c. C. postale. Esce ogni giovedì mattina.
»Novi list« izhaja vsak četrtek
zjutraj. — Uredništvo in upra» v& stu v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» stvo in podružnica uprave v Irstu via Valdirivo 19/1II; tc» lefon Š.t. 39»08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
.
Noui lisi
P Ožamem* Številk* 30 stat,, it ora 50 stot.
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta Š L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, poslana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm \ stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
štev. 4.
V SORICI, ČETRTEK 23. JANUARJA 1930.
LETO II,
Tedenski koledar,
,,24. januarja, petek; Timotej, škof ; Evgenij, mučenec; Babiia, mučenec.
—	25., sobota; Spreobrnjenje Pavlovo.
-	26., nedelja: 3. po razglašenju Go* spodovem. Polikarp, škof. — 27., ponedeljek; Janez Zlatoust, cerkveni tič.; Leander, škof. — 28.,, torek; Ro» Ser, opat; Egidij in Odorik. -— 29., sreda: Frančišek Sai., cerkv. uč. -— 30., četrtek: Martina, devica, mučenica; Janez Mil.
V torek dne 28. januarja je mlaj; dež in sneg.
Novice.
Minister Balbo o zrakoplovstvu.
Italijanski minister za zrakoplov» stvo Italo Balbo se je izjavil nasproti časnikarjem, da je čudežno, kak raz» voj je doseglo zrakoplovstvo v kratki dobi dvajsetih let. Prvi letalci so pre» leteli v eni uri 14 do 27 km, sedaj znaša največja brzina že skoro 600 kilome» trov na uro. Na leto potuje po- zraku okrog 1 milijon ljudi. Razvojne mož» nosti zrakoplovstva so neskončne in si jih ni mogoče '"-odstavljati. Tudi v kmetijstvo, znanstvo,, raziskovanje nepoznanih krajev in druge panoge človeškega znanja bo zrakoplovstvo globoko noseglo. Minister je mnenja, da bo v prihodnjih dvajsetih letih zra» koplovstvo svet docela preobrazilo.
Razdelitev daril.
Tržaški prefekt je razdelil darila po» ročencem, ki so se zvezali isti dan ko kraljevič. V Trstu se je poročilo 8. ja» nuarja 116 parov, obdarjeni so bili tri» je: Renato Nordici je dobil 1000 lir, ki jih je dal belgijski konzul, Attilio Bussinelli je dobil perilo za spalno sobo, Giordano Degrassi železno po» steljico.
Štirje novi svetniki.
V mesecu juniju bo papež proglasil v cerkvi sv. Petra v Rimu štiri nove svetnike: kardinala Bellarmina, Špan» ko Katarino Thomas, Lucijo Filippini *n pa mučenika iz Kanade Ivana De Lrebeuf s tovariši.
Za vero.
Na Kitajskem je bilo od 1. 1923. dalje umorjenih 22 misijonarjev, med njimi sedem frančiškanov. Lansko le» to j c bilo ubitih osem.
Kos poje.
Zadnje dneve žvižga v jutranjih prah v gozdiču zraven cerkve sv. Iva» na v Gorici kos. Prepeva prav krepko in se radosti pomladi, ki je še ni. Zna» ,Ji le n dokaz, kako je letošnja zima mi« la. Tudi iz Brd doznavamo, da se je Ptičje življenje že začelo. Po mnogih krajih pojejo in čebljajo prezgodaj
vzdramljene ptičice.
Proti političnim dovtipom.
Glavni tajnik fašizma Turati je imel govor, kjer je odločno obsodil dov» tipe in šale o fašizmu. Poudaril je, da se z njimi širi obrekovalna gonja pro» ti stranki. Zato se mora ta razvada brezpogojno odpraviti in razširjevalci dovtipov naj se javijo varnostnim oblastvom.
Daljave se krčijo.
Med Nemčijo in Turčijo hočejo s 1. majem uvesti vsakodnevno zračno zvezo. Z nemške meje bo odplulo le» talo v zgodnjih jutranjih urah, v Cari» grad bo dospelo okrog 8. ure zvečer. Med potom bo pristalo v Beogradu in Sofiji. Ekspresne pošiljke — letalo bo vozilo tudi pošto — bodo dospele iz Nemčije v Turčijo v 24 urah.
Nov dnevnik.
Nemški listi objavljajo vest, da bo v začetku februarja začel izhajati v Rimu velik katoliški dnevnik. Urejeval ga bo Engelbert Martire. Prej je bil pristaš in poslanec Italijanske ljudske stranke, potem se je od nje odcepil in podpiral politiko vlade.
Lakota.
V	Budimpešti, glavnem mestu Mad» jarske, je precej brezposelnih. V po» nedcljek so brezposelni delavci prire» dili obhod po mestu in vpili pred vlad» no palačo: »Dajte nam dela in kruha.« Policija na konjih se je zakadila med demonstrante. Popoldne so se brez» poselili zopet zbrali, a spet so se raz» pršili pred konjskimi kopiti. Orožniki so zaprli 28 delavcev.
Upravni deželni odbor.
Goriški prefekt je za 1. 1930. takole sestavil upravni deželni odbor za go» riško pokrajino:
predsednik: prefekt ali njegov za» stopnik; člani: 1. dr. Ast. Fabioli, pre» fekturni svetnik, 2. dr. L ivi j Učeni, pref. svetnik, 3. finančni intendant, 4. odv. Di Blas.
Adam v Ljudskem vrtu.
Povedali smo že v eni zadnjih šte» vilk, da je na hribu sv. Marka nad Šempetrom pri Gorici hotel 25 letni Tržačan Fantini po vsej sili zmrzniti v kaverni; Pred kratkim so reveža spu» stili iz bolnišnice. Fant je pa šel v Ljudski vrt in se ondi do nagega sle» kel ter si mirno v Adamovi obleki ogledoval vrt in cvetlične lehe. K sreči so nekateri vojaki Fantinija spravili v jopič in ga odpeljali v bolnišnico.
Mir v mestu.
V	velikih mestih je vse polno hru» šča in trušča. Tako je tudi v Trstu. Ni čuda torej, da so meseni živci tudi zavolj tega razdrapani. Zato je mest» no županstvo sklenilo, da se bodo vse nove delavnice, ki povzročajo hrušč, smele otvarjati le zunaj mesta. Pa tu» di tam bodo smele delati le do osmih zvečer.
Vrtoglave višine.
Francoski letalec Lemoigne se je te dni dvignil s svojim letalom v zrak in dosegel višino 11.500 metrov. S tem je prekosil vsa dosedanja višinska pr venstva. V označeni višini je bik, 60 stopinj mraza.
Z veseljem popravljamo.
V	zadnji številki smo posneli po gre» ški »Tagesposti«, da je č. g. Ivan Wt» ster, vp. župnik, umrl v častitljivi sta, rosti 91 let v Škofji Loki. Po poročilu, ki smo ga sedaj dobili, je vest nere: nična. G. Wester se še čil in zdrax sprehaja po Škofji Loki. Vest bo go tovo razveselila vse njegove številne prijatelje.
Reke naraščajo!
Hvala Bogu, da ne pri nas, marveč v severni Ameriki. Ker je zadnje dni močno'deževalo, je ogromni veletok Mississipi s pritoki narastel ter poplavil bregove. Reka je ponekod do štiri kilometre široka. Boje se, da bo le» tošnja povodenj hujša kot 1. 1927.
Tajinstveni pojavi.
V	zadnji številki smo pisali o čud» nih pojavih v Brezoviku pri Kožbani. Radi točnosti dostavljamo, da se tisto izpodmakn j en j e stolice ni pripetih,-g. orožniškemu maršalu, marveč neki drugi osebi. Opomniti moramo še to, da so pojavi sedaj docela prenehali.
»Zakaj nisem jaz tisti... ?«
Reven delavec je našel v Berlinu na vogalu ulice Unter d en Linden dva milijona in pol mark ali deset milijo» nov lir v bankovcih. Ovoj z bankovci so zgubili uradniki državne blagajne, ko so denar nesli v ministrstvo. Po» šteni delavec je denar brž oddal na pristojno mesto in čaka na naj denino. Nemška postava določa, da je treba dati za najdbo večjih svot 1 odstotek najdenine. Potem takem dobi revni de» iavec 100.000 lir. Toda država pravi, naj mu jih izplačajo uradniki, ki so denar izgubili. Bomo videli, kako bo pravda končala.
16 žrtev letalske nesreče.
V	Kaliforniji, v bližini mesta Los Angeles, je treščilo iz višine 60 metrov na tla veliko potniško letalo, na kate» rem je bilo 14 potnikov in 2 krmarja. Ker se je letalo ob udarcu ob zemljo še vžgalo, je bila vsaka pomoč nemo» goča. Ko se je plamen pogasil, so iz» pod ožganega ogrodja izvlekli 16 mrtvecev, ki so bili do nespoznanja razmesarjeni in opečeni. Med potni» ki so bili 3 novoporočeni pari.
Dragi kolki.
V	Florenci je velika usnjarska trgo» vina Paoli, ki že več časa ni kolkovala računov, kot je predpisano. Financo je oškodovala za 80.000 lir. Sodnija je ob» sodila tvrdko na desetkratni znesek 800.000 lir.
Tržaškim nabornikom.
Tržaški občinski načelnik poziva mladeniče letnika 1912., ki so pristojni v Trst, naj se do 31. t. m. zglase v ob* črnskem nabornem uradu, ul. Diaz št. 23*25, da se vpišejo v naborni se* znam. Kdor se ne prijavi, bo kazno* van.
Proti papagajski bolezni.
Tržaški občinski načelnik je izdal stroge odredbe za pobijanje papagaj* ske bolezni, ki je umorila v Nemčiji že več družin. Vse papige je treba na* znaniti do 31. t. m. občinskemu zdrav* stvenemu uradu v ulici Pittori št. 2. Če kupiš ali prodaš papigo, moraš ja* viti v 3 dneh ime prodajalca,- oziroma kupca. Bolezen se pojavi pri papigi z zvijanjem v trebuhu, pri ljudeh z mrzlico in bolečinami v prsih in dro* bovju. Omenjenemu uradu moraš ust* no ali po telefonu (št. 49.*30.) vsak tak slučaj naznaniti.
Ne skakaj na tramVaji
V	petek zjutraj je mesarski po* močnik, 23*letni Josip Gojtan, skočil na škedenjski tramvaj, ko se je ta že pomikal proti drugemu predoru. Ko* maj je zgrabil za držaje, je že telebnil vznak na tla. Razbil si je lobanjo in na mestu izdihnil.
Rusko žito.
V	prvih dneh tega leta se je nepri* čakovano pojavilo na evropskih trgih rusko žito po zelo znižanih cenah. Doslej so Rusi sklenili 4 velike kup* Čije: dve z Anglijo (3000 kvintalov). eno s Francijo in eno z Italijo. To se zdi čudno, ko Rusija nima dovolj ži* ta niti za lastne potrebe. Strokovnja* ki sodijo, da prodajajo Rusi žito za* to, ker potrebujejo tuj denar. Drugi pa pravijo, da hočejo Rusi z nizkimi ponudbami znižati sedanje cene pše* niče na svetovnem trgu in nakupiti nato v ugodnem, trenutku toliko pše* niče, kolikor je Rusija potrebuje.
Novo odposlanstvo.
Pred par dnevi je bilo v Beogradu odposlanstvo 500 hrvatskih kmetov iz okolice Zagreba in Siska. Vodila sta ga Tomo Radič, brat pokojnega vodi* telja Štefana, in bivši poslanec Ivo Radič. Hrvatski kmetje so bili sprejeti od kralja, kateremu so se poklonili in ga zaprosili, da smejo postaviti v Si* sku spomenik kralju Petru. Kralj se je odposlanstvu zahvalil, obljubil, da bo vlada z vnemo skrbela za povzeli* go kmetijstva in vedno vpoštevala enakopravnost vseh Jugoslovanov.
Zgodnja pomlad.
Ker je bilo lani mrazu na pretege, nas hoče letošnja zima odškodovati s toplimi dnevi. Narava se je kar zmotila. Smo sredi zime, pa že nam pišejo o trobenticah in zvončkih. Še bolj čudno pa je, da je na posestvu g. Sfiligoja v Medani jablana pognala že zarod. Kdor ne verjame, si lahko pride ogledat dva vršička v naše ured* ništvo. Vendar pa kmet s skrbjo gle* da te prezgodnje spomladanske po** fanjke, ki jih bo lahko februarski mraz atisail.
Proti razgrajačem.
Znano je, da po raznih državnih zbornicah večkrat divje razgrajajo in se tudi pretepajo. Zato so v nemškem državnem zboru sedaj sprejeli zakon, da sme predsednik vsakemu razgra* jaču prepovedati za 30 sej vstop v Čivorano. Če se nemirnež noče poko* riti, ga lahko obsodi še za 30 sej. Ka* znovanemu poslancu vzapiejo za ta čas dnevnice in prosto vožnjo po železnicah.
Dobri pivci.
V	Mariboru so 1. 1929. popili raznih alkoholnih pijač (vina, piva in žganja) za 4 milijone 3 stotisoč dinarjev, skoro za poldrugi milijon lir. Koliko denarja spravimo po grlu!
Za združenje Cerkva.
V	goriški stolnici se vrše od 18. do 26. t. m. prepovedi o združenju kato* liske in pravoslavne cerkve. Govori italijanski jezuit p. Gisman vsak če* trtek ob 6. uri, v nedeljo pa ob štirih.
Lakota na Kitajskem.
Radi slabih letin in neobičajno ostre zime vlada na Kitajskem veliko po* manjkanje živil in je zato izbruhnila strašna lakota. Doslej je zahtevala že nad 2 milijona žrtev. V pojasnilo teh velikih številk dostavljamo, da ima Kitajska okrog 400 milijonov prebi* v alce v, torej več ko vsa Evropa.
Podivjanost mladine.
V	bližini mesta Greiz na Sakson* 'kem v Nemčiji sta se sprla 18 letni delavec in 15 letni vajenec Reinhold. Med prepirom je vajenec potegnil nož in je starejšega prijatelja z enim sun* kom usmrtil. Potem je zbežal, a oblastvo ga je kmalu prijelo.
Olje mesto slanine.
Da se pospeši obdelava oljčnih na* sadov, je vojni minister odločil, naj se v bodoče pri vojaški hrani ne uporab* lja samo slanina kot zabela, temveč deloma tudi oljčno olje. Upajo, da se bo s tem prodaja oljčnega olja, ki je sedaj v zastoju, močno dvignila.
Šahovske tekme.
V	S. Remo ob krasni obali Ligurije v sev. Italiji se vršijo te dni šahovske tekme. Na nekrvavem mejdanu so se srečali največji svetovni mojstri šaha. kakor svetovni prvak Aljehin, Rus Bo* gol ju hov, Italijan Romy in Slovenec Vidmar, ki se je pravkar vrnil od neke druge mednarodne tekme, kjer je do* bil drugo darilo.
Pazi na osebne izkaznice!
V	Turinu so zaprli delavca Jožeta Friedmanna, češ da je kradel delav* cem obleke in listnice, medtem ko so delali in puščali obleko na žebljih1. Friedmann je bil znan kot pošten člo* vek. Toda kljub dobremu glasu in za* trjevanju, da je nedolžen, je šel pod ključ. Šele čez par dni se je izkazalo, da je Friedmann izgubil osebne izkaz* niče, ki si jih je prilastil neki Sardinec, da je pod poštenjakovim imenom kradel in sleparil.
Grozilna pisma.
Goriška kvestura dobiva že par dni pisma, katere pošilja neznanec raznim bogatim meščanom. Neznanec tir ja od njih po 50.000 lir, sicer, pravi, se jim bo huda godila. Samo da se ne bo njemu.	_.	^
Desetletnica.
V	Združenih državah ameriških so pred 10 leti uvedli prepoved točenja alkoholnih pijač. Časopisje se ob prili* ki te desetletnice bavi obširno s to prepovedjo. Prijatelji alkohola z ost* rimi dokazi pobijajo zakon, protial* koholisti ga seveda dvigajo v nebesa. Tudi v državnem zboru se vrši o tem razprava. Po trditvi vinopivcev je uvedba zakona stala državo 3.400 mili* jonov dolarjev. Vodopivci seveda do* kazujejo, kako silne prihranke je v drugih ozirih prinesel protialkoholni zakon narodnemu gospodarstvu.
Avstrijski fašisti.
Pred par dnevi je bila na Dunaju ustanovljena »Avstrijska fašistovska stranka«. Policija je ustanovitev in program stranke vzela na znanje. Predsednik Leo Ròsler je bil prej tajnik hajmverovcev.
Dva časnikarja šla v samostan.
Dva italijanska časnikarja Hektor Libri in Egidij Allegri sta šla v samo* stan. Prvi je postal benediktinec v slovečem samostanu Montecassino, drugi je šel med dominikance v Bolo* njo.
Španski želodci.
Španski samodržec Primo de Rive* ra je napisal članek, v katerem očita svojim bogatim rojakom, da preveč in prepogosto jejo. Radi tega ne pride služinčad nikoli do počitka in so uslužbenci že naravnost sužnji. Dru* god so začeli skromneje živeti, v Špa* niji pa porabijo vedno več. Zajutrek je sicer skromen, za kosilo pride na mizo pa že 4 do 5 vrst jedil; večerja je še obilnejša. Vmes je ob petih po* poldanka, kjer povžijejo: pecivo, čaj, mrzlo meso, vino in likerje.
Volkovi v bližini Rima.
V	Roccagiovine, ki leži v hribovju blizu Rima, so se pojavile tolpe vol* kov. Radi visokega snega, ki je zapa* del na višjih vrhovih, so zveri ostale brez živeža in so vse lačne vdrle proti nižavi. Tam so očistile več kokošnja* kov in ovčjih staj. Skupine lovcev so že odšle na lov na nevarne goste in jih nekaj tudi že postrelile.
Grozna nemarnost.
V	Atenah, glavnem mestu Grčije, je bolnišnica za očesne bolezni, kjer je bilo nastanjenih 40 otrok. V istih prostorih so prej ležali bolniki z na* lezljivimi boleznimi. Po strašni ne* mamosti je bolniško osebje obvezalo vnete oči otrok z okuženimi obveza* mi prejšnjih bolnikov in v par dneh so bil vsi otroci — slepi.
S severa na jug.
O čemer so znanstveniki že davno sanjali, to se je zgodilo te dni. Sovjet* ska brezžična brzojavna postaja na zemlji Franca Jožefa, torej na skraj* nem severu, je govorila potom radija z admiralom Byrdom, ki raziskuje južni tečaj. Res, človeškemu umu ni mej!
NOBENE ŠTEVILKE ne dobiš več, če ne poravnaš naroč* nine za »Novi Ust« do 29. t. m.. Po= žuri se z nakazilom!
Kako m s
Verska politika Sovjetske Rusije.
»Novi list« je že parkrat sporočil, Kako se ruski boljševiki trdovratno ]n ostro bore proti veri. Pisal je, da so letos zaprli par sto cerkva, sneli mno« 8° zvonov in odpravili božič. Da bodo naši čitatelji imeli jasno sliko o ver; sKi politiki boljševizma, naj sledi na; stopni pregled.
Socialna demokracija je od svoje ustanovitve proglašala načelo, da je vera zasebna zadeva njenih pristašev, Y katero se ona ne vtikuje. Kdor ho« Ce biti veren, naj bo, glavno je, da sprejme predkapitalistični program stranke. Tretja internacionala je to socialno«demokratsko načelo zavrgla in obsodila. V knjigi »A B C komu« nižina«, ki sta jo Buharin in Preobra« ženski j napisala po nalogu stranke, čitamo v 89. členu: — Marsikateri slabi komunisti mislijo tako«le: »Vera me ne ovira, da sem komunist; jaz veru« jem ravno tako v Boga kakor v komu« nizem. Moja vera v Boga me ne ovira, tla se borim za stvar proletarske revo« lucije. —
Tako mišljenje je do temelja po« grešeno. Vera in komunizem sta ne* združljiva.
Tako pišeta Buharin in Preobra« ženski j. V 13. členu strankinega pro* grama je pa rečeno, da mora vsak pri« staš dejansko sodelovati pri iztreb« ijenju vere.
Doslej je bilo nemogoče prepriča« ti voditelje 3. internacionale, da bi dali svojim pristašem svobodo verskega Prepričanja. Na shodih, ki jih imajo boljševiki v Rusiji, se pogostoma oglašajo delavci in delavke in rečejo: »Mi se strinjamo z vami v vseh toč« kah programa, toda pustite pri miru o°ga in vero«. Ravnotako je eden iz* med voditeljev švedskih komunistov M. Khelgund poudarjal pred par leti v listu Politiken, da je po mnenju nje* gove stranke prva stvar borba proti kapitalizmu in ne boj proti nebesom, trav lahko je kdo pristaš komuni* stične ideje in veruje obenem v Boga.
Khelgundovo mišljenje je pravilno. 4akaj komunizem je nauk o gospo* parski in socialni organizaciji družbe 'P pima kot tak z vero prav nič opra* Viti. Kljub temu je Khelgund dobil iz Moskve zelo oster ukor. Naznanili so mu, da kdor veruje v Boga, ne spa* da v komunistično stranko. Vsak ko* niunist mora biti ateist, to je brezve* ree.
Da bodo bravci spoznali, kako ne* popustljivi so v verskih rečeh boljše* 'pki, navedemo še ta*le slučaj. Znani Pisatelj Maksim Gorki, ki je bil sicer 'pninov prijatelj, je v nekem spisu Pr*?tial, da je resnično, iz globine člo* Ve"Ske duše izvirajoče iskanje Boga opravj£eno T0 je bilo Leninu dovolj, ? jo poslal Gorkemu razjarjeno T®o, kjer ga je neusmiljeno oštel. “Vsaka verska ideja« — pravi tu Le* m —. »vsaka ideja o Bogu je neizrek* Jiva podlost, vsak človek, ki se peča
°ogom, pljuje na samega sebe ...«
Bog — kapitalist.
Odkod to protiversko mišljenje ko* munistov? Vera je po mnenju boljše* vikov izmišljotina vladajočih slojev. Kakor žive na tem svetu cesarji in kralji z ministri in nepreglednim šte* vilom uradnikov, ki tlačijo in izmoz* gavajo ljudstvo, tako sedi tudi v ne* besih mogočni vladar Bog, okoli njega stoje veliki svetniki ministri in nešte* ta krdela angelov.. Kakor mažeš v dr« žavi uradnike, tako moraš tudi svetni* ke podkupiti s svečo, drugače so hudi in ne nesejo prošnje do najvišjega oblastva, to je k Bogu. Vera ni nič dru* gega nego slika ognusnih razmer kapi* talistične družbe. Kakor na svetu ta* ko so tudi v nebesih taki, ki ukazuje* jo in vladajo, in taki, ki morajo slušati in služiti. Vera uči ljudi potrpežljivo* sti, ponižnosti, pokorščine in jih to* laži s boljšim življenjem na onem svetu. Oblastniki in kapitalisti tako ljudstvo najlaže tlačijo in izkorišča* jo. »Vera« — je pisal Lenin — »je opij (strup) za ljudstvo, je nekako duševno žganje, ki pripravi sužnje kapitalizma do tega, da poteptajo svojo človeško podobo in svoje zahte* ve po dostojnem življenju v prah... Moderni delavec bo vrgel verske pred* sodke z zaničevanjem od sebe, pustil nebesa farjem in meščanskim pobož* njokom, sam si bo pa skušal izvoje* vati boljše življenje na tem svetu.«
Sovraštvo proti veri prihaja torej od tega, ker vidijo boljševiki v njej sredstvo .za iskoriščanje ljudstva, to se pravi nekako orožje v rokah kapi* talistov. Ti komunistični nazori o veri so sicer skrajno površni, plehki in ne* spametni, povzročili pa so v družab* nem življenju ruskega naroda že da* nes neprecenljivo škodo.
Otroci lastnina države.
Prva stvar, ki so jo boljševiki po revoluciji izvršili, je bila ločitev Cer* k ve od države. To bi samo na sebi ne pomenilo mnogo, ako bi se ločitev izpeljala na pravičen in pošten način. Tudi v Združenih državah Severne Amerike je Cerkev ločena od države, pa so katoličani in protestanti popol* noma svobodni, njih cerkvene orga* nizacije se dobro, samostojno razvi« jajo. Ločitev v Sovjetski Rusiji je pa bila samo v tem, da je država ločila Cerkev od njenega premoženja. »Cer* kvi« — pišeta Buharin in Preobražen* skij — »so bila odvzeta vsa posestva in izročena delovnim množicam (to se pravi državi, oziroma vladi, uredni* štvo). Cerkev je zgubila vse dohodke, ki jih je dobivala pod carizmom in pre* jemala nemoteno tudi pod vlado »so* cialista« Kerenskega«.
Vero so proglasili za zasebno zade* vo posameznega državljana. Člani ko* munistične stranke morajo pa biti, kakor smo zgoraj že povedali, brez* i verci.
Kljub temu da je vera zasebna, to* j rej prosta zadeva državljanov, se v j šoli vendar ne sme poučevati verouk, j čeprav bi to starši želeli. »Verouk« !
—	pravita Buharin in Preobraženskij
—	»je bil prej najvažnejši predmet v šoli. Razen obveznega verouka v šoli in obveznega obiskovanja službe bož* je je Cerkev dosegla še druge stvari. Imela je 30.000 lastnih cerkvenih šol z 1 milijonom učencev.« To je sedaj prenehalo. Kazenski zakonik sovjet* ske republike določa v 121. členu: »Kdor daje v javnih ali zasebnih šo* lah mladoletnim osebam verski pouk, se kaznuje na prisilno delo za dobo največ enega leta.«
»Ločitev šole od Cerkve« — nada* ljujeta komunistična pisatelja — »je izzvala in izziva proteste nazadnja* ških delavcev in kmetov. Mnogi starši pritiskajo, naj se v šoli dovoli vero* uk kot neobvezen predmet za tiste, ki ga želijo. Proti takim nazadnja* škim poskusom vodi komunistična stranka najodločnejšo borbo. Cer* kev bi dobila namreč v tem slučaju priliko, da razširi med mladino ver* ski strup, in sicer skoro v isti meri, kakor je delala pred ločitvijo šole in Cerkve.«
»Proletarska država ne sme v ni* čemer iti na roko srednjeveškemu duhu. Kar smo naredili na tem polju, je še vse premalo, kajti nevedni star* ši imajo še vedno polno prostost, da kvarijo z verskimi bajkami duha svo* jih otrok. Sovjetska vlada pušča od* raslim svobodo vesti. Toda ta pro* stost vesti se spreminja pri starših v svobodo, da smejo zastrupljati dušo svojih otrok z istim opijem, s kate* rim je Cerkev prej njih same zastru* pila. Važna naloga proletarske države je, da osvobodi otroke od nazadnja* ških vplivov staršev. Najbolj kore* n ito sredstvo je v tem, da se izvede v polni meri družabna odgoja otrok.« (Otroci se odvzamejo staršem in zre* dijo v državnih zavodih, uredništvo.)
Komsomol.
»Že prihaja čas« — nadaljujeta piša* tel j a — »ko je potrebno, da se ne orne* jimo na to, da preženemo versko pro* pagando iz šole, temveč da preide šoia v napad proti verski propagandi v družini, tako da postane duša otrok neobčutljiva za vse one verske bajke, v katere -odrasli ljudje še verujejo in jih drže za resnico.«
Iz teh besed se vidi, da smatrajo komunisti otroke za lastnino države ali bolje vlade, in da je naloga šole odtujevati otroke lastnim staršem. Saj pišeta Buharin in Preobraženskij, da »je med 100 materami morda ena ali dve, ki sta sposobni biti vzgoji* teljici. Pravica očetov in mater do vzgoje otrok ni s socialističnega sta* lišča utemeljena v ničemer.«
Da bi oblastva odtrgala otroke vpli* vu družine, mislijo vpeljati obvezne otroške vrtce. Razen tega so ustario* vili za mladino posebno organizacijo Komsomol, v katero silijo učence obo* jega spola. Otrokom skušajo na vse mogoče načine pristuditi vero. Kažejo jim slike, kjer se smešijo svetniki, Kristus in Mati božja. Tako je p rine« sel neki list sliko ženitovanja v Kani Galileji, kjer deli Kristus gostom »žganje (vodko), ki sc ga je naučil delati v Egiptu.« Nekateri svati so pi*
jani, drugi mečejo iz sebe. Dostojnost nam brani, da bi tu naštevali še druge bogokletne slike, ki jih širijo v stoti« sočih izvodov med odrasle in tudi med šolsko mladino.
Otroke vozijo nadalje v gledališča | k predstavam z isto protiversko vse« : bino. Toda uspehi niso vedno taki, ka« kor si jih želijo oblastva. Pri mnogih otrokih je uspeh ravno nasproten. 5 Boljševiški pisatelji tožijo, da se kljub šoli probuja in krepi pri številnih j učencih versko življenje.
Bog pred sodnijo.
Mnogo denarja in truda trosijo bolj« ševiki za protiversko propaganuo med ouraslimi. Ustanovili so »Društvo brezbožmkov« Ujuai brez Boga, ate« is lov, ur. j, Ki ima več tisoč podruž« nic. Na zadnjem občnem zboru dru« stva, v preteklem poletju, je buharin trail, ca ima organizacija okroglo 1 • .mjO.i Ciano v. Zv<aiiicvžii jc, u.£i sc pro* tiverska propaganda razširi tudi v ino« zemstvo, aa se ustvari med dela v« stvoui nova brezversKa in materiali« stična zavest.« V Kusiji izdajajo naaalje mnogo časnikov in časopisov z izrazitim brezverskim programom. Najbolj znana sta teonik »brezbož« nik«, ki se tiska v več ko 100.0UU izvo« uih, in mesečnik »Brezbožmk v tovar« m«, 'teunik ima na naslovni strani Xriatusa, Alaha, Jehovo, sv. Duha in Boga očeta, katerim se bliža delavec s kladivom v roki. Zraven bereš te besede: »Strmoglavili smo carje zem« ije, seuaj vrzimo s prestola še nebeške. Bog pomagaj!« Boljševiška oblastva so izuala proti veri tudi nepregledno vrsto knjig in knjižic. Zelo značilen je na primer spis M. Rezvuškina, ti« skan za mladinske organizacije v dr« žavni založbi. To je. igra, ki so jo dah prvič na vseučilišču Smedrlov. De« jamje se vrši na sodniji. Predsednik soaisča začne:	»Otvarjam pravdo
proti Bogu. Zločini, ki jih je izvršil Bog ali ki so re izvršili v imenu Boga, so brez števila. Komunistična organi« zacija je sklenila, da pokliče krivca na odgovor. Sodili pa ne bomo samo Kri« s tuša, temveč tudi Jehovo, Alaha in ostale bogove. Ali so tožitelji in obso« jenci prisotni?« — Tu so vse priče, — odgovori sodni sluga — Boga pa ni, ker ga nismo mogli nikjer najti! Ni« hče nam ni znal povedati njegovega naslova ... Zadovoljiti se moramo z njegovimi podobami.
Predsednik pokliče priče: pravo« slavnega duhovna rabina, mulaha, kmeta in kmetico. Vsi izjavijo, da Bog živi.
Nato se dvigne državni pravdnik in izjavi: »Mi brezverci trdimo, da Boga ni. Za slučaj pa, da živi, lahko iz sve« tega pisma dokažemo, da je Bog naj« večji zločinec na svetu : obsodil je člo« veški rod k trpljenju in ljudje ga za« stonj prosijo milosti. Da je ljudstvo podjarmljeno od kapitala, se ima za« hvaliti Bogu. On je hotel, da se del človeštva masti na pojedinah, med« tem ko drugi del trpi lakoto in mraz.«
Konec igre je ta, da bi se Bog v ime« nu Zveze sovjetskih republik moral obsoditi na smrt, a ker ga ni, se posta«
vij o na zatožno klop priče. Vendar ! se kazen tuoi njim spregleda.
b takimi norimi stvarmi polnijo da« nes glave ruskih visokosoicev, bouočih voditeljev naroda.
Po zadnjih poročilih mislijo usta« noviti v Petrogradu celo delavsko protiversko univerzo.
Preganjanje duhovnov.
Da ruski pravoslavni duhovni ne morejo biti zadovoljni s tem delova« njem sovjetov, je razumljivo. Toda poglavar ruske Lerkve patriarh Tihon je kljub temu izdal 20. septembra 1919. okrožnico, kjer je zaukazal vernikom, naj bodo sovjetskim oblastvom po« slušni v vsem, kar ne nasprotuje veri in morali, toda leta 1922. je Tihon prišel v spor z obiasivi, ki so ga vrgla v ječ.o. Boljševiška vlada se je trudila tudi, da izzove v pravoslavni Uerkvi razkol, kar se ji je žal posrečilo. Ko je Tihon 1925. umrl, je bila Cerkev razcepljena v številne skupine, danes je v popolnih razvalinah. Boljše« viki so uporabili v boju proti Cerkvi zvijačnost in po potrebi nasilje. Od 500 škofov, ki so odvisni od metropo« lila Sergeja, so jih komunisti odvedli v izgnanstvo 70, odstavili so jih 46. Koli« ko navadnih duhovnov je v ječah ali v Sibiriji, ni mogoče povedati, ker manjkajo podatki. Najbolj strašen kraj pregnanstva je otok Solovetsk, v severni Sibiriji. Zimske noči so dolge in ledeno mrzle, poletje je zelo kratko in hladno. Kraj je tako nezdrav, da je 1926. umrla več ko četrtina prebi« valcev. V septembru 1927. je bilo tam konfiniranih 12 škofov in mnogo du« hovnov, med temi 18 katoliških. Toda tudi prosti duhovniki nimajo prijet« nega življenja. Sovjetska zakonodaja je razdelila prebivalstvo v državljane, ki delajo in take, ki ne de V jo. Duhov« niki so po postavi ljudje, ki ne dela« jo. Taki morajo plačevati višje cene za kruh, za sladkor, za meso in vsa ži« vila. Za stanovanje mora odšteti du«
Ka| nam pišejo
S Pivke.
Šmihel pod Nanosom. — Pri nas je bil neki Brezec Tone. Menil je, da mu že ime daje pravico sekati in proda« jati naše breze. Včasih si je za pri« boljšek izposodil tudi kako kokoš. Toda Bog varuj mu le kaj očitati. Nazadnje se je pa ujel. V Postojni je nekemu sedlarju ukradel kolo. Učenec ga je pa videl in so šli po orožnike. Tone pa na kolo in ha j d čez mejo, kjer je že.prvi večer osleparil najboljšega prijatelja. Menda so pre« brisanega Toneta že prijeli.
Mafenj'a vas. — (Rdeči pete« 1 i n.) V ponedeljek 13. jan. ob pol os« mih zjutraj je iz neznanega vzroka za« čelo goreti v Andrejasovi hiši. Ker je bila streha slamnata, so plameni naen« ] krat objeli vse poslopje. Vendar ogenj ! radi močnih obokov ni prodrl v prit« j lične prostore. K sreči ni bilo vetrovno, ! zato se niso vnela sosednja poslopja. i Na pomoč je prihitela požarna bramba
| hovnik 400 od sto več nego delavec, v la da je naložila takim državljanom tudi še posebne davke. Kdor hoče vztrajati v sovjetski Rusiji v duhov« niškem poklicu, mora biti pravi junak.
Brez božiča in velike noči.
Največja novotarija, ki so jó vpeljali v zadnjem času v Rusiji, je novi kole« ciar. Odpravili so sedemdnevni teden in postavili na njegovo mesto pet« dnevnega. Ravnotako so odpravili vse cerkvene praznike, zbrisali imena svetnikov, preložili novo leto na 1. oktobra in sploh prevrgli celo letno dobo. Posebno ostro so vzeli na piko letošnje božične praznike. Te dni so vse tovarne in vsi uradi delali in de« lavca, ki ni prišel na božič v službo, so strogo kaznovali. Oblastva so pre« povedala tudi prodajanje božičnih dreves in otroških igrač. V bodoče ne bo v Rusiji več ne božiča in ne velike noči, ne binkošti in ne novega leta. S tem hočejo bolj ševiki izbrisati iz spo« mina državljanov vsako misel na ve« ro. Mi smo prepričani, da to ne bo dr« žaio. Pač pa se Rusija odtujuje tako zapadnemu svetu, kjer imajo vsi na« rodi isti koledar in iste praznike. Ver« ska politika komunistov je kratkovid« na in nespametna. Komunisti se radi nje ne postavljajo samo v nasprotje z drugimi narodi, temveč tudi z silno večino lastnega ljudstva. Saj priznavata tudi Buharin in Preobra« ženskij v svoji knjigi, da so množice v verskih stvareh zelo občutljive in da »pridobi Cerkev, če jo preganjajo, v ljudstvu samo novih simpatij«. In res se med Rusi kljub razdrapanosti njihove cerkvene organizacije, versko življenje že obnavlja. Tako poročajo ljudje, ki poznajo razmere.
Da se komunisti kljub temu tako zaslepljeno zaganjajo v versko čustvo« vanje ruskega naroda, je zelo sumlji« vo in slabo znamenje. To je dokaz, da režim ni več trden.
z dežele?
iz Slavine. Hiša je bila zavarovana. To je najstarejša hiša v občini — stara 300 let. V njej je stanovala vzorna, miroljubna družina brez očeta in ma« terc. Trije bratje, pridni rokodelci, so složno živeli skupaj in sestra jim je gospodinjila. Upamo, da bo v dogled« nem času iz ruševin vstala nova, lepa stavba.
S Krasa.
Dolenje Ležeče. — (Delo in — zaslužek?) — Na gmajni pod Vremščico se bo spet kmalu razlegal žvenket krampov in lopat. Delo, ki je tam dve leti počivalo, se bo nam« reč na pomlad nadaljevalo. Tudi de« la na divaški postaji še niso konča« na, a so se morala prekiniti zaradi slabega ^vremena. Na pomlad bodo bajé začeli graditi tudi novo cesto iz Vrem v Senožeče.
Tomaj. — (Par številk.) — La« ni je bilo rojenih 21 farančkov. Deč« I kov je 12, deklic 9. Smrt je pobrala
11 Tomajcev in 14 Tomajk. Porok je bilo 22. Precej se jih je tudi izselilo v Argentino. V verskem življenju smo napredovali, ker je bilo 3000 obhajil več kot prejšnje leto.
Volčji grad. — Za majhen pr os tor ; ček prosimo, ker imamo le malo nos vic. Z novim letom je odstopil cer* kovnik. Čakamo drugega. Otvoril se je tudi nov kamnolom. Kamen je prav lep. Da bi bilo tudi zaslužka!
Škocijan pri Divači. — (P o sta« r i h sledovih.) — Kačasta steza, ki pelje iz Dolenskih jam, ni tako pu» sta in mrka, kakor bi se komu zdelo; vsaj za tistega ne, ki od časa do časa prisluhne govorici starih očancev. Ta# ko so mi oni dan pravili, da so imeli »ajdje«, kar pomeni pagani, pod ste# nami, kjer se začnejo odpirati škoei# janska brezdna, svoja grobišča. Brž# čas so bili ti »ajdje« stari Slovani, ki so se pozneje pokristjanili. Pa tudi bližnje Gradišče krije v sebi marši# kako zgodovinsko zanimivost. O tem Pa prihodnjič.
Kopriva. — (Delo v » j a v a h «.) — Iz naše vasi se prav poredkoma oglašamo v »Novem listu«. Letina je bila precej boljša od prejšnjih slabih. Tudi kamnolomi so nam pomogli do zaslužka; še tujci so odnesli precej stotakov iz naše »jave«. V zadnjem času se pa v kamnolomih bolj malo dela, ker kamenje ne leži več na vrhu ni dosti težko prideš do njega. Tudi ne gre več v Aleksandrijo, Ameriko in drugam. — Mladina bi se lahko bolj Pobrigala za splošno izobrazbo in bi morala biti bolj varčna!
Rodik. — Električna luč nam že sveti. Vode iz vodovoda pa še ne pi# lemo, ker se je delo preneslo na pom# kad. — Upravičenci (jusarji) iz Ro# dika in Kozine imamo še nekaj na srcu. Lani smo prodali bore nekemu trgovcu iz Sardinije. Za denar smo ku# pili zvonove in semenski krompir. Letos so bore prodali nekomu, ki je manj plačal. Čemu? Sicer je pa tudi več starih pravic, o katerih bi se ju# sarji morali pomeniti.
Skopo. — S popravo cerkve sv. Mi# bacia zdaj čakajo. Ni prave skrbi za božjo čast. Sicer pa tudi ljudje zabijajo na božje nauke, zakaj rojstva vedno Nazadujejo. Fantje se ne marajo, a tudi ne morejo poročiti. — Tudi živine je Vedno mani: kmalu bomo pleli in ne ^eč orali. — V Skopem bo v kratkem mdj. elektrika. Nekateri pravijo, da j °do posestniki z njo na zgubi. Kmer lQdi po zimi spat, ko se stemni in bo luč svetila le- zvezdam in luni. ^.Sežana. — Dne 12. t. m. ie umrl les# m trgovec in bivši občinski svetova# ec Ivan Štolfa iz Sežane v 78. letu sta# L°tti. Dne 5. t. m. pa je v Šmarju pri yZani izdihnila 80#letna Katarina Ro# ki je ležala na postelji 4 leta. — udi pri nas so se pred nekaj dnevi Pokazale trobentice in zvončki, uni# T a Pa jih je kraška burja, ki pihlja ('e nokaj dni. — Električna »pelajhten# še dobro dela:	!e včasih je po
•iranskih klancih in poteh tema kot v j.°£m in sicer tako, da zaidejo zaljub# Jem snubači v napačne »partone«. Misliče. — V naših vaseh se je ples#
na norost tako razvila, da ni nedelje, da ne bi harmonika hreščala zdaj na tem zdaj na onem skednju. — Skrajni čas je tudi, da se kdo zavzame za na# še poti. Lani bi marsikateri trgovec prišel k nam, a so ga ceste oplašile.
Iz Benečije,
Podreka. — (P r v i g 1 a s.) — Iz Slovenske Benečije se v »Novem li# stu« malo bere. Zdi se, da mi lista sploh ne poznamo, pa je drugače. Za naprej bomo bolj pridni. Za danes po# vemo to#le novico. Ko so šli nekateri iz Podreke v Prepolo k polnočnici, so najeli potniški avtomobil. Po maši so šli v gostilno se okrepčat; ko so odhajali skozi vrata, so neznanci vsa# kega posamič zgrabili in ga nabili. Ho# teli so tudi avto prebrniti, pa so le šipe pobili.
Iz idrijskega kotla
io okolice.
Vsej okolici —- Opozarjamo ponovno na občni zbor Pogrebnega društva, ki se bo vršil prihodnjo nede»
1 jo ob 9. uri v hotelu Oidič.
Nov grob. — Umrla je 57#letna zasebnica Katarina Lapajne. N. v m. počiva!
Marci. — V tukajšnjo hiralnico je bilo v letu 1929. sprejetih 15 bolnikov.
Čekovnik. — (K a j s m o ?) — Le# ta 1929. smo pokopali v Idriji 6 mrličev. — Dolgo se že govori in tudi dejan# sko izvaja, da bomo priključeni k idrijski župniji, uradno pa zadeva še danes ni rešena. Manjka le še potrdi# la od posvetnih oblastev.
Sp. Idrija. — (S m r t.) — Umrl ie vp. rudar in posestnik Martin Močnik. N. v m. p.;
Zadlog. — V najlepši mladeniški dobi. star komaj 20 let. je umrl meba# nični pomočnik Ernest Gostiša. Po# kojni je bil rodom Idrijčan, tu pa se je s pridnostjo učil bodočega poklica. Blagemu fantu večni pokoj!
Amerika. — (P r e m e m b a po# sesti. — Most. — L u č.) — Naj# prei povemo, da to ni »dolarska Ame# rika«, pač pa tista skupina hiš gor nad marovškimi mostom. — Znano go# stilno in posestvo Petrič je kupil sin posestnika Svetličiča z Mrzlega vr# ha. — Obljublja se nam, da se bo prh hodnie leto prenovil most čez Tdnico. Res skrajna potreba. — Tudi clektrič# na luč, upamo, da bo prihodnje leto speljana iz Sp. Idri-e. Korajžen dečko pa je tisti idrijski knap, ki je brez go< vorenja napravil to, kar so prifarski bogatejši krogi že dolgo delali — v besedi.
Ledine. — (To i n o n o.) — Pred kratkim smo poročali, da imamo pre# cej snega, toda zadnje dni ga je gorko solnce do dobra odpravilo, akoravno smo v hribu in v januarju. — »Novi list« zlasti sedaj radi prebiramo, skr# beti pa moramo, da ga pri nas še boli razširimo. Kje pa dobi v naših časih kmet gospodarski nauk, ako ne bo bral tega lista? — Te dni prihaja me# sečnik »Družina«! Fantje, dekleta in sploh vsi ljubitelji lepega čtiva, oskr#
bite si ta krasen list, ki nudi tako lepih povesti, znanstvenih, gospodarskih in raznih drugih novosti, da ga že lahko primerjamo drugim tovrstnim listom.
Iz tržaške okolice.
Barkovlje. — (Kam p 1 o v e m o ?)
-— Leta 1929. je štela župnija okoli 7.500 duš, krščenih je bilo 45, umrlo 55, v zakonski stan pa je stopilo 38 parov. Pred 25. leti je bilo v naši žup* niji okoli 2.500 duš in črez 100 krstov.
Sv. Ivan pri Trstu. — (Življenje in smrt.) — Naša fara ga nima kma# lu para. Vsaj po deželi ne. Okoli 15.000 faranov nas je. Lani /; bilo rojenih 67 detet moškega in ravnotoliko ženske# ga spola. Otrok je umrlo 19, odraslih pa 82. Neprevidenih je umrlo 33 mo# ških in 17 žensk! Torej le 32 faranov je umrlo spravljenih z Bogom. To je velemesto!
Iz Gor.
Pečine. — (Moderno berače# nje. — Naše c e s t e.) — Že dolgo se nismo oglasili v listu. Naj ne misli kdo, da nas je pustni čas spravil iz ravnotežja. Sicer bi ne bilo čudno, za# koj »kolednikov« je pa že toliko, da so po pravici hudi nanje stari pa tudi mladi. — Vse je postalo »moderno«, zdai je na vrsti »moderno« beračenje. — Potrebnim in domačinom ne zame» rimo, vendar kar je preveč, je pa od» več. Tudi »pust« bi moral imeti svoj red. — O naših cestah smo že slišali. Posebno iz Slapa gor je taka. da 1 q težko spelješ s parom konj Kljub te» mu pa je pred dnevi skušal priti k nam avto. vozeč zdravnika k bolniku Pod Ročami «e avto untavi in ne more nanrej. Vpreči «o morali vola. da m notennil vozilo iz cestnih gran Čas bi že bil. da bi ce resta temeljito pome» vila. ker jo rabi več vasi. K temu bi morali prispevati občin#1 in drsava, zakaj drugače si bomo hribovci res morali nabaviti letalo, če nočemo biti obrezani od dolin-mv.
SUro selo. — (Združiti se i e treba.) — Nekateri posestniki so začeli konati jarke za izsuševanje močvirnatih zemljišč v našem »blatu«. Toda lastniki bi se morali združiti in skonati jarke čez več zemljišč do stru< ge Idrije. — Naša cerkvena ura že nar mesecev nočiva. Baje so strohne# le vrvi za uteži.
Gabri ie uri Toltimi. — (P o s m r t
V	t U Ì 1 Ti ^	FU'nO (Io-;
bili noročdlo iz Av=rriie. da se je smrtno ponesrečil naš domačin Anton Gaberščik Star ie bil 50 let. Name« eto =rrče je v tujini našel smrt.
Tolmin. — (Smrt.) — V «redo 15 t m je v nekem švicarskem zdm, vihšču vmda Lenka Devetakova. Sla je i«kat zdravja, na je kar nenadoma umrla. Pogreb je bil v ponedeljek popoldne v Tolminu. Naj lahko počiva v domači zemlji! Preostalim naše so» žalje.
Kanal. — (V cvetu let...) —
V	medu Forlì, kjer si je iskala zdravja pri sestri, je preminula v soboto gtična Anica Logarjeva iz našega trga. Nje# na prezgodnja smrt bo vsakega Ka»
nalca, ki jo je poznal, presenetila. Saj smo jo bili vajeni videti vedno ve* selo in zadovoljno. Po smrti matere je pa postala nenavadno mirna in njeno že itak zrahljano zdravje se je vedno bolj slabšalo, dokler ni te dni zaspala v Gospodu. — Pokoj njeni du* ši, preostalim naše iskreno sožalje.
Cerkno. — (Kr o j ni te č.a j.) — Dne 10. februarja se bo vršil tukaj krojni tečaj za krojače, šivilje in ne* šivilje. Poučevali bodo tudi modeli* ranje vsakovrstnih modernih ženskih oblek. Prijave sprejema krojaški moj* ster Franc Mezek v Cerknem št. 90, ali pa Ernest Krapež v Vipavi, ki bo vodil tečaj.
Iz Kanalske doline.
Sv.. Višarje. — (Opomin tu* risto m.) — Pred kratkim so zopet ulomili v eno izmed cerkvenih hiš na Višarjah. Zato naznanjamo, čeprav so gori tozadevni napisi, da sta za turiste vedno odprti dve sobi v najspodnejši hiši, do katerih prideš po zunanjih stopnicah. Tam je tudi peč in nekaj slame. — Omembe vredno je, da je bila med božičem in novim letom gori sv/ maša.
Iz Vipavske dolžne,
Šempas. — (O pom i n i.) — Bilo je v navadi, da so naši fantje med ma* šo cerkev od zunaj podpirali. Na Sil* ve : trovo, na naš shod, pa tega ni bilo. Da bi le tako ostalo. Treba je pa tudi dekletom reči, naj bodo v cerkvi bolj dostojne. Med povzdigovanjem naj pokleknejo, ne pa počepajo, kot da bi zajca čakale. — Naša mlekarna je začasno v pokoju. Morda o priliki kaj več o tem spregovorimo.
Podkraj. — (Krepki gozdar* j i). — Od nas svet le redko kdaj kaj zve. Kako bi, ko smo pa ves dan v čr* nem gozdu, da nas les preživi, ker nas naša majhna polja ne morejo. Pa vendar smo krepek rod. Saj je za praz* nike dobilo par družin nagrade, ker imajo dosti otrok.
Štorije. — (Delo v p r e d i 1 n i * c i.) —- 12. t. m. smo imeli cerkveno slovesnost. Marijina družba si je na* b a vila nov kip Srca Jezusovega. — Ajdovska predilnica že več časa ne obratuje redno. Posledice se že čutijo. Za nekatere je pa zdravilno, ker ne bodo porabili zaslužka že 14 prej, ne* go ga prejmejo.
Velike Žabi te. — (S m r t.) — Dne 9 t. m. je podlegla težki operaciji v goriški bolnišnici Anica Merkljeva v mladosti osemnajst let. Pokojna je ču* tila in z gotovostjo zatrjevala bližnjo smrt. Vzlic temu je bila do zadnjega vedno vesela in Bogu popolnoma vdana. Da je bila vzor dekle, je do* kazal lepi pogreb. Domači pevci so ji zapeli pred hišo in na pokopališču. Milka Ceketova ji je ob grobu gan* ljivo govorila.
Planina pri Vipavi. — (Številke in drug o.) — V letu 1929. smo ime* li 21 mrličev (13), številke v oklepaju so iz leta 1928. Rojenih 22 (27). Poro* čenih 9 (5) parov. Izredna zima je mnogim prestreugla nit življeaj* Elak«
trična napeljava po naših vaseh vzbu* ja splošno zanimanje. Upamo, da od* stranimo v enem letu vse smrdeče p e* trolejke.
V podružni cerkvi sv. Marjete sta sklenila dne 11. t. m. živi jensko zvezo gdč. Ema Poljšakova iz Dolenj in g. Franc Čermelj iz Gorenj pri Ajdov* j ščini. Vrlemu paru želimo mnogo sre* j če in zadovoljnosti! — Glavna pot, ki i nas veže s svetom, (tako imenovana j »cegonca«) je podobna razritemu po* toku. Vse kaže, da se nihče za popra* vo ne zanima.
Vitovlje. — (Smrt.) — 15. januar* ja je umrl 71*letni Anton Ipavec. Rajnik, ki je bil skrben gospodar, za* pušča vdovo s sedmimi hčerami in dvema sinovoma. N. p. v m.!
Prvačina. — V ponedeljek 13. t. m. zjutraj se je razširila pretresljiva no* vica, da je 29*letni mladenič Jožef Vodopivec, ki je bolehal nekaj časa na možganih, odšel iz življenja. Pokojnikovi starši so upali, da bo ozdravel doma, pa so sedaj težko za* deti, ko so izgubili edinega sina. Po* greh se je vršil v torek popoldne. Naš cerkveni mešani zbor je zapel pred hišo, v cerkvi in na grobu pretresi ji* ve žalostinke. Rajnemu naj sveti več* na luč!
Zalošče. — (O p a s i 1 o. * Ogenj.)
—	V naši cerkvici imamo že zdavna v nedeljo po sv. treh kraljih opasilo. Pomagali so tudi dornberški pevci.
—	11. januarja je pogorela hiša g. An* tona Polšaka. Škode je kakih 18.000 lir. Dobro je, da so ljudje prišli ob pravem času pomagat ter so nekaj premičnin rešili.
Iz Reške dolžne.
Trnovo. — (Kronika.) — Mnogo bi se lahko napisalo o naši fari. Za da* nes samo par vrstic iz zgodovine na* še župnije. — V preteklem letu smo imeli 137 novorojenčkov, pa tudi smrt* na kosa je pridno pela in zahtevala 117 žrtev. Med temi jih je umrlo pet daleč od svojih dragih. V Gorici je sklenil svoje lepo. a skrito življenje naš nepozabni mons, dr. Ličan. Tam v švicarskih gorah je odšla med smrtne svate blaga gospa in zgledna mati Vida Tomšičeva iz Bistrice. V Trstu je umrla Ivana Janežičeva iz Dobropolj. V južni Italiji je umrl kot žrtev poklica železničar Anton Čeli* go j. Najbolj pa nas je pretresla smrt mladeniča Antona Ličana, zrakoplov* ca. Dan pred smrtjo je še pohitel, kot bi slutil bližajočo se smrt, med svoje drage in jim iz letala pošiljal »zadnje pozdrave«. Naslednji dan se je na po* letu smrtno ponesrečil in sklenil mlado življenje. — Meseca septem* bra so naši zvonovi radostno prepe* vali novomašni spev gospodu Milanu Grlju iz Trnovega. Porok je bilo 33. Med temi omenimo poroko našega novega doktorja g. Franca Baša. Naše neveste naj bi posnemale lep zgled njegove gospé Zore, ki niti med slav* Ijem ni pozabila rajnkih, temveč nesla lep šopek na grob svojega očeta. Ko* liko novoporočencev iz leta 1929. že ponavlja tisto žalostno: »Sem se ože* nil. s« kesam ...!« Dekleta hodite
pametna in ne sklepajte nepremišlje* nih zakonov. Devičice, noričice, vi fantom vse verjamete. Pravijo, da so se Harijci odpovedali staremu patro* im sv. Štefanu in izvolili za ta »kšeft« križni četrtek, da se bodo lahko nemo* teno vrteli na dan sv. Štefana. Harijci, ali je res? Vendar pa vsa čast vam, da ste nekdaj slavni trnovski deka* niji »posodili župnika«, kot se radi sa* mi postavite.
Ostrožno brdo. — (Opomin f a n t o m.) — Še ni pretekel mesec po boz.v„, pa smo imeli že tri plese. Fantje menijo, da pokažejo s tem ve* liko omiko. Ko pa gredo k vojakom ali v tujino, ne znajo niti prav naslova napisati. Fantje, manj norenja, pa ča* sopis ali knji 0o v roke. — Dobili smo tudi nove zvonove. Prav želeli smo si jih!
Iz gorigke okolice,
Podgora. — (» K o z j e r e j c i «. — LJ z m o v i č i.) — V zadnjem »No* vem listu« sem čital, da imamo ptičke, ki jih bo treba povabiti na »fruštek« k občinskemu sodniku, ker kradejo dr* va po gozdovih na Kalvariji. Tem ti* čem bi pa morali pridružiti še neka* tere »kozjerejce«. Nekateri nimajo pedi zemlje, redijo eno in tudi več koz, za katere začnejo takoj na pom* lad, ko grmičevje ozeleni, kar od kra* ja vejevje lomiti. — V soboto ob treh zjutraj so neznani uzmoviči okradli Juretiča. Prikrajšali so ga za 1 hlače, 4 nove srajce, 2 rjuhi in 10 metrov platna. Skupno je za okoli 150 L škode. Bili so še na obiskih pri šestih druži* nah. Nekaterim so popili mleko, ene* mu so pojedli skuhano polenovko, klobase i. t. d. Potem so se odpravili k počitku, toda mislim, da ne k stalne* mu.
Vogersko. — (»F e j s t« fantje.) —-Na praznik sv. treh kraljev so se nekateri fantje med seboj birmali. Potem so po vasi razsajali in tako kleli, da se je kar bliskalo. — Pretekli teden je bil nabor. Zvečer je škripa* la harmonika, ko je pa prišel čas za to, so si jih začeli dajati po glavah, da je kri tekla. — Vinska kupčija gre bolj počasi. Vendar smo ga že dve tretjini oddali. Cena je bila od 1.50 do 1.65 lir.
Miren. — V petek 17. t. m. smo spremili k večnemu počitku 34*letne* ga Josipa Pelicona, ki je zapustil pri* letne starše, ženo in tri otroke. Bolan je bil samo 3 dni, zato je njegova ne* pričakovana smrt toliko bolj pretre* sla vse, ki so dobrega in pridnega mo* ža poznali. Veliko število udeležencev pri pogrebu je pričalo o priljubijo* nosti rajnkega. Spoštovani družini Ivana Pelicona naše iskreno sožalje! Tebi, dragi Pepič, pa naj sveti večna luč!	_e
Iz Istre.
Cezarji pri Kopru. — (P o n o č * n j a š t v o.) — Dosti se jih je že iz* selilo od nas. Pa še se nekateri od* pravljajo. Da bi vsaj zginili tudi tisti ponočnjaki, ki cele noči ne dajo miru in celo kokoši kradejo.
Kubed. — (Novice.) — Za božič smo imeli le eno sv. mašo, ker mora naš župnik poleg svoje, opravljati še dve drugi fari. Število faranov je zra* stlo za 13 oseb, ker se jih je rodilo 33, umrlo pa 20. Dvanajst parov se je vzelo. — Pri nas je par tako strastnih igralcev, da jim niso dovolj večeri v krčmi, marveč gredo v kako hišo na* daljevat igro kar po celo noč. — Pri nas se štejemo za napredne, pa še na? pajališča za živino nimamo. Dobro bi bilo kaj ukreniti. Zadovoljni bi bili Občinarji, ko bi dobili malo vpo* gleda v občinske račune.
Škofije. — (Vinske cene.) — »Osmice« se odpirajo. Gostilničarji se jezijo, a kako naj drugače stočimo vino? Krčmarji ga hočejo plačevati kar po 1 liro. Zato ima krčmar pri vinu do* sti več zaslužka kot pa kmet, ki tudi potrebuje denar.
Iz Brd,
Štever jan. — (S t e v e r j a n s k e novice.) — Malo kasno je, a ven? dar potrebno, da se zahvalimo našim pevcem, ki so nam za praznike tako
lepo prepevati in prirediti za praz* nike kar koncert v cerkvi. Pomagati so tudi vrti basisti iz Cerovega. Po* sebna zahvala g. organistu Alešu. — Malo slabše kot mi so obhajati svete praznike tisti lovci, ki se niti tedaj niso mogli vzdržati, da ne bi streljali. — Vino prodajamo počasi. Gorjani ga ne vzamejo dosti, češ da je pre* močno. Mi jim pa pravimo, da so oni prešibki. Kakšne so naše poti, že ve* ste. — Tudi kaka nesreča se še pri* peti. Posestnika Mačus in Markočič sta kopala nov vinograd. Med kopa* njem je Markočič udaril po skritem šrapnelu, ki ec je razpočil in odnesel Mačusu levo roko v zapestju, Marko* čiča pa je ranil na več mestih. — Po* sestnik Štefan Maraž je zabijal v svis* tih žeblje za svinjino. Pri tem mu je lestev spodrsnila in mož je treščil z glavo tako močno ob pod, da si je prc« tresel možgane.
Fojana. — Dne 14. t. m. smo poko* pati vrlega in uglednega moža Ànto* na Juriča; 69 let njegovega življenja je bilo polnih dela. Bil je tudi več let cerkovnik. Naj uživa zasluženo pia* čilo!
lastno pest državne koristi. Obenem beremo, da je tudi liberalna opozicija že začela organizirati oborožene od* delke. Ni izključeno, da bodo nastale tudi v Romuniji tri armade: državna, Vojniči in liberalna. Res čudno se raz« vija povojno politično življenje.
Začetek pomorskega zborovanja
V	torek 21. januarja so v Londonu otvorili zborovanje petih največjih pomorskih držav z namenom, da bi omejiti oboroževanje na morju. Otvo* ritev se je vršila v angleškem parla* mentu in je bila zelo slovesna. V po* sebni dvorani so se odposlanci posedli, da se ob prihodu kralja Jurija V. vzdignejo. Kralj je prečita! pozdrav* ni govor, kjer je poudaril, da se mora pomorsko tekmovanje vstaviti, ker pride sicer na človeštvo nova vojna nevarnost. Ko je nehal brati, mu ni nihče ploskal; rned grobno tišino se je oddaljil iz dvorane. Taka je angleška navada. Nato so odposlanci sedli in izvolili prvega angleškega ministra Mac Donalda za predsednika konfe* renče. Sledili so pozdravni govori po* sameznih zastopnikov po abecednem redu držav. Besede so bile zelo kratke. Tako je govor japonskega zunanjega ministra Wakatsukija trajal točno 2 minuti. Tardieu je bil zelo previden in povedal samo. da prinaša Francija na zborovanje svojo dobro voljo. Ve* zal se ni na nobeno stran. Zastopnik Italije zunanji minister Grandi je re« kel, da je Mussolini izdelal Italijanom obsežen načrt: dela, ki ga morejo iz* vršiti samo v dolgi dobi miru. Zato potrebuje Italija urejeno in mirno Ev* ropo. Pomorsko zborovanje ne sme oboroževanje samo omejiti, temveč tudi znižati. Italija je pripravljena taka stremljenja na vso moč podpi* rati.
Grandijev govor je trajal 16 minut in so ga pozorno poslušati, ker je Grandi mlad in fašistovski minister, ki se je pojavil na mednarodnem zboro* vanju. Vse govore so napeljati na ra* dio, tako da so se slišati istočasno v Ameriki, na Japonskem, v južni Af* riki in v ostalih deželah sveta.
fle pretiravaj!
Menda je danes že v vsakega od nas prišla navada, da pretirava. To pa čisto nehote in podzavestno. Ali pove več, kot je res, ali pa premalo. Delo* ma je temu krivo moderno življenje, ki se s hitrico razvija ter ne pušča do* volj časa za miren preudarek, dosti več pa je odvisno od vzgoje z mlada.
V	nekem ljudskošolskem razredu, kjer so bile same deklice od 14. do 16. let je dala učiteljica nalogo, naj popi* šejo šolsko sobo iz spomina. Uspehi: niti ena ni sobe točno opisala. Od 48 učenk jih 16 ni vedelo za število oken. V sobi sta bili dve tabli, kljub temu je šest površnih učenk videlo le eno. Mnenja o barvi na stenah šolske sobe so se pa kar križala. Lep vzgled, kako površno in netočno mladina opazuje. Zato tudi ni čuda, da si n. pr. izpo* vedbe dveh mladostnih prič pred sod* nijo vedno nasprotujejo. Boste de* jati, da je otrok pač otrok, ki ae mtt
Okno v svet.
Konec konference v Haagu.
Po petnajstdnevnih utrudljivih in večrat zelo burnih razpravah so za* stopniki velesil, male antante in Av* strije, Bolgarije ter Ogrske podpisati v Haagu sporazum. Rešiti so dve veli* ki vprašanji: nemško vojno odškod* nino, kakor jo definitivno urejuje Youngov plačilni načrt, in pa vojno odškodnino Avstrije, Ogrske in Bol* garije, to se pravi tako zvane vzhodne reparacije. Največje težave so povzro* cala pogajanja z Ogri, saj je še zad* njič bilo skoro gotovo, da se vse raz* bije in da mala antanta ne podpiše pogodbe. Da so še v zadnjem trentku našli ugodno rešitev, je važno in raz* veseljivo. Pogodbe, ki so jih v pone* deljek 20. januarja podpisati v Haagu, Pomenijo likvidacijo svetovne vojne na gospodarskem in finančnem polju. To je po podpisu pogodbe v Locarmi največji politični dogodek v politič* nem življenju Evrope.
Avstrijska Kmečka hramba.
»Novi list« je že obširno pisal o oboroženi organizaciji »hajmverov* cpv«, ki se bore v Avstriji proti so* cialnim demokratom in so izsiliti novo notavo. Njin nameni merijo pač še višje. Polastiti bi se radi vlade, progla* [ib diktaturo. Socialna demokracija se o°rj proti tei nevarnosti z vsemi jnočmi: v časopisju, na shodih, v par* lamentu in tudi z lastno oboroženo organizacijo »Republikansko obramb* no zvezo«. To drži pripravljeno za slu* Caj, da bi hajmverovci hoteti na Du* ?aj. Toda tudi med dosedanjimi pri* jatelji hajmverovcev je mnogo na* sProtnikov diktature. Tako je notranji minister Schumy, voditelj kmečke stranke, večkrat javno poudaril, da mora Avstrija ostati demokratična in oa bo demokracijo branil do zadnje* Sa. Zato je vodstvo hajmverovcev mi* n,stra Schumyja vrglo meseca decem*
bra iz organizacije in ž njim več nje* govih somišljenikov. Kmečki zvezi na Koroškem in Štajerskem sta se takoj postaviti na stran ministra in tako je prišlo do glavnega spora med agrarno stranko in hajmverovci. Agrarci so pa tudi ustanovili lastno oboroženo or* ganizacijo, ki se imenuje Kmečka hramba. Ustanovni občni zbor se je vršil v petek 17. januarja na Dunaju. Ker so hajmverovci po večini kmečki fant* je, jih bo mnogo prešlo v novo organi* zacijo. Socialni demokratje trde, da pomeni Kmečka hramba za hajmve* rovce velik poraz. Na vsak način bo ta razkol meščanstvo oslabil in utrdil položaj socialistov.
Sedaj so torej v Avstriji poleg dr* žavne voiske še tri: hajmverovci, Re« publikanska obrambna zveza in Krneč* ka hramba. To ni zdrav pojav za mo* derno državo.
Tudi v Romuniji.
Romunska narodna kmetska stran* ka je ustanovila, kakor smo že pisati, bojno organizacijo Vojniči. Poročila govore, da se člani oborožujejo in uvr* ščajo v vojaške enote. Kakor v Av< striji tako so tudi v Romuniji stranke začele ustanavljati lastne vojske. Za Vojnike je dal misel vodja romunskih kmetov Maniu. Njegov načrt je ja* sen: sedanjo vladno oblast kmečke stranke bi rad naslonil tudi na oboro* ženo silo svojih pristašev, tako da bi mu je liberalna opozicija ne mogla več iztrgati. Romunski liberalci protestira* jo v svoiem glasilu »Victorul«. da vladna oblastva podpirajo Vojnike in da se zaprisegovanje bojnih oddelkov vrši v cerkvah. Zgražajo se, da je Ma* niu kot načelnik vlade in minister vojske obenem predsednik Vojnikov. Liberalci trde. da vodi vse to v me* ščansko vojno, in pozivajo krono, naj poseže vmes, ker si bo moralo sicer ljudstvo samo pomagati in braniti na
z »odprtimi« očmi gledati. Toda, od* govori mi brž, kako je pisana štirica na tvoji uri: tako IIII. ali tako IV? Polovica ljudi tega ne ve kljub temu da po desetkrat na dan pogleda na uro. Izkušnja to potrjuje.
Površnost in netočnost v opazovan n ju preide pri odrastlem v pretirava* nje v besedah. Ženska pride n. pr. na obisk k prijateljici,, ki ji ni povsem ljuba. Tam opazi morda le mizni prt malo polit, pa pravi okoli: »Tam ima* jo vse grozno, pomazano, moj Bog, taki umazanci pa mi že nismo ... .« Drugič vidiš morda znanca, ki je malo
vinjen. Pa ti ne da žilica miru, dokler tretjemu ne poveš: »N. N. je bil pijan kot krava.« Taka pretiravanja vede* jo v sovraštvo. Pri poudarjanju last* nih vrlin pa v bahaštvo in celo smeš* nost. Iz »objektivnega« človeka, ki vse po resnični vrednosti presodi in pove, postaneš subjektivist, ki opazuješ in sodiš svet le izpod očal vsakodnevnih muh. To je tudi v velik kvar delu in človekovemu napredku.
Zato se že z mladih nog vadi točno opazovati, ne stavi dogodkov in oseb v presvetlo ali preslabo luč, temveč bodi pravičen!
že ^topita v hišo dva orožnika. Izka* zalo se je, da je tujec slepar, ki Arne* rike sploh še videl ni. Mesto v Ljub* ljano po dolarje, sta ga orožnika od* peljala v Kamnik na ričet.
Pretkane!.	e
Rimska milica je zgrabila zločinsko tolpo, ki je prav na pretkan način sle* parila. Poglavar lumpov je Henrik Pe* rotti, mladenič elegantne vnanjosti, ki govori par tujih jezikov. Zviti Hen* rik se je v imenitnih hotelih približa* val tujcem ter jim namežiknil, da se zvečer lahko močno pozabavajo v lepi ženski družbi. Pohot j a željni tujci so res šli v naznačeno stanovanje, a sredi zabave so planili v sobo oboroženi možje, ki so tujca oropali. Na policijo pa ni nobeden oropanih tega javil, ker se je bal, da zve žena ali družina za škandal.
Slava neumnosti.
Živimo pač'tako hitro, da je treba zmeraj novih dražljajev za pokvar* jene živce. Moderni svet se je po vojni vrgel na tekmovanje, na rekor* de v vseh mogočih stvareh. Posebno lansko leto 1929. je bilo bogato na rekordih, čeprav mejijo nekateri na neumnost.
Da vidite, kaj se po svetu moderno in zanimivo zdi. vam jih par naštejem.
V ameriškem mestu Chicago živi neki Lojze Karansky. Ta je junak ocvrtih jajc. V 79 sekundah jih je po* spravil 40. Mestni očetje so mu dali diplomo.
Mesti New*York in Filadelfija sta se pozvali lani na boj. Šlo je za to, v katerem izmed obeh mest živi večji jedec štrukljev. Hujšega požrešneža so našli v New*Yorlcu. Filadelfija se je »osramočena« umaknila. Na Duna* ju pa živi kovaški pomočnik, ki mu jc snesti 69 cmokov isto kot tebi tri.
Berlinski ženski kadilni klub je priredil tekmo, katera izmed cenjenih dam bo več časa vlekla eno cigareto. Zmagovalka jo je cucala 5 ur in 17 minut in dobila spominsko kolajno.
Belgijec . Avgust Meunier je napi* sai z drobno pisavo na eno samo do* Pišnico 17.131 besed. Do lani je držal rekord ali prvenstvo neki Amerika* nec z 11.000 besedami.
Še nekam pametno tekmo so prire* dili v mestu Los Angeles. Bila je tek* ma — pome tačic. Zmagovalka je po* metla srednjeveliko sobo v pol mi* nuti. Junak je tudi stari gospod Bue* kins iz Chicaga, ki je na plesu »osem* desetletnikov« plesal 6 ur brez pre* Stanka. Prvi plesalec sveta pa je Du* najčan Vili Gagavzuk, ki se ti vrti 79 ur neprenehoma. Kaj bi bilo človeštvo brez takih junakov . . . .?
NAKAŽI NAROČNINO! »Novi list« stane v Italiji
za celo leto 15.— lir za pol leta 8,— lir za četrt leta 4.50 lir,
v inozemstvu
za celo leto 30.— lir za pol leta 15i— lir.
Kaj se sliši po svetu.
Amerikanska.
Pred sodnikom v Chicagu sta stala zakonca Mitchell in hotela, da ju raz* poroči. Žena ie pri tem zahtevala, da ji plača mož 25 dolarjev na teden. »Ni* ti 25 stotink, ker sem brez zaslužka in bolan. Pred poroko sem tehtal 78 kil, sedaj jih imam samo 55. Rajši se zo* vet sprijaznim z ženo, saj sem itak potreben nege.« Na sodnikovo vpra* sanje, če hoče zopet k možu, žena od* ločno zavrne: »Pod nobenim pogojem! Vedite, da sem pred omožitvijo tehta* la 62 kg, sedaj pa samo 50.« Sodnik je poslal oba v bolnišnico in določil, da morata po enem. mesecu zopet priti pred sodni stol. Kdor bo močnejši, bo moral negovati drugo polovico in bo družinski glavar.
Smola s peresi.
Genoveški trgovec Botta je neke* ga dne opazil, da so mu ukradli pre* cejšnjo zalogo nalivnih peres. Škode je bilo za 70.000 lir. Nekega dne sedi Botta v restavraciji pri večerji, ko se mu približa trgovski potnik z nalivni* mi peresi ter jih prav ponuja. Mislite si, kako se je trgovec začudil, ko je na peresih opazil vtisnjeno lastno znam* ko. Kmalu za tem je policija aretirala vso tatinsko družbo.
Od mrtvih vstal.
V mehiškem mestu Oueretaru — tam so ustrelili cesarja Maksimilijana — so nekoga pokopavali. Množica so* rodnikov je plakala, ko so krsto spu* ščali v grob. A glej, čudo! Nenadoma sc krsta odpre in iz nje se skobaca rajnik, ki.je bil le na videz mrtev. Po* grebci so vsi preplašeni jeli bežati, pa tudi oživljeni mrtvec jo je urnih krač pobrisal s pokopališča.
Kitajski jedilni list.
Dosti se govori o čudnih in neteč* nih jedilih z daljnega vzhoda. V res* niči pa ni tako finih kuharjev, kot so Kitajci. Riž napravijo na sto nači* nov. Med glavnimi jedmi ponujajo po restavracijah posladkorjeno sadje. Za rižem pride na vrsto izborna juha iz lotosovih cvetov, kot mesna priku* ha pa ustnice morskega psa in polipi, gosja jetrca in v testo zavita svinjina. Višek vsega so pa že znana »gnila ja j* ca«, ki jih lahko na slehernem kitaj* skeni trgu kupiš. Čim starejša so, tem boljša so. ,T*yca pridejo na mizo raz* rezana na štiri kose s pikantno oma* ko. V resnici pa to običajno niso gni*
la jajca, marveč sveža, vložena v ilo* vico, kjer jih puste več časa ležati, Kitajec pravi, da če lahko mi jemo »gnilo mleko«, t. j. sir, lahko tudi oni gnila jajca. Posebna slaščica za kitaj* ski želodec so pa lastavičja gnezda.
Londonski tatovi.
Prav močno so tatovi potegnili slav* no londonsko policijo pretekli teden. Ob belem dnevu so udrli v veliko modno trgovino, naložili vrhan tovo* ren avto blaga, ukradli še eno vošče* po lutko, kakršne vidite v izložbah za žensko modo, ter- oddrdrali. Policija seveda na drugem avtu brž za njimi. Naenkrat pade iz prvega avta mlada, fino oblečena ženska in obleži nepremično na cestnem tlaku. Policisti, so avto brž ustavili, da bi ponesrečenki, bržkone žrtvi vlomilcev, nudili prvo pomoč. Razočaranje in jeza jih je zgrabila, ko so opazili, da je ženska le — ukradena lutka. Medtem so pa tatovi že izginili za prvim oglom.
Družba za himne.
V Ameriki so nekateri bogataši osnovali družbo za himne. Namen ji je razpisavati nagrade za skladanje vseh mogočih himen (slavospevov). Tekem se I ahko _v deležu j e j o skladate* Iji iz vsega _sveta. Doslej je družba razpisala nagrade za himno zrako* plovcev, za misijonsko himno in za himno miru.
Zvesti pes.
Na Solnograškem so veliki snežni zameti. Te dni ie šel neki 28*letni elek* tricist po opravkih v hribovsko vas. Spotoma se sneg na pobočju vsuje, lavina zdrči navzdol in reveža po* koplje. Ponesrečenca pa je k sreči spremljal velik pes, ki je brž začel s tacami razkopavati sneg, da bi gospo* dar ja rešil. Zvesta žival je med delom žalostno lajala, dokler niso prišli reši* tel ji.
»Stric« iz Amerike.
K nekemu posestniku v kamniškem okraju je prišel neznanec. Predstavil se je kot dober prijatelj v Ameriki ži* večih posestnikovih sorodnikov. Zatr* jeval je, da se je pravkar vrnil iz Ame* rike ter da ima v Ljubljani naloženo večjo s voto denarja, katerega mu ban* ka ni mogla izplačati. Povabil je dru* žino v sosedno gostilno na bogato ju* žino, a računa ni plačal. Drugi dan so hoteli iti vsi skupaj v Ljubljano dvig* I nit dolarje. Pa smola! Zjutraj zgodaj
NABREŽINSKI KAMNOLOMI.
Podzemeljske vode so zvotlile trdi Kras. Ponekod pa tudi človeške roke, ki še danes rijejo pod zemljo ter dvi« gajo iz kraškega osrčja ne dragocenih rud, pač pa kamen za zidavo in mar« mor. Zdi se, da je narava hotela Kras ševca, kateremu tako skopo rodi, na drug način odškodovati. Po spodnjem Krasu je vse polno jav (kamnolomov), največ pa v okolici Nabrežine, ki je postala prava jadranska Carrara (kraj v Italiji, kjer lomijo svetovno« znani marmor.) Za Kraševca je pa Na« brežina tudi zato posebno važna, ker še danes daje zaslužka in kruha sto« tinam družin.
Stari kamnolomi.
Ko se pripelješ v Nabrežino, ugle« daš na levo in desno od železniške proge široke in navpične prepade v živo skalo. Med temi lijaki je pa na« gromadenih na kupe skrl in kamenja, kot da zidajo veliko cerkev kje v bli« žini. Zelenega vidiš kaj malo med si« vim kamenjem. Resnični okameneli Kras ....
Tod so že v davnih vekih lomili kamenje. Stari Rimljani, imenitni stav« barji kot so bili. so ves Oglej, ki je tedaj bil druga rimska prestolica, zgra« dili iz nabrežinskega in sesljanskega marmorja. Največji nabrežinski kam« nolom je še danes Rimski kamnolom. Velik je čez 500 štirjaških metrov. Samo to, da so Rimljani lomili marmor s priprostim orodjem, danes pa brni« jo motorji in škripljejo žerjavi, ka« mor pogledaš je razlika med pretek« lostjo m sedanjostjo.
V srednjem veku je kamnolom« stvo zaspalo, vendar popolnoma nik« dar. Stare rimske j ave so pa stale za« puščene. Oživele so šele pred poldru« gim stoletjem.
Dorr&atčlrtl se lotijo.
Tedaj so se lotili nekateri domači« ni kopati kamenje. A to je šlo na naj« bolj preprost način. V javi, najraje v kaki brežini (odtod tudi ime Na« brežina), so z »macolami« udarjali ob živo skalo. Ko so nabrali za voz ka«
menja, so ga peljali za 10 tedanjih goldinarjev v Trst, kjer so porabili nabrežinsko skalo po večini za stop« niče in oboje pri oknih ter vratih. Kraševec pravi tem obojem »jerte«. Prva dva domačina kamnolomca sta bila Jakob Radovič, praded sedanje kamnolomske družinske Radovičev, in pa neki Pertot. Možem so pomagale tudi žene, taka revščina je vladala. Nabrežina je bila takrat majhna vas; štela je iedva 60 številk. Nabrežinci te« daj še niso znali obdelovati kamenja. Bili so le javarji. klesarstva so se na« učili od tujih delavcev Furlanov. Prvi klesar domačin je še sedaj živeči stari Filip Gabrovec, ki ve marsikatero o starih kamnarjih.
Za prvimi kamnolomci so prišli še domačini Grudni in Caharije, pa tudi bogati tujci n. pr. Tonnies z moderni« mi tehničnimi iznajdbami. 40 do 50 let bo tega, ko je kamnolomstvo v Nabre« žini najbolj cvetelo. Delalo je do 3500 delavcev. Ti so dali zaslužiti trgovcem in obrtnikom, tako da je nabrežinski kamen dajal kruha kakim 15.000 lju« dem ! Povpraševanje po nabrežinskem kamcnu je bilo veliko. Vse večje pa« lače na Dunaju in v Budimpešti so iz tega kamena. Navadno so madžarski stavbeniki naročili kamna kar za celo ulico. Gospodarji kamnolomov pa so si delo porazdelili. V 45 javah so na« lomili letno okoli 7000 kubičnih me« trov Iqamna za okroglo 6 milijonov kron.
Nabrežina se je razmahnila. Dokler se ni razvilo kamnolomstvo, je spada« la pod Šempolaj. Potem pa je narastla od 65 hišnih številk na 320. Sredi naj« lepšega življenja je izbruhnila sv e« tovna vojna. Delo se je na mah usta« vilo. Vrtalne stroje so odpeljali v fron« to za kaverne, v kamnoseške delavni« ce so pa zagnali konje in mule. Gra« nate so storile pa še svoje.
V javah Ir» delavrafcsafri.
Po vojni so se Nabrežinci prav s kraško voljo vrgli na delo za vzpo« stavitev kamnolomstva. Počasi je šlo,
a danes zopet slišiš dleta klesarjev, drdranje žag in škripanje verig kot včasih. Dosti veličastnih stavb v drža« vi in v naši deželi je zgrajenih iz mar« morja, ki so ga iz rili žilavi kamno« lomci iz trdih skal. Samo za milanski kolodvor so morali pripraviti 4 mili« jone kubičnih metrov. Tudi postaja v Vatikanu bo iz finega domačega mar« morja. Dosti palač iz nabrežinskega kamna se dviguje v Padovi. Iz njega je svetogorsko svetišče, solkanski most, goriška stolnica, Ohlerjeva pa« lača in več drugih v Trstu, miramar« ski grad i. t. d.
Zdaj pa poglejmo v bežnih obrisih
kamenarjevo delo doli v javi in kle« sarni. Kamen rijejo z vrtalnimi stroji. Hudo je bilo, ko so ga začeli z želez« nimi drogovi in ga nato dvigali iz globine tudi do 70 metrov brez žer« javov na motor. Izkušen kamnolomec. ima dobro oko za žilo. Ko jo najdejo, izrežejo iz nje blok, težak tudi do 10 ton (100 kvitalov). Delo v javi je težko in tudi nevarno. Velike, surove kose marmorja prepeljejo v klesarske delavnice, »stance« jim pravijo Na« brežinci, kjer jih žage na pesek naj« prej zrežejo v plošče kot na žagani« ce. Nato pridejo pod drugo žago, di« jamantarico, ki marmor fino izdela. Taki stroji so silno dragi. V žagi je okoli 90 dijamantov, ki stanejo po 150 lir eden.
Ko je risar naredil osnutek, začno delavci klesarji s šoferskimi očali na nosu klesati marmor s kompresorji, Pred tremi leti so to delo opravljali z dleti. Ko je vse to izvršeno, pridejo kosi še pod poseben oblič, ki vse lepo polira in izgladi. Kadar vse to delo opazuješ, sc ti zdi, da stojiš v mizar« ski delavnici, tako se trdi kamen s stroji gladko reže, dolbe in gladi.
Delavčevo Silvije n S e.
Danes ima zaslužek v nabrežinskih kamnolomih 1000 delavcev. Porazde« ljeni so na 12 podjetij. Največje je Rimski kamnolom (Cave Romane), ki zaposluje do 120 delavcev. Ostali go« spodarji jih imajo povprečno po 50.
Delavci se dele na javarje, ki ka«
———————r
V. J. Križanovska:
KRALJICA MATASU.
R ornim iz življenja starih Egipčanov.
Ranseneb je stisnil pest in. ogenj sovraštva je vzplamtel v njegovih očeh.
»Za vzorec si je vzela stavbe nečistega in pod« jarmljenega naroda. Ker ni našla od naše strani odziva ne pomoči, je potegnila iz blata neznatnega človeka, Semno, mu podelila visok čin in ga počastila s svojim zaupanjem. To orodje v njenih rokah ima zdaj veliko moč, zapravlja strašno denarja za to blazno stavbo in ne glede na vse ovire hiti, da bi dokončal svoje delo.«
»Vendar,« je vprašal pazljivo poslušajoči Tutmes, »kaj je napotilo Hatasu, da je dala prednost stavbar« stvu in običajem podjarmljenega naroda, ko se je mo« gla sama prepričati o njegovi slabosti in strahopet« nosti? Saj je spremljala našega očeta na tem pohodu in se udeležila bitke proti kraljem Nahoreina. Kako to, da ona, ki je tako ponosna in odločna, ceni nekaj, kar 12vira od premagancev?«
Zreč je zakašljal, zamižal in se za trenotek zatopil v globoke misli.
»Hm,« je rekel končno, »to dajanje prednosti ima svoj vzrok v neki tajnosti. Še bolj čudno pa je, da spa« da začetek njene naklonjenosti do Flititov baš v dobo te vojne. Od tistega časa si je na vse mogoče načine prizadevala olajšati usodo ujetnikov in mnoge izmed njih je vzela v svojo palačo. Ko je dosegla neomejeno oblast, je začela zidati svojo grobnico, kjer hoče biti pokopana skupaj s Tutmesom II., ne glede na odpor vsega Egipta in nezadovoljnost ljudstva, ki nezaupno ogleduje ta tu ježem ski spomenik. Vse oči so obrnjene vate, kraljevič. Ti si upanje dežele, zakaj kralj je težko' bolan. Kraljica ni nikoli živela v posebno dobrih od« nošajih s svojim bratom, zdaj pa objokuje bližnjo smrt tega slabega človeka, ki ga je docela obvladovala. Skrb« no ga čuva in odstranila je zdravnike Amonovega tcmpeljna, da more dajati bolniku zdravila, ki jih pri« pravlja stari Hitit Tiglat. To je nova in velika žalitev naše kaste.1) Istočasno pa nam s tem daje v roke moč« no orožje, ker moremo razširiti med ljudstvom glas,
J) družabnega razreda, sloja.
men lomijo in na klesarje ali štam carje, ki ga v delavnici obdelujejo.
Začetniki zaslužijo po 2 liri petde» set na uro. Klesarji imajo več, pride» jo celo na štiri lire. Zaslužek ni slab, a to je zlo, da delo v velikem mrazu počiva, ker kamen poka. Dosti delav» cev je samo s svojo plačo prišlo do lastne hišice. Danes plačuje večina de» lavcev po 40 — 50 lir mesečne najem» ni ne. Delavske družine obstoje po ve» 1 čini iz treh otrok.
Klesarji so precej samozavestni in | se jim zameriš, če jim rečeš javar, ozi» 'j roma kavador. Stari, ki še kaj dajo na ! svojo stanovsko čast, se še radi pod» < pišejo, n. pr. Filip Gabrovec, klesar. j V j a ve hodijo tudi iz Mavhinj, Seslja» ] na, Slivnega, Gorjanskega in celo iz ! Komna, tiradnistvo se pa vozi vsak j dan iz Trsta. Delavcev nedomačinov ! je kakih 150.
Za socialno zavarovanje delavcev j skrbi Bolniška blagajna. Če se dela» j ve c smrtno ponesreči, dobi družina 30.000 lir odškodnine. Če obnemore je gospodar dolžan plačevati pokoj» nino. Računa se. da se povprek vsa» kih 5 let zgodi ena smrtna nesreča. V delavnicah je bilo prej nevarno za oči. Zato morajo nositi vsi naočnike. Pnevmatična dleta pa povzročijo v majhni meri tresenje živcev. Ta dleta so zato v Nemčiji že prepovedana. Na splošno so pa kamnolome! trdni ljudje; saj žive na dobrem zraku in ne kot njihovi tovariši rudarji v zatoh» lem podzemlju. Zato se tudi prav ma» lo izseljujejo.
Tre? nabrežinskega marmorja,
Zgoraj ste brali, da je v Nabrežini še kakih 12 gospodarjev. Kamnolomi pa niso le v Nabrežini, kjer so glavne j ave, marveč tudi po drugih kraških brežinah. Pri Šempolaju lomijo n. pr. krasen rdečkasti marmor, drstenec. Cena nabrežinskemu marmorju je 600 do 1000 lir za kubični meter. Če pa naročiš marmor, izdelan n. pr. za oglavke stolpičev, je seveda veliko dražji. Zato ima vsak gospodar po enega ali več risarjev. Ker pa namera» :
vajo, kot sem zvedel, otvoriti v Nabre» žini srednjo kamnoseško šolo, bodo v prihodnje talentirani Nabrežinci sami opravljali tudi ta posel.
Povpraševanje po nabrežinskem kamnu je precejšnje. Prej ga je šlo dosti na Dunaj in v Budimpešto. Da» nes ga mnogo izvozijo v južno Arne» riko, a le surovega, ker imajo tam boljše stroje za klesanje. V Egiptu so baje vsa stopnišča po razkošnih pala» čah iz nabrežinskega kamna. Prav v zadnjem času je menda prišlo več na»
ročil od tam doli. Želeti bi pa bilo, da se carina omeji.
Prej so bili gospodarji združeni v društvo in so skupno iskali trgov. Zdaj je sicer sindakat z g. Favettijem na čelu, a vsakdo si pomaga, kot si more. Letnega prometa je okoli 5 do 6 milijonov lir. Lep denar dajo kraška tla! Da bi se le lepo kamnolomska obrt razvijala in dajala kot doslej iz trdega kamna tečnega kruha ne le Na» brežincem, marveč vsem spodnjim Kraševcem!	R. B.
Spomini las svetovne 'vojn«e»
Ana Morija Lesser.
Nemec Berndorff je napisal pred kratkim knjigo, kjer popisuje, kakšen velik pomen je imelo za časa svetovne vojne delovanje vohunov. Vojaški po» veljniki antante in osrednjih sil so prejemali naj dragocenejša poročila o načrtih in pripravah sovražnika iz rok ogleduhov.
Najbolj prebrisana in drzna vohun» ka, kar jih je kdaj imela Nemčija, je bila Ana Marija Lesser. Pet let je de» lala antantinim vladam naj hujše pr e» glavice. Njeno samostojno delo se je začelo že pred svetovno vojno. S po» narejenimi potnimi listi je potovala po Franciji in Belgiji in iskala družbe častnikov, od katerih je zvedela važ» ne vojaške novice. Ker je bila zelo lepa in bistre glave, se ji je to vedno posrečilo.
Spomladi 1914. so jo poslali v Bel» gijo, naj prouči natančno trdnjave v Liegi in nove železniške proge. V ho» telu Anglais v Bruslju se Ana Marija »slučajno« seznani z mladim belgi j » skim častnikom, ki se kliče na ime Renč Austin. Mladenič se vanjo za» ljubi in par dela izlete križem dežele. Ž avtomobilom potujeta od trdnjave do trdnjave, kjer Ana Marija kot umetnica strastno slika. Nekega dne se avtomobil pokvari in obtiči sredi ceste. Medtem ko je René zlezel pod stroj, si je Ana naglo zapisovala, kar je videla v trdnjavi. Tu potegne veterin ji odnese list. René in Ana urno za
njim čez polja in grmovje. Mladi čast» nik ga ujame in ko vrže nanj oči, strašno prebledi. Ne reče pa nič in se» de v avto. Ob vhodu v bližnjo vas iz» stopi in se približa orožniku: »Hitro, hitro, da ujamemo vohunko.« Toda Ana je že vedela, kaj jo čaka, in je pognala z vso silo avto po prvi poti. Vozilo je pridrvelo na polje, se pre» vrnilo in zažgalo, ona pa je še pravo» časno skočila ven in jo urezala skozi gozdove do bližnjega kanala. Brez obotavljanja se sleče, plane v vodo in plava. Mimo privozi ribiška barka in Ana ponudi krmarju 3000 frankov, če jo prepelje na Holandsko. Kupčija je bila takoj sklenjena in Ana rešena.
Gospodična doktorica.
V Amsterdamu spremeni Ana Ma» rij a obleko, si natakne par očal in odrine na Angleško. Na otoku Wight (vajt) slika zopet neumorno. Pri tem nabira vse mogoče vojaške podatke in postane Angležem sumljiva. Neke» ga večera čyje v hotelu, da se o njej pogovarjajo, nakar ubeži srečno v Berlin, kjer izroči poročilo o izvrže» nem delu. Angleška in belgijska poli» cija jo zaman iščeta; edino, kar mo» rejo ugotoviti, je to, da je ljubica bel» gijskega častnika Austina in pa slika-’ rica na otoku Wightu ena in ista ose» ba. V zapisnikih angleško»belgijske protišpijonaže označijo neznanko z imenom »gospodična doktorica«.
da kraljica odstranjuje učenjake z namenom, da bi kralj kmalu umrl in bi ona sama ostala na prestolu.«
Tutm.es se je glasno zasmejal. Začudeni pogled žreca in babice je njegovo veselost še povečal. Končno je dejal, težko se premagujoč:
»Kljub svoji nevolji moram priznati, da je Hatasu bolj premetena od drugih. Ne bo daleč od resnice, če si mislim, da bi se žreci radi iznebili človeka, ki jili niti najmanj ne podpira, njej pa zagotavlja mirno via» danje. Amonovi učenci bi utegnili pospešiti, da se iz» prazni mesto, ki je namenjeno meni. Prisegam, da je to pravi vzrok, da me kraljica, preganja. Nedvomno čuti, da bi morala odnehati, če bi bil jaz na prestolu, kajti kar se mene tiče, povem, da ne bi prenesel nobene volje razen svoje.«
»Izvzernši voljo bogov in njihovih služabnikov, ki te postavijo na prestol,« je rekel žrec s strogim in po» membnim pogledom.
»Seveda, o temr m govora,« je rekel Tutmes in zaprl oči. »Amona in njegove služabnike bom vedno poslušal.«
»Če ostaneš zvest tem načelom, sinko, boš slavno vladal kraljestvu svojih očetov,« je rekel Ranseneb. »Toda vrnimo se k stvari.«
Z znižanim glasom je razložil svoj načrt, po kute» rem se je bilo treba ravnati, in se dogovoril s kralje» vičem glede nadaljnih udobnejših stikov z njim. Končno so sklenili, da se Tutmes vrne v Buto in tam mirno počaka, dokler mu veliki žrec ne sporoči, da je prišel čas dela.
Ko je bil ta važni posvet končan, sta vstala.
»Čas je, da odidem, babica. Pred svitom moram biti daieč od Teb,« je rekel ■ Tutmes, si oblekel plašč in debelo suknjo, kakor so jih nosili delavci.
»Torej idi, drago dete, in bogovi naj te čuvajo po poti,« je rekla Isis in ga poljubila. »Pojdi in bodi opre» zen. Danes so vsi razdraženi.«
»Bodi mirna, babica! Čaka me ladjica, ki me po» pelje naravnost v Nekropol. Moji konji in zvest suženj so skriti pri starem Sagartu, stražniku nove stavbe kra» ljice Hatasu. Razen tega je ponoči zunaj precej samot» no in ni treba, da se bojiš zame.«
Pri vratih se je Tutmes poslovil od žreca in c 'z naglimi koraki napotil proti bregu Nila. Tujski del mesta je zadobil deloma že svoje običajno lice. Šel je mimo neke krčme in slišal zvoke godala in teptanje plesalk.
Ob izbruhu svetovne vojne je Ana Marija Lesser potovala po Italiji. Ta# koj najame avtomobil in se pelje v Pariz, naravnost v žrelo sovražnika. Preoblečena je bila v sestro Rdečega križa in preskrbljena zopet z drugim potnim listom. V Parizu se javi pri ravnatelju tovarne avtomobilov Meu# nier in drug. gospodu Pissard, ki je vodja nemšiče špijonaže na Franco; skein. »Ravnatelj« Pissard ji izroči vse nabrane podatke in slike in Ana se odpelje v novi obleki in z novim potnim listom — to pot kot hčerka belgi j s ke ga_čas t n i k a — v Bruselj. Nje# no izšolano oko opazuje in si zapomni premikanje čet, v razgovorih s Iran# coskimi in belgijskimi častniki zve, da. se bodo Angleži kmalu izkrcali, na# to odrine z načrti naglo proti nemški meji. Dva. dni pozneje je nemška preda ia straža aretirala kmetico, ki je bik — Ana Marija Lesser.
V smrtni nevarnosti.
Drugič se je drzna vohunka podala v Pariz, ko je nemški generalni stan ostal čez noč brez vesti iz Francije. »Tovarniški ravnatelj« Pissard je iz nerazumljivih vzrokov umolknil. Ana Manja je dobila nalog, naj zadevo preišče, in res je preko Londona in Bordeauxa#ja dospela v polni vojni v Pariz. Uradi tovarne so bili zaprti, Pissard se je bil iz strahu, da ga Fran# cozi odkrijejo, usmrtil. Ana Marija mu dobi v najkrajšem času nasledni» ka v osebi nekega Grka, ki se piše Konstantin Kudojanis in ki prevzame tovarno avtomobilov, ne da bi vzbudil pri oblastvih najmanjšega suma. »Go# snodična doktorica« ostane tudi sama v Franciji in potuje križem po deželi. Končno »se zaroči« z narednikom iz francoskega špijonažnega urada. Zve# sta in skromna nevesta čaka dan za dnem zaročenca pred vojašnico, da se nato sprehodita. Nekega dne ga pa čudno dolgo ni in ko pride je bled in nervozen.
y,Kaj se je zgodilo?«
»Opozorili so nas, da nemška vo# k?nka, neka »gospodična doktorica«, biva v Parizu. To mora biti prebrisa#
j na in nevarna ženska. Ves urad je razburjen. . .«
j Prihodnji večer je podnarednik pri# \ nesel nova pojasnila:
| »Danes se je javil v našem uradu Ì neki Kudojanis in se ponudil, da iz# j roči »gospodično doktorico« policiji za 100.000 frankov. Kupčija je že pod# pisana.«
Ani^ Mariji so začeli laziti mravijin# ci po hrbtu. Vendar je kmalu dobila spet hladno kri. Še isti večer je napi# sala dve pismi: eno Kudojanisu, naj pride jutri ob 10. uri zjutraj v neko | kavarno po 50.000 frankov plačila, dru# go francoskemu špijonažnemu uradu, kjer naznanja, da je Kudojanis nem# ški vohun. »Jutri ob 10. uri ga lahko I aretirate v kavarni, njegova ljubica ve 'A-se.«
Drugi dan je francoska policija za# pria Kudojanisa in njegovo ljubico, ki je vse priznala. Po kratkem proce# su so Kudojanisa ustrelili, Ana Marija se je pa vrnila v Berlin.
Južna Amerikanka.
Na tem omejenem prostoru ni rnogo# če popisati vseh drugih drznih podje# tij znamenite vohunke. Omeniti hoče# mo samo njen poslednji pretresljiv doživljaj. V poletju 1918. so nemške# mu glavnemu stanu primanjkovali na# tančni podatki o amerikanski vojski, ki se je nepretrgoma izkrcavala na Francoskem, in o razpoloženju voja# kov na francoskem bojišču. Ana Ma# rija Lesser gre v Španijo in nastopi v Barceloni kot soproga bogatega juž« nega Amerikanca. V družbi poudar# j ja, da se ji ubogi vojaki v strelskih j Jarkih silno smilijo in da morajo ; španske gospe zanje nekaj storiti. In j res odpotuje lepega dne šestorica i španskih plemkinj, katerim se pridru#
| ži tudi južna Amerikanka, z vrha#
! nimi avtomobili perila, živeža in zdra#
, vil v Francijo. Usmiljene gospe ro# j majo na bojišču iz bolnice v bolnico, i strežejo vojakom in jih tolažijo. Ne#
I koč prinesejo mladega častnika z | zdrobljenimi nogami naravnost iz ! strelskega jarka. Kljub bolečinam že# li cigareto. Južna Amerikanka mu proži škatlo in prižge žveplenko. Ko

■99S9559H59S? !
ji pogleda v obličje, začne ranjenec na vse grlo vpiti: »Tovariši, primite jo, to je nemška vohunka!« i »Vam se meša, gospod!« odvrne j hladnokrvno Ana Marija. »Jaz sem ! južna Amerikanka in članica Rdečega \ križal«
| _»Ne, ne, se ne motim. To je »go# j spodična doktorica«. Ali me ne po# j znate več? Jaz sem René Austin.« j ^ Pričujoči stotnik je bil v zadregi. | Ukazal ie vsekakor dvema vojakoma, t naj gospo aretirajo. Tu potegne vo# Ì bunka bliskovito samokres in ustreli vojaka, ki ji je sta! najbliže. Nato pia# ne iz šotora, vojaki s puškami za njo. Ana Marija strelja na zasledovalce in se poganja v goščavo. Gozd odmeva od strelov. Obup ji postoterja hitrost in spretnost. Pade na tla, zopet vstane I in beži dalje. Ko ne čuje več takega šuma, se ozre in vidi, da ji je samo še en vojak za petami. Z enim samim strelom ga usmrti, mu sleče obleko in zleze sama vanjo. Ko se zdani, je že v bližini nemških postojank. Nemški službujoči častnik zavpije: »Roke ! kvišku!« injnameri samokres. — »Sem I nemška vohunka, peljite me k prvemu j častniku glavnega stana.« Na letalu so jo nesli k nemškemu vrhovnemu poveljništvu, kjer je naredila obsežno in točno pomočilo o stanju antantnih armad. Iz njenih besed so spoznali, da je vojna izgubljena.
Danes je znamenita vohunka v Svi# ci. v zdravilišču za umobolne. Nad# človeški .napori so jo zlomili. Kdor vi# di njeno revno, suhljato postavo, ne prepozna več lepe, plavolase, pogum# ne Ane Marije.
lisi ssub bratje !
Koliko je na svetu sovraštva! Ni to# liko prirojeno kot pa umetno razpi# hano. Delavca ščuvajo na razumnika, kmeta na meščana, prav ko da bi sta# novske razlike morale cepiti bratstvo ljudi.
Čujte, kako so premostili socialne razlike mladi katoliški možje na Fran# coskem.
Ko so se pred desetimi leti vračali
»Kako odvratno je,« je zagodrnjal, »d;j se ne mo# rem zabavati, ampak moram bežati kakor tat!«
Tako je bil zatopljen v misli, da ni videl, kako mu sledita dve moški postavi, skrivajoč se v senci hiš.
Ko je prišel k Nilu, je zaman iskal svoj čoln. Ta de! brega je bil popolnoma prazen. Samo ena ladjica J? bila privezana k smokvi. Neki človek je ležal na njenem dnu in glasno smrčal. Očividno je bil pijan.
»Čuj, brodar,« ga je poklical Tutmes ter ga močno brcnil. »Prepelji me na nasprotni breg. Dam ti pet krož# Lov srebra,«
Oni je vstal in si mencal oči.
»Kdo ne bi hotel zaslužiti toliko denarja,« je rekel, »loda ne smem se ganiti z mesta. Vsak hip utegnejo Priti moji gospodje.«
V tem trenotku sta naglo pristopila dva v plašč zavita moška. Prvi, majhen in suh, je molče stopil v aajieo in sedel na klopico. Drugi je ošinil kraljeviča svojim prodirnim pogledom in ga vljudno vprašal:
I , , >>'1'' idili’, tujec, da ne moreš najti čolna. Morda ti z iko pomagam. Tudi mi gremo na drugi breg. Če o vi # |*ek ni prevelik, te popeljemo na drugo stran, kamor boees priti.
»Hvala, plemeniti mož, za tvojo velikodušno po#
nudbo,« je odgovoril zadovoljno Tutmes. »Z veseljem sprejemam tvoj predlog. Tudi jaz sem namenjen v mesto mrtvih.«
Kraljevič si je zakril s plaščem obličje ter sedel poleg neznanca, ki je molčal. V kratkem času so se po# javili velikanski tempeljni in ostale stavbe tebanskega grobišča.
»Kje hočeš izstopiti?« ga je vprašal gospodar čol# na. »Mi moramo pluti do tja, kjer se začenja pot med sfingami,1) vodeča do nove grobnice, ki jo zida naš slavni faraon Hatasu.«
»Tedaj izstopim skupaj z vami,« je odgovoril Tutmes.
Ladjica je naglo pristala in vsi trije so stopili na breg. Kraljevič se je hotel zahvaliti svojima sopotni# koma, ko se ga je manjši dotaknil z roko.
»Tujec, rad bi izpregovoril s teboj nekaj besed brez prič. Pa nič se ne vznemirjaj, ne bom te dolgo za# drževal od tvojih dobrih dirkačev, ki čakajo nate, da te odpeljejo na tvoje mesto,« je govoril tresoč se ko# vinast glas.
3) sfinga je iz kamna izklesan velikanski lev z žen# sko glavo.
solnčne ure, ki so merile čas po dol? zini sence.
Za časa naslednikov Aleksandra Velikega, macedonskega vladarja, je bila Aleksandrija v Egiptu glavno iz» vozno središče za ure, seve le solnčne in vodne. Te slednje so opremili tu* di s ploščo in kazalci. Tako čudo je Pompej kazal leta 62. v zmagovalnem sprevodu po zmagi nad Antijohom in Mitridatom. Vsi Rimljani so drli na Kapitol občudovat vodeno uro v zlati posodi, ki se je le zjutraj napolnila; njena kapljajoča voda je gnala celo kazalce iz rubinov. Pol kohorte (čete) legijonarjev je moralo čuvati to dra? gocenost pred radovedneži.
Stari Germani so imeli pa še bolj čudne ure, ki so obstajale iz dveh če? Iad. V eni so bili drobni kamenčki in te je suženj enakomerno metal v prazno čelado. Ko jo je napolnil, sta minili po našem štetju dve uri. Tedaj je udaril z mečem ob oklep ter s tem naznanil uro.
V zgodnjem srednjem veku so pa na ure starih kar pozabili. Zanima? nje zanje je zopet vzbudil slavni Ha?
run al Rašid, bagdadski kalif, ki je poslal Karlu Velikemu dragoceno vodno uro, ki je bila iz čistega zlata. V določenih presledkih je udarilo par kroglic ob bron, skrivna vratca so se odprla in 12 vitezov je prijezdilo ven in zamahnilo tolikokrat z meči, koli? kor je bila ura.
Približno ob istem času je menih Luitprand izumil peščeno uro. Pe? ščena zrnca so se vsipala iz ene lija? ste steklene posode v drugo. Obe sta se z vrhovoma stikali. Ob določenem času je bilo treba posodo obrniti. Na Kitajskem je pa že davno prej iz? našel zvezdoslovec Hang uro, ki je kazala tudi dneve, mesece, leta in nebne pojave. Uro. ki je tolkla, je pa naredil 1. 1374. neki Arabec. Take ure so stavili na vse mestne stolpe. Urar? stvo se je začelo razvijati v pravo ča? rovniško obrt. Izdelovali so ure, ki so vse mogoče kazale. Prvo sobno uro je dal narediti 1. 1518. papež Kle? men VIL za francoskega kralja Fran? ca I. Žepno uro je pa prvi sestavil Peter Henlein, urar iz mesta Niirn? berga na Nemškem.
Književni pomenki,
Angelo Cerkvenik:
Daj nam danes naš vsakdanji kruh ...
Povest. 1929. Založila Cankarjeva družba v Ljubljani. Tiskala Ljudska tiskarna v M ari bo? ru. Str. 134,
Po vojni se je v Evropi in zlasti v Rusiji po? javila nova literarna struja, namreč struja ko« lektivne (skupnostne) umetnosti. Njeni počet» ki segajo pravzaprav v konec 19. stoletja. Lahko bi jo imenovali literaren plod sociali« stičnih naukov. Kot so socialisti v politiki osno» vali svoje zahteve na podlagi skupnosti, tako so tudi iz lepega slovstva hoteli izriniti vse. kar sliši po posamezniku. Pri teh pisateljih glavni junak ni več posameznik, temveč mno« žica, masa, skupnost. Misel o kolektivni umet» nini je precej privlačna, ker odkriva nove. do« slej še neznane možnosti umetniškega ustvar« janja. Zato je tudi takoj našla mnogo prista« šev. Med Slovenci zastopajo to smer Tone Se« liškar, Rudolf Golouh, Angelo Cerkvenik in dr - V naši povesti je Cerkvenik opisal bor« bo delavstva za vsakdanji kruh in za obstanek
ter gnilobo današnje meščanske družbe. Povest dici živahno, neposredno pripovedovanje, od» bija pa tendencioznost in patos, ki bi sodil v uvodnik političnega lista ne pa v povest. Umetnina ni, da bi morala biti zavestno bor« bena; vplivati mora neprisiljeno.
Fr. S. Finžgar: Zbrani spisi.
VII. zvezek. Založila Nova založba v Ljub« ljuni. 1929. Natisnila Jugoslovanska tiskarna.
Za božič 1929. je Nova založba v Ljubljani izdala VIL zvezek Finžgarjevih zbranih spi« sov. Ta zvezek je izredno zanimiv za Finžgar« ja kot človeka in kot pisatelja. V njem gleda« mo stopnje njegovega življenja in stopnje nje« govega pisateljskega razvoja; zbrane so nam» reč črtice, ki so nastale v dobi 22 let (1903. do 1925.). Ob zbirki kratkih črtic »Moja duša va» suje« vidimo, kako se je marsikatero pisatelje« vo osebno doživetje prelilo v razmišljajočo pesnitev, v »Spominih« ga srečamo s Fr. Lam« petom, M. Prelesnikom, Krekom. Na sredo je postavil črtico »Na petelina« in »Slike brez okvira.« — Knjiga bo dobrodošla vsakomur.
mladi ljudje iz strelskih jarkov, so v Parizu, srcu Francije, osnovali »Equi? pe sociale«, katoliško socialno celico. V njej so bili združeni nekdanji tova? riši s fronte brez razlike socialne, go? spodarske ali intelektualne stopnje. Dejali so si: »Če smo lahko bili tova? riši na fronti v nesrečah in trpljenju, čemu bi si zdaj postali tuji?« Spočetka so se sestajali po trikrat na teden, po? tem vsak dan v večernih krožkih, kjer so bolj izobraženi tovariši profesorji, zdravniki, inženirji itd. poučevali to? variše delavce, kmečke sinove, vajen? ce itd. Ob nedeljah so prirejali skupne izlete ali obiskovali muzeje.
Po dveletnem obstoju so si ti »So? daini krožki« (lahko bi jih primerjali nekakim prosvetnim društvom) upali v javnost. Ljudske plasti so to misel toplo pozdravile. Začeli so se snovati socialni krožki tudi za žen? ske. Danes imajo ti krožki v Parizu že 10.000 članov iz vseh mogočih sta? nov. Bolj izobraženi poučujejo manj izobražene. Pred nedavnim so si prav po vzgledu velikega duhovnega pre? poroditelja Ozanama osnovali bolniš? ko zvezo, ki ima namen obiskavati bolnike ter jim lajšati težke ure trplje? nja. Oni dan so v neki pariški bolniš? niči našli višjega častnika, člana te zveze, ko je kratkočasil bolnega tovar? niškega delavca.
Kakšni dejavni vzgledi, da je človek človeku brat!
Uro.
Že stare narode je gnala potreba, da so izumili priprave za merjenje časa. Asirci, narod med Evfratom in Tigri? som v Prednji Aziji, so bili prvi, ki so za časa kralja Sardanapala II. raz? delili dan. Asirci so poznali le vodne ure. To so bile valjaste posode, polne vode. Skozi ozek lijak je počasi kap? Ijala ven voda v drugo posodo. Voda je vsak dan šestkrat iztekla. Za to določen suženj je moral šestkrat na dan posodo naliti. Sredi mesta na vi? sokem stolpu je stal stražar, ki je z rogom dal sužnjem znamenje, kdaj naj posodo nalijejo, da so vse »ure« enako tekle. Egipčani so bolj rabili
Tutmes se je zdrznil in nehote prijel za ročaj se? kirice, ki jo je imel za pasom.
»Ne vem, kaj bi mi mogel važnega povedati, tujec,« je odgovoril... »Toda izkazal si mi uslugo, zato te ne bom smatral za sovražnika, dokler te ne slišim. Ali nočeš stopiti do kraljičine grobnice? Tam bova sama.«
Neznanec je prikimal in prvi usmeril korak k stavbi. Izvirni stavbni način in velikanske nove zgrad? be so bile v mesečini videti strahotne.
Ko sta prišla do poti med kipi in sfingami, je ne? znanec obstal.
»Ne vem, če ti bo moje obličje prijetno, Tutmes, ker ne spadam med tvoje prijatelje iz Amonovega hrama,« je rekel z rahlim nasmeškom in odkril kapuco.
Kraljevič je komaj zatajil vzklik začudenja.
»Hatasu! Ti tukaj! Torej si me zasledovala?«
»Nadzorovala sem te, za kar pa imam pravico,« je kraljica ponovno odgovorila. »Razen tega si zelo ne? previden. Spoznala sem te danes pri izprevodu in lahko bi te dala zapreti, toda rajši sem te hotela naravnost vprašati: Kaj si delal tu? Kako si se predrzni! ostatiti Buto? Kdo ti je dal dovoljenje?«
»Jaz sam,« je odgovoril Tutmes, stopil korak nazaj
in prekrižal roke. »S kakšno pravico me preganjaš? Sin sem tvojega očeta in mož.«
»Nezakonski sin neke priležnice temnega izvora,« je rekla nevoljno Hatasu. Njen pogled je z ledenim prezirom šinil preko pobledelega bratovega obličja.
Jeza je stresla Tutmesa po vsem životu.
»Zakaj sem prišel semkaj,« je rekel s komaj za? tajevano jezo, »o tem nočem govoriti v tem trenotku. Toda obljubljam ti, da pride čas, ko bo tvoja radoved? nost utešena in spoznaš smoter mojega potovanja.«
»Ni treba, da bi čakala. Povem ti vse takoj,« je odgovorila kraljica. »Prišel si na poziv velikega žreca Amonovega, da bi se z njim posvetoval, na kakšen »a? čin bi se po smrti Tutmesa II. mogel polastiti izpraz? njenega mesta poleg mene. Toda prisegam ti,« je rekla in dvignila svojo majhno pest, »da stopiš samo preko mojega trupla na prestol, in to je tako gotovo, kakor nas bo ta spomenik preživel in bo govoril bodočim ve? kom o moji slavi in moči.«
»Kaj zato — pojdem pa preko tvojega trupla, kajti moje pregnanstvo mi že preseda. Dokler sem živ, se ne odpovem svojim pravicam,« je rekel mladenič odločno.
(Dalje.)
Objave.
Popravek,
Na vprašanje st. 363 (glej »Novi list« št. 10 ud 26. decembra 1929.) »ali so po novem letu odpravljeni kolki (bolli) na mrzla in gorka j c« d ila v gostilnah«, smo odgovorili netočno. Od« pravljena je kolkovina le od mrzlih jedil, do« čim jo' je treba od gorkih še vedno plačati.
Slovo.
Ker mi iz važnih razlogov ni bilo. mogoče sc posloviti od vsakega posameznika, zato se s tem poslavljam od vseh vernikov dolinske župnije in bolj vinske kapclanije. Zelo mi je žal, da začasno ne bo nikakega naslednika, a temu je krivo edinole veliko pomanjkanje du« hovnikov. — Prisrčen pozdrav v imenu .le« zvsovem.
GABRIJEL PIŠČANEC, župnik, sedaj v' Klancu.
Darovi.
Za »Siroiišče sv. Družine«: Preč. g. Al. Blaž« ko 10 L; p. n. Pavlina Bizaj, Aleksandrija, 20 L; v spomin blagopokojnc Teodozije Leban daruje njena žalujoča mamica 70 L; K. G. 6 L 80 st. Srčno hvalo izrekamo tudi tvrdkam T. Hribar, Plesničar (Via Carlo Favetti) in Just Ušaj (na Travniku) za darovano blago!
Prav nič treba se ni bati revni, srednji in bogati s Je dovolj pšenice mlete, še za naše „PEKATETE“,
»DRUŽINA« IZŠLA.
Prva letošnja številka »Družine« je izšla z zelo bogato vsebino. Poslali so jo vsem starim in novim naročnikom ter na ogled nekaterim drugim. Kdor se noče naročiti, naj »Družino« takoj vrne poštarju in naj zapiše na ovoj »ritorno«. Vendar pa le dobro pre* misli, preden jo vrneš.
Vsakemu zvezku je oriložena pošt* nav nakaznica, s katero nakažeš na« ročnmo. Če si že plačal, najdi novega naročnika in nakaži njegovo naroč* nino. Po isti nakaznici lahko nakažeš več naročnin, samo zapiši na hrbtu, koga pošiljaš. Kdor ne plača nas nočnine do 10. februarja, ne bo dobil druge številke.
Kdor pošlie naročnino za 6 novih naročnikov, bo dobival »Družino« skozi celo leto zastonj. Naročnina znaša letno 14 lir, s krojno prilogo 20 lir. Za inozemstvo 20 lir. s krojno Prilogo 30 lir.
Kdor želi »Družino« na vpogled, naJ tako i sporoči upravi.
Naslov je: »Družina«, Gorizia, via
kameli 5.
Gospodarstvo.
fts kittóiii pridelby.
TRST, 20. januarja:
Jabolka 200 do 400.
11 ruške 180 do 200.
uČ°Stania jc na tTSu Prav malo več, cena mO do 120.
Krompir ogrski 38 do 40, domač 30 do 33 Čebula 50 do 55.
Zelen jad: vrzote 20 do 30, kapus (malo bi a« ga) 60 do 70, cvetača 60 do 120, solata 120 do 130, rdeči radjč (cene so nestalne) 120 do 150.
Z drvmi je slaba kupčija radi mile zime. Kmetje in drvarji jih morajo ponujati po me« stu in postajajo na vogalih z vozovi, da bi na« šli kupca. Cena 16 do 18 kvintah
GORICA, 21. januarja:
Na trg prihaja lc zclcnjad, in sicer dnevno okoli 20—30 kvinialov rdečega radiča, 5 do 10 kvintalov zelenega, približno isto toliko Spina« če in okoli 20 kvintalov vrzot. Ostale zel en j ad i pridejo na trg lc manjše količine.
Večina zelenjadi gnu v Trst. precej pa tudi na bližnje inozemske trge. Cene so sledeče:
špinača 100 do 120, rdeči radič 120 do 170, zelen radič 100 do 130, vrzote 10 do 15, solata endivija 120 do 140. zelena 80 do 100, peter« šil j 50 do 60, motovilec 300 do 350.
Krompir 45 do 50.
Tajca 50 do 55.
Maslo (kmečko) 13 do 13.50.
Naše češplje,
m.
Katere vrste naj sadimo?
Tudi med češpljami imamo danes toliko vrst, da se le malokdo spozna. Pred vojno je Kranjska kmetijska družba pošiljala tudi v Reško dolino razne nove vrste sliv in češpelj, a žal da se je lc malokatera med njimi iz« kazala. Ene niso bile za prodajo, druge niso hotele roditi in tako dalje.
Naša navadna češplja je še vedno najboljša, ker je dovolj rodovitna in ker moremo sadje porabiti v najraz» ličnejše namene. Po njej povpraša* jejo trgovci in ne po drugih. Naša domača češplja spada v rod, ki ga bo* taniki označujejo z latinskim imenom »prunus domestica«.
Vse češplje in slive, ki spadajo v rod »prunus domestica«, so po do* broli in uporabnosti sadja na prvem mestu. Žal, da jo ljubijo tudi škod* ljivci. Od vseh češpljevih vrst napa* dajo najbolj domestiko. Domestika je tudi od vseh najbolj občutljiva. Pod* vržena je raznim boleznim in nista vsaka lega in podnebje zanjo. Ren« klodi, ki rodijo najslajše sadje, naj* dejo n. pr. le malo ugodnih krajev. To je tudi vzrok, ki je silil Burbanka v Ameriki k iskanju ali vzgajanju novih trpežnih vrst. Po dolgem trudu se mu je to tudi posrečilo. Med mno* gimi njegovimi vrstami so pri sadjarjih vzbudile največjo pozornost razne japonske križanke.
Japonske češplje, ki so jih sadje* sl ovci najprej imenovali »prunus tri* flora«, pozneje pa »prunus salicina«, imajo toliko odličnih lastnosti, da so po nekod docela izpodrinile betežno domestiko. Ker vemo o japonski češp« Iji pri naš prav malo, hočem opisati na tem mestu nekatere njene značil* nosti.
Japonska češplja se je predvsem priljubila radi tega, ker se rada pri* lagodi raznim podnebjem in legam, in čeprav ne uspeva povsod, raste vendar tudi v krajih, kjer je domesti* ka odpovedala. Tudi kjer obe vrsti uspevata, ima japonka vrline pred do* mestiko. V splošnem so japonske vrste močnejše rasti in dokaj rodo*
vitnejše nego domače. Roditi začnejo bolj zgodaj in razne bolezni ter škod* ljivci jih toliko ne napadajo. Medtem ko se sadje domačih vrst kaj kmalu pokvari, ostajajo japonke mnogo dni v najlepšem stanu. Sadje je tudi od* porno proti poškodbam in ga mnogo lažje razpošiljaš nego naše domače vrste. Največja odličnost pa je ta, da so japonke v obče jako lepe, debele in zelo prijetno dišeče. Zaostajajo pa za boljšimi domačimi vrstami po okusu.
Slaba stran japonskih vrst je pred* vsem prerano cvetenje. Razcvete j o se takoj za breskvami in marelicami in jim radi tega mnogokrat pomladanski mrazovi (slana!) pokvarijo cvetje. Razen tega se meso večinoma drži koščic in drevje je manj odporno pro* ti mrazu. Poslednje pa pri nas najbrž ne bo držalo, kajti lanska izredno ostra zima ni uničila meni niti enega drevesa japonskih vrst. Pač pa jih je nekaj uničila suša.
Listje japonskih češpelj je podob* no breskovemu, sadovi so okrogli, srčasti ali stožičasti, rumene ali čreš* n j evo rdeče barve, purpurni ali mo* dri niso nikoli. Meso je čvrsto, sočno in sladko, rumene barve, pri nekate* ri h vrstah (Satsuma) pa rdeče kot kri. Iz vsakega cvetnega popka se razvi« jejo trije cvetovi, zato so japonske vrste dobile prvotno naziv »triflora«.
Nekatere bolj znane japonske vr* ste so: Burbank, Abundance (obilica), Satsuma, Edouard, Kelsey, Shiro, Combination, Gaviota, Santa Rosa in Bartlett. Poslednja je zanimiva, ker ima isti duh kot hruška viljemovka (vrtolanka). Sicer pa gojijo samo v Ameriki nič manj kot 92 različnih japonskih vrst.
Kaj naj bi mi sadili? Japonske ali evropske vrste? Pri nas je preiskuše* na samo navadna domača vrsta. Kjer* koli uspeva, sadimo to. Vmes pa pre« i skušajmo še japonske, zn abiti da od* krijemo v njih dragocen vir dohod* kov. Ker zorijo bolj zgodaj kot naše, ne bodo tem kvarile kupa, čeprav sc zelo razširijo. Pomni pa, da so j a pon* ske vrste po večini samosterilne. Zato moraš vedno saditi po dve ali več vrst skupaj, da se more cvetje medseboj« no oplojati.
Pri razmnoževanju domačih vrst se poslužuj samo izrastkov iz korenin. Tudi nova drevesa začnejo kmalu poganjati take izrastke, ki nas vedno ovirajo pri košnji in pri obdelovanju. Rabi za češpljevo podlago mirobala* no ali juliensko slivo. — Eno ali d m* go dobiš skoro v vsaki večji dreves« niči.
Če misliš na nove nasade, pomni, da zahtevajo vse vrste češpelj in sliv vlažno zemljo, ki pa ne sme biti moč* virna in nepropustna in tudi ne ubož« na na apnu. V obvodnem pesku ne uspevajo rade, ker je ta brfez apna. To je v Reški dolini znana stvar. Vsa* koletne poplave izlužijo apno iz obvodne naplavine in zato ga moramo umetno dodajati s trošenjem pepela. Thomasove žlindre, kalcijevega cija« n ami d a ali pa apnenega prahu.
F. M.
Špinača.
Špinače uživamo največ od oktobra do maja, kajti v poletnih mesecih ima« mo dovolj solate in druge zelenjave.
Špinača vsebuje mnogo železa in raznovrstnih redilnih soli; bogata je tudi na vitaminih, ki jih učenjaki vedno bolj hvalijo in cenijo, ker po« spešujejo redno prebavljanje in sploh delovanje vsega našega telesa. Zdrav« niki predpisujejo vsem slabokrvnim obilno uživanje zelenjave, posebno pa špinače. Vsi predpisi zdravnikov osta« nejo popolnoma brezuspešni, ker špi« načo nepravilno uživamo.
Navadno špinačo kuhamo in potem odlijemo vodo, v kateri smo jo kuhali. Poskušnje pa so dokazale, da se s ku« hanjem špinače uničijo dragoceni vita« mini in da se v vodi raztope tudi osta« le redilne soli kakor tudi za kri kori« stno železo. Po kuhanju postane špi« nača malo vredna snov, ki je užitna samo zato, ker ji dodamo začimb, mes« ne juhe in prižganja. Zato ni čudno, če uživanje špinače bolniku nič ne ko« risti in če izostane pričakovani uspeh.
Špinačo je treba uživati surovo v solati. Samo tako bo špinača dala tele« su, kar vsebuje, in pospeševala tvorbo krvi. Surova špinača je lahko prebav« Ijiva, človeka nasiti in je tudi okusna. Seveda se je treba privaditi, kar pa ni težko.
Spečene grozdne pelke rabijo marsikje kot nadomestilo za kavo. Med vojno so jih v rajnki Av« stri ji mnogi pokušali in niso bile ravno najslabše nadomestilo kave. Mogoče bi jih kazalo zopet rabiti, zakaj kava je draga.
Sad divjega kostanja rabijo v različne namene. Zdrobljen in namočen v mrzli vodi zgubi grenko« bo in je primerna krma za govejo ži« vino. V industriji izdelujejo iz divjega kostanja lepotilni prah (puder), škrob in alkohol.
Kokoši nesejo tudi pozimi, če so se izvrgle v dobi od 15. marca do
1.	maja in če dobivajo v zimskem času in kadar so zaprte med drugo krmo nekoliko mesne moke ali dobro zmle« tih kosti. Pazi zato, da pravočasno podložiš kokoši.
Gnojenje grahu,
Kér ostane grah zunaj le kratke me« sece, mu ne prija hlevski gnoj, če ni dobro dozorel in popolnoma preperel. Zakaj samo tak gnoj lahko nudi rast« lini takoj potrebnih redilnih snovi. Poleg tega vsebuje tudi najboljši hlev« ski gnoj zelo malo fosforja, in ravno tega potrebuje mnogo. To velja sploh za rastline, pri katerih nam je seme ali zrnje glavni pridelek. Zato dodaj hlev« skemu gnoju še nekoliko superfosfata: priporočamo po 4 « 6 kg superfosfata Za vsakih 100 m2 zemlje.
Najbolj primerna gnojila za grah so umetna gnojila: prva sta 40% kalijeva sol in že omenjeni superfosfat. Grah ne potrebuje obilo dušičnatega gnoji« la, ker črpajo grahove korenine same dušik iz zraku; vendar pa koristi du« šičnato gnojilo vsaj v prvih tednih, ko nima še grah dovolj krepkih lastnih korenin.
| Z umetnimi gnojili gnojimo grahu j na sledeči način: vzamemo 5 kg 40%
• kalijeve soli in 10 kg superfosfata ter | vse skupaj premešamo. To raztrosi«
| mo vrhu zeml je, kjer bomo sadili grah. j Taka količina zadostuje za 100 m2.
S Raztrošeno umetno gnojilo premeša«
| mo z grabljami. Na isto površino raz«
| trosimo po 3 dneh, to je neposredno pred sajenjem grafia, po 2 kg apnenega nitrata (nitrato di calcio) m ga zopet !
premešamo z grabljami. Nato sadimo grah. Zemlja mora biti par pedi na ši« roko okoli grahovega gnezda ali vrste dobro pognojena.
Zalivanje graha z gnojnico, posebno ko začne cveteti, je škodljivo. Gnojni« ca povzroča namreč hitro rast in ve« lik razvoj stebel, kar pri grahu ni glavno. Glavno je stročje polno zr« n j a. To dobiš samo, če gnojiš le s ka« ! lijevo soljo in superfosfatom.
Mei assiemilo in asaiiivolau
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno rest, da je naš ljubljeni soprog in oče, gospod
ADOLF ANTON MLEKUŠ
dne 11. januarja v 63. letu starosti po dolgi bolezni v sanatoriju »San Giusto« v Go« rici umrl in bil položen k večnemu počitku na domačem pokopališču v Bovcu.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam stali v težkih dneh ob strani, zlasti gospej Tonini Fulčevi, katera mu je dolgo časa tako požrtvovalno stregla, gospodu in gospej Miheličevi, gospodu in gospej Feretti, Flajsovim in Ostanovim ter vsem ljubim so« sodom v Mali vasi. Zahvaljujemo se vsem, ki so prišli od blizu in daleč, da ga po« slednjič spremijo, predvsem preč. duhovščini, darovalcem lepih vencev, izmed katerih nas je zlasti ganil oni, ki so ga poklonili nastavljenci. Prav prisrčna zahvala doma« čemu pevskemu zboru za nagrobnice ter vsem, ki so na katerikoli način z nami čutili in nas tolažili. — Bog povrni vsem tisočero!
Bovec, 20. jan. 1930.
ŽALUJOČI OSTALI.
Dne 20. januarja t. 1. so bili položeni v družinsko grobnico zemeljski ostanki
henne oenereiKODe
Ob tej priliki se prav prisrčno zahv aljujemo vsem, ki so nam bili v pomoč in nam lajšali bol ob grenki izgubi, ter vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku.
Predvsem najlepša zahvala častiti duhovščini, darovalcem vencev in cvetlic, pev« skemu zboru ter dekletom in fantom.
Tolmin, 21. januarja 1930.	ŽALUJOČI OSTALI.
KER JE KONEC ZIME,
smo začeli z veliko razprodajo vseh zimskih predmetov
flLL' ECONOMIA FEIBLiaHE
Ts*st - Piazza Psinferosso N. 5
Ženske in moške maje .	od L	5.50 naprej
Ženske in moške sp. hlače od L		6.90 naprej
Otroške majice . . .	od L	3.90 naprej
Zimske vratne ovijalke .	od L	5.50 naprej
Velika izbera pullowerjev	od L	9.50 naprej
Pisan porhant za halje	od L	1.75 naprej
Lawn«tenis		od L	1.60 naprej
Frštanj na dvojno lice .	od L	2.90 naprej
Blago za halje, pol volne	od L	6.50 naprej
Blago za suknje, volneno od L		10.— naprej
Izgotovljene halje	od L	18.— naprej
Moške suknje, prilika .	od L	65.— naprej
Ženske suknje s kožuhovino od L		140.— naprej
Velika izbera nogavic za moške, ženske in otroke, odej, pokrival, blazin, žepnih rut, la« nenega platna poljubne širokosti, čipk, veze» nin. itd. itd.
Proučile naie cene in videli boste, da ni 1 nižjih v Trstu. — ZA NAKUP ČREZ 15 LIR j DOBITE DARILO.
ZilHVitM.
Čutim dolžnost, da se javno zahvalim Italijanski zavarovalni družbi Cavalli s sedežem v Trstu in glavnim zastopstvom v Trstu, via N. Macchiavelli št. 10, ki mi je izplačala preko zastopnika Antona Posege v Razdrtem visoko premio 2500 lir za poginulega konja, čeprav je konj poginil drugi dan potem, ko sem se zavaroval. Izplačala mi je točno in hitro.
Mejak Ivan, LANDOL 23, občina Hrenovice.
Mo ve
postave.
POMILOŠČENJE.
V »Novem listu« smo že poročali, da je kralj ob priliki prestolonasled» nikove poroke izdal pomilostilni od» lok. Pri nas se oglašajo največ starši sinov, ki so brez potnega lista preko» račili državno mejo.
Da ne bo treba odgovarjati na po» samezna vprašanja, hočemo natančno pojasniti pomilostilni odlok.
Dve dobroti.
Odlok od 1. januarja 1930. št. 2 vse» buje pomiloščenje in odpust kazni.
Pomiloščenje ne izbriše samo kazni, marveč tudi sam zločin. Če je zločinec zaradi pomiloščenega zločina že pod procesom, mora sodnik proces usta» viti.
Za nekatere zločine pa je kralj do» volil le odpust kazni. V tem slučaju zločin ostane in se kazen le zniža.
Kateri zločini so pomiloščeni?
Pomiloščeni so:
1.	zločini, za katere je v kazenskem zakoniku določena ječa do enega leta;
2.	zločini, za katere določuje zakon LE denarno kazen, naj bo kazen še
tako velika;
3.	zločini, ki jih kaznuje zakon z zaporom IN z denarno kaznijo; v po» slednjem slučaju ie treba spremeniti denarno kazen v zapor (10 lir en dan) in če ne znaša skupna kazen več ko eno leto, je zločinec popolnoma po» miloščen.
Primer: Gašper je bi! obsojen na šest mesecev zapora in 1000 lir kazni. 1000 lir se spremeni v 100 dni zapora. Ker znaša ves zapor samo 9 mesecev in 10 dni, je Gašper prost. Če bi pa bil Gašper obsojen na 6 mesecev ječe in 2 tisoč lir kazni, bi ne bil pomilo» ščen, temveč bi se mu odpustilo samo eno leto zapora, zločin pa ostane za» pisan;
4.	pomiloščeni so tudi tatovi, če so ukradli predmet, ki ni vreden več ko 500 lir; pomiloščen je nadalje zloči» uec, ki je zagrešil poneverbo, istota» ko kdor je našel stvar, a ni postopal Po predpisih zakona, ali kdor si je Prilastil tuje stvari, ki so prišle v nje» govo posest po pomoti ali slučaju. V vseh teh slučajih pa ne sme biti pred» met več vreden ko 500 lir; kazen je pa lahko tudi večja nego eno leto;
5.	pomiloščena so vsa kazniva de» Janja, ki jih zakon označuje za pre» stopke (contravenzioni).
Odpust kazni.
Pri zločinih, za katere določuje za» kon tudi več ko eno leto ječe, se ob» sojencem v vsakem slučaju zniža za» por za eno leto. Če je kdo bil obsojen na eno samo leto, je prost. Zločin pa ostane zapisan, ker za te slučaje ni Pomilostitve.
Pri vojaških zločinih se kazen zniža
celo za dve'leti.
Pomiloščenec, ki zagreši po 2. ja» nuarju 1930. v dobi 5 let nov zločin, bo moral prestati tudi že odpuščeno kazen.
Kdo ni deležen kraljevih milosti?
Niso deležni ne pomiloščen j a in ne odpusta kazni zločinci, ki so bili za časa, ko sq zagrešili zločin,
a)	pod posebnim policijskim nad» zorstvom;
b)	v konfinu;
c)	opominjani (ammonimento) in
d)	ki so bili obsojeni zaradi DVEH zločinov in je znašala ena izmed kaz» ni vsaj tri mesece zapora.
Za katere zločine ne velja pomilo» stilni odlok?
Ne velja za nastopne:
1.	veleizdajo, vohunstvo, desertaci» jo in za druge težke vojaške zločine;
2.	za protidržavne zločine;
3.	za zločine, ki so bili napravljeni v družbi; za ponarejevanje denarja; za osebe, ki so bile zaradi umorstva obsojene na dosmrtno ječo; ni pomilo» ščen zločinec, če je ukradel živino, in niso pomiloščeni zločini ropa in težke» ga nasilstva;
4.	odlok tudi ne velja za zločine pro» ti finančni oblasti n. pr. tihotapstvo, kuhanje žganja brez dovoljenja itd.
Za kakšen čas velja pomilostilni odlok?
Pomilostilni odlok velja za vse zlo» čine, ki so bili zagrešeni do 1. januar» ja 1930.
Pomilostitev izvrši sodnija. Če bi pa sodnija v enem ali drugem slučaju ne izvršila pomilostitve, naj prizadeti vloži na sodnijo prošnjo.
ZDRAVNIK
dr. Josip Potrata
sprejeme
od 10.-13. In od 15.-16. ure
v GORICI
Via dehe Monache 1
nad lekarno Pontoni.
^ -'**• •***-	-*1;
2® RAVNICA
dr. VILMA DOMINGO,
bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo in ženske bolezni v Florenci
sprejema od IO. - 12. in IS. - 1©. ure GORICA» Corso Viti. Em. III. štev. 59.
Vabilo
k
izrednemu občnemu zboru
»Kmečke posojilnice" v Šempclaju,
ki se bo vršil dne 9. februarja 1930. ob 11. uri v zadružnih prostorih kot določa § 34 zadružs nih pravil za drugo sklicanje z istim dnevnim redom, ki je bil objavljen v »Novem listu« štev. 3. dne 16. jan. 1930.
ODBOR.
ČREVA!!
Pri nakupu slanih in suhih prvovrstnih črev za salame, klobase, klobasice itd. obrnite se na
IZDELOVALNICO ČREV
v GORICI, via del Macello 46.
KABINET ROENTGENk
primarija
tirja AVGUSTA DE FiORIJA
je odprt vsak dan v Gorici,
Corso Vittorio Emanuele 111 it. 14,
od 9. — 12. in od 2. — 4.
V juliju ln avgustu ie ob nedeljah zaprt
na dan
prav z lahkoto zasluži 14 letna deklica s pletilnim strojem
„DUBIED".
S tem strojem lahko pleteš obleke, maje, hlače, nogavice i. t. d. Glavno zastopstvo
ELIJA ČUK, Gorica, piazza Cavour šts. 9.
Tu dobiš tudi najboljše vrste šivalnih strojev, dvokoles in vse tozadevne potrebščine.
Lastna mehanična delavnica via Duomo št. 11. Brezplačen pouk v pletenju in vezenju.
Mi GIUS. COMEL,
specialist za bolezni v
ušesih, nosu in grlu,
bivši operater na univ. klinikah prof. Neu-mann-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof .Brunetti-ja v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop.
Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro)
Josip	dorica,
Cavour Štev. 9.
Zaloga šivalnih strojev svetovnoznanih tovaren „MUNDLOS“ in „PFAFF“, dvokoles originalnih BIANCHI, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestljivih delov imenovanih predmetov.
Mehanična delavnica:
_	GORICA — Piazza Cavour štev. 5
Bencin „LAMP0“	Bencin „LAMP0“
Najboljši pletilni stroji nemške tovarno .Sandler & Graff“. Brezplačen pouk v umetnem vezenju in pletenju.	Telefon et- 415. Brzojavket KEffSEVANI, OOR1ZIA. CICLI
MLINARSKE LICENCE.
Do 31. januarja morajo mlinarji'ob* noviti licenco. Prošnjo naj pošljejo na prefekturo in priložijo potrdilo regi* s trškega urada, da je bila pristojbina plačana. Mlinar, ki ne plača do 31. ja* nuarja pristojbine, bo moral odšteti trikratno svoto.
POTREBNA SVOJSTVA MENICE.
(Nadaljevanje.)
O zapadlosti menice.
V zadnjem članku smo rekli, da mora biti na menici označen tudi rok, ko je treba plačati menični dolg ali ko menica zapade.
Kako se lahko določi zapadlost me* niče?
Na dva načina:
1.	Zapadlost je napisana na menici; pri tem razlikujemo tri slučaje: 1. za* padlost ob določenem dnevu (scaduta a giorno fisso): 2. zapadlost ob sem* nju (scaduta in fiera); 3. zapadlost ob določenem času po izstavitvi (scaduta a certo tempo data).
II. Zapadlost ni napisana na menici in ni razvidna iz menice, marveč je odvisna od volje meničnega upnika. Vendar mora menični upnik tako me* nico vsaj v teku enega leta predložiti dolžniku, da jo plača, oziroma prizna. Razlikovati je treba dva slučaja:
L zapadlost na pogled (a vista), to se pravi, da menica zapade, ko jo menični dolžnik dobi na vpogled;
2.	zapadlost v določenem času po vpogledu (a certo tempo vista), to je, menica zapade v določenem roku, od* kar jo je upnik predloži) v plačilo.
Ob določenem dnevu: a giorno fisso.
Primer: «il 15 agosto 1930 pagherò per questa Cambiale lire mille« = due In. avgusta 1930. plačam za to menico tisoč lir. Lahko se pa zapadlost ozna* či tudi z obletnico določenega dogod* ka. n. nr.: dieci giorni dopo il Natale del 193] pagherò deset dni po ho* žiču 1931. plačam ; dan zapadlosti se lahko določi tudi z obletnico smrti vsem znane osebnosti, n. pr.: nel pros* simo anniversario della morte di Vit* torio Emanuele li pagherò = ob prvi obletnici smrti kralja Viktorja Ema* micia II. plačam.
Ob semnju in fiera.
Primer: »in fiera di S. Andrea del 1930 pagherò« ob semnju sv. An* dreja 1930. plačam. Če traja semenj več dni, je treba phtčati menično svo* to na predzadnji dan semnja.
Zapadlost ob določenem času
^ po izstavitvi menice.
Primer: »a sei mesi data pagherò per questa Cambiale lire mille« v teku šestih mesecev pò datumu pia*1 čam za to menico tisoč lir. Zapadlost je v tem slučaju odvisna od datuma, to io od dneva, ko je bila menica izstavljena.
Pri tem moramo razlikovati štiri Slučaje:
a)	menica zapade v določenih dno* vib po datumu, n. pr.: a 15-giorni data
v 15 dneh po datumu. Če je bila n. pr. menica izstavljena 1. februarja, zapade dne 16. istega meseca. Dan izstavitve se namreč ne šteje ;
ZoSzoastlrovrsiški
ambulatori]
TRST - - ila delle Sette Fontane 8.
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo zajamčeno ! — Odprto od 9.—13. in od 15.-Hi Ob nedeljah od 10,—12.
_____~
Za obuvalo rabite
SAMO
SIDOL COMPANY
TRST
- ila S. Zaccaria Štev. 4
Telefon N.ro 72-73.
'•	-	v. -.V v.-:
NajvlSje cene
plačujem za
'J®
kun, zlatic, dihurjev, vider, jazbecev, veveric, divjitiTii Homaffij' zajcev.
M,
____ (J.s 1W •«*»'v m a,
O. mUBSPRmi - TRIESTE
Via Cesare Battisti 10/II, vrata 16. Telefon št.68-81
Sprejemajo se pošlljatve po poeti.
buon mercato"
TRST —Via Arcata 16 TRST
Velika zaloga moških in deških oblek - Štajerske jope z navadnim in kožuhovinastim ovratnikom. Suknje, površniki, delavske obleke, posa m o/, n e hlače in jopiči.
Govorimo slovenski. Cene zeio ugodne.
NASLOV »NOVEGA LISTA« JE:
»Novi list«, Gorizia, via Mameli 5. M! treba dodajati ničesar drugega.
Zobni zdravnik
dr. Robert Hlaoafy
sprejema
od 9. do 13. in od Iti. do 19. ure
v TRSTU
vda S. Lazzaro št. 23-ji.
Ob sredah In sobotah crdlnlra
v POSTOJNI
mTRBfiES POHIŠTVO
IH ZAJAMČENO PO NMNIŽJJH CE.MH
dobite v tovarni
G. BIECHER
TRST — Via dellTstria 27. Najbolj moderne sobe, kuhinje in jedilnice, razpošiljamo po deželi. Veliki popustil
Gostilna JLBEHBO V1TT0BIB"
Trst, Via XXX. ottobre.gogal Via Valdirioo
Telefon 39-SG.
Sobe za tujce po zmernih cenah. Domača kuhinja, iz-bera rib; istrska in kraška vina.
Izvrstna postrežba!
Darila za birme,
poroke, In krste
dobite v
ZLATARNI F. BUM,
TRST - Corso Garibaldi 35
Gostilna
„Alle Corriere"
(tik Caffè Fabris)
v TRSTU, via Romagna št. 4.
Domača kuhinja, vipavsko in 1 istrsko vino ter kraški teran. — Postajališče potniških avtomobilov in ljudi z dežele.
lastna zaloga !_ vina
v Trstu - Viale XX Settembre 94
Vljudno se priporoča
lastnik F. STRANCAR
b)	menica zapade v določenih tednih po datumu; n. pr.: a tre settimane data pagherò - v treh tednih po da* tumu plačam. Ak*o je bila menica iz? stavljena recimo 1. februarja 1930., zapade 22. februarja 1930. Taka meni? ca zapade vedno na dan, ki nosi isto ime kakor dan izstavitve. V našem primeru je dan izstavitve (1. febr.) sobota in ravno tako je sobota dan zapadlosti (22. febr.). Tudi v tem slu? čaju se ne šteje dan izstavitve.
c)	menica zapade v tolikih mesecih po datumu n. pr.: a tre mesi data pa? ghero = v teku treh mesecev po da? tumu plačam. Če je bila menica izdana dne 4. maja 1930., jo moraš plačati dne 4. avg. 1930. Kdaj zapade menica, ki je bila izdana dne 31. januarja z za? padlostjo meseca po datumu? Taka menica zapade 28., oziroma 29. febru? ar j a. Isti dan zapade tudi menica, ki je bila izdana 29. in 30. januarja. Me? niča, ki je bila izdana dne 31. marca, zapade 30. aprila;
d)	menica zapade v tolikih letih po datumu, n. pr.: a due anni data paghe? ro = v dveh letih po datumu plačam. V tem slučaju je treba menico plačati na dan in mesec, ki odgovarja dnevu in mesecu v'letu izstavitve. Ako je bi? la v našem primeru izdana menica dne -6. novembra 1928., zapade dne 26. novembra 1930.
Zapadlost ob vpogledu scaduta a vista.
Primer: a vista pagherò lire mille Per questa Cambiale — ob vpogledu Plačam tisoč lir za to menico.
Kdaj zapade taka menica?
Taka menica zapade, ko jo upnik predloži dolžniku v plačilo.
Kekii smo pa že, da je menica nado? mestek denarja. Kdor ima menico, llPa gotovo, da bo dobil točno na dan zapadlosti denar. Dolžnik bi moral
zato imeti v našem slučaju pripravljen aenar vseh 5 let, to je za vso dobo, dokler menica ne zastara, da ga izroči upniku, če se ta oglasi. Toliko svobo? C e in samovolje pa zakon ni mogel c ovoliti posestniku takšne menice.
^ato zakon posestnika take menice ° vezuje, da jo predloži dolžniku v piacilo vsaj v teku enega leta po iz? „ aY*.tvi- ('c tega ne stori, izgubi pri ,>sdui« menici pravico do menične t°?be. Ostane mu samo še navadna °zba. O »trati« bomo pa še govorili.
Zapadlost v določenem roku po vpogledu.
Primer: a due mesi vista pagherò = v teku dveh mesecev po vpogledu pia? j-ain Dolžnik mora plačati dolg v te?
u dveh mesecev, odkar mu je upnik Predložil menico v plačilo. Po preteku
dq1 ^Ch mesecev menica zapade. To?
tudi v tem slučaju predpisuje za? v n: Qa mora upnik predložiti menico nlnViV ^:u enega leta po izstavitvi v rvin • °' ZaPade v našem slučaju mca najkasneje v I4 mesecih. Pri ® se dan izstavitve ne šteje. Tudi slnčaju izgubi upnik pravico do nenicne tožbe.

"t?
4
Kakoršnekoli nadomestne dele za lastne posnemalnike, pi nje i. t. d. Vam lahko vedno nudi družba
1	!g>
Jsi4

.ALFA LAVAIA
Predite hupite pasiiemalniK sli pluje, mislite tudi na to!
O ru žilo ALITA L AVAL - Milan,
v$a rariteti 5
Nadzornik za Julijsko Krajino:
CORRADO BAN - GORICA - VIA CAPRIN 25.
(nasproti sev. postaji.)

? C>X*X>X*lC>X»XtX*X*XtiK>Xt:iK*X»3
?	ZDRAVNIK	£
| dr. (ìresie Adalberto, |
starejši star, 2
q sprejema vedno v svojem y ^	ambulačorljut
q	v GOSMCI,'	?
2 na Tranniku (Piazza Vittoria) št. M v
nad lekarno Cristofoletti.	^
lKt3MK>aC*X#X#X*X<X*X*X?X*X«2tt32i
PREKLIC.
Podpisana Budin Ivan, pok. Franca, in Budin Josip, živ. Ivana, iz Zalošč iz?
javljata resnici na ljubo, da so javno izražena mnenja in prijave na obla? stva o načinu, kako sta gg. Križman Ignacij in Golja Franc na javni dražbi kupila njuno posestvo zmotna. Gg. Križman in Golja sta pri nakupu omenjenih posestev ravnala popol? noma pošteno.
Istočasno rada prekličeva žaljivke, ki sva jih izrekla proti njima in j a v? ljava najino sedanje prepričanje obla? stvom, rta katera sva naslovila pri? tožbo, da jo umakne, ker je neosno? vana.
Gorica, 15. I. 1930.
Budin Ivan in Budin Josip.
Pooblaščeni napeljevalec električne luči, zvoncev in stvelodov, napeljevalec vodo? vodov, plina, zdravstvenih in električnih naprav
ALOJZIJ BONNES
sc je preselil
iz ulice via Carducci štev. 1 na Corso Verdi 1 (Marzinijeva hiša), Gorica.
Avtorizirana civilna inženirska pisarna
dr. ing. Gaberščik Oskar,
TOLMIN,
izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsakovrstne projekte; napravi načrte in vse potrebno za priznanje vodnih pravic; izmeri in parcelira zemljišča; izdela zemljiške skice za kupno-prodajne pogodbe; itd. razne cenitve za privilegirana posojila: itd.
Odlikovani zobozdravniki ambulatori]
M. BREZIGAR
SPREJEMA
V ©ORICI
na Travniku st. 17/1 (Piazza Vittoria)
poleg kinematografa.
ra
"S
g a O
ZB. januarja) 1930. bo pičel avtomobilski tečaj s sledečim urnikom:
Ob desetih v Gorici, Piazza Vittoria, gosti Ina ^Università11 (Fiegl), — Ob dvanajstih v Tolminu, hotel „Krajne“. — Ob trinajstih v Cerknem, gostilna „Porežen“. — Ob štirinajstih v Idriji, hotel „Didi“. — Ob šesnajstih v Ajdovščini gostilna „Slokar“.
(Dalje.)
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje št. 34: Bil sem kaznovan na 6 me« secev zapora in 500 lir globe, a to pogojno in za pet let. Od takrat so minila 3 leta. Ali sem tudi jaz amnistiran? Rabini kazenski list, da dobim licenco.
Odgovor: Tudi Vi ste deležni pomilostitve. Sicer ni nobene zapreke, da bi sc Vam ne izdal kazenski list; pomiloščena pogojna kazen ne ovira licence. Če pa mislite zaprositi za go» stilno, Vam bo prošnja skoro gotovo odbita, zakaj oblastva izdajo take novo licence le v redkih slučajih.
Vprašanje št. 35:	Zdravniška komisija v
Vidmu mi ni priznala vojne pokojnine. Ranjen sem bil na ruskem bojišču, zato sem napravil rekurz, ki je sedaj rešen. Kličejo me znova na zaslišanje pred komisijo, ki bo odločila. Ali hočem še kaj drugega napraviti, da pridem do pokojnine?
Odgovor: Vam ne ostane drugega, nego da počakate na izid zaslišanja.
Vprašanje št. 36: Sezidal sc.n pred 23. ma= jem 1923. hišo. Predujma sem dobil 50 odstot» kov v denarju, ostalo polovico v obveznicah. Ker mi pa pritiče tudi ostanek v gotovini in ne v obveznicah, sem napravil že 19. avg. 1927. priziv, ki do sedaj ni še rešen. Kaj naj storim?
Odgovor: Napravite pismeno prošnjo na fi» nančno intendanco, da Vam čimprej reši priziv.
Vprašanje št. 37: Sem letnika devet in sem pod orožjem. Otrok nas je bilo enajst. Eden je letnika osem in je že odslužil vojaščino. Premoženja nimamo nobenega. Ali imam pra» vico do skrajšane vojaške službe?
Odgovor: Ne! (Isto velja za Vašega prija» tel j a).
Vprašanje št. 38: V zadnjih štirih letih mi je sin izročil v celoti nad 8000 lir, sedaj pa zahteva denar nazaj. Ali sem dolžan plačati?
Odgovor: Če Vam je sin denar posodil ali pri Vas shranil in ne daroval, morate vrniti.
Vprašanje št. 39: Sosed zlaga drva k zidu, in sicer pod kap moje hiše. Z vejami se zid kva» ri. Ali sme zlagati brez dovoljenja?
Odgovor: Če je sosed solastnik zida, lahko polaga drva za zid; če ni, jih ne sme našla» n jati na Vaš zid brez Vašega dovoljenja.
Vprašanje št. 40: Ali pojdejo naborniki 1909. kmalu k vojakom?
Odgovor: Najbrže letošnjo pomlad.
Vprašanje št. 41: Septembra se je zgodila nesreča. Vdova je zgubila moža in otroka, oslico, žrebe, 10 kvintalov sena in tako dalje. Za odškodnino smo pravočasno napravili prošnjo, potrkali kasneje v Trstu na Cassa In» fortuni (via Coroneo), kjer so rekli, naj čaka» mo, dokler ne pride odgovor. Od takrat je pre» šlo že 60 dni, a rešitve še ni. Kaj naj napravi» mo?
Odgovor: Ker gre najbrže za poškodbo pri kmečkem delu, morate podrezati pri Cassa Mutua Infortuni agricola S. Marco, Venezia» Mestre. Vprašajte zdravnika, ki je zdravil po» nesrečenca, kam je napravil prošnjo. Če se je z Vašo prošnjo bavil tudi zavarovalninski za» vod v Trstu (via Coroneo), podrezajte tudi tam. Oglasite se pri našem poduredništvu v Trstu, via Valdirivo 19*111.
Vprašanje št. 42: Imam dimnik, da ga lahko sam očistim. Ali me lahko kljub temu prisili dimnikar k plačilu?
Odgovor: Preglejte na občinskem uradu pravilnik o čiščenju dimnikov.
V prašen je št. 43: Imel sem 5 sinov : dva sta služila pod Avstrijo, dva pod Italijo, zadnji

J -	-
javljamo, da se v ponede-
ljek 27. t, m. prične veliki in tradicionalni
beti
teden
Ob tej priliki bodo cene tako nizke kot še nikoli.
Okoristite se z izredno priliko!

Um 'L B-TOL16
TRST
Corsoi. E. 111 it. 16
h:A-\.

F
bo sedaj klican. Ali ima pravico do skrajšane vojaške službe?
Odgovor: Nel
Vprašanje št. 44: Premeščen sem bil kot že* lezničar že pred štirimi leti v notranjost dr* žave. Kdaj bom imel pravico, da se vrnem v domačijo?
Odgovor:	Pravice do premeščenja nimate;
pač pa lahko vložite na ministrstvo (Ministre* ro delle Comunicazioni) potom železniškega ravnateljstva prošnjo, naj Vas iz utemeljenih razlogov premeste.
Vprašanje št. 45: Sem iz Gorice, letnik 1912. Sel bi rad kot prostovoljec k mornarici, in si* cer v šole za mehanike. Kam naj se obrnem?
Odgovor: Najbolje je, da zaprosite osebno za pojasnila pri Distretto militare v Gorici, na vogalu ulice S. Chiara.
Vprašanje št. 46:	Ali je veljavna oporoka,
če jo oporečnik brez prič lastnoročno napiše in podpiše?
Odgovor: Je veljavna, a oporečnik jo mora tudi datirati, to je napisati dan, mesec in leto. Taka oporoka najmanj stane.
Vprašanje št. 47:	Dne 8. t. m. smo sc po*
množili v družini. Pravijo, da dobi vsak novo* rojenček, ki je bil rojen na dan poroke Nj. V. kraljeviča, nagrado. Ali je na tem kaj resnice?
Odgovor: Ne!
Vprašanje št. 48: Ali imam pravico zahte* vati oprostitev od davka, ker je novorojeni že deseti in med živečimi osmi otrok v družini, in ker se samo ena hčerka sama preživlja?
Odgovor: Nekaterih davkov so prosti. samo ■starši, ki imajo 10 nepreskrbljenih otrok, to Je mladoletnih ali za delo nesposobnih polno* letnih. Isto pravico imajo starši, ki so imeli 12 ali več otrok, od katerih mora biti še naj* manj šest nepreskrbljenih.
Vprašanje št. 49: Imam sina pod orožjem, doma še drugega 5=letnega in 6 hčera. Na žu* Panstvu so rekli, da je prošnja za skrajšano vojaško službo ugodno rešena, sin pa pravi, da Poveljstvo polka o tem ničesar ne ve. Kaj naj napravim?
Odgovor: Vaš sin ima pravico do skrajšane vojaške službe. Če ni napravil predvojaških Vaj, bo služil 12, drugače 9 mesecev. Iz p re* vidnosti napravite še eno prošnjo na povelj* stvo polka.
Vprašanje št. 50: Radi prošnje za invalid« nino sem se 1. 1924. zglasil na županstvu. Taj* mk, ki mi je bil osebno sovražen, je rekel, da Se ne da napraviti. Ali lahko še vedno na* rcd‘m prošnjo?
Odgovor: Ni več časa, rok je že davno za*
Padel.
Vprašanje št. 51: Sem uboga služkinja. Že tri Lta in pol služim, pa me hoče gospodinja V naJhujši zimi in v najslabšem času poslati imam pravico na odškodnino? dgovor:	Po 14*dnevni odpovedi Vas go*
spodinja lahko odpusti. Do odškodnine žal ni* mate pravice.
^ 1 prašanje št. 52:	Poslala bi rada bratu v
'meriko pooblastilo za neko tožbo. Kako bi ga napravila in koliko stane?
dgovor: Pooblastilo morate napraviti pri
tarju, v Ameriko ga pa pošljite priporoče« "° Po pošti. Stalo bo 30 do 50 lir.
Prašanje št. 53:	Ali so oporoke, spisane
re jO. junijem 1929. od tretje osebe in s pri*
mi se veljavne? Ali jih je treba res dati Pristojnemu oblastvu v vidimacijo?
Odgovor. lijem 1929. le zložene
j so javne oporoke. Zasebne oporoke, ki so bile napravljene pred 1. julijem 1929., izgubijo po 30. juniju 1931. vsako veljavo, če jih ni stran* ka sama napisala, podpisala in datirala (zapi* sala dan, mesec, leto).
Vprašanje št. 54: Županstvo mi je zapeča* tilo mlin, ker nisem plačal pristojbine. Ali smem mleti za svojo rabo? Kam naj napravim prošnjo?
Odgovor: Potom županstva napravite proš* njo za mlinarsko licenco na prefekturo. Brez dovoljenja tudi za lastno rabo ne smete mleti.
Vprašanje št. 55: Zgubil sem pravdo in sod* nik je priznal mojemu odvetniku 600 lir za stroške. Sedaj pa zahteva odvetnik še 500 lir. Ali naj mu jih dam?
Odgovor:	Odvetnik se mora zadovoljiti z
zneskom, ki mu ga je priznal sodnik.
Oporoke, napravljene pred 1. ju* so na vsak način veljavne, če so bi* pred sodnijo ali pred notarjem. To
najboljše sredsbio za ihro-pljenjB sadnega drevja v zimskem času po Lir 3‘ZO kg dobite pri
..BHTiFflHflSSIT”
V OORICI
iPžats^at. <S elìca Vittoria št. 4.
!	Lastnik J. UŠ A j.
TOVARNA POHIŠTVA
S. HERSKOVrrS,
Borica^, (S. Rocco) Via Lunga
prodaja tudi zasebnikom pohištvo za navadne in razkošne sobe po tovarniških cenah.
| Tv«*dka Teod. Hribar - Serica I
«S	nnosA ars-Brvf sa •!->	8=
CORSO G, VERDI št. 32
aa
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago	-§gt
|________________________________________________________
f*à vsrst, posebno veliko izbere črnega suka* set časi. duhovščino m
m
m
m
s
platno znanih tovarn Regenhart & Raymanti za cerkvene prte. Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst »a vse potrebno njihovo popolno opremo.
BLAGO SOLIDNO,	CENE ZMERNE.
m
m
HseaBeaa^aÉBBeBaaaeeaBeaBBeaiBisseaBis
KMETOVALCI !
Sadi vlšjlli cen masla je sedaj čas žele ugoden, da sl nabavite nosncmalnik
DIABOLO.
Posnemalnike Diabolo Izdeluje A. B. Pump-separator v Stockholmu na Švedskem, ki je največja tovarna na svetu za izdelovanje posnemainikov. Ti so radi svojega prvovrstnega rnaterijala, sestave, trajania in lahke rabe od kmetov priznani za NAJBOLJŠE.
Večletno jamstvo tovarne.
Plačili? le tud! v manjših obrokih.
Iščemo krajevne zastopnike. Zahtevajte brezplačne cenike ! Agenzia Generale per scrematrici Diabolo, Bolzano.
Za vsa pojasnila pišite na naslov:
Vittorio Jonson — GORICA, Via Contavalle 4-II.
Valuta tuji denar.
Dne 22. jan. si dal ali dobil za
1 dolar	19.08 lir
1 angl. funt	92.98 lir
100 dinarjev	33.72 lir
100 šilingov (avst.)	269.— lir
100 čeških kron	56.55 lir
100 nemških mark	456.75 lir
100 švic. frankov	369.25 lir
100 franc, frankov	75.05 lir
100 belga	266.25 lir
Beneške obveznice 72.30; obveznice »Consolidato« 79.20 lir.
Loterijske številke
dne	18. januarja:				
Bari	51	82	88	5	90
Florenca	62	36	19	63	64
Milan	36	20	83	27	29
N eapelj	7	53	20	65	16
Palermo	6	43	88	32	25
Rim	23	88	70	16	29
Turin	31	61	72	34	6
Benetke	58	83	12	37	71
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja 26. jan.: Drežnica, Medulin. Ponedeljek 27. jan.: Divača.
Torek 28. jan.: Buje.
Četrtek 30. jan.; Gorica, Višnjan. Sobota 1. febr.: Postojna, Š tur je.
ZDRAVNIK
dr. L. SIMONITI,
bivši asistent za notranje bolezni,
sprejema usak dan u OOFld*
Piazza Vittoria 22. (na Travniku)
(v Morpuigovi hip)
od 9. - 12. Ira 3. - 4.
Ob sredah po četrti uri na lastnem domu v
Biljani v Brdih
Use pogrebne predmete:
vsakovrstne rakve, vence, sveče itd. dobite vedno 20% ceneje kot drugod
pri
JOSIPU SAKSIDI,
Dornberg štev. 3, skladišče štev. 4.
TOLMIN
Zdravnik - kirug - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt,
izvežban na klinikah naDunajuln v Monakovcm (na Bavarskem)
sprejema
v Tolmunu vsako soboto in nedeljo (pri dr ju Bussiju),
Gorici druge dneve v tednu (via Dante 10). ^
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici.
Riva Piazzetta štev. 18,
	vrem.za«'	n«.	«g	Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro,	1 Il HI* gatyjàl	mak Mgf §£	tsu fm «	najmanj 5 lir..— Na vprašanja brez znamke ne od-	3 SUfis O	538 'Okli	govarjamo. Ce je navedeno posebno geslo, pošljite	| ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, aa katerem	
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je: Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tel. 83—34.		
HOTEL z restavracijo in garažo, z vsem potrebnim inventarjem, na ze= lo prometnem trgu v Tolminu, se od= da v najem. Dopise naslovite na upravništvo lista.		Ovčjo volno prodam po ugodni ceni. Dolinar, Juršiče pri Knežaku
		Krasno posestvo v Jugoslaviji proda Jože Golouh, Zgor. Rečica pri Laškem, Slove« nija, za 45.000 lir. Velika, lepa, z opeko krita, zidana hiša, 3 krasne kleti, hram in svinjak pesebej, oba z opeko krita, velik hlev za 20 glav živine, vodovod, potrebno orodje in okrog 50 oralov rodovitne zemlje tik ob do« lini in v bližini velikega premogovnika.
Trte, cepljene in bilie. Po nizkih cenah do« bite pri Ivanu Borčiču, Presserie, p. Comcno.		
Smilajod, Čistilo za kri. — Steklenica po 10 lir. Dobi se samo v lekarni Castellano, lastnik F. Bolaffio, via Belli, vogal via Istria 7.		
Pozor kmetovalci! Slamoreznice, repo« reznice, pluge, brane in druge kmetijske stroje RAZPRODAJA pod tovarniško ceno tvrdka FRANC SAUNIG, Gorica, via Carducci 25. Tam dobite tudi najboljše originalne nemške šivalne stroje in dvokolesa. — Ne zamudite prilike!		Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokulat, Gorica, Corso Vitt. Eraan. III. štev. 7.
		Bel kožuhovinast otroški ovratnik se je izgubil v Ajdovščini. Kdor ga prinese v Re« pičevo trgovino v Ajdovščini, dobi nagrado.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesu po najnižjih cenah. Ne zamudite prilikel		Čevljarsko orodje sc proda, ker je last« ni k umrl. -— Emilija Štern berger jeva, Kobdilj, p. Štanjel.
		Lekarna Cibei v Trstu, Piazza S. Fran« cesco, (blizu nove sodnijske palače), izdeluje »Menthosalyl«, izkušeno sredstvo proti revma« tizmu, bolečinam v križu in plečah. Velika tuba 8 lir.
Sadjarji! Mesec januar in februar sta naj« primernejša za škropljenje sadnega drevja z »Anfiparassitom«. Dobi se pri meni. — Just Ušaj.		
Prodam tovorni voz, ki tehta okrog 7 q, po zmerni ceni. Naslov pri upravi.		RihenberŠka gospodarska zadruga nazna« uja, da je otvorila v Ajdovščini zalogo lastne« ga vinskega pridelka.
Škropilnice najnovejšega sistema izdelu« jem ali predelujem. Kupujem tudi vsakovrstno staro koti ovino. Alojzij Leban, Gorica, via Morelli 15.		Imam tr‘ do štiri stote btrnjevega zrnja na prodaj. — Cerkvenik Leopold, Zgor. Vreme.
		Psica, podobna tisti, ki se je zgubila na domberškem lovu, se nahaja pri Antonu Per« havcu, Zgor. Vreme.
Posestvo sc proda na prostovoljni javni dražbi 2. febr. tek. L, p. d. Božetovo, hišna št. 7. Obstoji iz hiše, njiv, travnikov, gozdov in gmajne, t. j. j usa na gmanjski delež. Proda se skupno ali posamezno po parcelah. Kdor želi kaj kupiti, naj sc obrne za pojasnila na An« tona Smrdelja, Trnje 48., p. št. Peter na Krasu.		
		NASLOV »NOVEGA LISTA« JE: »Novi list«, Gorizia, via Mameli 5. Ni treba dodajati ničesar drugega. Zlatarna - urama. G. STEINDLER - TRST via G. Gallina 2.	— — Telef. čl. 74-11 bera In v za poroke, krste in godove. Popravlja ter izboljšuje zlatnino in srebrnino.
Trte cepljene dobite po nizki ceni pri Alojziju Lavrenčiču, Vrhpolje 30, p. Vipava.		
Knjigovodja, Goričan, ravnokar vpvko« jen, zmožen slovenščine, italijanščine in nem« ščine, z najboljšimi priporočili, sprejme pri« merno službo kjerkoli. Ponudbe na upravo pod »Knjigovodja«.		
		
Šola za krojenje, šivanje, vezenje, i zdelo« vanje umetnih e vetiic. Tečaji odprti. — Don« ! da, Trst, via Lavatoio 5.
Posestvo Veliki Potok pri Postojni 25. j obstoječe iz hiše, 14.000 m- gozda, 21.500 m2 j polja, se proda. Obrnite se na lastnika Kri« j žaja Andreja.
Zlatnino in srebrnino staro, kupujem vedno po naj višjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna da« rila. — Modema zlatarna, Corso Verdi št. 13 (Gorica, nasproti novemu Zelenjadnemu trgu).
Jajca za valen j e (bele pasme »Leghorn«) se dobe pri Perutninskem zavodu v Hraščah pri Postojni. Kos po 2 liri. Kokoši znesejo
po 280 do 300 jajc letno.
Dr. Emil Eresie,
sin,
zdravnik in porodničar,
bivši asistent kr. bolnišnice za porodništvo in ženske bolezni v Turinu,
dr. Ertile Emil - oče,
_____zdravnik,______
sprejemata v Gorici,
Piazza Vittoria štev. 5 (na Travnika),
na isti strani, kot je cerkev.