List 45. .izgrli ' j r* i .fe ; : f ív; _ -j • i J "'i rafl • * * % \ 4 à -1 » . i t . • > ^ • * Tečaj XL. y obrtniške V W ' t • v'i* , ; ^^ ' V s cv*\ 1 xr! - ^ s ť «v : Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold, pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani sredo novembra 1882 _ • Obseg: Bolezen pri prešičih. Zatirajmo cvetno zavijalko ali malega zmrzliněka ! izsuševanji ljubljanskega močvirja. (Dal.) Ponudba. Tehnično poročilo k projektu o mini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje.) Poročilo Slovenske Matice o 57. odboroví seji Spo- Obravnave iz deželnih zborov. novice. Naši dopisi. Novičar. Mnogovrstne Gospodarske stvari. Bolezen pri prešieih. 42. listu „Novic" priobčili smo dopis s Trojan, v katerem se popisuje huda morilka pri prešičih, in obljubili smo priobčiti izid preiskave one bolezni po c. k. živinozdravnikih in tudi pripomočke zoper njo. Preiskava pri raztelesenji prešičev, ki so po dopisu od 14. dne u. m. poginili na Trojanah , pokazala enakih nevarnih bolezni nemudoma naznaniti svojemu županu, da to sporoči viši gosposki, ki ima sredstva in Temu dostavljamo dolžnost, zabranjevati razširjenje takih bolezen t: za ti s t 1 y post določuj k gosposk pustili tak lez 1 j t > i n cana gosposka na dežel pr žup v t ki Je 9 da je bil vzrok pogina „šenj pri prešičih" > ki Zatirajmo cvetno zavijalko ali malega se sploh imenuje „pereči ogenj". Ta bolezen prištevala se je do novejega časa v vrsto „vrančnega Opisal sem bil zmrzliněka ! o svojem času v „Novicah" bolj na- při sada"; še le pred malo leti spoznali so živinozdrav- tančno sadnemu drevju skoraj najškodljivejšega mrčesa y niki ) da je to posebna in druga bolezen, od vrančnega malega zimskega pedica, ali kakor ga po raznih krajih prisada čisto različna. imenujejo: cvetno zavijalko , zemljemerko, malega zmrz- Vzroki te bolezni so: pomanjkanje čistega zraka, linčka (geometra brumata) , s katerim sem se bil od tedaj nezadostno snaženje svinjakov, premalo stelje, za- časa do časa na vse strani popolnoma seznanil. Njegov stajanje gnojnice, vsled tega nesnaga na životu prešičev, opis tukaj opuščam. Nekaj pa je, kar mi iz nova daje in, kar se navaja kot konečni neposredni vzrok povod, da o tem mrčesu zopet nekoliko o pravem času bol ezni premalo kisline v preši č jem životu, spregovorim Pripomočki, zabraniti bolezen, so po tem, kakor smo uze v 42. listu „Novic* navedli : pridno in pogostno zračenje in snaženje svinjakov, kopanje in umivanje ki se po prešičev, snažnost pri svinjski piči in pri posodi v ta namen rabi, tedaj pri kotlih, piskrih, čebrih Navadno se človek v življenji svojih najhujših so- jih tudi dobro pozná, premalo varuje, ter pozornostjo in previdnostjo lahko varoval ; tako se mu dosti vražnikov, če se jih ne ogiblje tako, kot bi se jih z malo večo krat primeri, da zavoljo lastne lahkomišljenosti postane minjkih, koritih itd. Priporoča se, prešičem večkrat žrtva njihove zlobnosti. In nekaj enacega godi se tudi ""'"j"4" î ^ ii^vl vvvm «v/, p^wu.wn/u* -----~j---~ j----;---- pičo soliti ali okisati, ako ni pri rokah v ta namen domačim sadjerejcem gledé imenovanega škodljivca kislega zelja ali repe; tudi kedar so prešiči umiti j jih Drevje plodonosno se posadi, obrezuje, varuje in v lepa oplaziti s cunjo, katera je pomočena v mešanico je-siha in vode. Pripomočki pri taki bolezni prešiča pa drevesa odgoja; pričenja cveteti, cvete slednjo spomlad 1 IV 1 è % A % a > so razun ravno navedenega, da malokedaj tudi poleg obilega cvetja daje obilega sadu, in to sosebno po nekaterih krajih, ker cvetje marse bolna žival koj loči sikatero spomlad vse zrjavi, pozneje pa odpade. Vzrok od zdrave, spravi na suh, zračen kraj, ki ni premrzel, temu je gotovo tudi vsakemu pravemu sadjerejcu uže se da večkrat opere ves život z ponudi pijača: z jesihom okisana voda, da se popolnem znan , a malega truda, odstraniti ga ako okisano vodo, potem , si pa pa žival, skoraj nikdo ne privošči, kateri bi se mu sto- in sto- je mirna, zopet odene ali sicer varuje prepiha. kratno plačeval. Ta trud bil bi pa tudi ne večni Skušen živinorejec priporoča nam tudi temu podobno sredstvo, namreč : Zamesi se ilovica s prav hudim jesihom in s tem testom se dobro pomaže ves život bol večemu kaki dve do tri jeseni > pa bi mu ; trajal drevje brez posebnih elementarnih sil in uim zopet obilno ro- , da se mali zimski pedic (zmrzlinček) dilo. In to nega prešiča; nad to pa se prešič še klistira s tekočino racijonalno in splošno zatirati prične. napravljeno iz kamelične vode, navadnega spenjenega Razširjena ta mala pozno-jesenska in ponočna po mila (žajfe) in olja. To dvoje — zagotovlja nas imeno- šast ni le po ravninah in v milejšem, toplem podnebji vani gospod živinorejec — rabil je sam s prav dobrim nego tudi po hribih in gorah celó gori do mrzle Sve- y vspehom. Konečno opozorujemo vse živinorejce, vi« » . «^t»,«. lastnem in splošnem koristu nikdar ne opusté slučajev je, po nekod več, po drugod pa tudi manj. Njemu prava da naj v dije povsod, kodar sadno drevje raste, in to ne v ma lem, ampak v obilnem številu. Na sto in sto tisoče ga 354 vojska mora se uže meseca oktobra, sosebno v bolj mrzlih krajih, pričeti, to je, zapreči mu njegov daljši razvoj po moči ter ga uže v zalegi krepko zatreti, ker tem pravilom je res nekoliko truda in m lih stroškov združenih, kateri se pa sadjerejcu prec v prvi iči^vuj yu ixjysji tci V aaiegi zaireu, Ker jeseni — orez poseDnin clrugiù elementarnih uim — iz- drugače ga je prav težavno in le z malim vspehom moč redno in obilno ter koristno izplačajo. Toraj na noge, brez posebnih drugih elementarnih uim zatirati. Ta vrag napravlja vsako leto na tisoče in tisoče goldinarjev škode pri sadnem pridelku, katerega uže v če mu je tudi , deževno in mili dom <*j Prem 30. oktobra 1882 cvetji popolnem razjé in ob tem času (cvetja) vreme hladno ) da vniči, sosebno, ugodno, to M. Rant, národní učitelj. je vegetacija počasna , česar se je lahko vsakdo preteklo spomlad v tukajšnjih krajih sam pre- Tehnično porodio pričati mogel. Mali metuljček prikaže se uže čestokrat k projektu O izsuševanji ljubljanskega močvirja. konec meseca oktobra; pravi čas njegov je pa od srede prve polovice meseca novembra, kateri traja v milejšem podnebji tudi celó do srede meseca decembra, Česar imel sem ob tukajšnji primorski meji, od kar se s sadnimi škodljivci po natančneje vkvarjam, prav pogostoma priliko, dejansko prepričati se. Večkrat prileze ta po-nočna prikazen celó ob snegu in zmrzlinu iz zemlje, samo da mraz ni prehud. Najboljši in najgotovejši dosedaj znani pokonče-valni pripomoček proti temu mrčesu so tako zvane ka-tramove obveze ali obročki, kateri se na drevesna debla prirejajo katramovimi pási prepre-či se nekrilatim samicam dohod na drevesne vrhove , veje , češulje do cvetnih popkov, da tako ne morejo svojih jajčik na njihovemu zaplodu naravno primerne kraje polagati. Katram sam se pa ne sme v podobi obročka di- rektno na drevesno deblo namazati. Kjer se ima obro- ček večkrat skupaj zloženega papirja na deblo prirediti, naj se vdrtine in razpoke stare drevesne (zgornje) skorije prej na gladko z ilovico ali pa apnom dobro zadelajo in zamažejo. Potem naj se na imenovanem delu debla zadosti dolgi, dobro dlan (malo ped) široki, nekoliko volhki (vlažni) papirnati obročki tako priredijo, da nimajo nobenih gub ali grb, ter naj se preko srede na okolo z ne predebelo žičo (dratom) pritrdijo ali privi-jejo, to je, da se vse tako priredi, da brezkrilice spodaj pod obročkom nikjer skozi lezti ne morejo. Ko je bil papirnati obroček tako dogotovljen, nase , ako je maže naj se dobro s katramom, kateremu preredek in premalo lepljiv, dodene četrti ali pa celó tretji del kake dobre čiste smole ali pa druge lepljive tvarine, da katram gosteji postane in se raz papirnati obroček ne sceja. Kakor hitro je papirnati pas prvi namaz vá-se posrkal do nelepljivosti, mora se ta (pas) iz nova dobro namazati, kar mora se tolikokrat ponavljati, dokler je treba, to je: dokler škodljivi mrčes ves iz zemlje ne zleze in se vid jo po mraku samci drevesna debla obletavati. Neobhodno potrebno in prekoristno je tudi to, da se prej , kot začne sadno drevje poganjati, zeleneti in cvesti, drevesna debla od obročka dol do zemlje dobro z apnom ali pa z belenju enako raztanjšano ilovico pobelijo, da se tako brezštevilna jajčka, katera so samice na tem prostoru položile, vničijo in pokončajo. e se pa to ne stori, pazi naj se pa skrbno na to da do tega časa katramovi papirnati obročki vedno lepljivi ostanejo, na katerih male iz na deblu pod tistimi znešenih jajčik izlezle gosenčice, ko čez tiste proti dre- To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil ^ ^ i r> __ i___ ___ _ i ii v > • v t Ivan Podhagsky, uradno pooblaščen civilen Ponižanje struge Gruberjevega kanala. (Dalje.) oskrbovanja zatvornice, bi se bruni še ne smeli vzdigniti, ko bi se voda narastla za kacih Kar se tiče 0*30 metrov > ako namreč mo z normalnim sta- voda stoji na njem, pri katerem so vsi bruni vloženi in preračunjeni višini plitve vode; pri višsh vodah pa bi zapc- i više r-------j--- ------- r----' 7 f * se po ena ali v potrebi tudi po več vrst brunov redoma vzdignilo, tako da voda stopiti se pac ne Koj pri zatvornicah oličkaj prav ravnalo. mogl sicer na levem bregu Gru berjevega kanala je predlagana hišica za č ' jyi vvaíw^uum uiaiua zjot CUVajc», XXL KJL imel dolžnost, zatvornice oskrbovati in zraven tudi vse ki bi bjekte Ljublj Gruberjevega kanala nadzorovati Najbolje bi se podal za tacega čuvaja kak pod jski ali pijonirski Častnik dobro veslati in plavati, in ki bi moral imeti izvrstna zna deželne jezike pričevala. Nastaviti bi se moral uže med reguliranjem tedaj uže med zidanjem zatvornic dobro znal vse jih posameznosti in da bi torej ob pravem času in na slučaj tudi samostojno zamogel postopati Vrhu tega naj bi se naredila pri stražnici meteoro- logijska opazovalna štacija; izide opazovanja tudi čuvaj aznamoval Kar zadene konstrukcijo novega kanala, j začetk njegovem pri zatvornicah dno 23*05 me trov široko, pad do hektometr. 5 4-9 = 0*0005 razširjava, ki je bila potrebna sled y idanj za- tvornic, preide pri profilu 7, to je, pri hektometr -f- 38 v normalni profil s 16*7 m dnu 03tane enaka do profila 26, to je si rjave na do hek y tometr. 5 -j- 9 od profila 26 do profila 42 bi se kanal na obeh snaša 12*2 metrov, in ko so taloudni stranéh obzidal in širjava d med tem ko pad 1000 o dovi na obeh stranéh nagnjeni kot profila 42 do konca kanala je dno samo 11*2 metrov široko in pada enako; strmine obeh obrez nih tlakov pa so nagnjene kot 4 : 5. Zaradi poglobočenja struge se bode moral dolenjski most popraviti, in tu imam sledeče omeniti: Kakor kaže profil štev. 24, leži sedanje dno mosta na kvoti 285.111 metrov novo dno na kvoti....... 282.084 metrov vesnemu vrhu in vejam prelezti hočejo, prilepljene osta- tako da se mora dno znižati za nejo, se vničijo in ugonobé. Ker mora imeti profil za odpelj 3.027 metrov množine najviše se Ako bi se pa opisani obročki na drevesna debla vode 111-7 štirjaških metrov površja, se most ne more potem prirejali, ko je uže nekoliko samic srečno obdržati in neobh o preko tistih do vrhov drevja dospelo, naj se vsi vrhi in steber, tedaj tudi oba oboka potrebno je, da se odstrani srednj veje dobro otresejo, da ta nesnaga zopet na zemljo popada, ter se pri zopetni vrnitvi na drevo na katramovi obvezi vjame, vniči in pogine. Ker menim y se pri previdnem delovanji oba stebra, ki stojita na suhem, dala ohraniti, ker sta sezi dana na pilotiranih branah y tedaj bi se poprave tako 355 izvršile bi ) da bi se ohranile arhitektonične oblike, in da više vode se med oba stebra, ki sta na suhem, vdelala železna konstrukcija, in novo dno odprtja položilo z betonom in valo z zidanimi bregovi, kakor to kaže pridj na koncu Gruberjevega kanala, ako vzamemo, da znaša voda 470 kub. metrov, dosegla bi najviša voda v Ljubljanici pri hektometru 284 kvoto 283-1 metrov med tem, ko bi pri enaki množini vode zavaro- povodenj stala v Gruberjevem kanalu do načrt kvote............. 284*1 n dovi, Kako bi se postavili na obeh stranéh taloudni zi t. više stala za 10 metra ki so predlagani c), vidi se na črtežih počez- nih profilov. Ker je obrežno zidovje od dolenjskega mosta do profila 42 toliko veljalo, treba je bilo gledati na to, da se kolikor mogoče ohrani, in sicer toliko bolj , ker se tu deloma svet rad poseda in bi zato nov, dosti visok zid mnogo stroškov stal in bi provzročil mnogo nevarnosti. Da se tedaj sedanji zid ohrani, se predlaga, da se (Dalje prihodnjič.) Ponudba. Ker je zopet prišel čas za sajenje drevesic vsake vrste, zato naznanjam vsem gosp. posestnikom, da imam mladih bukovih drevesic velikosti od 0.500 do 1.500 m. m., kolikor jih kdo želi, in ne stanejo druzega novi znižani profil zavaruje z močnim taloudnim zidov- kakor delo za ruvanje in vožnja na postajo jem nem ? čegar strmost je: 1 : 1. To zidovje leži na zida- za tisoč (1000) temelji y ki je debel 0 90 in dolg 1 70 metra. gold. ? ki znaša Ko bi se skrbno delalo , tako da bi se zidale na enkrat le kratke daljine in se potem samo za te daljine njihov temelj sproti odkrival, se lahko z zaupanjem pričakuje, da bodo stari obrežni zidi pokoncu ostali. Ker se pri plitvih vodah Gruberjev kanal lahko popolnem izsuši, imamo potem vedno priliko, vsake pogreške in spodkopavanja novih zidov takoj zapaziti in potrebne reči popraviti. Kar se tiče železne konstrukcije med obema stebroma na suhem, dovoljujem si z ozirom na pridjani posebni načrt to le opomniti: Arhitektonični načrt, kakor tudi nam na razpolago dana višina med obokom in vozno potjo nam kažeta, da je najbolje, novi železni konstrukciji dati obločasto obliko. Žalibog, da niste obe opori dovolj močni, da Ce kdo želi kaj tacih drevesic, naj se obrne pismeno ali ustmeno do mene pod naslovom: „Janez Borštnik, Dolje pri Borovnici (Franzdorf). Znanstvene stvari. Slovenska Matica. Poročilo o 57, odborovi seji dne 21. oktobra 1882, Navzočni so: prvosednik Grasselli in odborniki dr. Jarc, Klun, Kržič, Leveč, Marn, Praprotnik, Robič, Senekovič, Suklje, Tomšič, Vilhar, Vodušek, Wiesthaler, se na-nje brez poprejšnje přiklade , ki bi 86 • • morala zadej prizidati, smel potisniti čist oblok. jima dr. Zupanec, Zupančič. Opore močneje narediti je pa vedno nerodna stvar. Prvič bi se moralo ozadje rahljati ki je sedaj uže stisneno, raz- > drugič bi se morale zabiti v tla brane iz kolov sta aa;p, v \u» . ^ lip ■' ing Poverjevalca Senekovič in Kržič poročata 5 pisnik 56. odboro f da sej pregledala in potrdila z zabijanjem bi se zopet gotovo spodnja plast še bolj zrahljala, in tretjič bi se stojnost pač ne povikšala vsled neenakomernega postavljanja novega zida. Prvosednik Grass ell naznanja, da je družtvo Ako hočemo tedaj most kot tak ohraniti in vendar „Narodni Dom" privolilo svoja pravila tako premeniti da bode v njegovem odboru sedel tudi zastopnik Slo- posvečevanji djakovske stolne nam ne ne nasprotovati primerni železni konstrukciji, ostaje druzega, nego železnim podporam dati podobo obloka, kateri se mora tako preračuniti, da od strani cerkve čestital Njegovi Prevzvišenosti gosp. škofu Jurij venske Matice da ne bode nič pritiskal na opore tem smislu je projektiran novi most. Vozna pot leži na Zorejevem železu, drugače se pa nova naredba Strossmajerju, kar odbor radosten odobri da 19. junija t. 1. popolnem naslanja na razmere sedanjega mosta. Ko se bode delalo novo dno struge , je se ve največa previdnost potrebna. Zabiti piloti se nikakor „Somatoiogijo" in Lavtarjevo , Geometrijo" za ^ ne smejo izruvati, temuč pod novo betonovo pločo se učiliščih za učitelje in učiteljice s slovenskim učnim je Tajnik Or eše c poroča, da je učno ministerstvo št. 9128, potrditi blagovolilo Erjavčevo a rabo na morajo odrezati ; ko bi se ruvali, bi se spodnja tla, ki zikom. uže tako posebno niso dobra, še bolj razrahljala. Kar se tiče ostalih dveh lesenih mostov, ki držita čez Gruberjev kanal, namreč most na Poljanah in v Stepanji vasi, se na-nja pač ne more ozirati, temuč morata se predelati z ozirom na novo dno struge berku na Bergmann Valentin, dekan in mestni župnik v Pli Koroškem, daruj Matici 20 for Odbor sklen za ta blagodušni dar gospodu dekanu Bregovi se bodo tudi tukaj, kakor pri Ljubljanici, darovane šolski pismeno izreči zahvalo Prof. Hauptmann v Gradci se zahvaljuje za knjige f morali s tlakom zavarovati tako visoko, kakor sega najviša voda. Nekaj še moram omeniti, kar uže samo v oči pade Mariboru ljudski knjižnici pri sv. Križi pri Profesorji Marušič, dr. Pajek in Žoigar izrekaj zahvalo za knjige ktere Matica darovala pridnim .1 • v^v^.v., T f j^ suvala ako primerjamo stanje najviše vode v Ljubljanici in v dijakom goriške, mariborske in celjske gimnazij Gruberjevem kanalu; iz tega sklepam, da, ko bi se za sedaj tudi opustila iztrebilna dela pod združenjem Ljub- Naročnik Gabršček Andrej teljskega izobraževališča v Kopru gojenec ; vj/viuvumi wma1um vtvim uu^ujvui 4jj w u " u vi w 1j ^ w A £J V/ KJ i c% K/ y c* L l o Ck Y lau^l u ^ pfoslj Ijanice in Gruberjevega kanala, bi to nič ne škodovalo Matica darovala nekaj knjig, kar odbor dovoli tečaj da mu najvišemu stanju vode na močvirji Prof. Cebular v G praša, ali bi mu Matica po Kakor se razvidi iz primere prihodnjega stanja naj- sodila nekoliko klišejev za II. del njegove fizike * 356 Odbornik Vodušek svetuje , da drage svoje klišeje samo proti odškodnini posojuje, saj tvenim računom aj Matica odslej in vestno pregledala ter je v popolnem soglasji z druž našla; vendar Ď. Ž bi jih uteg letopisu sama še rabiti agar svetuje: posamezne razprave v Odbor sklene prof. Čebularju posoditi klišej y če Matici plača □ cm po kr Razp s Kokejem na Du y mu vrneta kamena Tom Zois ki zahteva, da se in se podobe 1. da se naredi inventar po družtvu izdanih in tudi za prodajo odmenjenih knjig ter da se potem vsako leto naredi tudi natančen račun o prodaji in resp. izdaji (po raznih daritvah) teh knjig, tako da se bo vselej lahko zanesljivo vedelo, koliko je še družtvenih knjig, to je, koliko se jih je izdalo ali sploh darovalo, ko- adjunkt naj pri Ko kej 40 gold, za dvoletno hranjevanje zemljovidnih liko prodalo in za ktero ceno, in koliko iznaša končno prava vrednost še ostalih družtvenih knjig. Ker so se dohodki Slovenske Matice po prodaji mu kamenov, še^ni dotekla. Ivan Navratil, ravnateljski Dun sodnij na vrlo zastopa Matico Častno mesto poverjenikov Slovenske Ms tiče so prevzeli naslednji ustanovniki (*) in podporniki javnih obveznic in z nakupom sicer lepe in trdne hiše, ležeče na najkrasnejšem prostoru mesta, kolikor toliko vendar le zmanjšali, torej naj gospodarski odsek pre- A. lstriji. udari, ali bi ne bilo umestno, dohodke dveh družtvenih i 1. Buzet. Jelušić Rajmund, kooperator v Buzetu. . Pazin. Nemanic Davorin, c. kr. gimn. profesor v Pazinu. B. Na Koroškem. Ločah, za žup- 1. Št. Andraš. *Pirc o. Frančišk, predstojnik gimn. konvikta v St. Pavlu. 2. Belak. Knaflič Jakob, župnik v nijo Loče in okolico. 3. Doberla ves. *Šervicelj Matevž, knezoškofov kon- sistorialni, dekanijski svetovalec in župnik v Skocijanu, zaŠkocijan in soseske župnije : Doberla ves, Klobasnica, Štebenj, Št. Lipš, Žitara ves, Galicija, Mohliče, St. Vid n Kamen. 4. Kanalska dolina. Ferčnik Lambert, konsisto- rialni svetovalec, dekan in župnik v Žabnicah. 5. Spodnji Rož. Ambrož Matija, dekanijski svetovalec in župnik v Svečah. 6. Tinje. Wieser Andrej, dekanijski administrator in župnik v Grabenštanji. hiš primerno povišati, da se doseže ravnotežje s prejšnjimi dohodki od javnih obveznic. 3. Da se, kakor je tudi v družtvenih pravilih utemeljeno, vsa dozdaj od ustanovnikov vplačana vsota pri vsakem letnem računu kot nedotakljiva glavnica posebe izkaže, da se bo potem takem vsaj v prihodnje natančno vedelo, koliko ustanovnine je bilo dozdaj vplačane in koliko je vsako leto doraste. Da se javne obveznice v vsakoletni račun po kurzni vrednosti tistega dne, s kterim je stavijo po račun sklenjen, torej v tem slučaji od dne 31. decembra 1881. leta. Preglednik Ivan Hribar svetuje : Neobhodno potrebno je, da se vpelje knjiga yy Saldo Conto". Tej knjigi naj bi se za pomočno knjigo pridal „Dnevnik" ali „Prima Nota" ter se ž njo združila tudi „Glavna knjiga". Í i računskem sklepu je treba v prihodnje aproksimativni znesek vrednosti knjig nadomestiti s pravim zneskom. Gledé stavljenja javnih obveznic v bilancije pri- Na Kranjskem t./ O m j* družuje se svetu preglednika Drag. Žagarju Svete preglednikov D. Žagarja in Hribarja iz Anton, c. k. notar v Crnomlj > JL. Metlika. Kupljen za Črnomelj in okolico. 2. Radolca. *Bernik Lovro, župnik in krajni šolski nadzornik v Kameni Gorici, za , Kropo in Dobrávo. roči odbor gospodarskemu odseku v preudarek in ozi- roma v rešitev. Prvomestnik M 4. poroča, da so se v seji knj 3. Vrhnika. *Oblak Janez, župnik v Borovnici y za ževnega odseka dne 8. julija za leto 1882. svetovale te Borovnico okolico knjige >y Letop (6 y yt zgodovina štajarskih Slovencev Spomenik c. } Mm Na Stajarskem. čevi zapiski", I. del 9 „Književna Turgenjevi „Lov 1. Slovenska Bistrica. *Ratej Franc, c. kr. notar v Slovenski Bistrici. Odbornik Robič pravi, da lani 16 poverjenikov niti iy Letop yy w Spomeniku" za urednike bili so iz- odbormki Pleteršnik. Leveč in Senekovič Macuno cev << yy Knj godovina štajarskih Sloven se ne natisne, dokler se odbor s pisateljem o ne- med ude ni bilo vpisanih in med njimi so nekteri ime- kterih rečéh ne pogodi sklene, da poverjeniki morejo nitni rodoljubi. Odbor biti samo Matičini udi. Podpornika Gomilšek Jožef, uradnik južne železnice v Vidmu, Zor Lovro, okrajni zdravnik v Slunji in Turgenjevi „Lovčevi piski « Remčevem prevodu 9 popravljenem po Cimpermanu, so v tiskarni Za naročeno „Italijansko slovnico", ktero naj o priložnosti Matica založi, dá odbor pisatelju 150 gold nekdanji podpornik Dovnik Franc, kaplan pri sv. Be- na račun nediktu v Slovenskih Goricah, bodo ustanovniki, če jim Matica daruje nekoliko knjig, kterih še nemajo. Odbor odloči, da naj se jim po sklepu 56. od- Odboru poslana vesela igra se dramatičnemu družtvu. 99 Stari Slovani" izroči Vrnejo se : Balanova „Katoliška cerkev in Sloveni po Bolgarskem, Srbskem, Bosni in Hercegovmi" prevoditelju, ker borove seje pošljejo vse Matičine knjige, kolikor jih je še na razpolaganje. Novih udov je pristopilo od 5. julija do 21. ok- so se presojevalci rokopisa prof. Suklje , J. Lavreočič tobra 27, med njimi dva ustanovnika, namreč dr. An- in prof. Rutar izrekli zoper tisk, prof. Rutar z opazko, drej Vrečko, c. k. profesor I. nemške gimnazije v Brni, da imamo to knjigo že v hrvatskem prevodu, v kterem in Makuc Janez, c. k. profesor obrtnijskih šol v Bielici. jo vsak omikan Slovenec lahko razume. „Pomen in prevod Foscolove pesmi: Grobovi" prevoditelju, ker se po odborovém sklepu v letopis nobeni 18. vélikem zboru izbrana preglednika odboro-vega letnega računa o novčnem gospodarstvu Iv. Hribar in Dragotin Žagar poročata pismeno, da sta „Denarni dnevnik Matice Slovenske" in dotične zapisnike natančno prevodi več ne vzprejemajo j* Politiška zgodovina štajarskih Slovencev", ker so 357 sodniki tega rokopisa M. Slekovec, prof. Končnik in prof. Rutar te misii, da v tej obliki nikakor ni za tisk. resničnih mislih, da za hiše božje ni nobena reč lep pre Rimljani pravijo — komaj je verjetno, vendar yy Fizikalično godbeno zvokoslovje pisateljem godbe pa resnično — da so s tem cerkve le kvarili. Se ve in znanosti". Za izdavanje „Logike << Rokopisa „France Prešéren v zdaj m se čas. ljubezni1' in „France da je predobro znano, kdo to pravi in govori: taki ki za cerkvene olep 7 y Prešéren kot filozof" sta se vrnola pisatelju na njegovo bi take novošegne pagane in neznaboge poslušal zahtevan je. tudi centima ne dadó. Pa. kdo Oni Prof. dr. Pajek v Mariboru predelava svoj spis „O narodnih šegah štajarskih Slovencev" po širši osnovi in misli va-nj povzeti vse narodno blago, kolikor ga je sam nabral, pa tudi tisto, ki je raztreseno po tiskovinah. Prosi zatorej , da se mu za nekaj časa izročila Vrazova Judež Iškarijot o priliki ponavljajo (naši Gorenjci imajo za take čenče marine dober izraz, ker pravijo: „prežvekujejo") ravno tisto besedo, ki se je uže čula o času Kristusovem v Sita potrata!" Kakor je bil to besedo tat in poznejši izdajalec monovi hiši, namreč: „Čemu znano, izrekel j ko zapuščina, kar odbor dovoli. Na prašanje književnega odseka sta Matici že vuuvíj auumii *j \j u \j pi laickl j au j c? ojj dragimi dišavami mazilila Izveličarj pokorna Magdalena z noge došla dolgo ji obetana rokopisa Majcigerjevi „Čehi" in bile predp Glowackega „Slovenska Flora", tej baziliki opravili smo tedaj molitve, ki so nam za ju še ni prejel Odbor oba pisatelja, doklej ju menita dovršiti. odgovarja tajnik, da sklene, da naj tajnik popraša ko smo se ondi mudili iskat baziliko v namen biskanje druge cerkve. Med časom ) prišel je tudi nek kardinal ob t leta Oh, kako radi bi Odbornik Leveč pravi, da je došlo mnogo dobrih čudovali se bili še mudili nekaj tu! kako radi ogledoval v se dalj rokopisov, tako da se letopis lahko takoj začne tiskati ; hajal in morali smo iti naprej i in ob prekrasno svetišče! Pa čas je pre potem našteje vse spise, ki pridejo v letopis. O Miklošičevem življenj opisu se sklene pridejati mu podobo. Za i „Spomenik" so se oglasili doslej pisatelji Šuklje dr. Kos, Leveč in Rutar. Prvomestnik Marn želi, da bi Matica izdala vabilo vsem slovenskim pisateljem, da bi se meniku". Odbor odobri ta svet. Odbornik Leveč naznanja, da grafijo slovenskih dežel". udeležili pri „Spo- Zunaj bazilike na prostornem trgu stoji 41 metrov visok kamenit steber, ki je bil postavljen nekdaj ob grobu cesarja Avgusta. Vrh njega stoječi bronasto-po-zlačeni kip Marijin je eden izmed neštevilnih dokazov zmage katoliške cerkve čez paganstvo. Od bazilike Marij Večj Pelj proti desni roki cesta „Via in Me rula na" naravnost dol proti Late E. Lah spisuje „Geo- ranu. Ves kraj tod okrog videl se mi je zeló prijazen, Prvosednik G ras seli poroča potem v imenu go zračen, al kakor pri nas pravimo : domač. Zlasti proti desni roki videti je veliko vrtov, katerih zelenjava očesu posebno dobro dé. Po tej cesti tedaj napotili smo se spodarskega odseka o oddavanji stanovanj, o popravah in odločbah v Matičinih hišah, ki se potrdijo. Naposled naprosi odbor prvosednika, da bi v odseku za deželno svečanost v prihodnjem letu zastopal tudi kmalu prišli na prostorni lateranski trg, in podal ? se Matico Seja je trajala od 7*6. do 728. proti sprednji strani bazilike, da bi od tam vstopili v njene notranje prostore. Al oko obiskovalčevo se vab- čuti k občudovanju nad 45 metrov visocega obe-ki stoji na prostornem trgu. Po starosti svoji je Stal liska j on najznamenitejši izmed vseh spominkov Rima je on, po cesarju Konštantinu Vélikem iz Egipta v jahališči (cirkusu) njegovem Spomini na čase Ï Tatme8 IV napi si njegovi nazaj, ki je via na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Levienik. (Dalje.) Akoravno je bazilika vsa prenapolnjena nepopis- dragoceno8ti, prekosite vendar Pelj kažej dal 1. 1568. pred Kristusom. Gledati in občudovati ga je toraj mogel pred solnčnim tempeljnom v Teben-u kot pred staro rezidenco Faraonov še Mozes; dá, celó uže egiptovski Jožef. 3450 let obeliska uže v morje neskončne večnosti! E)a bi mogel on govoriti, o j ! koliko bi vedel povedati radovednemu M je tedaj memo tega Ijivih kapeli Sikstova in Pavlínova vse drugo ogledovalcu lepotij, blišča (Dalj prih.) y kar je v nJeJ Zlato, srebro, biseri, dragi in najredkejši marmelj, m kar premore umetniška roka, kinči ji v nedosegljivi popolnosti. K sklepu naj bo še povedano, da so rajni prešlavni Obravnave deželnih zborov. Sedm ej Deželni zbor kranjski. 26. sept. (Dalje.) Poslanec Dežman papež Pij IX., kateremu je bila ta bazilika posebno pravi, da je po zadnji ljudski štetvi 50.000 Kranj priljubljena, " .........* Peterski baziliki znižati dali pred vélikim altarjem tla enako v ves šim marmeljem, ki si ga oko le zmisliti rostor ozališati z jlep nati si ondi svoj grob. Oni, ki so Marijo razglasili za izven dežele, med njimi primerno malo v slovanskih deželah in najmanj 30.000 Kranjcem bilo bi potrebno more, in vrav- znanje nemščine, posebno ker imajo Kranj na Staj skem in Koroškem kot rudokope in pridne delavce brezmadežno, so imeli pa pravico na to, da bi njihovo jako radi. Potem pripoveduje Dežman neko anekdoto, trupi v^tMv ^ WW • ^ V** y vt T * vv/ IJU) MK7 y VA MA lil 1UV/ Y " počivalo v najlepšem rimskem Marij nem svetišči Zakaj so v tem pozneje predrugačili svoje misli, ni mi da bih mu je, ko je lazil nedavno tega po gorenjskih hri bilo povedano. Ukazali so y tožil pati v baziliki se, kakor j znano pri S reklj Lovrenca zunaj mesta y a Mariji Večji ostanejo vedna priča nedosegljive darežljivosti ijihove olepš poko nek kmet, kako zeló obžaluj y ne zna nemški ; koliko več bi zaslužil potem varoval sina pred tako škodo (rekel je Dežmanu) da da bi ob neiz- hab ich ih da zusammen gepackt und nach Judenburg ------Q.J. . ----■ b u > VACUO UUIAUO^U Kako pa plačuje sedanji Rim vse to, kar so storili sprechen kennen wird !" (G! pri baziliki Pavla, pri sv. Mariji „in Trastevere" gefiihrt, dass er deutsch lernt und nicht sloveniseh asen smeh.) Posebno narod pri neštevilnih drugih svetiščih, otroci znajo nemški pri Sv. Mariji Večj stavbah, popravah in naredbah? Pij so ljubili zlasti pri cerkvah nenavaden lišp in kinč, gotovo v pravičnih in nim rodbinam, trdi Dežman, je mnogo do tega, da njih Poslanec Svetec opomni, da je na Kranjskem jako potrebno znanje slovenskega jezika kajti do 358 sedanji deželni predsedniki, izvzemši prečastitega gosp Winklerja, ki , ga zna, so se ga učili. Mnogovrstne novice. * Zemljišni davek. Vsa poročila, ki se razglašajo iz opazek nasproti gosp. Dežmanu, ki je toliko naglašal, centralne komisije za vredjenje zemljiškega davka, ka-kako silno potreben je Poslanec dr Zar ni k: Napraviti imam nekoliko nemški jezik Slovencem, ako hočejo v tujih deželah priti do kruha. No, nemški jezik na to, da bode centralna komisija sprejela predloge je našim deželanom jako malo potreben zeJ°. vladine, ki jih stavi in utemeljuje kajti redko Po tem imamo pričakovati, da bode dvorni svetnik Mayer. čisti prihodek, ka J ---— —«-* J1*"" J^wi^wv/U, naju - ~ ^ * » « v . « ) " ^ hodijo oni v nemške kraje, pač pa v veliki množini v terega je bila centralna komisija določila na 169 mili južne slovanske kraje in pa v Trst. Istim, kateri gredó jonov in 640.072 gold., reklamacijske komisije pa zni- v Trst, in katerih je jako velika laškega jezika jako potrebno. večina, bilo bi znanje Toda gospodje nasprotne strani, kateri silijo nem- ščino našemu slovenskemu narodu ako s povodom, da skrbijo za njega, predlagali 500 ali 10G0 gold, za poduk italijanskega je- gre med svet, nikdar niso še zika > ki bi bil v istini žale na 164 milijonov in 87.875 gold., povikšan na 165 milijonov in 132.110 gold., da bode potem davka plačevati po 22 9 kraje, od goldinarja (namesto sedanjih 22*1). Kranjska dežela kaže nam sledeče številke č i-stega dohodka, po starem katastru cenjen je bil na............. 3,538.549 gold. Slovencem, ki gredó po zasluž- centralna komisija odločila je prvič kih izven dežele, dosti bolj potreben, kakor pa nemški reklamacijska komisija . 2,868.939 „ jezik. Ko pa imel deželni zastop nalog, skrbeti za zdaj kaže pri centralni komisiji . vse tiste ljudi, kateri gredó izven 2,810.031 2,815.942 99 •1 žele treba bi bilo Zemljišni davek za Kranjsko pa kaže sledeče w ---*J ^IVUV/ r OU J ti uua VI KJ 1 I \J J MS \J l da njih podučevati skrbimo tudi v angleškem jeziku, številke: kajti kranjski Slovenci so v Minnesotti in Wabashi Po starem katastru plačevala je Kranjska 943.613 gold ustanovili uže prilično veliko kolonijo verni Ameriki poslovni jezik 9 in ker koristno, da bi angleški, b je v se- » bilo jako po ga naši rojaki tudi znali, bilo potem po načelu gospodov nasprotne je- Najbolj treba bi pač bilo, da se naši ljudjé učé trebno in In tako strani skrb imeti za to, da se Slovenci naučé vseh zikov. hrvatskega ali srbskega jezika, ker, KaKor je kakor bilo uže istinito opomněno, oni hodijo v ogromni večini v južno slovanske kraje. Ali gospoda, aso m se ksk ijuasKi učitelj p08topij pod sedanjim šolskim svetom vcepljevati ako se ljudski naši mladini srbski jezik ali le cirilico, stante pede bil bi iz službe odpoden , akoravno bi deloval le koristno za naš narod. (Dobro! Dobro! Res je!) Iz tega se vidi da našim narodnim nasprotnikom absolutno ni nič do 9 tega 9 pomagati našemu narodu s tem, da se priuči njemu koristnih in potrebnih jezikov, ampak da jim je edini smoter le germanizacija našega slovenskega naroda. (Dobro! Dobro! Res je!) obče pa mi nismo naših ljudskih šol ustanovili 9 za tiste, kateri gredó izven dežele, ampak za naš narod kateri v deželi ostane in tu živi. (Klici: Tako je!) Slovencu, ki ostavi deželo, temu je samemu skrb, da se potreben, kakor se v priuči jezika, kakoršen mu je istini tudi Slovenci iz Kranjske, na pr. v Trstu, jako hitro priučé laškega jezika. (Dobro! Dobro!) Poslanec dr. Vošnjak opomni da med bolniki kateri so se oskrbovali v inozemskih bolnišnicah přetečeno leto, in katerih je bilo 3087, jih je bilo največ oskrbljenih v južnoslovanskih deželah in v Trstu, najmanj pa na Nemškem. Ako se računi po teh številkah, je kranjskih Slovencev komaj 10.000 v nemških krajih, 30.000 pa v južnih pokrajinah in v Trstu. Po tem pač ni vsem tolik potrebna blažena nemščina. Poslanec dr. pl. Schrey pokara gosp. Svetca a kot ud okrajnega in krajnega šolskega sveta ni précej proti litijskemu učitelju postopal uradno, kajti isti je pozabil na svojo dolžnost 9 ker se ni brigal za poduk nemškega jezika v ljudski šoli litijski. Dr. pl. Schrey ko i poročevalec še mnogo govoriči, konečno pa vsklikne: „Wer heute ein gebildeter Mensch sein will, muss deutsch kennen!" (Glasno oporekanje! Ni res! Velik smeh. Nemški poslanci popravljajoči abotno trditev dr. pl. Schreya kl ičejo : ,,In Oesterreich !") (Konec prihodnjič.) zdaj plačuje po sklepu centr, komisij 634.036 99 sije, gold gold, Kakor zdaj kažejo začasni sklepi centralne komi- bo Kranjska v prihodnje plačevati 639.335 ime pričakujemo i 32 2°/,. daj stalno polajšanje za 304.278 Politične »tvari Pogreb ustavoverne stranke v Ljubljani. Volitev državnega poslan v tir , ki bi za narod naš ne mogel biti Ljubljani prišla je v škutarska stranka sij a] nisi Nem a 9 katera je še pred kratkim z ,,inteli genco", ,,kapitalom", „Kulturnation", „Grenzveste deut schen Wesen itd itd po širokem svetu judovskih časnikov na vsa usta trobila svojo nepremagljivost, tista stranka je dne 30. u. m. pri svojem nem shodu, katerega so se vdeležili c. k. uradniki, učitelji in c, k. penzijonisti — tista stranka res brez ovinkov pred vsem svetom spoznava, da jo je sram svetu pokazati, kako malo jih je, da tedaj ne ne tolik n e t r e b lil ce v. d pred Ê premorejo ne kandidat i se tom j i h o v e g a št m o vat Ka teri vzrok pasivitete pri sedanjih vladinih razmerah navedó nemškutarji? Pravijo, „da vat m Posebno šols ni mogoče prosto i nadzornik Pir k volilnem shod li nek opisaval pritisek tukaj pri deželne vlade oziroma deželnega predsednika, tisti Pi ker, ki je pretekle z bićem žuga kazni ki gonil vse , kar je njemu poslušno, tisti Pirker, ki se brez kazni sme nadaljevati svoje nemškutar o dar sko sti uradnik ahovanj nam imenu; ta k enega kateremu se litvi skrivil tudi a sta pri predzadnjih Ali zarad glasovanj pri vo- se ona ne tvah celó dva spommjž iradnika vec 9 deželne vlade sprejela protivladno kandidaturo in izv( litev v ljubljanski mestni zbor? In ta stranka drzne s< kričati o terorizmu sedanje vlade , samo da bi prikrila 9 s tem J ničevost Vlade sedanje delovanje pri volitvah edino je skrb za prosto volitev, in zato a bi n i en i uradniki naravno tu in tam ne trpi, agitirali za vladi nasprotne kandidate, pri tem vsakemu uradniku a tedaj popo prostost volit pušča Ce ima mškutarska stranka prostost volitve političnih uradnikov tudi prostost agitacij za didate smemo po pravici prašati v voj Lj ubij- an nekdaj ponosna ustavoverska stranka? kje je, odkar je 359 Taaffe odstranil bič posilstva, s katerim so, hvala Bogu ) minule ustavoverske vlade v imenu „liberalizma" nile vse uradnike na volišče in jih silile za „ustavo ) se s slovenskimi učenci y ki jim mora razumljivo 9 tudi verce u glasovati pri sedanji volitvi sama in javno, o to zmiraj trdili razkladati in po domaČe pojasnovati vsakovrstne samo po sebi težko razumljive predmete, da takemu Ustavoverska stranka spoznala je učitelju ni treba znati jezika, katerega izključno sa- a bič b g n i mi s 9 mega umejo njegovi učenci, ampak: „die Kenntniss der slovenischen Sprache ware erwûnscht!" To je tedaj narodna enakopravnost za koroške Slovence za čas veljave Naši dopisi. člana XIX. drž. tem. postav , za čas ces. namestnika Schmidt-Zbirova, za čas vlade Conrad-Taaf-fe-ove!! Kaj bi neki rekel nemški „Schulverein", ako Gorice 29. okt. (Izv. dop. — Konec.) Na realki bi se med avtsrijske Nemce kamorkoli kam namestil N 1 ' 1* 11* w».1a « « . ... «• ». so sprejeli letos 46 učencev v Slovencev, padlo je tukaj samo razred, med učencev. njimi To se 10 go- ljudski učitelj 9 pri i h m katerem bi se reči moralo: ,bei ware die Kenntniss der tovo ni zgodilo iz posebne milosti, ampak zato, ker ta zavod šteje sploh malo, okoli 165 učencev v vseh 7 razredih. Na pripravnici za učiteljice so sprejeli 22 Sprache er wunscht ! !" deutschen Belokrajna nov. Tudi pri nas na meji hrvat- laških in 8 slovenskih gojenk; 2 Slovenki in Lahinj so vrgli. Poslednji zavod ima poleg sebe vadnico, v katero vpisujejo tudi slovenski stariši svoje hčerice. Ali kmetr letos ski bilo je leto še precéj rodovitno. Gospodarji zatrjevali so mi, da so žita, podzemljic, vina itd. nekoliko več pridelali, nego minulo leto. Nadjal sem se, da ubogi ta ima tako ozke prostore, da so Slovenci prisiljeni vendar ne bode trpel lakote ; al človek učenke dajati na laške šole, kjer se večinoma izgubljajo slovenski narodnosti. obrača, ljudje pa obrnejo. Tako je tudi pri nas. Denar kojega povsod manjka in katerega povsod potrebujemo bodi-si za davek, za obleko ali druge reči, je žalibog 9 9 Lani so ustanovili tukaj rokodelsko šolo, kamor v Belikrajini pri ubogem kmetu večkrat le bela vrana, zahajajo fantiči tudi slovenskih starišev; ali kljubu temu, Kmet prisiljen je tedaj v novini prodati svoje pridelke, da tudi dežela podpira to šolo, je vendar samo laška in za katere se ve da ko še dobi ; kako bode cene nimajo 9 prav malo nemška. Čudijo se mnogi, zakaj se je slovenska stranka deželnega zbora pokazala tukaj toliko mlačna za svojo Vino na pr. prodajajo letos po 7 '/<2 „cvancigarc" (2 gld. potem shajal z deco in vso družino ! narodnost. Mesto goriško Slovencem itak nobene, naj- 50 kr*) manjše šole ne privošči; zakaj ga deželni zastop pod- rekoč pira za poitalijančevanje tudi od svoje strani 1 Lahi pšenico po 9 po nic, in 9) cv. a kaj ko bi gld. 33 kr.), toraj tako še nova mera bila! Ne; tisto staro vedrice (20 bokalov) in stari mernik (15 bokalov) slovenske otroke uže v prvih letih poitalijančujejo v je; zraven mora pa še kupcu vina na vsako vedrice bokala namečka zastonj , kajti drugače ni ga Frobelnovih vitih; Slovenci se pa ne zganejo in kar dati po so nam obećavali v tem pogledu, ni se obistinilo doslej, mu mogoče prodati Ali ni to tako rekoč oderustvo za Vsako leto, katero zamudimo, je velika zguba našemu ubozega kmeta? Pa kaj hočemo: stara navada, železna življu. Pa drugikrat še kaj o tem. Danes moram še poročati žalostno srajca vest, da je v Belokranjci, zdramimo se vendar enkrat; pustimo petek večer umrl tukaj pri usmiljenih bratih g. Štefan stare „cvancigarce", staro vedrice in stari mernik Klemenčič, likvidator tukajšnje zastavljalnice, in sicer . > vPe: Ijimo vendar enkrat novo mero in vago tudi doma ! Saj po malodnevni bolezni za davico (difterito). lata bolezen vendar kupujemo vse na novo mero in vago zakaj ne mu je pograbila par dni poprej okoli 71etno hčerko, bi prodajali? Ali ne bi bilo lepše, ako bi se vino na sinček pa mu je ostal, in je upati, da ozdravi. Kle- liter cenilo in na hektoliter (100 lit.) prodajalo? Glejte! mencič je bil zgleden oče, ki je gorel samo za svoja nameček bi odpadel; račun bil bi silno lahak (na pr. 9 kr. liter, 9 gold, hektol.), zdaj pa je s tistim namečkom računiti silno težavno, tako, da je večkrat tudi naj- pogrešamo. Goriški čitalnici se je v odboru odlikoval spretniši prodajalec ogoljufan, vsaj jaz imel sem prilož-kot glavna pomoč; bil je denarničar. otroka, in je postal žrtva te ljubezni. Bil je čist značaj iu pravi narodni poštenjak, kakoršnih žalibog le prezeló novembra se nost, to večkrat opazovati udeleži Čitalnica pojejo Naj za njim črne maše, mu na gomili za- Zatorej župani, silite ljudstvo, da bode imelo novo v miru počiva i Celovca 25. okt. Koroški uradni list „Kla- mero in vago, kakor postava zahteva. Slavna kmetijska družba v Ljubljani, ki tolikrát na pomoč prideš ubogemu kmetu, stori tudi tukaj potrebne korake, podaj genfurter Zeitung" od 19. oktobra t. 1. razglaša razpis treh učiteljskih služeb za tri slovenske občine nam svojo krepko roko! Slavna vlada! stori vendar en-tako-le : 9 , Konkursausschreibung. 3753. Im Schulbezirke Volkermarkt kommen zu besetzen : 1. die 3 Lehrstelle an der dreiklassigen Volksschule zu St. Michael ob Bleiburg mit der 3. Gehaltsklasse und freier Wohnung ; 2. die 2. Lehr- eventuell Unterlehrer-stelle an der zweiklassigen Volksschule zu Miess mit der 3. Gehaltsklasse, f reie Wohnung ; 3. die 2 Lehr- even- tuell Unterlehrerstelle zu St Filippen bei Eberndorf, 3. Gehaltsklasse, freie Wohnung. Die Kenntniss der slovenischen Sprache ware er wunscht. Die vorschriftsmassig belegten Gesuche sind bei dem k. k. Bezirksschulrath bis 31. Oktober d. J. einzubringen. krat konec tej goljufni stari meri ! Glas, ki se sliši dostikrat med kmeti. Ljubljane.) Volitev državnega poslanca za ljubljansko mesto) vršila se bode jutri; prvič brez nemškutarjev. Naš vojni klic je: „Volimo vsi in glasujmo za Grasselli-a!" Zakaj nemškutarji ne volijo, opisujemo v posebnem članku. (Monsignor Luka Jeran), vrednik „Zgodnje Da- a nice", dobrotnik ubogih, poseben podpornik ubogih dijakov, imenovan je za stolnega k or ar j a. Veseli pozdravljamo to imenovanje in z nami vred vsa naša du- Volkermarkt am Oktober 1882." Okrajni šolski svet velikovški in vse druge deželne K. k. Bezirksschulrath bovščina. Bog ohrani še mnogo mnogo let velezaslu- ženega gospoda kanonika! ('Gospod dr. Leonard Klofutar)y vodja bogoslov šolske oblasti tedaj tako razumejo v državnih temeljnih skega podučevanja, c k. profesor in Častni korar ljub- postavah izrečeno in zopet zagotovljeno narodno ena- ljanske škofije, veleuČen pisatelj več bogoslovskih knji kopravnost, da učitelju, ki ima leta in leta pečati našemu narodu pravičen člen deželnega šolskega sveta Iz Pešta. — V delegacijah razpravljala se je rasa unanja politika. V odseku ogerske delegacije prašali so odlikovan je z vitežkim redom Franc Jožefovim. -Čestitamo! — (iOdbor kmetijske družbe) zboroval je preteklo delegati Kalnoky-a, ministra vnanjih zadev, ali je res, nedeljo ter naznanje vzel in sklepal o došlih dopisih, da je naš cesar zarad nastalih zaprek opustil obiskati med temi: o podpori deželnega zbora v svoti 100 gold, v Rimu laškega kralja Humberta. Iz odgovora mini- za pokončavanje škodljivega mrčesa, o računu za nekaj strovega razvideti je, da je cesar nameraval podati se * a fe m -% » • A h« t a W ' v 1 a 9 . ^ % a a m w a « « • nujnih poprav pri podkovski šoli na Poljanah, radeške podružnice gledé škodljivca pri turšici, o želji o po- V Rim y da pa so se kazale mnoge zapreke enako gledé ene vrste rimskega prebivalstva, kakor gledé papeža. ročilu gospoda vipavskega dekana gledé preskušnje na Nekateri časniki trdijo, da je bil papež odločen zapu-slapški šoli, gledé dnevnega reda pri občnem zboru, stiti Rim, kedar bi bil naš cesar prišel tje obiskat kralja Konečno reši se dopis stajarske kmetijske družbe, gledé ter ga s tem pripoznal pravega posestnika rimskega. protesta zoper vlogo komisarjev na dunajskem živin- Druge obravnave v delegacijah tečejo precéj gladko VVVUVW r O «VUilWMIJVT "M» Vt. V^iaWJ U IA V OJ «A T AU JL^ JL KA ^ V/ VWlttTiiWTU T U V/1 g « Vi j C* U ICUCJ U j^l UV^Vj g i C* KA H V J skem trgu zarad novega tržnega reda; in konečno so bili levičarji tu in tam skušajo ugovarjati, pa brez vspeha, prepričali se bodo, da tudi v delegacijah ne bo nihče sprejeti 4 novi udje. (Obširneje prihodnjič.) (Gospod deželni predsednik Winkler) vrnil se je pogrešal njihove modrosti. pretekli teden z Dunaja. Odsek ogerske delegacije obravnaval je proračun (Gospode ude kmetijske družbe kranjske) opozo- stroškov za vojsko v Bosni in Hercegovini. Minister rujemo, naj se v prav obilnem številu vdeležé občnega zbora kmetijske družbe, ki bode dne 15. t. m. prihodnjo sredo. > to je, Kallay odgovarjaje na več vprašanj rekel je, da so bili vzroki vstaje: nasprotstvo tamošnjega ljudstva zoper vse tuje, vpliv črnogorskega ljudstva in v druzih ta« (Gospod vitez Schneid) počuti se, kakor izvemo mošnjih krajnih razmerah. Vlada hoče ponavljanje ustaj primerno število vojakov zabraniti s tem, da pusti tam iz privatnega pisma , v Gorici prav dobro , in bivanje tam ima samo namen popolnega okrevanja od uže pre- za gotov čas, da osnuje in vpelje enotno upravo s sre-stane bolezni. diščem v Saraievu. s tem. da zabrani vnanje vplivanje Prošnja. Tiste velečastite gospode, katere je centralni odbor c. kr. kranjske kmetijske družbe z dopisom od dne 6. oktobra t. 1. št. 594 naprosil, da blagovolijo v blankete podrobno popisati, kako se je obnesla letošnja tina v dotiČnem okraji, omenjenega popisa pa dosedaj še niso poslali, vljudno prosimo, naj blagovolijo dotične izkaze prav kmalu poslati. Iz pisarne c. kr. kmetijske družbe kranjske diščem v Sarajevu s primernimi sredstvi. — Za pokončavanje roparstva namerava se osnovati iz 300 prostovoljcev lahko pre- makliiva kolona. roračun zasedenih deželá je na trdni podlagi, dohodki iz davkov so ugodni, pridelovanje tobaka se po-množuje, rekrutiranje se bo vršilo v prihodnje kakor letos. — Potem je bil proračun sprejet po vladinem predlogu. v Ljubljani 7. novembra 1882. t * Novicar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. — V predmestji Neubau ponavljali so se sinoči zopet neredi zato, ker je bila razpuščena čev- ljarska zadruga. Policija ni mogla redu napraviti, in ker je našuntano ljudstvo hotelo voditelje neredov šiloma oprostiti, prišel je na pomoč oddelek vojaštva. Iz druzega telegrama posnamemo, da je ljudstvo napadlo policijo s kameni, potem pa prodrlo v stražnico ter jo razdejalo ia tam ranilo policijskega komisarja. Se > ko so prišle na pomoč tri kompanije pešcev in eskadrona ulancev, se je red naredil. Dvanajst delavcev in nekaj policajev je ranjenih. Veliko delavcev se je djalo v zapor Prav zanimiva volilna borba boruje se danes tukaj v Jožefovem predmestji, ali Krona-wetter zmaga in ž njim prosto dunajsko meščanstvo, ali pa judovsko časništvo. Ed. Sue 88 sklical je v nedeljo nalašč v ta namen shod volilcev, da bi s svojimi patetičnimi frazami meščane odvrnil od Kronawetterja, pa ob enem je tamošnje volilce sklicalo tudi demokratično društvo , kjer je Kronawetter odločno in pošteno surove nasprotne napade zavrnil. Izid te volitve bo prav zanimiv in pomenljiv. Stanje obravnav centralne komisije za vredjenje davka popišemo na drugem mestu. XX. izkaz doneskov za spominek dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega., Gospod Rozman Franc, župnik v Rakitni ........ 1 gld. — kr, „ Marešič Franjo, kaplan v Šentvidu nad Ljubljano . . ^ „ „ „ Tomic, železniški zdravnik . 1 ,, — „ „ Pire P. F. S., kanonik jn predstojnik gimnazije v Št. Pavlu v jj „ P. Spori Roman, dekan v Št. Paviu........ « „ — „ „ P. Urnik Kolumban , kaplan v Št. Pavlu...... « „ - ,r 71 —......./ v - ° 77 19 „ Skul Valentin, župnik pri St. Jakobu na Savi..... « „ „ Skupaj 23 gld. — kr. K temu v zadnjem listu izkazanih 1487 ,, 70 „ Skupaj do zdaj 1510 gld. 70 kr. Žitna cena v Ljubljani 4. novembra 1882. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 64 kr Gradec. Matija Lohninger, državni poslanec 8 gold. 97 kr turšice 6 gold. 80 kr banaške soršice 6 gold vélikega posestva štajarskega 7 umrl Je dne t. m. 70 kr rži 5 gold. 20 kr ječmena 4 gold. 71 kr Umrli govoril je sicer nekaj slovensko, Slovencev pa prosa 5 gold. 53 kr ajde 4 gold. 53 kr ovsa 2 gold ni maral nikdar. 60 kr Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojzij Majer Tisk in založba BlazûikoYi nasledniki v Ljublj