Pogodbena nezvestoba. 237 Pogodbena nezvestoba. Prof. Lapaine. ločba čl. 357 odst. 1, enaka kakor po § 919 o. d. z., ki mu je služila za vzot. — Obseg odškodnine, če je prodajalec kriv zamude, se ravna po< § 1324 o. d. z. po stopnji krivtde, doičim gre po čl. 283 trg. zak. Vselej polna odškodnina. — Obseg odškodnine na mesto spolnitve je po obojnem prarvu računati po diferenčni teoriji. — Ako je prodajalec zamuldil dobavo, ki je za oba dela deljiva, pozna čl. 359 slično določbo, kakor § 918 odst. 2 (ki je po njem posnet). — Najpustitev trajnega pogodbenega razmerja se more po obojnem pravu in po sami pravni logiki izvršiti le v pogledu na neizvršeni del dobave, ne tudi glede na iiz« vršeni; učinkuje torej ex nune, ne, kakor odistop, ex tunc. — Od neizvršenega dela dobave je napustitev možna ne le v pogledu baš zamujene činitve, marveč tudi v pogledu ne« katerih bodočih ali vseh bodočih činitev. Tega dalekosež-nega upravičenega v prid kupcu proti moroznemu prodajalcu (po določbi § 918 odst. 2) ni v trg. zak., a ga je nujno tolmačiti tudi vanj, ker trg. zak. ne more biti manj strog, kakor je o. d. z. Doslej nismo opazili med sankcijami na dobavno za« mudo prodajalca po o. d. z. in po trg. zak. druge razlike, kaikor v pogle'du na obseg ev. doilžne ddškodnine po § 1324 odn. čl. 283 (od katerih je pravilnejši trg. zak.). Nadaljnja ¦ Pogodbena nezvestoba. 239 razlika poteka iz čl. 357 odst. 3, ki dopušča kupou abstraktno računanje odškoidnine radi nespolnitve pogodbe, dočim mOra kupec po državljanskem pravu dokazati konkretno škodo. A »razlika med kupno in tržno (borzno) ceno ob času in na kraju dolžne dobave« (čl. 357 odst. 3) je le mini* mum odšikodnine, ki jo sme zahtevati trgovinskopravni ku« pec; upravičen je, da zahteva tudi ev. višjo konkretno škodo. Konkretno škodo dokazuje in zahteva tudi tedaj, kadair abstraktne ni moči ugotoviti (ker blago nima tržne odn. borzne cene). Hibna spolnitev prodajalca. Prva posebna določba trg. zak. se tiče dolžne kvalitete prodanega blaga. Čl. 335 t. z. določa: »Ako v pogodbi ni do« ločeno nič natančnejšega o lastnosti in dobroti blaga, jamči zaivezanec za trgovinsko blago srednje vrste in dobrote.« Ta določbai velja le za generične prodaje, pri species* prodajah velja tudi po trgovinskem pravu določba § 1047 (§ 1061) o. d. z., da je treba prodano stvar izročiti »v tistem stanju, v katerem je bila ob sklenitvi pogodbe.« — Nadalj« nje nosebne določbe za trgovinski kqp so v čl. 347—350 t. z. Te določbe veljajo le za distančne kupe in predpisujejo v bistvu dejanja opreznosti, katera mora storiti ku« pec, da si očuva svoj jamčevalni 'zahtevek, ne pa njegove vsebine. I>aloobe so tako vobče znane, da jih ni treba na« vajati. — Te navedbe kažejo, da s a n k c i j na hibno spolnitev prodajalca ni iskati v trgovinskem, temveč v državljanskem pravu (§§ 918, 932). Kakor tam, nam je zato v trgovinskem pravu razlikovati med hibnimi species- in genusproda-jami. Ako je bilo hibno dobavljeno generično določeno blago, in opazi kupec hibo že ob prejemu, more blago zavrniti, tožiti na ponovno spolnitev z odškodnino (ali brez nje) ali od pogodbe odstopiti z odškodnino (ali brez nje). Ako hibe ne opazi in blago prevzame, ima jamčevalne zahtevke, zlasti actionem redhibitoriam in quanti minoris. Ako je bil hibno dobavljen s p e c i e s - predmet, ki je bil obremenjen s hibami že ob sklenitvi pogodbe, nima kupec sankcij iz § 918 o. d. z., marveč le jamčevalne zahtevke po § 932 o. d. z. Sankcije iz § 918 ima, ako postane kupljeni species« predmet hiben šele izza siklenitve 'pogodbe. — Ako je po« vrh prodajalec kriv, se morejo tako po trgovinskem, kakor po 'državljanskem pravu uveljavljati 0'dškodninski zahtevki, kumulativno z jamčevalnimi. Za druge primere prodajalčeve nezvestobe, zlasti za spolnitev na nepravem kraju ali za izjalovljenje spolnitve 240 Pogodbena nezvestoba. po njegovi krivdi ali po naključju, ki je zanj odgovoren, ni= mamo ne za državljaaiskopravno, ne za trgovinskqpravino kuipoprodajo posebnih določb, taiko da veljajo občne. — Mi« mogrede naj omenim le še doiločbe §§ 1048—1049, ki sO' upo« rabne na kupoprodajno pogodbo po odtedbi § 1064. »Ako je pogojeno, v katerem času je stvar izročiti, pa se med tem zamenjana (kupljena) določna stvar s prepovedjo' odtegne prometu ah prqpade po naiključju docela aH vsaj čez polo« vioo vrednosti, se šteje, da menjava (kupo(prodaja) ni bila sklenjena.« (§ 1048) Po pravni logiki in po § 1447 bi prestale obveznosti iz take pogodbe kot nesipolnjive; a pravni učinek je isti, kakor »če se šteje pogodba za nesklenjeno«. Poseb« niost §«a 1048 je le, da nastopi enak učinek, kadar je zgubila kupljena species od sklenitve do spoteitve čez polovico na vrednosti; kupcu tudi v tem primeru ni treba stvari prevzemati. »Druga poslabšanja stvari, ki so med tem časom po naključju nastala, in bremena gredo na račun posestnika« (§ 1049, stav. 1.). Ta norma se razume že po siplošni določbi o prehajanju nevarnosti (nevarnost prehaja s prepodajo odn. za prepodajo dogovorjenim ča« som); kuipec mora v tem primeru stvar prevzeti, a plača za izgubo na vrednosti znižano kuipnino. »Ako so pa stvari za« menjane (kupljene) počez, tripi naključno propast posamez« nih komadov prevzemnik, razen če se je celota spremenila čez polovico na vrednosti.« (§ 1049, stav. 2.). Pri kupopro« Halah »ipočoz« n^ora kupec, če je siploh dolžan prevzeti (ker kupljena stvar ni izgubila preko polovice na vrednosti), pla« čati polno dogovorjeno ceno. Plačilna zamuda kupca. Po § 918 o. d. z. ima zvesti prodajalec proti moroznemu kupcu spolnitveni zahtevek in Odstopno upravičenje, a zadnje po nujni uporabi čl. 354 trg. zak. na državljanskopravni kup samo, dokler prodanega predmeta ni izročil. Trgovinsko« pravne sankcije za isti primer nezvestobe se po čl. 354 gla« sijo: »Ako je kupec v zamudi s plačilom kupnine, in blago še ni izročeno, ima prodajalec izbiro, da zahteva spolnitev pogodbe in odškodnino radi zakasnele spolnitve, ali da na mesto spolnitve blago na račun kupca piroda po določbah čl. 343 in zahteva odškodnino, aH da odstopi od pogodbe, kakor da ni bila sklenjena.« Prva in tretja sankcija se vje« mata z državljanskoipravnima, tretja, t. j. pravica do tkzv. zadostitvene prodaje (Befriedigungsverkauf) je posebnost trgovinskega kuipa. — Vse tri izbirne pravice izvršuje prodajalec ne glede na kupčevo krivdo. — Če doseže pri Pogodbena nezvestoba. 241 zadostitvenii prodaji nižjo ceno, kakor jo je imel dobiti od nezvestega kuipca, doplača kupec tudi ta primanjkljaj ne glede na svojo krivdo. Zato je beseda • »odškodnina« pri drugi izbirni pravici čl. 354 rabljena v netehniškem smislu; kakor pri sipolnitveni pravici, ki nudi prodajalcu zakonite zamudne obresti tudi ne glede na kupčevo krivdo. — V osta« lem ni razlik med obojnima pravoma; v čl. 356, 357 odst. 1. in 359 se ponavljajo iz o. d. z. znane določbe (za izvrševa« nje odstopnega upravičenja, za fiksne kupe in za kupe .z obojestransko deljivimi oinitvami), odnosno je III. nov. te določbe prevzela iz trg. zak. — Za druge primere kupčeve nezvestobe n. pr. če opravi plačilo na nepravem kraju (v nasprotju k določbam § 905 odst. 2 odn. čl. 325 trg. zak.) niso ne v o. d. z. ne v trg. zak. uzakonjene posebne sankcije in veljajo občne. Oprostitvena in zadostitvena iprodaja sta po izvedenem najbolj značilni posebni sankciji trgovinskopravne kupo« prodaje. Državljanskopravni nista potrebni; zato bosta ostali posebni upravičenji prodajalcev po trg. zak. tudi v bodoče. Posebni določbi o abstraktnem računanju škode in o popolnejšem obsegu odškodniniskega zahtevka po trg. zak. pa še utegneta preiti v državljansko pravo. Delovršna (podjetniška) pogodba. Najbolj praktični primeri pogodbene nezvestobe so tu« di tu: podjetnikova dobavna zamuda in njegova hibna Sipol« nitev ter naročnikova plačilna zamuda. Posebno sankcijo imamo v § 1167 o. d. z. le za drugi navedenih primerov pod naslovom »jamčevanje za hibe«. Za dobavno zamudo podjetnika in plačilno zamudo naročnika veljajo^ torej občne sankcije po § 918 sled. — Poleg § 1167 se bavita s primeri pogodbene nezvestobe iz delovršne (podjetniške) pogodbe še §§ 1168 in 1168 a. Prvi ima določbe za dva primera »izja« lovljenja izvršitve« po naročniku; drugi vsebuje, kakor bomo videh, gole apUkacije občnega odškodninskega prava. — Vsi trije §§ 1167, 1168, 1168 a so novelirani. Dobavna zamuda podjetnika. Zvestemu na« ročniku nastaneta obe preprosti sanikciji (§ 918): spolnit« venega zahtevka in odstopnega upravičenja, med katerima izbira. Ob podjetnikovi krivdi mu nastane še (§ 921) od« škodninski zahtevek. Njegove pravice so enake, kakor kup« čeve ob dobavni zamudi prodajalca. Odstop od pogodbe mora po § 918 odst. 1 zapretiti in pri tem podeliti podjet« niku primeren rok za naknadno sipolnitev. Za fiksno ter« minirane delovršne pogodbe velja § 919. Ako je podjetnik 342 Pogodbena nezvestoba. zaimuidil dobarvo, ki je za dba dela defljiva (isukcesivno doba« \'0), velja § 918 odst. 2, in more naročniik radi zakasnitve delne činitve odstopiti od poedine ali vseh še nesipolnjenih delnih čimitev. Za obseg odškodnine velja § 1324 o. d. z. odn. čl. 283 trg. zak. Hibna spolnitev podjetnika. Predvsem razlikujeta 1. in 2. stavek § 1167 med »bistvenimi hibami, radi katerih je delo nerabno ali ki nas,pTOtujejOi izrecnemu dogovoru« in med »hihamii, ki niso niti bistvene, niti proti izrecnemu pogoju«. Radi prvih hib, bistvenih (kratko izraženo), more naročnik »od pogodbe odstopiti«, radi drugih (nebistvenih) more zahtevati »ali popravo, ako za njo ni treba neprimernih potroškov, ali pritnerno znižanje oči? mene«. Poprava ali znižanje odmettie se moreta zahtevati po 2. st. tudi radi bistvenih hib, dočim radi nebistvenih ni odstopnega upravičenja. Z drugimi besedami: Ob bistvenih hibah ima naročniik tri izbirne pravice (odstop, poipravo in znižanje odmene), ob nebistvenih dve (popravo in zni« zanje). — Za oba primera (bistvenosti in nebistvenosti hib) veljata še določbi 3. in 4. stavka § 1167: »Za popravo mora določiti (podjetniku primeren rok z izjavo, da odklanja po« pravo po preteku tega roka« (stav. 3) in »V ostalem je upo= raibiti predpise, ki so v obče dani za jamčenje pri odmen« sikih pogodbah« (stav. 4). Zadnji stavek velja zlasti za roke uveljavljanja zakonitih sankcij (§ 933, ki ga je torej upo« raibiti tudi v delovršnem pravu) in za primere podjetnikove krivde, ko mora podjetnik (po § 932, 1. odst., zad. stav.) vrh gori navedenih svojih obveznosti( ki nastanejo ne glede na krivdo) poravnati vso prizadeto škodo. Za obseg odškodnine veljata § 1324 o. d. z., odn. čl. 283 trg. zak. Če primerjamo sankcije na hibno spolnitev delovršne pogodbe po § 1167 z občnimi sankcijami po 17. pogl., od« krijemo več važnih razlik: 1. Tudi § 932 raizlikuje med poglavitnimi in manj tehtnimi hibami, a šteje k prvim le tiste, ki ovirajo redno rabo stvari in so neodpravljive. Po § 1167 neod« praivljivost ni noben znak bistvenosti hib. Iz tega sledi, da so poglavitne hibe po § 932 težje narave in redkejše, kakor bistvene po § 1167. 2. 17. ipogl. poizna ob hibnih sipolnitvah dvojno vr« sto korektivov: eno'(§«a 918) za primer, da je pridobitelj hibo pravočalsno opazil ter se obvaruje preteče škode s tem, da neustrezno spolnitev zavrne (pridržujoč si sipol« nitveni zahtevek aH odstqpno upravičenje);. drugO' vrsto Pogodbena nezvestoba. 24S (§-a 932) za primer, da hibe ni opazil, da je spolnitev prevzel in mu nastane iz tega škoda, ki jo reparira z jamčevalnimi zahtevki. Nasproti temu so sankcije § 1167 enotne, naj je naročnik ob prejemanju hibo opazil aili je ni opazil. V obeh primerih ima iste korektive. Zadnja ure» ditev zakonodajalca je bolj praktična, a teoretično manj pravilna. Po svoji vsebini se, kakor smo videli, korektivi §§»ov 918 in 932 zelo približujejo. 3. Po § 932 pridobitelj ob poglavitnih hibah nima nikake izbire med jamčevaiJJnimi zahtevki, ampak le redhibicijski zahtevek; izbirati more (med znižanjem odtnene, popravo odn. dopolnitvijo .primanjkljaja) le ob manj tehtnih hibah, ki ne ovirajo redne raibe, ah so, če jo ovirajo, odpravljive. Po § 1167 ima naročnik ob hibnih sipdlinitvah vedno izbirne zahtevke (ob bistvenih hibah tri, ob nebistvenih dve). Ta razlika pa se nekoliko izniivelira s strožjim pojmovanjem poglavitnih hib po § 932 v primerjanju z bistveniini po § 1167. — Modeme zakonodaje so začele to razliko oidprav« Ijati, uzakonjujoč tudi ob poglavitnih hibah izbiro med actio redhibitoria in quanti minoris. 4. Odstop od pogodbe po' § 918 se mora zaipretiti in pri tem nezvestemu pogodbeniku podeliti rok in prilika za naknadno Sipolnitev. Redhibicijiski zahtevek po § 932 se uveljavlja brez teh kavtel, tako da more pridobitelj, ki je prevzel hibno činitev kot sipolnitev, odstopiti od pogodbe, ne da bi Oidstop zapretil in nudil priliko- za naknadno sipol« nitev (ker je že s,polnjeno). Kakor v tem zaldnjem primeru, se izvršuje tudi odstopno upravičenje po § 1167 brez zajpre« titve, zato sipominja bolj na redhibicijski zahtevek po § 932, kakor na odistoipno upravičenje po § 918. Naj je torej na» ročnak bistveno hibno izvršeno delo prevzel ali zavrnil, more od pogodbe Odstopiti, ne da bi dal podjetniku priliko za ponovno brezhibno izvršitev. Slično pretnjo, kakor za odstop po § 918, predpisuje § 1167 v 3. stavku za primer, da se odloči naročnik radi hibe nega izdelka (bistveno ali nebistveno hibnega) za popravni zahtevek. Pri tem »mora podjetniku določiti primeren rok z izjavo, da odklanja popravo ipo preteku tega roka«. Ako je spolnil to kavtelo in podjetnik v prejetem primernem roku terjane ipKuprave ne izvrši a(li jo izvrši zopet hibno, more zae htevati ob bistveni hibi odstop ali znižanje odmene, ob ne* bistveni znižanje odmene. Ako kavtele ne bi bil spolnil, bi ostal vezan na enkrat izbrani popravni zahtevek. 5. Znižanje odmene (zmanjšanje plačila) se more ter« jati po § 932 le ob nepoglavitnih (manj tehtnih) hibah, po ¦244 Poigodbena ne2ivestoba. § 1167 ob nebistvenih in bistvenih. A tudi ta razUka )se do* nekle iznivelira ipo okolnosti, da so nepoglavitne hibe po § 932 širši pojem, kakor nebistvene po § 1167. Na podlagi teh razlik moremo zaključiti, da. so sankcije po § 1167 za podjetnika strožje in za naročnika ugodnejše, kakor občne sankcije ipo 17 pogl.; tudi strožje, kakor sank* cije na hibno spolnitev ikuipoprodajne pogodbe. Večja stro* gost za podjetnika je zlasti v tem: a) da ob bistveno hib= nem izdelku ne dobi prilike za ponovno brezhibno izvršitev, dasi je naročnik hibo takoj opazil, prevzem zavrnil in mu še ni nastala nobena škoda; pri drugih pogodbah bi se mo* ral v istih okolnostih odstop zapretiti; b) da more naročnik ob bistvenih hibah odstopiti, dasi so hibe odpravljive, in je podjetnik ipripravljen jih odipraviti; c) da more naročnik popravo hibno izvršenega dela zahtevati vedno, ne le ob nebistvenih hibah, ampak tudi ob bistvenih, dočim ima po § 932 ob poglavitnih hibah samo redhibicijski zahtevek; č) da more alternativno vedno zahtevati znižanje 0'dmene (ob nebistvenih in bistvenih hibah); ta zahtevek je podjet* niku neljub zlasti v primerih, ko bi raje delo- »(popravil« (odpravil hibe in natura). — Milejša je sankcija § 1167 za podjetnika in neugodnejša za naročnika v toliko, da naroč* nik nima spolnitvenega zahtevka po § 918, t. j. da ne more siliti podjetnika, da mu napravi noivo brezhibno delo, dasi bi to bilo možno. Do ponovne brezhibne izvršitve dela nima torej podjetnik ne pravice, ne dolžnosti. Plačilna zamuda naročnika. Po zakonu mo* ra plačati dolžnik iz roke v roko (ko- prejme naročeno delo, § 1170). Če ne stori tako, more podjetnik, kakor prodajalec in vsak drug spolnilec iz dvostransko obvezne pogodbe (iz* ročitev zadržati po 1052 in) zahtevati plačilo (sipolnitev) aU odstopiti (pod znanimi kavtelami). Oboje po občni sank* ciji § 918 odst. 1, ker v delovršnem pravu ni uzakonjena nobena posebna. Ena pa se nujno' priporoča in jo je treba po zgledu čl. 354 trg. zak. interpretirati in legem latam (slič* no, kakor smo to storili pri državljanskopravni kupoprodaj* ni ipogodbi): Oidstop podjetnika od pogodbe je časovno omejen do izročitve neplačanega dela naročniku; po' taki izročitvi ne more podjetnik več odstopiti. Tretjega proda* jalčevega zahtevka po trg. zak., t. j. do tzv. zadostitvene prodaje podjetnik ob naročnikovi plačilni zamudi nima. Spolnitveni zahtevek »z odškodnino radi zamude« (zamud* nimi obrestmi) in odstopno upravičenje sta podana že ob objektivni plačilni zamudi (§ 918); ob subjektivni pristopi še odškodninski zahtevek (§ 921). Pogodbena nezivestoba. 245 Izjalovljenje izvršitve (gl. nadlp^ k § 1168). O izjalovljenju izvršitve delovršne pogodbe govorimo, ka« dar ipostane izvršitev naročila nemožna bodisi po* krivdi pogodbenikov bodisi po kakem naključju, ki so zanj odgovorni. Nasiprotje izjalovljenja je onemogočenje naročila po golem naključju (§ 1447). Izjaloviti more izvršitev naročila eden ali drugi pogodbenik, naročnik ali podjetnik, a § 1168 ima posebne sankcije le za izjalovljenje po naročniku. Za izjalovljenje izvršitve ipo krivdi podjetnika ali pO naključju, ki je on zanj odgovoren, velja občna sankcija § 920: Naroč« nik more zahtevati odškodnino radi nes,polnitve ali od po« godbe odstopiti (v smislu: opustiti vsak zahtevek). § 1168 uzakonjuje v 1. st. 1. odst. in v 2. odst. sankciji za nastopna primera izjalovljenja izvršitve po- naročniku: 1. Izjalovljenje izvršitve radi podjetnikove ovirano s ti po okolnostih na strani naročnika: »Ako se delo ne izvrši, gre podjetniku ven« dar dogovorjena odmena, ako je bil pripravljen delo izvršiti, pa je bil oviran po okolnostih, ki se tičejo naročnika; toda mora si odračunati, kar je radi izostalega dela prihranil ali kar je pridobil z drugačnim zaposlenjem ali pridobiti nalašč zamudil« (§ 1168, 1. st. 1. odst). Iz te določbe izhaja: a) da spadajo oviralne okolnosti, naj si so nastale brez krivde ali po krivdi naročnika, čim »leže na njegovi strani« (kakor se izraža nemško besedilo § 1168), v njegovo- nevarnostno sfero; b) da dobi podjetnik, čim je bil pripravljen, delo izvršiti, dogovor j eno odmeno, reducirano za v zakonu na« štete postavke. Določba sipominja na občno sankcijo § 920, po kateri plača vsak pogodbenik, če se izjalovi spolnitev po njegovi krivdi ali po- naiključju, ki je zanj odgovoren, odškodnino radi nes,polnitve. V oči zbode nasprotje v izrazih, da dobi zvesti pogodbenik po § 920 »odškodnino«, pogodbenik po § 1168 »dogovorjeno odmeno« (reducirano). Toda po m. m. ima tudi reducirana odmena po § 1168 od« škodninski (ne sipolPitveni) značaj in služi dogovorjena od« mena le za podlago izračunanju odškodnine. Kajti, čim je izvršitev dela izjalovljena (onemogočena), prestane ne le naročnikova pogodbena obveznost, ampak tudi podjetni« kova, baš radi prestanka naročnikove; čim pa je ukinjena podjetnikova lastna obveznost, ne more več terjati odmene kot take, marveč le odškodnino. Tako sipravim v sklad juri« stični konstrukciji § 1168 in § 920; tudi zvesti naročnik dobi od nezvestega podjetnika, kakor smo videli, le »odškodnino radi nes,po]|nitve«. — Ob sebi umevno se more zvesti pod« jetnik napram nezvestemu naročniku odreči vsakemu 248 Pogodbena nezivestoba. zahtevku (tudi reducirani odtneni). Tega § 1168 ne ;pove izrecno, kakor § 920. V § 920 rabljenih besed, da s tem »odstopi od pogodbe« (kar pri obojestransko prestalih ob= veznostih ni več možno), pa ni razumeti v tehniškem smislu, marveč v smislu opustitve vsakega zahtevka. 2. Izjalovljenjeizvršitveradinaročniko-vega nesodelovanja (kadar je potrebno): »Ako izostane sodelovanje, ki je potrebno za izvršitev dela, je podjetnik tudi upravičen, da podeli naročniku primeren rok za naknadno sodelovanje z izjavo, da bo veljala pogodba za ulkinjeno, ako bi potekel rok brezuspešno« (§ 1168, 2. odst.). Ker sledi navzočna sankcija 2. odst. sankciji 1. odst., je tolmačiti besedico »tudi« predvsem v pozitivnem smislu, da more zvesti podjetnik od nezvestega naročnika zahtevati reducirano odmeno, in sicer brez razlike, ali je naročnik odtegnil potrebno sodelovanje po krivdi ali brez krivde. More pa tudi od pogodbe odstopiti, potem ko je »ukinitev« pogodbe zapretil in podelil naknaden rok za sodelovanje. Izbira torej med zahtevkom reducirane odmene in med odstopnim upravičenjem. Iz besedice »tudi« pa izhaja dalje negativno, da kake nadaljnje pravice zvesti podjetnik pro'ti nezvestemu naročniku nima. Po § 918 bi imel še spolnitveni zahtftvek v vseh tistih primerih, ko je naročnikovo sodelo« vanje še možno. Po speoialni sankciji 2. odst. § 1168 tega zahtevka nima in zato ne more tožiti naročnika na obljub« Ijeno sodelovanje (kar obenem opravičuje, da se šteje ta primer pogodbene nezvestobe k »izjalovljenju izvršitve«). Ako se podjetnik odstopnega upravičenja ne iposluži ali ne na zakonit način, mora delo izvršiti tudi na kasnejšo pri« pravljenost naročnika k sodelovanju. Prvi odst. § 1168 ima v 2. st. še sledečo določbo: »Ako je bil (sc. podjetnik) radi okolnosti (na strani naročnika) prikrajšan z izgubo časa pri izvršitvi dela, more zahtevati primerno odškodnino«. Ta določba predpostavlja, da se izvršitev dela ni izjalovila, ampak opravila, vendar z zamudo radi okolnosti, ki se tičejo naročnika. Kakor po določbi 1. st. istega § 1168, spadajo tudi tu oviralne okolnosti na naročnikovi strani v njegovo nevarnostno sfero. Zato trpi posledice — »primerno odškodnino« — on, naročnik. Podjetnik dobi poleg te odškodnine seveda popolno plačilo za delo, katerega izvršitev se v tem primeru ni izjalovila, ampak opravila. Od treh stavkov in določb § 1168 a se bavi s primerom pogodbene nezvestobe le tretji, ki je ipo vsebini gola aplika« oija občnega odškodninskega (deliktnega) prava: »Ako- se Pogodbena nezivestofca. 247 skazi ddlo radi očitne neustreznosti od naročnika danega blaga ali radi očitno napačnih naročnikovih navodil, je odigo« voren podjetnik za škodo, ako ni posvaril naročnika gledu spolnjenih preteklih. Odstop od vsega pogodbenega razmerja (vse njene vsebine) je torej možen le, če je postal sopogodbenik nezvest že ob prvi ;s,polnitvi, takoj ko se je pogodba imela začeti realizirati. Večina sankcij na nezvestobo rabodajalca in rabojemal« ca je sipecialno urejena v 25. poglavju. Potreba sklicevanja na določbe 17. pogl. (§ 918, 932 i. dr.) ali na one 24. pogl. o. d. z. (glede na določbo § 1094 o. d. z. »da je rabo i^ari imeti za kupljeno«), skoro odpade. — Historično je zanimiva Okolnost, da so bile is,pecialne sankcije 25. poglav« ja, med njimi odstopno upravičenje, že v prvotnem besedilu o. d. zakonika (pred novelo), torej ob veljavnosti starega § 919 o. d. z., ki je sankcijo odstopa od pogodbe načeloma odklanjali. Pogodbena nezvestoba rabodajalca. 1. Rabodajalec je predvsem dolžan, rabojemalcu rk. predmet v rabnem stanju prepustiti (§ 1096, 1098). Ako krši to dolžnost: a) more rabo jemalec predvsem uveljav« Ijati svoj spolnitveni zahtevek, t. j. tožiti na prepustitev rk. predmeta v rabnem stanju (§ 918 odst. 1); b) more dalje izbiroma po isti določbi § 918 odst. 1 zapretiti odstop od pogodbe in po brezusipešnem poteku naknadnega sipOlPit« venega roka od pogodbe odstopiti; c) more končno, če je bil rk. predmet izročen »v takem stanju, ki ga dela nespo« sobnega za pogojeno rabo«, po sipecialPi določbi § 1117 st. 1 248 Pogodbena nezvestoba. O. d. z. od ipogodbe odstopiti brez vsake zaipretitve in brez podelitve naknaidmega roka. To zadnje odstoipno uipravi* čenje je, kadar so bili najeti stanovanjski iprostori, ki so zdravju škodljivi, celo jus cogens in ga more najemnik uveljavljati, dasi je ob sklenitvi ,pogodbe ipoznal kakovost prostorov (§ 1117 st. 2). — Vsa ta upravičenja imia rabo* jemailec ne gleide na krivdo rabodaijalca; ob krivdi mu ipriti= čejo še odškodninski zahtevki (ker se je rabodajalec zakass nil s iprepiiistitvijo rk. predmeta odn. radi nesipolnitve po^ godbe). — Nadaljnjo sipecialno sankcijo uzakonjuje nov. § 1096: »Ako je rk. predmet ob prepustitvi tako pomanj« kljiv..., da ni za pogojeno rabo, je rabojemalec prost pla* čevanja rajbnine, dokler traija in kolikor traja nerabnost. Tej oprostitvi se ob najemu nqpremičnin ni moči odreči v nas prej« (2. in 3. stavdk). Tolmači § 1096 soglašajo v tem, da uzalkonjenli »oprostitveni« zahtevek ni aplikacija actionis minoris na rabokuipno pravo, marveč da naistqpi ta oprosti? tev brez uveljavljanja ex lege (v nasprotju k jamčevalnim zahtevkom), in da radi tega za rabojemalca ne veljajo roki, uzakonjeni za jamčevalne zahtevike (§ 933). Kalko pa naj se kvalificira oprostitveni zahtevek § 1096 pozitivno, o tem ni sogkisja. Po m. m. gre za preiprosti ugovor non adimpleti contractuis v smislu § 1052 o. d. z. Krivde rabodajalčeve oprostitveni zahtevek ne predpostavlja. 2. Rabodajalec je dalje dolžan, rk. predmet v rab-nem stanju vzdržati (§§ 1096, 1098). Sem spada tudi njegova negativna dolžnost, da ne moti rabojemalca v pogojeni rabi in užitku (§ 1096), dalje dolžnost, da opravi vsa potrebna popravila (§ 1097); le zakupnik mora za nekatera popravila skrbeti sam. Znova postaviti propadli rk. predmet (naj je propal radi starosti ali po naključju), rabodajalec ni dolžan (§§ 1104, 1112). Dolžnost za vzdrževanje rk. predmeta v rabnem stanju velja tudi, kar se tiče pravnih hib. — Ako krši rabodajalec opisano vzdrževalno dolžnost: a) more rabojemalec predvsem uveljavljati sipolnitveni zahtevek, t j. tožiti, da rabodajale« potrebno popravi, da opulsti motitev im dr.; b) more izbiro^ ma pogodbeno razmerje napustiti (pro futuro), in to ali po kavtelah § 918 ali po specialni določbi § 1117 st. 1 brez za* pretitve in podcUtve naknadnega roka: »Ako je rk. pred^ met zapadel v stanje, ki ga dela nesposobnega za pogojeno rabo, je raibojemalec upravičen, celo pred potekom pogo^s j enega časa brez odpovedi od jTX>godbe odistopiti«. Kadar so bili najeti stanovanjski prostori, ki so zdravju škodljivi, postane raibojemsilčevo napustitveno upravičenje juis cogens Pogodbena nezvestoba. 249 1117 st. 2). — Obe upravičenji ima rabojemalec ne glede na krivdo rabodajalca; ob krivdi terja še odškodnino (ker ni spolnjen ostanek rabokupnega razmerja). — Oprostitveni zahtevek po § 1096 st. 2 in 3 velja tudi, kadar je kršena ta vzdrževalna dolžnost in je tedaj še posebno praktičen; velja ne glede na krivdo rabodajalca. V §§ 1104 in 1105 pa sta uzakonjena še dva nadaljnja oprostitvena zahtevka: v § 1104 p op o 1 e n popust rabnine za primer, da se rk. predmet radi ondod zgledoma navedenih poškodb po ujmah ne da rabiti; v § 1105 delen popust, kadar ostane najem« niku kljub poškodbam po ujmi utesnjena raba rk. predmeta. Med pravno naravo oprostitvenega zahtevka po § 1096 kot generalnega in med popustnima zahtevkoma po §§ 1104 in 1105 kot specialnima (naistalima iz poškodb po ujmah na rk. predmetu same m), ni delati razlike. — Da nima v pri« merih §§ 1104 in 1105 rabojemalec sipolnitvenega zahtevka (pravice do nove postavitve), sem že omenil. — Ker veljajo vse sankcije tudi ob neuporabnosti rk. predmeta radi prav« nih hib, postane rabojemalec oproščen plačevanja rabnine, če n. pr. rabodajalec ne more zavrniti pravic drugih oseb na rk. predmet. Še en primer rabodajalčeve nezvestobe, ki je urejen po o. d. zalkoniku, naj ne ostane neomenjen, dasi vsebuje zgolj aplikacijo občnega odškoidninskega prava (§ 1119: »Če je bila najemodajalcu znana potreba nove zgradbe že ob sklenitvi pogodbe ali če postanejo dalje časa trajajoča po« pravila ipotrebna radi tega, ker so.se zanemarjala maPjša popravila, se mora dati najemniku radi izostale rabe pri« mema odškodnina.«) Pogodbena nezvestoba rabojemalca. 1. Rabojemalec je dolžan, rabiti rk. predmet s a 1 v a r e i substantia (arg. § 1109), če ga rabi; zakaj rabiti ga, ni njegova dolžnost, ampak pravica. Le izjemoma more biti raba rk. predmeta rabojemalčeva dolžnost na pr. pri tzv. »delnem zaku,pu«, pri katerem rabodajalec ne mOre dobiti rabnine, izgovorjene v delu plodov, če zakupnik zakupa ne izvršuje. Zoper dolžnost, rabiti rk. predmet salva rei sub« stantia, greši zlasti tisti rabojemalec, ki da rk. predmet v podrabokup v naSprctju z določbo § 1098 o. d. z. — Sankcija na kršitev te obveznosti je: a) predvsem v spolnitvenem zahtevku; rabodajalec toži na opustitev protizakonite rabe n. pr. na odslovitev podnajemnika; b) izbiroma v upravi^ oenju, »zahtevati predčasno ukinitev pogodbe, če se rabi predmet na znatno kvaren način« (§ 1118 o. d. z.). To na« 16 250 Pogodbena nezvestoba. pustitveno upravičenje se izvršuje brez zapretitve in po= delitve roka za odstranitev kvarne rabe; rabodajalec pa se lahko [poslužuje svojega upravičenja tudi pod temi kavtelami (§ 918 ail. 1). — Obe sankciji pritičeta ne glede na krivdo rabojemalca; ob krivdi gre rafcodajalcu še odškodninski za* htevek. Rabojemalec, ki je siprejel podrabojemalca, ne meneč se za določbo § 1098 o. d. z., je vselej kriv, zato mora plačati vselej odškodnino. — Rabodajalec more napustiti raboikupno razmerje tudi za čas, za katerega je prejel ralb' riino plačano naprej; seveda nastane glede naprejšnjega plačila kondikcija po določbi § 921 stav. 2. o. d. z. 2. Rabojemalec je dalje dolžan, da plačuje v redu rabnino. Ce je ne plačuje, more rabodajalec, kakor v primeru kršitve pod L, izbirati: a) m^ed tožbo na plačilo (sipolnitev), pri čemer zadenejo moroznega rabojemalca za> konite zamudne obresti ne glede na njegovo krivdo, in b) med upravičenjem, napustiti pogodbeno razmerje; to upravičen nje pa le po določbah in omejitvah § 1118, ki se glasijo: »Ce je rabojemalec po storjenem opominu s plačilom rabnine tako v zamudi, da ob poteku roka še ni plačana zaoistala rabnina (se. za prejšnji rok), more rabodajalec zahtevati preidčasno ukinitev ipogodbe.« — Zapretiti napustitev tudi tu ni treba, a ni zabranjenoi 3. Po končanem rabokupnem razmerju mora rabojemalec rk. predtmet vrniti v s t a n j u, ki ga zahteva določba § 1109. Če zavleče vrnitev rk. predmeta ali če vrne rk. pred« met v protizakonitem stanju, ima ralbodajalec spoinitveni odn. odškodninski zahtevek. Ce se vrnitev zavleče, gre rabo* dajalcu (abstraktno računana) odškodnina najmanj v višini dogovorjene rabnine. 4. Sliičen dejanski stan kakor § 1168 odst. 1. delovršnega prava, ima v mislih in ga enako urejuje § 1107 rabokupnega: »Ako se raba ali užitek rk. preidmeta izjalovi, ne radi po? škodbe ali sicer nastale nerabnosti, ampak radi ovire ali nesreče, ki je zadela rabojemalca..... obremenjuje tak zopern dogodek rabojemalca. Plačati mora rabnino. Rabo« dajalec pa si mora odračunati, kar je prihranil potroškov, in one koristi, ki jih doseže z drugačno uporabo rk. pred« meta«. (Zadnji stavek je dodala nov. 111.) Določba Sipominja, kakor § 1168 odst. 1, na določbo § 920. Rabnina, reducirana po odi-ačuniskih ipostavkah, je odškodninske pravne narave. Še ena kršitev rabojemalčevih obveznosti je po o. d. zakoniku (§ 1097 st. 1) urejena: kršitev dolžnosti, pnijaviti raibodajalcu vsa potrebna popravila. Če rabojemalec opusti Pogodbena nezvestoba. 251 to prijavo, ga zadene občna odškodninska dolžnost in za« pravi pravico na populst rabnine. Službena pogodba. SaPkcije (26. poglavja) na kršitev obveznosti po službo* jemalcih in službodajalcih tečejo dosti vzporedno z onimi na rabodajalčevo in rabojemalčevo nezvestobo. Toda nekaj razlik mora biti že glede na večji socialnopolitični pomen službene pogodbe. Zapazili jih bomo zlasti v poostrenih sankcijah na službodajalčevo pogodbeno- nezvestobo (na korist službojemalcem), dalje v razširjenem kogentnem zna« čaju norm službenega prava (§ 1164). Pogodbena nezvestoba službojemalca. 1. Službojemalec je predvsem dolžan, službo nas to« piti. Ako je ne nastopi, ne določa 26. pogl. nobene posebne sankcije in veljajo občne. Službodajalec more torej zahte« vati cd službojemalca nastop službe (kot spolnitev pogod« be), more pa tudi odstopiti od pogodbe, potem ko je o-dstop zapretil in službojemalcu ipodelil primeren rok za naknadni nastop službe. Tak odstop učinkuje ex tunc, ker se pogodba še ni pričela realizirati. Med obema upravičenjema izbira službodajalec ne glede na krivdo službojemalca; ob krivdi more zahtevati tudi odškodnino, ker je službojemalec skižbo prekasno nastopil odn ker je ni nastcpil. Kot minus more službodajalec, kar se zgodi večkrat, službeno razmerje od« povedat i. Odpovedna doba prične z dnevom, ko M morala služba pričeti. Seveda more službodajalec opustiti tudi vsak zahtevek. 2. Službojemalec je dalje dolžan, vztrajati v službi do poteka sllužbenega razmerja. To svojo dolžnost kršdi: a) če brez tehtnega razloga (v smislu § 1162) predčasno iz službe »izstopi« ali b) če ga službodajalec iz tehtnega raz« loga predčasno »odslovi«. — Sankcija k a) je v določbi § 1162 a stav. 1: »Ako izstopi službojemalec predčasno brez tehtnega razloga, sme službodajalec zahtevati ali zopetni nastop službe z odškodnino ali odškodnino radi nesipolnitve pogodbe«. Ob pravilnem razumevanju te določbe izbira službodajalec tudi tukaj, ko je službojemalec vedno kriv, med sipolnitvenim zahtevkom, ki ga omenja že besedilo za> kona, pomnoženim z odškodnino, in med napustitvenim upravičenjem, spojenim z odškodninskim zahtevkom. O umestnosti p r v e g a (spolnitvenega) zahtevka je moči dvo« miti, ker izsiljeno nadaljevanje službenih prestacij do po« teka pogodbene Odn. zakonite odpovedne dobe navadno ni 16* 252 Pogodbena nezvestoba. dosti vredno. Videli bomo, da obratno, ko' službodajalec odslovi brez tehtnega razloga službojemalca, zadnji po do« ločbi § 1162 b) nima tožbe na zopetni sprejem v službo. Kar se tiče druge izbirne pravice (odškodniniske radi neispoN nitve pogodbe), govori zakon le o odškodnini radi nespol-nitve ipogodbe; a ta zahtevek se brez napustitve pogodbene^ ga razmerja pojmovno ne da zamisliti. Zato je v tem okraj« šanem zakonskem besedilu (kakor v čl. 355 trg. zak.) implis cite obseženo napustitveno upravičenje. Zapretiti napusti= tev ni treba. — Sankcija k b) je v določbi § 1162 a) stav. 2: »Ako je bil službojemaJec predčasno odslovljen po krivdi (se. lastni), mora povrniti škodo radi nesipolnitve ipogodbe.« Tukaj oidipade (mora pojmovno odpasti) druga obeh izbirnih pravic (sipolnitveni zahtevek), ker službeno^ razmerje ob tehtnem razlogu po § 1162 prestane. — K obema sankcijama stavka 1. in 2. se pridruži ev. ona § 1162 a) stav. 3, po kateri je službodajalec upravičen k reduciranju plačila za že izvr« šena dela, kolikor so radi Dredčasnega prestanka službe? nega razmerja za službodajalca zgubila na vrednosti. — Vsa upravičenja službojemalca iz § 1162 a so po § 1164 kogentnega značaja. 3. Službojemalec mora ooravljati službo na tak način, kakor se je zavezal; če ni dogovora, »kakor je okolnostim primerno« (§ 1153). Za hibno sipolnjevanje službe nima 26. pogl. nobene določbe. Nekateri sklepajo iz tega, da ne zadene službojemalca nobena jamčevalna dolžnoist, in vidijo baš v tej okolnosti ločilni kriterij k delovršni pogoidbi. Da ta trditev in ta ločilni kriterij nista pravilna, sem dokazal v spisu »Prispevek k razlikovanju med službeno in delovršno pogodbo« (Pravni Vestnik št. 6 — 8 1. 1928). Pogrešnost nazora dokazuje tudi praksa, v kateri se ponovno pripeti, da se uslužbencu radi hibnega sipolnjevanja službe prikrajša mezda. Res je le, da se uveljavljajo' jamčevalni zahtevki proti podjetnikom, ki prestirajo^ eno samo spcilnitev, ne? primerno češče in strožje, kakor proti uslužbencem, ki pre? stirajo ncbroj sipo'lnitev (meld njimi izjemama hib ne). Upo? rahljati na njih hibno Sipolnjevanje določbe § 932 (17 pogl.), zlasti actionem minoris, pa ni izključeno. (Prav tega mnenja Sedlaček.) Službojemalci morejo postati pogodbi nezvesti še glede na druge svoje dolžno'Sti, n. pr. se pokoriti navodilom službo? dajalcev, služiti njim v korist, molčati o obratnih in poslov? nih tajnostih, izkazovati spoštovanje gorspodarju in sousluž? bencem. Vse te dolžnosti izvirajo ne toliko iz o. d. zakonika, kolikor iz analogije z določbami sipecialnih zakonov za Pogodbena nezvestoba. 253 posamezna službena razmerja. Kršitve teh nadaljnjih dolž« ncKsti so najčešče tehten razlog za predčasno odslovitev uslužbenca, taiko da dobi službodajalec odškodnino radi nesipolnitve pogodbe. Spolnitveni zahtevek je redko prakti« čen odn. izvršljiv. Pogodbena nezvestoba službodajalca. 1. Službodajalec je predvsem dolžan, službojemalca v cjcgovorjeno službo sprejeti. Ako ga ne sprejme, ni določena v 26. poglavju nobena posebna sankcija in veljajo občne. Sluižbojemalec izbira torej med spolnitvenim zahtev« kom in toži na sprejem v službo ali odstopi od sklenjene pogcdbe z učinkom ex tunc; o-dstop mora zapretiti in dati skižbodajailcu primeren rok za naknadni sprejem v službo. Za izvrševanje obeh teh pravic se krivda službodajalca ne predpoistavlja; ob krivdi more službojemalec uveljavljati tudi odškodninski zahtevek. — Na vprašanje, ki se pojavlja v praksi, more-li in kdaj službojemalec opustiti tako tožbo na sprejem, kakor odstop (ostati pasiven) in zahtevati do« govorjeno službenino, odgovorim kasneje. 2. Službodajalec je dalje dolžan, obdržati službo« jemalca v službi do poteka službenega razmerja. To svojo dolžnost krši: a) če službojemalca brez tehtnega razloga predčasno odslovi, ali b) če službojemalec iz njegove krivde predčasno izstopi. Skupna enaka sankcija za oba primera je uzakonjena v § 1162b z nastopnimi določbami: »Ako odslovi sikižbodajalec službojemalca predčasno brez teht« nega razloga ali ako je kriv, da službojemalec predčasno iz« stopi, obdrži ta, nekvarno dalje segajoči odškoidnini, svoje pogodbene zahtevke na odmeno za razdobje, ki bi moralo poteči do končanja službenega razmerja bodisi s potekom pogodbenega časa, bodisi ob pravilni Oidpovedi; odračunati pa mora, kar je prihranil, ker je službovanje izostalo, aH kar je pridobil s tem, da je bil zaposlen drugod, aH kar je prildobiti nalašč zamudil. Kolikor navedeno razdobje ne presega treh meSecev, more službojemalec za to razdobje zahtevati vso odmeno takoj in brez odbitka«. Neutemeljeno odslovljeni ali utemeljeno izstopivši službojemalec more torej terjati, nekvarno dalje segajoči odškodnini, dogovor« jeno odmeno, reducirano za odiračunske postavke; za prve tri mesece (če bi službeno razmerje brez incidenta trajalo polne tri mesece) pa dogovorjeno odmeno brez vsakega odbitka (iz socialnopolitičnih razlogov). Nima pa spolnit« venega zahtevka (na zopetni sprejem v službo). — Kar se tiče pravne narave službojemalčeve pravice na reducirano odmeno, gre ipo m. m. za odškodninski zahtevek, dasi ga 254 Pogodbena nezvestoba. nalziiva zakon »pogodbeni zahtevek na odmeno« in daSi ga .postavlja celo v nasprotje k pTidržani, dailje segajoči »oid= škodnini«; odmena je le podlaga pri izmeri ddškodniinskega zahtevka. Brez dvoma je namreč, da ob predčasni odslovitvi službojemalca brez tehtnega razloga odslovljeni ne more tožiti službodajalca na zopetni siprejem v službo, kakor ne takrat, če je sam izstqpil radi služboidajalčeve krivde. Čim pa odpadeta pravica in obveznost, prestirati službo, odpade tudi obveznost, plačati službenino kot tako, ozir. pravica, jo terjati. — Seveda se more službojemalec v primerih § 1162b zadovoljiti z golim prestankom službenega razmer? j a in opustiti vsako terjatev. — Tudi pravice službojemalca iz § 1162b so po določbi § 1164 prinudnega značaja in se s službeno pogodbo ne dajo ne ukiniti ne omejiti. Sankcija § 1162b ne velja za službeni razmerji na po? skušnjo ali za čas trenutne potrebe, ki ju more po določbi § 1158 odst. 2 v prvem mesecu razvejati vsaka stran vsak čas; pač pa pride zopet v veljavo po poteku prvega meseca, ko je treba zakonito odpovedati tudi taki razmerji. 3. Nadaljnja dolžnost službodajalca je, plačevati v redu službenino (ev. predujme po določbah §§ 1152, 1154, 1154 a). Ce jih ne plačuje, more službojemalec že po občnih sankcijah izbirati: a) med tožbo na plačilo (-^(Dolni? tev), pri čemer zadenejo moroznega službodajalca zakonite zamudne obresti ne glede na krivdo, in b) med upravičenjem, naipustiti pogcdbeno razmerje (pod znanimi kavte? lami). Moroznost službodajalca v plačevanju službenine utegne osnovati tudi tehten razlog za preidčasno razvezo službenega razmerja radi službodajalčeve krivde; v tem pri? meru uveljavlja službojemalec ugodnejše zahtevke po § 1162b. V § 1155 al. 1 je uzakonjena sankcija za primer iz j a-lovljenja pogodbe po okolnostih na strani službodajalca: »Službojemalcu gre odmena tudi za službene činitve, ki niso bile opravljene, ako je bil k činjenju pripravljen, a zadržan po okolnostih na strani službodajalca; mora si pa odračunati, kar je prihranil, ker je službovanje izostalo, ali kar je pniidobil s tem, da je bil zaposlen drugod, ali kar je pridobiti nalašč zamudil«. Zahtevek iz § 1155 na reducirano odmeno je slične odškodnimsfce pravne narave, kakršno smo že več? krat ugotovili. Ker so cikolnosti na strani službodajalca prestiranje službe izjalovile, se služibena. 'polgodba ne ,da več spolniti, in službenina kot taka ne več realizirati; pač pa more (in mora) službenina postati podlaga za iizmero odškadninstega zahtevka, kipa tukaj ni kogentnega značaja. Pogodbena nezvestoba. 255 Le v enem primeru priznava praksa službojemalcu službenino kot tako in brez vsakega odračunanja (polni spolnitveni zahtevek): Kadar službodajalec ne sprejme dogovorjene ponudene mu službe, ne da bi ga na sprejemu ovirale okolnosti § 1155 in ne da bi uslužbenca izrecno ali molče odslovil, kakor predpostavlja § 1162b. V takih okolnostih je pravično, da obsodimo službodajalca v polni službo-jemalčev spolnitveni zahtevek, ker neodslovljeni uslužbenec ne more pristati na zaposlenje drugod, kar pričakuje zakonodajalec v drugih primerih; ostati mora marveč staremu službodajalcu na razpolago. Enako polno službenino dohi tisti službojemalec, ki je bil v redu sprejet v službo, pa se mu kasneje odtegne zaposlenje ali ne da prilika opravljati službo, dasi niso nastopile okolnosti § 1155, in ga službo« dajalec tudi ni odslovil ne izrecno, ne molče. Določba § 1155 al. 2 je po vsebini enaka določbi § 1168 al. 1, 2 st. delovršnega prava. 4. Dolžnost službodajalca, sprejeti službojemalca v do« govorjeno skižbo in ga v njej obidržati do poteka pogod« benega razmerja, je razumeti tako, da ima službojemalec pravico do dogovorjenega plačila, ne tudi pravice do zapo« slenja. Dokler službodajalec službojemalca v redu plačuje, ga torej službojemalec ne more tožiti na dodehtev dela. Vendar imamo, kakor pri kupni in rabokupni pogodbi, izjeme, ko morejo službojemalci uveljavljati zaposlitveni zahte« vek na pr. gledališki igralci, elevi in druge osebe, ki jim ni le do plačila, ampak tudi do zaposlitve, ker si drugače ne morejo pridobiti izobrazbe. V takih izjemnih primerih krši« jo službojemalci pogodbo tudi tedaj, če službojemalcem ne odkažejo dogovorjenega posla. Službojemalci jih morejo tožiti na spolnitev pogodbe ali od pogodbe odistopiti, ev. zahtevati odškodnino radi zamujene odn. izostale sipolnitve (dosežene izobrazbe); vse po znanih določbah 17. in 30. poglavja. Spolnitveni zahtevek tudi tu cesto ni izvršljiv. Shižbodajalci morejo postati pogodbi nezvesti še s kršitvijo dTugih obveznosti, za katere niso določene posebne sankcije na pr. če ne spolnjujejo skrbstvene dolžnosti po § 1157, če odpovedanim službojemalcem ne dajo prostega časa za ipoiskanje nove službe po § 1160, če jim ne izdajo ^pričeval, zahtevanih po § 1163 itd. Sankcija na kršitev vseh teh dolžnosti je pod predpostavkami 30. pogl. v odškodnin« skem zahtevtku, po okolnostih tudi v spolnitvenem in od« stopnem. 5. Zadnjo sankcijo na nezvestobo pogodbenikov iz službenega razmerja uzakonjuje kogentno § 1162 c: »Ako 256 Nekaj iprijpoimib k isodini ipraiksi glade na novo kaz. zakonodajo. sta kriva predčasne razveze službenega raizmerja oba dela, naj razsodi sodišče po prostem preudarku, gre^li povračilo in v kateri višini.« Tukaj koncedirani iprosti preudarek daje sodišču dosti več svobode, kakor sorodna določba § 1304 o. d. z. Hkratu je ta nenavaidna določba dokaz, kako zamotane so včasih krivice iz kršenih službenih ipogodb.