Naročnina listu : = Gelo leto . . K 12’— Pol leta . . „ 6•— Četrt leta . . ,, 3'— Mesečno . . „ 1*— Zunaj Avstrije : = Celo leto . . K 17'— Posamezne številke 10 vinarjev. :: STRAŽA Inserati ali oznanila se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik ::: popust ::: „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek ::: popoldne. ::: Rokopisi ee ne vračajo. jo : Maribor 2fon št. 113. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Uredništvo in upravni Koroška ulica 5. = 'J Važna razsodba upravnega sodišča. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Glede naših občinskih volitev je izšla važna razsodba upravnega sodišča. Kakor znano, so naši brihtni Nemci dva ali tri dni po preteku reklamacijske dobe hoteli spraviti nekaj svojih sigurnih volilcev v volilni imenik. Dasi so bile reklamacije vložene prepozno, jim je volilna komisiji a, vendar le ugodila,. Samo ob sebi se razume, da so se naši vrli Slovenci zoper tako odločbo: pritožili, na c. kr. o-krajno glavarstvo. C. kr. okrajno glavarstvo je uvidelo, da se prepozno vloženih reklamacij ne more u-poštevajti, uvidelo je pa tudi,* da so Nemci in nemškutarji pri volitvah izgubljeni, če ostane pri zaključenem reklamacijskem postopanju. Šentlovrenški gg. „Germani“ so napeli vse sile, da bi se rešili položna, ki jim je grozil. Govori se, da so se obrnjili na poslanca Wastilana ter da je on posredoval na pristojnem mestu za ugodno rešitev. C. kr. okrajno glavarstvo pa sploh ni rešilo pritožbe Slovencev, temveč je čelo volilno postopanje kot neveljavno razveljavilo in odredilo, da se morajo sestaviti novi volilni imeniki, ter uvesti novo reklamacijsko postopanje. Na ta način bi bili Nemci lahko svojo z annido popravili. C. kr. okrajna glavarstvo se je pri tej rešitvi sklicevalo na dejstvo, da je baje župan protilpostajvpo ravnal, ker je razpisal nov štirinjajstdnevhi reklamacijski rok, ko so ga Slovenci v posebni pritožbi opozorili, da je prvotni reklamacijski rok javno naznanil Še le Šesti dan določene reklamacijske dobe, tako da bi bilo ostalo za reklamacije le še osem dni. Župan je uvidel to pomoto ter jo je, kar je samo obl sebi u-raevno,, sam popravil s tem, da je odredil in razglasil novo reklamacijsko dobo, 14 dni. V tem tako naravnem postopanju je videlo c. kr. okrajno glavarstvo takšno nepostavnost, da je celo postopanje razveljavilo. Seveda se Slovenci s tem niso* zadovoljili. V svojem rekurzu so n oglaša li in dokazovali, pa je volilna komisija dopustila, da se je od Nemcev prepozno vložena reklamacija antidatirala, da je torej izgledalo, kakor da bi se bila dva dni po preteku reklamacijskega roka vložena reklamacija vložila zadnji dan reklama;rajskega roka, Če ravno tvarja takšno dejanje po našem„ kazenskem zakonu hudodelstvo zlorabe uradne oblasti, ni našlo c. kr. okr. glavarstvo za tako postopanje nobene graje, nobene obsodbe. , Toda dobro je, da imamo, v državi oblasti, ka- tere presojajo tudi ukrepe c. kr. mariborskega okr. glavarstva. Slovenci so' se namreč pritožili na upravno sodišče. Upravno sodišče je pritožbi, ki jo je spretno sestavil odvetnik dr. Leskovar, v celem obsegu ugodilo ter je odločbo c. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru kot nepoštavno razveljavilo. V razlogih povdar j a c. kr. upravno sodišče, da smei župan v laistnem delokrqgn popraviti, napake, ki se utegnejo pripetiti pri razpisu občiniskih volitev.; Izreklo je,, da je župan postopal popolnoma pravilno, da je določil nov 14dnev(ni reklamacijski rok, ko se je bil prepričal, da je bil prvotni reklamacijski rok prepozno razglašen. Radovedni smo, kako bo sedaj rešilo c. kr. o-krajno glavarstvo mariborsko našo pritožbo, če se izkažejo naši podatki za resnične in to so, potem se c. kr. okrajno glavarstvo itak lahko reši iz neprijetne zadrege s tem, da prepusti akte državnemu pravfdništvu. S to razsodbo c. kr. uprav/nega/ sodišjča so doživeli šentlovrenski nemškutarji novo blamažo. če pritegnemo poraz v znanem BrezoČnikovem slučaju, potem ne trdimo nič preveč, ako rečemo, ' da mora biti vsakega poštenjaka sram1, biti pristaš korumpiranoga šentlovrenškega nemškutarstva. Ne le poštenim in nezapeljainim Slovencem, temveč tudi poštenim Nemcem se gabijo ostudne gonje gotovih temnih elementov. Koroška posebnost. Koroški Slovenci so zares veliki reveži. Mnogo se trudijo, da bi iztrebili iz svojih vrst, kar je že med nje zanesel nemški liberalizem, kakor: nezmerno žganjepitje, nemoralnost in versko mlačnost. Žal da jih pri tem vlada le oviira. naimesto da bi njihovo dobro stremljenje podpirala. Tlako dela Orlovi organizaciji težave, kjer le more. Se do današnjega! dne jim ni dovolila kroja. V dokaz sledeč dogodek na Einspielerjevi slavnosti v Svečah, rojstnem kraju Andreja Einspielerja: Nekaj Orlov je prišlo ob kakih polsedmih zjutraj v krojih po cesti iz St. Janža, v Sveče; hoteli eo iti k procesiji. A v Bistrici so jih orožniki ustavili, češ, Orli se ne smejo nikjer pokazati v uniformi. Tn fantje so se vrnili in odložili ter zakrili slavne Orlove znake: čepico in pas; zakrili so tudi nudečo srajco ! Toda v drugič so jih orožniki ustavili ter še jih tudi tako niso pustili naprej. Med tem so prišli tudi velikovški Orli brez čepic. Fantje, ki drugih jo- pičev in hlač niso imeli, so bili v zadregi. Sli so Še enkrat nazaj, tako da so približno dve do tri ure bodili sem in tja. Med tem dospe neki orožnik v Kez-narjevo hišo v Sveče, kjer so se svteški Orli že pripravljali za častno stražo in ,za procesijo,. Tu jih je nahrulil, da sploh nikjer in nikdar, niti v cerkvi, niti v procesiji ne smejo nastopiti v krojih. Komisar Wolsegger je seveda takoj izjavil, da glede cerkvenega opravila nima nobene ingerence ter se lahko Orli v okvirni cerkvenega slavlja prosto gibljejo. Ko so se hoteli Orli v uniformali pridružiti po stranskih potih čez polje procesiji, prileiti orožnik z nasajenim bajonetom! Nismo vedeli, koga bo najšajdil na bajonet! Se le, ko se mu je pojasnilo, da 'Orli ne morejo v gatah hoditi ter, se pred celo procesijo na polju v uniformo obleči, se je ubai. Cel da,n so orožniki patruljirali: vsaka rdeča srajca ali surka jih je tako zbodla, prav dobesedno tako, kot bika rdeča cunja. Seveda se med tisočerimi ljudi živ krst ni jezil nad Orli, Ikot edino le orožniki. Speti enkrat sta bili Avstrija in Koroška rešena1! Pomislite! Orli, rdeče Srajce, krepka, čila slovenska mladina,, čepice, surke, čistost, treznost, abstinenca! To vienjdar ni koroško! Tega okrajno glavarstvo in nemvškutarske občine niso vajne! Kaj je v deželi navadno? Hreščeče harmonike, pijančevanje, ples in take podrobnosti. In zares! Kot nalašč, da se pokaže v celi abotnosti postopanje oblasti, je tik pred cerkvijo, pred nosom vseh 1500 Sh>-vencev, komisarja in orožnikov bila godba v — nasprotni gostilni! Tako torej!; 1 Mi delamo za poštenost, za^zmernost, za vero! Nosimo Kristusa okrog, slavimo sveto evharistijo, se navdušujemo ob starih mučenikih za vse najtežje čednosti. Glejte ga spajka, tara vmes pa igra lascivna godba svoje octurne, večno enakomerne: Tam—farri-tam ! Bog se usmili Avstrije! Naše katoliške fante gonijo po polju z bar joneti, godba pa sme ob enem podirati, kar mi zidamo ! Nemško - nacionalni škandal v Inomostu. Večkrat smo že imeli priliko, da smo bičali nemško,nacionalno gospodarstvo., ki je navadno povsod, kjer imajo ti ljudje besedo, laihkoimli scino, zadolženo. nemarno, ponekod pa tudi nepošteno in sleparsko. Zopet moramo beležiti velikanski škandal v — nemškonacionalnem gospodarstvu. Kakor poročajo krščansko-socijalni listi, je prišla v polom „nemško- P OD LISTEK. Prerokbe o prihodnjosti. izpisal Pankracij Gregorc.) (Dalje.) Zelo značilno je o našem predmetu prerokovala vidinja Marziljska na Francoskem : ^Glejife, jaz vidim veliko severno luč v podobi plamenečega me-t-ča. To kaže na krvavo vojsko. Spet bo neki kralj izginil s celo svojo .deželo. Štirje monarhi razdelijo .potem kraljestvo, kjer so bili skoraj vsi ljudje pomorjeni. Pri delitvi dežele pa se sprejo monarhi med seboj in zdaijci se razširi vojska čez vso zemljo. Ta vojška, ki je deloma bila užgana že v letih 1849 in 1850, bo požela večje narode do stotega dela. Ponekod na Francoskem in Nemškem bodo kraji opustošeni vseskozi, njive bodo ležaje neobdelane, hiše stale prazne in za nekaj frankov se bo moglo kupiti cele posestvo.“ 'Pripomba, da se je ta moreča vojska začela že deloma 1. 1849 in 1850, kaže na BaCkain, ikjer so s podvojeno močjo zahrepeneli po samostojnosti,, ko je val iz leta 1848 pritekel tudi na bailkalnlski polotok. 0;d tistih let naprej! so se tam vršili vedni spopadi med četaši in 'Turki. In prav v naših dneh se prepirajo in -že tepejo za turško dedščhio štirje monarhi, kar lahko zanese vojsko med trozvezo in trosku-pino. Sumljivo pri tej prerokbi je to, da pravi., da bo izginil kralj s celo svojo deželo, kar se ni zgodilo. Pa Bog ve, ako ne bo med štlirimi balkanskimi kralji eden izginil s površja v novi, drugi vojski, ki se že zdaj razpleta tam doli za našo mejo. Ttedaj bi zgoranja prerokba kazala na konec Srbije ali Bulgari] e in vsled tega konca na evropsko vojsko. Morda pa je izraz, da izgine kralj s celo svojo, deželo, lč pretiran, hiperboličen, kakor je istotako prenapet izraz, da se vojska razširi čez vso zemljo. V napetem , dušnem s tain ju so tudi besede obilnejše, presegajoče. Za širok okvir svetovnih dogodkov vsled balkanske vojske se lahko vzame drugo prerokovanje. V XVIII. stoletju je najmreč živel v Kelmpraj-nu takozvani Spielbähn, ki je napovedal bodočo u-sodo mestu samemu, tamošnji opatiji, v kateri je bil izgojen in sploh vsej Nemčiji. Njegove prerokbe so se dozdaj res izpolnile do pičice. Eno, namreč o Nar poléonu, ki bo imel leva v svojem imenu in bo šiba božja zlasti za rimsko-neniško cesarstvo, odnosno za dežele, ki so bile nekdaj združene v tem cesarstvu, to njegovo prerokbo smo slišali že zgoraj. V isti, 121 verzov obsegajoči prerokbi pravi Spielbähn nadalje, da bodo ljudje pozabili na Boga), da se bodo iz prevh, zetnosti hoteli po ptičje vzdjgati v zrak.. Takrat bode vstalo malo ljudstvo in prineslo voj/sko v deželo. Tisoči se bodo skrili med sedmimi gorami, kjer jih bo pustil moreči meč. „Jaz vidim matere jokati, jaz čujem plakanje sirot, jaz slišim tožbe lačnih. Enako Ivi-dim zasmeh skrunilcev božjih1, spoznam pogubo krivovercev, ki so si upali nad Boga s predrznim pogumom. ., . . Heter se bo konečna ogorčil in razsrdil .. . Öuj, ti dežela Berg!. Viaša vladarska hiša, ki izhaja iz obmejne grofije, bo iz svoje višine nag-loma padla in bo postala manjša., kakor/ obmejna grofija. Verniki j krvavijo v tuji deželi. Za Ito bo pokončana barbarska dežela, ker je dopustila ta|ke4e strahote in ni ščitila cerkve Kristusove in ni rešila njenih služabnikov. Z njo (barbarsko deželo) padejo tudi krivi preroki . . .“ Bržkone se ta prerokba nanaša na balkansko vojsko in njene posledice. Spielbähn določa čas, Češ, ko se bodo hoteli ljudje po ptičje vzdigati v zraik, to je začetek aviatike kot bolj šplošine prikazni človeškega napuha. ‘On izda okoliščino, da; bo takrat vstalo malo ljudstvo in prineslo (povzročilo) vojsko v de- želo (v kneževino Berg). Ali niso vstali v balkanski vojski prvi Črnogorci, najmanjši med malimi?! ? Mogoče, da se nanaša napoved o vstaji malegaljud-stva na kak drugi narod, toda po pravici se da obrniti tudi na Crnogoro, ki je značjlno mala. Spielbähn riše nasledke te krvave igre za svojo ožjo domovino, kneževino Bergi, kjer se bodo rešili le skriti za sedmimi gorami in kjer bo takrat vladajoča dinastija, ki izhaja iz obmejne grofije, padla naglo iz svoje višine ter ho postaja manjša, kakor prvotno, manjša kakor obmejna grofija.) Menda je tukaj napovedana velika nesreča pruskemu kralju, ki kot nemški cesar vlada kneževino Berg. Saj so Hohenzollernci postali iz obmejne grofije Brandenburg tako Veliki in mogočni. Sploh pa tudi drugi vidci in vedeži prerokujejo pruskemu kralju neko veliko zlo. Od Spie'lbähne omenjena barbarska država, ki bo tudi pokončana o tej priliki, je menda 'Turčija. Erdeljski menih Metodij namreč napoveduje ta-ko-le: „IBadar bodo kristjani v največji stiski delo- ma zaradi prepira med vladarji in ljudstvom, dolomia zaradi redkih zmag proti ITiirkom, tedaj bo nag-loma vstal kralj kristjanov in Rimljanov ter bo Turke premagal in jih sebi podvrgel, naložeč jim sedemkrat hujši jarem . . .“ Kaj ko bi bil Metodij mislil na rumunskega, torej latinskega kralja (ker je Erdeljsko blizu Rumimi je), ki se bo vzdignil proti iTlurkom? Rumam i j a je križišče trozveze in troskupine. Ali ne bi kazalo, da bi Rumunci zavzeli Carigrad in zaledje, da se odškodujejo za Dobrudžo? To bi menda bilo po volji troslkupini in trozvezi, ki ne • pusjita Bolgarom turške prestolice. Rumunci bi bili manj nevarni . . . Saj ima sedanji čas od Metodija napovedane lastnosti:* 1. prepir med vladarji i/n ljudstvom (vladarji za mir, ljudstvo za drugo vojsko med zavezniki, demisija ministrskih predsednikov na Ba(lkafhu), 2. redke (sijaj- alpska ljudska banka“ (DeutschMalpenitändische Volksbank) v Inomostu. Izguba znaša okrog pol milijona, nekateri govore o 8ÖÖ.000 K. Da bi prikrili še večji škandal, so člani vodstva in načelstva iz lastnega vprizorili sanacijsko akcijo, tako da vlagatelji ne bodo nič izgubili, toda blata in smradu je pa še vedno dovolj. Bivšega ravnatelja, banke, c. kr. gozdarskega računskega svetnika barona Kuhna so a-retirali. Banka je bila ustanovljena preld osmimi leti od nemško-sv;obođomiselne strani z namenom, da bi pomagala trgovcem, obrtnikom in kmetom. V njenem vodstvu so bile vse nemjškonaciona|lne kapacitete tirolske, med prvümi državni poslanec dr. Erler in deželni poslanec dr. Wenin. Na zunaj je zato banka florirala in še lansko leto je razdelila 5% dividendo. Toda vedno glasneje in vedno jasneje se je šepetalo o mnogih nerednostih, o dubiozn'ih meničnih terjatvah, o lahkomiselnih posojilih (ter tudi o ponarejenih podpisih in kontih. Konečno sta bila baron Kuku in uradnik Auer hipoma odpuščena in preiskava, ki je na to sledila,, ni našla samo groznega nereda in ne-številno nepravilnosti, temveč tudi mnogo falzifikacij in je baron Kuhn vzel iz blagajne večkrat samola-stno večje svote. Oškodoval je banko z ponerverjen-jem provizij, informacijskih stroškov itd. za več de-settisoč. V pomoč pri tem nepoštenem delu mu je bilo nadzorstvo, ki je s svojo neverjetno lahkomiselno kontrolo goljufije naravnost pospeševalo. Revizija knjig je prinesla vsak dan nova sleparstva in rezultat je bil. da je moral občni zbor banke dne 5. t. m. s primainjkljajem pol milijona kron skleniti likvidar cijo. Vlagatelji so sicer, kakor že omenjeno, kriti, a pač pa izgube člani vse vplačane deleže in jamčijo poleg tega še. s štirikratnim ,zneskom. Mnogo bodo trpeli tudi razni poroki, katere se je pri raznih meničnih kupčijah vlovilo s sleparskimi obljubami in neresnicami. Nekateri obrtniki so se že proglasili za fnsolventne in eden je že v konkurzu. Samo neki sodnijski uradnik v Inomostu bo trpel vsled sleparskih vpiskov okrog 100.000 IK škode. Glavni dobiček od teh sleparij pa ni imel aretirani baron Kuhn, temveč drugi ljudje, ki so stali s podjetjem v zvezi in kojih manipulacije se dvomljivo dotikajo kazenskih parajgrafcrv. Cel škandal meče kričečo luč na nernškohacionalpo finajnčno politiko In nekatere nemškomacionalne kapacitete so,-že izginile iz površja. Radovedni smo, kaj bodo naši Nemci in nemškutarji rekli k temu sleparskemu polomu. Oni tako radi govore o ^slovenskih goljufih“, če sliš|ijo le o najmanjšem neredu, da se bo njihovo pošteno srce gotovo ogorčeno obrnilo tudi proti nemškon.acionalni ra sleparjem. Zlasti „Stajerc“1 ima sedaj zopet priliko, da se razpase. Oh se rad valja v smradu, smrad pa, ki ga razširja inomoški škandal, je tolik, da se dviga do neba in bo zadostoval tudi „(Štajercu.“ Tu posezi vmes in povej ljudstvu, da se bo že vendar enkrat naučilo ' ogibati nemškouacidnailnih za nič-gospodarjev. Seveda „Stajerc“ tega ne bo storil, kajti on ljubi nepošteno delo. Kakor izkoriščajo nemški nacionalni pri nas in drugod ljudstvo v ma-terijelpem oziru in jim nič ne sftri, Če se dogajajjo 'pri tem nepoštenosti, tako izkorišča „Stajerc“ naše ljudstvo v duševnem oziru, ker ga skvarja, zastruplja in vzgaja k nepoštenosti, kakor je sam. ne) zmage nad Tnrki v balkainski vojski so pripravile kristjane v izredno stisko. Ce je ta razlaga Metodijeve prerokbe pravilna, tedaj bodo diplomati, lahko razvozljali — balkanski vozel. Že ti odlomki nam odpirajo velikansko perspektivo. Se več bomo videli, ko bomo zbrali nekatere prerokbe o najvažnejših državah, oziroma narodih v Evropi. Veliko oblakov — redke mavrice. Na razvalinah nove mejnike. II. Že svetopisemske prerokbe je težko razlagati in naobrniti na določen čas, kraj, dogodek, ali celo na gotovo osebo. Kdo bi si na primer upal zanesljivo razjalsniti skrivnostno razodetje sv,. Janeza apostola? Se težavnejše je to delo pri privatnih razodetjih, za katere nimamo ustnega izročila, ne nezmotljive sv. Cerkve. Naj si torej sledeče črtice razlaga vsak po svoje. Opazke v, oklepajih so nemerodajni namigi priobči tel j a. Francoska. Galli semper novarum rerum cupidi — opisuje Julij Cezar tačajsne Francoze. Iz-premembeželjni bodo tudi v bodoče povzročali in doživeli še mnogo prevratov. Sestra Nativitas (f 1708) je več let naprej naznanila grozde francoske preku-cije, potem zelo važne cerkvene' in posvetne dogodke. Za naš čas pravi o Fraaiciji: „Nato sem videla neko velinoč, ki se je vzdignila zoper sv. Cerkev, o-p usto šal a ' vinograd Gospodov, osramočaia celibat, zatirala redovnike in duhovnike, plenila cerkveno premoženje in si slednjič nadela oblast sv, očeta samega.“ — Sestra Roza Colomba (umrla v sluhu svetosti 1847) je Napoleona III. videla pasti s francoskega trona, da so jo druge nune strmeč vprašale, a li Napoleon zopet pride: „Divja demokracija bo za-vladala za Napoleonci. Ne bo prej miru na Francoskem in tudi ne v Evropi, dokler ne zasede francoskega kraljevega stola zopet bela cvetka.“ (Lilija 'je grb francoskih kraljev.) Grozna vremenska katastrofa. V sredo, dne 16. t. m., popoldne in na večer je obiskalo našo deželo grozno neurje. Vtrgali so se oblaki, švigale so strele, padala, je toča, narasli so potoki, izstopili iz bregov in nap rapili grozno škodo. Trpel je zlasti Srednji Stajer, v prvi vrsti mesto Gradec. Nekateri deli mesta in okolice so popolnoma opustošeni in je škoda ogromna. Celo dve človeški žrtvi -je zahtevalo neurje. Pri nas na Spodnjem Štajerskem ni bilo tako hudo. Lilo je sicer grozno ne le v sredo, ampak še tudi včeraj cel dan, ponekod je padala tudi toča, na nekaterih mestih je vdarila strelUj toda posebno občutne škode, hvala Bogu, ni nikjer. Dahes se je pa zopet razvedrilo in upajmo, da bo ostalo lepo. Dežja sedaj res ne rabimo več. V naslednjem prinašamo daljše poročilo iz Gradca in nekaj krajših iz domačih krajev. Gradec, 17. julija. V včerajšnjih popoldanskih urah je bila v Gradcu in okolici tako velikanska povodenj, kakorš-ne še celo stari ljudje ne pomnijo. O obsegu te vremenske katastrofe, ki je zahtevala tudi dve človeški žrtvi, naj poda naslednje poročilo le slabo sliko. Že koj v prvih popoldanskih urah je jelo močno,deževati. Lilo je vedno bolj in bolj, dokler se niso proti peti uri popoldne kar' večkrat zaporedoma u-trgali težki oblaki. To ni bil več dež; lilo je, kakor bi se bilo nebo odprlo, vmes je pa padala, toča,. Neprestano je treskalo in grmelo in, strele so švigale, kakor bi bil sodni dan. Vsled velikanske množine vode, ki je v razmeroma, kratkem času padla na tla in vsled toče, ki je padala vmes, je škoda ogromna. U-darilo je večkrat zdaj v to, zdaj v drugo, poslopje, a užgalo ni nikjer. Naliv 'je bil tako grozen, da je bilo več mestnih ulic na raznih krajih popolnoma pod vodo. V teh ulicah je bijl za dalje časa ustavljen vsak promet. Kanali niso mogli nezmerne množine vode požirati in voda je tekla preko njih, kakor deroča reka. V mestu. Na več krajih v mestu je koj pri prvem nalivu izgledalo, da je bilo groza. Od več strani so poklicali na pomoč požarno bramibo, da je reševala ljudi iz nižje ležečih stanovanj in kleti. Toda bila je prešibka, da bi bila kos ogromni nalogi, ki jo i je čakala,. Klicali so jo na vse strani, ker so valovi ogrožali zdaj ta, zdaj oni most, hišg| in cele ulice. Po Sparbersbachulici so udrli umazano-rujavi valovi Grazbacha, ki je bil silno narastel, z velikansko silo proti Dietrichsteintrgu, ravno tako v Mandelluli-co, proti cesti na Münzgraben, ki je bila, notri do Fröhlichove ulice popolnoma pod vodo. Voda je drla s tako vehemenco, da je bil ves promet popolnoma u-stavljen in tudi mestna, električna železnica je počivala. Ob 6. uri zvečer je izstopil tudi potok Rag,nitz in povodenj je napravila tudi v mestu velikansko o-pustoš;enje. Litografični zavod Matthey v Morellen-feldulici in vsi vrtovi v bližini So bili pod vodo. In kmalu na to se je zajezil kanal Grazbacha. Voda je udrla na vse strani, segala je do kolena in skozi celi dve uri je bil ustavljen ves promet. Neki frančiškanski brat iz Palestine je umiral na gori Sinaj. V sedemdnevni agoniji je izrekoval razna prerokovanja, katera so menihi zapisali, ker so bili prej od njega opozorjeni na to. O Francoski pravi, da bo zapletena v zunanjo vojsko, toda ob njenem koncu se, bo ljudstvo zarotilo in vzdignilo zoper predsednika ter ga umorilo v groznem, in splošnem krvoprelitju. Pri tem bo več kot polovica Pariza upepeljena. Da čaka Pariz pri tej ali drugi priliki strašna pogibelj, trdijo starejši in novejši poznovatelji pri-hodnjosti. P. Hieronim Botin vsklika že leta 1410 v preroškem duhu: „Bežite iz Babilona, kateri hočete rešiti življenje! Večni Gospod bo po Velikosti kaznovanja pokazal velikost pregrešnosti, s katero se je oskrunilo to mesto. Po roki tega hudobnega mesta, ki je podiralo hiše božje, pobijalo duhovnike, lastne kralje in svoje otroke, bo Gospod dal piti1 vsem narodom kelih svoje jeze, ker so vsi pili od keliha pregreh in strasti in krvološtva , tega omadeževanega mesta. V enem hipu je padel Babilon in se v svojem padcu razdrobil v prah.“ Lenormamd preti Parizu, rekoč: „Pri tretjem vhodu tujcev bo tvoja usoda zapečatena . . . Glej, že prihajajo zavezniki . . . Parižan bo z obupom v srcu in napolnjen z naukom, ki ga nam je dal Moško-vičan (požar Moskve pred Napoleonom), z dilvjebesno roko podpiral prizadevanje barbarskih kraljev. Goreče baklje bodo letele na strehe . . . plamen iz nebes bo podpiral razljučenost sovražnikov . . . hiše se bodo valile v pepel . . . mosti bodo pokali • • • • predmestja bodo izginila v plamenih in dimih . . . svetišče nebeške zaišČitnice bo zagrmelo v prah j . . Pariz bo oplenjen svoje velikosti,, moči in sl^jve ter bo nazaj potisnjen v ozke meje barbarstva.“ Katarina Emerich pravi, da vidi pred Parizom grozno globoke j,amie, pa ne takih, kakor v Rimu s skulpturami ter da ima občutek, da se mora že vsak čas vdreti zemlja zlasti tam, kjer stoje večja pošlo- • _ « Najgroznejša opustošenja je napravila zdivjana voda v okolišu za Meran-ulico. Od konjeniške vojašnice se je čez Bachman nova zemljišča napravilo celo jezero. Z velikansko silo so udarjali valovi ob zidovje uršulinskoga samostalna, ki so ga konečno prodrli in preplavili cel vrt. Na licu mesta izgleda, kakor bi bil divjal potres. Razjarjena voda je nosila s sabo blato, kamenje, les in celo dele lesenih hiš. Na ulicah je bilo pozneje do poH metra blata in pri mostu čez Leonhardpotok v Engielulico se je zajezilo tako silno, da so ljudje soldih Visoko piramido naplavljenih drv na 30 vagonov. Vsled tega je šla voda seveda zelo visoko in je preplavila v obližju vse kleti ter je Vdrla celo v neko refséhvracijo. Z;elo ogrožene so bile tudi nižine pri oboku nad Krnisbaohom. Okrog cerkve Srca Jezusovega je bilo pravo jezero. Voda je vdrla tudi v tam blizu stoječo kaivarno „Avstrija“ in je zapodila goste v beg. Nekateri starejši gospodje, ki so bili prepočasni, so morali zlesti na bilarde. Prihitelo je na pomoč tudi vojaštvo., ki je reševalo zjlasti one, ki so bili zaprti v Ideiteli in v veliki nevarnosti. Po 7. uri zvečer je pa začela voda odtekati in so bili gostje rešeni skrbi, da bodo morali v hiši prenočiti. Nič boljše ni bilo v drugem 'in tretjem mestnem okraju. Pred hišo prostovoljne požarne brambe je nanosila voda cele kupe hlodov in odtrgalnili plotov. Skoraj ni kleti, v katero bi ne bila udrla voda. V Brockmjapnovi ulici je odnesla povodenj ves zgornji cestni nasip, tako da je po ulici štrlelo le ostro kar menje, po katerem ni bilo mogoče iti, še mapj pa voziti; odneslo je ves gramoz. Tudi je na več mestih odtrgala povodenj železniški tir, ali ga je pa Itako zverižila, da je bil ves tramvajski promet ustavljen. V Sparbersbachovi ulici je odnesla povodenj ,iz skladišča soli Reisa vso zalogo soli in tudi drugo blago. Vsi vrtovi so bili pol metra visoko pod vodo. V Ka-cijajnarjevi ulici je nanosilo toliko odtrganih plotov in desk, da je trajalo cele ure, predno so jih zamo-gli odstraniti. Vojaštvo je pri rešilni akciji vrlo pridno pomagalo. Človeške ž r it v e. Grozna vremenlska katastrofa/ je žalibog zahtevala tudi dvoje človejških žrtev. !Ob 9. uri zvečer so v NaglerjeVi ulici štev. 40 izvlekli prvega utopljenca in sicer 68 let starega mestnega delavca II-singerja. Povodenj, ki je nalgiloma udrla v njegovo stanovanje, ga je iznenadila. Ni .bilo več rešitve, če tudi je klical na pomoč. Tudi i(z hiše Štev. 42 v Na-glerjevi ulici so se slišali „na pomoč iV-klici in ker je tukaj vdrla voda sploh v vsa nižja stanova/nja, se je bilo bati, da se bo izvleklo še več utopljencev. V poplavljeni okoliš je bilo proti 10. uri zvečer poslanih SO mož pehote, da pomagajo,reševati. In res! Proti 10. uri zvečer so izvlekli iz te hiše drugo žrtev te grozne katastrofe. Izpumpali so vodo iz kletnih - stanovanj in so pri tem naišli utopljenca 60 let starega tipografa Wiedenhoferja. Njegov boj s smrtjo je moral biti grozovit. Skozi okno je hotel na u-lico, toda ni mogel prodreti železne mreže. Našli so ga mrtvega z glavo ob tleh, noge so mu tičale med okenskim omrežjem. Voda je segala do stropa. Na ' glavi utopljenca je ležala omara,, ki se je prevrnila, Blaženi arški župnik Jianez Vjianej napoveduje istotako, da bo Pariz razvalinjen (change). Po tej narodni nesreči ne bo več, edinstvenega naroda francoskega. „Galija bo tiste dni ra-stitega gospoda župnika. Ce bi ne bila takojšnja pomoč na mestu, bi bila škoda velika, tako pa je le še boli majhna. [Bolgarijo hočejo uničiti» Bolgarija ogrožena na vseh straneh. — Do zaželjenega miru noče priti. Rumimi prodirajo. — Turki baje tudi prodirajo. — Grki neodjenljivi. — Danew demisioniral. — Bolgarija se hoče udati. — Sestanek Pašiča in Venizelosa.— Bolgarija se obrnila na Avstrijo.— Berehtold dvakrat pri cesarju.? Zjaželjene vesti o sklenjenem premirju noče in noče biti iz Balkana. Do naznanjenega sestajnka ministrskih predsednikov ni prišlo. .Siestala sta .se pač Pašiič in Vlenizelos, toda bolgarskega, zafstopnifka ni bilo zraven. Sicer se bo Lasič pai svojem povratku iz Skoplja, kjer se je bil sešel s Ve nize losom, mogoče sestal z bolgarskimi delegati, todai gotovo to ni. Položaj se zato ni poboljšal. Na|sprotho, smjatrati ga moramo za posla,bšianega. Vse kaže, da so razmere za Bolgarijo vedno neugodnejše, da se hočejo njeni naispro.tniki maščevati nad ubogo državo do skrajnosti. Pred časom, ko so bili med namji in Srbijo napeti odnošaji, se je mnogo govorilo, ‘da hočeta Avstrija in Bolgarija Srbijo razdeliti. Bilo bi to v smislu trozveze in od dobro poučene strani se je ta govorica potrjevala. Siedaj izgleda, kakor da se hoče tripelententa za to trozvezino nakano maščevati. Prodiranje Rumunije, oživela poželjivost Turčije, o-šabna zmagepi,,iajnost Grčije, p agivi tet a Srbije in — medla intervencija Rusije, vse to kaže, ka|kor da bi hotela sedaj tripelententa doseči razdelitev Bolgarije med ostale balkanske države, ali vsaj njeno ponižanje do skrajne meje. S tem bi imela tripelententa na Balkanu neomejeno gospodstvo in trozveza, v prvi vrsti Avstrija, bi bila pregnana za vedno. Že se glasi zato, da je avstrijski veleposlanik v Petrogradu izjavil, d a A v s, t r i j. a n e more pripustiti popolnega uničen j a| Bolgarije. V tem smislu se tudi komentira, da je bil Berehtold dne 16. in dne 17. t. m. več ur pri vladarju v Išlu in govori se tudi, da se je obrnila Bolgarija za pomoč in posredovanje na Avstrijo. Vsekakor je Bolgarija res v velikih nevarnostih in je njen položaj zelo ogrožen. Demisija Dapewia kaže, kako išče Bolgarija izhoda iz grozne zagate in mogoče tudi, da bo spremenila smer svoje politike. Glede poročil se nam zdi umhstno .pripomniti, da so vsa sedanja poročila Bolgarom nasprotna. TakoimenoViana bolgarska poročila je treba vzeti z veliko previdnostjo, ker je radi rumunskega prodiranja Bolgarija takorekoč cerniratoa /od ostale Evrope. Za to se od teh poročil ne smemo pustiti premotiti in je žalostno, da slovenski listi sedaj popolnoma pozabljajo, da so Bolgari tudi Slogami.,V nesreči se prijiatjelja tudi ne sme zapustiti.' Vprašanje je tudi, če bi bilo za nas avstrijske Slo Vah e dobro, če bi bili Bolgari uničeni in bi na Balkalnu: zagospodovali neomejeno Srbi. Kaj namerava Rumunija? „IKölnilsche Zeitung“ od dne 17. t. m. javlja, da so zastopniki Rumunije pri velesilah podali glede balkanske politike Rumunije ponovne izjave, da je Rumunija v svrho zavarovanja svojih mej smatrala za potrebno, da zasede črto Tfuturkaj,—Balčik. Vojaške operacije Rumunije nimajo: nobenega drugega namena., kakor da zavarujejo to stratdgično mejo. S tem, da je posegla v sedanjo vojsko v srnjisilu politike velesil, se je le postavila v službo miru,, ker hoče imeti ravnotežje na Balka/nu. Prodiranje Rumunov. Bukarešta, dne 16. julija. Uradno se zatrjuje, /da je glavni del rumunske armade prekoračil sinoči na dveh točkah Donavo in prodira sedaj V notranjost Bolgarije. L o n d O' n, dne 16. julija. Reuterjev urad piše o rumunjskih korakih sledeče: RiumUnska je 'dosegla s svojimi operaciji ami, da je 1 dobila teritorij Tjuturkafn—Balčik. Sedaj zasleduje drug cilj ; prisiliti hoče Bolgarsko k sporazumu s Srbijo in Grško, da prepreči nadalnje motenje ravnotežja na Balkjaj-nu. Odločilni rumunski krogi zatrjujejo, da Rumun-ska tudi danes ne stavi večjih zajhtefv, kakor zap.etik orna, da pa bo prodirala1 kljjub temu v notrajnjost Bolgarske, dokler se ne sklene oficijelno premirje., Turčinu raste greben. Premagana Turčija, ki so jo tako silno porazili bajlkahski zavezniki, se smeji svojim bivšim so-vražnikom-toratom, ki so se začeli klajti med seboj. Najbolj hvaležna za to uslugo je seveda Bolgarski, ki je pričela ta bratomorni boj, iz katerega si hoče kovati tudi, Turčija kapital, in sicer v prvi vrsti na račun Bolgarske, ki ima največ njenega ozemlja in ki ji je najbližja. Bolgarska VIajda. to dobro čuti sedaj, med tem, ko preje s Turčijo ni računaj.’^. Balkanski narodi, ki so bili zedinjeni v toli slavni Balkanski zvezi, gotovo odločno odklanjajo vsako zvezo s svojim zakletim sovražnikom, posebno najpram svojemu bratskemu narodu bolgarskemu, vendar pa, je značilen ta nastop Turčije in znači obsodbo brezobzirnega nastopa Bolgarske, ki si hoče, ojačena: s pomočjo švpjih zaveznic, prisvojiti hegemonijo nad svojimi zaslužnimi zaveznicami. Bolgarska, vlada je sedaj to uvidela, toda noče priznati. Poslala je vsem svojim zastopnikom v inozemstvu naročila, da naj ti opozore tuje sile na postopanje Turčije. Bolgarska vlada je izvedela, da se je batet turški' ministrski švet dne 4. t. m. z, udeležbo nove balkahske vojne in da je odpotoval dne 5. t. m. turški vojni minister in genera?,isimus Izet paša po daljši konferenci z velikim vezirjem pred Kataldžo. Bolgarska zahteva posredovanje velesil v Carigradu, Id naj prepreči nove turške sovražnosti. Prodiranje Turčije. C » r i g r a d. dne 17. julija. (Uradno.) Turška vojaška stranka zahteva prodiranje proti Odrinu, katerega hoče zasesti. Bolgari utrjujejo Sofijo. Bukarest, dne 17. julija. Glasom vojaških poizvedb nadaljuje Bolgarija z mrzlično silo utrjevati Sofijo, da jo zavaruje pred vpadom sovražnih' čet. V dolini okrog Sofije je koncentriranega mnogo vojaštva, ki bi naj varovalo Sofijo. Sofij, a, dne 17. julija, že itr^ tedne je pretrgan ves bolgarski poštni promet) z zapadno Evropo. Sedaj je pretrgana tudi brzojavna zveza. Ugovor Rusije. P e t r o g r a d, dne 17. julija. Ruska vlada je na porti vložila zelo energičen protest, ker so turške čete prekoračile mejo Miidija— Enos. Rusija je o-značilo to dejstvo kot kršenje londonske pogodbe. — Glede notranjega položaja v Bolgariji so tukaj zelo vznemirjeni, ker se kažejo znamenja predstojeće notranje revolucije. Padec kabineta Danev. Bolgarski kabinet Danev je podal demisijo. In zdi se, da bo politični princip, ki ga zastopa opozicija, zmagal. Ce se to uresniči, je pričakovati novih težkoč v balkanski krizi. Nerazjasnjen položaj. Diu n a j, dne 16. julija. Položaj na Balkanu je do ure popolnoma nerazjasnjen in upanje, da pride med vojskujočimi do skorajšnjega sporazuma, je zaenkrat prav malo utemeljeno. Bolgarija ni pripravljena kapitulirati:. Bolgarski opozicijojnallni krogi so, • ki zagovarjajo nekak princip popolne pasitetete, z-družene z vojaško defenzivo clo skrajnosti. Bolgari utrjajo Sofijo, pripravljajo se torej na eventualnost, da se bo treba do skrajnosti boriti. Bolgarska armada, ki stoji na zapatdu, je še močna in se bo vsaj v defenzivi še lahko jako vspešno br^pila. Nasprotniki bodo prisiljeni k novim silnim žrtvam. Bolgarska o-poziciija raičuna na tihem z evropsko intervencijo in kalkulira, da Bolgarija itak ne more več izgubiti, — kakor nasprotniki že sedaj zahtevajo. Te zahteve so v resnici' eksorbitalnite. 'Srbija kaže sicer nad vse hvalevredno zmernost in se slej kot prej zadovoljuje z vardarsko mejo in strategično črto na severovzhodu, ki bi v glavnem sledila dolini reke Brjegalnice. Grška pa postaja, od dne do dne prevzetnejša, celo. zaledje solunsko, pa tudi celo tra-cijsko egejsko obal hoče imeti. Bolgarija naj se dz-pre od Egejskega morja, tako se glasi princip grških politikov, ki ne vedo,, kjako naj bi lahke vspehe grške armade še bolj izkoristili. V koliko se te grške zahteve v javnosti pretiraivajo, v trenutku ni Še razpoznati, vsekakor pa je gotovo, da zahteva Grška macedofnsko primorje do izliva reke Meste in da hoče na vsak način imeti Kavalo, pristanišče, ki bi delalo Solunu silno nevarno konkurenco, ako bi bilo bolgarsko. Cim dalje pa odlagajo balkjapske države definitivni sporazum, tem odločnejše odkriva Rumunija svojo karte. Ni dvoma več, da se rumunska armada pripravlja na nadaljno prodiranje v noitraftijost Bolgarije in njeni voji, ki so zbrani pred Corabijo, lahko vsak trenutek vdairijo na Ploven. To bi bil morit^ signal za dogodke, kateri bi z apetiti evfropsko konfiiagracijo. Rusija ni voljna trpeti, da se razgrnejo rumunske čete po bolgarskih planjavah in ne bo pripustila, da bi kralj Karol vkooaikal v Sofijo. Ako pa poseže Rusija na Balkan, potem je evropski mir uničen. Italija, svesta si nevarnosti, ki prete iz (grozečih zapletljjajjev, je za to predlagala Avstriji skupno demaršo v Bukarešto, grof Berehtold se je odpeljal v Išl, da izprosi od cesarja dovoljenje, za le ta korak. Izgube. „Times“ poročajo: Izgubi v sedanji osemdnevni vojski znašajo vsega skupaj 50.000 mož. Vseh čet je bilo 100.000 mož. To je v zgodovini vojsk najvieč-je percentualno število. Za srbske ranjence. Avstro-ogrski poslanik Ugron je daroval srbskemu „Rubečemu Križu“ darove, došle poslaništvu, v znesku 3500 K. * * * Srbska nestrpnost. Eno najkočljivejših vpraša/nj, ki bo povzročilo na Balkanu še veliko sporov, je cerkveno vprašanje. Vprašanje cerkve je na Balkanu identično z v-prašapjem države. Bolgari imajo svoj eksarhat, Srbi svoj patriarhat. V Macedonici so se pripoznavali verniki dosedaj k eni ali drugi obeh cerkev, po tem ali * so se smatrali za Bolgare ali za Srbe. Sedanje prodiranje Srbov v Macedonico pa povzroča težke konflikte, ker se je v mnogih, sedaj od, Srbov zasedenih krajih priznavalo prebivalstvo k Bolgarom, za to k eksarhatu. Srbi bi pa radi svojo pozijcijo utrdili s tem, da so začeli prakticirati zastareli in nemoralni princip: cuius regio eius religio. Iz Bahraina prihajajo za to sedaj poročila o preganjanju eksarhijskih metropolitov ter o prestopanju prebivalstva v patriarhat. Kakšno je to prestopanje, o tem si je javnost edina in moramo tudi mi samo obsoditi srbsko versko nestrpnost. V naslednjem prinašamo dve poročili: sofijsko očita Srbom naravnost, da prestope izsiljujejo, belgradsko pa tudi' med vrstami prizna, da postopanje Srbov nikakor ni pravilno. Iz belgradskih cerkvenih krogov se poroča: Vprašanje pravoslavne cerkve v novih krajih je v-pra,Sanje upostavljenja kanonskega reda v cerkvah v teh krajih, ki je bil porušen, ko se je bil ustanovil bulgarski eksarhat. To vprašanje je sedaj reše- uo. Narod se je osvobodil te ustanove, pod katero je iz ljubezni do slovanskega cerkjvenega bogoslužja doprinesel toliko žrtev. Se pred sedanjo vojno je že večji del ljudstva izprevidel, da ne bo pripadel Bolgarski ter je trumoma zapuščal eksarhijo, po bolgarskem propadu na bojnem polju je pa ljudstvo do zadnjega moža zapustilo eksarhijske metropolite. In vsled tega so se eksarliijski metropoliti: skopeljski, debarski, kičevski, veleški, bitoljski in ohridski izselili, zapustivši za vselej svoja mesta. Srbske oblasti so jim preskrbele varen odhod in pot skozi srbsko ozemlje ter jim na potovanju izkazale vsako le možno uslugo. S tem je eksarhijsko vprašanje popolnoma rešeno in avtonomna srbska cerkev — zjedin-jena. Sofija, dne 16.. julija. Poročilo, da je bolgarsko (eksarhistično) svečeništvo v Skoplju prestopilo v srbsko cerkev, se tukaj tako razlajga, da so je k prestopu prisilili. Srbi take prestope s silo izvajajo, odkar so njih čele v 'Makedonijo udrle. Politični pregled. Avstrija in Nemčija. „Magdeburger Zeitung“ prinaša senzacijone-len, očividno inspiriran članek, ki konstatira nespo-razumljenja, ki so nastala med Avstrijo in Nemčijo. List opozarja na razne note in komunikeje oficijozne >,Norddeutsche Allgemeine Zeitung“1, ki 'so v ostrem nasprotstvu s politiko dunajskega kabineta in katere note je avstrijski korespondenčni urad popolnoma potlačil. „Magdeburger Zeitung“ konečno opozarja na dejstvo, da se nemški konzuli na Bäjlkainu baje naravnost izogibljejo vsakih s#kov z avstrijskimi konzuli, zasledujoč pri tem nemške trgovske interese na stroške Avstrije. „[Wiesbadener Zeitung“1 pa priobčuje neki razgovor z nekim znanim nemškim princem kraljevega rodu, v katerem se princ ostro izraža proti avstrijski balkanski politiki. Vladno avstrijsko časopisje je radi tega silno razburjeno. Hrvaška kriza. Zopet se govori in piše o rešitvi hrvaške krize. Sedaj vedo poročati listi naslednje: Grof Tisza je pozval grofa Pejačeviča v Budijmpešto. Zatrjuje se, da bo imenovanje Pejačeviča za hrvaškega ministra prihodnji teden razglašeno. V počitnicah naj na to izvede Pejačevič pogajanja s hrvaškimi strankami, na kar se naj vrše v jeseni volitve v hrvaški sabor. Tudi Nemčija ima Bedle. Listi poročajo : Te dni se je pri pariški policiji zglasiil neki Prudowsky iz Prusije ves onemogel in sestradan in prosil za prenočišče. Pri njem so našli dva načrta iz Kruppolve tovarne v Essenu, v katerih so narisane vse podrobnosti novega nemškega topa za streljanje na eroplaine, kakor tudi načrt zračnih torpedov. Nove topove je izumil neki nemški častnik in se ravnokar izdelujejo v Kruppovi tovarni s* Essenu. Prudowsky je pripovedoval, da. je že pred osmimi dnevi prišel v Pariz, a se ni upal prodati načrtov, ter, se je brezsmotreno potikal semiintja. Sedaj mu je pošel zadnji vinar in v sili se je zatekel,, k policiji. Prudowiskega so radi potepanja, zapadi, načrte pa izročili vojnemu ministrstvu. Prudowsky prafvi, 'da je bil risar v Kruppovi tovarni. Ko je neki njegov tovariš v isti tovarni prodal neke načrte za 10.000 frankov, se je osokolil tudi on, da na enak način poizkusi svojo srečo. Ukradel je načrte novih zračnih mitraljez in prišel z njimi vf, Pariz. Ob enem z njim sta z istimi načrti odšla v Belgijo i’n na Angleško dva druga njegova tovariša. N ase prireditve. Sv. Jurij ob Ščavnici. Velik dekliški shod v nedeljo., dne 6. t. m., je bil kaj dobro obiskan. Prišle so mladenke iz Ljutomera, Gornje Radgone, Sv. Križa, Male Nedelje, Negove, Sv. Andraža in Sv. Lovrenca jv Slov. gor. Cerkveni govornik, domači častiti gospod vodja M. B., je nam priporočal devico brezmadežno, pomočnico kristjanov za priprošnjico v vseh potrebah. Po sv. maši smo šle v procesiji na društveni prostor. Zborovanje otvori domači častiti gospod vodja in izroči predsedstvo ljutomerski in radgonski predsednici. Predsednica priporoči v svojem govorčku vse dekliške zveze ljutomerske deka/nije v varstvo brezmadežne, svoje nebeške zaščitnice, da nam ona izprosi blagoslova pri Bogu, V zVpzinih namenih. Slavtoostni govornik, velečastiti gospod F. Štuhec od Kapele je nas vspodbujal k vstrajnemu, neustrašenemu, požrtvovalnemu -in nesebičnemu delovanju za sv. vero in slovenski narod. Govorile so še mladenke : štiri Iz Ljutomera, pet od Sv. Križa, dve iz Gornje Radgone, ena^ iz Kamnice pri Mariboru in se je prečita.lo pismo piša*-teljice gospodične Pepice Senice iz Sevnice,, in čsem domačih. Vse govornice so nas vspodbujale k neu-strašenosti v verskih dolžnostih, posebno ko to zahteva javnost, za neumorno delovanje |v versko-naro-dnem napredku in za važno nalogo vrle gospodinje. V popoldanski pridigi je nam velečajstiti, gosp. Fr. Štuhec priporočal presveto Srce Jezusovo kot posebno zavetišče mladine. Gledališka igra „'Dve sestri“ se je rešila v občno zadovoljnost. Cisti dobiček 45i K 18 vin. se je pa razdelil za društveno in družbeno knjižnico. Za Slovensko Stražo se je nabralo 22 K 6 vin. Sv. Primož nad Muto. O nabili krajih nad Dravo) okrog M&renberga, se misli, da so že popolnoma ' pod komando maren-berških nemškutarjev in ultra-Nemcev, kad pa ni res. Pri mas v hribih še živi čvrst slovenski kmečki rod, ki je ostal zvest svojemu narodu, kljub nemškemu pritisku. Naša ,krščansko-jsocijalna orgafnizajcija dela tukaj pri nas v izobraževalnem in narodno-o-brambnem smislu. Imamo pri nas bralno društvo, ki že leta in leta deluje pravi vneto za napredek našega ljudstva. V nedeljo, dne 13. t. m., je imelo to društfvo; svoj občni zbor. Zbrali smo se,pri vrlem slovanskem kmetu po domače Patiterniku pod vrhom Sv. Primoža. Zjastopnik S. K. S. Z., urednik F, Z e b o t iz Maribora, je v obširnem govoru poydarjal važnost izobrazbe za naše obmejno ljudstvo. Izobražen; narod bo najboljše kljuboval nakanam Südmarke in Schul-vereina. O delovanju bralnega društva je poročal kaplan častiti gospod Adolf Gril iz Mute. Nadučitelj gospod Hren pa je govoril o Slovanih, Povdarjal je, da smo Slovani dvakrat tako močni po številu, kakor Nemci, V društveni odbor so bili izvoljeni' zopet vsi prejšnji člani. Mučki posilinemci so ravfnn na ta dan sklicali občni zbor Lovskega društva, ki ima v zakupu oko-lijške love. Radi tega več društvenih člajnov ni moglo priti na zborovanje. Našim slovenskim kmetom pa kličemo: /Osamosvojite se! Ne bodite podlaga tujčevi peti! Povsod, v vseh društvih in korporacijah, naj Slovenec gospodari! Ne dajte se zvabiti po prijaznih obrazih narodnih nasprotnikov! Sklep 5. tečaja na gospodinjski šoli v Marija Trostu pri Gradcu. Kakor smo svoj čas v našem listu že poročalil, se nahaja v Marija Trostu blizu Gradca pod vodstvom za napredno kmetijstvo zelo vnetega graškega kanonika velečastitega gospoda, dr. Josipa Neubauerja in pod njegovim’ strogim nadzorstvom gospodinjska šola, namenjena, izobrazbi štajerskih kmečkih deklet. V lepo okrašenih šolskih prostorih se je dne 26. junija, ob 3. uri popoldne, pod predsedstvom e. kr. namestniškega svetnika dr. Negbauerja, kot zastopnika službeno zadržanega grofa Claryja pl, Aldrin-gen, vršila sklepna skušnja, katere so se med drugimi udeležili tudi štirje deželni poslanci in sicer: Viktor Franc, Hosch, Gölles in Riegler, nadalje kot zastopnik c. kr. kmetijske družbe štajerske ravnatelj Göhlert iz Grottenhofa, nadajlje načelnik kmetijske podružnice iz Kumberga vitez pl. Regner, ravn. Kolatschek iz Andriitza, več letoviščarjev, voditeljica gospodinjske šole obrtnega društva v Gradcu gdč. Hermina Stark z več učenkami, ter stališi in sorodniki gojenk zavoda. Voditeljici zavoda in strokov|ni učiteljici gospodični Avgusta Fock in Marija Braunegjger sta učenke izprašali iz gospodinjstva, mlekarstva in kjuhinj-stva, deželni veterinami inšpektor A. Raidel iz živi-nozdravništva in okrožni zdravnik dr. ‘R. Kotzbek o prvi pomoči v silah in nezgodajli. Kljub težkim predmetom so bili odgovori skozinskoz povoljni. Nadalje se je vršila tudi skušnja iz drugih za napredek gospodinjstva zelo važnih predmetov. Gojenke so že med časom tečaja pokazale posebno zmožnost pri praktičnih delih v hiši, v kuhinji, perdinci, mlekarni ter v govejih, svinjskih in perutninskih hlevih. Ustanovitelj šole, stolni kanonik dr. Neubajuer^ je naslikal v svojem poročilu kot cilj tega, tečaja: razširjenje ljudske izobrazbe, gojitev ljubezni do našega kmečkega stanu in kmečkega dela,, a pred ^sem vzgojo kmečkih deklet za njihov poznejši odgovora-polni poklic. Nadalje povdarja, da je najboljše sredstvo proti razvadam kmečkega dekleta in za razširjenje njegovega znanja, nekolikoča^no odstranjenje iz domače hiše v gospodinjsko šolo na deželi. Ta tečaj je obiskalo 16 učenk iz vseh delov štajerske Idežele, med njimi tri hčerke deželnih poslancev in kakor že skoraj običajno pri vsakem tečaju, dve Slovenki iz južnega Štajerja,, ki sta se, kakor je gospod ravnatelj še posebej omenil, med časbm tečaja v marljivosti in razumnosti posebno odlikovali. Starost učenk je bila med 16. in 24. letom. Priredilo se je več izletov, na katerih so učenke obiskale razna vzorna gospodarstva ter vse važnejše zbirke v mestu Gradcu. Gospod ravnatelj se je konačno zahvalil učiteljskemu osobju, kakor tudi c. kr. namestniku za naklonjenost. Za njim povzame besedo predsednik gosp. dr. Negbauer, izreče popolno zadovoljnost nad vspehom ter obljubi v imenu vlade, da bo ista tudi še za naprej z danimi sredstvi to za štajerske kmetovalce res prekoristno podjetje rade vol j no podpirala, Na to so učenke zapele nekaj pesmi ter se je konečno gojenka Stadtlober gospodu kanoniku Jkot u-stanoviteliu in ob enem veroueitelju zahvalila v res krasnih besedah in mu izročila lep Cvetlični šopek z iskreno prošnjo, ; da velezaišlužno, . prekoristno, a naporno delo še tudi v bodoče nadaljuje. Razstava ročnih del, ki se je nahajala v posebni, sobi, je bila od vseh navzočih občudovana. Po- uk v ročnih delih, in petju so, vodile častite šolske sestre iz tamošnjega jubilejnega samostajna. Najvzoče občinstvo in, gospodje, deželni poslanci so si ogledali potem še tudi stajnovatnja,, mlekarno in hleve ter so se zelo pohvalno izražali o vzornem redu in disciplini, ki povsod vlada.. Prihodnji tečaj se otvori v, jeseni, najbrže meseca septembra. Ako bi se kdo sloverißkjih starišev zanimal za, to šolo, prejme vse, prospekte, učne načrte itd., od velečastitega gospoda dr. [Ji. [Neubauerja, stolnega kanonika v Gradcu, Bupgergasse 2. Raznoterosti. Letos v Marijino Celje! Dne 11. avgusta t. 1. romamo Slovenci zopet v Marijino Celje. Vožnja stane od Maribora do Au-Seewiesen v kil. razredu 8 K 80 vin., v II. razredu pa 15 K. Vozni red se objavi pravočasno. — Romarski odbor S. K. S. Z. v Mariboru. Odpuščanje učiteljev. Iz, Prage poročajo: Češki šolski okraji so pričeli odpuščati provizorične u-čitelje, ker dežela nima denarja, da bi jih plačala. Na Kraljevih vinogradih je 39 provizoričnih učiteljev odpuščenih čez, počitnice.. Nova telefonska zveza. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo telefonsko zvezo Celje—Rogatec pod pogojem, da prispevajo interesentje pred začetkom potrebnih del 30 odstotkov vseh stroškov. Govorilnice se urede v Štorah, St, Juriju ob južni žel., Grobel-nem, Šmarju, Rogaški Slatini in Rogatcu; telefonska omrežja dobe kraji Store, St. Jurij ob juž. žel. in Rogaška Slatina. Osebna vest. Iz Ljubljane nam poročajo: Predsednik Slovenske Matice dr. Ilešič, se poteguje za profesorsko mesto na zagrebškem vseučilišču. iT'a-ko bo tudi njegovo idealno ilirstvo primerno poplačano. Zopet škandal na caloviškem kolodvoru. Preteklo soboto, dne 12. t. m., je došla mlada ženska-potnica vsaj četrt ure pred odhodom zjutrajšnjega vlaka k blagajni, hoteč si kupiti \tozni listek v Sin-čovas. Najmanj pet minut je morala čakati, predno se pokaže za nezaistorjenim oknom blagajničarka, ki pa ji na uljudno in razločno slovensko prošnjo' v Sinčovas ne postreže, češ: „I veršteh’ n,i|x!“ in je zavsem neženiraino postregla na levo in desno od stoječe trem drugim strankam z listki. Iz usmiljjenja je neznani mož, očividec prizora, posredoval, da je ■ potnica dobila listek in se mpgla odpeljalti do svojega cilja. Kako dolgo bodo še občni uporabi namenjene naprave dajala, na slovenskih tleh n e mško-tn a c ion al-no potuho svojim uslužbenkam? Ali res ne bo konec teh škandalov ?l 1000 katoliških učiteljev več v enem letu. — Zveza katoliških privatnih šol na Francoskem naznanja, da je bilo tekom leta 1912 na novo nastavljenih nič manj kot 1050 učiteljev. Število katoliškega učiteljstva je narastlo od 9300 na 10.350. Za Francijo je to poročilo zelo tolažilno, Sevedaj pravi poročilo,, da bi se lahko ustaš ovil o Še prav lahko 2000 novih učiteljskih mest, če bi le bilo dovolj — sfedstev. Za narodne noše. Kranjski listi poročajo: Da se prepreči 'ah vsaj nekoliko zadrži konec narodnih noš, je vpeljalo c. kr. ministrstvo za javna dela poučna predavanja za kmečko prebivalstvo, pri katerih se bo poučevalo o izdelovanju narodni/h noš, ker izginjajo lepe narodne noše tudi Vsled tega, ker jih ljudje ne znajo več delati'. Naučno mi'n|istrstvo je pa naprosilo deželne šolske svete, da naj, narode učiteljicam za ženska/ ročna dela na ljudskih in meščanskih šolah, na učiteljišikih pripravnicah in na tečajih za vzgojo delavskih učiteljic, da, morajo pri svojem pouku vpoštevati spretnost in znanje., ki je potrebno , za izdelovajnje narodnih noš in opuščati hazardne kroje, ki škodujejo ljudskemu čutu za umetnost in lepoto. Zi*elostni Izpit na orglarski šoli v Celju’se je zvršil v pondeljek popoldne. Zbralo se je lepo število občinstva., med drugimi tudi več gospodov organistov. Učenci so dosegli prav lep vspeh in gre vsa čast gospodom učiteljem za njihov trud in požrtvovalnost. Prvo izpraševanje je bilo iz „jLiturgike“, pri čemur so učenci lepo in dostojno odgovarjali. Nadalje se je pela vmes „RadeckijeMa koračnica“! (moški zbor), s katero so fantje prav čvrsto najstopili pod dobro izvežbanim dirigentom III. letnika Al. Kro-novjšekom. Nato se je pričela produkcija na orglah in glasovirju. 'Zianimiv je bil preludij, katerega- je igral učenec R. Sodec, kakor tudi ’ J. Berglez. Na glasovirju sta nalogo dobro rešila učenca R. Sodec in Fr. Sredenšek, katerima/ so prsti urno tekli, le tu in tam je bilo predna&anje nekoliko pomanjkljivo v tempu. Kohečno so mil. gospod opat Fra/nc Ogradi razložili pomen organistove službe ter nam podali Še mnogo zlatih naukov, katere smo si vsi navzoči o-hranili globoko v srcu. Za tem se je gospod vodja zahvalil vsem gospodom učiteljem, posebno še gosp. dr. Jančiču, in so se razdelila spričevala. S kratkim, a jedrnatim govorom učenca III. letnika AL Rrogovjšeka je bila prireditev zaključena. Bog daj, da bi se v bodočnosti tudi res ravnali po naukih gospodov učiteljev ter vestno izvrševali poklic, katerega ste si izvolili v čast božjo. Priporočati bi bilo, da bi se prečastiti gospodje cerkveni predstojniki z zanimanjem ozirali na orglarsko šolo, kakor tudi na spričevala, kajti mnogokje so še kraji, kjer orgia še celo kak liberalen učitelj* ali se pa sprejme organist, ki nima sposobnosti, kakor tudi ne spričevala. Mogoče se je učil kje, ali je morda bil v šoli, pa mu je bila vsled raznih zakonov pretesna in jo je popihal ter se brez spričevala oglaša tu in tam. Vsled tega so izšolani fantje mnogokrat v zadregi. Ko prestarne šolo, upa na službo, pa se zgodi, da mora čakati precej časa, ali pa dobi službo, v kjatebi komjaj životari, kljub stroškom, kii so mu v šoli, nastali. ) In kakor se pri vsakem drugem strokovnem stanu zahteva in ■ upošteva to tudi uri organistih, posebno ka-teva in upošteva skušnja in spričevalo, tako naj bo tudi pri organistih, posebno kadar se jih * sprejme. Iz učiteljske službe. Na štirirapzreidnici v Zavrču, tretji plačilni razred, je oddati meiste učitelja; prošnje do dne 5. avgusta. : — iNai[ enorazrednici v Virštanju je razpisano mesto učitelja-ivoditelja; prošnje do dne 9. avjgusta. Številna imenovanja v poštni službi. Vsi ofici-jali letnika 1905 so imenovani za višje oficijale in vsi pristavi letnika 1906 za oiicijale. Kakor se sliši, bo tudi v jeseni več imenovanj. Duhovniška vest. Po odpovedi častitega gospoda Močnika se je podelila fara sv. Roka ob Sotli Č. g. Ivanu Ivjancu, doseda.j župniku na Radvanju n. Muto, kamor pojde za provizorija č. g. M. Krištofič, kaplan ribniški na Pohorju. Nadomestna deželnozborska volitev. Pri nadomestni deželnozborski volitvi za mestno skupino Mu-ran, katero je zastopal dosedaj dr. Link, je bil izvoljen n omškon ac io n aln i župan Dermot z. Krščansko-socijalni vitez Pantz je ostal v mahj&fini. Nov Orel. Pri Sv. Bolfenku pri Središču se :j9 ustanovil nov telovadni odsek Grla. Pristopilo mu je več vrlih mož in mladeničev. Na zdar! Poročila o evharističnem/ shodu na Dunaju se začnejo ta teden razpošiljati. Vsajk,. i ki je imel pristopnico po 10 K, dobi nemško in slovensko poročilo brezplačno pri župnijskem uradu, 'kjer se je vpisal. Mariborski udeleženci naj pridejo po knjige v pisarno lavantinskega evharističnega, odbora, Koroška cesta štev. 1. Liberalna Narodna stranka ima letos svoj glavni občni zbor dne 5. oktobra v Celju. Da^se bo pa resnost liberaline stranke povzdignila, je občni zbor združen z veliko veselico. Štajersko« Mariborske novice. Tegetthoffov spomenik dobi v nedeljo, dne 20. t. m., na spom/inski dan bitke pri Visu, nov okras. Ladijske verige iz bitke pri Visu dne 20. j ulij a 1866 bodo ta dan raztegnjene okrog spomenika. Stroške za stolpiče nosi admiralat in mariborsko olepševalno društvo. Tat koles. V sredo, dne 16. t. m., je bil aretiran neki brezposelni Alojzij Luto, ker je hotel prodati nekemu trgovcu s kolesi pod sumljivimi znalci neko kolo. Lute je konečno izjavil, da je kolo ukradel nekemu delavcu v Gradcu. Za Slovensko Stražo je daroval po mariborski podružnici Slovenske Straže naš gostilničar in mesar gospod losi p Kirbiš v Mariboru 10 Kj, za kar se mu izreka prisrčna zahvala. — Gostilničarji, posnemajte! Sv. Magdalena v Mariboru. (Tukajšnja podru-' žnica Slovenske Straže vabi zopet na zborovanje, ki se vrši v nedeljo, dne 20. t. m., popoldne po večernicah., v društveni sobi. Govori gospod naidrevizor V. Pušenjak. Udje in drugi somišljeniki, pridite! „Le bistrimo si glave, ne dremajmo zaspani, sovražnim narodom prodani.“ (Slomšek.) Dr. Orosel — poražen. V zadnji seji občinskega sveta je prišlo radi preložitve svinjskih sejmov od petka na soboto do ostre debate. Zlasti sta se sprejela čeških starišev sin Havdiček«, in slovenskega očeta sin dr. iOrosel. Prvi jo bil za preložitev, drugi proti. Pri glasovalnju je bil dr. Orosel poražen! Na dan pa ’je prišlo, da mesto nima niti koncesije za sobotne svinjske sejmo. Med tem pa, ko za soboto ne bo treba koncesije, ker je stvar že zastarela), bo treba za petek konceijo in ta stane 6000 K, kakor je trdil dr. Grosel. Čedne stvari! Ljutomersko novice. Pismonošo Polaka, o kojem smo zadnjič poročali, da je odkuril radi nevednosti v svojem poslovanju, so aretirali v Ormožu ter je izročen tukajšnji sodniji v preiskavo. Siulmarka je podpirala tudi tukajšnja brata Werbnlg, ključarja in kleparja. Kakor že navadno, tudi s tema obrtnikoma ni imela sreče, kajti eden je že zapustil na'š trg ter si išče sreče onstran Oceana,, drugi pa m,u bode kmalu sledil. Naš narodni klepar je gospod Fr. Rižnar, ki se toplo priporoča zlasti za stavbena dela. Celjske novice. Celjski odsek savinjske podružnice Slovenskega planinjskega društva priredi v nedeljo, dne 20. t. m. veselico in izlet na Mrzlico. Zbirališče : hotel pri „belem volu“ ali kolodvor. Odhod: avltomobil ob pol 7. uri ali vlak ob 7.45 zjutraj. V slučaju slabega vremena odpade izlet za nedoločen čas. Rodbinski večer priredi Občeslovensko obrtno 'društvo v Celju v nedeljo, dne 20. t. m. v hotelu pri „belem volu. Sodeluje celjska narodna godba. Ob lepem vremenu se vrši godbeni koncert na vrtu, sicer pa v salonu. Na ta večer se vabijo vsi narodni obrtniki z Celja in okolice, kakor tudi njihovi prijatelji. Maturo na, celjski gimnaziji so napravili sledeči Slovenci: Erhatič Stanislav, Gajšek Vladimir, Juhart Albin (z odliko), Kos Maks, Kranjc Franc, Poznič Blaž, Vasle Boltažar, Videmšek Jože in Zupanec Mihael. Občni zbor. Minulo nedeljo se je vršil izredni občni zbor tukajšnjega izobraževalnega društva, na katerem je bil izvoljen novi predsednik društjva, ve-lečastiti gospod dr. Vraber, sedanji vikar v Celju. Prejšnjemu predsedniku, velečalstitemu gospodu župniku Gorišeku, se je izrazila zahvala za njegovo nesebično delo v korist izobraževalnega društva,, katerega je z izredno požrtvov:$nostjo vodil več let. Nato je bil enoglasno izvoljen za častnega člana. Po občnem zboru so naši diletajnü igrali narodno igro: „/Tihotapec.“ Vsi igralci so častno rešijli svojo nalogo. Čuditi se .moramo, v kajko kratkem času so se naši diletahti/ tako izvežbali, da bi sedaj delali čast Vsakemu večjemu odru. Med odmori je vdarjal na strune zelo spretno naš tamburaški zbor. Le pogumno naprej po zartani poti! Ptujske novice. Dekliška zveza. Radi slavlja pri Sv. Trojici v Halozah, katerega se udeleži odposlanstvo naše Dekliške zveze, 1 preloži ta svoj tomesečni shod od dne 20. na dne 27. t. m. 'Na dnevnem redu pa bo mnogo zabavnega, petje, dramatični prizori fin drugo. Mnogobrojne udeležbe se nadejamo! Drugi kraji. Studenci pri Mariboru. Slovensko katoliško izobraževalno drušitvo v Studencih pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 20. t. m., na vrtu gostilne gosp. Kranjca v Radvanju veselico. Vspored: petje in godba,. Udarjajo društveni tamburaši. Med prosto zabavo konfeti, šaljiva pošta, ribolov itd. 'Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vstopnina 20 vinarjev. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v nedeljo, dne 27. t. m. — Odbor. Ruše. Kakor slišimo,, tožijo smol niški posestniki, na čelu jim gospod župan V. Glaser, falsko graščino v neki vodopravni zadevi. Graščina,' oziroma bolje povedano gospod Werner, si je lastil menda neke pravice, ki mu ne gredo. Prajv je in dobro, če se stopi temu gospodu, velikemu neprijatelju kmečkega ljudstva, malo bolj trdo na prste, da se prepriča, da ne gre nastopati proti svojim sosedom in jih spravljati v škodo. Prepričani smo* da se bo g. grof lepo zahvalil gospodu Wernerju za to maslo, ki mu ga je skuhal s svojo — recimo — nerodnostjo. Sv. Peter niže Maribora. Slo^nsko gospodarsko izobraževalno društvo .„(Skala“ ’ priredi v nedeljo, dne 27. t. m., na vrtu gostilne gospoda Muršeca veliko veselico. Vspored: govor, gledališka predstava.. srečolov, telovadba, godba ter razne druge zabave. Ker je del čistega dobička namenjen Slovenski Straži, so vsi domači, kakor tudi sosedni Slovenci prijazno vabljeni. Domova pri Ptuju. Izpregovoriti moramo par besedi o „lererci“ Hanci, ki sliši tudi na ime: Swo-boda. Dobro bi bilo, da bi gospod M. Ceh, krčmar od Sv. Marka, ki je tudi šolski ogleda, dosegel s svojim vplivom pri okrajnem šolskem svetu, da bi ta ■„Swoboda“ izginila iz ptujskega okraja, da bi razne čudne govorice prenehale. Za danes naj zadostuje, če ne bo kmalu red, bomo pa govorili jajsneje. Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi v nedeljo, dne 20. t. m., ob 3. uri popoldne, čebelarsko predavianje pri čebelnjaku posestnika Pr. Ofentavtseka pri Sv. Tomažu pri Vojniku. Predaval bo g. Jurančič. Tinsko. Na našem krapinem hribu, ki ga diči-ta oerkvi Sv. Ane in Matere božje, se vršif,na Anino nedeljo, dne 27. t. m., velik dekliški shod, ki bo združen z občnim zborom Zveze slovenskih deklet na Štajerskem. Mladenke šmarske in sosednih dekanij, ta dan se vidimo na Tinskem! Dekliške zveze in pa Marijine družbe v obližjn — na krepko agitacijsko delo! Staritrg. Kmetijsko bralno društvo priredi dne 10. avgusta veliko ljudsko veselico v proslavo Konstantinovega jubileja. Vspored bo zelo obšijren in se bo pravočasno naznanil. Prosijo se vsa bližnja društva, da za to jubilejno slavnost že sedaj pridno a-gitirajo ter isti dan ne priredijo kakšne veselice. K prav obilni udeležbi že sedaj vabi uljudno — društveni odbor. Dobova. Naša cirilmetodarija pod svojim slav. načelnikom je v nedeljo priredila velik lov med Do-bovčani — veselico. Pa Bog znaj, kaj j ©taka vplivalo: ali apostolski govor dr. Stikerja iz Brežic, ali sokolska ali kapelska muzika na plesu, da so si morali nazadnje medsebojno .„puščati“ ? Nagla procesija se je pomikala po noči enkrat okrog cerkve, opeka je zvonila in koli ter late so dajale takt . . . Res — prav liberalna „požrtvovalnost“ na časlt sv. Cirilu in Metodu! Smolnik. Cerkveni shod na Smolniku v nedeljo, dne 6. t. m., se je prav sijajjno obnesel. Vsem prijateljem in obiskovalcem smolniške Marije, pred vsem pa Še njenem dobrotnikom, izreka najlepšo zahvalo cerkveno predstojniištvo. Dravsko polje. Dekliški shod za Dravsko polje, hočko in slovenjebistriško dekanijo se vrši v nedeljo, dne 27. t. m. v Framu. Pridiguje čast. gospod dr. Jerovšek, na shodu, ki se vrši takoj po sv. opravilu na gradu, govori častiti gospod dr. J. Hohnjec. Mladenke se zbirajo pri kapeli ob državni cesti, od koder gredo ob devetih v skupni procesiji v župnijsko cerkev. Mladenke, skrbite, da bo shod veličasten ! — Velik mladeniški shod se priredi v nedeljo, dne 3. avgusta, na Crnigori pri Gorski Materi božji za ptujski in sosedne okraje. Na shodu govorita gg, dr. Hohnjec in dr. Korošec. Mladeniči iz zahodnih župnij se zbirajo pri podružnici v Znpečji vasi, mladeniči iz vzhodnih župnij'pa v župnijski cerkvi pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju (ter gredo v procesiji na Goro. Po sv. opravilu bo takoj zborovanje, po večernicah pa skupen odhod in telovadba pri Sv, Lovrencu na Dravskem polju, pri kateri nastopijo središki, ptujski, mariborski in hočki ter slivniški Orli. Shod im!a tudi namen, proslaviti Konstantinov jubilej in 105K)letnico prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovane. Mladeniči, dvignite se in prihitite v obilnem številu na mladeniški tabor h Gorski Materi božji dne 3. avgusta! Ormož. Na naslov c. kr. poštarja g. Skrleca pri Sv. .Tomažu ! V zadnjem času smo pisan več pisem na razne stranke v okolici Sv. 'Tomaža. V treh slučajih so priromala naša pisma nazaj z opazko: „Unbekannt, zurück“ in pa „'Adressaten mehrere, Hs. Nro angeben.“ Vprašamo za to gospoda poštarja Skrleca, kdo Vam daje pravico, pisati na slovenske naislove nemške opazke? Tega si pa vendar ne more domišljati, da. leži Sv. Tomaž v kaki nemški provinci, ali pa, da bi pismo ne našlo več v. Ormož nazaj brez Vaše nemške opazke. Če je že našlo k Sv. /Tomažu brez blažene- nemščine, našlo bi istota-ko s slovensko opazko tudi nazaj v Ormož. Ako pa se brez Vaše vednosti vsiljuje nemščina na pošiti pri Sv. Tomažu, potem pa primite krivca za ušesa in mn povejte, da leži Sv. Tomaž na slovenski zemlji, in da Vi kot vnet Slovenec in pristaš liberalne stranke, ki hoče imeti patent na narodnost, tega ne trpite, da bi se Slovencem jezikovne pravice kršile, koje so nam postavno zajamčene. Drugič več! Mala Nedelja. V radgonski bolnišnici je umrl po dolgi boleani gospod Lovro Slišna. Naj v miru počiva ! Sv. Trojica v Halozah. V nedeljo, dne 20. t. m., popoldne po večernicah, se vrši ustanovni shod Dekliške zveze, h kateremu so vabljene vse članice Marijinih družb in pa tudi prijatelji; in zaščitniki mladinske organizacije iz domače in sosednih župnij. Pridite! Konjice. Konjičani, povejte, ali ni to smešno in žalostno? Srečam deklico. 'Ona pozdravi: Gelobt sei Jezus Krištus! — Vpra.Šam: Kje si doma? — Odgovori: In Pobreže. — Kam pa greš? — In die Schul. — V kateri razred hodiš? — In die erste Klasse. — Ali ne znaš slovenski? — O ja. — Zakaj pa ne govoriš? — Deklica molči, potrdivši, da ne mara. — Konjiška okolica ima štirirazredno ljudsko šolo in šteje čez 3000 prebivalcev; trg ima petraz-redno šolo, in šteje komaj nad 1000 prebivalcev. Gotovi slovenski okoličani, ali še bodete vedno izročali svoje otroke nemčurskemu zmaju? Kje je slovenska zavednost ? Tepanje. Tjepanjčajni, ali ne bi povedali svojim različnim „iSchuhmacherjem, Sattlerjem in T;iŠ-lermeisterjem“, da spremenijo svoje napise, ker to je pač smešno in žalostno, da vas rokodelci, ki žive od vas, izzivajo z nemškimi napisi? Kostrivnica. Prihodnjo nedeljo, dne 20. t. m., bo imel gospod poslanec dr. Jankovič po ranem sv. apravilu pri nas shod v gostilni Janeza Praha, po domiače Lindič. Pristaši in somišljeniki S. K. Z. — pridite ! Oljska gora nad Polzelo. V nedeljo, dne 27. t. m., priredi Jugoslovanska strokovna zveza (skupine iz Šaleške doline) slavnostni izlet na Oljsko goro n. Polzelo. Središče. V nedeljo, dne 20. t. m. ima naša Dekliška zveza svoj redni mesečni sestatnek. Dekleta, pridite! Sv. Ema. V nedeljo, dne 6. t. m., je bil občni zbor podružnice Slovenske Straže v prostorih naše kaplanije, kateri so bili natlačeno polni. Po poročilih in izvojlitjvji odbora so sledile deklamacije in govor Micike in TončikeMurko ter Amalike Harinski. Potem je povzel besedo slavnostni govornik preč. g. župnik Gomilšek, ki v krasnih bose d ali razloži pomen Slovenske Straže in oriše delovanje sv. bratov Cirila in Metoda. Z velikim navdušenjem smo poslušali imenitne govornikove nauke. Nazadnje se je nabralo precej udov in udnine za Slovensko Stražo. Le veselo na delo! Trbovlje. Občni zbor stavbinske zadruge Društveni dom v Trbovljah se je vršil v nedeljo, dne • 13. t. m. ; zadruga dobro prospeva. Gibčnega zbora se je udeležil poslanec dr. Benkovič. Izvolil se je še stari odbor z delavnim g. Zupanom star. na čelu. Velenje. Občina Velenje je imenovala, poslanca gospoda, dr. Karol Verstovišeka častnim članom in an podelila častno občanstvo v znak priznanja njv, jovega delovanja na političnem polju. Za Slovensko Stražo nam je poslal g. Josip Tovornik* predsednik Mladeniške ,zveze pri ßv. Vi-' du pri Planini, veliko število lepo urejenih obrabljenih poštnih znamk. Hvala lepa! Poslano. Ne dolgo tega sem bil v Mariboru po o-pravku. Imel sem nekaj ur časa. Hotel sem nakupiti nekaj blaga za mojo družino. Ko sem bodil po mestu in si ogledal izložbe, sem se budil, da nisem našel nobene slovenske trgovtine. Klicali so me sicer v vsako trgovino v slovenščini, a 'napise nad vhodi sem videl samp — nemške. iOdločil sem se, da ne kupim nič; kar zagledam slovenski napis J. N. S o s t a r i c. Ogledam si to trgovino. Videl sem najlepše blago razstavljeno. V trgovini si nakupim raz nega blaga za obleke, platno, srajce, predpasnike itd1. Bil sem z blagom in postrežbo zelo za-dovolj6n. Priporočam občinstvu tvrdko J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka u-1 i c a. š t. 5. Vredna je, da se jo priporoča! Daleč motri v 15. stoletje so že vedeli za zdravilne izvirke, ki so last županstva Soden ob T. in ravno tako stara je njih vporaba za zdravjilne namene. Iz teh izvirkov in sicer iz dveh najvažnejših, se pridobivajo „Faysove“' pristne mineralne Sodenske patstilje ; vsled tega dejstva si je tudi razlagati zdravilno moč teh pastilj. Zoper katar, hripavost, kašelj itd. rabi Faysove Sodenske kot sigurno učinkujoče, in priročno pomoč. Voda pazi na ime Fays in na uradno potrdilo županstva Soden ob T. na belem kontrolnem papirčku. Primorsko. Velika poneverba. Dne 7. t. m. se je ustrelil v Trstu poduraidniik pristaniškega, kapitajnata Tomaž Rocco. Rocco je izvršil samoumor, ker je , bil odpuščen iz službe. Preiskava je 'dognala obsežne goljufije Roccove, katere bi mu vspričo njegove pridnosti in marljivosti nihče ne prisodil. Goljufije dosegajo svoto 80.000 K. Rocco je zapustil vdovo in devet o-trok. Imel je 180 K mesečne plače in približno 100 K posebnega zaslužka. Z goljufijami je pričel pred petimi leti. Najbolj sta oškodovana dva Tržačana, ki sta izgubila vsled njega skoro 50.000 K.1 Nalajgalijih je, da je dobil dobavo mleka za mestno bolnišnico in da mora v to svrho. kupiti v Furlaniji 26 molznih krav. Vsak teh oškodovancev je dal Roccu 13.000 K. Rocco jima je plačeval od dozdevjnejga čistnega dobička mesečno po 80 do 250 KI. Eden oškodovancev. mu je dal pozneje še večje svote za nakup molznih krav. Ker se je Roccu ta načrt talko dobro obnesel, jima je stavil nov predlog. Izjavil jima je, da mora prevzeti večjo pošiljiatev rži iz Amerike. Ta kupčija bo nesla 30.000 K čistega dobičkja. Eden izmed njih mu je dal v ta namen 23.000 K. Ko je bil Rocco že odslovljen, je izvabil od enega svojega tovarišev en dan pred smrtjo 2000 K. T;udi je lagal, da dobi iz Argemtinije 20 mladih volov, za katere je rabil pa 14.000 K. Vse te njegove naredbe so bile seveda izmišljene in so mu služile le v to svrho, dai je dobil denar. V zvezi je bil tudi z dvema skopima ženskama, ki sta posojali denar proti visokim obrestim. Od teh je izvabil Rocco na ime nekega višjega uradnika večje posojilo. Kam je dajal Rocco ta denar, ni znano. Vohunstvo v Pulju. Že svoj Čas 'smo poročali o vohunski aferi Sehmutza v Pujlju, ki je dvignila v javnosti mnogo prahu. S to afero se baivlita zdaj zelo intenzivino državna policija in pa generalni štab. Policija je zaprla do sedaj poleg narednika 5. domo-brahlskega potka Sehmutza, in hotelirja ISaVova še 15 drugih oseb, ki so na sumu, da so bile v zvezi z vohunsko 'družbo. 'Med aretiranci je ,več podčastnikov mornarice in vojaškega arzeiMa. Kompjlot se je razkril vsled neke anonimne ovadbe, ki je prišla, na korno poveljstvo v Gradcu. V ovaldb| je navedeno, da mora imeti Schmutz velike postranske dohodke in se sumi, da se peča z zakotnim oproŠčenjem vojaških obvezancev. Uvedena preiskava, je dognala nasprotno, da se je bavil Schmutz že tri leta s špijonažo in sicer v velikem š|tilu. Radia» sicer ne 'dosega, kar je tudi nemogoče, kajti Redi je -bil popolnoma, na drugem mestu, kot on in imel vse večji,1 vpogled v. vojaške tajnosti, užival je veliko večje zaupanje v vseh vojaških krogjih in je imel pristop v v^šje kjrosge. A Vendar pa se je izkazal Sghruutrt, tako izvrstnega špijona, da bi na Redlovem mejstu gotovo veliko ne zaostal za njim. Kot Redla, Itako je tudi Sehmutza izdala lahkomiselna samozavest,, da se mu ne more nič pripetiti, in pa silno potratno življenje. Schmutz-si je nabavil zlato uro in verižico, Številno zlatjih in briljantnih prstanov, najel si je krasno /stajnovafnje, v katero je postavil dragoceno opremo in se vedno le vozil z eno- ali dvouprežnlim vozom ali ' z avtomobilom. Do sedaj se je dognalo, da je dobil Schmutz od Savova, ki je bržkone posredoval pri prejdaji, na roko 30.000 K, posebej še in sicer po pošti pa j§ dobil 40.000 K. Sehmutza, Savova in celo družbo j’e izročila policija deželnemu sodišču. (OH druge strani se obseg te afere zopet zanika.) Nova slovanska dekliška; šola v Pulju. 'Tukaj so kupile Šolske sestre sv. Križa iz Djaikova lepo hišo s prostrajnim vrtom, kjer bojdo* otvorile s IS. septembrom dekliško šolo. Za letos se otvori prvi razred. Na šoli se bodo ustfo/novili tudi gospodinjski tečaji. Učila se bode tudi, kakor slišimo, francoščina, knjigovodstvo, glasovir in slikarstvo. Oto enem s šolo se otvori .tudi otroški vrtec; za 'deklice in dečke. Razgled po svetu. Galicija in židovstvo. Galicija se imenuje po pravici obljubljena deželaj Židov. Kakor kaže zadnje ljudsko štetje iz leta 1910, živi v Avstriji 1,313.698 žMov in od teh jih pripada na Galicijo nič manj nego 871.895, torej dve tretjini viseli avstrijskih Židov. Galicija šteje vsega skupaj 8,029.387 prebivalcev, tako da pride na 100 prebivalcev 11 Židov. iZjanimiva pa je Statistika, o naraščanju židovstva v poslednjih petih desetletjih. Leta 1857 so našteli v Galiciji le 448.473 Židov. Ta številka ja n ar astia leta 1890 na 768.1849. V 33 ,letih so se Židje za( 70 odstotkov pomnožili. Leta 1900 so našteli 811.183, a leta 1910 je narajstlo Število Židov na 871.895 duš; v 20f letih torej za 14 odstotkov naraščaja. Vlzhodna Galicija š/te-je 659.727,.zapadna pa 213.178 Židov; v mestih židovski živelj splošno bolj narašča, kakor po kmejtih. Krakov šteje 151.886 prebivalcev, medi katerimi ,pa je 32.380, torej približno 21 odstotkov, Židov. V Lvovu je 206.113 prebivalcev, a od teh nič m|anj kot 57.387 židov,, torej 27.8 odstotkov. Zinano je, da imajo vso kupčijo v rokah Židje,- a kaj; se- ito pr^jvi, kaže vedno naraščajoče izseljevanje slovanskega elementa! Židovstvo v deželi je kakor plevel na polju. Nesrečna dežela Galicija, ki imaš toliko Židov! Povsod vohuni. Pri Eydkuhnen na Nemškem so odkrili neko novo špijoSniažno afero. Aretirali so nekega mehanika, ki je bil na sumu, da špijonira v prid Rusije. Ko so ga hoteli odpeljati v zapor, pobil je svoje spremljevalce ter pobegnil baje Čez — rusko mejo. V to afero je zapletenih še več oseb ter se bodo izvršile še nadalnje aretacije. Smo pač v letu — špijonažnih afer! Ukradeni demanti. V delavnici v Antwerpenu, kjer brusijo demante, sta dva galilška nastavljen c a ukradla; nebrulšene dentante v vreldnosti, 200.000 fr. in pobegnila preko Berolina. Do sedaj jih še niso dobili. Strela udarila v zvonik. Iz Krakova poročajo, da so v vasi Dziali med nevihto kmetje šli zvonit, da bi zvenenje raztrgalo oblake. Naenkrat je udarila strela v zvonik in ubila tri kmete, idočim je bilo več kmetov težko ranjenih. Litijsko mlečno milo s konjičkom iz tovarne Bergmanna & Co., v Dečinu ou Labi je in ostane neprekcsijivc v učinku zoper poletne pege in se pri racijonelnem negovanja kože ne more pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla pmnalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, droierijah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmannova lilijska krema „Manera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinarjev. 43 ____________________________________________ Senzacijonelna razkritja v hrvaškem deželnem arhivu. 'V zadnjih dneh se je mudil v Zagrebu budimpeštanski vseučiliški profesor ’ za ogrsko zgodovino dr. Alajdar Balagi, ki je obiskal Zagreb povodom, svojega letošnjega, študijskega potovanja. Dr. Balagi je natančno pregledal tudi1 hrjfeiškij deželni arhiv in je konjšfatiral v deželnem arhivu več nered-nosti glede zelo važnih zgodovinskih listin kraljevine Hrvaške. Danska ima najbolj izobraženi kmečki stasa. — Noben narod na svetu nima tako, izobraženega kmečkega stanu, kakor Danci. Danski kmetje sami so iz lastnega nagiba ustanovili okrog 70 ljudskih visokih šol, v katere pohaja leto za letom okrofg 10.000 kmečkih sinov in hčera. Vsaka vas ima svoj društveni dom, ki ima v veliki dvorani prostor za 600 do 800 oseb. Tu se vrše predavanja, ,po zimi pa tudi telovadba za mljadino. Roko v roki z izobrazbo je šel pa tuidi gospodalrski razvoj in so kmetje' postali imoviti. Živinoreja se stalno dv;iga na vedno vilšjo stopnjo in polja se kar najra/zumneje obdelujejo. Prepir Zaradi zapuščine; belgijskega kralja. Zastopnik grofice Lonyay izjavlja, da so vse vesti, kakor da bi bilo v kratkem pričakovati v sporu zaradi zapuščine belgijskega kralja poravnavo, neresnične, marveč da gre samo za neko transakcijo gle-de vrednosti, ki pripadajo princesam, tako da, bi dobila vsaka kakih šest milijolnov frankov. Tie vrednosti obstoje iz -rent in raznih dragocenosti. Tje vrednosti se bodo namreč sorazmerno razdelil el med vse princese, oziroma se bodo poprodale. 'Sedaj se vrfše pogajanja zlasti z belgijsko vlado, da bi ona kupila večino dragocenosti. Interesantno pa, je v zapuščinskem sporu, da sedaj niti pravno stališče kraljevih posestev v Kongu ni popolnoma jasno. Bruseljsko prizivno sodišče je sicer svoj Čas razsojdilo, 'da pripadajo kraljeva posestva belgijski državi, sedaj pa zbirajo zalstopniki princes gradivo, 1 da bi dokazali, da v absolutistični državi Kongo 1 privatna : lastnina kralja ni mogla preiti v držaVno lastnino. ■' Bajet se je v tem smislu izrekla do sedaj, že večina pravnih avtoritet. Zagonetna tatvina pri bolniški blagajni. Pri o-krajni bolniški blagajni — it ah jamski zavod — v Trstu se je v sredo dopoldne dogodila nekoljiko čudna tatvjina.. Uradnik Ritoissa je proti 11. uri vzel iz železne blagajne nekaj denarja v svrho izplačevan- ja in je vtaknil zavoj bankovcev v predal svoje mize. Kmalu na to pa je šel v sosedno sobo govoru z nekim tovarišem, a ko se ,je vrnil, je bil predal pritrjen, denarja pa ni bilo več v njem. Rijossa pravi, da je stegnil kdo onih, ki so čakali na izplačevanje, svojo roko skozi lino in vzeli denar. Sledu za tatom ni niknkega. Ukrademo je 1440 K v bankovcih po 20 K. Čudno je, da se o sličnlih tatvinah pri raznih zavodih (bolnišnica, ubožnica, bolniška blagajna in tako naprej kar zaporedoma) izve vjejdino še le čez nekoliko dni. Cernu prikrivati, ko se ne more več zakriti ?! Trinajsta nevesta v Belem domu. (Trinajsto nevesto: bodo odvedli iz Belega doma v Wa|sh|ing.tonu, prestolice predsednika, Združenih ameriških držav. Je to hči sedanjega predsednika , miss Jessie "Woo-drovovaAVilsoiiova. ki se jie zaročila z M. Robertom YbeyshaimSayrom. Ženin v resnici ni siromak, njegovo premoženje cenijo na sto mijjjjgnov. Izvira iz stare rodbine v Pensylvainijii, kjer je zgradila in vzdržuje celo vrsto važnih in domoismfih železnic. Svatba se bo baje vršilai dne 13. oktobra t. 1. Ta dan si je nevesta sama izbrala, ker pravi, da je bila tri- j naijstica za njo vedno srečnia. Tatvine jerebičnih Jajc. Na Ogrskem cvete že več let posebna obrt. Cele tolpe 'ljudi živi od. tega, da iščejo po polju j,erebična gnezda ter uvažajo u-kradena jajca na Dunaj, kjer jih prodajajo trgovcem z divjačino. Ogrske gozdarske in lovske uprave so že pred petimi leti prosile dunajsko policijo, naj prepove trgovlino z jerebičnimi jajci». Zidaj se je posrečilo konfiscirati pri nekaljenih dunajskih trgovcih z divjačino večje množine teh na Ogrskem ukradenih jajc. Ce se ne posreči tem trgovcem» dokazati,, da so poštenim potom dobili ta jajca, tedaj bodo še strogo kaznovani. Strašna zmota pri izkopavanju mrliča. Na Reki so zaprli Mažarko Rozo Daniel, ki je pred dobrim mese cm ubila svojega stanovalca,/ 56 let starega Jožefa Löezija, ker, ji kot brezposeln mehanik ni mogel plačati borne stanarine. Tie dni pa je hotela sodna komisija v svrho postopanja izkopati Löczijevo trupla, a zgodila se je grozna pomoka. Ro so' namreč izgrebli rakev in j(o odprli, je začela, grobarja obhajati zona, kajti v rakvi je bilo že precej seguito truplo 161el|ne{ga dekleta, ki je bilo umrlo v bolnišnici one dni, kakor Löczi. Bila staj za to, skupaj pokopana. Po tej zmoti pa sodišče ni več kopalo za LoczijCm. Posledice zadnje nevihte. Zlasti na Oigrskem so posledice zadnje nevihte naravnost grozovite. Tako poročajo iz 'MamarosšSzigeta, 'da stoji tam v spodnjem delu mesta 784 hiš pod vodo. O.d teh se je podrlo že 14 hiš. — Nevihte so se naj jOlgrskem tudi še v soboto ponavljale. V ErdčLSIzafkajlu je padla toča, ob enem pa je divjal silen Vihar. Posamezna ledena zrna so se vsled viiharja prji.iela, Itako da je nad vasjo padal led po kilogram težajk. 'Na Tisi? je promet ustajvlljen. V Marosujvaru ,so preplavljene sariine. Sploh je po celem širnem Ogrskem razsajala nevihta tako silno, dai škode njiti' približno ni mogoče ceniti. — Tudi v Crnovicah je povodenj napravila velikansko škodo, razdejala je mostove, ceste in železniške proge. E,no predmestje stoji popolnoma že pod vodo. Tudi železniška zveza, Crnovjice—Lvov je bila pretrgana, v soboto pa so progo že zopet poravnali. — Bistrica in Dhješter sta preplavila svojo o-kolico. Stavka na Ruskem Poljskem. (Centralna zveza socijalnih demokratov na Poljskem in Lavinskem poživlja delavce z letaki, da naj prično z genera(lno stavko. Do sedaj stavka kakih 651000 delavcev v 200 tovarnah. V Lodzu so zaprte Vse več jej tovarne. In lastniki tovaren so delavce izprli, sami ,pa so večinoma pobegnili s svojimi rodbiinami v inozemstvo. Vsi posknsi, doseči sporazum med delojemalci in delodai-jalci so se do sedaj ponesrečili. dni na poskušnjo. Se pošilja samo proti pövzet|n, Po 14 dneh se na želje denar vrne. Velik cenik brezplačno. (Jamstvo 3 leta.) 14 karatni zlati prstani . , . „ 4‘— 14 karatne zlate ure za gospode „ 40’— Srebrne ure.................K 6'50 Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9’50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13’— Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6'— Srebrni pancer-verižice . . . „ 2’— 14 karatne zlate verižice . . . „ 20’— Amerikanske zlate double-ure . „ 10'— Goldin Roskopf ure.........„ 4‘— Prave železničarske Roskopf-patent. Prava nikeln. točno na min. idoče K '5‘— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19-— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80 Kuhinjske ure.............. 2'40 Budilke............. . . n 8'____ Budilke z dvojnim zvoncem . ” 3-50 A. Kiffman, Maribor M. 49 Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Listnica uredništva. K am n i c a: Ali imate dokaze za vse trditve? — Mozirje: Nima smisla in je preveč osebno. — M uta: Po toči zvoniti je prepozno. Sedaj nima tako zabavljanje nobènega smisla več. Za birmo! Točna nostrežla: Dolini. Po ceni! Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke! Mustrov, ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K 7’— Original omega ura K 18’— Kuhinjska ura K 4'— Budilka, niklasta K 3’— Poročni prstani K 2‘—• Srebrne verižice K 2'— Večletna jamstva, Nasi. Dietinger Theod. Fehrenbacji urar in očalar Maribor, Gosposka ulica 26 Kupujem zlatnino in srebro. *9 Sirolin "Boche" olajšuje in ozdravlja bolezni na prsih, kašelj, katar, influenco in neduho, V izvirnih zabojčkih po K 4‘— se dobi v vseh lekarnah. Krasno posestvo je naprodaj v prav lepem kraju blizu Celja, eno« nadstropna hiša, gostilna in trgovina z mešanim in manufakturnim blagom. Velik sadonosnik, 2 orala vinograda, hlev, ledenica, klet, travniki, njive in gozd, velik inventar ter mnogo vinske posode. Proda se tudi sama hiša z gostilno in trgo-s spdnim vrtom in vinogradom. vino, Pojasnila daje g. Hugo Turk v Ljubljani. Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito oljezasluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni „Zur Sonne", Graz Jakominiplatz 14. Dijaka iz boljših hiš sprejme na stanovanje in hrano R. Lešnik, Mlinska ulica 32, I. nadstr. v Mariboru. 143 Soba s vporabo vrta — s hrano — ali brez se odda koncem julija v Mariboru, Badlgasse 15 (Vordernberg). 141 *mm**uuu* T žtupo, suhe gobe, jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno, zrnje, koruzno slamo od storžev, smrekove storže, vinski kamen, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo itd. Velet^gavsnii % špecerijo sai m deželnimi pridelki Anton Kolenc Graška uiioa št. 22« Velika narodna trgovina KiMVanič,Celie Narodni dom priporoča bogato zalogo manufakturnoga in modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moške obleke po zelo znižani ceni! Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna I Vzorci na razpolago I SHE: PLANINKA, Sezija od I. junija do 15. septembra. edino planinsko letovišče na Pohorju. 10 sob s 22 posteljami, topla in mrzla kopel, lahkotni in krasni izprehodi po senčna tem jelovem gozdu, najboljša planin, voda, dobra kuhinja. Lahek dohod iz železniških postaj Ruše, Bistrica oh koroški žel., Maribor, Kram. 1250 m nad morjem, pri Sv. Arehu poleg Ruške koče. Cene zmerne! Natančnejša pojasnila daje Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, -Štajersko. Pozor! mt-URE repasirarie s pismenim Jamstvom: Pristna srebrna ura K 7'— Pristna srebr. ura ženska K7 •— Pristna srebrna verižicaK 2-— Pristna srebrna verižica____ damska K 3-40 Zlata ura . K28-— Ker sem kupil iz Švice celo I tovarniško zalogo bom prodajal repasirane ure po zelo nizki ceni. Očale! Budilke! Uhane! Urar, očalar in zlatar ^jaribor Tegiethofova cesta št. 39. ar r p rečastitim cerkvenim predstojništvom, ter slav. občinstvu priporoča svoj ! atelir za vsa v njegovo stroko spa-* dajoča dela, kakor kipe, Oltare, CB -..... ...... ■■■"■'- 1 ... ............i...... S itd. iz lesa, kamna in mavca ■rt ——■ ■ ■ ...... ' I Jvo Sole, kipar Maribor, Beiserieva ulica 26. f o d o o o a »ö •H O 02 Cementna dela kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in druga deia iz betona izvršuje točno in po nizki ceni. Ford. Rogač, Maribor zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizu frančišk. cerkve). Telefon št. 188. Južnoštajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguj® vlagateljem. Ža varnost vlog jamčijo okraji : Šmarje, Šoštanj, Sevnica, Vran- 41 o 2 0 sko in Gornjigrad in rezervna zaklada, katera znašata že nad 350 000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim nčaim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačala okolo 45.000 K, za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100 000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice dragih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. 5 ipodi siesta ie pi tal lil m Is! ta n osci nicai ill M iHUSI bistroa, zadruga lui II z neomejeno zavezo xaBHHBBas Hranilne DIGDB 86 sPre.iemaj0 vsakega in se obrestujejo: nav»d>e »o 41/s%, proti trimesečni odpovedi po 4J/i%- Obresti se « pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsaceg* ’■*» Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. polož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama. PflSDÜIO SC dojelo *e ^anom in sicer: na vknjižbo proti pupilami varnosti po 5%, na vknjižbo sploh po 5V*%, na vknjižbo in 1 1 lu poroštvo po 53/*°/o in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uredile UPE 80 vsa^° sreci0 in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uiuuilu Uiti mednih urah se 8prejema in izplačuje denar. Pojasnila se dajejo H«inilH ima tudi na razpolago domačo hranilna nabiral*. Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo). Službo organista, cerkov* nika in obč. tajnika se razpisuje. Dohodki na leto okoli 800 K. Stanovanje prostorno, toliko zemlje, da lahko redi kravo in par svinj. Nastop dne 1. avgusta. Prošnje-s priporočilom župnijskega urada na župnijski urad Sv,. Rupert nad Laškim, pošta Sv. Jurij ob juž. žel. Franjo Duchek svečar irs medicar v Mariboru Viktringh©f ulica priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot vcščenib, namiznih in mili sveč ter vcščenk. Postrežba točna! Nizke cene! Svoji k svojim E Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip^znana slovenska trgovina Rafael Salmič Celju, Nerodni dom. Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih zlatnine srebrnine in optičnih predmetov. Najnižje cenel postrežba tož^al mali dobiček I pobro Ime S Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec naj zahteva moj noti veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto. Ni tisoče zahvalnih p’sem sem prejel vsied dobre in poštene postrežbe. Najboljše in najmodernejšo sukno za moško in volneno za ženske obleke razpošilja' najceneje Jugoslovanska V Celjü Št. 301. razpošiljalna Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto. OH Domače sredstvo, priljubljeno in sloveče. VJU. IO I O . prj yejjjh naročilih zdatno znižane cene. haIja'A. THIERRY A BALSAM edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan. Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balaama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega nspeha pri vseh boleznih Tl O dltinllt, mm leftfllln limvtnMAntl maImama 1_i._ _- iioiuui/um uuiunuiu, pu VAAUI/JU jcbcr lil vranico, em teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5*60. Lekarnarja A, Thierry-a samo pristno centifolijsko mazilo je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-< jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi' iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K. Naroči se: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATGU. Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Maribora v lekarni W. A. König. V naiGim se da s 1. oktobrom 1913 „Hotel Union“ na Dobrni pri Celju. Nataučna pojasnila daje Hranilnica in posojilnica na Dobrni. Ni treba si glavo treti ! Najboljše špecerijsko blago, zanesljiva kaljiva vsakovrstna Semena voščenih in drugih vrst sveč, dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznano tvrdki! n\Ilan Jločevar Celje tik farne cerkve. Pozor ! Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 pzrov za gospe ter 5C0 parov čevijev za otroke, nadalje vse vrste sandal, čevljev za dom ter čevljev za birmo po najnižjih cenah. Čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko pod lastno ceno. Domače delo! Naročila od zunaj in popravila izvršujem točno in po ceni. Stefan Strašek, prva največja zaloga obuval v Celju, Schmidgasse Št. 3. Tovarna za peči H. K0L0SEUS Wels, Gornje Avstrijsko. Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz želez*, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. Etilna štajerska fiaü®©iiaraa steklarska fifa deSaefol §S*§g01FÌfflia Mia drnteas i Franc Strupi, Celje draška «sesia priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidiejša in točna postrežba. Trgovina s špecerijskim ° blagom Slouencil Zauzdujto ne! Trgovina z mobo in de-« želnimi pridelki « r 3. Ravnikar: Celje Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, Arneža in Glavna sL zaloga inveliha izbira kranjskega vrvarskega blaga, n, pr. Strang, uzd, vrvi, štribov za perilo, mrež za seno in za otre- litjlltj Kupujem po najvišji ceni deželne — ške postelje itd. — v e J pridelke, vosek in vinski bamen. Točna in solidna postrežba.-« Graška ulica štev. ZI. Točna in solidno postrežba. Vedno sveža žgana bava Na drobno in na debelo! Zaloga rudninskih voda Goričar & Lei Craška uilca 7 — podri Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah. Čaše fa papirja in aluminija. Za Veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampljenl, predmeti za šaljive pošte in srečolove. »kovšek, Celje ionica Rotovška uHcr 2. Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zaloga ijudskošoiskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice savinjskih planin in druge. Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba, Ljudska hranilnica in posojilnico v Celju -—°— ■' ■—i registre«, zadruga p lastni hiši obrestuje hranilne vloge po od dna vlage do dna uzdiga z neomejeno zooezo (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graška cesta štev. 9 ----------------------prvo nadstropje------------------------------ počenši s 1. januarjem 1913. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Založnik io izdajatelj r Konzorcij „Straža*. Odgovorni urednik: Lav. Kemperle. Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.