu je bil že postavljen nov, velik brzotiskalni stroj. V večjo slav-nost dogodka je prinesel dr. Žitnik seboj hleb kruha in poslal v tiskarno sodček piva. In čaka, kdaj bodo stavek porinili v novi stroj. Toda stavek so porinili v stari stroj, ki je že prej tiska! »Slovenca«, To se mu je tako za malo zdelo, da je z vso silo udaril ob tla in robantil kot Tolininec. Šele po dolgem pojasnjevanju, da je novi stroj namenjen le za boljša dela, se je potolažil in dal vseeno nastaviti sodček piva , .. Uredništvo »Slovenca« in »Domoljuba« se je kmalu preselilo v prvotno novo poslopje v Družina pasestnika Lovrenca INidbevšek na Sp. Pa-! o t iS® h pri Vranji peiSi. Dom Antona Mraka v Stanežicah pri &t. Vidu nad Ljubljano. nato Franc Ban, za njim pa sedanji ravnatelj Karel Č e č, ki je tiskarno dvignil na tako višino, da lahko tako po svojem obsegu, kakor po kvaliteti izdelkov konkurira z vsakim pedjetjem te vrste v naši državi. Staro uredništvo Uredništvo »Slovenca« je bilo nastanjeno na Poljanski cesti št. 26, v mali hišici tik »Marijanišča«. Tam je stanoval urednik Jerič. V prvem nadstropju je bilo uredništvo in stanovanje, spodaj pa kuhinja in stanovanje za urednikove sorodnike. Ti sorodniki so tvorili upravništvo. Tu so pripravljali naslove, ogibali »Slovenca« in »Domoljuba« in oddajali na pošto, »Slovenec« je imel takrat okrog 800 naročnikov, Raznašal ga jc po Ljubljani star možiček, po imenu Štefan. Imel je to napako, da se je pri raznašanju Hsta rad v kaki gostilni malo okrepčal in sedel na »Slovencu«. Ce »Slovenca« ni oddal zvečer, ker je takrat list izhajal ob 5. ali 6. popoldne, je raznosil list šele drugo dopoldne. V uiedništvu sta bili ie dve osebi: urednik g. Josip Jerič in sourednik Bedenek, Vajenec je bil takrat revež. Vsak dan jc bil vet na ulici kot v tiskarni. Po vsakih 50 a!« 100 vrst rokopisa jc letel Iz tiskarne na Poljane, Domoljub pri ,,črnih umetnikih" Še vsakdo je mogel vedno, kadarkoli je laJel Uaiati »Domoljuba« takoj potem, ko ga je prinesel poMar, zaznat! svojstveni duh, ki ga jj« imela nova Številka. S« ne zadosti suh« tiskarska barva 38 e tem opozarjala bravca, da ni 5» dolgo, odkar je ta izvod padel iz tiskarskega «t«>ja. Ie to je Sadi sad-11 js sled dolžina in mtmotenega tiskarskega po-sfejskSf katerega bravee še moro zaznati. Vm druga pot notice, preden zagleda beli dan v *Doioolj:ibue, p« je ze marsikoga zavita v skrivnostno temo, V vasi je završalo... Novica gre od 'M do ust Tadi »ItoEioljubov« dopisnik je jrvede! zunjo. 8«de z* mita in napiše dojvi* »Domoljuba«. Drobna znamka na kuverti spremij* aovioo v poštni vreči do Ljubljane. Ob 9 zjutraj in potrka poStar na vrata urednikov« sotie. Debel šop pleem pacSe na miso. Včasih je treba jAstoti tadi kaz«n, ket je :u>nce poslala predolga — pretolka. Koto v doigite urah opravijo potrebno del« škarje ia eviisčuik in tudi koš. Rokopisi eo pripravljeni za dolgo pot »ko«) tiskarno. Težko je dobro i-aafeSiH način tiskanja modernega časopisa vsakomur, ki si tiskarne se ni ©gledaš. !'« poskusimo kljub temu. Temeljim mirni imka Že beseda tisk pove, da pri (»m pošlo nekaj pritiskamo Tudi žtampiljko sli Si;; pritiskamo, p« ss iiam odtisne papir. V pr«* malsns em» v tem primeru v resnici nekaj — natisnili. Pa si oglejmo tako ^tampiljko od blizu. Prvo, kar zapazimo, je to, da so voe črke narobe: b izgleda kakor d, g js podoben p iss obratno. Ntfi prebrati Mi i sliko toke stanipiljke. Desna stran j® zamenjana r. levo, prav tako kakor naša podoba w ogledala. Pa poglejmo Stanspiljko v ogledalu in vidimo, da »ednj lahko citsnio. Tako preobrnjene črke no vm na ostrih gumijastih robovih, tako da m barva na blaannicl, v katero pomakamo štsmpiljko, prime je zgornjih robov. Pri tisku rabimo namesto gumijastih in zlepljenih črk posamezne Črke, vlite 11 svinca. Gumijaste črke ti! se namreč izrabi!« tu * njimi ne bi «so$!i natisniti 10.080 aH celo 100X)00 odtisov. Zato t® rabrali svinec, kateremu so primeša!! Se nekaj I. nadstropju. Tam je ime! stanovanje tudi urednik »Slovenca«. Da ni bilo tedaj telefona t urednižtvu, ni treba omenjati, ker takrat v Ljubljani sploh ie ni bilo telefona. Upravo »Slovenca« j« prevzel pok. prof. Anton Ztruančič. Uprava je bik stastasjeeus sedaj x* sedanjo prodajalno tiskovnega m 4mg[9 delo smanjif.ak>. Kar preračunajte, kalili« nvt >ma ea stolpič v »Domoljubne, seMejle iHutem 5rke v »ni vrel! in pomnožite s stolpi?! aa šestnajstih straaoh, pa borte dob!!i najmanj l&l.flOO črk m eno »arao Številko >!>!juba«. Stmjmi sim§ V p*vib letih, ko j« sačfli »Itomoljub« izhajat!, «•> ga res * ta vili, kakor pravimo, na roko, Omm pt to zaaiada« delo že prevzel stroj. Zaradi tega uradnik petem, ko pregleda rokopiaa, ne poSJj*> v ročno stavaieo — d« roko stavijo ži-ke namreč tudi ie daoees —, ampak r strojno stavnico, to je doiga dvorana, v kater! ropoče »sem »trojev — imajo »aisriJk« ime *Linotyi»ec (izgovori; lieobt|p). Ti airoji opravijo v glavnem nc zamudne delo kar sami in «*;«tjnš «i«¥ee iij»ka po tipkah, kakor veak drugi, ki piše na pisnimi sSroj. Stavni »troj je prav gHtsn« esjfeoJj akriviMieinA zadeva v tte&aml Infiustriji, 1» najasanj 2P.OOO rasnih delov je seBtavljsn tak slroj in zato tudi more uganjat« prava Mtu, Dočim rodni atavee z aiuko »eatavi iz posamfeznib črk vrstico, ki kaj u-hko razpade, vlivs stavni stroj kar že cele vrste, kakor da bi bile posamezne svinčene črke zlepljene. To, kar vidimo v »Dorao!jubu< v en! vreti natisnjeno, to je v resnici odtisnjeno is me taka vlita vrste. Je to svinčena pl&Mica, na katere ožji dolgi atranicl stoje na eni Btrani izbočene črke. Kako pa So delo opravi gtroj? Stavec ima i,a razpolago tipk. Veaka *elika in mala črka ima svojo tipko, tudi ločila. Številke in druga znamenja imajo tipke in lato jih je skupaj tako lepo Število. Kadarkoli «iavee pritUne 11» Sipko, pade iz posebnega predalčka v stroju po posebnem žlebu matrica — kalup dotične črke, katere tipko je pritisnil stavec. V tej matrici črka ni izbočena, ampak zarezana. Tudi ni obrnjena, ampak moremo tako zarezano črko pra* !epo in lahko prebrati. Ko srtavee tipka tako naprej, »not posebnem žlebu nabirajo matrice druga poleg druge, dokler jih ni za celo širino vrat«. Nato priiiime na posebno ročico in »troj za&io s evojiaii čarovnijami. Sestavljene matrice romajo po stroju gori in doli in se ustavijo v bližini kotla, v katerem je raztepljen svinec. Skozi posebne luknji« w vlije aato t zarezo, katera m naslanja na vrsto ii matric, raztopljeni svinec. Ta zalije zarezo in tudi drobne zareze posameznih črk v matricah. Ker ee na tem delu sfcroj h!«dl z Todo, se ta mala količina svinca taVaj strdi in stroj zopet vodi vlit® vrsto po posebni poti, na kateri jo Se obrmnja, naprej, dokler ne izpade še gorka vr«ta v poseben žleb. V tem žlebu se vrste nabirajo druga za drugo. Matriceeostemodghižiie"svojedelo. Ca b! romale eedaj kam drugam, bi jih v stroju zmanjkalo. Zato jih swgr«W posebna roka in jih noee nad veliki predal, v katerem eo v majhnih predalčkih urejene matrice po abecedi. Človek b! mislil, da ta etroj zna misliti. Sam jih natnreg izbir« jn izpuSča v pri-padajoža predaiSke, tako d« a-ji padejo me da-je, b-ji med fc-je, veliki C-j i onsd C-je, vejice med vejice itd. Medlem ko stroj uganja te svoje spretnosti. stavec ie mirno »lavi naprej aaatodnjo vrtito, ne da bi se m« bito treba sneflit!, kaj atroj del«. Kako hitro de!« ataveo na taks® stroju, nasipov« primer, d« natipka i*ve®tan m v eoj «H Ml ko vrat, kotlkor jih gre prifeiJŠn® na prvo »tran »liomoliimiK, Tako mm priMl do poMi»e»j«ifc vrat. katar« bi še Sabk» odtia£;».yaU tudeer k«lriw» itanspiljko. H« je postavil nt atn>ju tako ea primer ves podHatek ali članek, odneae drug otavec «se! stolpi takih vr»t v posebno dvorano — kmiilulco. *!'u sestavljajo ia vlitih vrst cel« strani, jih opremljaj» a potrebnimi naslovi, ki so pa ie seaiavijeni iz \xxm-mesnih tek, torej na roke. T© delo -- pravimo :n« lomljenje, ps ne zato, ker ga kdaj pri tem potonila«, takrat se namrei po tMuuefti latovščini I« — satom i — gre hitro izpod rok. Tak© dokončat« etra«, sestavljeno iz vlitih vnet, trdno zvežejo ia sedaj bi jo mogli & tiskati. Tudi na ta način se danes tiskajo lo številne knjige in drug« tiskovin«. Stran oamreg viože v poMbe.ii »troj. Valjar, a« katerem ee ves lm» nutfe barva, gr« «a» stran is svinčenih vnst ln pusti barvo na vsbokiisah. Nato se pomakne ta tako »amasasa utran pod papir, katerega pritisne posebna stiskalnica m svinčeno stran. Pri tem m maatna barva odtisne a« papir, ki je dobil as eno »trar, odtte t«l* strani. Bei&miski lisi Ne žalost je ps tok našla tiskanj« prejW;««.Ti in zato «1 moderen časopis ne pride več v požlev. Zato so izumili posebne »troje, ki tiskajo mnoge bitreje, i«J so jih nazvall rotacijske »trejo. Po slovensko bi j!m dejali vrtilni stroji, ker «0 pri njih res vrti vse v eno smer. Zamisel, po kateri deiuje ta st»oj, je sama po sebi kaj enostavna. Če bi hoteli s ŠtafTipiljko 11 gumija odtisnit! veliko žtevilo žigov prav hitro, bi šlo to bolj teSko. Ce bi j« namesto na ravno drugem takem primeru, V Malih Novakih se j« 62-letni kmet Stjepaa Rušeč skregal s svojimi sosedi. V prepira »o mu nasprotniki enostavno odrezali nos, d Se *®a ciganska tolpa Ictrebljena Pi«, bivalstvo Medmurja, Prekmurja, Hrvatske Pa-dravioe in Hrvatskega Zagorja je ž* dolgo trepetalo pred roparska tolpo cigana Jošk& Ko-koša, ki je neusmiljeno ropala in plenila. Orožnikom pa se je sedaj posrečilo ujeli tri glava« vodje te ciganske tolpe. Pred dnevi so orožniki ustrelili 38-ietnega Joška Baranja, ko je hotel zbežali pred aretacijo. Tedaj »o orožniki aretirali večje število roparskih ciganov, na svobodi pa je ostal vodja tolpe Joško Kokoš, ki se je klatil okoli madžarske meje, kjer j« ropal, preoblečen v orožniško uniformo. Z njim f gosiilili »ZADRUŽNA KllT" Btt Htilfrcinciil trgll f l|Hl)i|SBi dobiš dobro in ceno Jed in pijačo. Svoj! k svojimi preslieo pod pazduho in plešočim vretencem v roki; dva naga otroka sta se med »mehom podila po dvorišču, mladi gospodar je nosil tretjega na rokah. Ko se je prikazal Bbervajn pred vrati, se je zagnal proti njemu kosmat pes in zalajal. Kmet se j® ozrl; ko je zagledal meniha, »e je zdrznil, za trenutek neodločen, kaj naj stori; potem je urno posadi! otroka na tla, skočil k plot«, odbil z nogo psa, zaloputnil vrata in jih zaslonll s prednikom, Z bridkim nasmehom se je Ebervajn obrnil in se napotil dalje po ozki kamniti stezi, navzdol in navzgor. Cez čas je prišel do drugega doma. V odprtih ogradnih vratih Je sla! star krnet, ki je izginil, brž ko je uzrl meniha prihajati po poti. In zopet je našel Ebervajn vrata zaprta. Temna rdečica mu je zalila čelo, v pesti mu je zadrgetalo, kakor da si hoče vhod izsiliti; vendar se Je zopet zbral in zakiical: »Mož, odprl mi! Z božjo besedo pozdravljam tvojo hišo k »Kdo hoče k meni?« »Tvoj najboljši prijatelj!« »To sem jaz aam ia drugega ne potrebujem.« V jazi je udari! Ebervajn a palico po vratih: »Tedaj odpri svojemu gospodu!« »Kakšen gospod? In kdo?« se je odzvalo osorno s dvorišča. »Glas svojega gospod« poznam —• tvoj mi je ttij! Ne bom ti odpiral!« Ia klopotači koraki so se oddaljili. Ebervajn n! vedel, kaj naj si misli. »Kar doživljam, je kakor uganka! Brat Hlltišalk v Melinjem logu mi jo bo rešili« Podvizajo!- ae je hitel čez pologe, in ae dHSal brez Ijbire vsake poti, ki go jo našle njegove uoge. Zdaj tu, Kdaj tam je vide! ljudi, kako so begali pred njim in Izvijali po ogradlh. Enkrat Je postal in k trepetajočim glasom zakiical: »Mar sem divja zver, da bežijo ljudje pred menoj kakor ovce pred volkom!« Ko je prispe! d» potoka, ki se je na svojem pota izbočil v tih tolmun, se je Ebervajn nagnil nad vodo in zastrmel v svojo podobo v njej. Oddahnil ae je in preskočil potok. Zatopljen v misli, ni pazil na pot in je zašel v bohotno gozdno goščavo. Zdaj navkreber, zdaj navzdol, je stopa! po ozkih, gesto se križa-jočih prirodnih stezah; v Jani mn je udaril na uho šum vode, včari je bilo zopet grobnotiho okrog njega. Cez nizke grebene j® moral plezati, skozi gosto halozo se prebijati, če® jarke skakati, leztl skozi pod podrtimi debli in zmagovati ze moža visoke živice iz naraščajočih se korenin. Ura za uro mu je minila pr utrudnl hoji, in gozda še vedno ni hotelo biti konec. Že se ga Je pola-Ščala izčrpanost In misel, da se ne bo nikoli rešil Iz te divjine, kar mu je prijazno in jasnft zsdoriel nasproti glas zvona. Ebervajnove reči so se orosile, razveseljen je stegni! roke In zakiical: »Doni, prijazni glas, in ravnaj blodečega na pravo pot!« In p oživljen si je začel znova utirat! pot skozi šžavje pragozda v smer, odkoder je pel zvon. Prišel je v redkejšo hosto, ki je že kazala sledove sekire, in je naše! sfeso, ki ga je pripeljala na piano. Pred nj!m ae je med položnimi brdinami in vzpetim gorskim gozdom odprla ozka, iztegnjena dolina in na njenem dnu si je skozi sivo me! grobe! svojo strugo deroS potok; njegova bregova sta kazala znake razdejanja, ki ga je povzročil v divjih dneh. Daleč zadaj, kjer so se sklepale gora, Je blestelo majhno zeleno jezero. Spokojna nedeljska tišina je ležala nad dolino; samo Aha je Šumela in zvon je pel. Med mogočnim! krošnjami brestov in lip je videl Ebervajn moleti pod nebo okorni, lesen! stolpec, in v njegovih linah se je zibal zvon. Stolpna streha je kazala sledove požara, in nov, bel lesen križ Je blestel na o1!!]!cu. obe. i>ve irMinf Sebe je Ses noč v škstljt«b, Kato tt ne more noben moSM reči: jaz ljubim tebe, ksr ga vlef* k tebi samo tvoja zunanjost.« Rlmljanke so ljubile rdečkast* lase. Kc-r p« aiso takrat Se poznali barv za lase, ki b/ bil« neškodljive lasem, so ženske raje nosile lasulje, za katere »o dobivale svetle lase od Germanov. V dobi rimskih cesarjev shj si začele rimske lepotice jako skrbno česati in urejevati lase. Vsaka uglednejša Kimljanka j« imela sužajo, ki jo bil« posebno izvefibaar v bistra nju i»». Kak« vespjej« tsja»»« odločitev vrh. sodni)«-Velika skrb se posvei« temu, da odločitev sm«-rtfkaga »vernega vrhovnega codiMa osla««)"« talne, dokler eiso vttdaa objavljena. Preden j* ««* ločitev poslana v tiskarno, j* n« vidi n« nihf« rszso tiradnež« pianikarja, V tiskarni «* odločitev razrsž« v Si«" viln* dela Ur izroči raznim stavcem, tako da nobeden ne vidi v t i kot majhne dele odločitve, M «0 brez medsebojne »v«-ze. T« dele s« potem pod jc bil tudi njegov 18-letni sin Josip, ki je bil oblečen v uniformo stražnika. Bila eta v neki koči in ko so ju orožniki zajeli, je sin napadel orožnik«, od katerih ga je eden zabodel z bajonetom v nogo ter ga onesposobi! za boj, drugi orožnik pa je ustrelil očeta Joška, ki je bii tako; mrtev. Mladega ranjenega cigana so prepeljali v bolnišnico v čakovec, kjer so mu odrezali nogo, toda zaradi zastrupljenja krvi je cigaa kmalu umrl, S tem je bila iztreb-ljena ta ciganska tolpa, ki je ljudem povzročala toliko zla. d Pred 25 leti je bila Južna Srbija osvobojena turškega jarma. V zgodovini zelo kratka dpha, Ce pa Južna Srbija danes pogleda na ta leta, more pač z največjim veseljem in naravnost srečne praznovati 25-ietnico svoje osvoboditve. Tisti, ki so morali pred 25 leti kot otroci skrivati pred Turkom svoje pokoljenje, jezik in vero, so danes državljani velike države. Domovina se jim je razširila na ves najlepši de! Balkana. Njihova zemlja, ki je bila pred 25 leti Se ^turška drajna«, je danes preprežena s cestami, železnicami in telefonom, kakor da se je Turek umaknil iz nje že pred stoletji. Iz svobode izpod Turka je Južna Srbija napravila težek in mučen, zato prav tako slaven korak v Jugoslavijo, kjer je bila deležna polnega razvoja. Njenemu slavju se pridružuje vsa Jugoslavija, slasti pa mi, ki smo pred 25 leti s tolikim veseljem in upanjem spremljali »zmago krščanskega orožja« na Balkanu. rt 90 letnik je postal g. Simon Jovan, ugledni krojaški mojster iz Št. Vida pri Ljubljani, Na mnoga leta! d Če bi bili »sm tako asiklosajeniS 25 milijonov, ki jih je dobilo zagrebško vseučilišče za nove zgradbe, imenuje »Hrvatski dnevnik« neznatno vsotico, List pravi, da so bo iz teh revnih par dala sezidati le palača za novo tehniko, za sedem milijonov pa nova veterinska fakulteta. Iz ossankov bodo poplavili še paviljon gozdarske fakultete. Kaj, ko bi bili ministri naklonjeni v taki meri tudi ljubljanski univerzi in ji zagotovili nekaj zgradb, po katerih vzdihujemo že dolga leta, a se nam odrajtujejo le neznatne drobtinice. d Ksr so tresli brez dovoljenju sadje ia kostanj. Odkar je v Jevnici postajališče, radi Pijte samo zdravilni daj i plombiranih p«t«»ih po £Mn 20-- ia Din 12-- Aj»te!k» Mr. Batevsc, IJtAifarsa hodijo izletniki v te kraje, posebno jeseni. V Mali in Dolgi nogi, v Golišah je mnogo kostanja in sadja. Med izletniki so pa tudi ljudje, ki pridejo z nahrbtniki in tresejo in pobirajo Vsak nsrolniit HltaMitM|tfts«M naj bi Ml tudi «»» I. d©la¥skega konzumntga druitva w Ljubljani ki ima svoje prodajalne v Ljubljani i Kongresni trg 2, Dunajska cesta 38, Fiorjanska ulica 5, Cerkvena ulica 21. Sv. Petra ceeta 78, Za-loška cesta 15, Moste, Zaloška cesta It, Tržaška cesta 11, Rožna delita HI/2, Celovška cesta 57, Vodnikova cesta 24; dalje; Rudnik št. 74, D. M. v Polju. Svetje, Šboija Loka, Kranj, Križe, Tržič, Struge, Žužemberk, Sv. Križ ob Krki, Nova vas, Trbovlje-vode, Trbovlje dom, Raihenburg, Poljčane, Makete, Ruše, Brezno, Guštanj, Prevalje, Mežica, Črna in Ormož. — Od celoletnega zakupila dobiš 3% popusta. »Tu prebiva Bog in moj brat, tu me bodo radi spre-jelik Ebervajn se io spustil naravnost navzdol po strmih rebreh. Z bližnjega ograda sta mu pritekla nasproti dva otroka, deček in deklica, v konopljenih oblekcah, počesana in čedno umita. Ko sta prišla bliže, sta obstala in dvignila oči k Ebervajnu, ki je zasadil gorjačo v tla in iztegnil roke: »Bog vaju sprejmi, ljuba otroka!« Zaupljivo sta ga prijela za roke, in njuna jasna glaska sta zaklicala: »Sprejmi Bog tudi tebe!« Ob tem pozdravu se je zgrudil Ebervajn na kolona, objel oba otroka in si pritisnil njuna mehka, topla telesca ua prsi. »Prva, ki ju objemam! Prva, ki sta prijazna z menoj !< Solze so zadušile njegove besede. Plaho zroč se je nagnilo dekletce nazaj in se dotaknilo z ročico Ebervajnovega lica. »Mož, zakaj pa jočeš? Ali si lačen in žejen?« Med solzami se je moral Ebervajn nasmehniti. »Ah da, deklifiica! Kako sem lačen in žejen vajine ljubezni! A povej mi ,moja mala dragica, kako ti je ime?« »Mojca!« je odvrnilo dekletce ponosno. »Kakor ljuba Mati božja!« .»In tebi, moj inali mož?« Dečko se je ponesel: »Tako kakor Bogu Očetu: Jožek!« Ebervajna je globoko ganilo, ko je čul krščanski imeni in živo ga je razradostil mali cerkveni učenik, ki je v svoji petletni modrosti zamenjal Boga Očete s pobožnim tesarjem iz Nazareta. Tedaj je za ograjo poklical po imenu obe otroka Ženski glas in učinkovito dostavil: »Močnik ze čaka!« In zdaj ni mogel Ebervajn malčkov ve« zadržati; segel je za pas, toda torba je bila prazna. »Potolažil bi vaju rad, kakor sta me potolažila vidva!« je dejal in poljubil otroka na rdeča lica. Nato se je spustil po senožeti, pokrepljen v srcu in kakor bi nanovo zaživel Še preden je dospei v dolino, m« je med drevjem in venečimi grmi zaprla pot visoka seč. Zvon je bil utihnil, toda s prostora pred cerkvijo, od katerega ga je delila seč, je čul glasove. Skozi vrzel je videl na desni leseno steno cerkvice, obdano z grobovi, in na levi nizko leseno hišo, kmečki koči podobno; poleg njenih vrat je rastla stara lipa, ki je iztegovala svoje veje nad mahasto streho. Njeno mogočno deblo je obdajala kamnita klop, na kateri je sedel zdaj Hiltišalk, svetni duhovnik v Melinjem logu; videl je bil pač že osemdeset let, zakaj snežnobelo so snu padali redki kosmi las na ramena. Dolga suknja iz črnega lodna, prepasana z vrvico, je ode-vala suho usločeno telo; brada je bila ostrižena, in bele kocine so mu napol pokrivale obraz. Prijazne oči so kukale izpod belih strešic obrvi, in prisrčno je zvenel njegov mehki, počasni glas: »In zdaj se vrnite domov k ženam in otrokom,« je govoril možem, ki so % zaskrbljenimi obrazi stali pred njim, »vrnite se domov in nič se ne bojte! Boljše tolažbe za vas ne vem ko zmerom le eno: zanašajte se na nebo, zaupajte na Boga! Tako vas ne more doleteti nobena nesreča, in nobena stiska priti nad vas!« »Ze, že!« je dejal eden od mož malodušno in potegnil roko čez srSaste lase, »Toda stari Runot je vendar tudi dober kristjan, pač najboljši med nami, in danes ponoči, ko ga ni bilo doma, je le vrgel potres njegovo hišo!« »i)a, da,< mu je segel duhovnik v besedo in dvgnil drhtečo roko, »to si pa dobro povedal: ko ga ni bilo doma! Seveda, seveda, hiša je padla! Toda bila je stara hiša — in vidite, možje, kar je staro, gre svoji zadnji uri nasproti, človek ali hiša, žival ali drevo, gora ali dolina. Hiša je bila stara in je pasti morala. In zdaj pazite, možje: kaj je storil Bog, ker je bil Runot vse življenie dober kristjan — Bog je dal, da je hiša padla, ko Runota ni bilo doma! Se- strojjim nadzorstvom zbere akupftf in napravi se odtw«, kateri m pociam sodnikom, ki so za doiič-no odločitev glasovali, d.a jih odobrijo ali more!« dostavijo kak popravek, kar pa se zelo redko Otrok med inedveti. Neki lovci v bližini Bruse v Romuniji so obetreHii medvedke, ki je obležala v bližini svoje dupline. Ko so se možje približali duplini, je piacila iz nje deklica, ki jih je divje napadla. Lovci so 4ekHco vjeii in jo odpeljali v Bnieo. l am eo se spomnili, da je pred 7 aH 8 leti zginil otrok, Id mu ia »i biio 1 leto in ki ga niso našli več. Zdi se, da je deklica, ki so jo odkrili v medvedji jami, istovetna « tem otrokom. Deklica je popolnoma podivjana in ne *ua govoriti. Prebila je gotovo ves čas me,d sae<3i, Spravili »o jo v neko j!«v«tišče in i&čejo njene starše. Mod*f«a svet. Prijateljica prijateljici: Torej si «» zaročita % Andrejem. — Kako pa to veš'?^ — Včeraj je bi! pri meni in i sposodil ui j© denar za zaročne prstane. kostanj in sadje brez dovoljenja, Že večkrat je priMo do prepira. Tako so v nedeljo 17. oktobra Izkupiii nekateri »izletniki«. Ko so jih doma&ini podili, se še umakniti niso hoteli, S koii i« noži so navalili na kmečke fante. Na obeh straneh bilo veliko krvi. Končno so jih fantje 1« zmagali in dva zaprli v l:>et, da ao jih pozneje orožniki odgnali v Litijo, Kmetje zato sadje k kostanj gojijo, k«' to to tukej adiai pridelki, kf jih morejo prodati. Nekateri mestni m predmestni ljudje pa mislijo, da mora krast vse zastonj dat«. Letos je sadje že take* poceni, da ga lahko vsak kupi Krnet pa za tatove ne bo sadja gojil d 100 fe&ffieasMh častnikov je efeiak&te !4a&S|aa« 22. oktobra. Tako uradni krogi, kakor občinstvo jih je lepa sprejelo. d Postajališč« Gstcfelj« ob kamniški železnici so »tvorili v nedeljo, 24. oktobra. d Cest® LjaMjajsi-St Vid. Dne 2L oktobra ]e bilo končano polaganj© tlak« iz drob-jsifa kock in otvorjen redni promet na progi LJubljana—St, Vid. Dovršitveni rok za tlakovanje s kockami jo bil določen za mesec julij 1388. Iz tega je razvidno, da sta podjetje >Slograd<, kakor tudi cestna uprava ukrenila vse, da se čimprej konča približno 3200 metrov dolgo tlakovanje s kockami. V kolikor smo poučeni, bodo vsa pripravljala« dela že to zimo končana, tako da preostane za drugo leto samo če betoniranjo sestiilčft v dolžini približno 14! km in dovrgitev manjših vzporednih del. d Nove moder®* topilaiea m aftkttrili t« dni na gorenjskih Jesenicah, Z upostavitvljo plavžarskega obrata ae jeseniške železarne uvrščajo v vrsto prave in polne kovinarske industrij® v državi, d 40 let ie službuje v zavetišču »v. Jožefa v Ljubljani Štefan Jagodic, zvost čitatelj »Domoljuba«. Bog živi Jagodica še mnogo let! d Podporo It&sske sprave m prisade!« pa ušmah. Banska uprava dravska banovine je, ne da hi načela tond, ki ga zbira pomožna akcija, storila kar največ, za pomoč krajem, ki »o bili ožkodovaai po naravnih nezgodah v letošnjem poletju. Tako je »e glede na to, da js 8 prav posebno pozornostjo gožila številna javna dela zlasti v krajih, kl jim je napravila toča škodo, tudi gmotno podprla prizadete kraje. D očim bo prizadeti prebivalci v mnogih primerih dobili z javnimi deli delo in zaslužek, ki jim je bil tem bolj potreben, ker so jim bili uničeni pridelki, so okraji in občine dobili denarna sredstva, s katerimi so mogli priskočiti na pomoč tistim, ki jih je nesreča najhuje za- dela, Doslej je banska uprava razdelila že skoraj 460 tisoč dinarjev podpor, pri čemer je nakazala iz bednoatnega sklada 235.000 dinarjev, it baaovinskaga rednega proračuna pa 218,000 din. Večje zneske od tega denarja so dobile občine Videm-Dobrepolje, Kostanjevica, Sv Križ pri Kostanjevici., Sini-hel-StopHSe, Žužemberk, ZavrS v ptujskem okraju, Sadlarjovo, Podčetrtek, Pilitanj, Kozjo, Sv, Peter pod Sv. gorami in lendavski okraj. Za nabavo semena za prizadete kraje j« izdala banska uprava 800.000 din, d Oeaa drv se je občutno dvignile. Drva, kl jih kmetje vozijo po Ljubljani, so že po K do 100 din za kub. meter, a niti ne najboljše blago niti mera! Trgovci pa so gs založili s njimi že v juliju in avgustu. Ti jih prodajajo sedaj po 110 dia kub. meter. d Gospodinjsko iei® so blagoslovili dne 18. oktobra v Svečini pri Maribor«, L. 2885. je kupila banovina od admontskih benediktincev njihovo posestvo in graščiuo v Svežini. V prostore te graščine se je preselila banovinah a gospodinjska šole iz St Jurja ob jui Žel. V ta namen je bila vse graščina preurejena ter predstavlja danes naravnost vsem modernim zahtevam odgovarjajoče Šolsko poslopje. Udeležil se je svečanosti ban dr. Natlačen s svojo gospo soprogo, kner.o- Osrednja murska zadruga za Jageslavita t UatRasi. i nrcsai trg l kopaj© ia oddaja I® prsovrsta® vino škofih članov. Jg$mil@ €€l®f iiH CC§I@ §1. veda, seveda, hiša ni več, toda Runot živi in je zdrav in lahko pokliče svoje fante a planine in lahko postavi novo hišo. Ie mi vai, maije, kajne, mi vsi mu- bomo pomagali ii ljubezni do Boga?« In možje ao prikimali; »Da, da, venomer trdim samo: le na ljubega Boga zaupajte! Samo da v i ne omagate •— Bog ne bo izpustil! Poslušajte, kaj je storil menil Dolgo je že tega! Tedaj eem se nekoč odpravil, da bi nad Zbrisanim jezerom obisk«! planšarlco, ker je ležala bolna v postelji..,« Stokrat že aa bili slišali možje, kako jo božji čudež rešil Miltišalka iz tesni Zbrisana Ahe in ga otel smrti. Toda potrpno ln vemo so poslušali starčevo pripoved do veselega konca. »Ia vidite, asožj«, od tistega časa šolo prav verujem. Kadar je zadela stisk« mene ali pa vas — brž sem poklica! svojega ljubega Gospoda n« parno?-, prav iz globine srca. In vedno je pomagal Dosti sla, možje, dosti, dosti j® preprečila moja molitev! In 6» je to ali ono le moralo prit! — vidite, hudobni duh je močan — sem s evojo molitvijo nesreče vendar ublažil, da nI le prehudo bolela. Zato pa pojdite zdaj domov, možje, in si ne delajte skrbi I Naj se le trese zemlja, naj g» Se trese! Saj poznam Tistega, ki na« varuje! Nič se no bojim, čisto »i?k Sklenil je roke in se počasi (wl proti nebu. »Ena eanaa skrb me je trla v življenju, ln tudi te me j® rešil gdaj moj dobri Gospod.* VpraSajočo so ga možje pogledali, in eden je rekel: »Skrb? Kakšna naj bi bila?« »Poglejte me, možje! Mar nisem že star kakor ja bila stara Runotova hiša? In kar j« staro, gre svoji zadnji tiri nasproti. In ko mene nekoč več ne bo, kdo naj stopi pa moje mesto, kdo naj vas ravna po dobri in pravi poti? Kdo naj kliče !r. Bogu i& vas v stiski in sili? A zdaj, ko sem včeraj čul, da »o prišli pobožni bratje, zdaj sera rešen še te zadnje skrbi k Nemir je zajel može, da so se spogledali in nemo spregovorili z očmi, »Takšno veselje! Kaj pravite, možje, takšno veselje mi je še naklonil dobri Gospod na večer mojega življenja! Nad štirideset let nisesa videl nobenega več, kl bi nosil sveto obleko, štirideset let, možje! A danes še se odpravim tja ven, dane* šel Seveda, pot je grda in dolga za moja trudne noge...« »Prihranil U Jo bom, moj dobri brat!« Je t ganjenim glasom »pregovoril tedaj Eebervajn; razgrnil je seč in Je stopil čez razkrušeni okop na cerkviSSe. Plaho so se razmaknili možje, in sivi župnik je uprl svoje oči v Eber-vajns kakor v razveseljiv čudež. BebljajoS se js vzravnal, in kakor oče, ki pozdravlja hrepeneče pričakovanega sina, jo stekel z razprostrtima rokama k Ebervajnu ln se mu vrgel na praL »Pozdravljen, pozdravljen tisočkrat, moj dobri brat v Jezusu Kristusu!« In kakor bi bilo ve-veslje preveliko, da bi ga mogel aoelti »iim, je zaklieal: »Možje, pridite vendar sem.. .t Presenečen je umolknil — možje bo izginili »Glej, zdaj so odšli domov, zdaj, ko naj bi bili ostali! Seveda, seveda, saj sem jim dejali vrnite se domov!« In zopet je sklenil roko okoli Eber-vajna. »Kajn®, moj ljubi brat, kajne, zdaj se pomudiš malo pri meni in sedeš za mojo mizo... in ...« Odtrgal s« je in v žurni naglici odstopicaš proti hiši. Izginil j» »koal vrata, in potem se je razloge! njegov drhteči glas: »Hilti! Hlltl' Zdaj se pa podvizaj, obrni se, obrni — gosta imamo v hiši!« flare&ite in čifajie naša katoiišk? dnevnik« »SSavtnsc« m »Slov. dam« Mesto brez avt©w»Srf-lo» te radia. Iz N»wyor-ka poročajo! Prad kratkim ca odkriti nekaj nsd v*» ssnimivsg*. NstU nkam o pomenu gospodinjske So r»f* *na iiobrati vzorne knasSke gospodu., d Is ifcstjr -edstev grade š®I« kmetje v vaseh Boro> in Dubravicah v okolici Brčka. Moled« je na merodajnih sasatib ni imele tober uspeha, ker pa kmetje žele svoje ^obrazili, so se »ami spravili na del aodaje tet® bo poslopje dograjeno Sn .o bo je«®m že pričel pouk. Če bi prosvetni minister tudi «od«{ rs hotel dati učitelja, ga bodo pa nastavili kisstjs sami ln ga tudi sami. plačevali. Tako pravijo. d 55»pet ereSen. Državna razredna loterija Je službeno telefoničnlin potom obvestila SSsvenako barsko v Ljubljani, da je srečka številka 4708 dobila pri sadnjem žrebanju 80.0D0 din. Slovenska banka je takoj poiskala srečnega lastnika ln ugotovili so, da je to preprost delavec. Izžrebanec je bil sselo vesel, ker mu bo ta denar prišel ravno prav, ker ima še dolg na hiši, katerega drugače ne bi mogel izplačati. d Tvrdka Grssl« Dolenc, Ljubljana, Wollova ulica 10, je pripravila za praznik Vseh Svetnikov prvovrstne nagrobne sveč® v Ubranih barvah in oblikah, -- Bodoče matere morajo pariti, da ie J ženejo vsaki leni vi prebavi, posebno zaprtja, s uporabe narav ne »Frajai-Jesefore« grenke vode. »Vraas-Josei»va< voda se lahko tassiiva iis učinkuj« že po kratkem času feres neprijetnih pojavov. Besgf. »o min. «oc. srni- in tiar. »dr. S. br. VMt, S2. V. 8S. — Avto v {Trst), po Vipavski dollai, k zahvalnim romanskim tridnevnicam na 3veti gor! od 6. do 9. in od 38. do 15. Rovembra po 136 din z« osebo. Prijave ra navodila »prejema do 2. oz. 9. novembra »Družina božjega »veta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. NESREČE d Hiša in gospodarsko poslopje je »gorelo posestniku Oregorcu Francu v Zg. Bad-vanju pri Mariboru. d Sar v kosili «m fe odpadala saeso. Iz Gor. Leadav® v Sio*. krajini pcuroSaj«' o smrt-ni nesreči, ki se je pripetila v hiši posestnika Rogača, Žrtev nesreče je postal mali, 2-letni posestnikov sinček, ki je padel v lonec vrele vode ter se je v njej dobesedno skuhal. Posestnik Rogač se je nahajal usodnega dne iz- najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tiska. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogied. Naslov: »Bogoljub«, Ljnbljana, Jogoslov. tiskarna. ven. doma po opravkih, doma pa j« bila njegova bolna žena, ki je ležala v postelji, nj-n 2-leini sinček in služkinja. Ta je prala perilo ter je kuhala v kuhinji na Štedilniku v velikem dosetlitrskem loncu lug. Ko je tekočina zavrela, je> je odstavi!« z ognjišča ter postavil® lonec na tla, »sto pa odSla k kuhinje v vežo, Takrat se je priraotal iz sobe mali ter se je igra! v kuhinji. Nesreča je hotela, da je otroka ko je stopil na pruiico, padel, pri tem pa je omahnil ne glavo v lonec z vrelim logossa. Niti zakričali ni utegnil ter v vroči tekočini kar otrpnil. Ko je čez hip nato prišla služkinja nazaj v kuhinjo, je videla strašno aesrečo in malčka naglo potegnila iz lonca, pa je bilo t® prepozno. Tako strahovito $c je Opekel, da mu je meso odpadalo kar v kosih do kosti ter je v nekaj trenutkih izdihnil, d Ko so se vračali vojakov. Z morskimi valovi se je moralo borit« Dalmatineev, ki so se pred kratkim vračali od vojakov v Vodice pri Sibeniku. Na večer so fantje prišli v Sibenik in ko niso imeli možnosti, da bi se Se aa večer prepeljali do doma, so si »izposodili« v pristanišču neko barko in odveslali proti Vodicttn, Toda aekaf sto metrov od obale jih jc pograbil moča« val to barko prekucnil. Fantje so se začeli obupno boriti. Trije so kmalu priplavali do obale, med trojico pa je enega pograbi! krč, nakar sta ga dva tovariša mukoma vlekla proti bregu. Ko so priklicali nekega ribiča na pomoč, so se mogli rešiti še ti trije, d Fe nesreči obstreljen* je bila te <*ni v Zagrebu slovenska služkinja Helena Šmit Is Celja. Ko je korakala preko Ozaljske ulice, je is«a hrbta pritekel s samokresom v roki neki moški, pred njim jo pa tekel neki mlajSJ fant. Ko je padel strel, se je zgradila Smitova, zadeta v hrbet. Policija j® jsoteia ugotovila, da je streljal delavec Josip Iv ko, strel pa je bil namenjen dijaku Andreju R. Ivko je bi! gele kratek fes poročen. Pri njem j® stanoval tudi gimnazijec Andrej. Bres stvarnega razloga se je Ivka prijelo ljubosumje, da je doma povzročal stalne prepire in kravate. Včeraj je začel brez vsakega po» voda tepsti ženo in groziti dijaku, da bo oba ubil. Ko ga je dijak videl besnega, j® pobegnil na cesto, vendar je Ivko s samokresom v roki stekel za njim in na cesti tudi sprožil. Stre! je pa zadel služkinjo Šmitovo, d oči m je preganjani dijak odnese! Kdravo kožo. K sreči Je rana Smltove taka, da se zaenkrat ni bati za njeno življenje. d Pri zaprtja ali pa pri motnjah » prebit ti vzemite zjutraj m teste kozarce naravna »Franz-Josef« vode d Z naglico je zavezi! v tovorni avto. Dna 23. oktobra popoldne ob 3 se je pripetila na banovmski eeuti v bližini Selnice ob Dravi smrtna nesreča, ki Je zahtevala življenje mladega lesnega trgovca. V smeri iz Maribora se je vozil proti domu z motor« niiii kolesom 82 letni Franc Namestnik, po domače Jurko, sla pesestnice fe Zgornjega BoFa. Namestnik se je peča! % lesne trgovin® ter je prevzemal tudi les aa odpravo po Donavi. V Mariboru se je mudil po trgovskih poslih, okrog 3 popoldne pa se je odpravi} proti domu in tedaj jo dohitel v strmem klancu pred gostilno Goloba proti Hiterju v Spodnji Selnici nek tovorni avto, ki je bil mtefcft s železnim! traverasml in ki je vosi! IVAN 8.EGAT ipesittiase s« pisarniška stroj* M & R * rn «S B - U9BIUHS $enSOg»r vesela, a žalostna j« ko odhajaš od nje, ker ne ve kdaj jo zopet kdo obišče z onkraj Karavank, Kljub njeni visoki starosti pa je S* vedno čila in pride vsako leto na grob svojih dveh sinov v Ljubljano k 3v. Križu, katerih eden je bi! učitelj v Zvirčah na Dolenjskem in v Mirni peči. Tudi ta nje« sin j® veliko pretrpel zaradi ovoje ljubemu ®tSša pestreife«. f«iiaS«S« 29 | PfesSažate lirika (ttmfeM) cista 14 »*»»« satm* a Sejmi od 29. oktobra do 4. novembra. SO. ust: živ, ia krara. Studenec pri Krškem tn Yeliki Gaber. — S, aov.: živ. te kram. Črnomelj, Cerknica in Mirna na Do!. — 8. uov.: šiv. in kram. Zagorje ob Savi. — 4. egt.: gov. ia svinj. Mokronog. roSsvedovaiije. Dne 1&. oktobra 1887 je bil m-menj v Novem nieetu, katerega se je udeiežii tudi Blatnik Boiidar, posestnik is Hinj št. 83. Omenjeni je na poti proti domu med Novim mestom in Fužinami izgubil 3700 din. Kdor je t« denar r.ašet in vrne lastniku, dobi 500 din nagrade. Tisti pa, ki ižsledi najditelja, dobi 100 din nagrade. — Blatnik Božidar, posestnik, Hinje hšt. 88, p. Žužemberk. Vsem bralcem Domoljuba prav toplo priporočamo le man® iiilsi usiiiifetsffii lis Isafilclfsl® mmm I.G0RIČAR, Liu-" Sw* Petra cesta 2B in 3§ kjer dobite največjo izbiro blaga za moške obleke, površnike in suknje. Najnovejše volneno blago za ženske obieke, plašče in kostume, od najcenejše do najfinejše kvalitete. Žamete, svilo, barbente za pralne ženske in otroške obleke. Vse vrste flancl za spodnje perilo. Moške srajce, kravate, dežnike. Pletenine in trikotažo. Svilene rute tet šerpe, Špecijalna zaloga oprem za neveste, n. pr: platno za rjuhe in kapne, šifoni, bela in rjava kontenina, najlepši vzorci gradla za inodroce, blago za pernic® in blazine, klotaste šn svilene odeje v vseh barvah in kvalitetah. Volnene in flanelaste posteljne deke. Posteljna pregrinjala. Blago za zastore, od navadne do najfinejše vrste. Namizne prte in servijete, brisače. Vse vrste konjskih kocev, Perje in puh, Morska trava, volna in žima. V posebnem oddelku velika izbira izgotovljenih damskih plaščev, obleke, krila, bluze, otroške obleke itd. Pri nakupu nad Din 100'— nameček, ako se sklicujete na naš inserat v Domoljubu. Opozorite na to ugodnost tudi Vaše znance ! 31 §ii§i€F nciiiafiiii lis tirCcfiifi Mestna hranilnica ljubljanska ima novih in oproščenih vlog ter nedvignjenih obrokov Din 164,000.000— ki so vsak čas šn hmz omejitve igplačljive. Za vse vloge jamči testna občina ljubij Mali O0l£isiiftAc IS Ifralifl itroln poarezljivih »Singer«, »Ptaff« in drugih, ki Stikajo in štopajo, po neverjetno nizkih cenah na prodaj sdino pri »Promet« (nasproti Kriianske cerkva) v Ljubbani. — Tudi ob nedeljah dopoldan na ogled. Milili javo kupujem skozi vse ieia Drago Hadl. Novo mesto. ft&sislsgs njuta 1 in rajriafialcs kruha sprejme pekarijs Šta lan Križan, Grahovo štev. S®, pri Rakeku. flgbj« vajeno kmetskih HsSi« dei, sprejme m!in Gameljn« 20. — Plača po dogovoru. Mi Up najnižjih cenah. Jaslic« že od Dia 2 — naprej. Trgovci znaten popust. Franc Konjedič, kers-mik, a Stražišče pri Kranj«. f piliki »plini os- da s« obleče!« IspS, dobro in poceui, nudi staroznaua rvrdka Presker. Ljubljana. Sv. Petra cesta 14. Sin« taillC*'« drugovrstno, trpežno izdelane, nudi Jernej Jeraj, Zapoge Stev. 10, Smlednik, H»fels ** ¥9a kmečka SSBB8S jota sprejmem takoj. — Jože Cerne, Zg. Šiška štev. 88. lili psiisfti v okolici I.iubljane, prodam. — Naslov v upravi Domoljuba {tod štev. 17.18!. Sste M vinskih in namiznih sort, naročajte v (ranici in drevesnici Ivan Erinan, Gaj, p. St.Janž na Doiemskem.Odlična kako¥o»(, ugodne cene! Hiša 2 mlinom inr(om prodam. — Naslov pri uprav) Domoljuba pod štev. 17.182. Pssfeim vefi'> množino hBBIBS prosa, ajde, ječmena. Interesente prosim za vzore«. Kan Volk, uiiia. Sv. Peter, Savska dolina. 1 fnl). psisžalli in vajenca sprejmem takoj. Oskrba v hiši. Ponudbe »Domoljubu« pod »Trebnje« št. 17.140 ■m, v dobrem stanju, «1*9 s sadnim vrtom, Vtureod Iga,ugodno na prodaj. Naslov v upravi lista pod štev. 16.S54. 5111 iiiiip Rlltl iz izbranega iSadja (tepk) prodam na debelo. .Jane« Mal, Peče p. Moravče. lipo lil poleni se oblečete. če naročite obleko, suknjo aH površnik pri Bobnar Anton, Godešič, SkoFja Loka. Mil stpoji: vPTaraf; Gritzner, - Radio aparati in kolesa zeio poceni pri tvrdki Plevel v Preski p. Medvode. Lnm bihi Bimendolea. licencova-nega, proda Cepon Anton, Horjul 1.-8 tednov breja svinj« naprodaj v Horjulu št. 9. Hianra h konjem sprej-BUpsa mem. ponudbe na Domoljub: »Priden in pošten«. M lil Milil Godeši? 51, od tovarne »Intekst na Trati od datjeno 20 minut, se odda. 76 Sil vsak° zasluži 8 prodajanjem ali i/delovanjem potrebnih predmetov,- Po šljit® znamka za odgovor. Batič, Ljubljana, Tjrrševa 18. taismM Mi vrt, njiva, gozd, naprodaj ali v najem. Poizve se Sestro št. 48, p. Do-brunje pri Ljubljani, I«ii no, vajeno kuhinjskih in poljskih del, »prejme takoj gostilna Angelca, Ježica. ffM Mil F;java go-rica48, p. tg. M. Mencej. imm vm^A sprejmem. Al. Villan, Zg. Bitnje, Stražišče -Kranj. Od Naklega d« Kraaj* je najdena toka ro£-m torbica in nekaj vrednosti v nji. Kdor jo 1® izgubil, naj se zglasl pri Mnrkelj, Pivka 10. ¥ vsako hišo »DomoiJutia«! Vabimo nato eenj. odjemalee i k prijatalje, da se pred | Dakupom zimah« obleke oglasite v etaroznanl trgovini SUVmK — KRAŠOVEC ¥ ST. ¥EDU PRI STIČNI ter »i ogledate bogato taiogo jesenskega in rimskega blaaa. Vse blago dobivamo direktno it tovarn, toraj Vam lahke postrsicjao t najnižjo ceno, - Po zel« ttgoaaDi eenah nudimo iudt drago blago. Staftgp Sb pretit*!* MMA pridelkov llili Rut - Sgsri Bilo je nekje v Angliji, kjer protestanteki sao-IthjtM *«B ikefa povabijo nitrat m« leto na lov. Nadlogar j« M! v * »dreti, kako saj škofa nagovori. In ie! j® ter s« tssssdsveo pce-rstovsl e troj!!" »rija4«S)*m, v»st4w ps, ©5m vkup nista ni« posebnega pegoMa. Dan po lova sta se zopet zašila. »No, keks je bilo?« ga ;« vprutsi prijatelj. Slabo, salo skbe. Postavil *eas #* na najboljši prostor, s ko jo js krasen jelen orimahal sn:m$, a iko! ni streljal, tcra sarjul: »Streljajte, streljajte, (ri sto hudičev, streljajte TSffidar, vsia svetosi.« Pa ■«» mu sa obrazu »raS, da ga akem jw«v nagovoril.« V urad js pri«el »«v «ef. V »rhivu je na»?l »»S« skladovnica starih, braspomejottnih spisov m listin, Pisal je svojeuut predpostavlie-aam« » voljsaje, de «n» vso to »aro sedati. Ze po »ren dnsfe je priiel govori »Lahko sedete, toda, prej napravite prepise vseh listin.« Okrnila® jmmkmJ© iu vso ieiesnino dobite pri Fr.SSupic« - (Jubilant Oospoaveteka cesta štev, l, Janez j« bi! varčen ia Je bolj skop. Ker hi se ps hO rad oženi), j« evojo Isvoljenfco pretkuSa! aa vse aačine, ž« Ja« tedt osa enak® lutnosti. Miea «n« fe na vprsisnj« dajala zadovoljive odgovore. Ko j« ž« odhajala »kosi vrata, jo je ie vpra-tsl: »Mick, sli nordc rada berei rvečer v postelji?« „ , . Mic« pa jc hitro odgovorila: »Samo, kadar itaaa sveti.« (« ss i»d«» )e bll» porok«, SIsmusM dom JB K AS CBN EN S POPOLDNBVNIK. K! SVOJIM OiTATBIJBtf TOPLO PKIPOMOCA-MO., IZHAJA VSAK DELAVNIH OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 11 0INABJBV. EA ONEGA, KI 81 NB S!® 1115 NAH0CIT5 »SLOVENCA« JU »SLOVENSKI DO®* POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAV! »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUB UANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ STfVILK LISTA NA OGLED, —dokler ni vzel na rame Jemejcka, katerega mati pere z Radionoml domač proizvod, f*4e!ak isti kot inozemski la nad polovioo conejSe izdeluje drli P«Mir&a|, »a uri Mss&Sl«! 10 letno jsmsivo. Ceniki brmplaSno. •VJrt Vnltlh £3 sS etuftalte•» ionssidlio Clatuat, brotalfJDl stekli) katere ki nabavite le pri *>R. P. l>»nittSi (KMik Ia sersr UtM»U«n«i, SS«rl tra 9 sobi«« eStila, «altao(ds«9. tejMMte, baromatrn, napovedovalce slaue, vase m vino, »sanja i. t d. — Vsufeovrotne are. KlatealAO ia er«br»iK0, — C*wx< hrtsplafta«! ljudska mmmimm m msmmim w mmm imi obrestBj® mvt fitfiC nsjKgodae|še m tih Ispl^Saje vsak Tudi €e ste !e enlsrai videli, ka!«® lepa bc-fo Kad i on pare, ne boste nikoli več zadovoljni z navadnim pralnim sredstvom, V primeri z »Radšonov® belino« izglsd® vseka druga belina ssvkast®. Njegova skrivnost j® v tem, da vsebuje Radson posebno dobro, s kisikom prepojeno Schiektovo mil©. ICisskovi 9n©S««ržks proHicaJo pri Iianju skozi celotno tkanino uj s© ne izognejo nobenem« vlaknu. Radion odstrani temeljito tudi nesnago, ki se z navadnim pranjem ne da odpraviti. Kupite ie d a nos Radiem zs prihodnj® pranj©. RADION Ltofcka samoponoc reg, pomožna, blagajna rferisMir, M£MmMW®m C. 41 V lastnem domu Glmmo poverf«ni&tvo: IflrSeV« M PdfjTCtaliMl v se zdrave osebe od 17, do 70. Seta do največ SftSS'- I« S9t® vse mladoletne sd 1. laga m obleke, čudovito lepih svil, opran ra neveste itd. B&bm In trp@In® feteg® I@ nalcmalM gS®r©C5ie prslasi«, ure, verižice, uhane kakor tudi očela kupite najbolj ugodno pri J®$!Plf JANKO, nrsrju 5 MfflMinSSta, Sutna, nasproti farne cerkve. NafveCfe Ijudlsico 3E€*v€irov€irtfe KAR IT AS fposoirtwiiri&\ fooiS] [siairo»tna presjcrSaj Vseh skrbi za Vašo in Vaših otrok bodočnost Vas reši KARITAS, ki je že mnogim tisočem pomagala v največji stiski! Vedno novi tisoči pristopajo! Kmetje, delavci, obrtniki, nameščenci, uradniki itd. . . vai nam zaupajo svoje zavarovanje! Zaradi nizkih prispevkov je KARITAS dostopna vsem, tudi manj premožnim. Pristopite tudi Vi! Ne odlašajte, da ne bo prepozno! Radi varnosti bodite brej; skrbi, saj znaša nafte Jamstvo Din 72.000.000-— Pojasnila in prospekte dobite brezplačno: pri »šila krajevnih zastopnikih pri KARITAS, Ljubljana, gsaie£ai Vzajemne asavarovalrcSce pri KARITAS, Maribor, Orožnova ulica S »Domoljub« slane 18 Din za celo ieto. za inozemstvo M! Din - Donite 1» oni«. >i,rrivl„. ..._____. naročnina ra»e In reklamacije pa ep.*«« »Domoljub«.. - Oalasi zaraff^nVftrtZTcZtu J ^'STh^1 IM*. »-»<. 89-95. »-9*. - Izdajatelji Dr.Gregurlj Patj.l, - UrU?*,^.« »VI i c k. — jagoJ^u^MUt^not