tw. 98
9 Ljubljani, o sredo, dne 29. aprila 1908.
leto XXXVI.
Velja po poŠti:
sa telo leto naprej	K 26-—
ta pol leta „	„ 13'—
ta Ietrt leta „	„ 6-50
sa en mesec „	„ 2'20
V upravniStvu:
aa celo leto naprej	K	22 40
«a pol leta „	„	1V20
m Ietrt leta „	„	5 60
en mesec „	„	190
t* poSHJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
_ dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Cnostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 21 26 h. Pri večkratnem ot>-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje ln praznike, ob pol 6, url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.

Današnja številka obsega 6 strani.
Shodi.
ZBOROVANJE »KMEČKE ZVEZE« ZA LOGAŠKI OKRAJ.
Nekaj točk kmečkega vprašanja.
Kmečka zveza za logaški sodni okraj je povabila poslanca dr. Žitnika, da poroča o delovanju novega državnega in deželnega zbora. Shod se je vršil minulo nedeljo popoludne v Gor. Logatcu. Poslanec Žitnik je mnogoštevilnim zbranim možem in mladeničem najprvo pojasnil razmere v novem državnem zboru. Kar smo napovedovali, to se je zgodilo. Splošna in enaka volivna pravica je dala poslanski zbornici novo, ljudsko lice. V zbornici so v veliki večini poslanci, ki zastopajo koristi »malega moža«, kmeta, obrtnika in delavca. Takoj prve dni je zvezi kmečkih poslancev pristopilo nad 270 članov, torej večina zbornice. Ako so ti edini, je nemogoč vsak sklep, ki bi bil nasproten kmečkim, vobče ljudskim koristim. Tudi vlada že računa s tem dejstvom. Ze v pre-stolnem govoru se jc vlada spomnila tudi kmeta, ki potrebuje državne pomoči. Ta pomoč pa, pravi govornik, ni v podporah ampak v primernil zakonih in strokovnem pouku. Vse podpore, ki jih vlada deli vsled toče, povodnji in drugih uim, so le miloščine, ki malo zaležejo, pač pa delajo vedno mnogo prepira in sovraštva. S ponosom sme reči kmet, da je najmanj beračil pri vladi, zato pa je tudi še zadnji in edini si ohranil duha samostalnosti. Toda tudi kmetu že pojemajo moči, tlačijo ga bremena dolgov in davkov. Gorje državi, gorje človeški družbi, ako kmečki stan izgubi duha samostojnosti, ako se zruši ta najmočnejši steber države in družbe!
Zato je sveta dolžnost vlade in poslancev, da na primeren način ustavijo nadaljno zadolževanje. Ne samo to, ampak tudi pomagajo kmetu iz dolgov, ki požro v Avstriji že nad ,500 milijonov samih obresti. Vsakega vinarja drže se kaplje znoja, ki rosi čelo ubogemu trpinu.
In vendar se dobe čuki tudi med poslanci, ki golče, da je kmet oderuh. (Živahni ugovori.) Ni jc trditve, ki bi bila bolj zlobna in neopravičena, kakor je ta. Dobe se pač oderuhi, ki kmeta derejo. Ako pa so živila draga, nima kmet od te draginje nobene koristi, pač pa prekupci.
Dražji so delavci in posli, višji so davki, kmetu pa kot producentu ne ostane dru-zega, nego delo in pa novi dolgovi.
Živinoreja.
Zato je pač prva dolžnost države in dežele, da pospešujeta živinorejo, ki je glavni in mnogokje tudi edini vir kmečkih dohodkov. Splošna je pritožba, da je meso predrago. To je sicer res, toda živinorejec nima plačanega svojega truda in dela. Da bode torej meso cenejše, treba je najpreje povzdigniti živinorejo po številu in kakovosti. Vlada jc obljubila za povzdigo živinoreje večje podpore. V prvi vrsti pa je treba izboljšati pašnike. Pašnikov bi bilo pri nas še dovolj, toda kakšni so! Z žalostjo zre človek na te goličave, ki so posute s kamenjem, zaraščene z robidovjem in brinjem, brez napajališč, brez vsake kulture. Kar pusta zemlja sama da, s tem pa je nemogoče povzdigniti živinorejo.
Največja napaka pa je — in to nagla-šatn z namenom, — da pri nas na Kranjskem prehitro in preveč drobe skupne pašnike. To je največji udarec za živinorejce. Dokler imajo vaščani skupno pašo še nekaj prirede pri živini. Ko pa razkosajo z neprimerno visokimi stroški iu tožbami skupne pašnike, takoj se skrči število živine.
Zato glasno kličemo vladi in njenim organom: Varujte kmetu pašo! Ne delite brez potrebe in le nekaterim mogotcem na korist skupnih pašnikov, ker kmet ne pridela toliko krme. da bi živino krmil le v hlevu. Tudi ne pogozdujte na Krasu najboljših pašnikov, kakor je bila v zadnjem času neumna navada in pa baharija z nasadi. Ravnotako je naravnost bedasta prepoved. da kmetje ne smejo pasti živine po svojih gozdih. Ze davno je dokazano po veščakih, da goveja živina nc dela nobene škode v gozdih. Toda birokracija trdi svojo in kaznuje kmete, ki pasejo v svojih gozdih. Naravnost nečuveno!
Toda vse kaže, da vlada uvideva razne napake in hoče zamujeno vsaj deloma popraviti. Pripravlja namreč zakon za izboljšanje planin. Zasejala bi se krmska semena, očistile planine kamenja in grmičevja, napravila napajališča in pota, zgradili potrebni hlevi itd. Država bi prevzela polovico stroškov, drugo polovico dežela in posestniki. Dobro in potrebno! Ali že danes kličemo vladi: pašniki niso samo na planinah, ampak tudi na Krasu, v Suhi
Krajini in drugod. Zakon se ne sme glasiti le za izboljšanje planin, ampak sploh pašnikov. (Živahno pritrjevanje.) Istega ali pa še večjega pomena za živinorejo so senožeti na Notranjskem in Dolenjskem, kakor planine na Gorenjskem. Zato bodemo odločno zahtevali poslanci zakon v označenem smislu. Tak zakon pa je nujno potreben.
Z živinorejo pa je v ožji zvezi trgovska pogodba, ki jo je naša vlada sklenila s Srbijo. Ta naša soseda je izvažala največ goveje živine in prašičev v našo državo. V zameno je Srbija bila dober trg za avstrijsko industrijo. Dočim pa določa avtonomni carinski tarif za vola 60 kron in za kravo .30 kron, so Srbi plačevali carine na meji le po .S kron od goveje živine. Sedaj menda ponujajo 12 kron. Znano pa je, da smo dobivali s tujo živino tudi živinsko kugo, ki nam je delala mnogo škode. Iz tega razloga in v varstvo domače živinoreje je naša vlada zaprla mejo srbski goveji živini iu prašičem. Po novi pogodbi pa bi Srbi smeli na leto čez mejo izvažati v našo državo le določeno število zaklane živine. Ta pogodba šele pride v držav, zboru na dnevni red. Avstrija mora varovati svojo živinorejo. Po pogodbi more v Avstrijo ogrska živina brez carine. Država pa že sedaj več živine proda na tuje, nego je kupi. Torej moremo lahko izhajati z domačo živino. In če se 7 dobro pašo in umno rejo povzdigne naša živinoreja, bode tudi meso cenejše, ako ne bode ostaial ves dobiček pri pre-kupcih.
Zavarovanje.
Za kmeta pa je velikega pomena tudi raznotero zavarovanje, in siccr proti ognju, toči, živinskim boleznim in za starost ter slučaj onemoglosti. O potrebi zavarovanja proti ognju in toči so kmetje že večinoma prepričani. Le revščina je vzrok, ako se vsi ne zavarujejo. Manj pa je še razširjeno zavarovanje živine. Na zavarovanje za starost in slučaj onemoglosti pa mali kmet in obrtnik sploh nc misli. I11 vendar je to vprašanje postalo pereče. Kmet dela dolga desetletja, na stara leta pa večkrat strada v kotu za mrzlo pečjo. Trda jc res za denar, vendar pa je izvršljivo tudi za kmeta starostno zavarovanje. Saj ni treba, da bi mali kmet ali obrtnik na stara leta ali v onemoglosti dobival po 500 ali 1000 K na leto. Streho ima navadno pri svoji družini, in
če dobi na leto 11. pr. vsaj 200 K zavarovalnine, preskrbljen je.
Ali res ni mogoče, da bi si kmečki človek ne mogel zagotoviti za starost 200 K preskrbnine, ako še država nekaj doda za zavarovanje? Mogoče jc to! Treba je ljudstvu dati priliko, da hrani za starost. Koliko denarja gre v tobačni dim, za žganje, vino, ples in druge potrate! Zato preslabo sodi naše ljudi, kdor misli, da bi sc ne sprijaznilo s starostnim zavarovanjem. S tem pa bi bil rešen znaten del kmečkega vprašanja. Zato" moramo z vso odločnostjo zahtevati od vlade, da čimpreje predloži drž. zboru načrt zakona, ki omogoči starostno zavarovanje malemu kmetu in obrtniku. Čudno bi bilo in naravnost krivično, ko bi država plačevala več milijonov za zavarovanje delavcev, dočim bi kmetje pa obrtniki ničesar ne dobili. (Burno pritrjevanje.) Res, da so velike ovire in da so delavske razmere drugačne od kmečkih in obrtniških. Toda jalov je izgovor, da je kmečko zavarovanje še dolgo nemogoče. Mi delavcem privoščimo vse najboljše, tudi državni prispevek za zavarovanje. Z isto pravico pa zahtevamo državni prispevek tudi za kmeta in obrtnika, ki sta ycčkrat še večja reveža, kakor delavec. (Živahno odobravanje.) Dober delavec si lahko kaj prihrani od zaslužka svojih rok, kmet pa je vesel, če koncem leta nima večjih dolgov.
Vojaška služba.
Hudo breme je vojaška služba. Pa mora biti. dokler »Rus čez mejo gleda, na Maroko Francoz preži in na Balkanu vre«. Vendar pa se mora olajšati to breme. Naravnost pa izpovem, da je dveletna vojaška služba, o kateri se sedaj govori, dvorezen nož. Za posameznika bode to pač olajšava, vobče pa ne. Ako se sklene dveletna vojaška služba,treba bode dovoliti vsaj 30 do 50 tisoč več vojaških novincev in pa šteti povrhu še do 50 milijonov kron za višje premije podčastnikom in druge potrebščine. Bolje bi bilo, da ostane triletna vojaška služba in ne pomnoži števila vojaških novincev, pač vojaki drugo in tretje leto puste po dve ali tri mesece na dopust ob času kmečkega dela na polju. (Pritrjevanje.) Nikakor pa ni res, da sc vojak v dveh letih ne nauči, česar mu je treba. Kdor se ne izvežba za vojaka v dveh letih, brez vspeha je vsak nadaljni trud.
LISTEK.
Gospod Peter.*)
(Dalje.)
Imelo se mu je pa tudi dovolj sanjati! Res »selska, angelskočista« mlada leta v Zalanih; služba pod knezom Konstantinom, nekaj let pregnanstva, dolgo klatenje po svetu, slednjič nekaj desetletij božje službe, ki jo je trdo, po vojaško izpolnjeval, brez ozira na-se, po ukazih . . .
Nekdanji svetli častnik ulanski ni postal iz poklica duhoven; priznaval je to odkrito. »Jaz, moj dragi,« je večkrat govoril, »sem se toliko rodil za duhovnika, kakor moja dekla Vikta, ki vrže korec*) krompirja na pleča, za baletko. Bil sem mlad, zal, ho! ho! in zraven še živahen, lahkomiseln, razposajen, pravi poljski šlahčič in povrh še kavalerist. Toda spoznal sem, dragec, v čem smo zakrivili. Ke-dar mi na primer ni moj sluga Sobek, dečko iz Zalan, po volji usvetil sablje ali mi obuvala ni prinesel o pravem času. precej mu je priletelo, btunf čez zobe! Moj oče, moj ded, moj praded, vsi so svoje Sobke za take in podobne stvari: bumf čez zobe!
Zaradi tega mi je moj dečko pred prvo bitko utekel, zaradi tega je šestinštiride-setega**)leta mojega strica Stanislava njegov lastni lakaj potegnil za noge s konja in potem so ga kmetje tako razsekali, da ga ni bilo mogoče spoznati. Sel sem delat pokoro zase in za druge Zalanske, šel sem, dragi moj, služit tem, do katerih sem se čutil krivega . . . Ali misliš, dragi moj, da mi je bilo lahko zavreči vse, cel svet, ki se mi je smehljal, obleči sutano, iti na deželo, krščevati kmetske otroke in spovedovati škrbaste ženske. Dostikrat sem si mislil, da ne vzdržim, moj dragi. Še, ko je izbruhnila vojska z Ogri. bi bil skoro sutano obesil na kol in mahnil čez Karpate. Toda rekel sem si: Stopil si Bogu v službo, služi! A služba božja je trda stvar, in 011 se ne šali. Kedar je dober, je dober, ali ko se razsrdi, vsi v kot; celo nadangclj Mihael, ki je vendar velik vojev-nik iu jc samemu vragu kožo premlatil, samo na skrivnem s sabljo pobrenkuje, a pred gospodom Bogom jo tako tiho nosi v roki, kakor bi po cesarskih sobanah hodil. In kaj šele ubogi človek, četudi je ka nonik? Ho! I10! Toda pozneje bi pa že ne bil za zaklade celega sveta slekel svoje su-tane in zapustil svoje župnije. Kar sem iz-početka vzel nase kot pokoro in zadosto-
vanje, da bi jaz, visoki gospod in kava-lerijski častnik šel med prosto ljudstvo, mu daroval svoje življenje, svoje dni iu moči, to sem pozneje vzljubil ... In potem se mi je vzbudila ljubezen za božje stvari in začel sem te duše pripravljati za Boga. In mislil sem si zopet: ako jaz tu eno dušo iz Klonic usposobim za Boga, pa bo On, pravični in milosrčni sodnik, Za-lanskim vsaj po eno leto pokore v vicah odpustil. Potem sem iz ljubezni do Boga vzljubil celo človeštvo in jel sem to ljubezen cepiti v duše iz Klonic. In povej mi, kaj more biti lepšega, kakor nabirati duše za Boga, za domovino, za človeštvo? A te kloniške duše so sicer glinaste in kamc-nite, toda v njih je tudi rodovitna črna zemlja; one niso zle, dobre so. Toda one so jako počasne in treba jih je, moj dragi, jako ljubiti, mnogo jim spregledati in človekoljubno ravnati ž njimi. Ako hi bil jaz svojega Sobka manj bil po zobeh in več do njega govoril, bi mi ne bil pred prvo bitko povedal: Kaj me vraga to briga, in utekel pred nosom. Iu glej, moj dragi, smelo lahko pravim, da sem tudi izpolnjeval. čemur sem se posvetil: bil sem, smelo lahko pravim, dober duhovnik, dober dušni pastir. A če bi mi bil to kdo prorokoval pred šestdesetimi leti. ko sem krotil za go-spico Jadvigo Karonicko sivo turško kobilo. iu jo potem — odpusti mi. Gospod ravno na tej kobili ukradel za svojega
prijatelja Hilarija Roščevskega, da me bodo v sutani položili v krsto, ko sem vendar mislil iti v generalskih znakih v dolino Jozafat . . . Ho! I10! Človek strelja, gospod Bog pa krogljo nosi ... Ho! ho! Ali ni tam gospod Dziengielewski?
Brez gospoda Dziengielewskega ni mogel starček prestati nekaj ur. Gospod Dziengielewski, potomec male žmudške ali litevske žlalite, se je priselil še s svojim pokojnim očetom Gašperjem Dziengiele\v-skim, z grbom Ozorija, iz Litve in našel vsprejem na kloniškem dvoru. Od kraja jc pomagal dvornemu pisarju pri računih. Ker pa ni imel posebne glave za številke, pač pa je še precej igral na flavto, se je posvetil orgljarskemu poklicu. Uniel je taka čustva izvabljati mehovom, da so med veliko mašo gospodični Kristini Kola-sikie\vičcvi čuti odpovedali iu jc slednjič postala gospa organistova, a se hkrati tudi dvignila iz meščanskega stanu do plemiške časti.
Z gospodom Dziengielewskim je dis-putiral gospod Peter o vsem: začenši od ovsa in politike, pa do avtonomije in vrtoglavice. Dražil ga je in cikal na njegovo nizko plemiško čast, da 11111 je spreminjal Ozorijo v cikorijo, kar se je najmanj trideset let vedno z enakim uspehom ponavljalo.
Gospod Dziengielewski je nosil ob delavnikih črno ruto okoli vratu, dolgo
Vlada pa že sedaj potrebuje za dež. brambo več 4920 novincev. Topove imajo pri dež. brambi. nimajo pa dovolj moštva. Ker pa vlada dobro vč, da za 6 K več ne dobi vojaka, zato ponuja dveletno službo, kar pa ni noben dar, dalje krajše orožne vaje, podpore družinam k orožnim vajam poklicanih rezervnikov — skupaj na leto do 4 milijone kron — preskrbnine onim vojakom, ki v vojaški službi postanejo za delo nezmožni, in konečno hoče vlada sploh opustiti tudi zadnji dve vojaški vaji. Vaba je zapeljiva. V sredo že se prične posvetovanje v brambenem odseku. Slišala pa sta travo rasti »Naroda in »Korošec«, ki sta trdila, da je poslanska zbornica že dovolila višje število vojaških novincev.
Cenejši sladkor.
Govornik je pojasnil mej drugimi vprašanji tudi to, ali bode sladkor cenejši. To vprašanje so iz trte izvili soc. demokratje. Leta 1901. so liberalci trdili v neki knjižici, ki so jo vrgli med ljudi, da so »črni klerikalci« podražili sladkor, petrolej i^d. Bila je to grda laž, ker je pokojni finančni minister dr. Kaizl to storil s S 14. torej brez liberalcev in klerikalcev, in sicer je zvišal davek od sladkorja od 24 na .36 kron od 100 kg. Socialni demokratje pa so bili in so »najboljši prijatelji« revnega ljudstva, zato so predlagali v jeseni. naj se ta davek zniža kar za 16 K. Vlada je res šla na led in predložila načrt zakona, s katerim naj bi se počenši s I. septembrom znižal davek od sladkorja za 8 kron. To bi izneslo na leto nad 26 milijonov kron. Ta načrt ni še postal zakon it; že so sladkorni tovarnarji podražili sladkor za dve kroni. Ako gosposka zbornica odobri ta zakon, bodo skoraj gotovo itak bogati tovarnarji do septembra še za 6 K podražili sladkor, in tako se bodeta vlada in »revno ljudstvo« obrisala pod nosom - za dobiček. Pametneje bi bilo, da bi so bila znižala cena soli, kar bi bilo mogoče ker država sama prideluje in prodaja sol To so torej prijatelji ljudstva.
Železničarji — prevarani.
Ravno tako so zagodli soc. demokratje železničarjem in poštnim uslužbencem V proračunskem odseku je meni nič tebi nič soc. demokrat dr. Ellenbogen predlagal, naj se takoj dovoli 20 milijonov za železničarje iz tekočih dohodkov. Za ta predlog jc od 52 članov proračunskega odseka glasovalo le osem soc. demokra-1 tov. Da so nas opsovali soc. demokraški listi, sc ne čudim. Toda tudi »Narod« jc pisal, ker jaz in tovariš dr. Korošec nisva igrala komedije: »V boj zoper duhovsko stranko, ki nam je sedaj tako jasno svoje sovraštvo do nas pokazala. Da je Ic duhovnik sit, železničarju ui treba ničesar} Zapomnimo si to za vedno!«
Da, zapomnimo si soc. demokrašk« komedijo in »Narodovo« hujskanje. V odseku so v večini strupeni liberalci raznih strank in vsi brez Izjeme so glasovali proti predlogu dr. Ellenbogena. Lopova seveda sta le Žitnik in Korošec. Še sanjalo se ni dr. Ellenbogenu in tovarišem, da bi obveljal njegov predlog. Proračunski odsek tudi ni poklican, da bi kar predruga-čil ves državni proračun ter brez pokritja izkazal kar nad 20 milijonov deficita. Le sitna časnikarska žvirca more torej pisat? take budalosti. Namen seveda, je — pso-vanje in hujskanje, za katero pa se ne zmenim.
Enaka politična komedija je bil predlog poslanca Beera. naj se takoj za poštne uradnike in uslužbence dovoli 4,700.000 kron. Za ta predlog je glasovalo le šest soc. demokratov, ki so se muzali, ko predlog ni obveljal. Sedaj imajo vsaj agitacij-
suknjo tobakove barve, pikast telovnik in pisane hlače, v nedeljo in o praznikih, na godovni dan papeža in gospoda kanonika pa temnomodro ruto za vratom, novo suknjo tobakove barve, suknjen telovnik in nove, pisane hlače. Imel je gospod Dzien-gielew.sk i čepico s strešico, rdeče žepne rutice s krogi bronaste barve, roženo to-bačnieo. palico s posrebreno krogljo in pečat iz medi.
Gospod Peter ga je zelo ljubil.
Okoli župnije je bilo kakor v Noetovi barki. Razun navadnih, domačih živali je imel gospod Peter majhen zverinjak, v katerem so srne, zajci iu redke prekomorske gosi živele v neprimerljivi slogi. Nadziranje nad to menežarijo in nad vrtom je bilo poverjeno različnim starim ženskam in beračem, kakor tudi kruljevcem in sirotam. kakoršne se je moglo najti okrog. Gospod Peter je zbiral reveže, jih vabil k sebi. vzrejal in vzgajal. Ker gospod Peter ui mnogo potreboval, kajti poglavitni njegovi izdatki so šli za lepo obuvalo in lepe talarje, za kar je imel vedno slabost, in jc imel poleg župnije tudi od lastnega kapi taia znatne dohodke, je živil in oblačil cele legije ubogih. Moj sosed.« tako je pra-
sko sredstvo proti drugim strankam. Seveda ljudje kratke pameti ne razumejo takih komedij. Tukaj imam, pravi govornik, tiskane vse predloge, za katere smo glasovali v prid železničarjem in poštnim uslužbencem. Ko se izvrše po vrsti ti predlogi, izboljšale se bodo železničarjem in poštarjem plače za več nego le za 24,700.000 kron. Le političen cigan more kričati izza plota, da železničarjem in poštnim uslužbencem ne privoščimo boljših plač! Kar pa se tiče duhovnikov, izpo-vem tukaj javno, da bi mi vsi radi menjali za plače z mnogimi, ki so manj hlač raztrgali po šolskih klopeh. Vse zvišanje du-hovskih plač je bilo le pesek v oči. Država naj povrne cerkvi njeno imetje, pa noben duhovnik ne bode beračil okrog. (Zivalmo pritrjevanje.)
Cesta Logatec - Idrija.
Rad bi še govoril, pravi govornik, o nalogah novega dež. zbora. Ker pa je treba končati, pojasnim še zgodovino ceste Logatec - Idrija. Začetkom leta 1892. sta logaški iu idrijski cestni okraj prosila dež. odbor, naj posreduje pri vladi, da se podržavi ta cesta. Z dopisom z dne 23. jan. leta 1893. je zahtevala vlada, naj se ji predloži načrt. Ker ga pa ni bilo, je na vprašanje dne II. febr. leta 1895. odgovoril dež. predsednik v dež. zboru, da bi stroški za popravo te ceste znesli okroglo 120.000 kron. Ako se cesta ne popravi tako, kakor se zahteva za cesarske ceste, ni dosti upanja, da bi država prevzela vse stroške. Dne 21. febr. 1896. je naznanila vlada, da bode ministrstvo imenovano cesto sprejelo med državne ceste, kakor hitro bodo poravnani stroški za popravo zagrebške drž. ceste in zgradbo mostu čez Krko pri Rudolfovem. Dokler pa se to ne zgodi, je ministrstvo dovolilo cestnima odboroma letne podpore za vzdrža-vanje ceste 4000 K. Dne 14. aprila leta 1899. sem jaz v dež. zboru predlagal resolucijo: »Dež. odboru se naroča, da se kakor hitro mogoče potom dež. vlade obrne s prošnjo do ministrstva za notranje posle, naj bi deželno cesto Kalce-Idrija vsprejelo med državne ceste ter v to svrho postavilo med izredne potrebščine v drž. proračun za leto 1900. primeren znesek.« Z dopisom z dne 19. julija 1899. je odgovorila vlada, da bode mogoče potrebni kredit v ta namen določiti na podstavi načrta, ki se izdeluje. Dne 27. junija 1901. je dežel, zbor zopet ponovil prošnjo na vlado. Jaz sem bil v ministrstvu zaradi te ceste mnogokrat pri pokojnem dvornem svetniku Izkovskein, in sedaj pri referentu dvornemu svetniku Webru. Vlada je tudi izdelala načrt za razširjanje in popravo te ceste. Stroški so proračunjeni na 130.700 kron. Vlada pa zahteva, da dežela in cestna odbora logaški ter idrijski prevzameta vsaj polovico teh stroškov za popravo in polovico za nadaljno vzdrževanje. In ta vladna ponudba leži že nekaj let pri dež. odboru. Sklepati pa mora v tem dež. zbor, ki pa že šest let niti proračuna ni rešil. Bil sem tudi opetovano pri dež. stavbenem uradu, da bi spravil zopet to vprašanje v tek. Upanje je, da novi dež. zbor reši to vprašanje.
V »Narodu« pa je neki zagovedni dopisnik rohnel nad mano mej drugim tudi z besedami: »Poslancu Žitniku se ne zdi vredno, da bi za tako malenkost, ki bi davkoplačevalcem dveh okrajev mnogo koristila, povzdignil svoj glas na pristojnem mestu, ne pa hodil na Dunaj lenobo past« itd. Tako more čenčati le človek, ki ima slamo v svoji glavi ali pa je skrajno hudoben. Lenobe si pač prav od nikogar in šc nikdar tudi v drugem svojem poklicu nisem pustil očitati. Tudi nevarno
vil, gospod Wajdzik, ni pustil slikarjem hoditi po odrih, ko se je cerkev prezida-vala, ker bi lahko kdo udaril v okno, a šipe so drage; groš do groša zbira, psu pa ne da za zabelo, samo da bi po njegovi smrti kmetje pokrili cerkev s plehovino in postavili nov zvonik. Toda jaz pravim, da bolje delam. Kajti gospod Bog se ne briga toliko za pločevino na cerkvi, kakor za to, kakšne duše v cerkvi molijo, ravno tako mu ui mar, ali binglja zvon nad lipo ali pod njo, ampak to mu jc vse eno, samo da bi mu človeška srca dvigal. Tudi pri meni bi sc dalo to in ono popraviti, a meni so sirotina lista višja od luknje v cerkveni strehi.«
Imel je gospod Peter dolg. senčnat vrt. v katerem je mnogo dreves, ki so danes žc dorasla, z lastno roko vsadil. kajti preteklo jc že pol stoletja, odkar jc bival v kloniški župniji. Na sadje se je izvrstno razumel, gojil ga za darila gospodu cerkvenemu patronu in sosedom; cvctlic pa je imel kar čez mero. Kedar se je okoli njih kretal, se je vedno ž njimi razgovarjal. Te je hvalil, one je grajal, z drugimi je sočustvoval. Treba ga je bilo le poslušati.
(Dalje prih.)
bolan sem zahajal v zbornico ter pritiskal kljuke pri raznih uradih. Ako pa stvar leži že dolgo časa pri dež. odboru, to ni moja krivda. Zato odklanjam z vso odločnostjo taka očitanja zakotnih pisa-čev in hujskačev.
Govornik konča: Upam, da se sča-som bolje spoznamo in si pridobim zaupanje vseli pametnih in razsodnih ljudi tudi v logaškem sodnem okraju s svojim delom za blagor ljudstva. (Živahno odobravanje.)
Domači gosp. župnik je prečital daljšo resolucijo, o kateri zbrani volivci izrekajo zaupanje poslancem S. L. S. ter izražajo željo, da se mora na vsak način z delavskim zavarovanjem za starost ob enem izvršiti tudi zavarovanje malih in srednjih kmetov ter obrtnikov.
V VIŠNJI GORI.
Na povabilo g. župnika jc bil tukaj dne 23. aprila krnetiški sestanek, da se gospodarji pomenijo, kako izboljšati živinorejo v višenjskem okraju. Udeležilo se ga je blizu sto oseb. Začel je razgovor g. župnik Texter, ki je obrazložil namen sestanka, povedal kaj se jc storilo v zadnjem času v ta namen ter omenil, da je že sedaj na razpolago 2000 kron za nakup plemenske živine, gre le za to, določiti kraju primerno pasmo. Nato je vodil sestanek z znano priljudnostjo g. drž. poslanec Povše. V uvodnem govoru je poudarjal, da si more kmet le z živinorejo podvojiti svoje dohodke. Tudi država vedno bolj podpira to panogo. Namen višenjske posojilnice je, pravi, da hoče tudi plemenske telice kupovati, ker s tem pospeši izboljšanje živine. Na vprašanje, katero pasmo naj se goji, odgovorita gg. Javornik in Kristan, da simodolsko. G. poslanec opomni, da je videl pri nas ob premovanju neenotno živino; v Št. Vidu sivo, priporoča pa simodolsko, ker raste hitro in v treli letih doraste, dočim rabi naša štiri leta. — G. nadučitelj Pirnat v nagovoru spodbuja k živinoreji in prosi ravnatelja Pirca, naj on izreče svoje mnenje o pasmi. G. ravnatelj poda strokovno poročilo o pasmah, ki bi prišle v vpoštev in izreče dokaj dobrih naukov. Pogreša med Kranjci ljubezni za rejo živine, zato pri nas ni tako razvita, kakor na Tirolskem ali v Švici. Saj je v v prejšnjih časih živel Kranjec bolj na cesti, trgovina in obrt sta mu nudila boljši dohodek. 'Toda sedaj se mora oprijeti živinoreje. Umno treba ravnati z živino. Dobri hlevi, snaga, solnce, zrak, pašniki, — to je potrebno živini. Gnojnico ven na travnik. Gospodar naj bo rad v hlevu, rajši nego v gostilni. Tudi z domačo živino se da mnogo doseči, ako se ogiblje napak pri živinoreji, a še hitreje bo, ako se nakupi dobra tuja pasma. Izmed pasem, ki jih je opisal, priporoča za naš ktaj simodolsko ali pa predarlsko. Predsednik sc zahvali g. ravnatelju in pove, kako Čehi, ki je govoril ž njimi v državnem zboru, hvalijo simodolsko pasmo, in da se imajo češki živinorejci samo tej pasmi zali valiti, da se je izboljšal njih položaj in da jim gospodarstvo kaj nese. Pozivlje može, naj svetujejo iz svoje skušnje. — G. Javornik iz Zaline, ki ima simodolsko pasmo, pravi, da jc ž njo prav zadovoljen. Ta pasma jc jako ješča in ni nič izbirčna. Odkar ima bika simodolske pasme, se pozna pri živini okolice napredek. — Dalje se pogovora udeležujejo razen g. predsednika še gg. poslanec Košak, župan Pirnat, Končina, ravnatelj Pire in domači župnik. G. Oma-hen pokaže zborovalcem lepo telico simodolske pasme in pri glasovanju so vsi za to pasmo. — Ko je odgovoril na posamezna vprašanja in želje gg. župnika Vider-garja, Skufce in Jakliča, zahvali g. predsednik domačega župnika Texterja in posojilnico za trud in žrtve, ki jih posvečuje povzdigi živinoreje.
SHOD V PRESKI.
Državni poslanec in deželni odbornik dr. Šusteršič je imel v nedeljo jako številno obiskan shod v Preski. Poročal je o svojem delovanju v državnem in deželnem zboru. Zborovalci so navdušeno pritrjevali izvajanjem govornika in izrekli dr. Šusteršiču in S. I.. S. svoje trdno, neomajno zaupanje.
POLITIČNO ZBOROVANJE NA POLICI.
V nedeljo, 26. aprila t. I., je bil na prijazni Polici pri Grosupljem shod, na katerem sta poročala državni poslanec komer-cionalni svetnik Povše in deželni poslanec Mandelj. Shod je bil izborno obiskan in domala vsi posestniki ondotnega okoliša so bili navzoči; istotako g. župnik Pipan iu g. nadučitelj Dermelj. G. državni poslanec Povše je v enotirnem poljudnem govoru pojašnjeval zadeve državnega zbora. ki se več ali manj tičejo krnetskega prebivalstva, zlasti glede živinoreje, starostne preskrbe, vojaškega dopusta kmečkim sinovom ob času žetve, dveletne vojaške službe itd. Deželni poslanec Mandelj
je nakratko orisal položaj v deželnem zboru, povedal kako hočejo poslanci S. L. S. delovati v korist dežele v obče in krnetskega prebivalstva posebej; pozival navzoče, da se v korist političnih in gospodarskih svojih interesov združujejo po primernih društvih in zadrugah. Shod je izrazil soglasno zaupnico Slovenski Ljudski Stranki, osobito pa se zahvalil g. držav, poslancu Povšetu za njegovo marljivo in uspešno delovanje.
PREDAVANJE V ŠMARTNEM.
Predaval je v nedeljo popoldne drž. poslanec dr. Janez Ev. Krek v Šmartnem pod Šmarno goro.
NA BRDU.
Na belo nedeljo je imel dr. Schvveitzcr v tukajšnjem izobraževalnem društvu poučno predavanje. V početku svojega govora je razložil pomen izobraževalnih društev, potem pa obširno in temeljito razpravljal o agrarnem vprašanju, njega zgodovini, o nazorih nekdanjih znanih politikov glede istega in o sedanjem stanju tega perečega vprašanja. Obilna udeležba je pričala, da si ljudstvo želi pouka. Društvu je prijetna dolžnost, da se tem potom predavatelju najtopleje zahvaljuje. — Po predavanju je imela tukajšna »Hranilnica in posojilnica« svoj občni zbor, ki je pokazal, da zavod kljub vednemu nasprotovanju z neke strani lepo napreduje. Računski zaključek izkazuje 176.751 kron letnega prometa, kar za tako majhen okoliš ni malo. Le tako naprej z delom za ljudstvo!
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA NA ŠTAJERSKEM.
Na belo nedeljo so zopet na mnogih krajih zborovali okrajni odbori S. K. Z. V naslednjem podajemo kratko poročilo teh zborovanj. Sv. Peter niže Maribora. Vkljub slabemu vremenu se je udeležilo zborovanja okrajnega odbora S. K. Z. mnogo zaupnikov iz cele šentpeterske fa-re. Z velikim ogorčenjem so poslušali razpravo o trgovinski pogodbi s Srbijo ter o posledicah, ki jih ima od nje kmečko in viničarsko prebivalstvo. Ci. dr. Verstov-šek je razložil zbranim zborovalcem pomen starostnega zavarovanja. Iz njegovih besed so spoznali kmetje in viničarji, da je edino Kmečka zveza, ki se bojuje za pravice revnih slojev ter jim želi potom starostnega zavarovanja preskt beti pen-zijo na stara leta. Zborovanje je trajalo skoraj tri ure. 'Ta shod je velika pridobitev S. K. Z. pri Sv. Petru. — Pri Sv. Martinu na Paki se je zbralo 30 zaupnikov K. Z. Predsednik pododbora g. Martin Pirtov-šek je prebral zbranim zborovalcem točke, zaradi katerih se je sklical zaupni shod. Poslanci Slovenske kmečke zveze naj gledajo na to. da se bo nova vinska postava tudi izvrševala, ker se še sedaj trgovci za njo bore malo brigajo. Glede hmelja se prosi poslance S. K. Z., da storijo potrebne korake, da se hmelj iz laškega okraja prišteje k savinskemu, to je k onemu, ki je iz celjskega okraja. Naš hmelj, ki je mnogo boljši od šoštanjskega. mnogo izgubi na ceni, če se prodaja pod imenom šoštanjski hmelj. Glede prodaje sadja sc naj ukrene, da bodo sadjarji prodajali svoj pridelek naravnost fcdjemal-cem, dočim zdaj mešetarji vlečejo večino dobička. Prirejale bi se naj sadne razstave. Z velikim ogorčenjem protestirajo zbrani zborovalci proti uvozu živine iz Srbije, ter prosijo poslance S. K. Z., da zastavijo vse svoje moči, da se ta, kmeta uničujoča postava ne uveljavi. — Zaupnega shoda za Globoko, Bojsno in Pišece se jc udeležil tudi državni poslanec dr. Ben-kovič, ki je na od kmetov stavljena vprašanja točno odgovarjal. Razložil je navzočim, kake posledice nastanejo, če se uveljavi trgovinska pogodba s Srbijo, dokler se iz nje nc odstrani točka glede uvoza živine. Sprejela se jc enoglasno resolucija, s katero izrekajo zborovalci svojo nevoljo vladi pri strankarskem nastavljanju uradnikov, kot sc je to zgodilo v Šoštanju, Konjicah in drugod. Za slovenske kraje zahtevamo slovenske uradnike. Končno so izrekli zborovalci dr. Benkovi-ču in vsem poslancem Slovenskega kluba svoje popolno zaupanje in zahvalo za njih delovanje v korist kmečkega stanu, obsojajo pa nepošteno politiko liberalnih poslancev, zlasti dr. Pioja. — Jarcnina. Zbrani zborovalci se izrečejo za to, da daje vlada vsako leto podpore našim vinarjem. Ta podpora bi obstala v tem, da se razdeli brezplačno vsako leto več tisoč cepljenih trt med naše vinogradnike, lastnike po trtni uši uničenih vinogradov. Poslanci S. K. Z. naj delajo na to, da se Ijud-skošolski pouk tako uravna, da bodo dobili otroci ljubezen do kmečkega dela. Šestletna šolska doba z nadaljevalnim kmečkim tečajem bi ustregla tej splošni želji naših kmetovalcev. S 246. državnega zakonika se naj tako izpremeni, da ne smejo mladoletni otroci brez dovoljenja
staršev ali varuhov zapuščati doma. Sprejele so se resolucije: 1. Zaupniki S. K. Z. iz Jarenine in Št. Jakoba, zbrani na zaupnem shodu v Jarenini, dne 26. aprila, poživljajo svoje poslance, naj z vsemi močmi delajo na to, da se bodo v starostno zavarovanje uvrstili tudi mali posestniki in kmečki delavci. 2. Zaupniki S. K. Z. iz Jarenine in Št. Jakoba se enoglasno izjavijo proti taki preosnovi deželnozbor-skega volivnega reda za Štajersko, da bi volili kmetje zase in delavci zase. — Dalje so se tudi vršili zaupni shodi na Hajdini. Vurbergu, Slivnici pri Celju, pri Sv. Miklavžu nad Laškim, v Starem trgu pri Slov. Gradcu. Povsod so zbrani zaupniki odločno protestirali proti trgovinski pogodbi s Srbijo, zahtevali, da se skoraj vpelje starostno zavarovanje, v katerega se naj vzamejo tudi posestniki in kmečki delavci. Tako so pristaši S. K. Z. pokazali s temi zborovanji, da stojijo solidarno s poslanci K. Z., jim izrekajo svoje popolno zaupanje in zahvalo za njih krepko delovanje v državnem zboru v prid kmečkega prebivalstva, ter jih prosijo, da tudi v bodoče delujejo na začrtani poti ter krepko nastopijo proti všaki predlogi, ki bi škodovala kmečkemu ljudstvu.
MAKOLE.
Lepo zborovanje nam je priredila K. Z. minulo nedeljo pri nas v Makolah v po-sojilniških prostorih. Nad 400 samih vrlih kmetov se je zbralo na shodu svoje zastopnice K. Z. Predsedoval je posestnik Mlakar. Prvi je nastopil predsednik K. Z., državni in deželni poslanec Roškar, ki nam je v poldrugo uro trajajočem zanimivem in poljudnem govoru poročal o delovanju v deželnem zboru in o K. Z. Nato je poročal o državnem zboru naš poslanec Pišek. Oba govornika smo poslušali z velikim zanimanjem in smo jima zelo hvaležni za bodrilne besede. Izvolili smo si pododbor K. Z., ki nas bo vodil pod zastavo K. Z. v boj za naše pravice. Sklenili smo resolucijo, v kateri ugovarjamo proti odprtju srbske meje. Bog daj, da bi bilo to zborovanje začetek krepkemu delovanju za kmečke koristi.
SHOD TOLMINSKE KMEČKE ZVEZE
je bil v nedeljo pri Sv. Luciji. Navzočih je bilo 250 kmetov. Govoril je dr. Dermastia o političnem položaju, dr. Pavlica pa o zadružništvu.
BLAMIRANA LIBERALNA INTELIGENCA.
V soboto, 25. aprila, so tolminski liberalci napovedali v Poljubinju pri Tolminu shod v zadevi pevskega in bralnega društva. A poljubinski fantje in možje so sami sklicali shod in povabili iz Gorice zastopnika S. K. S. Z. Liberalci so prišli iz Tolmina, po številu 0. na čelu koncipijent dr. Ferfolja, učitelja Vertovec, Kašca in par pisarjev. Čakali so, kedaj se bodo začeli ljudje shajati. A Poljubincev ni hotelo biti od nikoder. Zato so zbrali skupaj ves svoj pogum in šli na zbor poljubinskih fantov in mož. Tu je bilo zbranih okrog 100 ljudi. Predsednikom shoda je bil izvoljen proti sedmim liberalnim glasovom vrli poljubinski posestnik Kavčič, ki je dal besedo tajniku S. K. S. Z., uredniku Krem-žarju. Govornik je razložil pazljivim po-slušavcem pomen in namen izobraževalnih društev. Nato se je pa oglasil za besedo učitelj Vertovec. A mož je vezal take otrobe, da so sc nin kmetje smejali, sam ni vedel več ne naprej ne nazaj. Zato ga je prekinil predsednik z besedami: »Gospod učitelj, če ne veste nič bolj pametnega povedati, rajši molčite«. — In Vertovec je ponižno zlezel s stolice. Ferfolja pa se dvigne in protestira proti temu. da se ne dovoli beseda ter poživlja vse, ki se strinjajo, seboj na drug shod. In res, odšlo jih je vsega skupaj s Tolminci vred komaj 10. Drugi Poljubinci so pa vsi ostali, poslušali še govornika dr. Capudra in Kremžarja ter sklenili soglasno ustanoviti »K. s. izobraževalno društvo«. Pri našem društvu je oglašenih že okrog 40 poljubinskih fantov, pri liberalnem pa lc eden ali dva. Res, tako vrlih fantov, kakor so poljubinski, je malo. Čast jim! Na liber. zborovanju pa je bilo vsega skupaj z novodošlimi Tolminci in z liberalnimi Poljubinci komaj 20 oseb. Tako veljavo vživa tolminski gosposki liberalizem v tolminski okolici.
NAMERAVAN ANARHISTIČNI NAPAD NA NAŠEGA CESARJA?
Iz Londona je došlo na Dunaj poročilo, da so zaprli v Denverju Madžara Štefana Totha. ker sumijo, da pripada anarhistični zaroti, ki pripravlja napad na našega cesarja Franca Jožefa. »Zeit« piše. da dunajski policiji o kaki aretaciji ni nič znanega.
SKLICANJE HRVATSKEGA SABORA.
Dunajski dopisnik »Agramer Tag-blatta« je brzojavil svojemu listu, da so nui na merodajnem mestu zagotovili, da
bo hrvaški sabor sklicarr koncem maja meseca.
PROTI RAUCHU.
Dunaj, 28. aprila. Baje nameravajo avstrijski hrvaški poslanci v poslanski zbornici vprizoriti akcijo proti samovoljnemu režimu barona Raucha.
SRBSKO ROVANJE V SANDŽAKU PROTI AVSTRIJI? — ZAROTA?
Dunaj, 28. aprila. Nedavno je neki v Nišu štacionirani srbski častnik dejal, da se Srbija rajši da spremeniti v ruševino, kakor da bi dopustila zgradbo sand-žaške železnice. In res je turška oblast zasledila v Sandžaku srbsko zaroto, ki ima namen preprečiti to za Avstrijo vele-važno železnico, za katero so se 25. t. m. začele priprave. Na čelu zaroti stoje popi Jevstatije in prota Jovan Karamatijevič iz Novega Varoša ter učitelji Samaršič, An-tonijevič in Perič. Hišne preiskave pri teh ljudeh so dokazale, da so v zvezi z bel-graškim obrambenim odborom. Turška oblast je zapretila, kakor se je že včeraj poročalo, da zapre vse srbske šole, ako se bo nadaljevalo rovanje proti železnici. Arhimandrit v Priboju je pri častniškem obedu avstrijske garnizije očito dejal, da rajši vidijo Srbi v Novibazaru turško oblast kot avstrijsko.
Dunaj, 28. aprila. Avstrija namerava, da omogoči nemoteno gradbo sand-žaške železnice vojaške čete pomakniti naprej do Novibazarja, dočim bodo turški vojaki stražili del Mitrovica-Novibazar.
Dunaj, 28. aprila. Vesti o srbski zaroti kolportira zadnji čas »Neue Freie Presse«. Ako so resnične, pomenja na-daljni obstoj kabineta Pasičevega za našo monarhijo »casus belli«, če ne, pa treba obsojati žurnalistiko, ki na ta način iz-kuša Avstrijo na Balkanu zaplesti v nevarne konflikte.
BAVARCI PROTI PRUSOM.
Bavarski listi ostro napadajo berolin-sko državno pravdništvo, ker postopa jako mlačno proti knezu Eulenburgu, ki še ni zaprt, dasi se mu je dokazala kriva prisega.
IRIDENTOVSKA DEMONSTRACIJA V BENETKAH.
Beneška »Lega navale« je priredila banket na čast pesniku d'Annunzio. Legin predsednik in grof Foscari sta želela, naj bi kmalu plapolal edinole italijanski prapor ob obeh obrežjih Jadranskega morja.
ITALIJA SE GIBLJE.
Carigrad, 28. aprila. Italija se zopet resno pripravlja zadobiti v Tripo-lisu prvenstvo. Italijanski listi — zlasti dobro informirani »C. d. 1.« — objavljajo podrobne kolonizacijske načrte. Vedno bolj se uvideva, da je brodovna demonstracija Italije proti Turčiji imela posebno namen, kriti italijanske težnje na severo-afriški obali. Zdaj zahteva Italija od Turčije, da se ji izroči vsa paroplovba ob tri-poliški obali. Ta zahteva je turške kroge zelo razburila in za sultana pomeni veliko ponižanje. Prej ali slej utegne izbruhniti nasproti tem aspiracijam mohamedanski fanatizem. Vzlic temu je Italija varna pred velevlastmi. Avstrija ne mara konflikta z njo, ker je sama močno angažirana na Balkanu, Francoska pa tudi Italiji Tri-polis prepušča, ker slednja ne ugovarja osvajanju Maroka.
BOJ MED KATOLIČANI IN SVOBODO-MISELCI.
V Torevicji je bil boj med katoličani in svobodomiselci. Dve osebi sta ranjeni. Padlo je 20 strelov.
RUSIJA.
Zaprli so v Varšavi ženo znanega judovskega dramatika Ascha. Nadalje so zaprli 19 poljskih socialnih demokratov in 14 članov bojevne organizacije. — Policija v Sofiji je dobila pri trgovcu z orožjem Tu-fekčjevu 13.500 rubljev, ki so bili ukradeni v tifliški banki. Tufekčjev je izpovedal, da je dobil 20.000 rubljev od armenskih revolucionarjev, katerim je prodal bombe in razstrelivne snovi.
ROOSEVELTOVO POSLANIŠTVO.
Roosevelt je pisal kongresu, naj skrbi za postave, da se prepreči kriza. V drugem delu svojega dopisa se pa peča z razmerami med kapitalom in delom. Predsednik obsoja demagogijo, obenem pa ožigosa v ostrih izrazih one multi milijonarje, katerih sin je bebec, hči pa inozemska prince-zinja.
Dnevne novice.
4- Jubilejski sprevod na Dunaju. Nekaterim liberalnim zabavljačem tudi to ui všeč. da se snuje pod pokroviteljstvom deželnega glavarja odbor za jubilejske slavnosti. Stvar ie pa taka, da se udeleži sprevoda kdor se hoče, iu ker je centralni dunajski odbor obljubil, da dobe oni, ki se
dejansko udeleže sprevoda v skupinah in narodnih nošah, prosto vožnjo in prenočišče na Dunaju, tudi stroški ne bodo posebni. Kakor čujemo, je bil centralni dunajski odbor stopil že izpočetka v zvezo z gospodom slikarjem R. Jakopičem, ki bo preskrbe! umetniško prireditev, in pri katerem naj se oglase oni, ki se hočejo v narodnih ali zgodovinskih nošah udeležiti sprevoda. Nam je ta prireditev všeč tudi iz tega vzroka, ker se bodo pri tej priliki pokazale naše stare noše. Dobro bi bilo, da bi se potem shranile ali znamenitejše oddale deželnemu muzeju. Tako ob tej priložnosti rešimo tudi marsikatero etnogra-fiško posebnost.
+ Za ravnatelja na goriški centralni bogoslovnici je imenovan č. gosp. msgr. Frančišek Castelliz, vodja deškega semenišča. S tem popravljamo zadnjo notico, ki smo jo prinesli.
i Nov krščansko-socialen delavski list. V Gorici se je ustanovil konsorcij, obstoječ iz samih delavcev, ki bo izdajal delavski tednik z imenom »Delavski Tovariš«. List bo zastopal izključno delavske koristi ter bo nekako naslednik »Delavskega Prijatelja«. »Delavski Tovariš« začne izhajati, ako ne bo posebnih zaprek, že prvi petek meseca junija t. 1
+ Za »Slovensko krščansko-socialno zvezo« so v spomin cesarjevega jubileja darovali: župan A. Belec 2 K, župan Iv. Stanovnik 2 K, stotnik Kunip 1 K, ravnatelj Rašica 1 K, knjigovodja Zelenik 1 K. Marija Vodnik 1 K. Hvala iskrena! Somišljeniki, nabirajte, darujte!
+ Velikodušen dar. Velečastiti gosp. kanonik in profesor Anton Kržič je daroval »Slomškovi zvezi« pet deležev »Vzajemnega podpornega društva« v vrednosti 1.400 kron. Za toliko darilo se podpisani odbor »Slomškove zveze« najiskre-neje zahvaljuje. — Franc Jaklič, tč. načelnik; Apolonija Fatur, tč. blagajničarka; Ivan Štrukelj, tč. tajnik.
+ Nova volivna reforma za Dalmacijo, ki jo je izdelal deželni odbor, najbrž ne bo sankcionirana, kakor se poroča z Dunaja.
—	Dedna stavbna pravica v Avstriji.
Ker se sedaj obravnava v gosposki zbornici novela k občnemu državljanskemu zakoniku, poslal ji je osrednji zavod za reformo stanovanj peticijo, ki v njej prosi, da bi sc v zakonik sprejelo po vzgledu Nemčije določilo o dedni stavbni pravici. Dedna stavbna pogodba bi dovoljevala upravičencu, da sme na tujem zemljišču, najetem za dolgo dobo (okolu 90 let), zidati poslopja, jih prodati, zapustiti dedičem, darovati ali zastaviti, dočim po izteku najemne dobe preidejo vse stavbe, proti odškodnini ali brez iste, lastniku zemljišča v last. Na ta način bi se torej ločilo stavbo od zemljišča ter lastnik zemljišča ohrani prirastek na vrednosti istega zase. Osrednji zavod za reformo stanovanj predlaga v imenovani peticiji, da bi se dovolilo dedno stavbno pravico le zemljiščem države, dežel, občin, javnih kor-poracij in občekoristnih društev, tako da bi bila zasebna špekulacija onemogočena. Zlasti mesta, ki imajo večja posestva, bi na ta način lahko mnogo storila za rešitev stanovanjskega vprašanja.
—	Nesreča ali zločin? V Brgudih so našli 27. t. m. v morju mrtvo truplo znanega trgovca in rodoljuba iz Matulj, Franca Ferande. Nihče si ne more razložiti, kako je prišel v morje. Pokojnik jc užival dober glas kot podjeten in premožen trgovec.
—	Nesreča vsled dinaniitne patrone.
V Černelji vasi pri Krškem je včeraj gre-doč iz šole našel desetletni posestnikov sin Ivan Zupan na poti dinamitno patrono. Ko je prišel domov, se je zaprl v sobo in patrono zažgal. Dečku je odtrgalo na levi roki štiri prste, dva pa na desni in je poleg tega še na obrazu zadobil poškodbe. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
—	Sodnik poizkusil samoumor. V Vin-kovcah se je okrajni sodnik Anton Kova-čič iz neznanega razloga ustrelil v glavo ter se težko poškodoval. Vendar je nada, da ostane živ.
Vest iz časnikarstva. Sarajevsko »Bosnische Post« jc kupil dr. Nikola Man-dič za hrvatsko organizacijo v Bosni in Hercegovini.
Ponarejene krone v Pulju. V ponedeljek so v Pulju aretirali v krčmi Albine Starčič neko žensko, ki je plačala krčma-ričini hčerki pivo s ponarejeno krono. V košarici dekletca, ki je žensko spremljalo, so našli vrečico s 327 kronami v komadih po 1 krono in 5 kron.
Požar v Pulju. V ponedeljek večer je nastal požar v puljskem kinematografu »Excelsior«, ki so ga pa kmalu pogasili. Ožgala se je razna oprava v vrednosti 80ii kron.
Pasja steklina. Kakor smo že poročali, pojavila sc jc steklina med psi v zadnjem času v mnogih slučajih po raznih okrajih na Kranjskem. Posebna so se po-
navljali slučaji v političnem okraju Kranj, kjer se je radi tega odredila pasja zaprtija v občinah Naklo, Sv. Križ, Tržič in Sv. Jurij, nadalje čez vasi Zvirče, Kovor in Bistrica, občine Kovor ter vasi Britof, Gorenje. Primskovo, Predoslje, Orehovlje in Suha, občine Predoslje, iu čez vasi Breg, Preddvor, Potočc, Turu in Mačc, občine Preddvor. V političnem okraju Ru-dolfovo dognala se ie pri treh psih steklina, in sicer v Sadinji vasi, na Veliki Loki in v Zagradcu po en slučaj. Radi slučaja na Veliki Loki raztegnil se je pasji kontu-mac tudi na občine Veliki Gaber, Prapre-če, Štehanja vas in Zagorica, litijskega političnega okraja. V Ljubljani pripetil se je prvi slučaj 14. t. m„ obolel je inženirju W. Dorinkel, poslovodji Samassa-jeve tovarne, iz Westfalskega pripeljan pes, volčje pasme in se je potem klatil tudi po ljubljanski okol ici do 17. t. m. Pes je bil tem-riorjave, dolge dlake, košatega repa, dolgih koničastih pokoncu stoječih ušes, dolgega gobca, kakih šest mesecev star. Ko se je vrnil k domu, popasti je hotel domačo gospo in deklo in ugriznil na pomoč prišed-šega gospodarja v roke v podlahti. Konja-ču oddani pes poginil je potem 18. t. m. pod nedvomnimi znaki kužne stekline. Navedeni pes popadel je tudi brivskega pomočnika Stanka Kelšina. Oba poškodovanca odpeljala sta sc na Dunaj v Rudol-fovo bolnico k cepljenju. Opozarjati moramo z novega, da ljudje pazijo na svoje pse in mačke, ker se je bati, da se bodo slučaji nevarne stekline ponavljali, posebno, če se ne bode strogo pazilo na uradne odredbe pasjega kontumaca.
—	Poročil se je v nedeljo, 26. t. m., g. Rudolf Tomic, c. kr. orožniški postajevo-dja na Colu, z gdčno. Marijo Rupnik, trgovko istotarn. Bilo srečno!
—	Dar. Za slovensko šolo v Aleksan-driji g. župnik Martin Ulčnik v Doliču 20 kron.
—	Živinski semenj v Selcih pri Škofji Loki se bode vršil letos dne 2. maja, to je v soboto. Cuje se, da se bode zlasti ob ugodnem vremenu pripeljalo veliko lepe živine na semenj. — Županstvo v Selcih.
—	Poseben vlak z Goriškega na praško razstavo priredi goriško »Trgovsko-obrtno društvo«.
m * *
Lurškim romarjem naznanja odbor, da jim pravočasno, goto v odo 1 0. m a-j a, dopošlje vse potrebno, romarsko knjižico, legitimacijo in znak. To naj velja kot odgovor vsem onim, ki že pismeno povprašujejo, kedaj pridejo do svojih pravic. Vsakemu posebe odbor ne more odgovarjati.
Štajerske noulce.
š Zveza liberalnih društev bo imela, kakor »Domovina« potrjuje, kot prvi namen. razširjati liberalno časopisje, ki sedaj ne more prav naprej. Nc izobrazba, ne pouk, ampak da se tiskarsko podjetje dobro obnese in vrže dobiček, za to potrebujejo liberalni matadorji zvezo društev. Liberalni učitelji pa se zaradi tega ogrevajo za zvezo iu snovanje novih društev, da jim ljudstvo po teh društvih brezplačno oskrbi časnike, katere so dosedaj dobivali iz kršč. soc. društev.
š »Prosveta« priredi v nedeljo v Mariboru neko predstavo, in ker rabi za to tudi obiskovalcev izmed krščansko-misle-čega dijaštva ter izmed okoliškega ljudstva, sc hvali no časnikih, da je obrambno društvo z nesebično kulturnim delovanjem. Kadar ne rabi denarja krščanskega ljudstva, takrat pa je eniinentno napredno društvo z izrazito liberalno-strankarskim delovanjem.
Ljubljanske noulce.
lj Shod kranjskih mesarjev se vrši danes popoldne v »Mestnem domu«. Navzočih do 180 mesarjev s cele kranjske dežele. Na shodu ie navzoč ljubljanski župan Hribar. Shod otvori občinski svetnik Kozak. Za predsednika je izvoljen g. Žener iz Krškega. podpredsednika sta gg. Ant. Kap-ljar iu Andrej Podboj iz Ribnice, zapisnikarja pa Bučar iz Kostanjevice in Čeme iz Ljubljane. Shod je pozdravil župan Hribar. Gre za ustanovitev surovinske zadruge mesarjev za prodajo kož in loja. Poročala sta Kozak in zadružni inštruktor dr. Herman Blodig.
Ij Nedostojna kritika »Slovenčevih« računov je napotila naše upravništvo, da je po svojem zastopniku g. dr. Schwei-tzerju pri tukajšnjem okrajnem sodišču vložilo tožbo proti načelniku deželne so-dovičarske zadruge, g. Gašp. Boltetu. Pri včerajšnji razpravi je imenovano sodišče obtoženca poučilo, da mora biti v bodoče bolj izbiren v izrazih, kadar kritikuje naše inseratne račune, in ga na predlog g. zastopnika v korist naše S K. S. Z, obsodilo v globo 30 K in povrnitev stroškov.
Obtoženec je prijavil po svojem zastopniku dr. Tavčarju priziv na deželno sodišče.
lj Poročil se bo dne 4. maja g. Viktor VVagner z gdčno. Irmo Widmayer.
lj Umrli so: Feliks Pavšek, bolniški oče, 62 let, Karolinška zemlja 7. — Marija Kiun, kovačeva žena, 64 let. — Neža Gale, gostija, 8.3 let. — Ana Miiller, zasebnica, 49 let.
lj Poziv filologom. Jutri, četrtek, ob 5. uri popoldne se sestane filološki odsek profesorskega društva v odborovi sobi »Slovenske Matice«, da se določijo spiso-valci slovarčkov za posamezne klasične avtorje. Na ta sestanek se vabijo vsi strokovnjaki, ki so pripravljeni se udeležiti dela.
Ij Reformiranje »Društvene godbe«.
Število godcev se pomnoži na 28, v potrebi tudi na 32. Godci, ki niso rabni ali zanesljivi in taki člani, ki ne ustrezajo mu-zikalični izobrazbi, se odouste in nadomesti z drugimi boljšimi. Zaslužek od koncertov in prispevki podp. članov se porabijo za nakup muzikalij, not, rekvizit, bluz, čepic in cele oprave. Godba mora do novega leta v vsakem oziru vstrezati, ali pa preneha podpora občine, ker bi bilo v resnici greh, denar tratiti za kako navadno vaško godbo.
lj C. kr. okrožni rudarski urad se preseli s 5. majnikom s Kolodvorskih ulic na Resljevo cesto štev. 3, II. nadstropje, Vid-majerjeva hiša ob vogalu Resljeve in Sv. Petra ceste.
Telefonska in nrzolam poročila.
NAJNOVEJŠE IZ HRVAŠKE.
Zagreb, 29. aprila. Na seji hrvaško-srbske koalicije so sc hrvaške stranke soglasno izrazile solidarne s srbsko samo-stalno stranko in njeno borbo proti Rauchu. Danes ob 12. uri je bila skupščina akademiške mladine, ki je protestirala proti umirovljenju prof. Šurmina. Deputacija akademikov je šla pozvat senat, da zavzame stališče proti tej Rauchovi nasilnosti. Profesorski zbor modroslovne fakultete jc izdal najstrožji protest proti umirovljenju prof. Šurmina. Danes popoldne ima v tej zadevi sejo profesorski zbor iuridične fakultete, končno bo pa govoril celi profesorski zbor. Dijaški odbor proglaša generalni štrajk na zagrebškem vseučilišču. Poziva vse drugove, da se ne vrnejo na vseučilišče do tedaj, da se popravi atentat Rauchov na svobodo vseučilišča ter da dobi vseučilišče zadoščenje. Do opoludne je vseučilišče dobilo 150 ostavk, v katerih zahtevajo dijaki odpust-nice.
Zagreb, 29. aprila. Na seji hrvaško-srbske koalicije je bilo subskribiranih 201.000 K. Od tega denarja se bodo podpirale žrtve Rauchovega režima.
Zagreb, 29. aprila. Na brzojavni poziv se je pripeljalo sem 80 orožnikov.
Zagreb, 29. aprila. Ban je prestavil »iz službenih ozirov« uradnika Drag. Simona in dr. Vidačiča iz Zagreba v pokrajino. Dalje so prestavljeni nadinženir Seifert iz Ogulina in gozdarski uradniki Havlička, Čmelik, Haneis, oficijal Bedekcvič, kanc-list Lalič.
KRŠČANSKO-SOCIALNA ZMAGA V PIRANU.
Piran, 29. aprila. V tem mestu, kjer je dozdaj neomejeno gospodovala italijanska hberalno-iridentovska stranka, so včeraj zmagali v III. razredu krščanski socialci. Dobili so 74-3 glasov, združeni liberalci in socialni demokrati pa 729. V ostalih razredih tudi upajo krščanski socialci dobiti večino.
VOJAŠKA IMENOVANJA.
Dunaj, 29. aprila. Vojaški naredbeni list objavlja spomladni avancement. Cesar je imenoval vsegaskup 20 fml., 30 general-majorjev, 55 polkovnikov, 113 podpolkovnikov, 160 majorjev, 179 stotnikov I., 276 II. razreda, 432 nadporočnikov, 334 poročnikov, 109 nadporočnikov v rezervi, 13 poročnikov v rezervi.
KRIZA.
Dunaj, 29. aprila. Nemški minister Peschka je ministrskemu predsedniku baronu Becku naznanil, da nc bo mogel dalj ostati v kabinetu, ako vlada ne izpremeni svojega stališča glede na jezikovno vprašanje na Češkem. Istega mnenja sta tudi
Marchet in Derschatta. Danes se posvetuje odbor devetorice in ni izključeno, da pride do ministrske krize.
GALIŠKI NAMESTNIK.
Dunaj, 29. aprila. Cesar je gališkega namestnika Bobrzynskega zaprisegel.
POSLANSKA ZBORNICA.
Dunaj, 29. aprila. Vladna nujna predloga o povišanju števila novincev in rusinski nujni predlogi v prvi seji nc pridejo na vrsto, ker bo seja le zelo kratka.
TOLSTOJ BOLAN.
Berolin, 29. aprila. Iz Peterburga se poroča, da jc grof Tolstoj zopet nevarno obolel.
RAJZUL1 ŽIV?
London, 29. aprila. Vest, da je Rajzuli umorjen, je popolnoma neresnična.
POVODENJ V RUSIJI.
Peterburg, 29. aprila. V Smolensku je vsled poplave Dnjepra pod vodo 350 hiš.
V	Moskvi je vsled povodnji poškodovanih 3000 hiš.
Tržne vesti.
Dne 28. aprila 1908.
Sladkor., Včeraj se je liberiralo za maj 77" kontingenta. Cena za 100 kg pri-ma rafinado, velike grude, K 76-25 iz tovarne ali K 77-25 iz Dunaja. Pri zadnji li-beraciji za april se je cena določila na K 74-75 iz tovarne ali 77-75 iz Dunaja. Povod podraženju rafinade je baje višja cena sirovega sladkorja na vseh tržiščih, dalje slaba letina na Kubi in večji import Združenih držav.
Petrolej. Sirovo olje je zopet začelo padati, tako, da se zadnji čas že po K 1-40 ponuja. Vzrok tega padanja je baje velika produkcija, ki baje daleč presega konsum.
V	aprilu t. I. je produkcija baje do 60% večja, kakor v aprilu I. 1.
Tudi lansko leto je vladala v ti panogi industrije velika kriza, vsaj tako so jo slikali židovski časopisi. Šlo se je pa le za to, da bi tudi majhne producente spravili v kartel oziroma v organizacijo, ki ščiti le veleproducente. Lansko leto se je ta namera ponesrečila in zato letos zopet poskušajo. Ustvariti hočejo zvezo producen-tov ter apelirajo na vse producente, naj pristopijo k organizaciji in tako ščitijo koristi skupnosti.
Žitni trg. Zavladala je napetost kakor na domačem, tako na svetovnem trgu. Vreme je nekoliko prehladno za setve, ki so sicer v dobrem stanu, vendar so nekoliko zaostale.
Ogrski mlini razpravljajo, ali bi ne kazalo obrata popolnoma ustaviti za kratek čas, ker le v tem vidijo zdravilo, ki bi izboljšalo položaj mlinske industrije. Baje so vsi mlini za ustavljenje obrata.
2ITNE CENE.
Budimpešta 29. aprila.
Pšenica za maj........1153
Pšenica za oktober............9 69
Rž za okt..........8 40
Koruza za maj........6'51
Oves za okt.........6 59
Efektiv: 10 višje.
Vsem, ki so nam povodom nenadne smrti našega nepozabnega očeta, tasta in starega očeta, gospoda
Ljudevita Matajca
podali toliko iskrenega sočutja in izkazali dragemu pokojniku častno zadnje spremstvo, osobito še častiti duhovščini, slav. vodstvu in učiteij-stvu ljudske šole v Šmartnem, slav. pevskemu zboru .Narodne čitalnice* v Kranju in slavni požarni brambi v Stražišču izrekamo najprisrčnejo, iskreno zahvalo.
Stražišče pri Kranju, 27. aprila 1908.
1048	Žalujoči ostali.
Meteorologično poročilo.
Vidina n.morjem il06'2m, srednji tračni tlak 736-0mir.
28
29
Cm «p»-aovaaja
9. ivoč.
7. »Jutr-2. pop
Stujo barometra t mm
733 6
33-8 33 0
Temperatura
Ceftijn
11-7
8 5 178
Vetreri
sr. jzah.
sr. svzh. sr. jzah.
Neb«
del. obl
obl
lis
•33 •
00
Srednja včerajšnja temp. 10 0«, norm 11T
Sprejme se gospodična kot
1051 2-1
otroško vrtnorica
k trem odraslim otrokom. Ozira se le na reflektan-tinje, vešče obeh deželnih jezikov, nad 20 let stare, prijetne zunanjosti, prikupljivega vedenja in z dobrimi priporočili. Ponudbe na Upravništvo .Slovenca."
V Spodnji Zadobrovi it. 3 pri
Ljubljani je iz proste roke naprodaj lepo
posestvo
v obsegu nad 50 oralov, namreč iz njiv, travnikov in gozdov, z govejo živino in d verna konjema ter večje število prašičev in vso gospodarsko pritikiino, kakor vozovi itd., vse v prav dobrem stanju. Polje je vse ob-sejano in obdelano. Krme se pridela, da se je lahko vsako leto za nad 200 gld. proda ob košnji. Za zdravo pitno vodo sta dva vodnjaka na razpolago, eden celo v hlevu.
1047 4-1
Istrsko vino
Muškat beli, belo vino, teran, rudeče vino,, kakor tudi najfinejši
troplnovec
se dobi pri lastniku
Antonu Ferlon di Glorjlo
1009 24-2	Rovinj, Istra.
Stara, dobro vpeljana
1046 2-1
špecerijska trgovina iS:;
v Ljubljani se proda takoj pod najugodnejšimi pogoji. Ponudbe: .Špecerijska trgovina št. 2", poste restante Ljubljana.


Spretnega
stenosrnfo
veščega slovenske in nemške stenografije, sprejme dr. JOSIP FURLAN,
odvetnik v Ljubljani.	1045 3—1
Razglas.
Zaradi prenapoljnenosti kirur§ičnega in ginekologičnega oddelka tukajšnje deželne bolnice se bolniki na ta oddelka za nekaj časa ne morejo sprejemati.
Izvzete so le osebe, pri katerih je operacija neodložljiva ali nujno potrebna.
V Ljubljani, dnd 28. aprila 1908.	i°50 »-»
Vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov.
Pozor
p. n. gosp. gostilničarji, zasebniki!
Vinsko trgovino Alojzija Zajca Kil!
ima v zalogi najboljša in jamčeno pristna vina iz najslavnejših vinskih goric, kakor: dolenjski cviček iz Gadove peči in iz Drenove, bizeljec, sromeljčan in druga štajerska vina, hrvaško, istrsko in goriško vino.
Cena zmerna; postrežba solidna in točna; uzorci na razpolago!
)vC * *
ili
Elegantni
po
meri
površniki in obleke
v poljubnih cenah in najboljši izvršitvi.
Vsled vedno naraščajočih naročil sem oddelek Za izdelovanje oblek P° meri zdatno povečal. Judi sem nabavil večjo zalogo inozemskega in pristno angleškega blaga.
tfunc
Zaloga in izdelovanje oblek Ljubljana, Dvorni trg št. 3.
Podružnica i v Spfljetia. i
DeSnltfctea glavnica I I I K 2,000.000. I I
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, stričeve uike
štev. 2
priporoča	žrebanje
promese na 3% zemlj. kreditne srečke II. em. po K 5-50	5. maja
n »3% zemlj. kreditne srečke I. em. po K 5—	15. maja
ii „4% ogr. hipotečne srečke .... po K 4-—	15. maja
»i n ogr. premijske srečkecele po K 12-—,pol.poK7.—	15. maja
glavni dobitek K 60.000'— „ 90.000'— „ 70.000'— „ 200.000—
Podružnica ■ ¥ Celowou. i
I Rezervni fend i i « i K 800.000. i a »
Državni zbor.
Gosposka zbornica.
Včeraj je zborovala gosposka zbornica. Obljubo napravi novoimenovani gosposko zbornični član vitez King. Predsednik se spominja rajnih gosposkozbor-ničnih članov grofa Potockega in viteza Sickla. Trgovinski minister je predložil zbornici leta 1900. v Rimu sklenjeno svetovno poštno pogodbo. Dvorni svetnik Ludvig predlaga, naj se vrši v prihodnji seji prvo branje njegovega predloga o izpopolnitvi sanitetne službe, kar obvelja. Predsednik sc pooblasti, da nakaže brez prvega branja zakonski načrt o povišanju vojaških novincev deželne brambe stalni brambeni, zakonski načrt o podporah svojcev rezervistov pa proračunski komisiji.
Interpelacija o NVahrintindovi zadevi.
Gosposko zbornična desnica je vložila po grofu Frančišku Thunu in po njegovih tovariših na ministrskega predsednika glede na Wahrmundovo zadevo sledečo interpelacijo:
Po poročilih, ki se jim ne ugovarja, je razsodilo sodišče o \Vahrmundovi tis,-kovini »Katoliški svet in svobodna veda«. Utemeljitev razsodbe zadnje inštance naglaša, da je naperjena VVahrmundova brošura predvsem proti katoliški cerkvi, da napada IzVeličarjevo božanstvo, da zaničuje, kar se mora spoštovati in častiti, da s,e zasramuje katoliški nauk, da se ponižava dogma katoliške cerkve, da se zaničuje in zasramuje katoliški nauk o božanstvu in zasramuje razmerje cerkve do Boga. Nadalje se po sodnijski razsodbi ne more dvomiti, da je VVahrmund katol. cerkev namenoma zasramoval in poniževal. .Javnosti so tudi znane Wahrmundove izjave po shodih, o katerih je sicer izjavil, da se mora oblastveno dognati, če so resnične. Po mnenju interpelantov zadostuje sodnijska razsodba o Wahrmundovi brošuri v zvezi z utemeljitvijo, da je nemogoč VVahrmund kot profesor cerkvenega prava na inomoškem vseučilišču. Interpelantom ni znano, kaj namerava vlada. Javnosti sta znani dve vladni izjavi. Ministrski predsednik je izjavil po časopisju, kar se ni oporekalo, da zadene VVahrtiiunda vsa Vstrogost postave. Cez 10 dni je pa izjavil naučili minister v pro računskem odseku, da se ne more govoriti o kakem postopanju proti VVahrmundu. lnterpelanti nočejo poizkusiti, da poostre nasprotja, upravičeni in dolžni so pa, da zahtevajo od vlade, naj nastopi tako, kakor jim to predpisujeta njihovo prepriča nje in vest. Ce tega vlada v kratkem ne stori in ne jamči za to, so interpelanti prisiljeni, da izvajajo posledice pri glasovanju o proračunu, oziroma o začas nem proračunu. Da pa vlada lahko poda določeno in odkrito izjavo, vprašajo: 1 Jeli vlada dognala po oblastih, če se za-morejo očitati VVahrmundu izjave po jav nih shodih in kakšne so te izjave? 2. Kaj stori vlada v svojem delokrogu z ozirom na sodnijsko razsodbo zadnje inštance o zaplenjeni VVahrmundovi brošuri?
Delavsko ministrstvo.
Posebni komisiji 15 članov se nakaže postava o delavskem ministrstvu. Posebna komisija je izvolila za predsednika dr. pl. Baernreitherja. brambena komisija pa kneza Schonburga. Sodi se, da vrne gosposka zbornica poslaniški zbornici zakonski načrt, ker nasprotuje ustavoverna stranka, da sc loči obrtno šolstvo od na-učnega ministrstva. Glasovi o interpelaciji gosposkozborniške desnice.
Svobodomiselna glasila poročajo, da jc presenečila Thunova interpelacija vla do in ostale gosposkozbornične stranke Interpelacijo so sestavili grof Thun, gro Latour in grof VValterskirchen. Interpelanti se niso držali dosedanjih navad v gosposki zbornici, da bi obvestili vlado in ostale stranke o interpelaciji, ki je daleko-sežna, ker grozi z odklonitvijo proračuna Gosposka zbornica najbrže proračuna ne odkloni, ker ustavoverna in srednja stran ka ter nekaj visokih uradnikov, članov desnice ne bodo odklonili proračuna. V desnici sami sta pa tudi dve struji, izmed katerih ena še vedno upa, da se dobi način, po katerem bi premestili VVahrtiiunda na kako drugo vseučilišče. Thunova skupina pa zahteva, naj se izvede interpelacija, ker bi rada sama prevzela vlado. Interpelacija .ic poostrila položaj, ki je žc itak težaven za vlado. Interpelacija kršč. socialne stranke v tirolskem deželnem zboru ni tako dalekosežna, kakor interpelacija gosposkozbornične desnice. Dvomijo, da delajo kršč.socialci na izpremembo položaja. Tudi Thunova skupina sc prepriča, da ne dobi v zbornici za konservativno politiko večine.
Poslaniška zbornica.
Nemški parlamentarni krogi sodijo, da zbornica ne bo delala in da ne reši niti proračuna. Proračunski odsek je obtičal v svoji zadnji seji pri postavki ljudska šola. rešiti pa mora še del naučnega proračuna, notranje ministrstvo, poljedelsko ministrstvo in nekaj manjših postavk. Državno zborsko zasedanje traja v majniku, ker skličejo koncem majnika delegacije, ki zborujejo do druge polovice junija. Na to zborujejo deželni zbori, med drugim tudi češki. Državni zbor bo sklican na to šele jeseni. Po tem koledarju ne bo mogoče, da rešijo proračun pravočasno. Zadovoljiti se bodo morali zopet z začasnim proračunom. Zbornico čaka 13 nujnih predlogov. Prva dva sta vladna o povišanju vojaških novincev in o podporah rezervnikom, na to sledi poljski nujni predlog o izvolitvi Dasz.vnskega, Schrafflov o poročilu vinskega odseka, štirje predlogi o galiških deželnozborskih volitvah, Heroldov predlog o saniranju deželnih financ, Levickega o jezikovni postavi za vse dežele, Stein-vvendrov o drugem branju proračuna, Breiterjev o nastopu vojaških oblasti in Trylo\vskijev o zasledovanju rusinskih požarnih bramb. Cehi zahtevajo, naj se izpopolni državnozborski stenografski urad tako, da bodo na razpolago steno-grafi za vse jezike.
Državnozborska blagajna.
se je nahajala dozdaj v klubovi sobi Italijanov. Zdaj jo tu opuste in se nameste v rdeči dvorani tri blagajne, ki bodo izplačevale dijete.
AVSTRO-OGRSKA. VVahrmundova zadeva v tirolskem deželnem zboru.
V včerajšnji seji tirolskega deželnega zbora so vložili kardinal Katschthaler, knezoškot* Alten\veisel, krščansko socialni in italijanski katoliški poslanci na vlado interpelacijo z ozirom na VVahrmundovo zadevo in pa glede na enakopravnost dijakov po vseučiliščih. Interpelanti vprašajo, če je voljna vlada, da ustreže katoliškemu ljudstvu, ki zahteva, da se VVahrmund takoj odstrani z vseučilišča in če za-jamči enakopravnost vsem dijakom in preskrbi zadoščenje razžaljenim katoliškim dijakom. Rektor Skala in tovariši (nemški nacionalci) in zastopniki ustavovernega veleposestva so tudi interpelirali glede na VVahrmundovo zadevo in vprašali, če nastopi vlada z energično izjavo proti osebni hujskariji neke politične stranke.
Shod Pijevega društva proti VVahrmundu.
,Na Dunaju se je vršil 28. t. m. shod »Pijevega društva«. Navzočih je bilo mnogo plemenitašev. Grof VValterskirchen je govoril o VVahrmundovi zadevi in izjavil: »Niti stopiti ne sme na inomoško stolico tisti mož, ki je razžalil avstrijske katoličane.« Nato je govoril predsednik bavarske zbornice, Orterer, kako naj se pospešuje krščansko časopisje.
Novi tajni svetniki zapriseženi.
Cesar je zaprisegel dne 28. t. m. novo imenovane tajne svetnike, med njimi šent-hipolitskega škofa Rosslerja in dunajskega pomožnega škofa Marschalla.
Jezikovni spor na Češkem.
»Prager Tagblatt« poroča, da je ukazalo pravosodno ministrstvo višjemu deželnemu sodišču, naj se drži pri razsodbah načel, ki so bila običajna, predno se je podal na dopust predsednik VVessely. »Li-dove Noviny« poročajo, da so izjavili nemški ministri v ministrskem svetu, da odstopijo, če bo podpredsednik praškega višjega deželnega sodišča Rinesch še nadalje silil nemška sodišča, da morajo reševati češke tožbe. Nemci so zahtevali, naj se povrne Wessely takoj v Prago. Justični minister jim je ustregel.
Češke poštne ambulance.
»Berolinska narodna korespondenca« objavlja oklic, ki poživlja poštne urade v Nemčiji, naj vrnejo vse češko izpolnjene listine, ker jih ne razumejo in naj to ovadijo praškemu poštnemu ravnateljstvu.
Cesarjev jubilej.
VVitkoviška rudniška družba je nakazala za cesarjev jubilej v delavske dobrodelne namene milijon kron. Češki listi poživljajo znanega češkega slikarja Uprko, naj opusti svoj načrt, da pripelje k jubilejnemu izprevodu skupno 500 Slovakov. Groze mu, da, če ne opusti svojega načrta, ga izključijo iz »Zveze čeških umetnikov«.
Ministrski svet.
Dne 28. t. m., ob II. uri dopoldne je sklepal ministrski svet o imenovanju Bo-brzinskega za gališkega namestnika. Nato se je pečal ministrski svet o političnih
vprašanjih in osobito o češko-nemškem jezikovnem sporu. Baron Beck je zaupno razkril svoje načrte. Baje .naznani Beck že 29. t. m. nemškim in češkim zaupnikom načela svojega načrta o jezikovni postavi.
Novi gališki namestnik.
Cesar je zaslišal 28. t. m. v avdijenci Bobrzinskega. Rusini, osobito Ukrajinci, zelo nasprotujejo kandidaturi Bobrzinskega, o katerem trde, da je avtokrat in ne pričakujejo od njega nič dobrega. Mlado-rusini nameravajo nastopiti tudi proti sta-rorusinom, češ, da preveč popuščajo Poljakom. — Dne 29. t. m. objavi uradna »Dunajčanka« imenovanje grofa Stanislava Badenija za gališkega deželnega maršala.
Industrijski svet.
V' seji industrijskega sveta 28. t. mes. je naznanil minister Fiedler, da je odstopilo ministrstvo več agend ministrstvu javnih del. Izjavil se je proti samostojnemu socialno-političnemu uradu. Na Dunaju se ustanovi tehnični muzej za industrijo in obrt. Industrijski svet je odobril poročevalčeve predloge o preosnovi in izpopolnitvi delavskega zavarovanja. Priporoča tudi starostno zavarovanje malih obrtnikov in kmetov.
C. IN KR. ARMADA.
Povišanje častniških plač.
Budimpeštanski politiki sodijo, da opusti neodvisna stranka svoj odpor proti povišanju častniških plač. Položaj za koalicijo je glede na volivno preosnovo itak zelo težaven.
Majski avancement.
Feldcajgmajster ne postane še nihče. Podmaršali postanejo vsi generalni majorji. ki služijo že štiri leta v tej šarži, in pa orožniški nadzornik Tišljar. Generalni majorji postanejo vsi polkovniki, ki so v tej šarži že šest let in pol. iu pa polkovniki do polkovnika Matica pl. Dravodolski. Polkovniki postanejo vsi podpolkovniki iz leta 1905, razven artiljerije, kjer se povišajo tudi podpolkovniki, ki imajo to šaržo. Podpolkovniki postanejo majorji, ki so majorji že štiri leta in pol, razven pri artilje-riji, kjer povišajo tudi nekaj štiriletnih majorjev. Stotniška doba ostane neizpreme-njena razven pri artiljeriji. kjer se je izboljšala pri štabih na 9 in pol do 10, pri četi pa na povprečno 13 let.
Reforma častnega postopanja.
V vojnem ministrstvu se posvetujejo c izpremembi postopanja pri častnih sodiščih.
Generalsko potovanje
se vrši od 14. do 21. junija na Scdniogra-škem.
Opuščena vojaška preskrbovalna skladišča.
Vojna uprava opusti s 1. majnikom samostojna vojaška preskrbovališča v Grodeku, Sryju iu Samboru v Galiciji, ker so se znižale gališke posadke. Zadnje dni so premestili iz Galicije kavalerijsko divizijo in brigado, štiri pehotne bataljone in šest kavalerijskih eskadronov.
Znanost in umetnost
Romarjem v Lurd priporočamo, da vzamejo seboj na pot nekaj izmed sledečih knjig, ker ima potovanje pravi užitek le takrat, če pozna popotnik zanimivosti in zgodovino krajev, katere obiskuje in se ž njimi že popred v duhu seznani. Vse spodaj označene knjige in knjižice se dobe v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Fiihrer naclt dem Gnadenorte Lourdes nebst einer Ubersičht der Reise durch die Sclnveiz, Siidfrankrcich iiber L y o n und nacli P a r a y le M o n i a 1, von Kari Landsteiner. Mit Illustrationen und drei Karten. — Cena 00 vin.
Fiihrer durch Einsiedoln. Ker obiščejo romarji med potoni tudi to največjo božjo pot v Švici, bo ta knjižica zelo ustrezala. Cena 00 vin.
An Frankreiclis Gnadenstatten. Er-innerungen vom ersten obcrosterreichi-schen Lourdes-Pilgerzuge. Knjiga popisuje poleg Lurda tudi ostale tri božje poti. katere obiščejo naši romarji, namreč: Einsicdeln, Fouvier pri Lyonu in Paray le Monial. Velja vezana 3 K.
Fiihrer durch die Scliwelz. Mit 0 Karten. Velja vezano 2 K 40 vin.
Tirol. Praktisches Reisehandbucli. — (Mit 9 Karten.) - Velja vezano 3 K 60 vin.
Riviera, Siidfrankrelch, Corsica, Al-gerleri und Tunis von Dr. Th. Gsell Fels. 5. Auflage. Mit 24 Karten und 30 Planen — Vezano 9 K.
Illustrierter Fiihrer durch Ziirich. —
Cena 60 vin.
Illustrierter Fiihrer durch Innsbruck.
Cena 60 vin.
* * *
Poleg tega priporočamo: Franzosischer Sprachfiihrer. Konver-
sations-VVorterbuch von Emil Pollak. — Cena 3 K.
Deutsch - Franzosisch. Sprachfiihrer fiir die Reise. — Cena 1 K 20 vin.
Handbuch der franzosisehen Um-gangssprache fiir Franzosen und Deutsche von Ed. Coursier. — Cena 3 K 60 vin.
Perfekt franzosisch sprechen. Ein Hilfsbuch fiir Deutsche auf franzosisehem Sprachgebiet, von Jean Crocliet. M i t
A u s s p r a c li e. — Cena 1 K 20 vin.
* $ *
Dalje priporočamo: Lurški majnik. (Šmarnice za 1. 1908.) Sestavil Frančišek Marešič, druga izdaja. Cena 2 K 20 vin.
Lurški čudeži. Francoski spisal Henrik Laser. Poslovenil Frančišek Marešič. Nadaljevanje in drugi zvezek bukev imenovanih »Lurška Mati Božja«. Znižana cena 1 K.
»Katoliška Buhuarna" v Ljubljani.
tSrapinroelsi^ebose takoi v krojaški pomočnik
za veliko delo pri M. Hrastu v Lescah, Oor. 1011 8-4
mmmmm^mmm

C. kr. oblastveno potrjeno i* s> ucilisce za Krojno risanja
branja c fasifi
LSufcllann, Stori tri 1128.
£ Dob! se tudi kroj po žiuotnl mrl e
B0000001O00000®
i —— ,Sče se —r i
0 iiajemnik 0
0
0
g	za gostilno v	Q
B .Narodnem domu' uUellkovcu 0
□
0 □
0
0 □
0
0 gostilna ima 5 gostilniških sob z ly lastno upravo razven posode in ffj perila, vrt, ledenico, dve kleti, sobe za tujce, hlev za izpreganje in mesarijo. Kavcija 2000 K, najemnina 1200 K. Več se izve pri načelništvu Hranilnice in posojilnice w Velikovcu, Koroško.
1026 3-2
0 0 0 0
Singenevi šivalni stroji
kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku. 603 1<
Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edi'>i namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Siriger, kajli ia- h fivaln Ii stro|ev ne oddsjamo p ekupovalcem. marveč j.h občinstvu naravnost p oiiajamo.
Sistger Co., akc. družba za šiv. streja
Ljubljana, Sv. Petra cesta itev. 4.
b UHUcrnm-jr. ura
Zaradi pozne sezone prodaja najnovejšo damsko, moško, dekliško, deško in otroško konfekcijo tudi pod lastno ceno --■
O. BERNATOVIČ
„Angleško skladišče oblek"
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5 . 5761 31
Predstave se vrtijo v delavnikih od 5. do 9. ura popoldne, ob nadaljah in praznikih od 10. do II. ura pradpoldna in od 3. do 9. ura popoldne.
Kinematograf EDISON
s: Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". s s
«sr Danes v sredo nov spored.
K,6
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldno p po d stava za dijaka po zni-i i iani coni. i i
Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na kolodvorih!
> delavci r
dobe takoj trojno delo proti :::; dnevni plaži R 3 — ::::
v tovarni za usnje v Beljaku. 1006
Dež. lekarna pri,Mariji pomagaj' Leustek
Ljubljana, Resljeva c. I
zraven eesarja Franc Jožeforega jubil. mostu
priporoča ob sedanjem Času za jemanje najbolj pripravno pristno, Cisto in sveže
Dorševo med. ribje olje So okprea:
bavljivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano
tanno=chinin tinkturo za lase,
katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K.	210 48—14
Slovita Melnsine nstna in zobna
Vflftfl deluje izborno proti zobobolu in gnji-t UUu lobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K.
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat.
Rokavice
ja dame, gospode in otrobe. Clace svilnate, tricot in cvirnaste. — Vodarne kravate, petlje samovejnice, vedno novosti v največji ijberi pri
?. JY(agdič, Zjubljana, Prešernove ulice jtev. 7.
766 5 c
Za dame!
elegantne klobuhe \
ter vsakovrstne imodelo priporoča
Za otroke!
2237
A. Vivod - Mozetič ižassr
Modni salon trgovsko modnega blaga itd. Popravila klobukov ceno in fino. Zunanja naročila točno.
Filijalka v Kranju na Glavnem trgu.
A
*3
m
!Novost!
Zastonj in poštnine prosto naročajte moj
o novi veliki cenik s koledarjem o
ki obsega vsakovrstna darila in druge družini vedno dobro služeče predmete. -
v
Fr. Čuden, urar in trgovec v JLjubljani.
959 4
t*
t*
V
in®SHHSSHHi
Razglas.
V občini Smihel pri Št. Petru na Krasu namerava gospod Karol Lenasi na tamošnjih obširnih skladih apnenca postaviti
Portland-cement tovarno
in hoče ustanoviti v dosego potrebnega kapitala družbo. — Vse predpriprave za novo industrijsko podjetje, kakor analize in preskušnje kamenja, nakup zemljišč in industrijski železnični lir, so že zvršene.
Oni p. n. gospodje, ki se za to podjetje interesirajo in se ga hočejo udeležiti, se lahko o vseh podrobnostih poduče vsak četrtek in nedeljo dopoldne od 9. do 12. ure v Ljubljani, hotel „Union'', uhod iz Frančiškanske ulice, posvetovalnica.
Županstvo občine Šmihel.
1004 14-2
Revma
Nevralglje, kožne bolezni In chron. Morbus Brlghtll
rane,
| Protin!
ohromelosti In pri različnih :: :: ženskih boleznih ::
Ischias
Krapina-Topiice
765 20-7
Izborni zdravilstveni vspehi
termalno zdravilifiče
vspešno zdravil, s thermal. pitno vodo Hrvatsko (hrvatska Švica).
Priznano od avtoritet, izborno, zdravilno in izredno učinkujoče termalno zdravilno kopališče 36 do 44° C, z največjim termalno«
kopalnim bazenom v Evropi.
Vednl pritok in odtok 3800 lit. v minuti.
Posebne marmor.-kadne kopeli in tuši Sudariji (potilnice) edini te vrste. Otvor-jeno od 1. aprila do konca novembra. Znižane cene do 1. junija in od 1. sept. Kopal, zdravnik dr. Ed. Mai. Klin. masaža, zdravilna gimnastika, elektriciteta.
Prospekte in pojasnila daje kopali&ko ravnatelj. Krapina-Toplice na Hrvatskem.
Zdravilišče s stanovanji, najpopolnejši higien>ški kom-fort. Izboren restavrant in kavarna. Cene zmerne; čitalnice In konverzac. dvorane. Dvigalo, pokrito sprehajališče. Krasni parki. Lepa žup. cerkev. Stalna zdraviliška godba. Igrišča, razvedrila itd. Avtomobili.
Od postaje ,Rogaške' lokalne želez. Grobelno-Rogatec, od-cepek (Dunaj-Trst) 2 uri. Postaja Zabok-Krapina-Toplice (Čakaturn-Zagreb) 1 uro. Na obeh postajah poštni in zasebni vozovi Zasebni avtomobili. Naročila pri kopel, ravnateljstvu na postaje Zabok-Krapina-Topllce, Rogatec In PoljSane.
C. in kr. dvorni založnik in papežev dvomi založnik	1000 bi—"
lekarnar Plccoli, IJublJana
>	Dunajska cesta (lekarna pri angelju)
(»''M'' opetovano odtHcovan, prteraroča n;ntov>ne preizkušene izdelke-	_____
.Antirrheumon" S0,Ktoin°prgou
trganju ln podobnim revmatičnim bolečinam. 1 steklenica stane 50 h.
Salmijakove pastUe.g^:
pavost in kašelj, razkrajajo sliz.
1 škatljica stane 20 h, 11 škatljic stane
2 kroni.
7pl07nntn vino vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede In slabotne wltZlUOW	otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni.
Poštni zavoj s 3 steklenicami K 6-60 franko zaboj in poštnina.
THnlH-nfa >/o *olr»Hon je želodec krepilno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje
lmlultt £,a /lpluupt telesa pospešujoče sredstvo. 1 steklenica 20 vin.
Naročila s» točno izvr&e proti povzetju.
V nekem večjem mestu Spod. Štajerja se radi družinskih razmer takoj ceno proda starorenomirana, dobro idoča	995 3-3
mešanj
Vprašanja naj se naslavljajo na upravo »Slovenca«.
tropinovec kranjski brinjevec
Odlikovano * Parizu.
se dobi v sodih od 60 litrov
naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v
veležganjarni in rektifikarni sadja
M. Rosner & Co.,
Ljubljana,
Spod. Ši&ka, poleg Kosler-jeve pivovarne.
h Dekliška
»ZDRUŽENIH PIVOlfAREN" Žalec in Laške
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvatori (črno pivo a la moaakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). —— pe?8|ati>e na dem $prejerne rejtcureiter ,j<aredncge Oomo" g. KržilnlR (Telefon ft, 82.)