■**' mmmm s*

v tržaški kroniki
Po|ta>na plačana v gotovini Dt5- postale I gruppo
Cena 70 lir
TRST, nedelja, 15. februarja 1970
Leto XXVI - Št. 39 (7533)
Vekaj vprašanj Danes otvoritev novega bazovskega kulturnega doma
Ogovoru notranjega ministra in po zadnji razpravi f tr*oškem občinskem svetu glede rabe slovenščine)
V ZADNJIH t smo bili
nekaj tednih bili priča nekate-rirn_ javnim nastopom in P1 številnih političnih in . predstavnikov glede Hjj., laje zagotovitve uživanja j, narodnostnih pravic.
tovofVsern naj omenimo od-tetakJutranjega ministra slo-it s?n!u Poslancu A. škerku Ht^I^torju P. Šemi, v kate-teJ^Poudarja, da so uprav-Stovati 0<^rie obisti dolžne spo-ka. vf; rabo slovenskega jezi-boij rastrov odgovor je tem ^ii]Vazen' ker ga je dal v ctijoif Predsedstva vlade skli-«ewJ* pri tem na čl. 5 po-W, ®a statuta londonskega hni. Odurna, katerega izva-!s^rarri0ra nadzorovati pre-
t^a^ijnje važne izjave glede leji "?venščine smo slišali na k v paškega občinskega sveto! A?*;ek zvečer 6. februarja, te«.- ^er je bila razprava v i — s poročilom trža-;ZUpana o programu le-
Ki^^kega odbora tržaške
h p ’ v katerem je potrdil 4) y leti prevzete obveze H«<j genskega prebivalstva ter obljubil, da	bo
, .uprava namestila v * kjer jih še ni, usluž-•Wi,, ki povsem obvladajo lil 4^*1 jezik. To je pouda-l^Pan že na seji 23. jan. • t.m podtem ko je na seji % 'tržaški podžupan v svo-fecL °dS°voru na vprašanje '°venskih prizivov	na
vesn0	davčno komisijo,	slo-
•toSju	dbgovoril, da imajo	slo-
v tržaški občini ^bnih ^Porabljati v svojih v*.-,'ui m uradnih odnosih z
„,u občinskimi uradi in or-tbfl Slovenščino, občina pa i&u Poskrbeti, da se bo to hiv tf.ijddi v praksi izvajalo. w*o nedvoumno jasno je
•govoril v imenu kimJ^uanskih občinskih sve-SVk!V bi v imenu svoje •tel? vodja demokristjanske Jiflv tržaškem občinskem je primer slovenskih Prizivov,- ki so bili za-
f Wsa«.Zaradi tega, ker so bi-*bt v slovenščini, označil in reven primer
!H so <°v davčne komisije,
» fašk?siušali samo glas «svo-iSE ti e vesti«. Poleg sve-f°lha,ri Slovenske skupnosti dr. 0W„, J® komunistična sve-*®ji j? Jelka Gerbčeva na isti >1%, prav posebej poudarila °dgovora notranjega N Poslancu škerku in “1% "tti ter dodala, da je ^Vto-^Ptašanja, ki zadevajo h v cei'* Prebivalstvo reševa-k epi, stvarno, korenito in '1ziwfodično ter Slovencem v Sv! Vse pravice. Socialistič-'^tjjt.jtovalec pa je poudaril: !	^ bomo spoprijeli
ki se nam bodo Jjojiavili)). Tudi predstavnik ,™V0f "bokratov je citiral od-notranjega ministra in anie’ da ga bosta u-Prefektura in vladni ’ ter izrecno pouda-ie> da priznavamo pravico rabe slo-% ki v Trstu ni tuj je-n Prtd slovenskim pravice t>iTt Kovoril tudi predstav-%1sh > nato pa še dva de-Janška svetovalca. Naratov -'e samo predstavnik
[E3?6 Mgl,
^j^t te seje je v tržaškem Kern dnevniku nasled-
njega dne sicer z zgražanjem v podnaslovu svojega poročila zapisal: «Prvič v zgodovini Trsta je občinski odbor smatral, da se lahko v slovenščini pisani prizivi predlagajo.» Toda sam odgovorni urednik istega lista je že v naslednji številki kar z uvodnim člankom to zgražanje razveljavil s sledečimi stavki: «Da imajo italijanski državljani, pripadniki slovenske manjšine pravico predlagati občini, v kateri živijo priziv — davčni ali pa drugačen — v svojem materinem jeziku, je dejstvo, ki je več kot samo po sebi razumljivo in ki prav gotovo ne potrebuje komentarjev ali obrazložitev. Kvečjemu je treba povedati, da bi morala taka možnost že dolgo časa veljati brez čakanja, da se uzakoni, na sedemdeseta leta in ne da bi zavzela, kot se je zgodilo, videz iztrgane koncesije v brk tistim, ki tega ne marajo. Lahko rečemo, še več: če je Italija v resnici moderna in demokratična dežela, z različnimi etničnimi manjšinami v svojih mejah, bi morala veljati takšna možnost za vse in po odstranitvi neizogibnih birokratskih in tehničnih težav, veljati na vsem nacionalnem ozemlju..«
če se ob branju teh treh stavkov spomnimo, da jih je napisal isti, ki je pred leti sprožil in več mesecev vodil šovinistično gonjo proti vstopu socialističnega svetovalca slovenske narodnosti v tržaški občinski odbor, potem šele lahko v celoti ugotovimo velikansko razliko med pisanjem tržaškega italijanskega dnevnika danes in pisanjem od njegovega nastanka tako rekoč do dneva pred objavo citiranih besed v omenjenem uvodnem članku. Mnenja smo, da te razlike niso mogli odstraniti niti tisti stavki, ki so citiranim stavkom v uvodnem članku sledili, saj je bil njihov namen prav tak, kakršnega ima sredstvo dano za lažjo prebavo od šovinizma obolelemu bralcu.
In ko že naštevamo razne izjave in stališča, ne moremo ob tej priliki niti mimo resolucije, ki jo je po dolgi razpravi izglasoval na svoji zadnji seji v lanskem letu z o-gromno večino glasov goriški občinski svet in v kateri je rečeno med drugim:
((...enotnost pravde slovenske manjšine, kot posameznikov in kot skupnosti mora temeljiti na primernih ukrepih vsebovanih v italijanski ustavi, upoštevajoč zahteve manjšine, da se na vsedržavni ravni sprejmejo ukrepi, ki bodo zagotovili priznanje svobodne rabe slovenskega jezika v odnosih s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi in v krajevnih imenih; državljanom slovenskega jezika je potrebno s šolskimi in ukrepi kulturnega značaja zagotoviti ohranitev in razvoj značilnosti skupnosti, z gospodarskimi in družbenimi u-krepi pa zagotoviti obstoj in napredek slovenske skupnosti v obmejnem področju v korist plodnega sožitja in vzajemnega sodelovanja; na deželni ravni narekuje nujnost, da se v načrtih gospodarske-S. R.
Odprt bo vsem vaškim organizacijam
Kulturne in gospodarske organizacije v naši vasi niso imele še nikoli lastne strehe, se pravi lastnega sedeža, ved do so se morale posluževati javnih lokalov in privatnih hiš pri svojem društvenem delovanju. Kako nerodno je bilo imeti seje, sestanke, občne zbore in celo prireditve po gostilnah. Pevske vaje smo jmeli po privatnih hišah in celo v skednjih. Pri tej priliki se moram tu v imenu pevskega zbora zahvaliti v prvi vrsti tov. Mariji Pečar, lastnici hiše, kjer je zbor vadil dolga leta. Po koncu druge svetovne vojne pa je zbor vadil pri družim Zofije Kalc, ki je zboru brezplačno dala na razpolago sobo in imela pevce v nadlego v hiši. Obema družinama se pevci prav iz srca zahvaljujemo. Res, mlada generacija bo prosteje posegala po novih prijemih pri kulturnem in gospodarskem izživljanju. Slovenska kulturno - gospodarska zveza, Slovenska prosvetna zveza, prostovoljni prispevki domačinov in prostovoljno delo
naših mladincev so pripomogli, da smo si zgradili dom, ki nam bo nudil lepe, svetle in udobne prostore. Stavba ni velika. Žal, gledaliških predstav ne bomo mogli prirejati v njej, a kljub temu, čeprav majhen, je dom naš, bazovski. V njem se bomo shajali in hiša nas bo družila. Zaradi tega smo domu na široko odprli vrata, da se vanj vstopile vse vaške organizacije, ki žele skupnega dela in skupne pomoči.
Dom ima v pritličju vežo z barom, malo sobico in pritikline, v prvem nadstropju pa dvorano in sejno sobo, pred dvorano je prostorna terasa. Za stavbo je dvorišče. Dom je v centru vasi kar je zelo važno, ker v vasi ni druge zazidalne površine.
Danes ga ot var jamo in ga izročamo našim domačim dru-štvenikom, da se bodo počutili bolj trdni in samozavestni.
Nismo pozabili padlih vaških borcev. V vežo smo vzidali kamnito ploščo s posvetilom:
POLOŽAJ NA BLIŽNJEM VZHODU ŠE VEDNO NAPET
Izraelska vlada grozi Siriji
....1 ..	'i	=•'	v . v‘ < " •
Tiskovna konferenca kralja Huseina o položaju v Jordaniji
(Nadaljevanje na 2. strani)
■t	'jr'1'	‘ ‘ -v '	\	v
JERUZALEM, 14. — Še se ni poleglo ogorčenje nad napadom izraelskih letal na civilno tovarno pri Kairu, ko je Izrael danes zagrozil. Siriji, da bo nosila vse posledice za njeno «odkrito podporo gverilskim organizacijam Arabcev«. To grožnjo vsebuje sporočilo izraelskega zunanjega ministrstva, v katerem je rečeno, da je Damask priznal, da politično in materialno podpira »arabske teroristične organizacije«.
Izraelsko »opozorilo« Siriji se sklicuje na «politiko, ki jo je Sirija vodila v letin pred iestdnevno vojno in ki je privedla do vojne«.
Izraelsko zunanje ministrstvo pri
tem poudarja, «da si Sirija, v trenutku ko prevzema odgovornost za pomoč terorističnim organizacijam, hkrati tudi prevzema odgovornost za posledice, ki lahko sledijo tej pomoči«.
V Kairu so egiptovske oblasti sporočile, da bo tovarna, ki so jo Izraelci bombardirali in v kateri je bilo 70 delavcev mrtvih in več kot sto ranjenih, čez mesec dni ponovno obratovala.
Med tem pa je egiptovsko notranje ministrstvo sprejelo stroge u-krepe za civilno zaščito. Opozorilo je 5 milijonov prebivalcev Kaira, naj bodo izredno previdni, ker pričakujejo, da bodo Izraelci še nadalje metali tempirane bombe na
'"""■Ulili,,,,,,,,...........
Premiera Slovenskega gledališča
- sinočnje premiere v iwnvruw,n	—....- .-----
Egipt. Ministrstvo opozarja prebivalce, naj ob primeru, da pade kaka bomba v bližino kraja, kjer stanujejo in ni eksplodirala, takoj zapustijo stanovanja in naj se oddaljijo. Notranje ministrstvo je nadalje odredilo z današnjim dnem popolno zatemnitev mesta. Avtomobili pa morajo imeti luči prebarvane z modro barvo.
V	zvezi z zaostritvijo položaja na Bližnjem vzhodu je glavni tajnik OZN U Tant sinoči ločeno sprejel ameriškega in sovjetskega predstavnika pri Združenih narodih in se z njima dlje časa, razgovarjal. Pričakujejo, da bo U Tant kmalu sprejel tudi francoskega in britanskega predstavnika.
V	Rimu pa je načelnik tiskovnega urada egiptovskega veleposlaništva v Italiji poslal vsem listom in tiskovnim agencijam pismo, v katerem obrazložuje nastali položaj na Bližnjem vzhodu zlasti po bombardiranju civilne tovarne v kairskem predmestju. Potem ko v pismu ponavlja, da je bilo pri tem izraelskem napadu več kot 170 delavcev mrtvih in ranjenih, ugotavlja, da Izrael skuša zvrniti odgovornost za žalost, ki je zajela vse egiptovsko prebivalstvo in vse miroljubne narode sveta na enega pilota.
V	pismu nadalje poudarja, da se Izrael n.oti, če misli, da bo na ta način vsilil Arabcem svoje pogoje, jih premagal in s tem uresničil svoje ekspanzionistične ambicije. Nadalje je v pismu rečeno, da se egiptovsko ljudstvo s ponosom spominja na junaške boje evropskih narodov, v katerih so prelili toliko krvi, da so premagali Hitlerjev nacizem. Ob spominu na te boje, je rečeno v pismu, je egiptovski na-rod našel spodbudo za nadaljeva-nje svojega odpora proti novemu sionističnemu nacizmu. Nato se e-giptovski predstavnik s hvaležnostjo spominja na izraze solidarnosti in žalovanja italijanskih uradnih krogov, italijanske javnosti, parlamentarcev in sindikalistov ob poboju egiptovskih delavcev v Abu Zaabalu.
Po drugi strani pa je izraelsko veleposlaništvo v Rimu polemično odgovorilo < na brzojavki, ki ju je CGIL poslala egiptovski in izraelski
organizaciji glede bombardiranja ci-;vilne tovarne v predmestju Kaira. Izraelsko veleposlaništvo ponavlja izgovor svoje vlade, da je bil napad izvršen «po pomoti» in da je izraelski vojski naročeno, da .napada samo'«vojaške objekte*. Nato očita italijanski sindikalni organizaciji, da »pozablja* na teroristično delovanje palestinskih organizacij*.
Izredni opolnomočeni predstavnik ZAR v Vatikanu je imel danes razgovor s tajnikom sveta za javne zadeve katoliške cerkve msgr. Ca-sarolijem. Ta mu je sporočil, izraze sožalja papeža za žrtve bombardiranja ter mu izrazil občutke solidarnosti s prizadetimi družinami.
V Amanu je imel danes jordanski kralj Husein tiskovno konferenco, na kateri je poudaril, da se je položaj v deželi normaliziral. Kralj je sporočil, da se bodo v najkrajšem času začeli razgovori za stalno rešitev vprašanja gverilskih organizacij v Jordaniji, da se mobilizirajo vse sile za boj proti Izraelu, ter v korist in obrambo bodočnosti Jordanije. Poleg tega je kralj Husein kritiziral nedavne predloge ZDA za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu, ki so tesno povezani s pošiljanjem orožja Izraelu. Kralj je dejal, da so sedaj perspektive za mir vedno manjše.
Tito v Keniji
NAIROBI, 14. — Predsednik republike Tito je bil danes s Krstom Crvenkovskim na lovu na področju Kikoroko na jugu Kenije kjer se začenja sloviti nacionalni park Serengeti. Predsednik Jugoslavije se bo vrnil s soprogo v Nairobi šele v torek.
Medtem pa so danes sodelavci obeh predsednikov v Nairobiju nadaljevali z razgovori o možnosti napredka medsebojnega gospodarskega sodelovanja.
, - PAČI IH NOB
12 BAZOVICE I9<ii * IBAS VAM BORCI '
KS ST£ ŽRTVOVALI S V' 0 JO SR!
ua so-ruM zA-mitu
mu m v l
RA 7 n vic a omV rviaimuDMA !i
; Ob tej priliki se gradbeni odbor tovariško in iskreno zahvaljuje našim organizacijam Slovenski kulturni - gospodarski zvezi v Trstu in Slovenski prosvetni zvezi v Trstu, ki sta s tehtnim prispevkom omogočile zidavo hiše, nadalje, srčna hvala vsem dobrotnikom v vasi, ki so z ljubeznijo priskočili na pomoč, krepka hvala mladini za prostovoljno delo, kamnoseku F. Križmančiču (Plescu) za izdelavo plošče postavljene v veži, kakor tudi vsem mar-
ljivim mizarjem za notranjo izgotovitev.
Naj bodo oči vseh vaščanov obrnjene v hišo iz katere naj žarijo besede, ki nas bodo učile, da bomo postali vredni člani slovenskega naroda v naši lepi Bazovici, ki je najbližja soseda naše matične domovine.
Vabimo vse vaščane, da se slovesne otvoritve gotovo udeležijo.
GRADBENI ODBOR ZA GRADNJO PROSV. DOMA V BAZOVICI
SEJA DEMOKRŠČANSKEGA VODSTVA 0 VLADNI KRIZI
Na seji odbora za zunanje zadeve sabora Hrvaške
Pozitivna ocena odnosov med Italijo in Jugoslavijo
ZAGREB, 14. — Odbor za zunanje zadeve sabora Hrvaške je včeraj pozitivno ocenil stanje odnosov med Jugoslavijo in Italijo in izrekel polno podporo delovanju zveze in republike, u-smerjene k nadaljnjemu razvoju teh odnosov. Ta ocenitev je bila rezultat večurne razprave, ki se je razvila po informaciji, ki jo je članom odbora in zar stopnikom delovnih organizacij podal jugoslovanski veleposlanik v Rimu Srdja Priča in njegovi sodelavci. Odbor je kot o-snovno značilnost jugoslovan-sko-italijanskih odnosov ocenil pozitivni razvoj sodelovanja na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Po mišljenju odbora je v obojestransko korist, da se nadalje razvija to, kar je pozitivno in da se postopoma odstranjuje vse, kar obremenjuje medsebojne odnose.
B. B.
Tudi v sami KD nasprotstva glede programa bodoče vlade
Glavni kamen spotike med štirimi strankami je problem amnestije
RIM, 14. — Kandiaat za sestavo vlade levega centra Rumor je za en dan prekinil posvetovanja s predstavniki PSI, PSU in PRI ter se udeležil seje vodstva KD, na kateri so razpravljali o sedanji vladni krizi in o programu nove vlade. V stranki relativne večine so prišla do izraza znatna nasprotstva glede osrednjih problemov, ki karakterizirajo sedanjo krizo, tako glede amnestije v zvezi z dogodki, do katerih je prišlo med sindikalno jesenjo, s problemom omejitve večine in s problemom krajevnih ustanov.
Poročilo, ki so ga na seji vodstva soglasno odobrili, je po svoji vsebini zelo skopo: bežno omenja «široko razpravo, med katero so bile dane smernice o politični programski liniji za sestavo nove vlade* ter se pri tem sklicuje na rezultate sestankov med tajniki štirih strank leve sredine ter na prejšnje seje vodstva. V dokumentu se dalje izraža želja, da bi bilo delovanje kandidata za sestavo nove vlade uspešno. Izvoljena je bila tudi delegacija, ki bo sodelovala na pogajanjih in v kateri so politični tajnik, predsednik vsedržavnega sveta, predsednika parlamentarnih skupin, strankina podtajnika ter voditelj osred njega urada za program.
Po razgovorih, ki jih je imel včeraj Rumor z delegacijami štirih strank leve sredine, izhaja, da je glavna sporna točka prav
amnestija, ki bi morala po mnenju socialistov zajeti dejanja, do katerih je prišlo med sindikalno jesenjo, medtem ko sam Rumor in demokrščanska desnica, predvsem pa socialdemokrati, predlagajo kompromisno rešitev splošne amnestije, ki naj bi jo razglasili ob priliki stoletnice italijanske združitve. Današnji «L’Avanti» odločno zavrača to rešitev, sam tajnik PSI De Martino pa je izjavil, da smatra amnestijo kot pogoj za socialistično sodelovanje v novi vladi.
Medtem ko KD na seji vodstva odloča o reševanju vladne krize, objavljajo druge stranke na svojih glasilih stališča glede sedanjega političnega momenta. Tako na primer jutrišnji «L’Avanti» objavlja uvodnik Franca Gerardija, ki vsebuje dokaj kritične pripombe o demokršcanski desnica in o socialdemokratih. Tako med drugim piše, da je edina resnična politična alternativa štiristranski vladi, in sicer vlada med KD in PSI, v tem trenutku nemogoča zaradi notranjih razkolov v večinski stranki, ki še vedno vztraja pri stališču »nevtralnosti* med PSI in PSU.
član vodstva PSI Paolo Vittorel-H pa v »Lavoro Nuovo* objavlja uvodnik z naslovom »Tudi v vladi mora PSI ostati z delavci*, v katerem piše, da je naravna ko-lokaoija socialistične stranke na strani delavskega 'gibanja in da
bi zato PSI ne mogel sodelovati v vladi, ki bi jo prisilil, da bi se odrekla temu stališču. Vi/ttoreJIi zahteva vzpostavitev novih odnosov med vlado in opozicijo v parlamentu ter poudarja pravico PSI, da ustanavlja odbore z drugimi delavskimi strankami v deželah, kjer bi bila drugačna večina nemogoča in kjer ne bi obstajali številčni aM politični pogoji za levo sredino.
Med zahtevami — piše dalje Vittorelli — katerim se PSI ne more odreči, je tudi amnestija za jesenske dogodke, za katere se socialisti čutijo politično in moralno soodgovorne.
V zvezi z vladno krizo objavlja jutrišnji «L’Unita» intervju s tajnikom KPI Luigijem Longom, ki se kritično izraža o poskusu prenovitve vlade levega centra. V tem vidi Longo poskus ustavitve procesa prenovitve in napredka, ki je prišel do izraza v nedavnih delavskih bojih.
Glede možnosti predčasnih volitev Longo meni, da gre le za poskus, da bi izjalovili vse dosedanje zakonodajno delo, poleg tega pa so se volivci že jasno izrazili pred manj kot dvema letoma, na političnih volitvah 1968, ko se je pokazala nujnost odločnega premika na levo. Kriza, ki tare državo, je po mnenju Dinga odvisna prav od dejstva, da ni bila nujnost upoštevana.
TISKOVNA KONFERENCA FEDERACUE KPI
Novi resoluciji o boju za priznanje narodnih pravic slovenske skupnosti
Na konferenci so spregovorili tajnik Cuffaro, posl. Škerk in sen. Šema - Napovedali so tudi zakonski osnutek o zahtevah Slovencev, ki ga bodo predložili v parlamentu
Včeraj je bila v prostorih tržaške federacije KPI v Ul. Capitolina tiskovna konferenca, ki so jo sklica li tajništvo in tržaška parlamentarca KPI. Tema konferenca je bila: »Vprašanje dvojezičnosti in na-r. dne pravne Slo vence v s. On tej priliki so seznanili časnikarje tudi z dokumentom v zvezi z vprašanji slovenske naroone manjšine. Na konferenci so spregovorili zapovrstjo tajnik inž. Cuffaro, poslanec Škerk in senator Šemo.
Inž. Cuffaro je dejal, da je trža ška federacija po razpravah na več sejah o vseh vprašanjih, ki se tičejo slovenske narodne manjšine, in o nalogah vse partije za uresničenje smotrov demokracije in svo bode, sprejela dve resoluciji. Tega ni storila zaradi kakšne nove usmeritve v odnosu do pravic Slovencev, saj se je pravzaprav že vse od svoje ustanovitve bojevala za pri znanje teh pravic. V teh resolucijah so predvsem analizirati novi položaj in v zvezi s tem nakazali naloge partije. Pri tem je Cuffaro omenil položaj ki je nastal po odgovoru ministra Restiva na vprašanje poslanca Škerka in sen. Seme o zavrnitvi slovenskega priziva na občinski davčni komisiji. Zatem pa je napovedal, da bosta Škerk in Se ma predložila v parlamentu zakon ski načrt o priznanju pravic slovenski manjšini na podlagi členov 3 in 6 ustave ter člena 3 posebnega de želnega statuta, upoštevajoč, da je naša dežela pobila posebno avtonomijo ravno zaradi navzočnost' Slovencev v njej.
Zatem je inž. Cuffaro prebral in orisal obširni resoluciji. V njej pra vijo, da je boj Slovencev v vsen teh letih za uveljavljenje njihovih pravic in v katerem so bili komu nisti vedno v prvih vrstah, 'mel ne kaj pozitivnih učinkov, ki odpirajo ugodne perspektive in možnosti za nova odprtja. Okrepila se je enotnost slovenskih delavcev ter se v novih plasteh italijanskega prebivalstva ustvarila zavest o nujnosti mirnega sožitja med Italijani in Slovenci in s tem tudi zavest, da je treba Slovencem priznati pravice, ki jim gredo. Nadalje se je utrdila tudi enotnost slovenskih in italijanskih množic v boju za demokratič-► no preobrazbo države. Večina Slovencev namreč pripada delavskemu razredu, ki se bojuje z? nove živ ljenjske in delovne ' razmere. Pri tem je boj za ozdravitev gospodarske krize v Trstu in za razvoj gospodarstva tudi boj v korist slovenske manjšine, saj se z izseljevanjem mlade delovne sile slabi tudi moč slovenske skupnosti.
Cuffaro je zatem dejal, da se izjave strank leve sredine o pravicah Slovencev niso skladale z dejanji, saj so zavračali njihove zakonite zahteve. Komunisti pa si niso ni
iiiiiiMiiiiimiiMiimmiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiM
Nekaj vprašanj
(Nadaljevanje s 1. strani)
ga in urbanističnega razvoja zavrne vsaka oblika umetnega in škodljivega spreminjanja etničnih, ambientalnih in gospodarskih značilnosti področij, ki Slovenci na njih prebivajo; v skladu s pristojnostmi izvajati na občinski ravni obvezo, ki jo je že začela občinska uprava, da se sprejmejo dejanski ukrepi na upravnem, kulturnem in družbenem področju, ki bodo zajamčili rabo jezika in priznali enakost storitev, zlasti po vaseh; začeti postopek za najširše sodelovanje meščanov v javnem življenju z ustanovitvijo mestne konzulte, za vprašanja, ki zadevajo slovensko narodno skupnost, ki bo delovala kot posvetovalni in koordinacijski odbor občinskih pobud na tem področju.«
Po vsem tem seveda nikakor ni težko uganiti kai naš dnevnik lahko v 25. letu svojega izhajanja iz vsega zgorat povedanega zaključi in sicer:
1.	da zagovarjajo danes v Italiji izvajanje narodnostnih pravic Slovencev v Italiji vse italijanske stranke, razen desničarskih, kar pomeni 90 odstotkov članov današnjega italijanskega parlamenta;
2.	da se kljub temu narodnostne pravice Slovencev še vedno v celoti ne izvaiajo;
3 da za takšno stanje ne more več veljati 'zeovor češ da izvajanje naših narodnostnih pravic preprečujejo še vedno močne desničarske, s šovinizmom prežete plasti krajevnega prebivalstva. sat le kapituliral — kot smo videli — celo tisti, ki je kot «poslednii Mohikanec« takšno šovinistično gonjo vodil in podpihoval.
Spričo teh treh ugotovitev pa se v isti sapi sama do sebi postavljajo sledeča vprašanja:
1	Kdaj bo volja 90 odstotkov predstavnikov italijanskih strank < glede naših pravic) spremenjena v meso In kri?
2	Kdaj bodo oblastveni organi prenehali deliti Slovence v Italiji na tri kategorije glede uživanja narodnostnih pra vic?
3	Kdaj bo v tem pogledu doseženo vsaj tisto, kar je naj bolj nujno : da bodo namreč otroci slovenskih staršev v vi demski pokrajini imeli vsaj nekaj ur pouka tedensko v svojem materinem jaadfcu?
koli lastili izključne pravice zaščite slovenske etnične skupine ter so vedno delovali na tem, da bi dosegli čimvečjo enotnost okrog smotrov slovenske skupnosti in pozivali vse demokratične in antifašistične politične sile, naj podprejo pravic ne zahteve Slovencev.
Za njim je spregovoril poslanec Škerk, ki je dejal med drugim Predstavnike tiska seznanjam z drugo važno pobudo. Pred nekaj dnevi je naša federacija izdelala v glavnih obrisih osnutek zakona, ki ga nameravamo predložiti parlamentu. V tem osnutku so v glav nem zajete, po našem mnenju, naj nujnejše zahteve, ki jih postavlja slovenska narodna skupnost v Ita liji. Ta pobuda ima za podlago čl 3 in cl. 6 republiške ustave in člen 3 posebnega statuta Furlanije - Julijske krajine. S tem osnutkom, ki še ni spopolnjen, hočemo doseči u-zakonitev predvsem sledečih manj šinskih pravic: popolno priznanje e-nakopravnosti vsem pripadnikom slovenske manjšine v vseh dejavnostih, ki so v skladu s sedanjo zakonodajo: ureditev številnih vprašanj slovenskega šolstva; vzdrževanje osrednjih kulturnih in športnih manjšinskih ustanov; uzakonitev u-porabe slovenščine v vseh javnih uradih in na sodiščih v krajih, kjer živijo pripadniki slovenske manjši ne; vzpostavitev izvirnih imen vseh naših krajev: vrnitev izvirne oblike priimkov.
Omeniti je treba še, da hočemo s tem zakonskim predlogom doseči uzakonitev zaščite etničnih in drugih značilnosti krajev, kjer že stoletja prebiva manjšina. Poleg orne njenih vsebuje osnutek še vrsto drugih vprašanj, o čemer bo jav nost seznanjena. Po spopolnitvi osnutka v naši sredi bomo pova bili k sodelovanju tudi druge poli tične sile, ki jim je pri s n -u usoda naše slovenske skupnosti.
Na koncu je poslanec Škerk omenil še odgovor Restiva in dogodke s tem v zvezi
VAL SLABEGA VREMENA NAD TRŽAŠKO OKOLICO
Sneg je pobelil okoliške vasi
V mestu je pihala burja, ki jo je spremljal dež
Zadnji je spregovoril sen. Šema, ki je v bistvu ponovil v italijanščini to, kar je povedal v slovenščini poslanec Škerk. Med drugim je tudi dejal, da je na primer, v zve zi s sestavo zakonskega predloga precej zapleteno vprašanje odnosov med državo in deželo. Po njegovem mnenju bi morala država pooblastiti deželo za reševanje vrste vprašanj slovenske manjšine.
Sledila so vprašanja časnikarjev Bogo Samsa ie najprej kot tajnik SKGZ pozdravil konferenco v imenu njenega odbora, nato pa kot časnikar postavil tri vprašanja. Prvo se je nanašalo na odnos KPI do SKGZ, drugo na odnos KPI do pobud za skupen nastop Slovencev za rešitev njihovih vprašanj, v tret jem pa je prosil Cuffara, naj Pojasni, kaj je menil, ko je govoril o »razširitvi področja* in o odprtju KPI za izdelavo predloga v enotnem smislu.
Cuffaro se je zahvalil za pozdrav SKGZ. Rekel je, da sodelujejo ko munisti individualno v njej, da priznavajo njeno avtonomnost, se boju jejo za uresničenje pravic Sloven cev, da pa se pri tem seveda ne odrekajo svoji ideologiji in političnim stališčem. Strinjajo se s stališči, ki jih je enotna nakazala večina slovenske skupnosti.
Glede morebitnih skupnih stališč in ustreznih pobud, ki so jih nakazali z raznih strani, pristajajo ko munisti z veseljem nanje ob jasni opredelitvi stališč in zastopstev, ki postavljajo te zahteve in potrebe.
Komunisti se strinjajo 4 vsemi pobudami za širše sodelovanje, toda se ne morejo odreči svojim značilnostim in sprejeti stališča, ki so proti njihovi liniji ter se odreči svojim stališčem proti svojim nasprotnikom.
Cuffaro je še dejal, da imajo, kar se zastopstva tiče, za komuniste veliko veljavo izvoljeni predstavniki.
Seveda pa ne more partija poobla- mnenja vseh prebivalcev, je koprii-stiti drugih sil, da jo zastopajo, kot sija sklenila, da stopi v stik samo na primer sindikate in druge Iz nekaterimi od teh, ki jih bo iz-
Včeraj popoldne je zajel tržaško okolico val slabega vremena, ki je povzročil nekoliko zastoja v prometu, čeprav niso zabeležili hujših zaprek. Približno ob 16. uri je začelo v okoliških vaseh snežiti, zvečer pa se je sneg začel prijemati tal in kmalu ga je zapadlo za več centimetrov. Na Opčinah je bila snežna odeja že ob osmih zvečer debela od 4 do 5 centimetrov, okoli enajste ure pa je snežni metež prenehal. Zapadlo je približno sedem centimetrov snega. Zaradi gostega sneženja v velikih kosmih so avtomobili morali voziti počasi, neprilik pa ni bilo, razen na cesti s Peska v Bazovico, kjer je nekaj avtomobilov zdrsnilo na spolzki cesti, ne da bi pri tem prišlo do nesreč. Pozno zvečer na Pesku ni več snežilo, snega se je nabralo za dva centimetra, ponekod pa so bili zameti, ki jih je nanosil veter, visoki do pol metra.
S Kozine smo dobili vest, da je sicer zapadlo 15 centimetrov snega, cesti za v Ljubljano in na Reko pa sta odprti, čeprav je promet o-težkočen. Ob enajstih zvečer ni več snežilo, na cestah pa je obvezna za vozila zimska oprema, poleg tega pa ni dovoljen promet s prikolicami. Na Koprskem dežuje.
V PRIHODNJIH DNEH
Anketa o prometu v mestu in okolici
V preteklih dneh je tržaška občina poverila družbi SOMEA nalogo, da izvede anketo o mestnem prometu. Posebna komisija, ki se je do sedaj ukvarjala s tem vprašanjem in ki jo jt vodil župan Spac-cini, je že izvršila vrsto študij, debat in srečanj Družba SOMEA pa bo stopila v stik z meščani in od njih poskušala zvedeti za dejanske potrebe in probleme.
Ker bi bilo nemogoče poslušati
PONUDBA OBČINSTVU ZA 125 MILIJARD LIR

OBVEZNIC PO 7%	1970.1985
E N E L
ENTE NAZIONALE PER VENERGIA ELETTR1CA
ZAJAMČENIH PO DRŽAVI
NOMINALNA VREDNOST OBVEZNIC 1000
LIR
EMISIJSKA
POPREČNI
CENA
EFEKTIVNI DONOS
977,50 LIR 7,90 <y0
(upoštevajoč denarne nagrade ln višjo povračilno vrednost)
Užitek: L 1. 1970. Dospetek zadnjega povračilnega obroka: 1. 1. 1985. Poprečno trajanje: 9 let in 3 mesece.
SVEŽNJI: 100, 500 in 1000 lir obveznic.
IZPLAČEVANJE OBRESTI: posticipirano 1. januarja in 1. julija.
POVRAČILO: samo na osnovi letnih žrebanj, od 1. januarja 1971 do 1. januarja 1985. Zavod si pridržuje pravico, da delno ali v celoti predhodno povrne kapital od 1. januarja 1977.
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA (ENEL), javnoupravna ustanova s sedežem v Rimu, v skladu s sklepi, ki jih je sprejel njen upravni odbor na zboru dne 28. januarja 1970 in v skladu z določbami člena štev 6. Statuta, ki je bil odobren z dekretom predsednika republike štev. 1720 z dne 21 decembra 1965, razpisuje 7%-tno obvezniško posojilo z naslovom cENEL 7% 1970 1985 za 125 milijard !ir». Posojilo sestoji iz 125 milijonov obveznic z nominalno vrednostjo 1000 lir vsaka, razdeljenih v 125 serijo po 1.000.000 obveznic vsaka. Obveznice ponuja občinstvu Konzorcij bank, ki mu načeluje MEDIOBANCA, z užitkom 1. januarja 1970, po navedeni ceni in s poravnavo obresti.
Obveznice so:
zajamčene po državi za povračilo kapitala in plačevanje obresti; oproščene vsakovrstnih taks, davkov in dajatev, sedanjih in bodočih, v korist države ali krajevnih ustanov, vključen dohodninski davek kat. A na obresti ter davek na obveznice po členih 86 in 156 enotnega besedila zakonov o neposrednih davkih, ki je bil odobren z dekretom predsednika republike štev. 645 dne 29. januarja 1958; izenačene z občinskimi in pokrajinskimi listinami blagajne za vloge in posojila in so zato: vključene med vrednostne papirje, na katere sme Emisijski zavod dajati predujme, dovoljene kot jamstveni pologi pri javnih upravah; vključene med vrednostne papirje, v katere so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pooblaščene, tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov ali statutov, vlagati svoja razpoložljiva sredstva: zakonito kotirane na vseh italijanskih borzah.
NAGRADE V GOTOVINI
Za vsako serijo po 1.000.000 obveznic bodo izžrebane naslednje nagrade:
12 oktobra 1979 2 nagradi po 2,500.000 lir vsaka 11.	1971 2 nagradi ’’ 2,500.000 ”	"
9.	”	1972 2 nagradi ” 2,000.000 "
Skupno bo torej za vseh 125 serij obveznic izžrebanih:
v letu 1970 250 nagrad po 2,500.000 Ur vsaka, to
1971	250
1972	250
2,500.000
2,500.000
: 625,000.000 lir ’ 625,000.000 "
’ 500,000.000 "
1,750.000.000 Ur
VEČJA POVRAČILNA VREDNOST
V letih od 1974 do 1985 bo povračilna vrednost glavnice povečana s posebnim dodatkom, tako da bo vsota, ki jo bo obvezničar prejel za izžrebane obvezni ce, po procentnem deležu na nominalno vrednost, ustrezala naslednjim meram:
101% v letih 1974, 102'/. v letih 1977, 103*. v letih 1980 104 V* v letih 1982 105% v letih 1984
1975 In 1978 in in 1981; in 1983; In 1985;
1976;
1979;
skupna vrednost premij
200.000.	000 lir
480.000.	000 "
570.000.	000 "
840.000.	000 "
1.250.000.	000 "
3.340.000.	000 Ur
Prednaročila bodo od 16. do 26. februarja 1970 sprejemali obi čajni bančni zavodi, do izčrpanja razpoložljivih efektov pri vsakem zavodu.
I
žrebala. Pravilno razmerje za Trst naj bi predstavljalo vsaj 9000 oseb, to je približno 3200 družin. Imena so izžrebali na osnovi anagrafskih podatkov in to tako, da so po seznamu izbrali vsako 27. družino. Predstavniki družbe SOMEA bodo stopili do izžrebancev in jih izpraševa li glede prometnih potreb in problemov, ki jih imajo pri tem, tako v mestu samem, kakor v okolici. Dalje bodo zbirali podatke o vzrokih premikanja in navad meščanov. Predstavniki SOMEA se bodo predstavili z izkaznico, ki jo je pod pisal župan. Potrebno bi bilo, da izžrebanci skušajo sodelovati in po magati kolikor je v njihovih močeh, da bodo lahko odgovorne oblasti^ rešile ali vsaj skušale rešiti kočljivo vprašanje v zvezi s prometom. —
Nov zakonski osnutek za razvoj industrije na gorskih področjih
Deželni zakon št. 35 o spodbudah za razvoj industrije na gorskih pod ročjih je imel ugodne posledice. Komaj nekaj mesecev velja ip že je prejela dežela 22 prošenj za prispevke, na podlagi katerih naj bi naložili v industrijo 11 milijard lir in zaposlili 2.000 delavcev. Deže'a lahko daje podjetjem na gorskih področjih enkratne prispevke v vi šini 20 odstotkov za nova poslopja, naprave in stroje. Dežela je z zakonom določila za štiri leta 1 mili jardo prispevka, kar pa ne bo zadostovalo. Zato je deželni odbornik za industrijo Dulci predlaga' nov zakonski osnutek, s katerim bi lahko dali eno milijardo izrednega prispevka že samo letos. Deželni odbor je že odobril zakonski osnutek. Z njim bodo lahko ugodili vsem prošnjam.
Tržaški župan je odločil, naj bo parkirišče za avtomobile ob pločniku med številkami stavb št. 57 in 67 v Miramarskem drevoredu, o-mejeno na vhod občinskega avto-parka im cesto proti Rojanu. V ta namen je odločal, naj se vzpostavi ob plofindlku parkirišče v rebrasti obliki za 11 motociklov.
POMEMBEN PRIMER «EVROPEUMA>
Kaj sa sfiriva za kulisi
odloga sestanka o protosinhrotrcni
Sestanek za izbiranje kraja, kjer naj bi postavili protosinhrotron, so zopet odložili, kar pa je slabše: odložili so ga za nedoločen čas. Novica je že uradna, znano pa je tudi, da je za odlog prosilo zunanje ministrstvo Zvezne republike Nemčije, ki je že prej zavirala pogajanja, s tem, da je postavljala kot pogoj za svoje finančno sodelovanje za gradnjo, kraj Drensteinfurt.
Seveda je pri tem dobro, da spoznamo tudi ozadje te zadeve. Nemška zahteva po odlogu se je izoblikovala v Bonnu 24. in 25. januarja ob koncu sestanka treh belgijskih ministrov, bivšega prvega ministra Andreja Coolsa, zunanjega ministra Pierra Harme-la in ministra za znanstveno pro-gramacijo Edmonda J. I. Lebur-tona, z dvema nemškima ministroma: zunanjim ministrom Walter-jem Scheelom in ministrom za vzgojo in znanost Hansona Leus-sinkom.
Kaj se je takrat zgodilo ln zakaj so se Belgijci in Nemci srečali? Če logika ni paradoks, je jasno, da sta Bonn in Bruxelles menila, da je vprašanje protosin-hrotrona njuna posebna zadeva, če sta mislila, da lahko problem rešita z dvostranskimi pogovori. V resnici se je srečanje končalo slabo za Nemce, saj niso dobili od Belgijcev takih zagotovil, kakršne so si želeli in zaradi tega so objavili uradno sporočilo, v katerem je bilo rečeno, da bosta »Zvezna republika Nemčija in Belgija nadaljevali s srečanji za izbor kraja. Obe državi — se je nadaljevalo sporočilo — bosta iskali kar se tiče znanstvene raziskave rešitev v okviru evropske politike.« Zares čuden način interpretacije evropske politike! Dejstvo je, da so Nemci, potem ko jim je šlo srečanje z Belgijci po zlu, prosili za odlog skupnega sestanka.
Vendar, kaj je bilo krivo za neuspeh pogodbe med Nemci in Belgijci? Zdi se, da je bila tega kri va Francija, ki se je pred tem obvezala, da bo podpirala kandidi ranje belgijskega kraja Focant in se zaradi tega odrekla kandidiranju svojega kraja. To obveznost naj bi Francija sprejela že februarja 1968 v zameno za belgijski nakup 105 nadzvočnih letal vrste »Mirage« in dovoljena za odstop 50 odst. kapitala družbe SABCA (Societč Anonyme Belgp
des constructions Aeronautiques) francoski družbi «Aeronautique Marcel Dassault«. To je precej skrivnostna zadeva, ki jo potrjuje »Le Monde«, po mnenju katerega naj bi belgijska vlada imela v posesti pismo, ki zagotavlja francosko podporo Focantu. To pismo pravi «Le Monde«, pa ni poslala francoska vlada.
Če to že ni fantastika, je fan-tapolitika: vzpodbuden primer poleg vsega, kako so upoštevali evropskega duha v načrtu, ki bi moral biti simbol evropeizma.
K temu ni manjkalo odziva v Nemčiji: nemški radio je poročal, da se bodo med srečanjem z Belgijci pojavili globoki nesporazumi. Glasnik bonske vlade je zanikal, da obstajajo nesporazumi, kljub temu pa je omenil, da »Bun-destag in nemško javno mnenje bi ne razumela odločitve, ki bi ne izbrala kraja, katerega je predlagala Nemčija « Glasnik je dodal, da je «kraj Drensteinfurt na podlagi objektivnih elementov presoje vsaj enakovreden drugim predlaganim krajem.«
Angleški «Times» je z nevtralne pozicije izjavil 26. januarja, da je belgijsko - nemško srečanje, ki je temeljilo na postopku dvostranskih posvetovani, že potrdilo domnevo, da je izbira omejena na belgijski kraj Focant in nemški Drensteinfurt in da je zaradi tega postala ta izbira nekakšna privatna zadeva teh dveh držav. Nemško prizadevanie — ki ostro kontrastira z organizacijo in duhom CERN — uradno motivirajo s sledečim argumentom: Nemčija ima pravico doseči, da bodo protosinhrotron zgradili na njenem ozemlju, ker si bo morala oprtiti večii del izdatkov (35,82 odst. proti 30,6 odst. Francije in 19,83 odst. Italije). V Bonnu tudi poudarjajo, da Nemčija nima na svojem ozemlju še nobene mednarodne organizacije. Kljub temu ne manjka hudobneiših raz lag: nemški znanstveniki naj bi bili nasprotni realizaciji načrta, češ da bo podvržen hudim kritikam Mogoča bi bila tudi razlaga, ki bi poudarjala nemško željo po uveljavitvi v duhu »večvrednosti«, ki se še ni polegel v tevtonski duši.
Nemški zahtevi pa z druge strani nasprotuje argument nepriklad-nosti kraja Drensteinfurt, zaradi podtalne vode in zemeljskega plina Vsaj kar se tega tiče, ni
mogoče govoriti o nemški vrednosti«.	...
Toda vrnimo se k Italiji- Na •*. tere karte naj se zanese P® j partiji pokra v petih, ki jo j? jo s pištolami v žepu? V j® mogoče verjeti izvedence***^ predvsem geološki in ambie1*", pogoji Doberdoba menda najW-nejši za gradnjo velikega st™ Poleg tega že več časa obs^j pogodba o tihem podpiranju *** Italijo in Avstrijo za krajo dveh držav: ta pogodba verj daje prednost Italiji, ker kaze’ leži Doberdob na boljšem b* kot avstrijski Gopfritz. * .
Treba pa je tudi poudarit' stoj drugega «blaga za iz®S vo», v okviru mnogih ven® dvostranskih pogajanj, za »a se zdi, da so nadomestile sKUr pogajanje. Kar se tiče Ne® bi mogli upoštevati argument , levizije. Da bo bolj jasno: ^ ja mora še izbrati patent, (j bi ga uporabila za barvno ‘ ^ zi jo in izbira še vedno pote®* „ sistemom PAL — ki je nerns | in francoskim patentom Torej nemške barve na ma® kranu proti protosinhrotron®
kai pa ne?	.. br8
Dejali smo: partija se vrS' ^ izjeme prepovedanih udarce je mogoče obžalovanja _ mogoče je udarec s pestjo ^ evropeistične vesti, (vesti ^ jo z besedami tako povza*?a. .ji, v dejanjih pa tako zanen*8*^ vendar »a la guerre com10® .« guerre«. če smo pojasnili. dogaja za kulisami, smo to ^ predvsem zaradi tega, da u mim sebi razložili, kako F ^ očitan ie vesti odveč in da D . 3j. lagodili obnašanje Itiride ^ šanju drugih držav. Ta ']asve()(i<o lagamo na stp tistim, ki se ^ vorni za italijansko politiko, nju da bi delovali z vso 'h, p*; no energičnostjo in če je ti trebno tudi z zvitostjo, np pflr se prepuščali nerodoviH®1^ [J peističnim romantičnostim ^ n» bili mani kot Nemci, " zi in Belgijci	. -jrt*
Še zadnji nasvet: P® <i k: se je pokazal za tako' ^jti. in drznega, upamo, da boa — —-"ske ^
končno odstranili — če.
čne
ki so » h
drznega, upamo, da ooa.jgtb k' so odgovorni za vojaške z ^ razumeli prejšnjo lekcijo M končno odstranili — če 1Ltri’ niso storili — anahronistično teške« rezervate, ki so * klosti že kompromitirali .djl dob.	MAmn nE®”* >
....................................................................................................................................»■'»■■»■■M"".....................a""""
MS 1970
RS
VISOKE T A T R V
SVETOVNO PRVENSTVO KLASIČNIH SMUČARSKIH DISCIPLIN
V nastopu na srednji skakalnici 1. Napalkov, 2. Kasaja, 3. Grini
Danes tek na 30 km in skoki za kombinacijo
ŠTRBSKE PLEŠO, 14. - Predsednik Mednarodne smučarske zveze Marc Holder je danes v štrb-skem Plesu odprl svetovno smučarsko prvenstvo klasičnih disciplin. Slovesnosti — kateri je prisostvovalo 50 tisoč gledalcev — se je udeležil tudi predsednik češkoslovaške general Ludvik Svoboda.
DANES
Nedelja, 15. februarja SPORED
09.00	tek na 30 km — moški
13.00	skoki za kombinacijo
TV
15.00	tek nn 30 km — moški
JUTRI
Ponedeljek, 16. februarja SPORED
09.00	tek na 5 km - ženske
10.00	tek na 15 km za kombinacijo
TV
14.00	tek na 15 km za kombinacijo
Svečani mimohod je opravilo 500 tekmovalcev iz 25 držav, športno prisego je izrekel češkoslovaški skakalec Jiri Raška. V okviru slovesnosti je predsednik organizacijskega odbora Josef Lukač poudaril, da poteka to prvenstvo 25 let po dnevu, ko so Češkoslovaško osvobodile čete sovjetske Rdeče armade Takoj po slovesnosti se je začelo tekmovanje na srednji skakalnici. Prvo zlato medaljo tega prvenstva je osvojil 21-letni Sovjet Garij Napalkov, ki je opravil dva brezhibna skoka in je tudi dosegel drugo daljavo dneva. Veliko presenečenje je pripravil Japonec Kasaja, ki je o-svojil drugo mesto ln je tudi dosegel najdaljši skok dneva. Razočaral je - po prvem odličnem skoku — Sovjet Belusov, kateremu se Je ponesrečil drogi skok. Slabo so skakali tudi Raška, Wirkola ln Queck.
Lestvica:
1	Garij Napalkov (SZ) 240,6 (78,5
2	Yukio Kasaja (Jap.) 237,7 (84,5 • 79)
3	Lars Grini (Nor.) 234,6 (81 • 81,5)
4	R. Hohnl (ČSSR) 233,4 (81,5 - 79)
5.	K. Johansson (Šve.) 231,9 (84 -
79)
6.	V. Belusov (SZ) 231,8 (81,5 -
75.5)
7.	S. Aočl (Jap.) 231,6 (81 - 79)
8.	J. Raška (ČSSR) 230,8 (78,5 •
78.5)
9 I. Mork (Nor.) 230,2 (82 - 76,5)
10	J. Zehnder (švi.) 229,8 (79,5
80)
11	J Bjomebv (Nor.) 229,5 (78 81)
12.	T. Pavvlusiak (Pol.) 227,1 (82,5
77.5)
13.	B. Wirkola (Nor.) 225,9 (77 -
78.5)
14	T. Kayhko (Fin.) 222,7 (77 - 79)
15	T Fujisawa (Jap.) 221,8 (76 -76)
Jutri bo na sporedu tek na 30 km, v katerem je glavni favorit Norvežan Martinsen. Poleg njega bo v norveški ekipi nastopilo še več drugih odličnih tekačev: Tyl-dum, Myrmo itd. Švedi bodo imeli glavno orožje v Halvarssonu, Finci v 32-letnem veteranu Laurili, Sovjeti v Vedeninu, vzhodni Nemci v Grimmerju. Italijani so imeli svojega močnega moža v Nonesu, toda ta je v teh dneh zbolel in tako niti ni gotovo, če bo sploh lahko siartal
V KRANJSKI GORI
Študenti na smučeh
V Kranjski gori se je pričelo včeraj mednarodno študentsko tekmovanje v alpskih disciplinah Sodeluje nad sto študentov in študentk iz Italije, Avstrije, Francije, ZDA, Švice, Kanade, Zahodne Nemčije ln Jugoslavije. Danes je bil na spo redu slalom. V obeh konkurencah so prvo mesto zasedli Avstrijci.
Rezultati:
Moški
1.	KOhler (Av.) 89”1
2.	Raisin (Fran.) 89”2
3 Schnell (Av.) 91”
Najbolje uvrščeni Jugoslovan Je bil Ponikvar, ki je zasedel 13. me sto s časom 97”9.
Ženske
t. Hacker (Avst.) 89"0
2.	Pirnat (Jug.) 89”4
3.	Strauss (It.) 99’T
OBVESTILO
SPDT sporoča, da bodo letošnje zimske športne igre ▼ nedeljo, L marca, in atotf m aačatntko ta na-
raščajnike ter v teku v Sv. Antonu pri Trbižu, za člane Id članice pa
v Trbižu.	o.i th
Sokol — JuUa
Tekme so veljale tega prvenstva.
Ostale podrobnosti bodo objavljene kasneje.
ODBOJKA
J
V ženski B ligi so odigr*8 nji srečanji:	, (ji*
BOR - FARI PADOVA 3;1
17:15, 12:15, 15:5)	jj:>
BREG - SOKOL 3:1 0*ih 15:3, 15:5)
V ekipnem naraščajo'^ gjji miznoteniškem prvestvu včeraj v Gorici naslednje **: ^ Sokol — Dom Gorica iti Julia — Dom Gorica
SK#
KOŠARKA
V TEKMI Z NA^
Dobra igra Petra Starf
za barve Bora v Postoj*11
0^
Pri mladincih so «plavi» zagrešili vrsto f
v coni in na moža, borovci stalno branili v Po tej zmagi borovci y
V petek so Borovi košarkarji (mla dinci in člani) gostovali v Postoj ni Borovi člani so povsem nepričakovano premagali domačine, med
tem ko so naši mladinci bolj medlo zaigrali in so tako morali prepustiti zmago živahnejšim domačinom.
člani:
BOR - NANOS 57:53 (23:22)
BOR: Adrljan Zavadlal 8, Igor Sancin 5, Boris Fabjan 2, Branko Lakovič 10, Peter Starc 21, Alek sander Sirk 10, Silvan Ambrožič 1.
NANOS: Jurca 3, Mislej 2, Tomič 17, Olbič 15, Srebotnjak 8, Bratovž 1, Zmak, Persolja, Gerželj 7.
SODNIK: Pelsskier (Postojna).
KAZENSKI METI: Bor 9:20, Na nos 7:16.
»Plavi« so že v uvodnih potezah vzeli vajeti Igre v svoje roke in spravili v težave domačine s točnimi meti do daleč in z učinkovitimi pro dari. Tudi tokrat je bil najboljši stre lec v Borovih vrstah Peter Starc, ki je sam zbral 21 točk in je ujel pre cej odbitih žog. Sploh pa so bili bn rove! »privilegirani« — zaradi več je telesne višine (zlasti pri lovlje nju odbitih žog) In so lahko razvil* ▼eč protinapadov, kjer se je izka zal Ig°r. Sancin.
Domačini so dobro prodirali In so točno metali od daleč. V poslednjih ™U®1* igre pa so nekoliko popu s« . k8*" so »plavi« seveda izkori stili ln so tudi zmagali.
Srečanje je bilo tehnično na za doroljai ravni. Domačini so branili
večjim zaupanjem na	1
ločilno srečanje proti i®08* cherl iz Bologne.
« • •
Mladinci:	„«.11),Jf
NANOS - BOR 42:36 M NANOS: Klemens, Ci* ^ 12, Brezec 2, Paternost r- I Černač 10, Burger, RUP ^ lan, Filipčič 2, Žmak. „tV> fu BOR: Sandi Pertot 10, a kelj, Mladen Škerlj 4, P, M,r vadial, Valter Hrvatič ’
Kralj 15, Stojan Hrvatič 4 jj I" SODNIKA: Tomič in u Iz Postojne).	,
Borovi mladinci so sl deig pKj pravili tekmo Zagrešil* 5 ^ ** napak pri podajah, zaif^LgJig/ ganmrano ln počasno. Ot ^ (j*1* so bili sicer znatno ni*J' i cev so prikazali žlhav®0 -jin^r bro so metali od daleč, ^||j so žoge in <neverjetno!) k*® « dl odbite žoge pod ot ^
Torej povsem zaslužen® ' „ stojnčanov Za borovce n j|, da bodo danes proti “	'
lie zaigrali.
OALATI, 14 - Na kejskem prvenstvu v G&11 ^jjj* ^ munlji, je v skupini C, * j magala Belgijo z 8:2 (*''
PrSmorekHinevmk
Klavirski trio bratov lorenz (Tomaž — violina, Primož — klavir, Matija — čelo)
V ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI V KOPRU
Pregledna razstava o življenju in delih pesnika S. Gregorčiča
Razstavljen je tudi doslej še neznani oljnati pesnikov portret
■■n...
Za slovenski kulturni praznik osmi februar, je študijska knjažni-ca v Kopru priredila v veži poslopja, kjer ima svoj sedež, razstavo iz življenja pesnika Simona Gregorčiča, njegovih del in razprav o njegovih pesmih. Razstavljeni so tudi prevodi Gregorčičevih pesmi v druge jezike, u-glasbitve in upodobitve pesnika. Razstava je zelo pregledno urejena. posamezne knjige in literarne revije, ki so objavljale Gregorčičeve pesmi, so opremljene s tiskanimi pojasnili, ki obiskovalcu še bolj približajo pesnika in čas, v katerem je živel. Priredi, telju razstave gre vse priznanje
............................................................................iiiliiinininmimiiii........................................... ......................................................
Razprava o jeziku
zamejskih
Slovencev
Profesor padovamske univerze J^hfoaittista Pellegrini je v dru-zvezku zbornika razprav po-včetiah italijanskemu jezikoslovja /fittoreiu Pisani ju (Studi lin-in onore di Vittore Pisa-19691	Paideia Brescia,
lin Rjavil razpravo «Contatti 7761	^ storo-fiiuiland« (str. 761-
g, •.. Krajši tekst je bolj infor-in spričo bibliografskih ^«tkov vodilo k poglobljenim Uj Jani problema jezikovnih raz-vsem^1^ zameis|kih Slovencih predlog. V vi^ernslai pokrajini. Pro-flari ^e^eSrini že uvodoma pou-je Ja. značilnost ozemlja Furlani-^ je stičišče treh evrop-narodnostnih skupin (Roma-ska <Trmani ra Slovani), Kanal-d(>lina pa je prav tipičen jezikovnih mešanj. Ver-50 bili Slovani tu najsta-
* Je"~
ih najbolj razširjeni, kasne-hanje pritiskal germanski *iWn'"’ danes P® 150 P0** neizo-

, tujiT"} Pritiskom italijanščine in Naj'boIj poučen pri-.za jezikoslovne raziskave po-Problematike «languages in
SlNOver^1 Pa J® gotovo Beneška ^ T-lia- Avtor razprave- tigotav-V Sitar ** slovenski jezik vtaplja tjQ 'rffiy®h8kii in kot le jezikoslovca ^>r®a<teti znanstvenik ugotav-
tradto^nost «*■*■». da ne bi hja :je htanile v pozabo. Ome-
* ®bvjirKvZ,acleTai1^a 23 turianski zgo-&tlas * jezikovno - geografski ’ v katerega so vključeni tulu; ** ec*eh s slovensko govoreči-kraj^>re*3i'val°l- Omenja že nekaj raziskav, ni znano po IjepB?11 ključu je sodelavec orne-atlasa preiskoval kraškd Poleg nekaterih krajev v hi Sloveniji, Kanalski doli-tejlj Reziji. Pri proučevanju bela 'Slovenskega govora poudarja ,fesor Pellegrini prizadevajo ^venske znanosti, prav ta-cgvpa tud; italijanskih raziskovalna (p katere šteje tudi Iva-ati^ rinka (italo-sloveno). Delo za čer, Poteka, načrt je zelo natan-tini^j naj bd raziskava obsegla s« Pjša naselja, rezultati pa bi gvjJ^ili kot monografija in lin-sitjh Cne karte. Razdelitev sloven-cp ®0vorov povzema po Sloven-teip pr°f- Ramovšu, vendar pri O^fJame celotno manjšinsko jswJe vzdolž jugoslovansko-itali-toie„e fheje. Ugotavlja 6 narečij,
, VJV- ugvjipcvvija u uožcuij,
skJ z'ljskega, rezijanskega, ter-kr^L ln nadiškega še briško in fiško°' slednji vključuje tudi Go-fli Ja,ln Trst (Ramovš pozna tu-ju '!j',>cino kraško). V nadaljeva-tov .^Prave podaja več prime-N«? k0VTlih vplivov in z nava-'baje	za nekatere slovenske
'o i,„na Tržaškem svojo razpra-
j*:
H«1! slovansko govorečih pre-'tfaji^ uežele Furlanija - Julijska k'1' Prinesti koristi tudi
^Ohča. Sklepna Pellegrinijeva ti <ŠKV1.t®v Je, da more poglobi j e-
jjšjv Poznavanje besednjaka statvi dob italijanskega dialektal-
j Področja.
va ^koslovec Pellegrini obravna-S0 ^koslovne probleme, zato razPravi zaman iskali ka-\l' tlnjge ugotovitve Izven ^rjevn *'' 0 i^ku. Moti profe-^Jev imenovanje slovenskih "■e , v Italiji, imenuje jih «a-te ,j v°fone». Od Kanalske dold-Trsta bivajo Slovenci na tet* 1 na slovenskem narodnostmi| ^'fmlju, tudi zato ne more k^ Jihova govorica nič drugega ®*> nerazdružljiv del oelot-> tvJ^^uskega jezika. Duha ta-Nh, vezave pa v Pellegrirttjevi 06 zasledimo.
B. Marušič
^Rejeli smo
— št. 1 — januar 1970. ^ GRUDA — januar 1970. bt, LIZAM — Decembra 1969 —
iDto * — br. 12 — decembar — V«ef'
Q(qU S'sto Comar - TL VILLAG-~~ Edizioni Umana.
SE EN KONCERT V JUBILEJNI SEZONI GM
Trio Lorenz iz Ljubljane v petek v Kulturnem domu
Klavirski trio bratov Lorenz zavzema med slovenskimi komornimi ansambli vodilno mesto - Na sporedu dela Beethovna, Ramovša in Dvoraka
V okviru jubilejne sezone Glasbene matice bomo v petek, 20. t.m. poslušali v Kulturnem domu znani klavirski trio bratov Lorenz iz Ljubljane, ki zavzema med slovenskimi komornimi ansambli pomembno mesto.
Lorenz Primož — klavir, Tomaž — violina in Matija — čelo, so končali glasbene študije na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V letu 1967-68 pa so svoje znanje še izpopolnili pri prof. Agostiju na Akademiji sv. Cecilije v Rimu.
Kot bratje so imeli možnost, da so že zgodaj pričeli s skupnim muziciranjem, kar je prav gotovo tudi pripomoglo, da so se razvili v odlično umetniško telo. Pripravili so koncerte v raznih kulturnih središčih Jugoslavije, njihova umetniška pot pa jih je ponesla tudi v Italijo, Avstrijo, Belgijo, Francijo in Za-padno Nemčijo.
Njihov repertoar obsega vsa pomembnejša dela, ki so jih klasiki, romantiki in zastopniki novejših glasbenih smeri napisali za klavirski trio. Pri tem pa redno uvrščajo v svoje koncertne sporede tudi skladbe slovenskih glasbenih ustvarjalcev, med njimi dela Danila Švare, L. M. Škerjanca, Primoža Ramovša in Lebiča. Svoj koncertni spored izvajajo mladi umetniki redno na pamet.
Glasbeni kritiki doma in v tujini ne štedijo s pohvalami o njihovem umetniškem izvajanju. Tako na pr. glasbeni kritik «Naših razgledov* iz Ljubljane ocenjuje njihov koncert med drugim z be sedami «...njihove izvedbe so privlačne zaradi mladostnega impulza in doživetja, poglobljenega muziciranja pri čemer kažejo mladi izvajalci poseben smisel za izvedbe del novejših glasbenih avtorjev. Naravnost presenečajo izvrstne interpretacije zahtevnih skladb Martinuja in Ramovša, ki jih bratje Lorenz predstavijo s tehnično brezhibno, virtuozno igro...»
In še glasbeni poročevalec nea peljskega časopisa «Roma» «...dovršena tehnika in izrazit čustven zanos so odlike tega čudovitega slovenskega ansambla ki preseneča in osvoji poslušalca z neobičajno dovršenostjo in popolno skupno igro...»
Trio Lorenz si Je izbral za koncert v Trstu dela Beethovna, Ramovša in Dvofaka. Ludvig van Beethoven, čigar 200-letnico rojstva praznujemo letos, je velik del svojega ustvarjanja posvetil komorni glasbi. Poleg znamenitih godalnih kvartetov zavzemajo pomembno mesto tudi klavirski trii, posebno še, ker je bil Beethoven tisti, kd je dal vsem trem inštrumentom samostojnost in enakovrednost. Pri Mozartovih, zlasti pa še pri Haydnovdh klavirskih triih na mnogih mestih zasledimo podrejenost violine in še bolj violončela (napram klavirju), ka na mnogih mestih Igrata to, kar Je že napisano v desnd, oziroma levi roki klavirskega parta. Prav zaradi tega je Beethovnovo delo na tem področju še pomembnejše. Med klavirskimi trii zavzema eno najvidnejših mest trio št. 5 v d-duru, op. 70 imenovan tudi «duhovni trio« (Geister-trio). Začetnemu, živahnemu in kontrastnemu prvemu stavku (Al-legro con brio e vivace) sledi skrivnostno - romantični počasni drugi stavek (Largo ed e-spressivo), po katerem je dobil trio vzdevek «duhovni». V tretjem — zaključnem stavku — (Presto) pa je razpoloženje spet vedro in optimistično.
Primož Ramovš predstavlja danes enega najpomembnejših slovenskih glasbenih ustvarjalcev. «Kontraste» za klavirski trio Je napisal julija 1961 prav za trio
bratov Lorenz. Vsebinska osnova kompozicije je podana v naslovu samem. V tehničnem pogledu pa je skladba grajena na 12-ton-ski seriji, ki je s svojimi variacijami, obrati in transpozlcijami arhitekturni format »Kontrastov«.
Spored petkovega koncerta obsega še znameniti «Dumky» trio skladatelja Antonina Dvofaka, ki ga je češki glasbeni ustvarjalec napisal februarja 1891 malo pred odhodom v Združene države A-merike. V tem klavirskem triu op. 90, Imenovanem «Dumky->, je vsak od šestih stavkov dumka v formi in karakterju — vsak je tematsko odvisen in različen. Vendar ima oiklus enoten gradbeni material , in: notranjo formalno enovitost. Melanholična
razpoloženja se izmenjavajo z žarečo veselostjo in vrtečimi plesi. Trio ni slučajna zveza šestih odvisnih stavkov ali karakterističnih kompozicij, ki jim primanjkuje notranje strukturne logike in zamišljenega obravnavanja materiala. Med ostalimi tremi dum-kami samo eden od osnovnih e-lementov prevlada v četrtem in petem stavku; mirna melanholika v četrtem, živahen ritem v petem stavku. Vsebina šestega spominja na uvodni stavek, v katerem je senatna forma nadomeščena s trojno rondojsko formo. Karakter četrte dumke jasno kaže na počasni stavek, peti je neke vrste scharzo, šesti stavek pa izpolnjuje delo kot finalni rondo,	g. a.
uihiiiiiiiiiiiiiii iiiiiui iiiiiii n luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiianitiftimiiii im iiiii um iinniiiiiiin n it
revije
«GALEB» ŠT. 4
Pred nami je januarska, 4, številka mladinske revije «Galeb». Ni kaj reči, že njeno redno izhajanje samo, je dokaz resnih prizadevanj, vsebina pa to resnost le še potrjuje. Tudi ta številka je vsebinsko bogata, pestra in lepo urejena. Na uvodnem mestu je objavljen Prešernov sonet «Me-mento mori» z Justinovo ilustracijo velikega poeta, takoj nato pa sledi Hlavatyjevo posvetilo Milanu Jerebu s preprosto pesmico «Galebi» in odgovarjajočo ilustracijo Franjo Roš nadaljuje svojo zgodbo «Jok in smeh v Temaniji», Valentin Polanšek in Danilo Gorinšek pa vsak svojo pesmico.
V rubriki «Tržaški pesniki in pisatelji* sta tokrat na vrsti Miroslav Košuta in ENlibert Bene-detič, ki ju predstavlja na otrokom dojemljiv način Lojze Abram. V dopolnilo kratkemu orisu življenja in dela sta objavljeni od vsakega po ena pesem: Košutova «Nikar se ne oziraj* iz zbirke «Pesmi in zapiski* ter Benedetiča «Devin» iz zbirke «Razpoke». ♦Starka zima* je naslov pesmice Stane Vinšek, ki j0 je uglasbila Breda Ščekova (priobčene so tudi note). Seveda ni mogel «Galeb» mimo pusta; počastil ga je z objavo Mijotine pesmi v svetoivan-
skem narečju «Pust mandrjarskih utxuk» z ilustracijo Tončke Kole-rič. Angelo Cerkvenik objavlja lepo napisano ukrajinsko pravljico «Mama je bila najlepša* z ilu stracijami Roberta Hlavatyja, Bine Rogel pa je ilustrator spisa Mire Jaworczakowe, «Najbolje, da poveš gospodični učiteljici*, ki ga je prevedel še pokojni Milan Jereb. Pesmici Mete Rainerjeve «Na ledu* in risanki »Avguštin in njegova svetilka*, sledi poučni prirodoslovni del, v katerem Vlado Firm piše o dveh krilatih prijateljih, grilčku in poljskem škr jančku, in po dveh pesmicah (Gorinšek — Pust, Vo.ian Arh — Ura) filatelistična rubrika, ki je tokrat posvečena živalim na znamkah. V rubriki «Naši mladi sodelavci* je najprej spis Janka Samca in Dušana Grgiča iz sred. šole «Sv. Cirila in Metoda* «Lajkina smrt*, nato pesmica Gustava Strniše »Kadar muce ni doma* in Frana Roša spis «Pojedla je kvas*. Nato se zvTsti kar lepo število kratkih dopisov šolskih otrok s Katinare, iz Šempolaja, z Opčin, iz Rojana in s Proseka, med katerimi pa žal ni nobenega iz Gorice. Ali je to znak, da «Galeb» med goriško šolsko mladino nima čitateljev in prijateljev? Številka se kot vedno zaključuje z ugankami. j. k.
za zamisel in tako pregledno u-reditev razstave.
V	časih, ko na našem knjižnem trgu srečujemo pesniške zbirke nekaterih pesnikov, ki še sami ne vedo, kaj pišejo in kaj njihove pesmi pomenijo, so Gregorčičeve pesmi še vedno zelo brane in bodo tudi v bodoče tista nepogrešljiva poezija, ki vzbuja občutje lepote, narodne zavesti in ponosa, ljubezni in navezanosti na to zemljo, ki smo jo — spodbujeni z njegovo poezijo — osvobajali z brigadami, med katerimi je bila tudi brigada z imenom Simon Gregorčič.
Na razstavi je pesnikovo življenje prikazano na dveh panojih na steni od rojstva 15. oktobra 1844 do smrti 24. novembra 1906. Z letnicami so poudarjena posamezna važnejša obdobja njegovega življenja, tako obiskovanje o-snovne šole doma, šolanje v Gorici, izidi prvega in naslednjih treh zvezkov njegovih Poezij itd. Vse to zelo pregledno dopolnjujejo njegove slike in slike prijateljev: Frana Erjavca, Ignacija Gruntarja Josipa Stritarja, Frana Levstika. Dra,gojile Milekove, Frana Levca, Ivana Vrhovnika, Antona Aškerca, škofa Pogačarja. Vmes so razstavljene slike iz rojstnega kraja, Vrsno, Sv. Lovrenc, rojstna hiša, pogreb v Kobaridu, Rihenberg in druge.
V	stoječih vitrinah ob steni pod panojem so razstavljeni vezani letniki Janežičevega Glasnika, Stritarjevega Zvona, Ljubljanskega zvona in še druge leposlovne revije, v katerih so objavljene Gregorčičeve pesmi. Tako vidi obiskovalec v Janežičevem Glasniku iz leta 1864 daljšo pesnitev Iskrice domorodne. V drugih letnikih je objavljenih še več pesmi, ki imajo pečat domoljubnega čustva. Pesnik jih je zložil v času narodnostnega prebujenja na Goriškem,
V	zvezi z Gregorčičevim sodelovanjem v Stritarjevem Zvonu leta 1870, je po sto letih zanimivo kratko pismo, ki ga je pesnik poslal uredniku. V pismu je med drugim zapisal:
»Zvonov prijetni glas je zbudil tudi mene iz dolgega spanja. O-pravim se, da v svetišče hitim s pohlevnim šopičem v rokah, ka-teri na dari-lnik položim.
So li cvetice po godu, z veseljem bom drugih nabiral, če pa ne, tudi voljno vrednejšim in lep Šim prostor pustim, da venčajo novi Zvon.«
Stritar je dve izmed poslanih pesmi objavil v 14. številki Zve na dne 15. julija 1870. V listnici uredništva je takrat zapisal pomenljive besede: «To je vendar enkrat prava poezija!«
Te Stritarjeve besede pohyale so našle velik odmev po vsem takratnem slovenskem prostoru. Preprosite ljudstvo je to «pravo poezijo« sprejelo za svojo, sprejelo jo je kot izredno dragoceni dar pesnika, ki so ga narodu poklonile podkmske skalnate strmine.
Vsa dolga stoletja, odkar so prišli Slovenci v te kraje, le krnsko skalovje molčalo. Drugod so se p glašali pevci in pisatelji in govorili narodu v lepem domačem ie zi-ku, v dolini Soče pa .je bilo vse zavito v molk. šele ko ie Pomolčev Simon kot pastir začel neugnano vriskati in prepevati svoid čredi ovac, so prisluhnili skalnati grebeni Krna In drugih vrhov. Ovce, ki so mulile sočno travo po — «...v dolino napetih lazovih«, kot ie zapisal Ivan Pregelj, so imele rade svojega veselega pastirja. Za vsa pastirska doživetia in kasnejša spoznanja se iim je pesnik kasneje leno oddolžil s pesmi io Ves°u pastir. Partizani smo med NOB zložili inačico tej pesmi, ki začenja:
Nabasano puško v roki pištolo in bombe za pas, partizan v planini ifisoki na boj sem pripravljen vsak čas
S to inačico smo na mitingih na. vduševali ljudi za borbo proti o-kupator.iu. Naš primorski človek ie še boli razumel pomen te inačice in ie partizanom dajal zavetje, hrano in moralno pomoč.
Ko je Stritarjev Zvon začel po petletnem presledku ponovno izhajati. je Gregorčič postal niegov najboljši pesnik in s tem tudi vodilni pesnik takratnega časa. Le-
ta 1881 je začel v Ljubljani izha jati nov leposlovni list Ljubljanski zvon, ki so ga urejevali: Josip Jurčič. Janko Kersnik, Fran Levec in dr. Ivan Tavčar. Urednik Fran Levec je v vabilu naročnikom zapisal, da bo med sodelavci tudi — «Znani Zvonov X.» — to je bil Simon Gregorčič, ki se je v Stritarjevem Zvonu podpisoval s psevdonimom X. Gregorčič je bil «Mož beseda«, kot po domače pravimo. Že za prvo januarsko številko Zvona, ki je izšla prvega januarja 1881 je napisal daljše posvetilo v verzih, ki je bilo objavljeno na prvi strani Zvena. V posvetilu je zapisal tudi tele pomembne verze:
«Ti duh oživljaj, povzdiguj.
Srce nam blaži, navdušuj.
A vedno — kakorkoli poj —
Naj čist in polen glas bo tvoj!»
Zdi se, da še po 90 letih, odkar je Gregorčič napisal te verze, ne spoštujemo njegovega opozorila, še vedno uporabljamo pri pisanju številne tujke in premalo mislimo na Gregorčičevo opozorilo:
«Naj čist in polen glas bo tvoji*
Ljubljanski zvon je v drugem letniku 1882 sporočil svojim bralcem izredno novico:
«Krasne piruhe prejme sloven-
Gregorčičev portret v olju (delo slikarja Antona Čeha)
ski narod za letošnjo veliko noč. Sloveči naš pesnik X izdal bode namreč te dni prvih deset pol obsežni zvezek svojih poezij.«
Napovedani izid prvega zvezka Gregorčičevih Poezij je bdi eden največjih kulturnih dogodkov takratnega časa. Od 1880 izvodov je bilo že v 14 dneh prodanih 1100 izvodov. Takratni književni ocenjevalci so kar tekmovali v pohvalah.
Bilo pa je med kritiki tudi ne kaj takih, ki so Gregorčičeve pe smi sprejeli z odklanjajočo kritiko. Med temi je bil najbolj grob Anton Mahnič, ki je udaril po pesniku z naravnost uničevalno kritiko. Zaverovan in neprodušno zaprt v klerikalni kalup, iz katere: % ni mogel jasno pogledati v takr-.itm čas, je v svojem Rim-skem katoliku mahnil po pesniku z oč: ri, da pohujšuje mladino. Gregorčič je odgovarjal v vezani in nevezani besedi. V Slovanu j« v pesmi Prijateljem zapisal:
tKrivica ta je v dno me duše spekla,
saj človek sem in rahel čut imam; A naj me peče, solza ne bo tekla, Naj tare me, upognit se ne dam. Stal bom ji v bran, ko da bi bil iz jekla,
Stal tem trdneje vedoč, da nisem sam.*
Vsi napadi na pesnika pa so sčasoma potihnili. Gregorčičeva čista, lepa, naša pesem — .je zmagala. Kot v odgovor na vse kritike, je že tri leta po izidu prvega zvezda Poezij izšel pomnoženi natis prvega zvezka. Drugi zve zek Poezij je izšel 1888. leta, tretji pa leta 1902.
Na tem mestu moramo poudariti. da je izide II. III. in IV. zvezka Poezij denarno podprl Josip Gorup, plemeniti Slavinjskl, eden največjih slovenskih ladjarjev 19. stoletja v Trstu. Gorup Je bil doma iz Slavine pri Prestranku. Od leta 1895 do leta 1897 je bil celo direktor ogrske družbe za pomorsko ladjarstvo «Oriente» v Trstu. Kot zaveden Slovenec je s tem, da je denarno pomagal pri Izidu Gregorčičevih Poezij, hkrati odločno nastopil proti takratnemu slovenskemu klerikalne, mu komservatizmu.
Obiskovalec razstave si lahko o-gleda tudi umetniške upodobitve pesnika, uglasbitve nekaterih nje-govih pesmi, prevode v druge je A. Pagon - Ogarev
(Nadaljevanje na 5. strani)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiumiiiiliiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiliililiiiiiiiiliiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiililiiM
PINGUENTINI O NAREČJU KRAŠEVCEV
Škodljiva jezikoslovna vnema
V Trstu je nedavno izšla knji žica izpod peresa Giannija Pin-guentinija z naslovom «Neolatino (friulano, vene-o, triestino) e ger-manico nello. sloveno del Carso (E-doardo Marini Editore, Trieste 1969). Že na prvi pogled se nam ta spis zazdi nekaj nenavadnega, saj najdemo ponavadi podobne sestavke le v zbornikih, letopisih m biltenih.
Tako pisanje o romanskih in ger manskih izrazih, ki naj bi jih Kraševci sprejeli v svoje narečje, postane kaj lahko kočljiva stvar, čim se ga loti Tržačan italijanske na rodnosti. Je pač tako. Trst je še vedno mesto velikih protislovij. Kdor bo bral Pinguentinijevo razpravico, si bo verjetno takoj mislil, da stojijo v ozadju propagand-no-politični nameni. Pisca smo doslej poznali predvsem po njegovih dveh slovarjih tržaško italijanskega narečja (zanj jemlje oznako «dialetto triestino*, pri čemer pa ne upošteva slovenskega narečja). No, zdaj je Pinguentini švignil še na Kras ter razkril, da nasproti Kraševcem ni ravno tenkočuten. Toda, pojdimo k stvari!
Pinguentini je pravilno ugotovil,
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII|ll||||i|iin||||||||||||||||||ll,„„„||||„||||||||||I||11||1|||I|I|1|||1|1|(|1|1I|I|1||11|||1|1|||I|||||||I11||||||||I||||||||||||I||||||||1(|(||f(1||(|1||1I.IIIIIIIHIHIIIIII1IIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIU
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
V OSPREDJU GLEDALIŠČE IN FILM
Razstava čudovitega norveškega slikarja in grafika Edvarda Muncha, ki je privabila izredno mnogo ljubiteljev likovne umetnosti, bo kmalu zaključena. Prav tako skupna razstava umetniških del Bogdana Cobala in Gustava Gra-muša v razstavnem salonu Rotovž.
V študijski knjižnici Je prof. Janko Glazer pripravil zanimivo razstavo ob stoletnici smrti Antona Janežiča in Simona Jetika. V počastitev stoletnice smrti pomembnega koroškega kulturnega delavca in urednika Slovenskega glasnika Antona Janežiča pa je podružnica Slavističnega društva pedagoške akademije priredila spominsko svečanost, na kateri so dijaki brali nekaj njegovih del.
Ob še nekaterih manjših kulturnih prireditvah, kd so kot pisani kamenčki popestrili kulturni mozaik mesta Maribora, sta bili v ospredju kulturnega dogajanja predvsem dramski premieri mariborskega Slovenskega narodnega gledališča in pa dolgo pričakovani mednarodni jugoslovanski film režiserja Veljka Bulajiča »Bitka na Neretvi«.
Dramski premieri Edwarda Al-beeja «Vrt» in Petra Ustinova »Komaj do srednjih vej« sta si
sledili v enotedenskem presledku v 14 dneh, tako da so prišli neučakani ljubitelji dramske umetnosti v resnici na svoj račun; zlasti še, ker sta z vedro vsebi-no popestrili ponovoletno razpo-ložemje, čeprav nekaj pikrih in trpkih na račun sodobne družbe v obeh delih ne manjka.
»Vrt« Edwarda Albeeja, znanega ameriškega dramatika, čigar dela so v zadnjem desetletju precej uprizarjana na slovenskih in jugoslovanskih odrih kot »Zoološki vrt«, «Kočljivo ravnovesja«. »Kdo se boji Virginije Wolf», prikazuje tipično meščansko a-meriško družino, ki živi v lastni hiši z vrtom in avtomobilom. Vendar jim to še ni dovolj Hlastanje po denarju, ki pomaga k blagostanju, ustvarja atmosfero v družina brez predsodkov časti ponosa in človeških čustev. Družinski vrt se kmalu spremeni v rastlinjak, katerega korenine izpodkopavajo družbeno moralo. Podrejenost denarju vodi spodobno Richardovo družino v boljšo družbo prostitutk žena njihovih znancev. Celo umor dobrega prijatelja Jacka, ki se le ovedel njihovega umazanega početja, je tej družbi nekaj povsem umevnega.
Predstava je bila pod režijskim
vodstvom Andreja Hienga do pedantne potankosti dobro pripravljena. Omogočila je nastopajočim, zlasti še glavnima protagonistoma Antonu Petjetu in Bogdani Bratuževi interpretacijo raesežnih možnosti, katerim se je nekam skrivnostno, vendar oblastno pridružila še Milena Muhičeva v o-sebi zvodnice gospe Toothe.
Teden dni zatem je bila uprizorjena v režiji Dušana Jovanoviča duhovita Ustinova komedija »Komaj do srednjih vej«. Vsestranski gledališki in filmski u-metnik Peter Ustinov je na slovenskih odrih dober in priljubljen znanec. Vsa njegova dosedanja dela «L.jubezen štirih polkovnikov«, «Trobi kakor hočeš«, »Romanov in Julija« in «Komaj do srednjih vej«, uprizorjena v slovenskih gledališčih, so doživela lep uspeh. Razen imenovanih del je bilo uprizorjenih v svetu še več njegovih dram, in če omenim, da je napisal doslej nič manj kot 17 odrskih del, je dokaz njegove izredne plodovltosti, če pri tem pomislimo, da je njegov poklic v glavnem igralski ln režllsld. Bil Je torej skrajni čas. da je tudi mariborska Drama predstavila svojemu občinstvu slovitega mnogostranega u-metniškega tvorca.
V komediji »Komal do srednjih vej«, ki je blizu bulvarke, vendar polne satiričnih puščic, se Ustinov na ironičen in tudi ljubezniv način ponorčuje z življenjskimi problemi mladih in starejših, ki jih je v njihovo življenje vnesel sedanji čas. V tem duhu se je odvijala predstava v iznajdljivi režiji Dušana Jovanoviča, ki ni zakrivala erotičnih drznosti na nekal mestih v odkritem poudarjanju laži in hinavščine tako imenovane boljše angleške družine. V igralskem ansamblu je s svojo sproščeno mladostjo in Igralskim talentom ves čas potrjevala svoio navzočnost pred vsemi Sonja Blaževa v vlogi mladostno izzivalne Helge v kateri je ponovno Izpričala že večkrat potrjeni Igralski talent. Filozofsko izražena misel, ki pre veva komedijo in ji s tem dale ceno, je najbolj izražena z avtorjevimi besedami, ki lih izreče predstavnik starejše generacije general Fitzbutres v Izvrstni interpretaciji Arnolda Tovornika: «Z lezemo lahko še tako visoko zmeraj prilezemo koma j do srednjih vej.«
Čeprav sta bili Imenovani Emil Frelih (Nadaljevanje m 5. strani)
da so germanske izposojenke v narečju Kraševcev starejšega datuma od romanskih. Iz te ugotovitve bi lahko potegnil še nekaj zelo zanimivih zaključkov, vendar pa ni šel dlje od rečenega. V svojem spisu trdi, da je našel na ozemlju, ki leži nekako med Sv. Martinom in Lokvijo, pri čemer je Komen nekako v središču, 850 besed romanskega in 430 besed germanskega izvora. Ob koncu svoje razpravice vse te besede tudi našteje. Njegov spis bi bil brez dvoma se veliko bolj zanimiv, če bi bil pri raznih izrazih navedel tudi nahajališča. V tej zvezi pa zvemo le, da se je opiral na italijanskega jezikoslovca Goidanicha, nadalje našega Karla ŠtrekJja (razprava iz leta 1887) in pa na nekega duhovnika, doma iz Ponikev («un sacer-dote nativo di Poniqua, comune di Auber del Carso*. str. 2). Zato si lahko mislimo, da je Pinguentini le malo popotoval po Krasu. Pokazal pa je vendar veliko vnemo, da bi čimbolj namnožil število be sed, ki naj bi jih Kraševci sprejeli od sosedov. Pri vsem tem pa je še očitno, da ni dovolj upošteval dejstva, da izhajajo mnoge sloven ske, italijanske in nemške besede iz prastarega skupnega korena. Na šteli bomo najprej nekaj izrazov iz narečja Kraševcev, za kotere Pinguentini trdi. da so romanskega izvora. Poleg slovenske knjižne besede bomo navedli v oklepajih še izraz, kot ga je zapisal Pinguentini, in v nekaterih primerih dodali odgovarjajočo besedo v ma kedonščini. To smo storili zaradi tega, ker nimajo Makedonci nikakršnega ozemeljskega stika z Italijani.
Po piščevem mnenju naj bi bile romanskega izvora tudi naslednje besede: golob (galub, maked.: golob), gibanica (gobana), grmada (gromada ali hermada, maked.; gromada), kadilnica (kadivnea), lož (loš), mešanica (mašča, mie-šanca, maked.; mešanica), med (met, maked.: med), pastir (pe-stier, maked.: pastir), planjava (planava), previdnost (previdnost), robida (riibida), reja (reja), rosa (rosa), sanjati (sanat, maked.: sa-nuvati), seja (seja), srp (srp, ma ked.: srp), sirk (sierk), staja (stoja, maked.: staja), trma (trma), trta (trta), vdova (wduova, maked.: vdova), ostuda (wostuda, maked.: ostuda) itd.
Naj naštejemo tudi nekaj besed, lei naj bd bile germanskega Izvora: blisk (blisk, maked.: blisk) gbst (gbstje, maked.: gost), jesen (jesičn, maked.: Jasen), južnati (južnat, maked.: užnatd ah južnati), junček (jurnček, v maked.: junica=junlca), seme (slčme, ma-k«d.: seme), svinja (svkne, ma-
ked.: svinja), vrednost (vričdnost, maked.: vrednost) itd.
Kot že rečeno, avtorja ne zanima kaj preveč, kdaj so si posamezne tuje besede utrle pot k Slovencem na Krasu. Zato pa stoji, jo v njegovem slovarčku besede, ki so si jih Kraševci izposodili na pr. pred 1000 leti in čez sku-paj s tistimi, ki so se na Krasu razširile v času fašizma, ko Sto-venci na Primorskem in v Istri niso imeli več svojih šol. Prav te besede pa nas še posebej zanimajo. Iz Pinguentinijevega slovarčka bi jih lahko Izluščili kar precej. Naj omenimo le nekatere: komisar (komasar), kontrakt (kon-trkt), svinčnik (lapeš), vojak (mil-tor), prodajalnica (nagbejo), plača (paga), dovoljenje (prmeš), areta. cija (rešt), štipendija (štepbndjo), nožiček (temperln), tarifa (terlfa), parnik (vapbr), počitnice (wokkn-ce) itd. Kdor ne pozna zgodovine Kraševcev (pa tudi Slovencev na-splošno!), sd bo nemara celo mislil, da je bila razširjevalec germanskih in romanskih izrazov med njimi zgolj neka močnejša kultura. To pa seveda ne drži.
V svoji veliki vnemi prišteva Pinguentini k izposojenkam tudi nekatera osebna imena (Lucija, Neža itd.), ki so si jih Kraševci izposodili. Tu pa naj vendarle vsaj bežno omenimo, da je prišlo pri Slovencih do važne prelomnice v zveza z uporabo osebnih imen sredi 14. stoletja. V tistem času jib je katoliška cerkev pridobila za to (morda pa jih je tudi prisili, la!), da so začeli uporabljati svet niška imena. To je pač narekovala kultura gospodujočih. In tako smo bili Slovenci oropani tudi po tej plati.
Pinguentini našteva tu in tam tudi nekatere zanimivosti. Med njimi je vsekakor narečni izraz «sowtar» (poljski čuvaj), ki naj bi ga pisec našel tudi na Pmse ku, a nastal naj bi iz besede »sal-tarius«, ki se večkrat omenja ne samo v tržaških, ampis tudi v koprskih statutih iz 14 in 15. stoletja. Prav v tem primeru bi bilo zelo na mesto, če di Pin-guentini povedal, Iz katerih kra-ških ust je slišal ta izraz
No, v zvezi s Pinguentinijevo razpravico in slovarčkom ne gre zgolj za en spodrsljaj ali dva, marveč za mnogo več. se to spravlja ves njegov spis v precej temno luč. Kraški duhovnik, Id je piscu tako blagohotno pomagal (1959), prav gotovo ni predvideval, kaj se bo iz stvari izcimilo. Nemara danes ni več niti med živimi. Pinguentini pa Je čaka' na objavo razpravice in besedišča kar precej let.
S. V.
Vreme včeraj: najvišja temperatura , 8,4 stop,, najnižja 3,4, ob 19 uri :|3,4, zračni tlak 994,2 pada, vlaga 86 odst., veter 27 km vzhodnik, sunki |j burje 65 km, nebo pooblačeno, morje razburkamo, temperatura morja 8,3 stop., dežja je padlo 7,9 mm.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 15. februarja
JORDAN
Sonce vzide ob 7.08 in zatone «•> 17.3-1, — Dolžina dneva 10,23. — W-na vzide ob 11.36 in zatone ob 3.44.
Jutri, PONEDELJEK, 16. februarja
DANILO
ČETRTA PREMIERA SEZONE SG V KULTURNEM DOMU
<Prigoda ubogega kristjana» veliko delo v lepi uprizoritvi
Premiersko predstavo je s svojim obiskom počastil sam avtor Ignazio Silone Jn bil skupno z igralci in režiserjem deležen toplega aplavza občinstva - Številni ugledni gostje iz Ljubljane, Kopra, Nove Gorice itn drugod
Sinočnja, četrta premera letošnje j sezone Slovenskega gledališča Kulturnem domu z uprizoritvijo drame odličnega italijanskega pisatelja i Ignazija Siloneja, (Prigoda ubogega ' ;j kristjana», je bila iz več razlogov ) dogodek izjemnega kulturnega po-I mena. Predvsem smo bili priče pr-I; ve izvedbe tega dela v slovenščini, ; ki ga je nalašč za uprizoritev v I; našem gledališču prevedel Mirko j Mahnič. Tako se je naše gledališče I tudi v sedanji sezoni oddolžilo svo-j- jemu načelu, da z uprizarjanjem 'I italijanskih del bogati naše pozna-| vanje italijanske sodobne literarne I; in dramske ustvarjalnosti. Potem j $ gotovo velikega pomena in v posebno priznanje našemu gledališču, j da je sinočnjo premiersko uprlzo-I ritev počastil s svojim obiskom sam | pisatelj Silone. Tretjo pomembnost j| predstavlja prvo gostovanje Andreji ja Hienga, enega najvidnejših sla |j venskih režiserjev v našem gledali lišču in gostovanje prvaka Ijubljan-| ske Drame Jožeta Zupana v glavni
I	vlogi.
V	tem sodelovanju z gledališkimi
II	umetniki iz matične domovine je J potrdilo naše življenjske nuje da se lil povezujemo v enotni slovenski kulti turni prostor, kar je očitno tudi j| v zavesti uglednih predstavnikov
kulturnega in javnega življenja v | matični domovini, ki so prihiteli na ,3 sinočnjo predstavo. Med njimi smo | videli predsednika CK ZKS Franca • !; Popita, člana CK ZKJ in predsed-ffi nika komisije za mednarodna vpra-i| šanja Vinka Trčka, predsednika Slo-I venske akademije znanosti in umet-I nosti Josipa Vidmarja, predsednico 1 komisije za manjšinjska vprašanja i pri SZDL Slovenije, predsednika ko-| misije za verska vprašanja pri IS i Slovenije Pavla Bojca, sekretarja i, ZK obalne konference Franca Bez-I laja, mariborskega pomožnega škofi fa Vekoslava Grmiča, številne dru-I ge osebnosti iz kulturnega življenja | Ljubljane in drugih bližjih sloven-: s-fcih mest, zlasti Nove Gorice, Ko-'S pra, Postojne, ter zelo številne pred-| stavnike slovenskega javnega in kulis turnega življenja iz Trsta, med ka-k terimi predsednika SKG? Gorazda f Vesela, predsednika začasnega od-\ bora za upravo Kulturnega doma dr. Tončiča in druge.
V	priti vrsti pa je velik kulturni pomen sinočnje premiere v vred-
i nosti uprizorjenega dela samega. Ignazio Silone je s svojo (Prigodo ubogega kristjana» ustvanl ' veliko literarno delo, kateremu je S dal dramaturg Valeno Zurlini verno odrsko obliko. Tema, dileme, f ki jih posreduje Silone z močjo ' svojega literarnega genija, so vzne-( miri ji ve do takšne mere, da gle-ji dedca zaposlijo s totalnim razum-| skim angažiranjem. V zgodovinskem spopadu med papežema Celestinom - in Bonifacijem, o tem kakšno je < pravo krščanstvo in o metodah cer-■ kve, o tem ali naj vlada s politično ; silo institucije ali z duhovno vsebino evangelijskega nauka, z me-j čem ali vestjo, se gotovo ne odse-1 vajo samo notranji nemiri v krizi j pokoncilske cerkve, temveč kriza l družbe, v kateri živimo na splošno,
; da, celo krize posameznikov. Prav je dejal režiser Hieng ko je dejal, da moremo aktualnost Silonejevega dela videti v enaki meri v sedanjih pretresih cerkve kot v krizi socializma kot oblasti, ki si išče v potu hudih spopadov svoj pravi humanistični obraz in meče raz sebe spačeno podobo. Za spopad dveh svetov, dveh naziranj in tako rekoč v vsaki izrečeni besedi, pred-
nom in Bonifacijem moremo najti primerjavo za sedanji čas. In tudi odgovor...
Uprizoritev v našem gledališču je bila na visoki umetniški ravni. Režiser Hieng je globoko dojel Si-lonejevo vsebinsko poslanico in svojo režijo zasnoval, tako, da je odrske efekte omejil na najnujnejše in postavil vso težo na dialog, kajti v njem je nosilm moč dela samega. V takem asketsko zamišljenem konceptu, kateremu se je sijaj-Jio prilagodila tudi scena Svete Jovanoviča, so se gibali tudi vsi akterji v okrepljenem ansamblu SG in u-stvarili povsem odgovarjajoče vloge.
V nosilnih vlogah velikih antagonistov Celestina in Bonifacija sta izstopala kot gost član ljubljanske Drame Jože Zupan in Rado Nakrst, ki sta svojima obsebnostima dala izrazito zunanjo in notranjo podobo, medtem ko so vsi ostali nastopajoči bistveno prispevali k ubranosti celotne predstave.
Občinstvo je delo in njegovo izvedbo spremljalo s pozornostjo in zbranostjo zlasti ob najbolj inten-zirmih idejnih spopadih med Celestinom in Bonifacijem in vse izvajalce nagradilo po vsaki sceni, zlasti pa ob zaključku predstave, z dolgotrajnim ploskanjem in obilnim cvetjem. Posebno prisrčnih aplavzov pa je bil deležen avtor Ignazio Silone, ko se je pojavil med igralci na odru in se z njimi rokoval.
V dopoldanskih urah se je pisatelj Ignazio Silone srečal z igralci in režiserjem Andrejem Hiengom tudi na prijateljskem pomenku v barskih prostorih Kulturnega doma.
j. k.
Sindikat pekov CGIL javlja, da bo v ponedeljek ob 18. uri v Ul. Pondaires sestanek delavcev, med katerim bodo razpravljali o ukrepih zaradi prekini-tev pogajanj za obnovitev dodatne pokrajinske pogodbe.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO TABOR — OPČINE PRIREDI
PREŠERNOVO PROSLAVO
DANES, 15. T. M. OB 16.30 V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
Spored:
—	Otroški pevski zbor Glasbene matice z Opčin — vodi Janko Ban,
—	harmonikarja in kitaristka, gojenci Glasbene matice,
—	Dr. F. Prešeren, življenje in delo z recitacijami,
—	solistka Ljuba Bercč-Košuta ob spremljavi d<r. Gojmiira Demšarja,
—	domači moški pevski zbor — vodi Svetfco Grgič.
VABLJENI!
DANES, 15. FEBRUARJA OB 16. URI BO V BAZOVICI
OTVORITEV NOVEGA PROSVETNEGA DOMA
ACEGAT javlja, da zaradi stavk, ki bodo v ponedeljek in četrtek, ne bo mogla izvesti morebitnih popravil na distribucijski mreži. Acegat zaradi tega naproša potrošnike, da štedijo, posebno v večernih urah, z elektriko.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
GOVOR ARNALDA PITTONIJA V OBČINSKEM SVETU
Stališče PSI do «preveritve» večine in odnosa do Slovencev
V polemiki s komunistko Gerbčevo je zagovarjal načelo postopnega reševanja perečih vprašanj slovenskega prebivalstva
V uvodnem delu svojega krajšega posega v razpravo o proračunu, je vodja socialistične svetovalske Skupine Fitteni obžaloval. ker so nekateri predstavniki v občinskem svetu polemizirali s PSI in se pri tem grobo vmešali v notranje zadeve stranke.
Sporazum je bil sklenjen po preveritvi sodelovanja med levosredinskimi strankami, ki so jo zahtevali socialisti na osnovi listine pokrajinskega komiteja stranke z dne 30.9.1968, je dejal, kmalu po izstopu socialdemokratske skupine iz PSI. Preverjanje je potekalo, kar zadeva PSI, brez vsakršne «mi-tteacije formule«, je poudaril, ob upoštevanju gole vsebinske in programske vsebine. Pri tem je PSI vodila skrb. da se Trstu prihrani zlo komisarske uprave, ki je nihče ne želi, upoštevala pa je tudi možnosti drugih sorazmerij sal med posameznimi komponentami. Glede tega je v zaključnem dedu, po ostri polemiki z zmernimi silami v levosredinski koaliciji, ki so po Plttonijevem mnenju poleg demokr-ščanske desnice tudi republikanci in socialdemokrati s svojo «proti-ljudisko politiko«, omenil možnost tesnejšega sodelovanja med KD in PSI tudi v okviru sedanje koalicije in izrazil upanje, da bo prišlo s tem v zvezi do širšega sodelovanja.
PSI bo v bodoče zasledovala ustvarjanje naprednejšega političnega ravnotežja, ki naj ustreže obnovitvenemu pritisku iz delavskih vrst. S tem v zvezi je poudaril predvsem nov odnos občinske uprave do sind-ikatov in pa pripravljenost za dialog z opozicijo, nasprotovanje socialistov vsakršnemu o-mejevanju sicer samostojne te samozadostne večine. Ovira je pri tem stališče KPI, je dejal in njena nepripravljenost za dialog (z Izjemo govora svetovalca Calabrie). Očital ji je tudi, da ne upošteva razmerja sil v občinskem svetu.
Glede bistvenih vprašan.) je bil dosežen sporazum, toda ostajajo po Fittomijevem mnenju tudi razlike med levosredinskimi stranka
vsem pa v dialogih med Celesti- ml. Med temi Je megleno omenil
Lep jubilej zavedne Amalije Castellanijeve
mestnega področja, saj se je v vsem svojem dosedanjem življenju, še posebej pa v mračnih dneh fašizma in vojne izkazala kot dobra mati, dosledna Slovenka in odločna borka za pravičnejši svet.
Amalijo Castellani predobro poznamo, da bi ji peli slavospeve. Ne bi jih z zadovoljstvom sprejela. Sicer pa to tudi ni potrebno. Ker so ji moža, ki je bil v službi na financi, prezgodaj upokojili, ker ni sprejel črnega fašizma, in ker ji je vrh tega umrl, ko ji je bilo komaj 47 let ter ji zapustil pet fantov, ki jih je bilo treba spraviti h kruhu, ji življenje ni moglo biti lahko. Nasprotno, težav je bilo veliko in preveč. In vendar je Amalija Castellani zmogla vse to in pri tem vzgojila pet zavednih in naprednih slovenskih fantov, ki so se v dneh velike preizkušnje vsi vključili v Osvobodilno fronto, v kateri je sodelovala tudi sama. In po osvoboditvi je bila povsod zavzeta, kjer se je vodila borba za uveljavitev ciljev antifašistične borbe, predvsem za uveljai7itev osnovnih pravic slovenskega življa pri nas in pravic delovnega človeka nasploh.
In tudi tedaj, ko je marsikdo popustil ali pojenjal, je ona nadaljevala in še druge vzpodbujala k delu za pravično stvar. In ko ji ob lepem jubileju čestitajo sinovi, snahe in vnuki, se tem iskrenim čestitkam in voščilom pridružuje tudi Primorski dnevnik, kateremu je ju-bilantka zvesta od vsega začetka.
Na dan, ko bi se bili morali s temi vrsticami spomniti življenjskega jubileja Amalije Castellani, je bila v njeni družini in še posebej v njenem srcu žalost, velika ža lost, kajti na mrtvaškem odru je ležal eden njenih petih sinov, Mario, ki ga je njej in vsej družitii še tako mladega ugrabila neizpros na bolezen. In če se njenega 75 rojstnega dne nismo zaradi tega mogli spomniti na njen rojstni dan, ne moremo mimo tega njenega življenjskega praznika, da bi se vsaj na kratko ne spomnili te tako preproste, delavne, zavedne in požrtvovalne ženske, ki je ne poznajo, cenijo in spoštujejo le ljudje s Kolonkov-ta in Uovt, pač pa mnogo širšega
delavske zadruge in obljubil večini, da se bo PSI držala upravnega dogovora o izvolitvi novega vodstva ustanove, da pa ohranja politično samostojno mnenje, po katerem se morajo zadruge (kot odločno zahteva leva opozicija) vrniti v roke članstva, čeprav morajo krajevne javne ustanove ohraniti svoja mesta.
Drugi del govora Je Pittond, predvsem v ostri polemiki s komunistko Grbčevo, katere poseg v razpravo smo v izvlečku objavili pred tednom dni. posvetil vprašanju slovenske narodnostne manjšine, točneje odnosu socialistov do teh vprašani.
((Posebno moram poudariti izjavo občinskega odbora, da bo do tega vprašanja zavzela odprto m demokratično stališče«, je dejal, ((potrdila je obveze iz leta 1969 o občinskem osebju, toponamastiki, rajonskih komzultah in drugih za. htevah, kil .jih bo mogoče rešiti«.
Obsodil je izpad Grbčeve v polemiki z odnosom odbora do vprašanja zavrnjenih davčnih prizivov v slovenščini m zavrnil obtožbe proti odborniku Hreščaku.
Predvsem pa je zavrnil obtožbe PSI, da strumentalizira slovenska vprašanja z namenom prikriti tiho, nebolečo asimilacijo, kot ((žaljive« za stranko, ki se sklicuje na delavski razred in je «po svojem izročilu internacionalistična« ter je vedno ((branila interese vseh na-rodnostrnih manjšin«.
«PSI Je prva načela manjšinska vprašanja stvarno«, je nadaljeval, (dn leta 1965 ustvarila pogoje, na osnovi katerih je sedaj možno postopno reševanje mnogih vprašanj slovenskega prebivalstva«.
Skliceval se je nato na vsedržavni dokument PSI, o katerem je sodil. da je brez dvoma najboljši in postavil alternativo med zahtevami Grbčeve «vse in takoj« ter socialističnim načelom ((postopnega, toda stalnega napredovanja«.
V zaključnem delu Pittonljevega posega je prišlo do prerekanja s komunisti, ko mu je vodja svetovalske Skupine KPI Rossetti očitaš, da «so potrebna dejanja in ne besede«.
Piittoni: «Vsak dan se ponavljajo naša dejanja«.
Rossetti: «Ce Je tako, naj Hreščak vstane in odgovarja na naša vprašanja v slovenščini...«
Pittoni: «So druge stvari in druga vprašanja, ki so važnejša. PSI se je zavzel za izboljšanje odnosov dežele Funlamije-Julijske krajine s Slovenijo in ustvarilo se je vzdušje, da je lahko prispel ha obisk v Trst predsednik slovenske vlade Kavčič... Ce pa ni ustreznih zakonov za zaščito manjšine In če so drugi zakoni, M te pravice omejujejo, so odgovorne za to nekatere večinske sile... Vsekakor pa smo v Trstu, kar zadeva pristojnost občinske uprave, storili vse, kar je bilo mogoče storiti...«
V LJUBLJANI
Delegacija ACLI v gosteh sindikatov
Delegacija združenja katoliških delavcev pokrajine Furlanije - Julijske krajine ACLI je imela včeraj v republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije razgovor o sistemu samoupravljanja in razdelitvi dohodka v Jugoslaviji. Člani italijanske delegacije so poleg tega obiskali tovarno «Sava» v Kranju.
Brzojavka Lonze ministru Boscu
Odborniik za finance in podžupan Lonza je poslal finančnemu ministru Boscu brzojavko, s katero ga opozarja na resne posledice, ki jih bodo utrpeli davkoplačevalci in občinska uprava zaradi stavke uslužbencev davkariije. Občinski svet in
odbor sta razpravljala o tem problemu in predlagalata dva ukrepa. Predvsem naj bi dali možnost davkoplačevalcem, da bi plačali prvi obrok v februarju na podlagi lanskega davka (razliko bi plačali potem), sicer bodo morali plačati dva obroka skupaj v aprilu. Poleg tega občinska uprava in občinski svet priporočata ministru, naj se sprejmejo zahteve uslužbencev, u-poštevajoč njihovo delo. Zaradi stavke so v škripcih občinske finance in občinska uprava upa, ter pričakuje, da bo spor čimprej in ugodno rešen.
Sestanek odseka za obrtništvo pri SGZ
Pod vodstvom predsednika St. Bo leta se je predsinočnjim sestal od sek za obrtništvo pri Slovenskem gospodarskem združenju. Na seji so razpravljali o raznih problemih s področja obrtništva in v tem okviru zlasti o skorajšnjih volitvah v pokrajinski odbor za obrtništvo in v ustrezno bolniško blagajno.
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM Ignazio Silone
PRIGODA
UBOGEGA KRISTJANA
Prvič v slovenščini
Prevajalec: Mirko Mahnič Scenograf: Sveta Jovanovič Kostumograf: Alenka Bartlova Režiser: ANDREJ HIENG
Danes, 15. februarja ob 16. url (Abonma red B — nedeljski popoldanski)
v sredo. 18. februarja ob 20. url (Abonma mladinski — v sredo)
v četrtek, 19. febr. ob 20. uri (Abonma mladinski — v četrtek)
v soboto, 21. februarja ob 20.30 (Abonma red A) v nedeljo, 22. febr. ob 16. uri (Abonma okoliška)
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure in eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav, rezervacije po tel. 734265.
Jaka Stoka
MOČ UNIFORME
burka s petjem v treh dejanjih
V	ponedeljek, 16. februarja ob 20. uri v nilski Bistrici
V	torek, 17. februarja ob 20.30 v kinodvorani v Skednju
DOLINSKA OBČINA priredi danes, 15. t. m. ob 9.30 v dvorani občinskega sveta v Dolini, konferenco o slovenski šoli s temo
.TEŽNJE IN PRAVICA SLO-VENCEV FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE DO POPOLNE, MODERNE IN DEMOKRATIČNE SOLE«.
Uvodni govor bo imel ravnatelj Slovenske trgovske akademije prof. Vladimir Turina. Sledila bo razprava.
POPRAVEK
_ V včerajšnji številki, in sicer v članku pod naslovom «22 novih stalnih učiteljev na slovenskih osnovnih šolah« se je vrinil tiskarski škrat, kot nalašč, prav med seznam učiteljev in učiteljic, ki so zmagali na natečaju in bodo dobili stalno službeno mesto. V IIL odstavku, 5. vrsta, je pravilni priimek Barei (Lucija) in ne Barsi.
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiivmiiniiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiMinitiiiiiiiiiii
PROSVETNO DRUŠTVO ((SLOVENEC« — BORŠT
čestita učitelju folklorne skupine Bertu Bairačiču in soprogi Tanji oto rojstvu sinčka Roberta.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
14. februarja 1970 se Je v Trstu rodila 11 otrok, umrlo pa Je 10 oseb.
UMRLI SO: 59Jetnl Tlberio Dl Quarto, 77-letnl Antonio Covacoi. 34-letn-1 Giuseppe Cappelli, 69-letna Bru-na Bose (lin, 79-letrvl Vincenzo Surlan, 80-letni Cario Martinah, 80-letna En-rica Loser por. Presetnlk. 79-letni Glo-vannl Del Ben, SOJletna Ollmpla Spa-darto vd. Lipossi, 91-letna Emma Mil-loch vd, Ursinl.
OKLICI: Novinar Franeasco Franzu in uradnica Maria Eugenia Pumo, pre-voznik Ezlo Spazzapan In gospodinja Nives Vidrini, študent Emliliio Magris in uradnica G a b-rlela a Man zet bi, industrijski izvedenec Stefano Sclor-tlno In učiteljica Maria Grazia Sabo, upokojenec Pletro Zecchin in gospodinja Molfina Basso, industrijski izvedenec Franco Fomassaro In frizer, ka Liliana Crisanaz, zavarovalni agent Paolo Cergo-1 In uradnica Liana Stara, industrijec Roberto Zlppo in gospodinja Maria Grazia Nocela, častnik Javne varnosti Vivlano Tatnasla in gospodinja Amina Avaltroni, mehanik Mario Pin in gospodinja Neva Do-bric, mehanik Edoardo Umek m prodajalka Claudi« Sabadin, natakar Do-menlco Contursi In prodajalka Nadja Lacchint, trgovec Odorieo Petronio in šivilja Garnela UMvt, delavec Silvio Rovattl in pletilja Jone Blttesnik, železničar Giovanni Rosaetto In prodajalka FioreJla Brezovec, trgovec Ne-vio Martelianl in prodajalka Llvla Canclanl, uradnik Pietro Dl Maržo (n gospodinja Cnoolflssa Trentacoste, višji narednik Ginllo Lupini in učiteljica Glusepplna Germinara, učitelj Claudlo Giorglnl in uradnica Lulglna Franckino, hidravlik Lodovlco Placer ln gospodinja Carmen Costantlnl, u-radniik Paolo Lo Terao ln uradnica Laura Pahor, pristaniški delavec Vtn-cenzo Marslch ln delavka Silvia Pečar, mehanik Giorglo Alchhoflzer ln šivilja Libera Pecchlari, zapriseženi čuvaj Marto Francovlch ln šivilja Ludmilia Caizi, težak Mero BeUafon-
tana ln prodajalka Carmela Fenluga, pleskar Mario Giuseppe Vrtovec in gospodinja Danica Glustlna Ferluga, geometer Giovanni De Riz in univ. študentka Astrid Ludvik, strojni kapi-tan Vincenzo Iliimninato in uradnica Luisa Scoccimarro, odvetnik Paolo Scotti in arheologinja Franca Masel-U, uradnik Guido Gurlan in uradnl-oa Dorina Vldonis, šofer Marto Bre-cevic in gospodinja Giuditta Coma-chin, uradnik Vittonio Fracchionl in uradnica Luciana Gelsl, strugar Giuseppe GeromeHa in šivilja Marta Severina Davanzo, uradnik Glaudio Bacco in uradnica Emtlia Batič, u-radnik Gianfranco Moretti in uradnica Laura Stropnik, barist Vincenzo Monglello in barlatka Bradamanda Montecaivo, delavec Paolo Lotto ln hoteltrka Glusepplna Smanla.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AJFAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8, Clpolla, Ul. Belpogglo 4, Al Due Luc-d, Ui. Glnnastica 44. Miami, Drev Mtramare 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 16.36 do 6.336)
Dr. Gmelner, Ul. Giulia 14, Man-zoni, Largo Sonnlno 4, INAM, Al Cedro, Trg Oberdan a, Al Gemelll Ul. Zorutti 19/c.	’
loterija
V Slovenskem klubu
bo predaval v torek,
17. februarja ob 20.30 umveraitetnd profesor astronom dir. FRAN DOMINKO o temi
ZADNJA POMEMBNA ODKRITJA NA NEBU
Predavanje bo predavatelj obogatil z vrsto zanimivih diapozitivov.
Na zanimiv torkov večer našega priznanega predavatelja in znanstvenika, vkljudno vabljeni 1
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL
priredi v petek, 20. februarja ob 20.30 v prosvetnem domu na Proseku
Prešernovo proslavo
Vljudno vabljeni vsi!
PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU
V četrtek, 19. t. m. ob 20.30 bo v društvenih prostorih
proslava Simona Jenka
Gostovali bodo člani prosvetnega društva Ivan Cankar s pevskim zborom, recitacijami in govorom.
Vstop prost.
Vljudno vabljeni vsi!
BARI
CAGLIAR1
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
Z 1 X
Kvote:
83 59	63	55	41
12 23	42	88	73
37 83	18	33	32
34 50	1	72	79
53	7	1	67	5
33 77	88	61	25
84 23	46	35	5
17 13	2	7	51
90	2	56	68	14
!	51	1	19	3	35
ENALOTTO sc X X 2 1	2	X	2 1
12 — 6.493.000,		a	
— 19.700 lir.			
Glasbena matica — Trst
V petek, 20. februarja ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
koncert tria Lorenz
iz Ljubljane
PRIMOŽ LORENZ — klavir TOMAŽ LORENZ — violina MATIJA LORENZ — čelo
Spored obsega skladbe Beethovna, Ramovša ln Dvoraka.
PROSVETNO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN v Boljuncu pfitedi v četrtek, 19. t. m. Olj 20.30
Prešernovo proslavo
v prostorih domače šole.
Nastopajo učenci osnovne šole, člani Slovenskega gledališča In društveni mešani pevski zbor.
Ob tej priliki bodo razdeljena Gallusova odličja.
Vljudno vabljeni 1
PROSVETNO DRUŠTVO «SLOVENEC» — BORŠT
vabi na
Prešernovo proslavo
ki bo v soboto, 21. februarja ob 20.15 v srenjalti hiši. Nastopajo:
domači pevski zbor, osnovnošolski otroci z recitacijami in petjem ter članici Slovenskega gledališča v Trstu — Leli Nakrstova in Zlata Rodoškov®..
Razstave
V	galeriji moderne umetnoitl «Rus
90i na Korzu Italija 4, se nadaljuje razstava tržaškega slikarja Maria Chiesure. Razstava bo odprta do 15. februarja.
V	umetnostni galeriji eRossonli je
osebna razstava slikarja Luciana Cor-rlera. Na razstavi Je večje število olj.
UKANA - pretresljiv roman o slovenskem
narodnoosvobodilnem boju, za katerega je avtor prejel visoko priznanje - nagrado iz
PREŠERNOVEGA SKLADA
Tone Svetina
('KANA
III. del
Pohitite z nakupom!
Uiailta ItnfifotM
TRST - Ulica sv. Frančiška 20 . Telefon 61-792
Gledališča
VERDI
Danes se bo pri gledališki blagajni, kn bo odprta od 9.30 do 13. ure, začela prodaja vstopnic za druga predstavo Manmlnove opere «Upanje« (La spe-ranza). Predstava, kil bo v torek ob 20*30, Je za abonente reda C za parter ln lote ter B za balkon ln galerije.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes ob 16.30 ponovitev drame Vica Faggla ln Lulglja 9quarzlne «Fet dni v pristanlBču«.
Nazlonale 14.30 «Goodbye, Mr. C hipa«. Peter 0'TooHe, Retula Clark, Sir Michaeli Redgrave. Panavision. Me-trocolor.
Eden 14.30 «111 prime premilo sl oblama Irene«. Technčcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenlce 14.30 «G1( avvoltoi han.no farne«. Shiriey MacLaine, Cllnt East-vvood. Technicodor. Panavision.
Grattacielo 14J00 (oCandy», Marlon Brando, Richard Burton, E. M. Salerno. Technlcolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 15.00 «Fiore di cactus«, Ingrid Bergman, W*lter Matthau, Col-die Hawn, Jack VVeston. Tecbnlco-lor. Zadnja predstava ob 22.10.
Rltz 15.00 »Cuari solitori«, Ugo To-gnazzi, Senta Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatlco 14.30 «Nei labtridnto del sesso«. Teohnicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 14.30 *Amarsi male«. Susan Scott, Gianni Macchia Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 14.30, 19.00 ln 21.45 «La ten-da rossa«. Peter Fynch, Olaudiia Cardlnale, Sean Connery. Technl-color.
Cristallo 15.00 «James Bond, agente 007 al servlzlo segreto di sua Mae-stš«. Technlcolor.
Capitol 14.00 «11 prof. dott. Guido Tersllli, primario della olinica Vil-la Celeste, convenzionata con le mutue«. Alberto Sordi. Technlcolor.
Moderno 14.00 »BuHiitt«. Steve Mc Queen, Robert Vaughatn. Technlcolor.
Impero 16.00 uNelTanno del Slgnore«. Technlcolor.
Vlttorio Veneto 14.30 «Petulla», Ju-lle Christie, George Scott. Techni-color. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Ideale 14.00 »Paperino shovv«. Technlcolor.
Abbazia 16.00 «Meglio vedova«. Vlma Lisi, Peter McEnery, Gabriele Fer-zetti, Lando Buzzanca. Technlcolor.
Astra 15.00 «Vedo nudo«. Nino Manfredi. Technicolor.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo »Ivan Cansart vabi moške pevce, ki Jih zanima 2h°-rovsko petje, da se udeležijo pevske vaje, ki bo v ponedeljek, 16. te‘ bruarja, ob 20.30 v društveni dvorani, Ulica Montecchl 6. Vljudno vabljeni vsi pevci.
Prosvetno društvo »Ivan Cankar* obvešča, da bo v ponedeljek, 16. trt-i ob 20.30 uri odborova seja.
Prosvetno društvo »Ivan Cankar* obvešča, da bo pošolski pouk w osnovnošolske otroke vsak torek I" četrtek od 15. do 16. ure v društv*-nih prostorih. Ulica Montecchl 6.
Prosvetno društvo »Slavko Skaj*
perlei pri Sv. Ivanu obvešča vse J* letnike na VELIKO PLANINO, ® bo avtobus odpeljal danes, februarja točno ob 6,30 Izpred kve pri Sv Ivanu. Avtobus se bo minut kasneje ustavil še pri Rosse,‘' tljevem spomeniku ln pri Portirt«-
SPDT priredi danes, 15. t. ®' avtobusni izlet v Trbiž ob smučarskega tečaja. Cene: 1200 11 člani, 1400 lir nečlani. Vpisovanje Ul. Geppa 9, tel. 31-119.
ETSI - CISL priredil d a n e S, 18' t. m. smučarski izlet na Nevegal odhodom ob 5.30 s Trga Oberdrt-Cena 1.400 lir. Za vpisovanje se J treba obrniti na ETSI v Ul. Cardtk' ci 35. tel. 734320 ln 734323.
Prosvetno društvo France PreJer* v Boljuncu priredi v nedeljo, maroa enodnevni smučarski lzl*t Vogel. Vpisovanje pri Tatjani 7"***! ln Gabrijeli Žerjal. Po telefon« " 17. do 19. ure na št. 228114.
KINO Nfl OPČINAH
danes oto 15. url Super Pana-visian Technicolor leip ln zanimiv film:
L'ORO DEI MAOKENNA Igrajo:	Gregory Pečk. Omar
Sharif in drugi.
KINO c|RIS> PROSEK
danes ob 16. url Cinemascope barvni dramatični film:
CUSTER IL RIBELLE Igrajo: Wayne Maunder. Slim Piokens, Mary Ann Amboley.
Mali oglasi
NA OTROŠKEM PUSTNEM RAJA-NJU, ki Je bilo v nedeljo, 8. t. m. V Kulturnem domu so našli tri Izgubljene rokavice In zapestno uro.
DOBRO POSLUJOČA ln donosna ma-la industrija Išče družabnika sode-lavca s kapitalom. Telefonirati na st 33-743, Trst.
»CITROEN« mehanična delavnica Samarittanl ln Mlceo In prodaja na. domestnlb delov. Ulica Rlttmeyer 4/»
ODDA SE ŽE ZNANA KROJAČ. NICA z vso opremo v Drevoredu XX Settembra 22. Bavčer tel. 96796.
MEDNARODNA DRUŽBA, ki deluje na zavarovalnem področju, Išče za Trst, Gorico ln okoliške občine resne pomožne agente ali producente, tildi če so zaposleni. Nudimo dobre ekonomske pogoje ln možnosti kariere.
Pošljite življenjepis In predstavite se v ponedeljek ali torek od 15. do 18. ure «CENTRALE», Ul. Orlani 3/II, 34131 Trst.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. Gornika daruje družina Vinico Go’7'1* 5.000 lir za prosvetni dom v B*2®" vici in 5.000 lir za športno društv Zarja.
Ob priliki otvoritve daruje And®) Metlika 2/100 lir za prosvetni Bazovici. Namesto cvetja na 620” pok. Emilije Ostrouške daruj« gela Vremec por. Hrovatin 3.000 J*r za športno društvo Polet. PeVS^ zbor s Proseka-Kontovela daruj« r' mesto cvetja na grob pok. Andm Daneva 5.000 lir za spomenik PaJ~_’ za-nom na Proseku in 5.000 lir & P” pravilo partizanskega spomenika •* Kontovelu. .
Ob io. obletnici smrti nepo®1®* sestre Malice Kocjančič roj. Vitez* je spominjajo: sin, sestri in brz: ter poklanjajo 2.500 lir za p.d. Iv® Cankar in 2J500 lir za SZ Bor. ■
Namesto cvetja na krsto Uje Furlan daruje družina
1.000 Ur za p.d. Skedenj.
Namesto cvetja na grob trag*® preminulega Karla Sancina darUPjj
K*v..»«iuiv6a iVdi žd OdlUUItd	-J
Erika in Pavel Fonda 2.000 Uf-p.d. Skedenj in 2.000 Ur z* *** v Skednju.
Namesto cvetja na grob pok. g. ravnatelja Stanka Škrinjarja^ rujejo nekateri učitelji dolin®7?* ravnateljstva 6,000 Ur za Marj®1®?;
Namesto cvetja na prerani srobjfr nuele Mustachi darujejo Karta, ln Andrej Cok 3.000 lir za Pid. sirL perle in 3.000 Mr za Dijaško
V počastitev spomina pok, AX£|(r Čoka daruje Anton Gombač L000 -za prosvetno društvo Lonjer-KatinšJJ V počastitev spomina pok. AVfP1?, Čoka daruje Marija Ruzier 1.5°° |fr( za SZ Bor. V počastitev spon-/, pok. staršev Andreja in Josipih* daruje Viktorija Cok 2j000 llr Dijaško matico.
ZAHVALA
Vsem, Id so na kateri koU sočustvovali z nami ob bric®3 gubi nate drage
Emilije Gherdevich
por. Meneghetti
se najlepše zahvaljujemo. p Mama, mož, sinovi in ter brat z družina®* Trst, Bollunec, Melbourn*,
15. februarja 1970.
Na današnji dan so desetimi leti položili v 'erfl nd grob natega drageR® » nepozabnega očete, tasta v noneta
Srečka Ražma
Ob tej priliki se klanjamo n jegovemu spom1 nu.
Družini Pečar in 11®^**' 1970-
Sporočamo žalostno vest, da nas Je za vedno zaipu^* naša draga žena, mama ln nona
OLGA PERTOT
Pogreb drage pokojnice bo Jutri, 16. t.m. ob 15.30 Iz?**5 nabrežinske cerkve na domače pokopališče.
Žalujoči mož Pavel, sinova, hč«rj*" nevesti, zeta, vnuki ter drugo sorod**'
Nabrežina, Sv. Križ, 15.februar.ja 1970.
Sporočamo žalostno vest, da Je preminila naša d*-8®4 mama
FRIDA GROM roj. DOLENC
Pogreb je bdi na Proseku pri Trstu, 12. februarja
Najlepša zahvala č. g. župniku, pevcem za ganljivo P®*1 te vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Se posebna la dir. Sumljevl ter vsemu zdravstvenemu osebju onkol0®** klinike v I^jubljanl.
Sinova BOGDAN In ZDBN*° ter drugo sorodstvo
New Yortk, Rim, Opčine, Prosek, DevinščJna, Ljubljana.
15. februarja 1970.
PnmorstrSfnoviiit
PO ZAMISLI TRŽAŠKIH STROKOVNJAKOV
Kakšno bo področje ob meji pri Fernetičih po zgraditvi postajališča za tovornjake
OPČINE
A: carina, B: razne storitve, C: zasebne pobade - Pravočasno zaščititi pravice domačinov
SE2ANA
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V MILJAH
Odobren občinski proračun za 1970
Poročilo župana o delovanju dosedanjih občinskih uprav
mejnega prehoda so danes na primer tudi štirje poslovni prostori: gostilna, bar, trgovina z jestvinami in trgovina z mešanim blagom; kako bo zajamčeno njihovo poslovanje v prihodnje, zlasti še, če je res, da se tod okoli že pojavljajo
kortSL cr*'ez shematično prikazuje druga unovina. V neposredni bližini Ureditev področja pri Fe™"-»tailj - -er 130 sta*° operativno osiv^T^ za tovornjake, kjer jj^ootočena carinska služba «(ki.0VI?' Promet med Trstom in Ju-
IjSVijo ij, kjer se bosta spojin
italijanska in jugoslovanska Itgj ^osta. S skice je tudi razvidno, da k0, speljana do mejnega preho-kojji^o cesta Razdrto-Sežana, do , Približno segala sežansko j^sko skladiščna baza, kje bo tel j^oorna stal jugoslovanski mo-R W'
Por?1- se tiče italijanskega avto-slfJk’ 113 predvidevajo načrti na-^nJe; postajališče se bo razte-8tev 'S leY* strani državne ceste DesL k* v°di z Oočin na Fer-PerJj;. .m sicer od ce‘,e, ki se pri Pa f| 1 . cepi proti Repentabru, za,,. °TZ?leaniške proge Opčine Se-"Uzno od proge in nekako do
cest„	<>a proge m neka Ko do
ki ^tev. 202 (kamionske ceste), Pio o - 0 medtem od Proseka mi-»Delior0111 in naprej proti Trebčam bolj P° trasi, ki bo šla mnogo bo n,, severu od današnje in ki F’errwle<:. a sedanjo cesto Opčine-»toe« C1 skoraj na višini železniške
Pogt. pa bodo uredili obširnejše ^rsldh6 23 Postavitev novih gospo-raani^ dejavnosti in uresničitev kro - Pobud. To področje, za ka-It^tpr®6 ni pravih načrtov, in za boT? tudi ni znano, koliko sveta vzelo, je na naši sliki ozna-j/ s črko C.
PaJrti^dručji A in B pa so ustrezni Pifc,ji 26 Pripravljeni. Prvo bo na-
carinski službi in bo ob-objj/ 80.000 kv. metrov. Imelo bo ^in JKav°kotnika s stranicama PetjAj /00 m. Od ceste Opčine-Fer-Ppvj0° pomaknjeno za 140-150 m S|daniik ' pas °d cesti pa bo po Potk-J- načrtih postal rezidenčno P« dv/6' Področje A bo razdeljeno Pkvjj.? .Polovici: ena polovica se bo sp)efjJaIa 7 blagovnim prometom v Pietoe,^0^ Trstu, druga pa s pro-•k bo” v nasprotno smer. Poveza-Orebgjz dvema cestama z mejnim •Pa , jri dvema drugima cesta-tiškj^Ppdročjem B, z novim želez-*ko J,, urom pa neposredno z open-^rPer^iaj0 Končno bo področje A štev. ji0 .Povezano z državno cesto testo ,Jn z razširjeno kamionsko ka,hioiTt' Presečišče državne :n 'ar	ceste bo izvennivojsko
5it druEor1]fjanje pr0meta -z. 6,16
' tiritO!'’ ’ zl*o urejeno po sistemu Pod®** deteljice*.
0?l'Pčet)^Je’ H* ie na našem črtežu j'a?nitflK> s črko B, bo namenjeno ^•OOO ■ britvam in bo obsegalo ?>a	,v- metrov. Tu bodo sčaso-
e stavbe, v katerih bodo
i	datlji motel, informacijski in
■ u.rad. menjalnica, pošta, ^avripKl, 'n telegrafski urad, u-**, Dr»' • vde> mehanične delavni-4)lke 'r’,ce ‘n parkirišča za tovor-Področje bo po vsem tem X,ž?° ne le industrijskemu in j"oiazcf!nu prometu, amoak tudi ^r'zniii U *n ziasd mednarodnemu
Učltg^^-niški tir, razne ceste, pri-w,lepoSr,^n?0i!1(?^* naprave bodo /Cij i“rwni bližini omenjenih pod-vVrt'npVZ6'’ še ok°d ^0 0M kv.m JbiVttac Celotna cona je kar pri-/tov, uresničitev omenjenih riali4 viti J ie skoraj ravna (nadmor-Ji 327 ^ Bre °d 318 - minimum J?) h,.,111 ~~ maksimum), in je sko-J®lln i„So,TI brez značilnih kraških N rJ) i|Vfll. Ckma spada deloma ^ obljl^^iirslio. deloma pod trža
j4	zase predstavlja bodo-
^^»uitev mejnega prehoda. Za (N »Promet bodo uredili pred sa-JfOO k,, °dom asfaltirano ploščad hS^iič ,r?' Pcehod bo štel dvanajst <hti st ®®st za promet v smeri INtn«, stu in šest za promet v najeto -.srner Na tem odseku bodo širili v' 38 v dolžini 1500 m
bi' ParldSiA4 m' ob n!ej pa P°sta
h 4 In l sca za osebne avtomo-HrJ bencinske črpalke. Sedanji v biška P°d katerim je speljana že
Proga, bodo podrli In po-intrib Predelali ter g;i prilagodili novega kompleksa. Soto^hMjaki so izračunali, da bo ? A in d rt, to je ureditev podro-& Er a Brfldnja potrebnih stavb, 1%, K» adnja novega mejnega pre i«11 rwJl»'s'r‘tev obstoječih cest, od-
ii	^'čnin in ureditev raznih L?giw>U4tur (soeljava električne e-» 8 rn e?de itd.), zahteval izda-S? Pori/' ,'rird lir, brez predvidene-th v nu°-a C- ki b° poglavje zase b/ria i ru katerega bodo imeli
klavno besedo zasebni po
Nki »®|?5 tem P® se> kakor pri tDrPi»K! J1 invni pobudi, postavlja l/V) 1?,.. kako in v kakšni meri 1,'rinA.j/^čitene pravice prizadetih ['rii^boV' Po kakšni ceni bo od-i/i h»a , 7-emlja, koliko bodo last Podrli e|cd za h>še, ki jih l«>do ' ^ kako jim bo ocenjena
Kakor smo na kratko že poročali, je bila v petek zvečer seja miljskega občinskega sveta, ki je z absolutno večino odobril letošnji občinski proračun. Proračun milj-ske občine za leto 1970 predvideva 201.912.037 lir dohodkov in 173.942.315 lir izdatkov. Primanjkljaj (173 milijonov 942.315 lir) bodo krili z dodatnimi pristojbinami (37.537.100 lir), s prispevkom vladnega komisariata (49.800.000) in s posojilom (86 milijonov 605.215 lir).
Ob zaključku razprave o proračunu je podžupan Tominez, ki je predsedoval prejšnji seji, odgovoril na vprašanja in kritične pripombe nekaterih svetovalcev, nato pa je o občinski problematiki, o proračunu in dosedanjem delovanju občinske uprave spregovoril župan Millo. Predvsem je pripomnil, da se ne razlikujejo mnogo stališča svetovalcev večine in opozicije glede osnovnih vprašanj. Danes se mnogo govori o načrtovanju, je rekel Millo, miljska občinska uprava pa se je že leta 1949 lotila načrtovanja in je v dobri meri tudi uresničila svoj program. Pri tem je omenil
p™d.u»ikl »katerih vatoov teiročja C Pr«iv= pa jim * tar
Milana, kot sta konkretno Motta in Pa vesi? Najmanj, kar lahko zahtevajo domačini, je to, da jim pristojne oblasti zagotovijo prednost pri obnavljanju starih in uresničevanju novih pobud v okviru področja B in pozneje v okviru pod-
ba zagotoviti pravično odškodnino za razlaščeno imetje in pa takojšnje izplačilo ustreznih zneskov. Brez denarja je namreč nemogoče začeti karkoli ne pri Fernetičih ne nikjer drugje.
E. F.
uiiiiiiiiiiiiiimmmiiiitiimmiiiuiiiiiiiiiimitMiiiiiifiuiiiimiMtiMitiniiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiitiiiiriimiiiitiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMitiititiiiiiiiimiiiiHiiiii
ŠE NEKAJ O LETOŠNJIH PUSTNIH PRIREDITVAH
Kraški pust se je letos uveljavil tudi po tržaških ulicah in trgih
«Kriska ohcet> je odnesla v Trstu drugo nagrado, tretji nagradi pa trebenski € Paket} in repenski <rGrandi Motori»
Letošnja predpustna doba Je bila zelo kratka, zato so se pustne prireditve kopičile zadnje dni in ni bilo dovolj časa na razpolago za priprave na večje prireditve. Kljub temu .je tudi letos sodelovalo z alegoričnimi vozovi precej vasi na Kraškem pustu in skupin na mtijskem karnevalu ter škedenj-skem pustu, oziroma v sprevodu alegoričnih vozov na pustni torek po tržaških ulicah s Trga Unlta do Skednja. Povorke po Trstu so se s svojimi vozovi udeležili tudi Križani, Trebenci in Repenči. Križani so odnesli drugo nagrado, dve tret. Ji pa Trebenci in Repenči, medtem ko so škedenjci odnesli prvo nagrado s svojim «Cirkusam,>. Druga nagrada, ki so jo dobili Križani v Trstu je vsekakor lepo priznanje in spodbuda. Kriški ohcetarji, ženin jn nevesta, mladinska godba na pihala, priče In svatje so se pripeljali na dveh vozovih, s ((konjsko vprego« in ((lokomotivo«. Bela konja sta Jezdili dve brhki deklici, godba je nepretrgoma igrala, ženin in nevesta pa sta občinstvu metala prave konfete, kot na pravi ohceti. Prikaz ohoetl v pustnem obeležju je zelo ugajal Tržačanom, k! so gledali sprevod vozov.
V Križu so se dostojno tudi poslovili od pusta. V sredo popoldne jo bil. kljub slabemu vremenu, pustni pogreb, žalostlnke Je zapel pevski zbor, Igrala pa je tudi ml a dinska godba.
Tržaški župan je s posebnim odlokom preklical parkiranje v reb-
rasti obliki za avtomobile na Trgu hodnih posvetovanj z raznimi usta-
in dvojni rebrasti obliki na posebnem parkirnem prostoru na omenjenem trgu vzdolž in ob palači Silosa.
Opozorilo partizanskega združenja ANPI
Nekateri bivši partizani s Tržaškega, ki so vložili zadevno prošnjo, zdaj prejemajo iz Rima sporočilo, da jim je posebna komisija priznala status partizanskega borca. Prošnje se zelo počasi rešujejo, vendar je upati, da bo zadeva stekla.
Partizansko združenje ANPI vabi vse bivše partizane, ki dobijo sporočilo o priznanju, naj se čimprej javijo na sedežu združenja — Ul. C. Battisti 8, zaradi važnih sporočil.
Deželno načrtovanje in vloga obrtništva
Deželno odborništvo za načrtovanje je začelo v pripravljalni fazi drugega razvojnega načrta Furlanije - Julijske krajine vrsto pred
Druga nagrada za posrečeno zamisel Križanov
lllllllllllimilllllllMMIIIIIIIIIMMIIIIIimiMfltimillimtlllMIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIMIItllMMIIIIIIIIIIIIIIIIHlIllllIlllI
V
Se o «Kraškem pustu 970»
tem
okviru je bil včeraj v Trstu na deželi sestanek s predstavniki obrtnikov in sindikatov. V začetku sestanka je odbornik Stopper nakazal kriterije deželne uprave pri pripravljanju načrta, nato pa je omenil vlogo obrtništva v njem. Omenil je tudi razne zakone o obrtni štvu, ki jih je sflrejela dežela, ter okrepitev ustanov za razvoj obrti (ESA). Njegovemu uvodu je sledila obširna razprava, v katero so po segli številni udeleženci sestanka.
Jkdma uredništvu
Kraški pust 70 je za nami. Iz časnikarskih dnevnih poročil o tej rvaši vsakoletni pustni prireditvi ni moči, naravno, oceniti ni pomena in ne prizadevanja malodane vseh naših kraških vasi za čm večji uspeh povorke in maškarad-nega plesa v soboto zvečer v Prosvetnem domu na Opčinah. Rad bi poudaril, da je tudi ta četrta izvedba kraškega pusta še enkrat zbraia veliko število aktivnih pomagačev, ki so s stotinami prostovoljnih delovnih ur in denarnimi žrtvami v vaseh tekmovali za čim lepši, čimbolj duhoviti in tehnično dovršeni alegorični voz.
Tudi pustne prireditve na Opčinah, ki so izraz nekake skupinske, čeprav pustne, zavesti, so za nas pomembne, zato ker so tipično naše kraške in ker so deležne tolikšne pozornosti. Vendar pa menim, da bi bila tudi osrednja openska pustna prireditev lahko še boljša in kljub pustnemu, šaljivemu značaju vendar na višji ravni. Prvič gre za izbiro duhovitega, šaljivo satiričnega domisleka in drugič za tehnično izvedbo. Menim tudi, da se da tudi na tem področju izpričati neko kulturno stopnjo naše zmogljivosti. VUs imam, da smo
vse premalo prizadevni v izbiri vsebine in v tehnični izvedbi vozov, da ne govorim o vsakoletni zapoznelosti s pripravami vozov. Letos so prišla vsa ta dejstva še posebej do izraza. Temu je bila kriva deloma gripa v mesecu decembru in deloma kratkost pustne ga časa. Toda ne le to. Morda tudi premalo zanimanja v vaseh. Mladina naj bi se že po svojem mladostnem in prešernem temperamentu oprijela, poleg vsega drugega, tudi tega enkrat letnega dela tem bolj, ker ima tekmoval™ spodbudni značaj. Vedeti je treba, da pri nas gre še za nekaj več kot za samo norčijo in smeh, ki ostaneta še naprej glavno obeležje pustnih dni in vsega, s čimer je združen pustni čas. Gre tudi zato, da na primemo inteligenten in duhovit način povemo na najbolj enostaven, jasen in šaljiv način to, kar hočemo povedati.
Prav gotovo smo vsi prepričani, da ni vseeno ali se tudi s pustom predstavimo mi tako ali tako.
V prihodnjem letu bomo morali Kraškemu pustu 71 posvetiti več pažnje. Do takrat imamo za to dovolj časa.
K. H.
Spoštovano uredništvo,
pred kakimi desetimi dnevi se je v Vašem cenjenem listu oglasil neki moj prav tako dobri kakor skriti prijatelj.
Šifriral se je kot PODPIS. Njegov dopis je bil kratek. V njem je hotel opozoriti bralce Vašega cenjenega lista na ljubljansko literarno afenco, v katero sem vpleten. Večjega Imena namreč ta reč ni vredna.
Kakšen bralec .je mogoče ta dopis prezrl. Zato bom kar se da kratko povzel mozeg Disemca.
Določen polkatoliškl tisk med Trstom in med Gorico Je zelo pozoren, kadar gre za to. da se s kakšno pohvalo utrdi tržaška stranica Kocbekovega trikotnika, t. j„ da se pohvalita Pahor in Rebula. Zakaj je torej ta tisk zamolčal članek, s katerim Je Jože Javoršek, pisec knjige Kako je mogoče, odgovoril na kritiko, ki jo je Rebula objavil o tej knjigi v reviji Prostor ta čas? Javorškov članek je ; izšel v ljubljanskem štirinajstdnevniku Naši razgledi pod naslovom j BLAGOR FARIZEJEM.
Tako moj skriti prijatelj.
Tistim bralcem Vašega cenjenega Usta. ki jih utegne zadevica zanimati. naj v imenu tega prijatelja dodam, da je v istih Naših raz-gledih teael pozneje še en članek pod naslovom ISKANJE »RESNICE«. Clankar je v Rebulovi kritiki ugotovil elemente perfidnosti, nemarno bezanje v privatnost, podtikanje, kvazipedagogijo in kvazi-psihologijo. Avtorju, ki te tako razgalil Rebulo, je ime Borut Trekman. Ukvarja se s slovensko literarno kritiko.
S prav isto pravico, s katero je hotel PODPIS popularizirati na Tržaškem Javorškove Ln — domnevam — Trekmanove ljubeznivosti na moj račun, smem, mislim, opozoriti isti krog Vaših bralcev, da za pust Alojzu Rebuli niso odrezali jezika.
Te dm je poslal uredništvu Štirinajstdnevnika Naši razgledi. Llub-ljana, Cankarjeva 5/III, pošiljko šest gosto tipkanih strani odgovora.
Pošiljko Je poslal priporočeno na openski pošti, številka poštnega odrezka 1757.
S spoštovanjem —
Alojz Rebula
Opčine, 14. februarja 1970.
in pobude občinskih uprav, ki so skrbele predvsem za šole, ceste, ljudska stanovanja in vodo. Leta 1949 je bila asfaltirana samo cesta Trst - Milje, zdaj so asfaltirane vse občinske ceste, šolstvo je bilo popolnoma zanemarjeno, zdaj je miljska občina glede šolskih stavb za zgled drugim, občina je dala na razpolago zemljišča, da je ustanova IACP zgradila ljudska stanovanja, popolnoma obnovljen je bil vodovod in razširjeno vodovodno o-mrežje, občinsko prevozniško podjetje skrbi za firometne zveze z vsemi vasmi, s Trstom je že od leta 1952 filobusna zveza itd. Občinska uprava se je močno zavzemala za ohranitev ladjedelnic Sv. Roka in Sv. Marka, za obstoj in delovanje ladjedelnice Felszegy, za namestitev novih industrijskih obratov in miljski občini, za priznanje turističnega področja, za derekvi-zicijo Lazareta itd. Glede občinskih prevoznih podjetij in vodovodov je Millo poudaril, da bi se znatno znižali stroški in zboljšale storitve, če bi se ustanovilo pokrajinsko prevozniško podjetje ter združile uprave občinskih vodovodov. Glede posojil je dejal, da občine nimajo na izbiro druge poti, če hočejo uresničiti svoje načrte za javna dela. Nato je omenil regulacijski načrt in poudaril, da ni mogoče izdelati podrobnih načrtov, dokler ne bo izdelan in odobren splošni deželni načrt in se ne bodo sporazumeli glede medobčinskega regulacijskega načrta. Velike težave in ovire nastajajo zaradi pomanjkanja splošnega načrta, programa za ceste, kanalizacijo in namestitev industrijskih obratov v Industrijski coni.
Z odobritvijo proračuna je občinski svet odobril tudi sklep o zvišanju nekaterih pristojbin in sklep o najetju posojila za kritje primanjkljaja.
PREGLEDNA RAZSTAVA
(Nadaljevanje s 3. strani)
zike, saj je bil Gregorčič poleg Prešerna, Župančiča in Aškerca najbolj prevajani pesnik. Omenimo naj tudi serijo razglednic pesnikovega pogreba v Gorici in pri Sv. Lovrencu in pisemske ovitke z Gregorčičevimi znamkami. Te dragocene dokumente je ohranil dr. Fran Juriševič.
Verjetno je na tej razstavi iz redno presenečenje oljnati portret Gregorčiča na platnu v velikosti 100x70 cm. Ta portret je izdelal portretist Anton Ceh iiz Ljutomera. Za časa narodnega prebujanja in čitalnic je Ceh obiskoval kraje, kjer so bili rojeni naši kulturni velikani in po naroči-
gostom. Na pustni ponedeljek, ali «zabrežanski pust«, je bilo v Za-brežcu vse Židane volje. Zaradi odsotnosti predsednika in gripe tajni-
ka ter blagajnika je bil odloženi lu i^^val njihove portrete. Ta občni zbor samskega društva. Siri-1 k*) prišel tudi v Koper, kjer
jo se zlobne govorice, da je odbor	............
zaskrbljen glede nadaljnjega obstoja in delovanja tega društva, ker število članov zadnje čase močno upada. Marsikateri samec je namreč spoznal, da se ne splača biti sam in da je manj stroškov za poroko kot za napeljavo centralne kurjave. Nihče ne bo žaloval, če bo samsko društvo izginilo in bomo imeli več porok in več otrok v vasi.
Omenimo naj še, da je zelo lepo uspela kulturna prireditev ob priliki praznika našega vaškega patro-na sv. Antona (17. januarja) in da je bil postavljen prometni znak na pokrajinski cesti, kjer se odcepi pot na brežanska polja. Želeli pa bi ponovno poudariti našo željo, da bi se razširil in uredil prostor pred pokopališčem in popravile notranje poti po Zabrežcu.
B RISCIKI
Zadnja pot Alojzija Jeriča
je takrat delovala Slovenska hranilnica In posojilnica. Ni znano, kdo je za prostore posojilnice naročal portreta Franceta Prešerna in Simona Gregorčiča. Dejstvo |e, da sta vse do začetka fašističnega uničevanja naših kulturnih in gospodarskih društev, visela v prostorih hranilnice. Pred uničenjem po fašistih je oba portreta rešil računovodja hranilnice Dominik Grča. Portreta sta kasneje prešla v last njegove hčerke. Sedanji lastnik Gregorčičevega portreta je dr. Fran Juriševič.
Vse do te razsta/ve ta portret ml bil znan v javnosti. Slikar Ceh je portret izdelal po fotografiji, kjer je Gregorčič slikan skupaj z Aškercem. Tako smo prav v dneh, ko so naši časopisi obširno pisali o do sedaj nepoznani fotografiji Franceta Prešerna, dobili še portret pesnika Gregorčiča.
Naj še omenimo, da so za ureditev razstave pripomogli z neka tertml eksponati Studijska knjižnica in Muzej iz Nove Gorice, Slovanska knjižnica lz Ljubljane in nekateri zasebniki.
Razstava bo odprta za ogled do 28. februarja 1970.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEU »6-301
Viale XX Settembre 16/111
Mariborsko pismo
(Nadaljevanje s 3. strani)
dramski premieri mariborskega narodnega gledališča v ospredju kulturnih dogodkov, moram vsaj omeniti izredno zanimanje mariborskega občinstva za Bulaji-čev film «Bitka na Neretvi«. Na predstave je izreden naval in je te doslej prekosil vse dosedanja rekorde obiska popularnih filmov. Tudi za teden dni vnaprej in še več so predstave že razprodane. Po izrazni, umetniški in tehnični strani filma je bilo doslej že toliko napisanega doma in v tujina, da bi bilo brez pomena pisati v pričujočem pismu o kvalitetah filma. Rekorden obisk, mislim, je najboljši dokaz o priljubljenosti doslej naj-večjega jugoslovanskega filmskega spektakla, ki doma in po svetu še vedno polni dvorane.
V skromnejšem obsegu glasbenega življenja bi le omenil solistični koncert izvrstnega koncertnega pevca Mitje Gregorača, ki je umetniško oživil Schubertov ciklus samospevov »Lepa mlinarica«. žal, za koncertni večer, ki se je utopil v šumni poplavi pustnih prireditev ni bilo tolikšnega zanimanja, kot bi s svojo umetniško kvaliteto zaslužil.
Veliko Unionsko dvorano pa je kljub temu napolnil s hvaležnim občinstvom jubilejni koncert učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« na sam predzadnji januarski večer. V svojem 45-letnem obstoju je slovenski u-čitel.jski pevski zbor odigral važno vlogo na področju slovenske vokalne glasbe. Vse to je prišlo do polnega Izraza tudi na Jubilejnem koncertu v Mariboru pod vodstvom Branka Rajšterja. Zbor .je ponovno Dokazal visoko stopnjo pevske kulture in izrazno glasovno zlltost. Zlasti so te vrline prišle do izraza v slovenskih narodnih pesmih, ki lih te zaradi kvalitetnega podajanja ta nekaterih lepih solističnih gla. sov občinstvo navdušeno nagradilo.
SEBOFI.KX
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL frat. UL Mazzini 53 Tel 733-361
Prijatelje 10 znance naprošamo ds nas obiščejo
BORŠT
Pustna doba je za nami in po veselem, razigranem razpoloženju so se vrnile vsakdanje skrbi in delo. Pusta smo primerno proslavili tudi v Borštu in Zabrežcu. V Zabrežcu je za pustne dni imel odprto osmico Niko Kosmač, ki je kmalu stočil vse vino domačim in tujim
«^Hi
> mala
V nedeljo smo spremili na njegovi zadnji poti našega vaščana Alojza Jeriča. Hudo nam je ob smrti vsakega našega rojaka, še huje pa če umre marljiv in zaveden mož v starosti 50 let, kot naš Lojze. Dokler se ga tri lotila huda bolezen, je bil zelo delaven tako v kamnolomu, kjer je služil kruh zase in za družino, doma in tudi v naprednih organizacijah, v katerih je požrtvovalno sodeloval v vsej povojni dobi. Rodil se je v številni družini in je že iz svojih mladih lot moral pomagati očetu, da se je družina lahko preživljala. Kmalu po vojni se je poročil in razmere so se izboljšale. Žena mu je povila dve hčerki, toda ni jima bilo prisojeno, da bosta srečno živela in skrbela za družino. Pri prometni nesreči je žena dobila hude poškodbe in nato umrla v bolnišnici. Prenesel je tudi ta hud utkrec in skrbel za hčerki ter svojega očeta, dokler ga ni prije la zahrbt-a bolezen. Hudo prizadetima hčerkama Nadji in Anici, očetu in sorodnikom izražamo globoko sožalje. Dragemu Lojzetu naj bo lahka domača zemlja.
'0V, Ovzaške ■sa—(MryL
4 POSKOČNE NA 2 PLOŠČAH
ANSAMBLA
BRATOV
AVSENIK
BLED PREKRASEN Sl Otoček sredi jezera Mavrica čez Gorenjsko
STOL JE NAJVIŠJI VRH Stol je najvliji vrh Vesele urice
O 0^<VXVv>
<VX*XX>000000
H alpska
I	SALAMA
za izlete iri narezke
r*
j
AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA
r
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje « svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redne linijo z zahodno Afriko tei nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije te obrnite na upravo podjetja: •SPLOŠNA PLOVBA. — Piran, Župančičeva ul. 24 in na naie agente po vsem svetu Telexi: 341-22 Yu Plovba 341-23 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477
Greste v hribe?
EVO, KAJ NE SMETE POZABITI:
■	ANTIFRIZ
■	NOSILCE ZA SMUČI
■	ŠČITNIK ZA RADIATOR
■	VERIGE ZA SNEG
■	SREDSTVO PROTI ZAMEGLITVI ŠIP
■	VLEČNO VRV
V vašem Interesu obiščite
ZANCHI - mOFORNITURE
TRST - UL. CORONEO 4
d rop
obvešča
v torek
veliko novost v vseh trgovinah
d rop
berite torkovo številko dnevnika
1 =f=»l				ji					
■MRHI									
ZA SPOMLADANSKO SEZONO
■	novi spomladanski modeli plaščev, kostimov
■	klasični in športni moški suknjiči
V KOZJEM IN SVINJSKEM VELURJU, NAPA TER LAK USNJU
OKRASNE BOVICE v različnih barvah
iz KUNE in NERCA
OBOGATITE SVOJO GARDEROBO
ELE
IZ IJR
NEDEUA, 15. FEBRUARJA PONEDELJEK, 16. FEBRUARJA
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila:
8.30	Kmetijska oddaja: 9.00 Maša;
9.45	Harfa: 10.15 Poslušali boste;
10.45	V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.45 Ringa-raja; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Zabavna glasba; 13 30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu;
15.30	Milčinski:	»Cigani*; 17.00
Orkestri; 17.30 Pevski zbori; 18.00 Manfredini: Koncert; 18.45 »Pratika*; 19.00 Jazz; 19.30 Melodije;
20.00	Šport; 20.30 Ljudske pesmi;
21.00	Plošče; 22.10 Sodobna glasba.
TRST
9.00	Skladbe za godala; 10.45 Tržaški motivi; 12.15 Šport; 14.00 El Campanon.
KOPER
7.30, 10.00, 12.30, 15 00, 19.15,
22.30	Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 7.40 Pisana glasba; 8.40 Zabavni zvoki; 9.00 Integracija v gostinstvu; 9.15 Orkester Chanel;
9.30	Orkestri; 10.10 Fumorama;
10.30	Dvorakovi Slovanski plesi;
11.00	Dogodki in odmevi; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.55,
12.45	in 15.15 Glasba po željah; 12.35 Politični pregled; 14.00 Dva pevca; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 1615 Prenos RL; 19.00 Šport;
19.30	Prenos RL; 22.10 Ples.
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 15.00, 20.00 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Godala; 9.10 Iz katoliškega sveta;
10.45	Glasbeni kvizi; 11.35 Roditeljski krožek; 13.30 Planet, ki mu je ime Neapelj; 14.10 Pisana glasba; 14.30 Vam ugaja klasika?; 15.10 I camaleonti; 15.30 in 17.00 Popoldne z Mino; 16.00 Nogomet;
18.00	Nedeljski koncert; 20.20 Glasbeni variete; 21.10 Šport; 21.35 Pianist A. Watts; 21.55 Orkestri; 22.25 Moderne melodije.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete;
11.00	Telef. pogovori; 12.00 Športna prognoza; 12.30 Program s C. Villo; 13.00 Kvizi; 13.35 Juke box;
14.30	Aktualnosti; 15.30 Preizkušajo se diletanti; 16.20 in 18.04 Pisan popoldanski spored; 17.00 Športna nedelja; 20.10 Tenorist C. Valletti in sopranistka G. Sciutti; 21.05 Pevec med množico; 21.30 Zgodovinske bitke; 22.10 Radijska priredbi.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Nabožni motivi v glasbi; 12.10 Bertacchi, pesnik gora; 13.55 Folk. glasba; 15.30 Claudel; »Talec*;
16.30	Plošče; 18.00 Ameriško slovstvo; 18.45 Kulturne zanimivosti; 19.15 Koncert; 20.15 Kriza na Srednjem vzhodu; 20.45 Francoska poezija; 21.30 R. Lerici: Pranzo di famglia.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 12.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za 'vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 F. Puntar; «Pravljica v modrem*; 845 Skladbe za mladino; 9.05 V studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši... — L. Grat-Kijev: V metežu; 10.45 Naši poslušalci čestitajo;
13.30	Nedeljska reportaža; 13.50 Ansambel M. Sepeta; 14.05 »Po domače*; 14.30 S. Freiberg: Norost v paketih — humoreska; 14.50 Novi ansambli; 15.05 Športno popoldne; 17.05 G. Verdi: Ples v maskah; 17.30 S. Rozman: »Veter*; 18.30 Bach in Handel; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20 00 »V nedeljo zvečer*; 22.15 Plesna glasba; 22.40 Zabavni zvoki; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse.
ITAL. TELEVIZIJA
11.00	Maša; 11.45 Šola nabožne umetnosti; 12.00 Cerkev in družba; 12.30 Settevoci; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Športno popoldne; 17.00 Program za mladino; 18.00 Nedelja je nekaj drugega; 19.00 Dnevnik; 19.10 Polčas nogometne tekme; 19.55 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	De Marchi Bolchi: II cap-pello del prete; 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
11.50 Prenos iz Val Gardene;
17.00	Plavalne tekme v Neaplju; 18.50 Glasbeni spored; 21.00 Dnevnik; 21.15 Settevoci; 22.20 TV film: La ragazza del lago.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester:
17.20	Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Zborovsko petje; 19.20 Melodije; 20 00 Športna tribuna;
20.35	Fansi; 21.05 Cvetje iz domačih gajev; 21.30 Melodije: Slov. solisti; 22.10 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Koncert; 15.40 Kvartet Ferrara; 16.20 Orkester.
KOPER
6.30,	6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Poje Dalida; 8.15 Strani iz albuma; 8.45 Otroški kotiček; 9.15 Malo besed, veliko glasbe; 10.15 Glasbeni vrtiljak; 10.30 Zagrebški solisti;
11.00	Lahka glasba; 11.30 Melodije; 11.45 Znani pevci: 12.00 in
12.45	Glasba po željah; 14.05 Šport; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Rezervirano za mlade; 16.05 Šport; 16.20 Mali koncert; 17.10 Plošče; 17.30 Otroški kotiček;
18.00	in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester Conway.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Pisan spored; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Dnevna kronika; 14.16 Spored za popoldne; 16.00 Program za mladino; 16.20 Veliko plošč;
18.00	Znanstvena oddaja; 18.20 Glasbena paleta; 19.05 Slovstvo in umetnost; 19 30 Luna park; 20; 15 Sestanek petih; 21.10 Mozart: »Ba-stiano e Bastiana*; 22.12 Glasbe-no-govomi spored.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
8.40	Sopranistka N. Vallin; 10.00 E. Salgari: Con Monpracen nel cuore; 10.15 Poje Dino; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Življenjepisi; 13.00 Program z Rascelom;
14.00	in 16.50 Zakaj in kako?;
14.05	Juke box; 15.00 Popoldanski gost; 16.00 Pisan glasbeni spored:
17.35	Enotni razred; 17 55 Glasbeni aperitiv; 19.05 Poje Dalida:
20.10	Glasba po željah; 21.15 Francoske plošče; 21.30 Brez naslova; 22.10 Kvizi narobe; 22.43 Radijska priredba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert; 10.45 Haendlove skladbe; 11.30 Od gotike do baroka; 11.50 Sodobna ital. glasba;
12.20	Kodaly in Martinu; 13.55 Nemške pesmi; 14.30 Simfonije; 15.25 Cimarosa: H mercato di Mal-mantile; 17.10 Francoščina; 17.40 Jazz; 18.15 Gospodarska rubrika;
18.45	Kulturni pregled; 19.15 T.
de Montherlant:	L’esilio; 20.30
Koncert.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.15 Inform. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.20 »Cicibanov svet*; 9.45 Ljubljanski jazz ansambel: 10.15 Pri vas doma; 12.10 I. Petrič: Koncert: 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Pihalni orkestri; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Lahka glasba; 14.35 Naši poslušalci čestitajo;
15.40	Zbor »Lira* iz Kamnika;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 «Signaili»; 18 35 Mladinska »Interna 469»; 19.15 Ansambel L. Slaka;
20.00	Simf. koncert — v odmoru: »Kulturna kronika*; 22.15 Jazz;
23.05	F. Buttolo: Pesmi; 23.15 Zabavni zvoki; 23 40 Orkester Riddle.
ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Znanstvena oddaja; 13.00 Roditeljski krožek 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Giocagio; 17.30 Dnevnik;
17.45	Program za mladino; 18.15 Knjižna oddaja; 1915 človek in prostor; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film; Ancora una volta con sentimente;
23.00	Dnevnik.
II. KANAL
14.00	Zimske športne igre: prenos iz Visokih Tater; 19.00 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Nocoj bomo govorili o...; 22.15 Simfonični koncert.
JUG. TELEVIZIJA OD 15. DO 21.-11.-1970
NEDEUA, 15. februarja 9.25, 20.00, 22.10 Poročila; 9.30 [arodna glasba; 10.00 Otroška ma-ineja; 11.30 TV kažipot; 11.50 'al Gardena: Smuk za moške;
6.15	Na furežni den — reportaža; 6.45 Svetovno smučarsko prven-tvo v Visokih Tatrah; 17.15 Ko-arka Beograd : Olimpija; 18.20 3ištola za strahopetca — film: 0.35 Humoreska; 21.20 Videofon: 1.35 Športni pregled; 22.05 Pro-»agandna oddaja.
PONEDELJEK, 16. februarja 20.00, 22.10 Poročila: 9.35, 14.45 :V v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina;
0 45, 15.55 Angleščina; 11.00 Sploš-la izobrazba; 16.10 Francoščina; .7.50 Snežna kraljica — basen;
8.15	Obzornik; 18.30 Po sledeh lapredka; 19.00 Mozaik; 19.05 Na-•odna in zabavna glasba; 19.50 Cikcak; 20.35 R. Trifkovič: Odvečni ljudje — drama; 21.40 »Ja-janat* — film; 22.15 Diagnostika srca in ožilja.
TOREK, 17. februarja 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30. 15.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 16.10 Angleščina; 16.50 Svetovno smučarsko prvenstvo v Visokih Tatrah; 17.20 Kaj je sonata?; 18.15 Obzornik; 18 30 Srečanje v studiu 14; 19.05 Raziskava tržišča: Marketing; 19.30 Cesta in mi: Pešci, kolesarji: 19.50 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.35 Film »Rdeče, belo in...», sledi Dunajski valček, ob koncu poročila.
SREDA, 18. februarja 20.00, 22.10 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 16.45 Oddaja za prosvetne delavce; 17.50 Oddaja za otroke; 18.30 Obzornik; 18.35 Obrežje: 19.00 Mozaik; 19.05 Popularna
glasba; 19.20 Neretva H.; 19.50 Cikcak; 20.35 Na poti po Prežihovih krajih: 21.20 G. Donizetti: Zvonček; 22.15 Posnetek boksa Frazier : Ellis.
ČETRTEK, 19. februarja 20.00, 22.50 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina: 10.45, 15.55 Angleščina; 11.00 Fran coščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe: 17.00 Svetovno smučarsko prvenstvo v Visokih Tatrah; 17.45 Pravljica o polomljeni lutki; 18.15 Obzornik; 18.30 Zgodbe s po potovanj; 19 05 Enkrat v tednu;
19.20	Zabava vas Jerry Lewis: 20.35 F. M. Dostojevski: Bratje Karamazovi; 21.25 Večer z Ivanom Potrčem; 22.10 Mozartova avenija —■ film; 22.35 Mednarodno prven stvo univerze v smučanju.
PETEK, 20. februarja 20.00, 23.35 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.45 David Copperfield — film: 18.15 Obzornik; 18.30 Glasba za staro in mlado; 19.00 Mozaik; 19.05 Mladina danes in jutri; 19.45 Cikcak; 20 35 Cena za nasilje — film;
22.20	Malo jaz, malo ti — quiz TV Zagreb.
SOBOTA, 21. februarja 20.00, 23.00 Poročila; 9.05 Osnove splošne izobrazbe; 9.35 TV v šoli; 11.00 Za prosvetne delavce; 13.00 Visoke Tatre: Svetovno prvenstvo na 90 metrski skakalnici; 17.45 Obzornik; 17.50 Veseli hribovci in Stari Ljubljančani; 18.20 Daudet: Tartarin v Alpah; 19.15 Mozaik; 19.20 Neko skandinavsko poletje; 19.45 Cikcak; 20.35 Zabavno glasbena oddaja; 21.35 Rezervirano za smeh; 21.50 Destry — film; 22.40 TV kažipot.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Slovenski vrtec na Livadi bo v sklopu drugih slovenskih šol
Občinski uslužbenci zahtevajo pojasnila glede organika ■ Zupan naj poroča o položaju tovarne NSG - Začetek razprave o zavodu Lenassi
Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici so med drugim odobrili tudi predlog občinskega odbora za zahtevo državnega prispevka za gradnjo štirih novih otroških vrtcev v Gorici; predvideni stroški bodo znašali okrog 440 milijonov lir. Ker je med njimi predvidena tudi gradnja slovenskega otroškega vrtca v Ul. Čampi na Livadi, ki naj bi nadomestil onega v Ul. Croce, je svetovalec odv. Sfiligoj hotel vedeti, če bodo ta vrtec zidali v sklopu nameravanih gradenj tudi za druge slovenske šole. V tem smislu je vprašal za pojasnilo tudi svetovalec dr. Battello.
Odbornik Lupieri je odgovoril, da gre za ločeno poslopje, ker se zida tudi po drugem zakonu, da pa bo tudi poslopje za slovensko osnovno šolo, ki naj nadomesti ono v Ul. Croce, stalo na isti stavbni parceli v neposredni bližini in eventualne druge slovenske šole, po sklepu občinskega sveta, ki so ga sprejeli pred časom, ko so razpravljali o tej zadevi. Tisti sklep je vsekakor še vedno veljaven.
Odobrili so nadalje načrt za gradnjo kanalizacije na področju industrijske cone s stroški 60 milijonov lir z deželnim prispevkom ter načrt za kanalizacijske zbiralnike z izdatkom 100 milijonov lir. V zvezi z ureditvijo prometnega vozla pri Rdeči hiši so odobrili odkup 21.000 kv. m zemljišča pri semenišču, ki je last goriške nadškofije; 'plačali ga bodo po 4000 lir za kv. meter ter poleg tega še 12 milijonov za manjšo stavbo, ki stoji na njem; celoten izdatek bo znašal 98 milijonov lir.
Na začetku seje je svetovalec PSI Zuliani prečital pismo, ki so ga v petek poslali predstavniki treh sindikatov CGIL, CISL in UIL županu v zadevi organika in celotne ureditve položaja občinskih uslužbencev. V pismu je rečeno, da sta novi pravilnik in organski stalež uslužbencev precej površna in povzročata precejšnjo negotovost med prizadetimi, ki dvomijo, da bi ga utegnili odobriti pred zapadlostjo mandata občinskega sveta. Obenem so ugotovili, da cela vrsta priporočil sindikatov niso v njem upoštevani ter da so nekatere spremembe položaj celo poslabšale. Zato sindikati zahtevajo nujen sestanek z županom in občinskim odborom, da bi pojasnila sporna vprašanja. V nasprotnem primeru si pridržujejo pravico sprejeti vse ukrepe, ki bodo potrebni za zaščito koristi in pravic občinskih uslužbencev.
Na Zulianijevo vprašanje, kateremu se je pridružil tudi dr. Bat-tello, je župan odgovoril, da omenjenega pisma še ni prejel, da pa je vedno pripravljen za tak sestanek in za vsa potrebna pojasnila. Vsekakor se občinska u-prava čuti vezana, da dožene pred zapadlim mandatom tako zadevo organskega pravilnika, kot odobritev občinskega proračuna za leto 1970.
Dr. Battello je nato vprašal župana, zakaj še ni poročal svetu o svojem potovanju v Rim glede na tovarno NSG. Župan je obljubil, da bo to storil na prvi prihodnji seji. Zavrnil je tudi očitek, da bi občina zavrnila paket vabil, ki jih je občinska uprava iz Doberdoba poslala za načelnike posameznih strank glede udeležbe na zborovanju o vojaških služnostih v Doberdobu.
Potem ko so odobrili vrsto sklepov občinskega odbora, ki se tičejo občinskih uslužbencev ter odkupa zemljišč za potrebe kanalizacije in za industrijsko področje, ter nekatera cestna dela na področju industrijske cone, za katere bodo potrošili 154 milijonov lir z deželnim prispevkom, so svetovalci končno prešli na splošno obravnavo o novem statutu za občinski zavod »O. Lenassi*, ki je zajel ves preostali del seje. Na prihodnjem zasedanju bodo razpravo nadaljevali o posameznih členih statuta.
Poslanec PSI Lepre bo jutri v Gorici
V okviru svoje obveze bo jutri, 16. t.m. poslanec PSI Bruno Lepre v Gorici, kjer bo sprejemal stranke od 16. do 17. ure na sedežu PSI na Korzu Italija. Poslanec je na razpolago za vsa pojasnila in posredovanja v raznih zadevah.
Za mednarodni promet preko goriške postaje
Poslanec KD Marocco in občinski odbornik Lupieri sta obiskala vče- , \j tern zacinjeni so uu, raj dopoldne goriško železniško po | imena novega odbora.
stajo in si ogledala njene naprave Ta ogled je v zvezi s usposobitvi ji) te postaje za mednarodni blagovni promet s tretjimi državami, zlasti z govejo živin, ki ga bo treba nuj no uvesti. V tem smislu bo poslanec Marocco ponovno posredoval na pristojnih mestih v Rimu.
«Števcrjanski vestnik»
Izšla je druga številka letošnjega letnika »Števerjanskega vestnika*. V njej so razne drobne občinske vesti, članek o trtah in vinu ter o nasvetih sadjarjem za nego jablan in hrušk. V prosvetnem delu se omenja tudi občni zbor obeh prosvetnih društev «B Sedej* in «Briški grič*. O tem zadnjem so objavljena tudi
KORISTNA POBUDA POKRAJINSKE UPRAVE
Natečaj za izboljšanje zbirnih centrov za mleko
Prošnje je treba vložiti do 28. februarja t. L Na razpolago je 20 nagrad v skupni višini 8 milijonov lir
Pokrajinska uprava v Gorici je pred časom razpisala natečaj z nagradami v višini osmih milijonov lir za izboljšanje centrov za zbiranje mleka na Goriškem.
Prošnje je treba vložiti na pokrajinsko upravo v Gorici do 28. februarja t. 1. V prošnji morajo biti navedeni popolni podatki legalnega zastopnika zbirnega centra, kraj kjer se nahaja zbirni center in število članov, količina čtnev. no zbranega mleka, podrobni prikaz izboljševataih del, ki Jih nameravajo narediti v centru.
Lahko sodelujejo pri natečaju tudi tista dela, ki so bila že načeta, vendarle ne dokončana. Vsa dela bo treba zaključiti do 30. junija 1970.
Prošnje ter izvršena dela bo pregledala posebna komisija, v kateri bodo po en zastopnik pokrajinske uprave, eden kmetijskega inšpektorata, eden gozdnega inšpektorata, en zastopnik trgovinske zbornice
ter pokrajinski živinozdravnik.
Nagrad je skupno dvajset. Prvo-nagraijenec dobi 800.000 lir, nato sta dve nagradi po 600.000 lir, štiri nagrade po 500.000 lir, sedem nagrad po 400.000 lir in šest nagrad po 200.000 lir.
V poštev pridejo tudi izboljševal-na dela kot so: tlakovanje prostora, kjer se zbira mleko, odprtje novih vrat in oken, beljenje notranjih prostorov in zunanjih sten, električna in vodovodna napeljava, itd. V poseben poštev pride čistoča v zbirnem centru.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiliiN
POROČILO PREDSEDNIKA KONTROLNEGA ODBORA ODV. MACORATTUA
Samo štiri občine na Goriškem so lani imele pozitiven proračun
To so Gorica; Sovodnje, Tržič in Gradež - Redni stroški v občinah vedno večji - Pokrajinski kontrolni odbor vrši važno funkcijo nadzorovanja sklepov krajevnih uprav
Pred nekaj dnevi je odv. Maco-ratti, izvoljeni predsednik pokrajinskega kontrolnega urada, podal o-bračun o lanskem delovanju tega deželnega urada, ki mora pregledati vse sklepe krajevnih uprav, občinskih podpornih ustanov, bolnišnic in drugih ustanov javnega značaja, ki jih je na Goriškem čez sto. V tem odboru so predsednik, ki ga izvoli deželni predsednik za dobo štirih let (odv. Macoratti je na tem mestu že v drugo), pet članov, ki so bili izvoljeni od pokrajinskega sveta in trije funkcionarji tega u-rada.
Lani je pokrajinski kontrolni odbor imel v pretresu 11.823 dokumentov, kar pomeni za približno 400 več kot v prejšnjem letu. Odobrili so veliko večino sklepov. Odbili so jih 160 zaradi nelegitimnosti, 55 so jih zavrnili, za 587 pa so zahtevali dodatna pojasnila.
Ta odbor se peča tudi z dokončno odobritvijo potrdil o civilni invalidnosti posameznikov. Do zaključka lanskega leta je bilo na Goriškem vloženih 2.197 prošenj. Posebna komisija jih je preučila 1.143, priznala jih je le 420. Kontrolni odbor je doslej preučil 330 slučajev in priznal invalidni prispevek le v 210 primerih. V poročilu predsednika Macorattija je rečeno, da bodo morale zdravniške komisije pospešiti preučevanje teh slučajev.
Na področju javnih del se obeta hitrejši postopek. Za vsako javno delo sta morala doslej, po sklepu posamezne občine, dati svoj pristanek dva deželna urada: za administrativno stran kontrolni urad, za tehnično pa deželni tehnični urad. Odslej bodo lahko občine pospeševale razna javna dela tudi v nasprotju z mnenjem deželnega tehničnega urada.
Samo štiri občine na Goriškem so lani imele letni proračun brez deficita: Gorica, Tržič, Gradež in Sovodnje. Vendarle, kot ugotavlja poročilo odv. Macorattija, je do tega prišlo, z izjemo Gradeža, izjemno. Gorica in Sovodnje imata dohodke proste cone, v Tržiču so dobili določene posebne prispevke. V ostalem pa imajo občine na Goriškem močno deficitaren položaj. Lani se je ta položaj še poslabšal zaradi nenehnega večanja vsakodnevnih stroškov (osebje, javna dela, administracija). Lani so vse občine na Goriškem zabeležile gospo-
darski deficit v višini milijarde lir. Za tri četrtine so ta deficit odpravile z dodatnimi davki, za ostalo četrtino vsote pa so morale občine zaprositi denar razne denarne zavode. V poročilu je naveden primer majhne občine, ki ima redne letne dohodke v višini 29.000.000 lir. Ista občina plačuje letno 17 milijonov lir za osebje ter 15.000.000 lir za odplačevanje dolgov, ki so se nagrmadili v prejšnjih letih. Že ti dve postavki sta višji od rednega dohodka. Kaj naj torej dela izrednega ali rednega ta občina?
Položaj v občinskih proračunih je nevzdržen, ugotavlja poročilo. Zaradi tega je nujno spremeniti zakone o financah krajevnih uprav, številne občine so že izčrpale lastne garancije in ne morejo niti zaprositi za posojilo.
Poročilo predsednika kontrolnega odbora se zaključuje z ugotovitvijo, da je treba zastarelo zakonodajo modernizirati, spremeniti jo in jo približati potrebam današnjega življenja.
Obvestilo Kmečke zveze
Kmečka zveza v Gorici prireja tudi letos vrsto predavanj o važnih kmetijskih problemih. Tako bo predsednik zadruge iz Trsta Zvonko Markovič govoril o temi »Zadružništvo v naši deželi*.
Predavanje bo v torek 17. t.m. ob 20. uri v prostorih prosvetnega društva »Briški grič* na Valerišcu ter v sredo 18. t.m. v prostorih prosvetnega društva «0. Župančič* v Standrežu.
Ogenj v tovarni SAF0G
Včeraj nekaj po 13. uri so poklicali goriške gasilce v tovarno SAFOG v Stražicah, kjer je nastal ogenj zaradi nafte, ki je puščala pri peči za sušenje. Gasilci so ogenj omejih in nato v pol ure pogasili. Vendar cenijo za okrog en milijon lir škode.
Zlata poroka v Podgori
Včeraj, v soboto 14. februarja, so imeli v Podgori lepo slavje, ko so tamkajšnji zvonovi vabili domačine k zlati poroki, ki sta jo ob hajala Štefan Černič in Amalija
Devetak. Slavljenca sta domačina Vrha, od Črncev, ter sedaj živita pri sinu Ivanu v Gorici, Ul Campagna bassa. Štefan ima sedaj 78 let njegova žena pa 75. Pred 50 leti sta stopila v zakm v katerem se je rodilo 8 otrok, ki so se potem raztepli po svetu. Končno sta tudi onadva zapustila osamelo do mačijo pri Črncih ter se pred tremi leti preselila k sinu t) Gorico. O njunem pisanem življenju bomo še poročali.
Znanci in prijatelji jima želijo še mnogo let zdravja in mirnega življenja.
Slodnjak o Preglju predava v Novi Gorici
V torek 17. t.m. bodo v sodni dvorani v Novi Gorici proslavili 10. obletnico smrti znanega primorskega pisatelja dr. Ivana Preglja.
Ob tej priliki bo imel predava nje dr. Anion blodnjah ki bo govoril o pisate'jevem življenju in delu. Predavanje bo on 29 uri.
Cene za oplojevanje goveje živine
Pokrajinski konzorcij bikorejcev sporoča, da so od 1. januarja letos povišali pristojbino za pripust bikov šekaste furlanske pasme in sive planinske pasme. Nova pristojbina znaša po 4500 lir ter je v skladu z obtoječimi predpisi. V tei ceni so vključeni vsi dodatki s pravico treh pripustov ter za zdravljenje jalovosti.
Deželni prispevek za razstavljavce na sejmih
Deželno odborništvo namerava tu di letos določiti prispevke tistim gospodarstvenikom, ki nameravajo raz stavljati svoje izdelke na domačih in tujih sejmih in velesejmih. Kdor želi doseči tak prispevek naj vloži prošnjo na deželno odborništvo za industrijo in trgovino do 31. marca letos, na naslov. Trst, Ul. Trento 2 Podrobnejše informacije v zadevi daje tajništvo trgovinske zbornice v Gorici.
iiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiimiiimiitiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiii
TISKOVNO POROČILO FEDERACIJE KP1
Škodljiva nevarnost zavlačevanja imenovanja npravnih odborov bolnišnic
Izvolitev predstavnikov zavlačujejo socialdemokrati . Sindikati zahtevajo, da novi upravni odbori čimprej rešijo nerešena vprašanja osebja
Na županstvu v Gorici je odbornik Lupieri v petek prikazal novinarjem z obeh strani meje potek
trase in gradnjo avtoceste VUless • Gorica
Tudi posoška federacija komunistične partije se zavzema za čimprejšnjo izvolitev novih upravnih odborov štirih bolnišnic na Goriškem. O tem vprašanju so razpravljali, kot pravi tiskovno poročilo, na nedavni seji izvršnega odbora federacije KPI. Ugotovili so, da je potrebno izvoliti nove upravne odbore bolnišnic, da bodo ti odbori izvršili reformo bolnišnic, ki jo predvideva znani zakon štev. 132 — Ma-riotti. Posebno je potreben nov odbor v goriški bolnišnici, kjer deluje sedanji odbor, okrnjen že od leta 1967, ko je takratni predsednik odv. Cossa dal ostavko. Na njegovo mesto pa je začasno stopil član odbora dr. Terenzio, v zadnjem času pa upravni odbor deluje zelo omejeno. Tako naprave bolnišnice kot osebje hočejo nov odbor, da bi prišlo čimprej do ureditve številnih problemov.
Poročilo goriške federacije KPI ugotavlja, da obstaja politično mešetarjenje nekaterih strank sedanje večine levega centra, ki bi hotele
izvolitev upravnih odborov odložiti na čas po upravnih volitvah.
O tem problemu smo v zadnjem času večkrat pisali. Znano je, da bodo po novem zakonu v upravne odbore bolnišnic izvoljeni tudi predstavniki opozicije v tistih upravnih svetih (občine in pokrajine), kjer bodo volili člane upravnih odborov. Med strankami sedanje večine na Goriškem je bil dosežen sporazum o sestavi upravnih svetov bolnišnic, med njimi tudi goriške. Za predsednika goriške bolnišnice je bil predlagan predstavnik socialistične stranke, naš rojak, odv. Peter San-zin. V zadnjem trenutku pa so socialdemokrati dvignili hrup, ker nočejo spoštovati sporazuma. Goriška sekcija PSI je prejšnji teden, v zvezi s tem vprašanjem, zahtevala, da se tako v občinskem kot v pokrajinskem svetu čimprej izvolijo člani upravnih svetov. Isto stališče je zavzela goriška federacija PSI. Prav tako so se o tem izrekle vsfe tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL v skupnem poročilu, ki je bilo izdano pred nekaj dnevi.
Ali bo prišlo do krize v javnih upravah zaradi imenovanja članov upravnih svetov bolnišnic? Malo verjetno je, da bi se socialisti in krščanska demokracija umaknili pred zavlačevalno politiko socialdemokratov, ki se trenutno čutijo odrezane od odločujočih mest in si hočejo na vsak način pridobiti kako vidno mesto v javni upravi.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN ROHOKb
Od 9. do 14. februarja se je v goriški občini rodilo 27 otrok, po ročili so se 4 pari, oklicali so jili 9, umrlo pa ji 8 oseb.
ROJSTVA: Gloria Vitale, Fabio Pivan, Massimo Avitabile, Elisabet.-ta Bertogna, Alessia Stabile, Minica Castellani, Isabella Cechet, Mas-similiano Sangiorgio, Massimiliano Carbone (mrtvorojen), Monica Da mian, Giuliana Cupi, Gerardc D A lessio, Luigi Ferrazzo, Paolo Basso, Livio Di Blas, Massimiliano Castel lan, _ Ugo Latella, Alessio Di Blas Maria Cristina Lugnani, Silvia Ar gentini, Federico Laurencich, Rug gero Giraldi, Nicola Santangelo, Cristina Bregant, Gabriele Garizio, Marino Buzzinelli in Dario Tomasi.
SMRTI: en dan stara Isabella Ce chet, upokojenec 77-letni Umberto De Vittori, upokojenec 62-letm, Egi-dio Gismano, gospodinja 82-letna Marcella Bartoli vd. Skene, gospo dinja 74-letna Maria Vogrič vd. Kotnic, upokojenec 68-letni Antonio Pie-rovecchio, gospodinja 85-letna Stefa-nai Vittori vd. Goruppi, en da star Massimiliano Castellan.
POROKE; slaščičar Loris Medeot in prodajalka Luciana d'Ella, uradnik Elio Colella in uradnica Liliana Zoff; elektromehanik Davide San son in uradnica Viviana Badin; fi nančni stražnik Antonio Venturi in železničarka Liliana Tinella.
OKLICI: geometer Roberto Colla in vrtnarica Marinella Grazzina; u-radnik Franceuco Iurig in uradnica Franca Scarbolo; delavec Aleš sandro Peteam in delavka Luc<a Persoglia; uradnik Mario Sussan in gospodinja Marinella Collini. delavec Edy Calcarenghi in delavka Maria Rosa Remo; doktor kemije Lucio Preši in uradnica Gina Tra-monte: oficir Enzo Petruziello in učiteljica Augusta Lo Schiavo; mesar Damiano Hvalic in uradnica Omella Casto; tehnični asistent Gualtiero Ussai in frizerka Fran ca Ros.
PD iJEZERO>
IZ DOBERDOBA
priredi danes, 15. t. m. ob 16. uri v Prosvetni dvorani v Doberdobu
Prešernovo
proslavo
Nastopajo:
Moški zbor «Idarja» iz Bene ške Slovenije Recitacija dijakov Moški zbor «Jezero» iz Doberdoba
Vabljeni!
Komisija za mladino pri SKGZ priredi v soboto, 21. t.m-ob 19.30 in v nedeljo, 22. t.m-ob 9.30 url v klubu «S. Gre gorčic* v Gorici, Verdijev kot' zo 13,
SEMINAR O PROBLEMATIKI NAŠE NARODNE SKUPNOSTI V ZAMEJSTVU
Razna obvestila
Planinsko predavanje. SPD iz ^°' rice vabi člane in prijatelje na zaj nimivo planinsko predavanje, ki w v petek 20. t.m. ob 20.30 uri klubu »S. Gregorčič* v Gorici, *e dijev korzo 13. Predaval bo zna^ planinec Tone Sazonov iz Ljubija” o temi »Sonce, snežni metež in J® tikale* s svojih vzponov v F*?, ciji in preko severne stene na iT glav pozimi.
Sestanek bivših partizanov bo sredo 18. t.m. ob 20. uri v Števeri nu, na sedežu prosvetnega drU->f.r »Briški grič* na Valerišču. vabi vse bivše partizane, da se ^ stanka udeležijo glede pomenka proslavi 25-obletnice zmage.
Občni zbor v Štandrežu. Prog" no društvo «0. Župančič* iz S;-j. dreža sklicuje občni zbor sv® članov, ki se bo vršil v četrtek ' februarja ob 20.30 uri na sede1 društva v Štandrežu. Na dnevn^ redu je pozdrav in poročilo sednika društva o dosedanjem d / društva, volitve novega odbora ; razgovor o bodočem program« prosvetnem delu.
CORSO. 15.15—22.00; «Certo cen simo... anzi probabile«, C. SP in C. Cardlnale; italijanski ^ v barvah, mladini pod 14- let prepovedan.	«j.
VERDI. 15.00—22.00:	«Medea», ^
Callas in M. Girotti; ltalij^ kinemaskopski film v barvah-MODERNISSIMO. 15.00—22.00:	Q
rik ii vikingoii, G. Gemma . Michell; iaolijanski film v vah
V1TTORIA. 15.00—21.30: ker (l’uomo perfare 1’amor®' Sabato in C. Kruger;	1
film v barvah, mladini P00 letom prepovedan.	riB-
CENTRALE. 15.00—21.30: gon, P. Lavrence in A Ste ( italijanski kinemaskopski n”1 barvah.
«Love”^
Iršič
AZZURRO. 14.00: «Africa segr®***’ dokumentarni film v barvah-EXCELSIOR. 14.00: «11 noi»° *9. gelaton, Luis de Funes. Ki*1®1 skope v barvah.	wg-
PRINCIPE. 14.00: «Boon U s^l. giatore«, S. McQueen tn F®1 Kinemaskop v barvah.
S .MICHELE: 14.00: «Mettl uh® jp. ra a cena1), P. Franchi in G-grassia. Barvni film.
!\ovu Gorivu
SOČA (Nova Gorica): «Za tn svobodo), angleški barvni
—	ob 16. — 18. in 20. uri- ^ DESKLE: «Tako ne ravnaj * x
skami», ameriški barvni fl"*1 ob 17. in 19.30.	^jii-
RENČE: «Dve vstopnici za ^ $ ko», francoski barvni fih*1 "
15. in 19.30.	-|(i,
ŠEMPAS:	«Junakl Gvadalkah" jB
ameriški barvni film —
20. url.	|t»-
KANAL: «Naše dobre soproge”’ ^ lijanski barvni film — °b 20. uri.	d*
SVOBODA: «Princu Je potreb vica«, francosko-itali lanski ufi, ni film — ob 16. — 18. in - jt9|i' PRVACINA:	«Senca smrti®' , jj)
janski barvni film — ob 19.30.
DUTOVLJE: «Se vedno so (i|iH italijansko-francoskl barvm
—	ob 16 in 20 uri.
POTUJOČI KINO - SELO:
mi je moja Je», ob 16.
DEŽURNI I.KKARI'0
GORICA	ffč
Danes ves dan in ponoči I® ffi prta lekarna AL CORSO,
Italija 89, tel 24-43.
TR2IO	*
Danes ves dan in P°n0<;lJ* Tržiču odprta lekarna dr --" Ennerl, Trg republike 26,
72341.
dežurna cvetličar1**^
Danes Je v Gorici odpri® L^jJ* čarna REICHMANN, Korz« št. 34, tel. 53-71.
i eri*?
AVT0PR0MET GORICA - NOVA GORICA
vas vabi, da obiščete zimskošportno središče LOKVE obratujejo vlečnice, ugodna smučišča m tereni za druge zin^jio športne dejavostl Hotel POLDANOVEC s 100 ležišči ln restavriraj z domačo hrano, vinom ln drugimi pijačami — Ob sobot®0 nedeljah ter praznikih ples.	-jj
Informacije tel. 22-911. 21-44S. ,7 .
PO FIAVI DEVIH SLEDOVIH SO PRIŠLI TUDI NDEGOVI TOVARlSl
TO DE POBEGLI ILIR! \ POBIJMO GAt J '
^BECr DE BILO PREPOZNO
Sl.130
SE DE ZA TRENUTEK OVEPEL.
ptsT^TE dl ŽIVEGA

Veljaven od 15. do 21. februarja 1970
OVEN (od 21. 3. do f	20. 4.) Skrb, ki jo
^ajk \ kažete za uspešen J potek nekega skup-\ y nega dela, je obe-a nem tudi spodbuda letale sodelavce, ki zanj ne ei° kdove kakega navduše-čustveno se čutite izpraz-Z*11’ ter j© bilo zadnje raz-JkfariJ;e, za katero ni bilo naj-povoda, preveč izčr-
^ BIK (od 21. 4. do
f N. 20. 5.) Ni bilo lepo iMfil od vas, da ste pri-r" "VJ jatelja v poslih, ki je doslej bil do vas t, vedno korekten, ne-pustili na cedilu. Naj-^ J. kar lahko zdaj naredite, . ’ ™ mu povrnete škodo, ki s tem bila storjena. Za
ki bo do njega pri-
Je . .
S^je, ______________.IVI
. v družini, bo kriv neki do-
** Prijatelj.
DVOJČKA (od 21.5. do 21. 6.) Ravnokar je bilo nekje odločeno, da se vam ponudi izredno ugodna poslovna priložnost, 51e .	zaradi prizadevnosti, ki
s&> doslej pokazali. Ni vsa po-	v	gmotnih pogojih, ne
t k'11® Se sproščenega, ker je Hjj8 neka duhovna potrtost k.	faradi tega, ker imate
^ Preveč.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Preženite iz glave tiste svoje misli, zaradi katerih si venomer dopovedujete, da niste spoju^ 24 nič. Zelo poceni princi611* ugied vam ne more p^f^oščenja, ki ste ga IX) °valL Ce ljubite eno že-itj, ^ nikar ne srečujte še z Do_ ’ 40 utegne postati usod-

m
LEV (od 23. 7. do
23. g.) Vaš sedanji program je Izdelan skrbno in natančno, sicer je malce preobširen, toda z do
cijo • 0 in ustrezno organiza-
s.jpJ® Povsem uresraičljiiv. Ne-toČhi 1 in nnpsiost na pod-čustvenih odnosov
DEVICA (od 24. 8. I A L\ do 22. 9.) Prav nič ( 'ljv\ni priporočljivo, da \*J7t / in se udeležili ne-\ J/ kega sicer zainimive-^ Doa ■ ga in dobičkanosne-^Pkiviga, za katerega pa nd-(. Ustvarjeni, pa tudi ni go-^ se ne bo izjalovil. .	86 bo za vas premaknil ne-
koliko nazaj.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 22. 10.) Obstali boste na slepem
I tiru, toliko časa ste se poigravali z lastno 'usodo, da zdaj ne veste ne kod ne kam. Priporočljivo je, da nekoliko počakate in se nato obrnete po pomoč na nekega zvestega prijatelja. Draga oseba vam bo vrnila neko pismo.
ŠKORPIJON (od 23.
10.	do 22. 11.) Preverite, če je to, kar vam je bilo sporočeno iz inozemstva, resnica oziroma, ali
se lahko zanesete na podatke, ki so vam oh tej priložnosti bili posredovani. Dolgo ste o-mahovali v zvezi z neko čustveno izbiro, zdaij bo kocka padla in se boste končno odločili.
STRELEC (od 23.
11.	do 20. 12.) Samo iz razlogov osebnega sovraštva, vam ne bo dodeljena nagrada, ki ste jo po
mnenju vseh zaslužili. Vam nasproten je eden od vaših predstojnikov. Srčne bolečine bodo prenehale in spet boste razpoloženi kot nekoč. Ne oddajte na pošto pisma, ki ste ga danes napisali.
KOZOROG (od 21.
12.	do 20. 1.) Varujte se pred človekom širokih pleč in sivih las, ki ste ga pred kratkim spoznali, ker
je bolj prekanjen in nevaren kot ste ga vi ocenili. Ne boste dovolili, da bi .dobremu prijatelju bila storjena krivica, ki bi jo težko prenesel.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) še malo, pa vas bo neki prebrisanec prav imenitno speljal na led; vaša slabost je, - da se pustite omrežiti od lepih besed, namesto da bi jih prej dobro preverili s pomočjo konkretnih dejstev. Ne razpolagajte s tujimi čustvi.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Z velikim veseljem se boste odzvali vabilu na važno razpravo o vprašanju, ki vas s strokovnega stališča zelo zanima. Trdno bodite prepričani, da ne gre valiti krivdo za nastale zaostrene odnose na ostale družinske člane.
\r -v'0wn H W.9fW!DO
PIJAČA, KI DANES DAJE ŽIVLJENJU «T0N»
Odkod viskiju tolikšna cena
Ne le surovine, tudi vodu je pomembna za kakovost
Kdor danes pije viski, je mode- ki bi izvirala in tekla po rdečem ren. Ce ne, sodi med konservativ- granitu. To je izredne važnosti za

ce. Tudi kdor uporablja takšno in takšno kolonijsko vodo, kdor kadi te in te cigarete itd., je moderen, gosposki in kdiove še kaj vse, ostali pa to niso, in še dobro, da jih zaradi tega enostavno nimajo za neotesane kmečke butce.
Pa pustimo to zadevo o vplivu | reklame na sodobnega človeka, o njem kot objektu poneumnjevanja za ustvarjanje dobička in o tem, kam še vse nas utegne privesti ta ((kultura.) tehnične civilizacije, ki se jii slepo podrejamo in jo častimo kot. Izraelci zlato tele. Povejmo kaj o tem viskiju, o katerem s® danes toliko govori in je nasploh imenitno, če ti ga kdo ali ga ti komu ponudiš, strokovnjaško okušaš in nonšalantno zvrneš, ta kole mimogrede, svetovljansko in z vajeno malomarno uglajenostjo. To so kvalitete, ki danes človeku utirajo pot v življenju.
No, pa nekaj o viskiju kot takem. Enciklopedija «Columbia-Vi-king» ga takole označuje- «Vjskl je alkonoHna pijača, ki jo dobivamo z destiliraniem zmletega zrnja, običajno rži, ječmena, pšenice ali koruze. Slabše vrste se dobivajo tudi iz krompirja ali repe. Znani škotski viski ima svoj značilni suhi okus, ali bolje rečeno okus po dimu, ni«nu podoben je irski, ki ima polnejši in slajši buket. Ameriški viski, napravljen iz ječmena ali koruze, ima močnejšo barvo in okus kot škotski ali irski.»
Škotski tovarnarji radi v svojih reklamah tudi poudarjajo, kako da je njihov alkohol dober zlasti zaradi tega. ker uporabljajo vodo te fn te reke. torej nekakšno čudež no vodo, ki da je na razpolago samo njim. Do neke mere imajo tudi prav. Velika «Encyolopaedia Briitaonica«, ki viskiju posveča sko-ra;p dve strani svojega dragocenega prostora, prav tako opozarja na vodo, v kateri se žito moči
Prvi zapis p viskiju je iz leta 1494. Ker pa so Škoti sami veliki pivci, so šele okrog 1. 1814 začeli ječmen destilirati za izvoz
Njihovi anglosaški bratje onstran oceana kuhajo in trgujejo z viskijem že od polovice 18. stoletja. Zanimivo je dejstvo, da je za slavo, M jo danes uživa v svetu viski, v dobri meri prispeval tudi neki duhovnik, prečastiti Elijah Craig. Ta je v pokrajini Boorbon kuhal iz koruze tako imenitno žganje, da se je pod Imenom «bur-bbn» kmalu razširilo
Prvi predsednik ZDA. George Washington. je najraje izdeloval svoj viski iz ječmena, bil je to viski škotskega tipa. Sam .je bil sila ponosen na svoj izdelek.
Sinovi strica Sama so od nekdaj stremeli, da bd po škotskem primeru pri di sami imeli,
Zima zna biti zelo lepa. Seveda v gorah, kjer je veliko snega, ko si človek more natakniti smuči, ko more prijetno utrujen sesti za mizo in uživati v soncu. Slika je s planine Platak, kakih 20 km od Reke.
okus in kvaliteto pijače. Pa niso imeli sreče, morali so se zadovoljiti z vodo .ki izvira oziroma teče po apnencu.
Treba je še povedati, da v pogledu viskija ne pripada Anglo-saksoncem čast prvega izdelovalca.
Že v 10. stoletju je arabski alkimist Albukasen opisal destilacijo pijače, ki bi odgovarjala današnjemu viskiju.
Sama pijača ne bi bila nikoli tako kvalitetna, ko bi se iz kotla točila naravnost v kozarec. Kvaliteto ji nedvomno dajejo tudi — leta. Cim dlje je v hrastovih sodih, tem boljša je. Irski viski ne pride v prodajo pred petimi leti.
V Kanadi je zakon, ki obvezuie, da je treba viski imeti najmanj dve leti v sodu, vtem ko se sami proizvajalci drže celo roka šestih let. Potrošnik mora potemtakem plačati tudi ležarino.
...........................m....min....................................
EDEN ŽALOSTNIH LIKOV BIVŠIH VLADARJEV
Vsi napori Dalaj Lame bodo ostali brez haska
Nihče se ne bo postavil na njegovo stran do tolikšne mere, da bi spravil v nevarnost svoj mir ali tako imenovano ravnotežje
NOVICE — 9. II. 1870	] Na Vodnikov rojstni dan smo
Iz Trsta 3. sveč. D. (Čitalnica bili napravili majhno «besedo».
Eden najbolj žalostnih državniških likov v današnjem, modernem svetu je prav gotovo bivši kralj Tibeta, ki je bd!l hkrati tudi verski glavar te bivše državice v azijskih gorah. Je to Dalaj Lama, ki se je o njem veliko govorilo pred leti, ki pa je šel nato v pozabo, se ob kaki priložnosti spet oglasil k besedi, dia bi nato ponovno ((zadremal-).
Skozi stoletij« je bila njegova dežela — ((dežela izgubljenih obzorij«, kot so ji rekali nekateri na zahodu. Billa je to ((dežela polna skrivnosti dn večnega miru«, kot so zabeležili tista redki ljudje zahoda, ki so se že nekoč drznili na tibetanska tla, da bd deželo proučili in jo spoznali. :
< Toda leta 1950, to se pravi že olago^vodo, !pred -20 leti, se je stoletna tišina
iju viskiiatu-
">,">|(iii„i„,n ................. y|iuliiiiiininiiii'"*'*ul*iii||iii
te« Dobrih SAD MAŠČEVANJA
KRKOM DE NEKAD ZAŠUŠTELO

MO/
MOJ
kar čez noč prekinila, ko so vojaške enote sosednega velikana LR Kitajske, prestopile meje in meni nič tebi nič zasedle Tibet, čeprav zgodovina Tibeta ni bila vedno ta ko tiha in mirna, kot je bila zadnja stoletja, je kitajska poteza bila prav gotovo najhujši dogodek v vsej zadnji zgodovini Tibeta, saj ne kaže Peking najmanjše volje, da bi dal tej gospodarsko pa tudi strateško neznatni deželi svobodo, celo večjo avtonomijo ne. Nasprot-
devo pririnil do glavne skupščine ZN, kjer je bila izražena zahteva po upoštevanju ((človeških pravic in svobode tibetanskega naroda«.
Pri tolikšnem uspehu, ki ga je stal deset let napornega dela, bi človek pričakoval, da bo Dalaj Lama zadovoljen z doseženim uspehom in da ho nato počasi gradil dalje. Toda Dalaj Lama se ni zadovoljil s tem in je zahteval, da naj Združeni narodi priznajo Tibetancem, da so bili pred nastopom
no, Peking hoče Tibet preurediti Kitajske suverena nacija in danaj
po svoje, ga obnoviti in morda tudi naseliti tod kaj svojih ljudi.
Kralj te male dežele Dalaj Lama se nd mogel s svojimi metnih! postaviti po robu kitajski vojski in je raje pobegnil v sosedno Indijo. S kraljevsko družino je pobegnilo tudi nekaj <i prebivalstva, od teh so nekateri ostali v Indiji, drugi pa so se naselili v Nepalu, Butanu in drugod na azijski celini
Tibetsdd verski in posvetni poglavar se je nastanil v neki vili ob vznožju Himalaje v Indiji. Skupno s svojimi svetovalci je pripravil načrte, kako bi naj vodil borbo za osvoboditev svoje dežele. Hkrati je začel iskati zveze z vsem svetom, seveda z ljudmi, ki naj bi mu pomagali pri ((osvoboditvi« Tibeta izpod oblasta Pekinga. Toda vsi njegovi napori, vsa njegova zavzemanja niso naletela na razumevanje. Res je, da so se o-glašali posamezni politiki in tudi državniki, da ne govorimo o raznih verskih in njim sorodnih združenjih, ki so ob primeru Tibeta in njegovega glavarja dali duška svoji antikomuniistični žolčnosti, toda v primeru, ko bd bilo treba storiti kaj konkretnega, se je sleherni državnik, ki se je bil v splošnem razgrajanju proti Kitajski postavil na njegovo stran, u-maiknil. Tudi sama vlada Indije, ki je bila, kot je znano, sprta s
generalna skupščina opozori Kitajsko, da naj ne izbriše te nacije z zemeljske površine. In resnično so izbrali skupino pravnikov in drugih izvedencev, da so zaslišali nekaj Tibetancev v zvezi z obema gornjima zahtevama. Toda zapisniki teh zasliševanj sq ponovna ^romali — v arhive. Res je, da so pravniki ugotovili, da je bil Tibet pred zasedbo ((neodvisen in suveren«, toda vse je ostalo ’ pri' tem, pri ugotovitvi, pa tudi pri zasedbi, seveda s strani Kitajske.
še dolgo in neprestano Je Dalaj Lama iskal po svetu zveze in stike, pa je nekoliko pojenjal. Kljub temu pa še vedno upa na rešitev in v svoji knjigi pravi, da Tibetanci ne bodo nikoli sprejeli nove družbene ureditve, ki da jim jo je vsilil Peking, ker da so komunisti na Kitajskem na oblasti le malo časa, tibetansko kraljestvo pa da traja že 2500 let.
V svoji knjigi je Dalaj Lama med drugim zapisal: «Moje upanje se opira na junaštvo Tibeta, na ljubezen, resnico in pravico v srcih dobro mislečih ljudi. Zato zatiranje ne more premagati pravice.«
Čeprav ne more nihče . dati Kitajcem prav, vendarle ni redek na svetu tisti, ki bivšega verskega in posvetnega vladarja bivše države j Tibet imenuje, pa čeprav z dolo-
Rojanska) je napravila v spomin našemu Vodniku «besedo». Predsednik g. Požar jo je odprl z lepim ogovorom. Pri tej priliki smo z vsklikom izvolili našega iskrenega buditelja in slavnega pesnika Ivana Koseskega za častnega uda. Bog ga živi še leta in leta domovini naši na slavo! Dobra misel je bila to, da ob enem, ko se je slavil Vodnik, se je čestitalo Koseskemu, ki je prvi zapel pesem prekrasno:	((Slo-
venija«.
Potem pa so se vrstile deklamacije ; zbor je pel »Strunam«; kmečka deklica je ljubeznivo govorila o Slomšeku in Strosmajerju; zbor je zapel «Sablico», potem pa se je ponavljala glediška igra «Ca-pek«, za igro je bila tombola, po tomboli pa ples v veliko veselje mladini naši. Vsi prostori so bili prepolni, in staro in mlado jako navdušeno. Narod naš se čedalje živejše zaveda narodnosti slovenske. Bog ga živi!
Iz Gorice 2. siveč. (Kmetijska šola) se je tedaij piri nas začela, število vpisanih Je očitan dokaz žive potrebe njene; vpisanih je 40 rednih učencev in 30 učiteljskih pripravnikov, ki vsaM teden po 5 ur kmetijstvo poslušajo. Med temi je iz' pripravništva 16 Slovencev in 14 Laihov, 14 Lahov v ni-žem Italijanskem oddelku, 13 pa v višem, Slovencev je v nižam slovenskem oddelku 5,
8 pa v višem, tedaj je s pripravniki vred Slovencev 29. Da je Italijanov več, prihaja med drugim tudi od tod, ker so občine v Furlaniji napravile 8 ustanov po 100 do 150 gold., ktere so se mladen-čem podelile, da obiskujejo našo šolo. žallbog! da za Slovence ni nobene ustanove!
SLOVENSKI NAROD 10. II. 1870 Razne stvari. (Čitalnica v Rojani) je izvolila starega pesnika Koseskega za svojega častnega uda. — Beseda 2. februarja je bila, kakor se nam piše, obilo obiskana in se je po zanimljivem programu (petje, govori in gledi-ščina igra) izvrstno vršila.
ZGODNJA DANICA 11. II. 1870 Iz Gorice, 4. sušca. Po Sloveniji in veliko dalje slovi, trne č. g. profesorja Št. Kocijančiča. Prebivalci Slovenije ga poznajo po raznih spisih njegovih. Avstrija smč ponosna bati na takega učenjaka, in svet ga čisla enega izmed pervih orijentalistov. Čislamo ga pa tudi goriškega semenišča bogoslovci tim bolj, ker se. nam je z novo posebno, dobroto zopet prikupil. Začel jp pamireč razlagati gtaroslovenšči-no, od začetka eno uro na teden, ko nam pa dojdejo knjige, za ta uk primerne, učil bode dvč uri na teden. Veliko bogoslovcev iz teržaške in veljanske škofije rabi slovanski jezik pri Božji službi, torej bd bilo treba, da se za sta-novito vstanovi taki uk. To potrebo spoznavši je g. prof. Kocijančič prevzčl podučevanje. Poslušat ga hodi nad 40 bogoslovcev Slovencev in Horvatov.
Naj pač tisti nasprotniki slovenskega jezika, Id se toliko bojč njegove vpeljave v šole kot učni jezik, pridejo poslušat in vidild bodo, da slovenski ravno tako gladko teče' s katedra, kakor latinski ali nemški. Nam poslušavcem se to toliko bolj prileže, ker smo navajeni pri vsdh predmetih le na latinsko razlaganje zarad raznih narodnosti. Kakor nam je g; profesor naznanil, učili se bomo večidel djansko, zraven pa učili se slovnice, kar bo potrebno, in tako,
Kitajsko, in ki je dala ’ zatočišče	dozo usmil^a' iluzioalst iz
Dalaj Lami, se noče vmešavati v. 1 a'	.. „
ta spor.	|
To je povsem razumljivo, saj i-ma indijska vlada dovolj težav v svoji domači, notranji politiki, s severovzhodnim velikanom pa prav j tako nima smisla napenjati odno-' sov. In tako je povsem razumljivo, da je predsednik Indije odklonil «vlogo odvetnika« bivšega poglavarja bivše samostojne državice Tibet.
Podobno kot Indija, so storili tudi predstavniki raznih držav in ko so indijsko vlado in preko nje tudi ostale ((nevtralce« napadali za-i iadi njihovega cincanja in neodloč-| nosti, je predsednik indijske vla-I de temeljito motiviral stališče indijske vlade.
Bivšemu poglavarju bivše drža-j ve Dalaj Lami vse to ni bilo pogodu, toda ni mu preostalo drugega kot ubrati drugo pot. Ko je uvidel, da ne mara nihče po kostanj v ogenj zanj, ker bi se mo-; gel pač opeči, je Dalaj Lama na-! pisal knjigo o dogajanjih v zvezi I s Tibetom In že v začetku povedal, j da se bo posvetil akciji rešitve Tibeta «s pisano besedo«. Dalaj Lama pravi, da je v svoji knjigi točno prikazal dogodke v Tibetu, hkrati pa Izjavlja, da dela načrte za bodočnost. In čeprav je pozval s svojo knjigo svet «preko Združenih narodov«, so ti pokazali, da niso pripravljeni na nova tveganja.
2e v letih izgona ali pobega je Dalaj Lama poslal Združenim narodom ostro resolucijo, M pa je bila na predlog Indltje arhivirana, da hi se ravnotežje sil na svetu ne omajalo, šele devet let pozneje — 1959 —- so o tej resoluciji dejansko razpravljali in resolucija Je dbbila nekakšno dvoumno potrditev, kd pa je. izražala le «reane po mdšleke«, vendar pa ni resolucija niti z besedico omenila LR Kitajske.
Dalaj Lama, logično, ni dal miru in je let« .1961 s tibetansko za-
Program je imel 8 točk in tombolo. Med petjem se je predstavljala dramatična Bilčeva pesem ((Slovenija oživljena«. Hervaški go vor se je zavoljo nenadoma obo lelega govornika moral opustiti. Veliko pozornost je včinil vvodni govor, kterega je govoril četerto letnik g. Ivan Stres. V gladkem jeziku je govoril o domoljubjl sploh in posebej dokazoval, zakaj mora duhoven ((naroden« ali z narodom biti.
(O Vodnikovi besedi je 10. II. 1870 obširno poročal tudi Slovenski Narod)
SLOVENSKI NAROD 12. XI. 1870
Razne stvari.
(«Jadranska Zarja«), izvrstno vredovan list slovenskih Primorcev, kterega najgorkeje priporočamo vsem Slovencem, krepko in temeljito odgovarja na hinavski izdihljaj neeega dunajskega «Istiniča». Zanimalo nas je posebno, kar «Zar.» piše o naših strankah, ona pravi:
Te toliko potrebne sloge zdaj med nami več ni ter je ni. Tista »peščica« Slovencev, ktera se zlaga s sedanjo jalovo politiko »Novic« in oportunizmom slov. drž. poslancev, ne živi sicer od škandalov .kakor so miroljubne «Novice» izblekniti blagovolile; to je pa res, da je ta »peščica« tolika, da šteje do malega vse razumne Slovence od Drave in Mure do sinje Adrije.
Razodeva se to v vsakej družbi mislečih Slovencev, kakor tudi v vsem neodvisnem časopisji slovenskem. Zarad tega pritrjujem »No-vičnemu« Istinlču, da bi kak slovenski Epimerid, ki bi bil zadnjih deset let v kakej kraškej špiljt prespal in zbudivši se zdaj slovenske časnike prebiral, si oči mel ter strašno čudil, ali je mogoče, da so se v kratkih letih «časi in dnevi« toliko spremenili, da se zdaj .javno graja, kar se je poprej v zvezde povzdigovalo. Ali g. Istl-nič naj si je svest, da, kakor hitro bi slovenski Epimerid zvedel, kako in kaj, se ne bi več čudil slovenskim časopisom, nego goro-stasnej nedoslednosti in malopridnosti oportunskih slovenskih poslancev. Zato mu še ne bi trebalo deset let prespati, nego zadostovalo bi smrčanje od 1. 1867 sem.«
(Tržaška mestna čitalnica) se začenja letos na novo oživljati, od novega leta pristopilo jej je čez 40 novih udov in se zmirom oglašajo še drugi. Ta pred-pust je imela že dvakrat besedo s tombolo in enkrat ples; vselej, je vladalo najlepše soglasje. 20. t.( m. napravi čitalnica drugi veseli ples. Tako beremo v «Jadr. Zarji«.
ALI SO RES KRIVE «OKROGLINE» ?
MILAN, 14. — Čeprav filmske i-gralke Margarete Leejeve ne moremo šteti med tiste filmske zvezde, ki so značilne po svojih okroglinah, se v nekem intervjuju, ki ga je dala nekemu italijanskemu tedniku, pritožuje prav nad tem, da ji njene okrogline škodujejo, ker da ji preprečujejo večje uspehe, boljšo u-metniško kariero.
Leejeva pravi, da so njene fizične oblike preveč izrazite, da bi kaj več dosegla na umetniškem področju. Umetnica priznava, da je temu pravzaprav kriva sama, ker da ni bila doslej dovolj kritična pn izbiri vlog. Sicer pa je doslej igrala
že v približno 50 filmih in se veli ako Bog da, bomo konec šolske-1 kokrat «slekla». seveda na platnu. ga leta korak napravili v učeno-1 Morda pa so prav njene obogline
_n i_ _i —j--------.. -._i i jjj|e «fcrjuc>>i ((d s0 j0 producenti
do sedaj tako upoštevali.
stt in sl vednosti pridobili v cirilici in glagolici.
niiiiiiiiiiiiiiimiaiiiiftiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimimiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. vodilno načelo, življenjsko pravilo, 7. delo, izdelek, formacija, 13. Vergilova pesnitev, 14. urejevalec izložb, 15. slovenski zgodovinar (Josip), 16. žensko ime, 17. avtomobilska oznaka Danske, 16. ameriška filmska igrat ka, ki jo je lani ubila tolpa hippy-jev (Sharon), 19. izrastid po telesu, 20. letenje, 21. kratica mednarodne organizacije za begunce, 22. največje mesto v Afriki, 23. popularna japonska filmska igralka (Yo-k«), 34. glavne mesto AvstraMflei
26. obvezna dajatev državi, 27. malta, 28. najboljša šolska ocena, 29. shramba za kosti na pokopališču, kostnica, 32. grška črka, 33. starodaven grad nad Velenjem, po katerem Je dobila ime šaleška dolina, 34. igra na srečo, 38. ime angleškega filmskega Igralca Guinnessa, 39. enovalentini radikal iz metana, 40. evropski veletok, 41. huda jeza, 42. znameniti francoski impresionist (Claude), 43. težko o-klppmo vozilo, 44. začetnici slovenskega 14-dmevnifca, 48; dajalnik, 46.
zveza srednjeveških nemških trgovskih mest ob Severnem morju, 47. sintetična tkanina, 49. svetovni šahovski prvak v letih 1894-1921 (E-mamuel), 50. nekdanji vojak najemnik, 51. država v ZDA.
NAVPIČNO: 1. potomec belih in indijanskih staršev, 2. indonezijska poročevalska agencija, 3. starejši ameriški filmski komik (Buri), 4. nekdanji naslov francoskih kraljev, 5. dan v mesecu pri starih Rimljanih, 6. kemični znak za mazu-rij, 7. oblačilo akrobatov, 8. vaba na trnku, 9. osebni zaimek, 10. sta žita, 11. izpuščaj, kožna 12. ozemlje okrog ja, 14. ■ dolgorepa papiga gledovanje, ljubimkanje, perzijski kralj, 20. ska igralka (Daljah), 22. znanstvenik, ka raziskuje prvine, 23. aziat 25. bojevnik, 26 pisan gozdni-ptič 28. popularna francoska filmska i gralka (Pascale), 20. nadutež, 30 pristanišče v južni Italiji, 31. fran cosko mesto pod Seveni, 32. bol garski pesnik in revolucionar (Hri-sto, 1847-1876), 34. ustanovitelj sovjetske države, 35. Iranka, 36. danski pisatelj, Nobelov nagrajenec leta 1944 (Joha-nnes Vilhelm, 1873-1950), 37. glavno mesto Turčije, 39. pogonski stroj, 43. možev ali ženin oče, 42. afriška država, 45. del tedna, 46. gostišče v Orientu, 48. okrajšava za «kiloliter», 49. kratica za ((ljudski odbor«.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. usta, 5. ban-teng, 12. skalp, 14. radiator, 15. partitura, 17. Tuva, 18. E(dvard) K(ocbek), 19. kost, 20. Eden, 21. Haag, 24 viola, 27 ala, 28. čreda, 30. lama, 32. at, 33. Omar, 34. sold, 36. VK, 38. Arno, 40. trans, 42. evo, 44. Carlo, 46. Hope, 48. raza, 50. lava, 52. ol, 53. Iran, 54 mirovanje, 57. strelica, 59. Atika, 60. taktike, 61. etat.
S» ' "Sp
Proga, na kateri se bo danes odvijalo svetovno prvenstvo v smuku
SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO ALPSKIH DISCIPLIN
V veleslalomu Cliffordova V kombinaciji Jacotova
Danes bodo prvenstvo zaključili z moškim smukom
VALGARDENA-GRČDEN
GRODEN, 14. — šestnajstletna Kanadčanka Betsy Clifford iz Otta-we je osvojila danes prvo zlato kolajno za svojo državo na svetovnem prvenstvo v Grodnu. Bitka za prvo mesto veleslaloma je bila izredno ostra. Kar osem tekmovalk je privozilo na cilj v času manj kot ene sekunde, prvo in drugo pa loči le 7 stotink sekunde, torej manj kot ena desetinka.
Čeprav je zlato kolajno osvojila Kanada, pa predstavlja nastop v veleslalomu za Francozinje velik uspeh. Med prvimi štirimi tekmovalkami imajo namreč kar tri mesta. Obenem pa predstavlja današnji nastop zopet hud poraz Avstrije, ki se je morala zadovoljiti v prvi deseterici le s skromnim petim mestom Gablove. Razočarale pa so tudi Američanke. Švicarka Zrydova
•miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMfiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
KOŠAŠKA
Za «VT Coca-cola»
V prvenstvu minibasketa nastopata tudi Bor in Polet
Doslej so bolj zadovoljili «plavi»
DOMAČI ŠPORT
DANES
Nedelja, 15. februarja
ODBOJKA
Ženska B liga
10.30	v Gorici AGI — Zarja
NAMIZNI TENIS
Prvenstvo C lige Zjutraj v Vidmu
CSI Friuli - Sokol « • •
Mladinsko prvenstvo
09.00	v Trstu, Ul. Giulia
CGS — Dom GO FARI — Dom GO Dom — ARAC
KOŠARKA
Moška D liga
15.30	v Trstu, Ul. della Valle
Bor — Zuccberi • • •
Mladinsko prvenstvo
12.30	v Trstu, Ul. della Valle
Bor — Servolana • • •
Prvenstvo naraščajnikov
11.00	na Opčinah
Polet — Montuzza * * *
Prvenstvo naraščajnic
09.00	na Opčinah Polet — Calza Blocb
SMUČANJE
Trofeja Ravascletto v veleslalomu
10.00	v Ravasclettu
Nastop članov in članic SPDT
JUTRI
Ponedeljek, 16. februarja 1970
ODBOJKA
Prijateljsko moško srečanje
19.00	v Trstu, stadion «1. maj» Breg — Poreč
V	ponedeljek se je s tekmo Bor — Olimpia zaključil prvi del prvenstva v minibasketu za »Veliko trofejo Coca-Cola*. V tem prvenstvu nastopata tudi dve slovenski moštvi, in sicer Bor ter Polet, ki sta se zadovoljivo izkazala. Bor se bo potegoval za peto, medtem ko se bodo Openci potegovali za deveto mesto.
V	prvem delu prvenstva so zabeležili naslednje izide:
1.	kolo
CAMB «B» — Montuzza	1:29
Polet - CAMB «A»	4:27
Servolana — Uoyd Adriatco 19:29
2.	kolo
Mivar A — CAMB «B»	2:0 b.b.
Bor — Ricreatori .	16:17
CMM — CAMB «A»	6:47
CAMB — Servolana	22:7
3.	kolo
Montuzza — Mivar A	15:39
CMM - Polet	16:7
Ricreatori — Olimpia	38:5
Lloyd Adriatico — CAMB «B» 23:21
4.	kolo
Bor — Olimpia	42:0
Za mesta od prvega do četrtega bodo igrale naslednje ekipe:
Mivar A
Centro Addestramento Miniba-sket A Ricreatori Lloyd Adriatico Za mesta od 5. do 8. pa:
Bor
Montuzza
Circolo Marina Mercantile Centro	Addestramento	Miniba
sket «C»
Za mesta od 9. do 12.:
Polet
Olimpia
Centro Addestramento	Miniba-
sket *B»
Servolana
Datum srečanj bo košarkarska federacija sporočila v prihodnjih dneh.
• • •
Kako so se izkazali naši fantje? Že dejstvo, da trenutno lahko pošljemo dve ekipi minibasketa na tak turnir, je za nas vsekakor poziti-
ven rezultat. Z minibasketom pridejo torej v stik s košarko tudi najmlajšh ki bodo seveda ogrodje bodoče članske peterke. Poletovci in borovci so zaigrali zadovoljivo. Sodeč po izidih so se bolje izkazali »plavi*, ki so za las klonili favoritu turnirja, Ricreatori ju, za eno boro piko, z visoko razliko pa so premagali Olimpio (42:0).
Zadnji dve srečanji slovenskih moštev:
BOR - OLIMPIA 42:0
BOR: Mavricij Kuret 4, Klavdij Radetič 6, Djego Kolarič 2, Rado Race, ,EdL Košuta 4, Sandi Volk, Valter Vatovec 20, Pavel Bertok 4, Boris Colja (k) 2, Boris Sjega.
Že po izidu lahko vidimo, da so »plavi* gospodarili na igrišču. Prestregli so nasprotnikom več žog in zaključevali s protinapadi. Borovci so tudi presenetili z meti od daleč, kjer je bil posebno točen Valter Vatovec, ki je sam dal 20 točk.
• * *
CMM — POLET 16:9
POLET: Valter Sosič, Pavel Fer-luga, Igor Malalan 4, Marko Sosič, Ivan Sosič, Boris Artač, Vinko Kalin, Evgen Daneu 4, Robi Gorup, Rudi Tapčer.
Kljub temu, da so poletovci zaigrali zadovoljivo, pa le niso mogli premagati bolj izkušenih nasprotnikov, ki so jih v poslednjih minutah spravili v težave in so tako zmagali. Openci so vsekakor pokazali precejšen napredek.
b. I.
se je prvotno uvrstila na 11. mesto, a so jo kasneje diskvalificirali. Medaljo v kombinaciji je osvojila Francozinja Jacot pred svojo roja-
Svetovno prvenstvo
DANES
Nedelja, 15. februarja SPORED
tVolkenstein — St. Christine 12.00 moški smuk St. Ulrich 18.00 zaključna slovesnost
TV
11.50 — 13.25 moški smuk
kinjo Steurerovo. Sestava tekmovalk na lestvici za kombinacijo je precej bolj pestra, kot v veleslalomu, saj so tu v prvi deseterici predstavnice kar sedmih držav. Preseneča zlasti deveto mesto Španke Puig.
LESTVICA VELESLALOMA
1.	Betsy Clifford (KAN.) 1’20”46
2.	Ingrid Lafforgue (FR.) 120”53
3.	Francaise Mačehi (FR.) 1’20”60
4.	Michele Jacot (FR.) 1’20”62
5.	Gertrud Gabi (AV.) 1’20”85
6.	Marilyn Cochran (ZDA.) 1’21”17
7.	Rosi Mittermaier (NEM.) 1’21”19
8.	Florence Steurer (FR.) 1’21”30
9.	Barbara Cochran (ZDA.) 1’21”76
10.	Divina Galica (VB.) 1’21”92
11.	Karen Budge (ZDA.) 1’22”03
12.	Judi Nagel (ZDA.) 1’22”40
13.	Gyri Soerensen (NOR.) 1’22”52
14.	Annemarie Proll (AV.) 1'22”56
15.	Bernardette Rauter (AV.) 1’22”58
16.	Ingrid Grolner (AV.) 1’22”73
17.	Karianne Christiansen (NOR.) 1’23”34
18.	Clotilde Fasolis (IT.) 1'23”62 LESTVICA KOMBINACIJE
1.	M. Jacot (FR.) punti 30.31
2.	F. Steurer (FR.) 37.69
3.	M. Cochran (ZDA.) 41.84
4.	B. Cochran (ZDA.) 51.78
5.	R. Mittermaier (NEM.) 77.98
6.	A. Proll (AV.) 78.36
1. G. Hathorn (VB.) 84.73
8.	K. Christiansen (NOR.) 94.19
9.	C. Puig (ŠPA.) 97.77
Jutri bo na sporedu zadnja točka prvenstva, moški smuk. O progi Sasslonch se je razvnelo precej polemik, zlasti ker je ponekod premalo nasnežena. Precej tekmovalcev je med treningom padlo, in nekateri so se tudi poškodovali. Med temi je tudi Švicar Giovanoli, za katerega pa ni gotovo, če ne bo kljub temu nastopil.
KOLAJNE
Država
Francija
Avstrija
Švica
ZDA
Kanada
Z
3
S
4
B
1
1 1 1
RIM, 14. — Arcari se je odpovedal svojemu naslovu evropskega prvaka superlahke kategorije. To je storil potem, ko je osvojil naslov svetovnega prvaka.
ATUrtKA
PRED NOVO SEZONO
Skok s palico vedno višje Metalci mečejo predaleč
Kaže, da se slog «losbury» v skoku v višino ni obnesel
Predvsem s skoki so ostali ljubitelji atletike v lanski sezoni razočarani. Nedvomno so vsi pričakovali, da bo zgodovinski podvig Bea-mona v skoku v daljino (8,90 m) privedel do revolucije v tej panogi, zganilo pa se ni ničesar. Prvi je bil celo sovjetski veteran Ter Ovane-sjan z »človeško* znamko 8,21 m. Beomon je tretji na lestvici z 8,20 m le slučajno. Običajni resultati tega atleta so se med sezono sukali med 7,80 in 7,50 m. Skok 8,90 m bo tako ostal nerazumljiva skrivnost ki bo gotovo še nekaj desetletij predstavljala nepremagljiv zid.
V razvoju so še skakalci s palico. Fiberglas še vedno daje sadove. Tako v višino kot v širino. Skakalcev nad 5,20 m. je vedno več in posebno marljivi so Evropejci, ki so, kot vedno, tehnično bolje pripravljeni. Zanimivost predstavlja v ZDA pojav temnopoltih skakalcev, ki doslej niso predstavljali prav ničesar. Peter Chen je letos skočil že lepo višino 5,23 m. Pennel je dosegel nov rekord 5,44 m. Na vrsto
bi sedaj moral kmalu priti mladi Carrigan.
Skakalci v višino so sredi prave kulturne revolucije. Zabavni slog skakanja «fosbury* je dobil med moškimi malo privrženecev. Z »moškimi* pa seveda mislimo na atlete, ki so na prvih mestih, to je nekoliko starejše fante. Z mladino (od 13. do 16. leta) pa je nekoliko drugače. Slog «fosbury» na primer v Zahodni Nemčij veliko vadijo in čez nekaj let utegne priti do veljave. Vsekakor so slabi rezultati Fosbu-ryja samega letos prepričali marsikaterega atleta in trenerja, da se s tem slogom ni vredno resno ukvarjati. Na prvem mestu je letos predstavnik klasičnega skakanja sovjetske šole, Valentin Gavrilov, in tudi vsi drugi najboljši skačejo po starem.
Nova odskočišča iz tartana prinašajo največ korist specialistom troskoka. Ti se namreč odrinejo trikrat in zato so prav tolikokrat deležni «podpore». Rezultati kažejo, da je Sanjejev še vedno najboljši
6. povratno kolo
BARI — BOLOGNA Gussoni
FIORENTINA - LAZIO Mascali
INTERNAZIONALE - CAGLIARI Sbardella
SNEŽNE RAZMERE
Velika planina
Krvavec
Vogel
Kranjska gora
Jezersko
Zelenica
Črni vrb
Lokve
Livek
Trbiž
Vlšarje
Ravascletto
70 cm 125 cm 190 cm 40 cm 27 cm 140 cm 18 cm 15 cm 80 cm 20 cm 120 cm 20 cm
V zadnjem času je več naših športnih društev priredilo svoje redne občne zbore, ki so na splošno uspeli dobro in so potekali od zadovoljivem številu članstva. Toda opazili smo, da se teh občnih zborov udeležuje bolj malo predstavnikov sosednjih slovenskih športnih društev. Prav bi bilo, da bi občni zbori ne bili obiskani le od lastnega članstva, ampak naj bi se z delom društev spoznali tudi voditelji ostalih slovenskih športnih društev v Italiji. To bi gotovo prispevalo k temu, da bi bilo med našimi društvi več razumevanja in sodelovanja, kar bi bilo v korist vsem. Na sliki: člani Poleta (spodaj) in Sokola (zgoraj) med poslušanjem poročil na letošnjih občnih zborih svojih društev
JUVENTUS — L. VICENZA Picasso
NAPOLI — SAMPDORIA
A pprn pc p
PALERMO - TORINO Di Tonno ROMA — MILAN Angonese
H. VERONA - BRESCIA Serafini
B
5. povratno kolo
CATANZARO — CATANIA Trinchieri
COMO - CESENA Toselli
FOGGIA - GENOA Carminati
LIVORNO - MODENA Motta
MONZA - PERUGIA Levrero
PIACENZA - ATALANTA Bianchi
REGGIANA — AREZZO Vacchini
REGGINA - PIŠA Bemardis
TERNANA — MANTOVA Possagno
VARESE - TARANTO Cantelli
A SKUPINA
C

3. povratno kolo
ALESSANDRIA - SEREGNO Rodomonte
BIELLESE - DERTHONA Marino
LEGNANO — MARZOTTO Vaccaro
NOVARA - PADOVA Cidcci
ROVERETO — LECCO Reggiani
SOTTOMARINA - SOLBIATESE Frasso
TREVIGLIESE — VENEZIA Alberti
TREVISO - PRO PATRIA Fuschi
TRIESTINA — UDINESE Zacchelti
VERBANIA — MONFALCONE Testuzza
in tudi sovjetska šola ima v
tej P*
nogi še vedno največ besed®- j,
flnko en kliio 79 VS6 i •
Nova doba se bliža za vse a in
postajajo vse daljši in
Meti kopja, kladiva in
De#
nejši. Stadioni so prekratki ^ mete, ki večkrat ovirajo (nk ^ preprečujejo) izvedbo drugih P 5 Meti kladiva nad 70 m in (*j^i m so postali skoraj vsakdanja g kopje večkrat poleti nad 90	,
pa se že bliža 70 metrom- ^ je nevarno. Mednarodna zV bo morala verjetno kmalu e<“ za obtežitev orodja.	.1:|(
Od metov je bilo letos na^vLii nimivo kladivo. Po zaslugi 50 Kj dvojice Klim-Bondarčuk de. o'metn rekord napredoval za skoraj f in znaša sedaj 75,48 m. treba, da sta oba atleta n*^ ^ tišču brez omejitve dosegla "Lf kot 80 metrov. Skupinsko Pr ljajo Sovjeti pravo baterijo ,0) že sedaj pa se morajo bati Theimerja.	. j/i
Napredovalo je tudi kop)«
rekorder Kinnunen pa Je ^4$ razočaral kot tekmovalec, je bil še vedno Lusis. treP ^ ropski prvak z najdaljšim ^ 91,52 m. Odlično je metal vala, Američan Murro pa Je no nesposoben in dolge met® le slučajno.	.
Novo ime v metu diska J®; f Šved bi skoraj popravil sveto ,f kord Silvestra. Med sezono rj kajkrat zablestel Danek, ki J. (f prej tudi sam popravil la < ropski rekord, napredovali . j vzhodni Nemci, in tudi SoVr meričani so nekoliko P°pns. p#: Do velikega presenečenja na svetovnem trgu metalcev ^ Američani še držijo P®v° jje# vendar skupno z vzhodnimi je
Svetovni rekord je res se 5 p leč, obilica mladih metalce jj) terimi NDR razpolaga P® sy^ optimizem. Med prvimi 20	^
je letos komaj 7 Američano 6 vzhodnih Nemcev.	,	^	lf
Primerjava med lanskim* tošnjimi rezultati:
DALJINA	...
1968	Beamon (ZDA) 8,9«.
na lestvici 8,07	.	«j; lf
1969	Ter Ovanesjan (SZ) seti na lestvici 8,OZ
VIŠINA	d^
1968	Fosbury (ZDA) na lestvici 2,17
1969	Gavrilov (SZ) 2,21:
lestvici 2,18	,
PALICA	...
1968	Seagren (ZDA) 5,41.
na lestvici 5,25	,	setifl
1969	Pennel (ZDA) 5,44:
lestvici 5,20	,
TROSKOK	„
1968	Sanjejev (SZ)	17,39.	,
na lestvici 16,77 Je*
1969	Sanjejev (SZ)	l”-10,
na lestvici 16,57
KLADIVO	, , i*
1968	Zsivotsky (Madžarska!, deseti na lestvici ® ..
1969	Bondarčuk (SZ) 75,4». na lestvici 69.36
KOPJE	, .etj *
1968	Lusis (SZ) 91.98: de
lestvici 83,94	70; *
1969	Kinnunen (Finska) * ' seti na lestvici 83,30
MSK	„	/
1968	Sylvester (ZDA) 68,4«'
ti na lestvici	62,41	$
1969	Bruch (Švedska) 68’ ti na lestvici 62,23
KROGLA	(f
1968	Matson (ZDA) 21.30'
na lestvici 19,89	.d;
1969	Stemhauer (ZDA)
seti na lestvici l®'3® |i>
VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA
57.
Doberdob
Inšpekcija pa Je odkrila popolnoma drugačno ozadje. Proti večeru se je pojavil v rovu močan, rdeč komandant druge infanterijske brigade, polkovnik Votura; spremljala sta ga major Kuretič in poveljnik stotinje.
Nadporočnik Kobe Je takoj ob vhodu v rov stopil pred polkovnika ter mu rekel:
«Gospod komandant, tukaj je prvi roj prvega voda prve stotnije bataljona št. 100.»
Brigadni komandant Je dvignil glavo.
«A tukaj je ta famozni prvi roj!»
Njegov obraz se je razširil in poznalo se mu Je, da Je navdušen.	,
«Lajtnant Kergott, komandant prvega voda!« je predstavljal nadporočnik Kobe in rinil lajtnanta v ospredje.
Polkovnik mu je spodbudno stisnil roko.
v Četo vod j a Rode, namestnik poveljnika prvega voda,» je predstavljal Kobe dalje
Spet spodbuden stisk roke ter spodbujajoče besede.
Od zadaj so porinili pred brigadirja frajtarja Almerja.
«Frajtar Almer, komandant prvega roja, gospod brigadir!«
Brigadir je povzdignil glas:
«Frajtar Almer, komandant tega hrabrega roja! štejem si v pravo čast poznati komandanta tako hrabrega moštva, kakor je vaš roj. Čestitam vam, čestitam!«
Votura Je z obema rokama stresal Almerjevo, od strahu in iznenadenja mrzlo desnico. Nato se je obrnil po rovu. Dva koraka stran je pri strelni lini v oči vi dni zadregi čepel Holcman.
«No, kako je, vojak?«
«Dobro, gospod brigadir!« je odgovoril Holcman, ne da bi si pri tem sploh kaj mislil.
Brigadir se je razveselil in obrnjen k častnikom je dejal:
«Vidite, to je vojak!«
Potem Je inšpekcija odropotala dalje po rovu.
Komaj so koraki utihnili, je roj že staknil glave; Almer je bil tako ganjen, da je še vedno stal na prejšnjem mestu.
Palir Je takoj planil na Holcmana.
«ZakaJ si mu rekel, da ti je dobro? Zakaj mu nisi povedal resnice? Jaz bi mu Jo že!«
Palir Je seveda lagal, kajti tudi on, kakor vsak drug, bi bil storil isto, kar je storil Holcman.
«Ali ste videli, kakšno zadnjico Je imel?« se Je rogal Barfuss. «Vse naše skupaj nimajo toliko masti.«
Almer si Je naposled le opomogel.
«To Je komandant!« je rekel in spodbudno pogledal po svojem moštvu. Namesto da bi mu kdo pritrdil, Je Jan oda zlobno pripomnil:
«Ali ste jih videli, naše kalibre, kako so se nastavili, Rode, Hergott? Kot bi nekaj vohali...«
«Meni se zdi, da vohajo medalje...?« Je skrivnostno menil Stefanič.
Kmalu se je pokazalo, da je imel prav.
Ko se je drugo jutro razpršila megla, so opazili, da so
Italijani res pospravili mrliče, ki so jih bili oni pustili. Tako je bil teren med obema linijama tako rekoč očiščen. Le tam pri koncu, kjer je bilo največ starih žičnih ovir, je po rogovilah viselo še nekaj cunj. Vendar so bile to gotovo le še same prazne, prerešetane skorje, brez drobovja, ki so ga brezštevilne svinčenke že davno kakor krvavo vetrno seme razpršile po ozračju. Ti prevrtani obodi se bodo tako in tako sami od sebe porušili...
To je bil obenem tudi zadnji dan nedogovorjenega premirja.
Popoldne je bilo posebno lepo, sončno in prijetno. Ozračje je bilo svečano in nad jarki je ležala neka prazničnost. Pokrajina pod hribom Svetega Mihaela in okrog njega je bila polna sonca in miru.
Ta čas je bil kakor nalašč za pretegovanje in iskanje uši. Celo Segal je slekel srajco in sedel v zatišju svojega ovinka, ves črn in porasel. Na straži sta bila Pekol in Rainer, oba brezskrbna, kakor bi bila sto kilometrov za fronto. Rainer se je zgrbil na kup in spal, medtem ko se je Pekol naslonil s hrbtom na peščene vrečice, iz katerih je bila zgrajena njegova opazovalnica, ter se zastrmel nekam tja, kjer se je plavkasto nebo stikalo z vrhovi sneženih triglavskih gora. Mir, ki je ležal nad jarki, je tu pa tam prijetno motil kak akord oddaljene godbe. Leča je tam zgoraj spet raztegoval svoje mehove, nekako sanjavo, kot bi dremal zraven.
Potem je nekje med jarki zapelo: penk. Kratko, brez odmeva, kakor bi piknilo iz peska.
Demark, ki je pravkar oblekel srajco, je stikal po žepih za tobakom, toda kakor koli jih je obračal, nd mogel ničesar stakniti.
«Pekol, ti imaš gotovo še kakega smetja,« je dejal še med stikanjem, ne da bi se ozrl na tovariša, sedečega dva koraka stran v opazovalnici.
Ker ni dobil odgovora, ga je spet poklical:
«Pekol, ali imaš kaj smetja?«	$
Okrenil je glavo, toda že v prihodnjem hipu ga pokonci.
«Pekol, kaj ti je...«	$
Pekol je sedel na svojem malo vzvišenem sedež** vedno gledal tja proti daljnim goram; toda po leVL»' mu je polzel curek črne krvi, ki se mu je stekal že ** m je kapal po ilovnati bluzi...
* xeko1 56 1:11(31 zdaJ 111 premaknil, ampak ostal držeč roke v naročju in opirajoč se z nogami V., peščenih vrečic. V lini poleg njega je ležala puška. krik je odjeknil p0 rovu, izza ovinka sta skočila S1®1 Barfuss.
«Kaj pa je?«
"Ne vem!« je prepadeno jekniil Demark.
Pekol je bil mrtev, topel, a mrtev. Neviden pr Je zadel v levo sence ter tam zvrtal brazgotinasto - m iz katere Je počasi tekla črna kri. Kdo ve, od kod j« PL]C smrt? Ali je bilo kakšno izgubljeno frčalo ali pa Je delo tistega topega, suhega: penk? Umrl je, kakor Lj Vsi so se zbrali okrog njega, ne vedoč, kaj bi. se jih je velika potrtost. Sredi takega velikega mirU ' 1 nekje nad zemljo: penk in tovariševo srce pred®** # nekoga ki je bil doslej sredi njih, ni več... Ko bi# z?®dil° med rezgetanjem kanonade in košnjo svir^i. bilo drugače. Smrt sredi tihote pa vzbuja toliko s^*1
9
so se spomnili obiska njegove matere. Pekol Je	fir
ki svojega srca nd odkrival drugim, a vsem je bil° $ kako velika ljubezen do stare, borne matere gor1 V(j
(Nadaljevanje sle
UREDNIŠTVO; TRST - UL. MONTECOH1 fl, D.. TELEFON »3-808 in »4-838 • Poštni predal 55» - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, »5-823 - NAROČNINA: mesečno 950 lli - vnel ,.™- , letna 2 700 Ur, polletna 5 200 lir, celoletna 9.600 Ur, letna naročnina te inozemstvo 15.500 Ur, SFRJ posamezna številka v tedhu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (to.000 starih dinarjev) - Postni tekoči račun: Z*1!]tr tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stan trg S/l., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni Dank! v Ljubljani - 601-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150 Hnančno-uprevnl 250 osmrtnice 150 Ux * al 50 Ur beseda - Oglasi za tržaško ln gorlško pokrajino se naročajo prt upravi. - Is vseh drugih pokrajin Italije prt aSodetš PubbUcltš Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in' tiska Založništvo tržaškega tiska Trst
A