DELAVSKA ENOTNOST 25. DECEMBRA 1972 - ŠT. 51-52 - L. XXIX V navadi je, da ob koncu leta ocenimo minulo delo in poglejmo v bodočnost. Prav tako je „lepa‘‘ slovenska navada, da z tninulim letom nikoli nismo zadovoljni. In bržčas tudi z letom 1972 nismo! Pa vendar smo začeli mnogo in marsikaj tudi izvedli, zlasti v zadnjih mesecih, od pisma predsednika Tita jugoslovanskim komunistom dalje! Dosegli smo enotnost pogledov in akcije. Vse eto so delovali samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in oseb-mh dohodkov ter obrodili prve izkušnje, prve pozitivne rezultate in tudi nakazali, kam in kako v bodoče. Akcije za zmanjšanje social-mh razlik, kot so gradnje vrtcev in šol, zvišani otroški dodatki, samoprispevki za skupne potrebe, z referendumom združeno zdravstveno zavarovanje delavcev in kmetov — vse to je že za nami ali pa smo sredi uresničevanja. Dosegli smo tudi~bt*.iV<***-imokret pri Poslovanju s tujino, saj imamo po mnogih letih prvič presežek deviz. V leto stabilizacije obj>-> ■te^ pozitivnih premikih pa ne gre spregledati, da tudi naše je vaJP° nezadovoljstvo ni brez vzroka, saj še vedno rastejo cene, se s*°- ^ 'načenjamo“ reševati stanovanjsko vprašanje, še vedno ŽQjneCftem° z ljudmi, ki se zaradi strokovnega, odgovornega polo-sniQ °onašajo kot oblastniki nad delavci, še vedno se primeri, da nestrZ<1 ^aPSe del° ^Ije plačani; včasih pa se nam v trenutku Pnosti sploh zazdi, da nismo rešili nobenega problema, darvkiu ie tomeljni problem še vedno v nestabilnih gospo-stmt>■ r.azrmrah. V zadnjih letih smo preizkusili obilo admini-skr tlvni'1 mehanizmov, ki naj bi prinesli stabilnost; uspeh je bil in °^n- Ne gre zanikati, da so administrativni ukrepi včasih nujni Predff' zdravilni> vendar potrebujemo precej več. Stabilizacija je biu*m politična bitka proti odnosom, ki so rodili protista-akcpC^s^° Prakso. Stabilizacija ni le gospodarska akcija ali celo le 0Ja tehnokratov. Potrebna nam je njena družbena vsebina, kot je Pobij0 V pismu tovariša Tita. Stabilizacija in izvedba ustavnih dopolni ° neP°srednem upravljanju, tako imenovanih delavskih do-aij 1 ~ to je celota. Lažna je dilema, ki bi jo želeli nekateri vsiliti: uPravyZafi/a ~ ustavna dopolnila; ali stabilizacija - ali samo- akci^!!‘Z1acda ie v interesu delavcev in je tudi lahko le rezultat takovdiCev" ^ izvedbi stabilizacije je naloga in vloga sindikatov Slobovelovnih organizacijah kot tudi izven njih ogromna, stalna in Moboko . ukrepi razredna. Kdor misli, da politično deluje, če straši delavce Za stabilizacijo - resnično politično deluje, toda proti delavce ■ stabdizacijo - resnično politično deluje, toda proti bodo t** m P10** socialistični ureditvi v Jugoslaviji! Kljub temu, da čih UjJZave v posameznih delovnih organizacijah - saj brez bole-nih orgP°V stabilizacije ne bo - je tudi v najbolj prizadetih delov-tizacij0fizacijah očiten interes delavcev, da dosežemo stabi-kjer ni lnNacija je voda, v kateri tehnokrat pomeni veliko ribo, darjen;0Ve 'lastniške ‘ špekulacije izgledajo kot modro gospo-■ sredste m?dtem ko varčevanje, načrtovanje in vlaganje lastnih | sarnoup Prinaša zaostajanje. Stabilizacija pa uveljavlja prednosti Ure v Pravnega, načrtnega, čeprav tudi tržnega gospodarjenja, ne iz varm temveč s strokovno utemeljenimi dolgoročnimi odločit-ZaTmrT^cev- °dnos , a‘kate je posebno važno, kaj bo opredeljevalo delavčev Nacije P j°nlQftnih rešitev. Odnos do dela je odnos do stabi-^kvr.ost 0ir^ujemo tiste ukrepe, ki bodo spodbujali k čimvečji bobni k’’ - dimvišii produktivnosti. Uresničevanje ustavnih do-Položaju lfinaSak> spremembo družbenega kot tudi materialnega Htvei žrtv e.cev> ie osnova stabilizacije. Seveda so potrebne ome-P°nieni m m .odrekanja - toda vse to ob jasni perspektivi, ki ^na 0rj °tolizacijo, osnovo za prevzemanje odgovornosti in bre-Zavesti ri Vsakem delovat - saj prevzema odgovornost in breme v Uspeh ,t0,dela Za sebe- Pri uvaja,V- a*cifi za stabilizacijo je torej tesno povezan z uspehom osnovne n'U, neP°srednega upravljanja vseh delavcev. V tem je tudi naloga slovenskih sindikatov v letu stabilizacije - 1973! ANDREJ GRAHOR m Ob novem letu želijo vsem članom sindikatov veliko osebne sreče in delovnih uspehov Republiški svet ZSS republiški odbori jn delovni kolektiv ČZP Delavska enotnost vreme ni zanesljivo zanesljiv je f.ndrp jSSj i----------■— -----------------------------------————-— ------------1 [UGOTOVITVE, MNENJA IN STAUSČA 12 PREDKONGRESNE RAZPRAVE* UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE Stališča delavcev o današnjih družbenih pojavih Kaj je pokazala mnenjska raziskava med delavci v industriji "Nisem seznanjen z amandmaji" (21, 22 in 23)j * 3o - 2o --lo - 27 i Delavci v proiz- vodnji 16 ž delav- organi- ci v zatorji upravi proiz- in sl. vodnje Smisel ustanavljanja TOZD 61 % povedane socialna pristoj- varnost nosti del. delavcev delitev dohodka med TOZD delavci 28 % kontrola med odtujenim d oh - strokovnjaki z visoko izobrazbo Koliko TOZD v podjetju? ▲ ^ loo 9o 8o ■ 7o 4- lil 6 o 5o 4o 3o 2o lo lil« I 111 E tirani V' vsi anke- NK delavci visoka i 44 lili P 37 člani sa- delavke strokov. mouprav-izobrazba nih orga- ■ - ena TOZD □ - več TOZD - ne vem in brez odgovora Kako delavci uresničujejo ustavna dopolnila? POVSEM „SVEŽI“ PODATKI Podatki, o katerih bomo spregovorili, so v resnici skoraj sveži. Prav gotovo pa so novi. Ob koncu novembra letos so sodelavci Raziskovalnega centra za samoupravljanje pri republiškem svetu slovenskih sindikatov povprašali za mnenje 2882 slovenskih delavcev v 90 podjetjih industrije in rudarstva. Del vprašanj je zadeval tudi uresničevanje tako imenovanih delavskih amandmajev (21., 22. in 23. amandma ustave SFRJ). Posebej nas je pri tem zanimalo uresničevanje temeljnih organizacij združenega dela. Zakaj ravno 90 podjetij? Načrt raziskave je predvideval sicer anketiranje v 100 podjetjih, vendar nam v desetih niso dovolili izvesti ankete. Naj povemo, kje so nas pustili za zaprtimi vrati : Opekarna Črnuče, SKIP Ljubljana, IPK Servo Mihajl, obrat oljarna Domžale, Ptujska tiskarna Ptuj, Tuba Ljubljana, Kovinska industrija Ig, Mineral Ljubljana, Garant Polzela, IKOS Kranj, Iskra -tovarna elementov za elektroniko Ljubljana. Kot vzrok so zvečine navajali proizvodne težave, izpolnjevanje plana, izgube, organizacijske težave itd. S takimi podjetji se bomo sindikati morali resno pogovoriti. Nedvomno vsaka raziskava pomeni za vsako podjetje nekaj dodatnih obveznosti in tudi določene motnje v proizvodnji, zato se raziskovalci skušamo kar najbolj prilagoditi razmeram v podjetjih, da jih kar najmanj motimo pri rednem delu. Tako praviloma - z dobro voljo zlasti vodilnih v podjetju - uspemo. Sindikati namreč ne morejo spoznati odnosa delavcev do aktualnih družbenih in političnih vprašanj drugače, kot da neposredno vprašajo delavce. Le tako lahko preverjajo svojo politiko in usmerjajo svojo dejavnost v skladu z zahtevami delavcev. Saj vedno pravimo, da je govorjenja in politike „na pamet“ dovolj. Gre za to, da spoznamo, kaj delavci resnično mislijo in se ne zadovoljimo s tem, kar „mislimo mi, da delavci mislijo11. Torej ne ugibati, ampak čimbolj objektivno spoznati! In — ponavljam — to ni mogoče, ne da bi vprašali delavce. Končno o tem govori tudi 31. amandma slovenske ustave. To bi radi povedali predvsem tistim direktorjem — z njimi (ali njihovimi pooblaščenci) smo se namreč »pogajali11 o izvedbi raziskave — s katerimi nismo našli skupnega jezika. Sindikati tudi ne sprejemajo zahteve, naj bi podjetju plačali čas, ki bi ga delavci porabili za izpolnjevanje ankete (kar so, denimo, zahtevah v Kovinski industriji Ig pri Ljubljani). Radi bi povedali še to, daje izvedba raziskave planirana tako, da ob čim manjših stroških daje kar najzanesljivejše rezultate. Zato vsako odstopanje pomeni zmanjševanje zanesljivosti rezultatov. VSI NE POZNAJO »DELAVSKIH11 AMANDMAJEV V raziskavi nas je najprej zanimalo, na kakšen način so se delavci seznanili z ustavnimi amandmaji, ki zadevajo delovne organizacije (to je amandmaji 21,22 in 23). Ob tem se je pokazalo, da del delavcev z omenjenimi amandmaji sploh ni seznanjen. V celoti je takih skoraj četrtina (24 %). Analiza je pokazala, da gre pri obveščenosti o amandmajih za že večkrat potrjene zakonitosti: manj obveščeni so predvsem delavci z nižjo stopnjo izobrazbe, nizko kvalifikacijo, nizkim dohodkom, na ne-vodilnih delovnih mestih, družbenopolitično neaktivni delavci ipd. Največ takih, ki so izjavili, da z amandmaji niso seznanjeni, je bilo med delavci, ki niso niti niso bili člani samoupravnih organov, niso v vodstvu sindikata in niso člani Zveze komunistov - 33 %; medtem ko je med nekvalificiranimi neobveščenih 32 %. Najmanj ne-obveščenih pa je med zaposlenimi z visoko strokovno izobrazbo in med člani Zveze komunistov (dobrih 5 %). Navajamo seveda podatke po oceni delavcev. Če bi podrobneje preverjah obseg znanja, bi nedvomno ugotovili, da jih še precej več »ne ve“. In kje oziroma kako so se delavci seznanili s temi ustavnimi amandmaji? Predvsem preko radia in televizije (53 %), potem preko časopisov (36 %) in najmanj (!) na sestankih v delovnih organizacijah (21 %). Takšen način seznanjanja - najpogostejši kanal je radiotelevizija — ima verjetno za posledico, da jih poznajo le površno in na splošno. Informacije na RTV so navadno kratke, kdor jih le enkrat sliši, si jih le redko celovito zapomni. Ali lahko rečemo, da so delavci slabo seznanjeni z amandmaji? Dobro, če primerjamo običajno raven seznanjenosti, in slabo, če navedene podatke ocenjujemo s stališča uresničevanja teh amand- majev. Saj je največ neobveščenih prav med tistimi, katerim naj bi amandmaji najbolj spremenili položaj v podjetju. SMISEL TODZ Raziskava je pokazala, da je seznanjenost delavcev s cilji ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela večja, kot pa amandmajev v celoti Le dobrih 17 % delavcev je namreč izjavilo, da ne vedo, v čem bi bil smisel ustanavljanja TOZD. Seveda so glede na različne socialne in demografske značilnosti delavcev razlike velike. V čem je smisel TOZD ,,ne ve“ 4 % (najmanj) članov Zveze komunistov in 25 % nekvalificiranih delavcev (največ). Tudi družbenopolitično neangažirani (tisti, ki niso oziroma niso bili člani samoupravnih organov, ki niso v vodstvu sindikatov niti niso člani Zveze komunistov) sorazmerno pogosto ne poznajo smisla TOZD (23 %). Pa vendar nam že ta odstotek pove, da temeljne organizacije združenega dela niso izven zavesti niti dobršnega dela tistih, ki sicer niso družbenopoUtično delavni. Tisti, ki so se opredelili, v čem vidijo smisel ustanavljanja TOZD, dajejo sledeče ocene: 40 % — v povečanju samoupravnih pristojnosti delavcev in v ure-jenejših odnosih med deli podjetja; 28 % — v večji socialni varnosti delavcev; 26 % - v večji samoupravni delitvi dohodka med temeljnimi organizacijami združenega dela; 15 % - v razpolaganju s tistim delom dohodka, s katerim poslujejo zdaj banke, veletrgovine itd.; 12 % — v integracijskih možnostih in možnostih poslovnega sodelovanja na večji samoupravni osnovi; 1 % - navaja še druge možnosti. To je poprečni vrstni red. Prva kategorija odgovorov (povečane pristojnosti delavcev in urejenejši ekonomski odnosi med deli podjetja) je na prvem mestu pri vseh skupinah, razen pri nekvalificiranih, ki predvsem poudarjajo socialno varnost delavcev. Vrnitev dohodka, s katerim sedaj upravljajo različni odtujeni centri finančne moči pod kontrolo organizacij združenega dela, poudarjajo predvsem vodilni delavci in strokovnjaki. Prav ti nad-poprečno pogosto navajajo kot smisel TOZD večjo samoupravnost v delitvi dohodka med TOZD. Vodilni delavci in strokovnjaki torej bolj kot drugi vidijo smisel TOZD v bolj samoupravni ureditvi delitve dohodka oziroma v večji kontroli ustvarjalcev dohodka •-nad njihovo uporabo. Glede na njihov dejanski materialni položaj je razumljivo, da socialne varnosti ne poudarjajo posebej. KOLIKO TOZD V SEDANJIH PODJETJIH? Glavni namen oblikovanja temeljnih organizacij združenega dela prav gotovo ni v formalnem pristopu, v tem, da se sedanji naziv podjetja spremeni v TOZD. Cilj je povečanje in uresničevanje oblasti delavcev nad rezultati svojega dela. Ta cilj seveda ni nov, temveč je pravzaprav enak dolgoročnim ciljem naše socialistične družbene revolucije. Vendar so temeljne organizacije odločilen in nov korak pri uresničevanju tega cilja. Pomenijo približanje dohodka njegovim ustvarjalcem in večjo neposrednost samoupravljanja. To je lahko odločilen udarec centralističnemu odločanju o dohodku, odločanju na ravneh, ki so delavcem oddaljeni in kjer proizvajalce dejansko le zastopajo nekateri predstavniki, neposrednega vpliva pa nimajo. • Zato vprašanje o številu temeljnih organizacij ni formalno vprašanje, temveč neposredno zadeva v korenine prihodnjih možnosti samoupravljanja. Številčno obsežne TOZD lahko prav tako kot dosedanja podjetja pomenijo odtujevanje odločitev delavcem. Mislim, da je prav to tudi eno od resničnih jeder odpora proti nadaljnjemu razvoju samoupravnih odnosov: ker se ustanovitvi TOZD ne morejo upirati (to je ustavna obveza!), se mnogi poskušajo s formalizmom upreti bistvu novih odnosov. Kot bomo videli, si delavci niso povsem na jasnem glede te nevarnosti. V naši raziskavi smo namreč delavce tudi vprašali, koliko temeljnih organizacij združenega dela bi bilo po njihovem mnenju treba ustanoviti v njihovem podjetju. Zanimalo nas je predvsem -ali ena ali več TOZD. S tem v zvezi j e zanimivih več podatkov. Predvsem se je pokazalo, da je seznanjenost delavcev s cilji ustanavljanja TOZD in njihovo aktivno sodelovanje pri ustanavljanju 33 $ 21! 20 # 12$ teh enot majhno. Velik del se jih ni mogel opredeliti, in to ten’ večji del, čim nižja je njihova kvalifikacija, izobrazba, dohodek itd Odstotek »ne vem11 odgovorov je bil, denimo, glede na šolsk® izobrazbo vprašanih naslednji: — delavci z manj kot 4 razredi osnovne šole — delavci s 4 do 8 razredov (popolna) osnovna šola — delavci s poklicno šolo in KV oziroma VKV — delavci s srednjo (strokovno) šolo — delavci z višjo ali visoko šolo Očitno nobena kategorija delavcev ni povsem razčistila tega vprašanja. Celo 14 % članov ZK in 26 % članov izvršnih odborov sindikalnih organizacij »ne ve“. Vendar tudi iz tega podatka sledi, da so zlasti »pravi11 delavci malo vključeni v priprave za ustatiaV' ljanje TOZD. Sicer pa prevladuje prepričanje, da naj bi bila v sedanjih p°d' jetjih le ena TOZD in so mnenja o več enotah v manjšini. Preš®’ netljivo je, da prepričanje o eni TOZD prevladuje celo v velik"1 podjetjih. Navajamo podatke: Koliko TOZD majhno podjetje srednje podjetje veliko podjetje — ena TOZD 55% 52% 48% - več TOZD 16% 19% 24% — ne vem 28% 28% 28% — brez odgovora 1% 1 % 0% Opomba: Če vsa podjetja industrije in rudarstva razvrstimo P® velikosti glede na število zaposlenih, velja za prvih 25 % nar oznaka »majhna podjetja11, za 26 do 75% »srednja11 in za največ) (zadnjih 25 % podjetij) oznaka »velika podjetja11. , V velikih podjetjih sicer so nekoliko bolj naklonjeni ustanovim več TOZD, vendar daleč manj, kot bi pričakovali! J^o očitno p0’, meni resno nevarnost, da se ideja o ustanavljanju TOZD izrodi formalizem. Problem neposrednosti samoupravljanja pa ostaja 56 vnaprej aktualen! ZAKAJ SAMO ENA TOZD? Sindikati so se v svojih dosedanjih prizadevanjih za uresničf vanje »delavskih11 amandmajev že srečah z vrsto opravičil za to, “ bi bilo »eno podjetje — ena TOZD11. Poglejmo, kakšne utemelji^ so navedli delavci: - — 29 % anketiranih navaja, da je podjetje premajhno za us0 novitev več TOZD, . — 18 %, da so za eno TOZD zaradi različne akumulativnosti1 uspešnosti posameznih delov podjetja, - 16 % je proti več TOZD, ker je podjetje sredi velikih i>lV sticij, — 13 % anketiranih, ker uvaja novo tehnologijo, ■ - 13 % jih meni, da bi več TOZD povzročilo razcepitev p°u jetja in - 2% navaja še druge vzroke. To so torej stališča anketiranih v poprečju. Vidimo, da ni loga, ki bi celo prevladoval, čeprav j e velikost podjetja najpogost®) naveden vzrok. Ta vzrok je skoraj pri vseh skupinah zaposlenih • prvem mestu, vendar pri višje kvalificiranih bolj izrazito kot P ( manj kvalificiranih. Zlasti strokovnjaki mnogo večji pomen " , drugi pripisujejo možnosti, da bi več TOZD pomenilo nevarn razcepitve podjetij. kjji Kot kažejo dosedanje izkušnje, je v vseh navedenih vzr°vjj, nekaj resnice. Resnica je v tem, da velikost, investicije, tehnologu^ različna akumulativnost in podobno zahtevajo dodatne in resnej^ priprave za ustanovitev TOZD. Obenem pa tudi nedvoumno žejo, da dosedanji odnosi med deli podjetij niso bili čisti. Sev InLlrrv la qnq1i7Q tr trpnikom nrtO*HTW»7flAm tV3n 1P til 1 DUh4* i i lahko le strokovna, analiza v vsakem posameznem podjetju P0"rjjj koliko navedeni dejavniki resnično ovirajo ustanovitev TOZD-1 j, ne kaže za vsako ceno zahtevati več TOZD, zlasti ne v manj ^ podjetjih. Ustanavljanja TOZD sploh ne kaže vrednotiti s form aspektov, temveč predvsem z vsebinskih. Zato pa tudi n®.^-takoj pristajati na različne izgovore, za katerimi pogosto tiči) sprejemljive koncepcije. Dr. BOGDAN KAV<- šili juGa UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE# UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE »65555 ^KRANJSKI SAVI SO PODPISALI SPORAZUM O ZDRUŽITVI TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA Poslej zares v rokah delavcev po novem podjetje Sova Kranj sestavljajo tovarna tehničnih izdelkov, tovarna avtopnevmatike in organizacije skupnih služb • V naslednjih šestih mesecih bodo preverili rešitve in dokončno potrdili sprejeti sporazum S svečanim podpisom samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v podjetju SAVA ivranj so v tej delovni organi-zuciji zaključili več kot leto dni trajajoče priprave na uveljavitev »delavskih44.ustavnih dopolnil, daj podjetje SAVA sestavljajo n temeljne organizacije združenega dela — tovarna avtopnev-niatike, tovarna tehničnih izdel-,ov in organizacija skupnih 5 U?-u ~ ki bodo v naslednjih estih mesecih tudi praktično preverile samoupravne, organi-acijske, ekonomske in druge rešitve pravkar sprejetega samo-, Pravnega sporazuma o medsebojnih odnosih v podjetju. Ta-at bodo, če bo potrebno, spo-n fUlj dopolnili ah izpopolni, da bi kolektiv Save zares amostojno in neposredno odlo-a o vseh zadevah, ki so po-. P^bne za njegovo delo, obstoj m perspektivo. I JU(ii Za kranjsko Savo, ki jo „ £?™amo kot tisti kolektiv v 1 lauoV-Hb1’ ^ je izvohl prvi de-■ kr svet kot tisto delovno x:i pnost> ki je vselej prednja-m ?, konkretnimi rešitvami \ S* vprašanj, ki smo jih v } nnvtr^1 praksi največkrat ime-\ srg.1^1 s »Poglabljanjem nepo-! tor^ 8a Soupravljanja14, je * L.jse potrebno prehodno ob-a da bi v tem času preverih 'V D do katerih so se doko-i, daj' Zanimiv bo predvsem odgovoi na vprašanje, kaj 1 ' Uvsem bilo predmet tega in vodstva delovnih enot tudi niso imeli materialnih možnosti, da bi sprejemali vse najpomembnejše odločitve o gospodarjenju in da bi zanje nosili tudi odgovornost. Tako so bile pristojnosti svetov delovnih enot v statutu podjetja opredeljene le kot način razpravljanja in sklepanja o nekaterih poslovnih zadevah. Sklepanje pa se--veda še ne pomeni tistega in takega odločanja, kot ga želimo uveljaviti z ustavnimi dopolnili, temveč predstavlja le eno izmed faz tega odločanja. Na osnovi teh in še nekaterih drugih spoznanj se je sčasoma tudi v Savi utrdilo prepričanje, daje treba samoupravljanje razumeti kot družbeno gospodarsko funkcijo, ne pa samo kot obliko političnih odnosov. V tem smislu pa zdaj samoupravljanje opredeljujejo tudi ustavna dopolnila. Sprejem ustavnih dopolnil z ene ter povezanost s tujimi partnerji po drugi strani torej pomenita glavni vzrok, da so se v Savi odločili za novo organizacijo združenega dela, konkretizirano v temeljnih organizacijah združenega dela. Če so namreč bile njihove dosedanje delovne enote tehnološko že doslej dokaj zaokrožene, v njih vseeno niso mogli izpeljati natančnega zajemanja stroškov in obračunavati deleža posamezne delovne enote pri ustvarjanju dohodka podjetja. V temeljnih organizacijah združenega dela pa bo, po njihovem prepričanju, možno tudi to, že zaradi njihove organiziranosti, pa tudi zaradi njihovega položaja znotraj podjetja kot celote. Za ta položaj pa je značilno, da vsaka temeljna organizacija združenega dela razpolaga s svojim delom družbenih sredstev, ima svoj program dela, neposredno sama prodaja proizvode ter obračunava in deli dohodek. Ob vsem tem je nemara razumljivo tudi to, da bodo temeljne organizacije združenega dela, če bo to ustrezalo njihovim finančnim in drugim koristim, svoja sredstva združevale v skupnih kreditnih skladih, da bi tako druga drugi pomagale pri financiranju tekoče proizvodnje oziroma pri financiranju razvojnih in drugih programov. Če smo dovolj temeljito prebrali samoupravni sporazum „savčanov“, gre torej zdaj za to, da bodo tudi v praksi delavci dejansko odločali o vseh, tudi o najvažnejših materialnih pristojnostih. Polletno prehodno obdobje do pokončnega14 samoupravnega sporazuma pa naj predstavlja tisti čas, v katerem bodo preverjali rešitve in dogovore, o katerih so se pravkar sporazumeli -mG V MLINOTESTU SE PRIPRAVLJAJO NA USTANOVITEV TOZD Odločitev je padla Namesto zastarele - sodobna organizacija podjetja, vsem v kombinatu pa enake samoupravne pravice j. Preverjanja. b t u dose(lanjih delovnih eno-ah so v Savi poskušali samoupravno gospodarjenje in odno-e zSraditi tako, da so se delavci arhoupravljavci do neke mere H 18°spodarsko uveljavljali in so bile delovne enote neke : f.e gospodarske celice pod-riJa’ “ naJ sebi, posameznim ^ Podjetju kot celoti o zm? ,°V1l? dobre poslovne reti n.. ,a e ■ faradi mnogih tehnolo-, u^anizacijskih in plan- :°bračunskih posebnosti pa pi: "J* tega v Savi niso mo- lj*11 tako dosledni, da bi de-0vr ® enote tudi dejansko lahko Zato Unavak kt delile dohodek, vsem 80 na kratko povedano, ostal- P^adevanjem navkljub »ow,na P°1 poti. Ker proces Hvaljenj3 ni bil izpeljan do obnosti, organi upravljanja Ustavna dopolnila omogo- krmil. Vse te dejavnosti so čajo, da se bo Mlinotest reorga- „združene“ v štirih samostojnih niziral tako, kot si že dalj časa • organizacijah združenega dela, želijo. Njihova sedanja organizacijska struktura je namreč zastarela, plod najrazličnejših koristi, ki so se kazale ob posameznih integracijah v minulih petnajstih letih. Pri teh integracijah so svoje koristi skušali uveljaviti ne samo posamezni, dotlej samostojni kolektivi, pač pa so pristavile lonček tudi krajevne družbenopolitične skupnosti. Tako so nam pripovedovali v kombinatu Mlinotest v Ajdovščini, ko smo se pogovarjali o nastajanju temeljnih organizacij združenega dela pri njih. Podjetje ima 910 zaposlenih. Računajo, da bodo letos izdelali 60.000 ton različnih izdelkov in zanje iztržili 230 milijonov dinarjev. Glavne dejavnosti so pekarstvo, mlinarstvo, trgovska mreža, gostinstvo, testeni-narstvo in tovarna močnih ki nimajo statusa pravne osebe. Posamezni obrati pa so raztreseni po vsej Primorski, od Postojne do Bovca in Umaga na drugi strani. Po ustavnih amandmajih bi lahko v Mlinotestu ustanovili toliko temeljnih organizacij združenega dela, kolikor imajo samostojnih organizacij združenega dela in osnovnih organizacij skupaj. Po njihovem mnenju pa to ne bi bilo primerno, saj bi tako postali samostojni tudi obrati, ki njso sposobni biti TOZD. Če bi uveljavili takšen sistem TOZD, bi morali zaposliti znatno število administrativnega osebja, takšna organizacija bi bila tudi dokaj okorna in povečali bi se režijski stroški. Osnovna izhodišča za pripravo predlogov za oblikovanje TOZD so v Mlinotestu naslednja: odločanje v vseh važnih HELIOS KEMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE, LJUBLJANSKA 114 2A POTREBE INDUSTRIJE IN ŠIROKE POTROŠNJE PROIZVAJAMO: Osnovne temeljne barve in kite " Emajle DOM, DOM EXTRA, LUMALIN, LUMALIN EXTRA, TESAROL, TESOLUX, PIRATOL SUPER, za notranji in zunanji premaz Nitro lake in emajle za les in kovino Dvokomponentne lake in emajle za les in kovino ~~ HELIOPOL (poliester) lake in emajle Eno in dvokomponentne lake in emajle NITROPLAST in HELIODUR Premaze za embalažo in kovinsko predelovalno industrijo Premaze za avtoindustrijo MOBIL in AVTOLUX Alkidne in disperzijske barve HELIODEN in KEMOPLAST ~~ Svinčene okside (minij, glajenko) Svinčeno belilo in sulfat ~~ Kromove pigmente ~~ Kazeinske in kolodijske barve za usnje ~~ Škrobe (krompirjev in koruzni) naravne in razgrajene VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN DELOVNIM LJUDEM ŽELIMO USPEŠNO NOVO LETO 1973! stvareh je treba približati delavcem, treba je zagotoviti enotnost kombinata in organizacijsko trdnost, veljati mora enotna razvojna politika in doseči je treba optimalno izkoriščanje sredstev. Na tej podlagi je komisija za pripravo predlogov za oblikovanje TOZD. pripravila štiri inačice oblikovanja temeljnih organizacij. Dva predloga temeljita na proizvodnem načelu, dva pa upoštevata dosedanjo organizacijsko strukturo, pri tem pa četrti predlog upošteva tudi področno raztresenost obratov kombinata. Potem dco je komisija v širšem sestavu ovrednotila štiri inačice, je predlagala, naj bi organizirali TOZD po drugi inačici. V le-tej bi TOZD povezovale istovrstne dejavnosti kombinata. Tako bi ustanovili TOZD proizvodne dejavnosti, ki bi združevale vse pekarne, -drugo proizvodnjo ter gostinsko dejavnost. Druga TOZD pa bi združevala trgovsko dejavnost. Takšno oblikovanje bi omogočilo povezovanje vseh enot kombinata istovrstne dejavnosti v eno TOZD, kar je po njihovem prepričanju najbolj funkcionalna oblika. Razen tega druga inačica najbolj približuje odločanje o pomembnih stvareh prav neposrednemu proizvajalcu, zagotavlja pa tudi vsem delavcem v kombinatu enake samoupravne pravice. Doslej namreč prav glede samoupravnih pravic v kombinatu niso bile vse enote povsem enakopravne. Samo primer: pekarna v Postojni, ki je dokaj majhna po številu zaposlenih, je bila samostojna enota, medtem ko samoupravno odločanje v pekarni Bertoki, kjer je zaposlenih več kot 100 ljudi, ni bilo izpeljano tako daleč in je bila ta enota pri samoupravljanju odvisna od odločitev centralnih samoupravnih teles. Takšne diskriminacije pa organizacija TOZD po načelu, ki smo ga opisali, ne dovoljuje več. R. B. DELEGATI GOVORE # STANKO ROBNIK: Sem za profesionalca Pii srečanju s slovenjebistriškim delegatom za kongres Stankom Robnikom, vodjem oddelka valjarne tankih trakov v „Impolu“, nas je zanimalo, o čem bi po njegovem mnenju moralo biti govora na kongresu in s kakšno temo se bo morda sam vključil v kongresno razpravo. pripravljam se na razpravo", je dejal, „in sicer bi rad spregovoril o položaju aluminijske industrije v Sloveniji. Pri nas v „Impolu“ smo namreč mnenja, da v republiški gospodarski politiki aluminijska industrija ni bila deležna prave po- zornosti in podpore. Pri tem imam v mislih predvsem tovarno v Kidričevem in Impol kot daleč največja predstavnika te gospodarske panoge. Delavci smo seveda morali tako pomanjkanje skrbi prevzeti na svoja ramena, saj smo modernizacijo proizvodnje doslej pretežno izpeljevali le z lastnimi sredstvi. Že občutek je neprijeten: če lahko sam, napravi, če pa ne, raje pozabi na načrte. Žal pa je res, da smo tudi sami aluminaiji v Kidričevem in ,Impolu" premalo naredili, da bi bili s pametnim sodelovanjem drug drugemu v oporo. Kje so vzroki za izostanek takega dolgoročnega proizvodnega sodelovanja med dvema sosednjima in sorodnima kolektivoma, je zdaj težko ugotavljati, navsezadnje bi bilo to tudi brez pravega pomena, upam le -kakor vem, delim tako razpoloženje še s prenekaterim delavcem V Impolu - da bodo zdaj za tako sodelovanje napočili boljši časi. Ne vem, kaj o tem mislijo v Kidričevem." - Bi lahko rekli, da je sindikat v Impolu učinkovita organizacija? „Raje bi povedal, kako bi po mojem mnenju kazalo povečati učinkovitost sindikata. Zdi se mi, da neprofesionalni sindikalni funkcionar — predvsem v velikem kolektivu - zaradi zahtev na svojem delovnem mestu ne more v zadovoljivi meri biti tisto, kar delavci od njega pričakujejo. Namreč to, da se bo vsak dan sprehajal med njimi, se pogovarjal. . . Zavzemam se torej za to, da bi v Impolu imeli profesionalnega predsednika sindikata.11 Tig • INŽ. SLAVICA POKORN: Učinkovitejše zdravstveno varstvo!, „Eden od problemov zaposlenih v naši tovarni je zdravstveno varstvo", nam je povedala 29-letna inž. Slavica Pokorn, samostojna raziskovalka v Konusu v Slovencih Konjicah. Pokornova je bila izbrana za delegata za osmi kongres, predkongresni razgovor z njo pa se je sukal, razumljivo, predvsem okrog problemov delavcev v ,.njeni" tovarni. Slavica Pokorn sicer ni strokovnjak za zdravstvena vprašanja, saj je inženir kemije, vendar je po lastnih zapažanjih ugotovila, da bi delavci Konusa potrebovali boljše zdravstveno varstvo. Na kratko, potrebna bi bila obratna ambulanta, v kateri naj bi se splošni zdravnik specializiral za bolezni, ki se pogosteje pojavljajo pri zaposlenih v tovarnah usnja. ..Delavci izgubijo ne samo precej časa, ko iščejo pomoči pri zdravniku v zdravstvenm domu. Pri tem je oškodovana tudi tovarna. Po moji sodbi je tudi pomoč bolnim delavcem manj učinkovita, kot bi jo lahko nudil specializiran splošni zdravnik", je razložila svoje mnenje inž. Pokornova. Odločno pa se zavzema tudi za ureditev otroškega varstva v Konjicah. Temu vprašanju so nedavno tega posvetili pozornost tudi na občinski sindikalni konferenci, vendar pa kaže, da bi se stvari pri pristojnih občinskih krogih premaknile na bolje. V Konjicah imajo namreč samo eno vzgojno varstveno ustanovo, vendar sprejemajo vanjo samo otroke med drugim in sedmim letom starosti. Nimajo organiziranega varstva za mlajše otroke niti ni celodnevne oskrbe v osnovni šoli. ..Varstva na domovih pa skorajda ni moč organizirati, saj večina deklet odhaja raje delat v podjetje, pravi inž. Pokornova. ..Predsednik občine je sicer obljubil, da se bo tudi občinska skupščina posvetila temu problemu, vendar kaj bolj določnega ni obljubil." Problem varstva otrok občutijo tudi v Konusu, saj je v njem zaposlenih med 1200 delavci skoraj polovica žensk, mnoge med njimi pa imajo predšolske otroke. „0 čem boste spregovorili na kongresu? “ „Ce se bom oglasila, se bom razen tega zavzela za zmanjševanje socialnih razlik. Sicer nisem pristaš teorije o enakih želodcih, vendar sodim, da moramo storiti vse, kar je v naši moči, da bi delavcem izboljšali gmotni položaj." • SLAVKO LEHNER: Odporov ni Na volilni konferenci v Slovenski Bistrici so za ssvojega delegata na VIII. kongresu ZSS izvolili tudi Slavka Lehnerja. Povedal nam je, da je zaposlen v mariborskem trgovskem podjetju „Koloniale“, in sicer v poslovni enoti v Poljčanah. Zanimalo nas je, kaj je ta čas novega na področju samoupravnega življenja v njegovem delovnem kolektivu. ..Pospešeno se ukvarjamo s pripravami za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela, od katerih si še posebej mi, ki delamo v poslovnih enotah izven Mari- bora, veliko obetamo. Zaenkrat kaže, da bomo ustanovili osem TOZD - in naša v Poljčanah bo vsekakor ena od njih! Moram pojasniti, da naziv poljčanski" docela ne ustreza, saj se dejavnost naše poslovne enote razteza vse do hrvaške meje in še čez, v hrvaško Zagorje. Kolikor smo se doslej pogovarjali z bodočimi člani TOZD z obeh strani meje, lahko rečem, da ne bo težav zavoljo .dvojnega državljanstva1.“ - Če ste že omenili težave . Kaj se je v vaših pripravah za ustanovitev TOZD pokazalo kot oreh z najtršo lupino? Morda odpori v centrali?' „0 odporih ne bi mogel govoriti. Prav narobe, v pripravah za ustanovitev TOŽD čutimo prav tako močno podporo na sedežu podjetja v Mariboru, kakor bi lahko rekel za nas, zunanje člane. Osnovna težava, kakor jo vidimo zdaj, bo vsekakor vezana na žiro račune. Dobro , naš poljčanski TOZD bo imel svoj žiro račun pri Ljubljanski banki v Slovenski Bistrici, doslej pa je bilo naše denarno poslovanje vezano na Mariborsko banko. Tudi krediti. Vprašujemo se, kako se bomo lahko pogovorili z bankama, oziroma če bodo kakšne možnosti, da se bodo banke pogovorile med sabo. Če bodo seveda razpoložene za take in podobne pogovore. Morda bo pa navsezadnje še najmanj težav za nas, če bomo imeli dva žiro računa, v Mariboru in Slovenski Bistrici." Tig SatAS UGOTOVITVE, MNEN)A IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVj [m m 11 Oktobra letos smo med delavkami Pletenine v Ljubljani in Tekstilindusa v Kranju napravili anketo o tem, kaj sodijo o predlogu slovenskih sindikatov, ki so ga dali v razpravo članom do VIII. kongresa, in sicer naj bi se zaposlenim materam podaljšal porodniški dopust na 6 mesecev, delo s skrajšanim delovnim časom pa do enega leta starosti otroka. Vsi odgovori so bili skoraj enaki: prav je tako! Delavke so razmišljale: to bi bilo dobro tako za dojenčke kot za matere, ki bi dalj časa lahko ostale pri otroku. Pa tudi za delovne organizacije, kjer težko usklajajo polovični delovni čas doječih mater. Gotovo bi bilo to ceneje tudi za družbo, kot pa graditi drage jasli. Tako so razmišljale delavke, tiste, ki imajo otroke in tudi tiste, kijih nimajo v obeh omenjenih delovnih organizacijah. Takrat smo te odgovore strnili v „Malo anketo na veliko temo“. Upravi- treh vidikov: upoštevati družbeni položaj ženske, žensko kot poklicno delavko in seveda, kaj storiti v korist otroka. Izhajajoč iz tega je treba argumentirano in odgovorno pretehtati, kakšne bi bile tudi materialne posledice podaljšanega porodniškega dopusta. Prvi korak je v teh razmišljanjih naredila tudi Republiška konferenca za družbeno aktivnost žensk, ki je dala pobudo za študijo, ki bo analizirala sedanji položaj zaposlenih mater in prikazala, kaj bi v naših razmerah pomenilo podaljšanje porodniškega dopusta. Republiška skupnost otroškega varstva je to študijo naročila pri republiškem koordinacijskem odboru za načrtovanje družine in jo bo tudi financirala. Študija naj bi bila solidna podlaga za odločanje o tem, kakšno pot ubrati in kako spremeniti zakone. čeno smo jo imenovali tako, kajti vemo, da se bomo morali na to temo do kongresa slovenskih sindikatov še vračati in jo osvetliti z vseh zornih kotov. Eden, gotovo najbolj človeški, je ta, da mnoge matere svojih dojenčkov takrat, ko začno zopet delati, nimajo kam dati. Varstvo za otroke je že itak deficitarno, še bolj pa primanjkuje varstva za najmlajše. Vendar, ali bo potem, ko bo otrok star eno leto in bo mati začela delati s polnim delovnim časom, dobila varstvo zanj? Mnoge matere pravijo, da bi najbrž vsakdo laže vzel otroka, starega eno leto, kot pa še čisto majhnega. Kaj pa tiste, ki “ 9 takšnega varstva ne bodo našle? Republiška skupnost otroškega varstva je o tem že precej razmišljala. Sodijo, daje treba sedanji sistem varstva mater ob porodu oceniti predvsem s Razen tega Republiška skupnost otroškega varstva sodi in prav je tako, da je ta problem treba reševati kompleksno. Ta forum je že sprejel predlog politike na področju družbenega varstva otrok v SRS za prihodnje leto in ga poslal v obravnavo republiški skupščini. V ta predlog pa so vključili tako problem varstva otrok, njihove zdravstvene in socialne zaščite. Tako se bo najbrže .mogoče že v letu 1973 argumentirano odločati o ukrepih, ki zadevajo otroke, zaposlene matere, o delovni zaščiti mater z dojenčki in ne nazadnje tudi o stanovanjskih problemih družin z majhnimi otroki. Vrsta je problemov, ki se bodo razgrinjali ob razpravah o pobudi sindikatov za podaljšanje porodniškega dopusta in ki jih bomo skušali osvetliti v Delavski enotnosti do VIII. kongresa slovenskih sindikatov. Kaj pa nočno delo? V celjski regiji je industrija zelo močno razvita, prav tako je visok odstotek zaposlenih žensk. Vprašanje podaljšanja porodniškega dopusta in reševanje problema zaposlene matere in otroka je za njih vsaj tako zanimiva kot za ostala področja. Za mnenje o akciji slovenskih sindikatov za podaljšanje porodniškega dopusta smo vprašali direktorja komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju, in poslanca socialno-zdravstvenega zbora slovenske skupščine Milana Loštr-ka. Iz razgovora povzemamo nekaj njegovih misli. „Na vsak način je treba pozdraviti iniciativo o podaljšanju porodniškega dopusta, vendar mislim, da bi morali začeti reševati vprašanje zaščite matere in otroka kompleksno. Podaljšanje porodniškega dopusta bi bilo, tudi če bi ga izpeljali, le polovična rešitev. Saj še vedno nismo sposobni realizirati odprave nočnega dela, ki še kako vpliva na položaj matere in otroka. Še posebej, ker ponoči delajo tiste z najnižjimi osebnimi dohodki. Potem pa je še vprašanje stanovanj, ki bi ga bilo treba rešiti najprej. Tudi z otroškim varstvom smo se praktično šele začeli ukvarjati. V dnevnem varstvu pa smo tudi naredili prvi korak. V se to in verjetno še kaj bi morali temeljito rešiti, če že govorimo o zaščiti matere in otroka." Ob sami zakonski ureditvi po-dapanja porodniškega dopusta pa si tovariš Loštrk zastavlja več vprašanj: »Vprašanje, ki se prvo vsiljuje, je prav gotovo izvor pravice do podaljšanega porodniškega dopusta. Ali iz zakona o socialnem varstvu, ah iz otroškega varstva, ah pa bo to ena temeljnih pravic iz zakona o delovnih razmerjih. Prav gotovo je za matere sprejemljivo le to zadnje, saj bi jim edino to zagotavljalo ponovno zaposlitev po preteku odsotnosti. Vprašanje je tudi, ali bo dopust obvezen, ali pa bo vsaka mati imela pravico izbirati. Največ je govora prav o tej zadnji možnosti. Po mojem bodo lahko izkoristile pravico le matere, ki so doma dobro situirane. Te se bodo bistveno manjšemu osebnemu dohodku za čas, ko bodo delale le štiri ure, lahko odrekle. Čisto nekaj drugega pa je za tiste z nižjimi osebnimi dohodki, ki z zmanjšanimi osebnimi dohodki prav gotovo ne bodo mogle živeti. Po drugi strani pa ustava zagotavlja vsem enake pravice. Če zakon, ki bo urejal porodniški dopust, ne bo s potrebnimi instrumenti upošteval tudi socialne razlike, se bodo te prav gotovo še povečale. Na videz lepa parola o podaljšanju porodniškega dopusta bi v praksi lahko postala privilegij ekonomsko močnejših. Preden se dejansko lotimo reševanja tega problema, bi morali raziskati vse vplive in jih konkr^-vilkami. Šele, ko bi tizirati s številkami. Šele, ko bila akcija tako ovrednotena, bi se lahko začeli odločati." USTVARITI POGOJE ZA MATERINSTVO! Dileme tudi v Sovjetski zvezi Zanimivo je, da se tudi v Sovjetski zvezi med strokovnjaki že ne' časa vodi dialog o tem, kaj je bolje za dojenčka, ah da ga mati ds' končanem porodniškem dopustu, ki traja leto dni, v jasli, ali' ostane z njim vsaj do leta in pol njegove starosti. Sedaj namreč zal' dopušča, da mati ostane doma leto dni po porodu, delovno mestol ji je ta čas zagotovljeno. Čas, ko je na tako imenovanem pop niškem dopustu, se ji šteje v delovno dobo, dobiva pa nadomes11 dohodka. Doktorica medicine REBEKA KOG AN, znanstvena sodela'; vsezveznega inštituta za socialno higieno in organizacijo zdravstvi; zaščite, je bila nekdaj eden od pobudnikov tako imenovanih ja* Danes pravi: z raziskovanji sem prišla do spoznanja in zaključkov,* otroci do enega leta in pol starosti, ki so v jaslih, veliko češče oba* vajo in so veliko bolj dovzetni tako za prehlade kot za infekcijo. S* po letu in pol se nič ne razlikujejo od tistih, ki so bili v negi domaf materi. Zato predlagam, da materam dajejo zakonske in tudi m>‘ rialne možnosti, da ostanejo pri otroku, dokler le-ta ne dopolnil* in pol starosti. NINA AKSARINA, vodja katedre za fiziologijo razvoja in vzg* otroka pri centralnem inštitutu za izpopolnjevanje zdravnikov,! meni: zakaj bi morala žena, ki je sicer zaposlena in ki potem rodi,' leto in pol ostati doma, prati plenice, se oddvojiti od svojega pok’ nega dela in od družbenega življenja? Vzemimo, naj rodi dvoje, otrok, koliko časa bo potem izven družbenega življenja, izven pl* vodnje. Ali je to nagrada za zaposleno mater? Glede oboleva*; dojenčkov pa: če so statistike pokazale, da dojenčki v jaslih obolevajo, je to po mojem globokem prepričanju samo znak, da v” institucijah registriramo vsako najmanjše obolenje, doma pa ne. To je samo drobec iz dialoga med dvema znanstvevenicama SoVft ske zveze, je pa dokaz, da si tudi v tako imenovani »domovini ja5", niso na jasnem, kaj je bolje za otroka in kaj za zaposleno ženSf Kljub temu, da tod materialna sredstva, ki gredo iz državnega p” računa, niso nikakršno vprašanje. Bolezni otrofc V letu 1964 je jugoslovanski kongres ginekologov sprejel resolucijo, da je za matere in dojenčke zdravstveno utemeljeno, da dobe matere 133 dni porodniškega dopusta, od katerega- bi morale obvezno izkoristiti štiri tedne pred porodom. To stališče je sprejela tudi zvezne skupščina in vnesli so ga v takratni zakon o delovnih razmerjih. Vendar je prvi reformni ukrep leta 1965 prizadel prav porodniške doguste. Zopet so bili zmanjšani na 105 dni, je v go- voru o tej temi povedala docent dr. RUŽA SEGEDIN, podpredsednica republiškega koordinacijskega odbora za načrtovanje družine. »Zavoljo zdravstvenih razlogov bi žene morale imeti šest mesecev porodniškega dopusta, kajti do te starosti je dojenček najbolj občutljiv. Po vojni smo imeli največji odstotek smrtnosti med dojenčki prav med petim in šestim mesecem starosti, ki smo ga uspeli znižati na minimum prav zavoljo pravilne prehrane. Od tega dopusta pa bi žena morala obvezno izkoristiti štiri tedne pred porodom, kar je za njeno in otrokovo zdravje posebno pomembno." Predlog, naj bi se porodniški dopust podaljšal na eno leto, ima po mnenju dr. Šegedinove lahko za ženske tudi zelo slabe strani. Ob dokazovanju, da je za otrokovo osebnost nujno potrebno, da je vsaj eno leto mati z njim, bi lahko s statistiko tudi dokazali, daje ogromno čustveno prizadetih, znevrotiziranih otrok in kasnejših prestopnikov iz družin, kjer so ženske doma. Pomembno za razvoj otroka je torej: urejenost družine, stanovanjske razmere itd. »Nikakor ne bi smeli podaljšanje porodniškega dopusta obravnavati preveč enostransko. Ali ne dokazuje zahteva po enoletnem porodniškem dopustu, da ponovno želimo prenesti vso težo bremena na ženo, ker jo za tako dobo izključujemo iz delovnega procesa, čeprav je morda pri tem ne bi prikrajševali za njen osebni dohodek in ji ne bi jemali pravice do delovne dobe? S tem, ko ženo praktično za eno leto izločimo iz delovnega procesa - vemo namreč, da v delovnih organizacijah štiriurno delo zelo težko usklajajo - povzročamo tudi veliko škodo narodnemu dohodku, obenem pa ženo postavljamo v zelo neugoden položaj. Kakšno stahšče bo zavzela delovna organizacija, ko se bo vrnila? Ah ji bo omogočila isto ah vsaj enakovredno delovno mesto? Kaj pa, če to, zlasti pri strokovno usposobljenih ženskah, ni mogoče? Pred ženo pa se postavlja še drug problem, pa četudi ni kvalificirana. Ob vse hitrejši modernizaciji, ob razvijanju novih tehnoloških procesov, bo žena, po dolgi odsotnosti primorana zopet začeti od začetka, morala se bo vključiti v zanjo popolnoma nov delovni proces. To pa najbrž ne more biti nagrada za žensko, če jo zaradi opravljanja njene materinske funkcije postavljamo v tak položaj. Sicer bi pa tudi po enem letu z varstvom njenega otroka ponovno nastal problem. In še to, ali ne bi s podaljševanjem porodniškega dopusta na eno leto potihem podprh nezainteresiranost naših delovnih organizacij, da bi hitreje pomagale reševati vprašanja varstva? Zato mislim, da je treba iskati rešitev drugje. Ustvarjati je treba materialne pogoje, da bodo ženske resnično lahko uskladile funkcijo materinstva s svojim delom. Ti materialni pogoji pa so prav gotovo varstvene ustanove za vse otroke, tudi za najmlajše. Iskati pa je treba tudi poceni rešitve, od tega, da uredimo varstvo v bloku, ali pa na delovnem mestu. In prav nič ni treba, da so v varstvu zaposleni kvalificirani kadri, prav tako bi se lahko posluževali v veliko večji meri tudi laičnih moči. Saj končno tudi delavka — mati, ki ostane doma pri otroku, ni kvalificiran kader." ne bo manj Mariborska tekstilna tovarna je eno tistih podjetij, ki ima zaposleno pretežno žensko delovno silo. Od skoraj 5000 zaposlenih je kar 72 % žensk. Jasno je torej, da so porodnice, porodniški dopusti, izostanki zaradi nege otroka in organizacija štiriurnega dela mater problemi, s katerimi se v MTT stalno ukvarjajo. Za predlog sindikata, najdbi set’ rodniški dopust podaljšal na pol1 in 4-urno delo do enega leta kove starosti, je v podjetju sevC. veliko zanimanje. Za mnenje ifl J kaj podatkov smo prosili upia^j. STANOVANJA IN VARSTVO obratne ambulante MTT dr. Brezovarja. j »Reševanje problema matere otroka pri nas ni tako preproste, podaljšanim porodniškim dopust matere ga prav gotovo ne bi te ^ Prepričan sem, da obolenj otrok ^ bi skoraj nič zmanjšali, če bi m ostala doma. Poleg otroških nakz|-vih bolezni, ki so še vedno neka* obvezne, prinašajo v našo atu lanto otroke v glavnem zaradi K Eoutiin mAŽnni in rtnliAtiiri Tllv' bavnih motenj in različnih piel dov. To pa je posledica napačne f V Gorenjski predilnici v Škofji Loki je od 805 zaposlenih kar 600 žensk. Problem matere in otroka je tudi pri njih stalno navzoč. Podaljšanje porodniškega dopusta je vprašanje, ki je za njih še kako zanimivo. V letošnjem letu so imeli 75 porodnic. Bolniških dopustov zaradi nega otroka so imeli 78 primerov. Matere so s tem zamudila 417 dni. Za otroke do pet let starosti je bilo od tega 67 primerov in 360 dni Podatkov za matere z otroki do enega leta nimajo, prav tako kot nikjer drugje. Bili bi pa zelo pomembni za odločanje o podaljšanju porodniškega dopusta. »Prepričan sem," je povedal sekretar Gorenjske predilnice, JANEZ THALER, »da bi naš delavski svet in tudi delavci podprli težnjo sindi- hrane in nepazljivosti, ki se saP1, podaljšanjem porodniškega dopu> ne more spremeniti. Morda sem malo starokop1* j kata za podaljšanje porodniškega dopusta, seveda, če bi bila to sploš- na akcija. Pri nas imamo pri materah predvsem problem stanovanj in “ ‘ - - Škofji toda še vedno sem za otroka najbolje, da čim dlje PJ materino mleko. Ugotavljam p3’^ posebno mlade matere dojijo lej kaj tednov, ah pa celo le štiriflj dni. Redke so, ki to delajo tudtf leta. Smatram, da doječa mati k otroku in skoraj praviloma taL materam podaljšamo porodu* varstva. Tiste, ki so doma v Škofji Loki ali bližnji okohci, si že nekako dopust za 30 do 60 dni." ^ V lanskem letu so ime h v v »Otrok naj zraste v stabilno osebnost« pomagajo s starimi starši in sorodniki. Teže je za tiste, ki so prišle k obratih MTT 5933 primerov bol* nam iz drugih krajev Slovenije in Hrvaške. Posebno še za matere sa- z bolniškim dopustom. Od tegL bilo 1245 primerov dopusta zs* ‘ nege. Rekh bi lahko, da je šlo vv fo t »Pobudo sindikatov za podaljšanje porodniškega dopusta podpiram z vsem srcem," je dejala v razgovoru dr. STANKA SIMONETI, vodja službe za zdravstveno varstvo žena in otrok na Republiškem zavodu za zdravstveno varstvo. „To sem povedala tudi na volilni konferenci ljubljanskih sindikatov." Zakaj? Za to se je zavzemal Zavod za zdravstveno varstvo že leta 1964, ko so zadevo sprožili v social-no-zdravstvenem zboru republiške skupščine. Takrat s predlogom niso uspeh. ,,Če so se sedaj za to zavzeli sindikati, bo morda drugače," je rekla dr. Simonetijeva. »Razlogov, ki govore trdno v prid sindikalnemu predlogu, je več. Predvsem ne smemo pozabiti, da gremo v dobo, ko potrebujemo stabilne osebnosti. Strokovnjaki po svetu pa so dokazali, da je kakovost skrbi in nege, ki jo nudijo otroku v njegovem najnežnejšem življenjskem obdobju starši, življenjskega pomena za njegovo bodoče duševno zdravje. Velik korak naprej bi naredili za zdravje našega naroda, če bi ustvarili biološko sožitje med materjo in otrokom. Za to pa bi bilo potrebno, da bi bila mati pri otroku vsaj eno leto po njegovem rojstvu. V prid temu predlogu pa govore še drugi razlogi. Do enega leta svoje starosti mora otrok skozi vsa cepljenja, skozi zdravniške preglede in otroške posvetovalnice, mati se ga mora na- učiti pravilno hraniti itd. Kako naj vse to opravi, če je zaposlena? In danes ima 58% novorojenčkov zaposleno mamo. Ta odstotek pa še vedno narašča. Res smo v zadnjih dveh letih pospešeno začeli graditi tudi varstvene oddelke za najmlajše, vendar pa tega, kar smo zamudili v prejšnjih desetletjih, ne bomo mogli tako hitro nadoknaditi. Razen tega pa je varstvo za najmlajše tudi najdražje." Dr. Simonetijeva je v razgovoru nekajkrat poudarila, da podpira gradnjo varstvenih ustanov za najmlajše, da pa bo treba poiskati tudi cenejše oblike varstva, predvsem pa dati materam zakonsko možnost, da ostanejo doma do šest mesecev starosti otroka, oziroma, da do njegovega izpolnjenega leta delajo po štiri Na pomisleke, ali ne bi take rešitve pomenile, da silimo ženske nazaj »k štedilniku", je dr. Simonetijeva odgovorila: »Danes je ni več sile, ki bi žensko prisilila, da bi ostala doma, da bi bila lc gospodinja. Skoraj ni več mlade ženske, ki se ne bi hotela zaposliti. Ženske se izobražujejo, sodelujejo v družbenopolitičnem življenju in samoupravljanju. Res, vse premalo, pa vendarle. Moramo najti rešitev, ki bo najboljša tako za novorojenčke kot za zaposleno mater. Poznam, kako te probleme rešujejo ponekod drugod. V nekaterih socialističnih deželah so imeli še pred leti 30 do 40 % dojenčkov v jaslih, v Sovjetski zvezi še veliko več. Sedaj pa ti odstotki zavoljo zakonskih možnosti, da so matere dalj doma, zelo padajo. V Bolgariji ima mati pravico na 120 dni plačanega porodniškega dopusta. Razen tega mora delovna organizacija materam omogočiti, da ostanejo doma, če želijo, do 12 meseca otrokove starosti. To se jim šteje sicer v delovno dobo, plačila za ta čas pa ne dobe. Na Poljskem ima zenska za prvi porod 112 dni porodniškega dopusta, za vsak nadaljnji porod pa 136 dni. Na Madžarskem imajo mir tere 140 dni porodniškega dopusta, lahko pa mati ostane doma in sama neguje otroka, če to želi, do tretjega leta starosti. 2a nego in vzgojo otroka dobi v tem primeru dodatek (sedaj 600 forintov), šteje pa se ji tov delovno dobo. Odkar imajo na Madžarskem te ugodnosti, je 90% žensk doma do enega leta starosti otroka. To je samo nekaj primerov iz socialističnih dežel, ki so mi bolj poznani, kot pa na zahodu. Vem pa, da ima na Švedskem mati pravico ostati šest mesecev na plačanem porodniškem dopustu. Vsekakor moramo tudi mi ukrepati tako, da bodo laže živele tudi zaposlene matere z otroki in dati jim je treba možnost, da izbirajo ali bodo ostale doma pri otroku, ali pa ga bodo dale v varstvo." mohranilke. Neprimerna in vlažna soba je največkrat vzrok za bolezen otrok. To pa povzroča vehk izostanek mater od dela. Seveda je to precejšen problem za proizvodnjo. Ze 4-umo delo težko rešujemo. Pogosto naredimo tako, da nekatere matere delajo en teden po osem ur, naslednji teden pa so proste. Niso pa redki primeri, posebno pri samohranilkah iz drugih krajev, da prav zaradi varstva in neprimernega stanovanja zapustijo službo." teh primerih za nego otroka. ‘ V približno 20 % vseh primerov- J prečje izostanka za vse je 9 d°'u dni, za nego otroka pa 3 do d “ HALOŠKI BISER- GRAD B0RL Ptuj ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM USPEŠNO IN ZAD0V0UN0 NOVO LETO 1973! Predlog hrvatskemti Saboru Že do konca meseca, tak predvidevajo na HrvaškeiU’ naj bi Sabor sprejel nov rep3 bliški zakon o porodniške*3 dopustu. Zaposlene mate1 naj bi same odločale o dol* ni porodniškega dopusti* Lahko bodo po porodu od3' le neprekinjeno na dopustu mesecev, ali pa bodo po ku 105 dni porodniškega “ pusta delale s skrajšanim d lovnim časom do 8 mesece, starosti otroka. Imele pa n3J bi tudi pravico, da bi dopu podaljšale vse do enega 1° otrokove starosti. V zakp skem predlogu je pred’ deno, da bi ženske za šani porodniški dopust uživ le zdravstveno in social varstvo in da bi imele prav1* do ponovne zaposlitve 3 istem delovnem mestu, k so delale pred porodom. JV domestilo za osebni dohoo pa bi prejemalo le mara. število žensk, to je lc v P meru, če jc mati samo} nilka, ali pa če ima druz nizke osebne dohodke. . j UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE | msg? Polovica delovnih organizacij s področja gozdarstva je do sredine decembra že podpisala samoupravni ! sporazum o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti za gozdarstvo in izvolila svoje delegate ® t Pripravljen je tudi že osnutek statuta izobraževalne skupnosti za gozdarstvo I 1 ' . . ' V ' '• ,l Čas je, da se po dveh letih vprašamo, kaj je bilo storjenega za i ustanovitev posebnih izobraževalnih skupnosti na Slovenskem. f Pred dvema letoma je bil namreč v tej zvezi sprejet dogovor med jt ^ SZDL, sindikati, gospodarsko zbornico in izvršnim odborom izobraževalne skupnosti SR Slovenije. In če je odtlej poteklo preit. W časa brez posebnih rezultatov, ne gre danes za to, da bi si delili I očitke. Ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti je danes | vPrašanje uresničevanja ustavnih dopolnil, je torej vprašanje poli-ej ^čne odgovornosti tudi sindikatov in delovnih organizacij. Je tudi * odgovornost komunistov, kajti gre za temeljno vprašanje, kako se $ °°do v bodoče zainteresirane delovne organizacije sporazumevale o | Programskih in finančnih vprašanjih izobraževanja. Načelnosti bi se hote izognili. Pod skupnim naslovom „ Vse na ‘l mo temo" pa smo vendarle zbrali nekaj misli, na katere bi tokrat raci vnovič opozorili. j Tokrat nas predvsem zanima, kjer smo danes, ob koncu leta 1972. In veseli smo, da bomo lahko zapisali, da s prihodnjim letom prvi krenejo gozdarji, ki so tik pred ustanovitvijo izobraževalne [ skupnosti za gozdarstvo. Kako pa danes razpravljajo o tej nalogi i delavci iz lesne industrije in industrije celuloze in papirja, kako drugi, denimo delovne organizacije ŽTP ali PTT in še kdo — o tem bomo poročali kdaj drugič. Zdaj so med prvimi, ki bodo ustanovili posebno izobraževalno skupnost; startali bodo s 1. januarjam 1973. leta, če bo So vse brez zastojev. Imajo že soglasje upravnega odbora združenja, potrebni so še sklepi samoupravnih organov delovnih organizacij. V celoti ni razrešeno gozdarji krenejo prvi Dva meseca bo tega, kar sem v Domu sindikatov poslušala inž. Bojana Urlepa, ki je govoril o strokovnega izobra- nitt OIgaiUiatlJ. , — zevanja v gozdarstvu: o neuskla- fe vprašanje, ali se bo vključil v to jenih učnih programih, o traja- skupnost gozdarski oddelek bioteh-nJU šolanja, o problemih nagra- niške fakultete. Razgovori pa so v jevanja v zvezi z izobraževanjem, o fluktuaciji gozdarskih adrov, ker so po svojem šolanju poklicno ..zabetonirani", in o nujnosti prehoda na sistem napredovanja in pridobivanja nazivov, o tem, kako si zamišljajo dopolnilno strokovno izobraževanje starejših delavcev, kako naj bi materialno stimulirali znanje in dmgo. Razreševa- teku in upajo, da bo rezultat ugoden. Nekdo je povedal, da je prav te dni sporazum podpisalo tudi Gozdno gospodarstvo Novo mesto in dodal, da je tako do srede decembra že polovica od 19 delovnih organizacij s področja gozdarstva pristopila k sporazumu in da so izvolili že svoje delegate za skupščino. Dipl. oec. Alojz Leb, predsednik odbora za lesno šolstvo Strokovni učitelj in inštruktor na poklicni gozdarski šoH v Postojni Miro Komovec razlaga učencem II. letnika delovanje motorne žage. Na »poligonu", ki ga imajo za šolo, so tokrat praktično vadili Drago Jenič iz Novega mesta,’Anton Klavžar iz Brežic in Vinko Kunc iz Slovenj Gradca lesne^industrije je republiška iz- tona in papiga plačuje šolske-obraževalna skupnost pokrila 5 mu centru za vsakega slušatelja milijonov 707 tisoč din za stro- 500 din, sama pa organizira pre-ške šolanja kadra za lesno indu- davatelje, prostore, plačuje strijo. Neugodno je to tudi za- učbenike. Torej plačuje šoli le radi tega, ker je potrebno za in- pečat na verificirano spričevalo vesticije v vseh šolskih središčih ali diplomo! Toda ne samo s - Nova Gorica, Ljubljana oziro- šolskim centrom, tudi sicer fi-ma Škofja Loka, Maribor - re- nančni odnosi niso jasni. Induktivno veliko sredstev, vsaj 20 strija papirja je nizko akumula-milijonov. Alojz Leb je dodal, tivna, za izobraževanje svojih da je predlagani delež, ki naj bi kadrov pa naj bi dobila nazaj le ga republiška izobraževalna 14,4 % od vplačanih prispev-skupnost odstopila posebni iz- kov. Kako je to mogoče? In obraževalni skupnosti, komaj kako je mogoče, da morajo 0,77 % od prispevka 3,44% od danes za svojega slušatelja na bmto osebnih dohodkov. Naslednji problem je nehomogenost lesne industrije. Samoupravni sporazum o posebni izobraževalni skupnosti bi namreč moralo pod-lisati 66 delovnih organizacij in k a- * mffftSErE .-ftsSJSfiSifS Stn-. *. b?*° ™=>i Slovenije^fa je navede?podatke, S,” ® J SVOJO izobraževalno ia n lo-Hi 10l 1 -nr\ clnnnii v1r1in£iti v nnwhnf» izobraževalno ---J* svojo izobraževalno -upnost. Ta pa bo zaživela z 1973, je dejal inž. Bojan > Sredi decembra pa je svet za gozdarstvo, lesno industrijo ter strijo celuloze in papiga pri . . sindikata delavcev industrije m rudarstva že obravnaval samoupravni sporazum o ustano-nvi posebne izobraževalne skupnosti za gozdarstvo in osnutek statuta te skupnosti, '-lani sveta so slišali za zelo spodbudno informacijo. Goz-®aiji prednjačijo, morda res f3!0, ker imajo trdno tradicijo, "®r so homogena panoga, ker se mora v njihovem primera samo-pravno sporazumeti manjše stevilo ljudi. In seveda - ker za Posebno izobraževalno skup-°stjo sami težijo že vrsto let. i *nž- Tugomer Cajnko je v „ Poslovnega združenja Povedal gospodarskih podjetij akri ' ,da gre za oživljeno kol '10’ Sai so se gozdarji že ta-0uL P° sprejetju zakona o iz-fin^eVahlih skupnostih in o v^^amu vzgoje in izobraže-za to h ^ Sloveniji zavzemali fla oi se strokovno šolstvo v nn Ile®.a Področja združevalo lost b • ^ ^obreževalnih skup- da se je v letu 1971 po stopnji 3,44% od bruto osebnih dohodkov zbralo iz gozdarskih delovnih organizacij 8,040.000 din, republiška izobraževalna skupnost pa je za šole s področja gozdarstva namenila 700.000 din. Torej so za izobraževanje svojih specifičnih kadrov dobile delovne organizacije nazaj le 8,7 % vplačanih prispevkov! In kaj piše v sporazumu? Tistim TOZD, ki plačujejo del prispevka v posebno izobraževalno skupnost gozdarstva, se stopnja republiškega prispevka zniža za 1,4 %. In povejmo še to, ker zlasti to tudi druge zanima - da v statutu skupnosti piše, da bodo v skladu s svojimi interesi uravnavali izobraževanje kadra za potrebe gozdarstva, da bodo neposredno odločali o združevanju in uporabi sredstev za dejavnost šol, domov za učence teh šol, štipendiranje, izobraževanje odraslih, programiranje in izdelavo profilov in učnih načrtov, proučevanje kadrovske politike. Skupaj z gozdno gospodarskimi organizacijami pa bodo skrbeli tudi za gradnjo, opremo in večja popravila objektov izobraževalnih zavodov, katerih dejavnost financirajo. PANOGA 122 ŠE NIMA POGOJEV Predsednik odbora za lesno r_ _____v_ __ odprto vprašanje, vključiti v posebno izobraževalno skupnost tudi oddelek za lesarstvo pri biotehniški fakulteti ali ne. IMETI MORAMO MOŽNOST SODELOVANJA Tudi papirna in grafična industrija naj bi imeli svojo posebno izobraževalno skupnost. Tovariš Martin Zorc iz Sladkogorske tovarne kartona in pa-, piija je dejal, da je tudi njihova delovna organizacija seznanjena s takim stališčem sveta za grafično industrijo, grafično predelovalno industrijo in založništvo pri RO sindikata delavcev industrije in rudarstva. In tehniški srednji šoli lesne stroke — (papirniški oddelek), še posebej plačati 3500 din? ! Imamo vso pravico, da vprašamo, kako je to mogoče, je dejal predstavnik Sladkogorske. - Tudi od drugih smo slišali, da je potreben dolgoročni program razvoja izobraževanja za papirniško in grafično industrijo in da se mora šolski center za tisk in papir razvijati v skladu s takim programom. Ce danes industrija od tega šolskega centra terja nekaj novega, mora to sama dodatno plačati. Seveda pa je treba preučiti, kaj se splača izobraževati v Sloveniji glede na slovenske potrebe, kateri, zlasti višji profili, pa bi se lahko izšolali na šolah v drugih republikah. Posebnega pomena pa je dopolnilno izobraževanje, ki ga terjajo novosti v tehnologiji. Sicer pa, so ugotavljali, papir-ničaiji morajo dobiti več spodbud za svoje sodelovanje v posebnih izobraževalnih skupnostih. Kajti prisotna so tudi razmišljanja, h komu se je najbolj smotrno priključiti, h gozdar- T’ . h • i j j i smotrno priključiti, h gozdar- skrajni čas je, je dejal, da delov- ;em groficarjem ali celo ustano- ne organizacije dobijo možnost v-^ ]asjno izobraževalno skup- sodelovanja pri usmerjanju izobraževanje kadrov. Toda ali vseh 32 možnih podpisnic samoupravnega sporazuma o posebni izobraževalni skupnosti za grafično in papirno industrijo ve, kaj se danes dogaja? Tovariš Zorc je dejal, da papimičagi v sedanjem predlogu odbora za grafično in papirno stroko pri RIS niso našli sebe in svojih interesov, predlog govori le o izobraževanju za grafično industrijo. Očitno je izobraževanje pa- nost, je dejal Tone Novak iz Združenih papirnic Vevče. Specifičen je problem industrije celuloze. Za določene profile mora sama izšolati ljudi ob delu, ker jim šola takega profila ne daje, razen tega se odvečen kader ne bi imel kje zaposliti. Ne glede na to bi morala šola slediti tudi razvoju celulozne industrije. Res pa je, je dejal tovariš Novak, da je v svetu zavladala modema tehnologija, kjer kemiki in dragi profili zamenjujejo stare klasične pro- "Si^a\f£evalltS; šolstvo pri Izobraževalni skup- pirnice v za šTkkTŽenter tiska file papirničarjev. ko oblikovale razvninnnnlitiko nosti SR Siovenije> dlP1- oec' in papirja manj zanimivo. Mi pa Tako smo za SirSS ---------- ------- do t."' lu možnost predvidel, hovr, B ni. Prišlo. Zato je nji-je Dni L m.ženje prevzelo kasne-ti ^MteljStv° "ad Gozdar- riojm. ObveTniCentr°nl -V P°" °bražev, m PrisPevki za iz-bliško j^K S? se stek£di v rePu-8ozdn0 o^braž,evalno skupno^. vice gozdarjev, dejal, da obstaja neformalno stališče, da še niso dozoreli pogoji za ustanovitev posebne izobraževalne skupnosti za lesno industrijo. Za kaj gre, kje so zavore? Ugotavljajo, da finančno izho- 6°Zdno ‘“‘-'-''•umu stuipnusi, ugotavljajo, ua mumouu iz.nu-s° jjj. , gospodarska podjetja pa dišče za ustanovitev te posebne svoie * JI uodatne obveznosti do izobraževalne skupnosti ni cija ■ ,e; To je bila diskrimina- ugodno. Od 25 milijonov 210 O Qejal tovariš Cajnko. tisoč din vplačanega prispevka in papirja manj zanimivo. Mi pa imamo precejšnje pripombe na učne programe, je dejal tovariš Zorc. V Sladkem vrhu imajo dislociran oddelek papirničarjev s 60 slušatelji, medtem ko jih ima vsa šola blizu 900. Kot je znano, imajo tudi grafičaiji precej pripomb na koncept te šole, ki je star 15 ali 20 let, klasičen in nova tehnologija ne prodira v učne programe. Tudi finančni odnosi niso čisti. Sladkogorska tovarna kar- danes sklenili krog. Od gozdarjev, ki bodo v novem letu svoje probleme izobraževanja razreševali že v posebni izobraževalni skupnosti, do lesnene, grafične, papirniške in celulozne industrije, kjer še niso pripeljali h koncu razprave, kako naj bi se organizirali v posebni izobraževalni skupnosti. Prihodnjič pa: Gradbinci pravijo, prvi rok je lahko junij 1973. SONJA GAŠPERŠIČ Na isto temo ZAKON ... Za uresničitev družbene vloge izobraževanja, neposredno povezovanje dejavnosti izobraževalnih zavodov s potrebami gospodarstva in družbenih služb, odločanje o delitvi družbenih sredstev za izobraževanje in za obravnavanje drugih vprašanj s področja izobraževanja, ki imajo skupen in splošen pomen, se v skladu s tem zakonom ustanavljajo izobraževalne skupnosti. .. Iz zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju izobraževanja v SR Sloveniji VPLIV DELAVCEV Zaradi nepopolnega delovanja tržnih zakonitosti v procesu menjave rezultatov dela družbenih (negospodarskih) dejavnosti, ki so neločljiv del združenega dela, morajo biti interesne skupnosti mesto usklajevanja različnih potreb v skladu s politiko, ki je dogovorjena v družbenih načrtih. Tako bo mogoče premagati sedanje še pogosto državno določanje gmotnih temeljev delovanja teh dejavnosti in razsojanje od znotraj ter ustvarjati možnosti za neposredno povezovanje delovnih ljudi s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti. . . Iz tez za javno razpravo pred VIII. kongresom Zveze sindikatov Slovenije ZLOMITI ODPORE Hitreje in dosledneje bo potrebno s političnim mobilizira-njem prosvetnih delavcev iti v uresničevanje ustavnih dopolnil, v dejansko družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje. Morali bomo zlomiti odpore, ki so tako znotraj tega področja združenega dela, kakor tudi na področju materialne proizvodnje, ter vzpostaviti izobraževalne skupnosti, tudi posebne, kot resnično samoupravno presečišče in sintezo interesov na tem področju MILAN KUČAN na 30. seji CK ZK Slovenije DILEME Predsednik je opozoril, da v določeni meri objektivno predstavlja republiška izobraževalna skupnost, hote ah nehote, center odtujene finančne in politične moči. Ta ugotovitev velja tudi za temeljne izobraževalne skupnosti. Za premagovanje takega stanja je potrebno hitrejše in doslednejše uresničevanje ustavnih amandmajev. To pa narekuje pospešeno ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti. Pri formiranju posebnih izobraževalnih skupnosti pa je zlasti očitna dilema, ali naj republiška izobraževalna skupnost zgolj odstopi sredstva posebnim izobraževalnim skupnostim ali pa naj se zagotove tem skupnostim posebna, avtonomna sredstva. Vsekakor pa bi morali ustanavljanje in vlogo posebnih izobraževalnih skupnosti preučiti v organizacijskem, vsebinskem in finančnem kontekstu vzgojnoizobraževalne problematike ... . Iz razprave LUDVIKA ZAJCA na izvršnem odboru RIS v zvezi s pismom tovariša Tita KDO ODSTOPA SREDSTVA? . . . Prav tako je dvomljiv predlagani pristop k ustanavljanju posebnih izobraževalnih skupnosti. Kdo odstopa sredstva posebnim skupnostim? Ali ni normalneje, da se TOZD sporazumevajo o tem, koliko sredstev bodo izločale posebnim izobraževalnim skupnostim za skupno dogovorjeni program izobraževanja svojih kadrov, koliko za fmanpiranje. izobraževanja kadrov, ki so skupni več panogam oziroma vsem TOZD. Republiška izobraževalna skupnost bo morala imeti v bodoče povsem drugačno vlogo: ne bo tista, ki bo odstopala pooblastila in sredstva posebnim izobraževalnim skupnostim, temveč obratno. Posebne skupnosti se bodo skupaj dogovarjale, katere naloge bo skupno za vse opravljala republiška izobraževalna skupnost in koliko sredstev ji bodo za opravljanje teh nalog odstopale. Iz zapisa s sestanka predstavnikov republiških odborov sindikata. Vsem članom sindikatov na področju občine Velenje, vsem članom vodstev zveze sindikatov v občini ter vsem delovnim ljudem želi uspešno in zadovoljno novo leto 1973 OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV VELENJE STRAN 5 [ugotovitve, mnenja in STALIŠČA iz predkongresne razprave« ugotovitve, mnenja in stališča iz predkongresne razpJ Ob otvoritvi novega obrata mariborske Metalne v Senovem, specializiranega na serijsko izdelovanje gradbenih žerjavov, so kronisti zapisali tudi naslednje, v navdušenju nad delovno zmago izrečene stavke: Postavljen je prvi mejnik v boju za trdno prihodnost sedanjih senovških rudarjev in za preusmeritev rudnika, katerega ukinitev zaradi usihajočih zalog kljub vzornemu gospodarjenju postaja nujna S prekvalifikacijo prvih 271 rudarjev v kovinarje smo pridobili tnočan kader industrijskih delavcev, ki v novo delovno skupnost prinašajo . dediščino rudnika: delovno vnemo, discipliniranost, vztrajnost, smisel za vzajemnost in tovarištvo. Ko bodo nekdanji rudarji pridobili tudi izkušnje sodobnih industrijskih delavcev, bo novozgrajeni obrat prav gotovo opravičil zaupanje, ki ga je bil ob izgradnji deležen v obliki vsestranskega razumevanja in podpore širše družbene skupnosti. Čeprav je kot kopač z desetimi leti delovne dobe v rudniku zaslužil tudi do 500 dinarjev na mesec več, kot jih zdaj kot strojni ključavničar, Anton KO ZOLJA pravi, da ne bi šel več nazaj v rudnik. „Zdaj nam v našem obratu sicer trda prede, tako kot vsakemu začetniku, ampak, enkrat se bomo že postavili na noge in živeli bolje, z jasnejšo perspektivo. To pa je več vredno od življenja od danes do jutri; taka pa je bila naša usoda, ko sem bil rudar . ..“ Ze takrat, ko je bil zaposlen kot zunanji delavec v rudniku, si je Polde OMERZU želel pridobiti kakršenkoli poklic. Zdaj je v senovški Metalni strojni ključavničar. Življenjska želja je izpolnjena. Zasluži sicer . manj kot v rudniku, ampak: „Če bi znal hitreje in bolje prebirati načrte, bi naredil več in zaslužil bolje," je povedal. „Če pa si začetnik, še tistemu ne gre vse od rok, kije hodil v poklicno šolo, kaj šele nam, ki imamo večinoma za seboj le šestmesečni tečaj." »Kot kopač s 23 leti delovne dobe sem bil kar prizadet, ko sem zvedel, da se bom moral prekvalificirati, mlajši sodelavci bodo pa lepo ostali v rudniku," se spominja Anton GRILC. „Toda, tako je bilo in sprijazniti se moram s tem, da kot konstrukcijski ključavničar prejemam po 800 do 900 din mesečno manj, kot bi jih lahko zaslužil, če bi ostal kopač. Tudi na pokojnino bom moral čakati precej dlje. Priznam pa, da delo, ki ga opravljam zdaj, ni teqe od prejšnjega!" Bolečina,razdeljena na obroke jiič kaj praznična pripoved o tem, kaj se zgodi, če prevladajo polovičarske rešitve, čeprav jim dobronamernosti Potem ko smo v teh dneh obiskali kolektiva Metalne in Rudnika na Senovem, žal ne moremo zapisati, da bi bil tudi njun življenjski vsakdan kdo ve kako brezskrben. V Metalni škriplje dosti bolj, kot bi bilo pričakovati glede na sicer nujne začetne težave. Prihodnja usoda rudnika in njegovega kolektiva pa tudi ni kaj prida jasnejša, kot je bila tedaj, ko so ga dmžbeni organi uvrstili med neperspektivne in obenem začeli iskati možnosti njegove preusmeritve. Toda čeprav ni vse tako, kot bi želeli, velja spregovoriti o dogajanjih v Senovem. „SPLAVALI BOMO, AMPAK...“ Predsednik izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije v obratu Metalne v Senovem Stane ŽUPEVC je povedal; prekvalifikacija nekdanjih rudarjev je bila resda zaključena v dogovorjenem roku. Mislim pa, da takrat na rudniku — tudi sam sem bil zaposlen v kovinarskem obratu — niso najbolj pametno pretehtali, katere rudarje bodo prekvalificirali, v Metalni pa, katere bodo sprejeli. Tako se danes ne morem otresti občutka, da nam je rudnik ,podtaknil' kakih 50 invalidov in drugih, za delo manj sposobnih rudarjev. Ti ljudje pogosto obolevajo. V bolniškem staležu imamo tudi po 15 % in več zaposlenih. Ob tolrkšni režiji, če tako rečem, ob vseh drugih težavah - pomanjkanju izkušenj, ob težavah z materialom, da drugega ne omenjam — ne moremo dosegati predvidenih rezultatov ...“ Po besedah predsednika delavskega sveta obrata Metalne v Senovem Franca GRAČNERJA ima predsednik sindikata prav, ko pravi, da so iz rudnika dobili več telesno in zdravstveno manj sposobnih delavcev, kot pa jih dejansko lahko zaposlijo na ustreznih delovnih mestih. Vendar pa bi po njegovem mnenju morali iskati glavne vzroke premajhne realizacije v organizacijsko slabo pripravljenem startu njihove proizvodnje, pomanjkanju delovnih izkušenj in znanja, v težavah z dobavo materialov in šele nato v kadrovskih težavah, ki pa jih, seveda, ne podcenjuje. Problemi pa so toliko hujši zaradi tega, ker že zdaj ugotavljajo, da sploh niso opremljeni za izdelovanje tako velikih žerjavov, kot naj bi jih po predvidenem programu. »Upanja pa vseeno še nismo izgubili, čeprav nas največje težave čakajo v letu 1973„ ko bo treba začeti odplačevati anuitete," je dodal tovariš Gračner. „V saniranju razmer matičnega podjetja vidim namreč tudi možnost za hitrejše razreševanje naših problemov." KDO SE JE OKORIŠČAL IN KAKO? »Sploh ni res, da bi obratu Metalne ,podtikali' invalide!" je z očitnim ogorčenjem izjavil vodja kadrovske službe Rudnika Senovo Anton PLETERSKI. „Od 85 invalidov III. kategorije, ki jih je zaposloval rudnik na začetku prve faze svoje preusmeritve, se jih je prekvalificiralo samo 15, 38 pa jih je še zdaj pri nas, preostali pa so bodisi upokojeni ah pa zaposleni drugod. Prav tako ima rudnik, sorazmerno s številom zaposlenih, neprimerno več telesno šibkih ali bolehnih delavcev kot pa obrat Metalne. Če naši nekdanji rudarji v Metalni zdaj pogosto, rekel bi prekomerno izkoriščajo bolniški stalež, je po mojem zato, ker je njihovo nadomestilo osebnega dohodka, ker so pač poprej bili na našem plačilnem seznamu, še vedno višje kot pa osebni dohodek, ki ga dobijo v obratu Metalne za svoje sedanje delo. Zakaj so v Metalni osebni dohodki za približno 300 din mesečno nižji kot pri nas, je zadeva zase. Poudariti bi želel samo to, da so nekdanji rudarji z osebnimi dohodki avtomatično prišli na slabše s tistim dnem, ko so se tudi formalno zaposlili v Metalni Senovo, našem nekdanjem kovinskem obratu. V času prekvalifikacije rudarjev je mariborska Metalna sicer v redu dobavljala osnovno surovino, vse našo solidarnostjo, da bomo pač njenemu senovškemu obratu brez odškodnine odstopili kompletno skladišče materiala našega kovinskega obrata, da drugih pričakovanj in zahtev ne omenjam. Solidarni smo bili in bomo, toda izkoriščati se ne pustimo!" Na sestankih v zvezi s preusmeritvijo Rudnika Senovo in problemi novega obrata Metalne so bila izrečena mišljenja, da si je na račun namenskih sredstev republiškega sklada skupnih gospodarskih rezerv lastni finančni položaj popravila predvsem matična tovarna, zato pa je bil z zamudo dograjen in ne v celoti opremljen njen senovški obrat. »Sedanji odgovorni predstavniki Metalne teh trditev niso nikoli zanikali," je take govorice komentiral predsednik ObSS Krško Edo KOMOČAR. „Še več, v zadnjem času priznavajo tudi to, da proizvodni program njihovega senovškega obrata ni bil najbolje programiran in pretehtan. Izkušnje namreč kažejo, da je program preveč zahteven glede na strukturo zaposlenih v tem obratu in da je tudi to eden zelo pomembnih vzrokov, da v Senovem za zdaj ne morejo dosegati ustreznih poslovnih rezultatov. Ob takih ugotovitvah pa se tudi znajdemo ob jedru problema; rudnik je formalno in dejansko samo na pol preusmerjen. Tri četrtine rudniškega kolektiva predstavlja mlad kader, ki se bo bržčas moral prekvalificirati. Rudaiji, ki poznajo težave svojih nekdanjih kolegov, zdaj zaposlenih v obratu Metalne, bolj ali manj odklanjajo prekvalifikacijo. Vse to tudi povzroča različna nasprotja med ljudmi, ki so drugo v *zvezi z novo proizvodnjo pa je plačeval rudnik. Ko se je novi obrat Metalne tudi formalno osamosvojil, so za naše nekdanje delavce nastopili težki časi. Upam si reči, daje bil ta kolektiv, vsaj sprva, prepuščen »POVRTNINA« Maribor Trgovsko podjetje na veliko in malo s kmetijskimi pridelki Tržaška cesta 111 Priporočamo se za obisk v naših trgovinah. VSEM POTROŠNIKOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1973! samemu sebi. Čeprav je Metalna za novi obrat dobila tudi obratna sredstva, je matično podjetje očitno še naprej računalo z še pred meseci predstavljali enoten kolektiv, zdaj pa se vse bolj cepijo v dva tabora, med katerimi zija prepad. Še zmeraj vsi živijo tam, kjer so prej, tudi srečujejo se med seboj, samo poznati in sporazumevati se vsak čas ne bodo več hoteli, ker so pač prepričani, da se je »drug tabor" okoriščal na njihov račun. Sprašujem pa se, ali je bil tak razvoj dogodkov sploh potreben, saj je že drugih težav več kot dovolj. Trdim, da vsega tega ne bi bilo, če bi postavili še piko na i, kot se temu pravi, in jasno povedali, kako bo z drugo fazo preusmeritve rudnika. Bili smo že tik pred zdajci, pa se vnovič in vnovič začenjajo raz-' govori o finančni konstrukciji razrešitve tega vprašanja." KDAJ, KAM IN KAKO? Po zadnjem znanem programu naj bi v Senovem zgradili tovarno keramičnih ploščic, ki bi zaposlila kakih 120 članov sedanjega rudniškega kolektiva, kakšnih 250 do 300 rudaijev pa bi morali prekvalificirati. Doslej še ni odgovora na vprašanje, kdaj in v kakšne poklice naj bi prekvalificirali te rudarje^ niti to ne, kje naj bi imeli delo. Po dmgi strani novejša preučevanja utemeljenosti gradnje tovarne keramičnih ploščic kažejo, da na območju senovškega rudnika ni dovolj zalog ustrezne gline in da bi bilo zato smotrno, če bi ta problem reševali regionalno, v sklopu prizadevanj za preusmeritev rudnikov Globoko, Laško in Senovo. Ta preučevanja, od katerih je odvisna tudi končna odločitev in s tem tudi sklep o finančni konstrukciji investicije v tovarno keramičnih ploščic, še niso končana. Edo KOMOČAR je poudaril, da si bodo krški sindikati še naprej prizadevali „za dokončno preusmeritev rudnika v kakršnokoli ekonomsko dolgoročno perspektivno dejavnost ter, drugič, za to, da bi resneje začeli razmišljati o prekvalifikaciji rudarjev, ki v novi dejavnosti ne bi dobili ustreznega delovnega mesta." v Rudniku Senovo seveda še naprej kopljejo premog. Z uvedbo sodobnejših delovnih metod so precej povečali produktivnost , dela in zmanjšali proizvodne stroške. Če so prej s približno 700 rudarji, zaposlenimi neposredno pri jamskih delih, nakopali od 800 do 1000 ton premoga na dan, zdaj s 300 rudarji dosežejo med 400 in 480 ton dnevne proizvodnje. Pa še nekaj: če so še nedavno rudniku .dajali* tri do pet let življenja, je ob zdaj znanih zalogah ta čas še enkrat daljši. Nemara bi tudi v tem lahko našli enega izmed vzrokov, zakaj brez posebne naglice v naši druž- bi rešujemo vprašanje naslednje faze preusmeritve senovškega rudnika. Tehnični vodja senovškega rudnika dipl. inž. Martin VIDMAR pravi: »Kolikšne so dejanske zaloge, je sploh še vprašanje. Poskusne raziskave pod koto 125 kažejo, da je spodaj več in boljšega premoga. Stvar zase seveda je, ah bi bile morebitne nove investicije tudi ekonomsko utemeljene, saj moramo računati z večjimi količinami jamske vode in drugimi večjimi stroški, ki naraščajo, kolikor globlje bi se spustili. Zato smo naročili pri nevtralnih zunanjih institucijah nadaljnje raziskave, ki naj bi pokazale, kako bi bilo z izkoriščanjem teh zalog premoga. Spet z drugimi raziskavami, kijih sofinanciramo, pa na širšem senovškem območju želimo ugotoviti zaloge in možnosti izkoriščanja drugih rudnih bogastev, zlasti pa kremenčevih peskov." NAJHUJŠA JE PAČ NEGOTOVOST Pri vsem tem, kar smo zapisali, je posebej zanimivo, kaj o svoji prihodnji usodi menijo senovški rudaiji sami. Kopač Vinko KOSTEVC: »Ne verjamem, da bi bilo tako malo zalog, kot govorijo. Veste: globlje gremo, več premoga je! Ce ne bi bilo toliko vode, bi ga lahko kopali še 20 ali 30 let, tako vsaj jaz mislim. Zame pa je zdaj že tako vseeno, saj grem čez tri leta v pokoj." Kopač Ivan DRENOVEC: »Dvanajst let sem že tukaj. Še preden sem se zaposlil, so govorili, da bodo rudnik zaprli! Če ga bodo res, bom pač moral poiskati kaj drugega. Čim bliže doma seveda. To je vse, o čemer bi v takem primem sploh lahko odločal!" Jamski električar Pavel ČIŽ-MEK: »Šele šest let zaposlitve v jami je za menoj. Poklic imam tak, da bi lahko dobil delo drugje, pa kaj, ko sem tukaj doma. Rudarski poklic ima v naši družini tradicijo. Sicer pa mislim, da bo zanimanje za rudarski poklic sčasoma povsod ponehalo, če bomo tako slabo nagrajevani! Poglejte: vsaka uslužbenka občinske uprave zasluži vsaj toliko kot pomožni kopač!" Vozač Alojz KOZOLE: »Nekateri govorijo tako, dmgi spet dmgače. Uradno nam je obljubljeno samo to, da bomo imeli delo, dokler bo pač rudnik obratoval. Četudi bo treba oditi drugam, bi vseeno rad vedel, kdaj bo to in kje bom imel delo. Kakršnakoli perspektiva, jasno in odkrito povedana, je bpljša od negotovosti, ki nas teži, pa če priznamo ali ne ...“ MILAN GOVEKAR Ocena doseženegi V razpravi o nalogah kot nistov v sedanjih politi®! razmerah na minuli seji CK *■ so člani v celoti podprli gl3; ugotovitve iz uvodne bes‘. Franca Šetinca, ki še med f gim dejal, da so v Zvezi si® katov Slovenije že izdelali osf tek zasnove programske us® ritve prihodnjega delovanja * dikatov. V skladu z že sprejet ustavnimi dopolnili in s pre® denimi spremembami ustav« drugi fazi so se že začele f prave o ustrezni organiziran®' sindikatov, pri čemer poudari? predvsem nujnost, da. ta terne' na spremembah v družb«® ekonomskem položaju delavti Med nalogami sindikatov je i besedah tov. Šetinca pose* poudarjeno vprašanje, kak« x osnovnih organizacijah, kal tudi v Zvezi sindikatov Slove? kot celoti, zagotoviti tak* kadrovsko strukturo, ki bo o®* godala brezkompromisno ur«* če vanje interesov delavskega ® reda in ustavnih dopolnil. . Na seji so spregovorili tud1, prvih uspehih pri odpravlja® socialnih razlik v naši dru», Tako smo po tretji seji kot® renče ZKS v Sloveniji z druff nimi dogovori in samouprava® sporazumi zmanjšali pretita* razlike v osebnih dohodkih n® ljudmi istega poklica, izobrat; in kvalifikacije v istih panog5 Vidna so prizadevanja tudi področju urejanja razmet j davčni službi in v celota® davčnem sistemu. Uzakonjen3 zahteva po javnosti osebnih ; drugih dohodkov. Pometn“ zapornica bogatenju je prepoj1 prometa z zazidljivimi zemlji*?, Izpopolnjen je sistem obdav® vanja dediščin. Dosegli smo f jo doslednost proti poslovne®1; kriminalu. Na področju kj®| tijstva so že pripravljeni predi®-za spremembe v sistemu de®, vanja, uvedeno je starostno K varovanje kmetov, izvedena J združitev delavskega in km® kega zavarovanja Vztrajno prizadevamo povečati in raz sin materialno osnovo otroške? varstva, kjer smo dosegli uspel® čeprav ti še niso razlog za »P čitek na lovorikah". Republi*; izobraževalna skupnost je v 1® 1972 izdelala poseben progr®? ukrepov za pospeševanje razv* šolstva na manj razvitih 0 moč jih. Začeli smo akcijo brezplačne učbenike; valorizira; posojila in štipendije, pove®3, stimulacijo za šolanje delavske5 kmečke mladine. Precejšen ® predek smo dosegli tudi pri tj?, janju pokojninskega in inval® skega zavarovanja in zviševa®) ’ družbene denarne pomoči s j cialno ogroženim občanom. J V razpravi o teh netivom®;; uspehih je prevladovalo sp® znanje, da ne bo mogoče 1 okreniti celotnega družbene?, razvoja v prid delavskemu r®* redu, če se ne bomo bolj ®, črtno lotili akcij za izboljša®! življenjske ravni tistih kateg®® zaposlenih, ki najmanj zasluiC predvsem pa gradnje delavsk® stanovanj. Na seji CK ZKS so priporo®3 tudi varčevanje, ki ga je tre0, razširiti na vsa področja gosR? darjenja in poslovne politike, r želimo bistveno izboljšati f\e ljčnjsko raven, pa ni dovolj , varčevati, temveč moramo t® ■ več ustvarjati. Ob tej ugotovi1, so navedli podatke s posvetov sindikatih: s povečanjem PL duktivnosti dela za dva odst0!!, bi ustvarili v vsej državi tri n>® jarde dinarjev več, kar bi K doščalo za 15.000 dvosob® stanovanj. Če bi r; delovni čas izkoristili no, namesto 60-odstotno, kršen je izkoristek sedaj, bi za 18%; povečali narodni hodek. Če " ' Tiv “ “sž*: bi pravočasno L ključih začeto investicijo, bi J , Ji za najmanj D P, 20%. Vsako leto v Jugoslau izgubimo 50 milijonov delov ur, od tega kar 30 milijonov ^ zaradi neopravičenih izostani®0. V bruto produktu zavzemaj materialni stroški najpom01®. nejši delež - skoraj 70 %• G® te stroške zmanjšali vsaj z® odstotek, bi prihranili 1,8 h* jarde novih dinarjev. Usoda lovnih kolektivov jc torej v večji meri v njihovih rokah. zumljivo pa jc, da so družb® organi dolžni ustvariti ug°° razmere za njihov samoupra .j razvoj, to je, zagotoviti sta® nost, zaostriti odgovornost vseh ravneh in ustvariti ustr°z V- ® družbeno disciplino. UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE | LUDVIK PODERGAJS, delavec v skladišču: Moje je, da naloženo delo čimbolje opravim. Pri tem, verjemite mi, se zelo trudim. Vem predvsem to, da mora biti delo dobro opravljeno. Resda se za sklepe samoupravnih organov ne zanimam preveč niti ne vem dosti o gospodarjenju v podjetju sodim pa, da ne bi bilo težav, o katerih me sprašujete in o katerih se pogovarjajo moji sodelavci, če bi vsi zaposleni in ne samo delavci v proizvodnji opravljali svoje delo natančno in vestno. PETER PLANKAR, delavec v valjarni cinkove pločevine: Težave, v katerih je naše podjetje, dobro poznam. Vodstvo podjetja nas je z njimi podrobno seznanilo bodisi na masovnih sestankih bodisi v tovarniškem glasilu. Povedali so nam tudi, kaj vse je potrebno storiti v podjetju samem, da bi se cinkarna izvlekla iz težav. Tako smo se delavci z lahkoto odločili, da bomo krepkeje poprijeli. Imamo dovolj dela in bomo tako z brezplačnim delom ob sobotah pomagali podjetju. SLAVKO KALAFATIČ, livar: Delo je težko, zato so delavci kaj radi zapuščali podjetje. Razen težkih delovnih razmer in nizkih osebnih dohodkov naše delavce teži pomanjkanje stanovanj. Ker smo v težavah, smo morali krepko zmanjšati obseg stanovanjske gradnje. Praktično smo stanovanjske probleme dali v hladilnik do boljših časov. IVAN KAMPUŠ, livar: Delavci radi poprimemo, saj zato več dobimo, če ne kot osebni dohodek, pa tako, da je podjetje na bolj trdnih nogah. Tako meni večina delavcev. Žal je delo pri nas takšno, da marsikoga mine veselje do trdo prisl uženega kruha in si ga poišče tam, kjer si ga je laže odrezati. Zlasti mladi nimajo pravega potrpljenja. Ko sem bil letos bolan, se je izmenjala skoraj polovica zaposlenih v mojem oddelku. EE^SKA CINKARNA NA DOBRI POTI K STABILIZACIJI Delavske roke krotijo Izgube Kolektiv Cinkarne je izgubo skoraj v celoti poravnal, odprtima tudi žiro račun O Treznost pred jutrišnjim dnem, čeprav lepi _ obeti za poslovno uspešnost • Delavci pripravljeni storiti vse za uspešno poslovanje podjetja Celjska Cinkarna, podjetje, ki 80 8a v minulih letih pestile , 6a v mmunn letin pestile uude težave, se ponovno vzpenja po lestvici poslovne uspeš-no]sri- Minulo leto so cinkaiji zaključili s pozitivno bilanco, letos ustvarjeno izgubo pa .že uspešno pokrivajo. V prihodnjem letu bo podjetje najverjetneje poslovalo pozitivno, računajo tudi, da bodo, ob primernih pogojih gospodarjenja, Prigospodarili tudi nekaj milijonov skladov. Vendar je nad yspmi temi predvidevanji vpra-J- Vprašanje je namreč, kakšni °do gospodarski instrumenti v prihodnjem letu, ali bo podjetje ahxo dobilo podporo družbene upnosti pri premoščanju ne-• ,erdl težav, ali bo prodaja izdelkov tako dobra, kot je bila oslcj ... če vsega tega ne bo, tegne podjetje v prihodnjem , u ~ letu, ko bo Cinkarna avila stoto obletnico — delo-zmanjšati obseg proizvodnje, utegne ustvariti manjši ohodek od predvidenega, manjše sklade, delavci utegnejo dobivati nižje osebne dohod- d>olektiv se vseh teh „če“ ipf !° zaveda. Vse svoje sile je v Van-Senjem ktu usmeril v reše- Van- usmeril v rese- zagotovi83 53111683 Problema; koncu P°Zltivno bilanco ob vodštu 6ta' S tem se ukvarja PrisDevalP°dietia’ SV0Je Pa 80 so H tudi delavci Sklenili s°boti ri!n° dve’ 8icer Pr08ti ne dl h 3 1 V.dobro kolektiva, Poznala 1 86 jim dodatno delo kuvert 03 k0ncu meseca v kdarske^6 tik pred koncem kodira t!!3 •111 .Poslovnega leta trebm' ,?nje milijone, ki so pode hi’ ~3_se na končni bilanci ne bi — “"tivui uutuiui katere no*iN ^guba. Izguba, je tj e uAniN6 bi bile za pod-de na ®ktiv mnogotere gle- [tkvidnostTm Ukrepe proti ne" bodo I?1 za stabilizacijo, ki njemietuCe i veliati v prihod- 4 NN1 ved° vsi, od vod-delavcev °,Up.ravnih organov do da bi 7o ,31im niti v primem, b,R darski instrumenti v prihodnjem letu ugodni, drugo leto niti vnaprej ne bo posebno lahko. Treba bo trdo delati in se opirati predvsem na dosedanje zmogljivosti, pri čemer mislijo predvsem na tisto proizvodnjo, ki je šele stekla in še ni dala pravih rezultatov. Investicija, s katero bodo v prihodnjem letu pognali v tek tovarno titanovega dioksida, nekaj časa Cinkarni ne bo mogla pomagati pri reševanju težav, saj bo morala ta proizvodna enota predvsem odplačevati visoka posojila, ki so jih najeli*. Stabilizacijski program, ki so si ga v podjetju zastavili v začetku tega leta, je moral pokazati pot za reševanje več problemov hkrati. Cinkarna je trpela zaradi neusklajenih cen surovin in končnih izdelkov. To ji je „prineslo“ krepke milijone izgube. Vodstvo podjetja se je moralo spoprijeti s tistimi partnerji, ki so zavlačevali plačila računov, da naštejemo samo največje finančne skrbi podjetja in kolektiva! Izguba v letošnjem letu je nastala, kot smo omenili, zavoljo premajhnih prodajnih cen izdelkov cinkarne v primerjavi z rastočimi cenami uvoženih in domačih surovin. Pri tem je svoje dodala še zadnja devalvacija. Tako je letos cinkarna nekatere izdelke prodajala po cenah, ki so bile nižje od nabavnih cen surovin! Zaradi tega je podjetje v prvih mesecih letošnjega leta izgubljalo tudi po več kot milijon dinarjev, izguba zavoljo neusklajenih cen pa je narasla na dobrih sedem milijonov dinarjev. Kasneje je zvezna vlada povišala cene — pa je tako cinkarna lahko ob dobri prodaji in visoki proizvodnji hitro nadomeščala izgubo iz prvega polletja. Ob koncu oktobra letos je tako znašala izguba le za 3 milijone dinarjev. In ob koncu leta? „Ta hip na vprašanje ne morem odgovoriti11, nam je dejal Hinko Haas, vodja plansko analitske službe. „Napenjamo vse sile, da bi izgubo do konca leta čimbolj zmanjšali, računamo pa tudi na pomoč družbe. Pristojne republiške kroge smo namreč že zaprosili, da bi nas oprostili plačila obveznega posojila za nerazvite. Teh sredstev je pri nas za letošnje leto 2,3 milijona dinarjev. S to pomočjo bi se, v to sem trdno prepričan, izkopali iz težav, v katere nas je spravila izguba v prvem polletju. “ Razlog, zaradi katerega je cinkarna zaprosila za pomoč republiške organe, je predvsem v neustreznih gospodarskih instrumentih (beri cenah) ki so prizadeli gospodarjenje tovarne. V izgubo pa lahko cinkarno poženejo tudi zadnji ukrepi proti nelikvidnosti. Z zaključnim računom namreč že velja predpis, po katerem bodo morala ppodjetja začasno odpisati 12,5 % vseh terjatev, ki bodo v tistem trenutku starejše od 90 dni. Takšnih terjatev pa ima cinkarna Celje trenutno za 10 milijonov dinarjev, kar bi pomenilo začasno izgubo v višini 1,25 milijona dinarjev. To pa je vsota, ki bi lahko podjetje, čeprav bo verjetno z velikim naporom pokrilo izgubljenih 7 milijonov iz prve polovice leta (in tako obviselo na robu) — potegnila v izgubo. „Te dni se na vse kriplje trudimo, da bi izterjali čimveč dolgov, starih nad tri mesece11, je povedal Leopold Slapnik, sekretar podjetja. Nelikvidnost je drugi ,,zmaj“, s katerim se bori kolektiv Cinkarne. Za sedaj uspešno, saj so, spet ob pomoči od zunaj svoj blokirani žiro račun odprli tretjega novembra letos in ga imajo od tedaj tudi odprtega. Podjetje menda ima, po zatrjevanju tovarišev Haasa in Slapnika, dovolj obratnih sredstev, da se jim ni treba bati paketa stabilizacijskih ukrepov, vsaj v začetku prihodnjega leta ne! „Protinelikvidnostni program11 so v cinkarni izdelali že v začetku leta, ko je bilo podjetje blokirano za 45 milijonov dinarjev. Začeli so ostro izterje- vati plačila računov pri svojih kupcih. Lotili so se poravnave dolgov svojih upnikov preko tako imenovane asignacije, kompenzacije dolga ob pomoči trgovske mreže,- ki je partner cinkarne in nje dolžnikov. V drugi polovici leta, ko so bili znani tudi protilikvidnostni ukrepi, ki bodo v veljavi v prihodnjem letu, so se v Cinkarni Celje še krepkeje lotili svojih dolžnikov. Plačnikom z najbolj dvomljivim slovesom preprosto niso hoteli več prodajati svojih izdelkov, čeprav je tako ravnanje povzročalo precej hude krvi med kupci. Tako so uspeli izterjati dovolj sredstev, da je banka 3. novembra letos odprla žiro račun in le-ta je od tedaj do danes stalno odprt. Seveda, kot smo prej omenili, brez pomoči banke, ki je za deblokado žiro računa posodila 10 milijonov dinarjev, ne bi šlo, kajti prav kupci,-ki plačujejo račune kasneje kot v treh mesecih, dolgujejo cinkarni okroglih 10 milijonov dinarjev. Ta denar podjetje še sedaj izterjuje. Letos aprila so v cinkarni Celje napravili na videz zelo negospodaren korak: kljub vsem težavam in rastoči izgubi so povečali osebne dohodke zaposlenih za 24 % v primerjavi z lansko devetmesečno ravnijo osebnih dohodkov. Vendar je bilo to nujno. Osebni dohodki v cinkarni zaposlenih so bili namreč dotlej daleč na repu lestvice dohodkov tako na celjskem območju kot v panogi. Zaradi tega in zavoljo težkih delovnih razmer je tovarna izgubljala ne samo delavce, ki so odhajali drugam, pač pa tudi strokovnjake. K temu moramo dodati, da zaposleni v cinkarni kljub visokemu povečanju še vedno nimajo tolikšnih osebnih dohodkov, kot v drugih podjetjih te panoge. Na lestvici celjskega območja, ki je znano po nizkih osebnih dohodkih, ker industrija tu ni visoko akumulativna, pa so zdaj cinkarji nekje v sredini. Prihodnje leto pričakujejo delavci in vodstvo cinkarne Celje z zmernim optimizmom. Računajo da bo bolje, kot je bilo letos, vendar vedo, da ni vse odvisno samo od njih samih, od njihovih naporov in iskanja notranjih rezerv, ki so, mimogrede povedano, že krepko izčrpane. Vedo, da kljub dobrim obetom, ki jih zagotavljajo naložbe v preusmeritev proizvodnje in osvajanje nekaterih novih visoko akumulativnih izdelkov, ne bo lahko. Letošnje leto bodo zaključili tako rekoč brez skladov — če ne bo celo izguba - drugo leto pa jih čaka plačevanje doslej odloženih anuitet. Tako naj bi v prihodnjem letu začel kolektiv vračati posojila za topilnico cinka, ki pa so jo medtem že opustili in torej naložba sama ne bo mogla vračati posojila. Skupaj naj bi v prihodnjem letu odplačali 15 milijonov dinarjev anuitet (za nekaj milijonov anuitet pa je že obljubljena pomoč družbeO Vprašanje je, kajpak, kakšni gospodarski instrumenti bodo veljali v prihodnjem letu; od njih je odvisen dohodek cinkarne pa tudi to, ali bo podjetje zmoglo vračati posojila. „Ce bi morali plačati vse anuitete, bomo ob del obratnih sredstev,11 je razlagal Hinko Haas. „V tem primeru bomo morali najeti bodisi kratkoročni premostitveni kredit za obratna sredstva, ki bo seveda silno drag za kolektiv, ali pa zmanjšati obseg proizvodnje.11 Vendar uspešnost poslovanja v letošnjem letu, zlasti pa v drugi polovici leta, ko je kolektivu z energičnimi ukrepi in ob podpori banke uspelo deblokirati žiro račun in ob velikih naporih vsega kolektiva skoraj povsem nadomestiti izgubo, daje dobre obete za prihodnje poslovno leto. Zlasti, če bo prodaja tako dobra, kot je bila letos in pa, če bodo dosedanje naložbe začele dajati boljše rezultate. Kolektiv se zanaša kajpak tudi na svojo vztrajnost in na v preteklosti izpričano osveščenost, da dela najprej za sebe. BORIS RUGELJ Le še nekaj dni^nas loči od dneva, ko bodo stopili v ■ S veljavo ukrepi za odpravo J nelikvidnosti in za večjo sta- I bilnost gospodarstva. Boj e proti nelikvidnosti in za sta- 5 bilizacijo gospodarjenja je ■ zato, razumljivo, najbolj ■ aktualno vprašanje časa. To je tema, ki se je lotevajo v \ samoupravnih organih, v ■ SLAVKO MARJANOVIČ: Večina delavcev dobro pozna položaj, v katerem se je podjetje znašlo in je zato voljna še bolj trdo poprijeti za delo. Vsi namreč vemo, kaj so 80-odstot-ni oseb ni, dohodki. Vodstvu podjetja zaupamo, verjamemo v načrt za stabilizacijo gospodarjenja v cinkarni. Zavedamo se namreč, da kljub pomoči, ki nam jo je doslej nudila družbena skupnost in ki jo bo, kot kaže, še morala dati, večina bremena gospodarskega uravnove-. šanja podjetja le sloni na nas. upravnih vodstvih, v družbe- ■ nopolitičnih organizacijah, o * tem razpravljajo delavci v ■ proizvodnji, v gospodarstvu M in v izvengospodarskih de- j javnostih. Stabilizacija go- j spodarjenja je bržčas tudi ■ tema, h kateri se bomo ved- S no znova vračali skozi vse i prihodnje leto. Z gotovostjo ■ tudi lahko rečemo, da bo to ■ ena osrednjih tem v razpravi * na VIII. kongresu Zveze sin- ■ dikatov Slovenije. Že sredi novembra se je S pri nas začela široka akcija, p ki so jo sprožili SDK in sle jj venski sindikati, da se pri- ■ pravimo na delovanje napo- j vedanih ukrepov. Sindikati j so neposredno po pismu ■ predsednika Tita zahtevali: ■ Delavcem jasno povejmo, \ kakšne bodo posledice sta- g bilizacijskih ukrepov, da se ■ bodo lahko pravočasno pri- 5 pravili nanje in terjali takšne j ukrepe, ki jim bodo razkrili ■ perspektivo. Čeprav bo bre- m me stabilizacije težko - za \ marsikatero^ delovno organi- ] zacijo pretežko - pa je ven- ■ darle prvobitni interes delov- \ cev, da ustvarjajo in gospo- g darijo v stabilnih razmerah. I Zato nas je zanimalo, 5 kako se v posameznih delov- j ni h organizacijah priprav- ■ Ijajo na delovanje stabiUza- i cijskih ukrepov. Seveda so j biti pri tem najbolj „zani- J mivi“ tisti kolektivi, za ka- I tere že vnaprej vemo, da jih \ ukrepi zadevajo. Eden takih g kolektivov je tudi Cinkarna g Celje, ki smo jo tokrat obi- g skali. KURIVO LJUBLJANA Masarykava 22 S UPRAVA IN SINDIKALNA ORGANIZACIJA ŽELITA VSEM POTROŠNIKOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM USPEŠNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1973! ^ r~i fe j MTT BO UPRAVLJAL VES KOLEKTIV ..Pravzaprav smo tik pred ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela," je začel najin razgovor dipl. inž. Ciril Tmčlj, predsednik centralnega delavskega sveta Mariborske tekstilne tovarne. ..Volitve v organe TOZD in podpis sporazuma bomo predvidoma izvedli v aprilu prihodnjega leta. Pri ustanavljanju TOZD pravzaprav nimamo posebnega dela, saj sno se že z organizacijo naših obratov v zadnjih treh letih precej približali osnovnim načelom, ki jih predvidevata XXI. in XXII. ustavni amandma." Zgodovina samoupravljanja je "bila v MTT prav tako pestra in živahna kot nihanje njene gospodarske rasti. Že januarja 1950 so v tedanji predilnici in tkalnici izvolili prvi delavski svet. To je bilo eno izmed 215 podjetij v Jugoslaviji, ki so izvolila delavske svete po sklepu gospodarskega sveta vlade FLRJ in centralnega odbora ZSJ in to pol leta pred sprejetjem zakona o uvedbi samoupravljanja. Bilo je torej eno od tistih podjetij, kjer naj bi v praksi preverili zamisel o uvedbi delavskega upravljanja v naših gospodarskih organizacijah. Konec istega leta so tudi v ostalih tovarnah, ki so se kasneje združile v današnji MTT, izvolili svoje delavske svete. BUB ST POHIŠTVO Obrat Melje STRAN 8 se je praktično zaključilo združevanje posameznih tovarn ma, riborske tekstilne industrije. MTT je takrat zaposlovala nad 600 delavcev. V naslednjih letih se je zaradi usklajevanja interesov posameznih obratov vodenje močno centraliziralo. Število obratnih delavskih svetov je padlo na 9, članov samoupravnih organov pa je ostalo le še 160. Vse to je povzročilo zmanjšanje stikov upravljavcev z delavci po delovnih enotah. To pa je povzročilo nezadovoljstvo in nezaupanje delavcev do vodstva, kar se je odražalo v vedno slabšem poslovanju podjetja. Vse to pa je pripeljalo v. letu 1968 do spremembe v vodstvu podjetja. Z združevanjem v naslednjih letih, ko je število delavcev raslo, so ugotovili, da je centralno upravljanje preveč ozko in da premalo članov delovne skupnosti sodeluje pri upravljanju. Leta 1957 so v 16 obratnih delavskih svetih izvolili 240 članov. Tako so ti dobili možnost reševati svoje proizvodne probleme, vprašanja nagrajevanja, kadrovske zadeve in dmga vprašanja, ki so se pojavljala v njihovem obratu. Pristojnosti obratnih delavskih svetov so se iz leta v leto večale. Leta 1961 so z decentralizacijo samoupravljanja dobili obratni delavski sveti pravico odločanja o nekaterih skladih in nad delom amortizacije, ki so prešli, v pristojnost posameznih ekonomskih enot. S temi pravicami so prevzeli tudi velik del odgovornosti za uspešno poslovanje celotnega podjetja. Da bi samouprav- ljavce, posebno delavce iz proizvodnje, usposobili za samoupravljanje, so v tistem času organizirali posebne seminarje, kjer so jih seznanjali z osnovnimi pojmi gospodarstva in upravljanja. Rezultati so se kmalu pokazali v uspehih na gospodarskem področju. Z novo združitvijo leta 1963 se je število obratnih delavskih svetov povečalo na 25. Takrat po dobrih dveh letih smo letos junija zopet postali likvidni. K tem uspehom je po mojem mnenju največ pripomoglo dejansko razvijanje samoupravljanja, ki je zelo blizu tistemu, ki ga predvideva TOZD. Naš primer je skoraj lahko ekonomska utemeljitev učinkovitosti delavskih amandmajev. V MTT imamo praktično že vse pripravljeno za ustanovitev štirih TOZD. Ti bodo predvidoma sedanji obrat Tabor, Melje, Merinka in pa skupne službe. Plan razvoja celotnega podjetja in posameznih bodočih TOZD imamo narejen že nekaj let. Posamezne TOZD bodo oziroma so praktično že popolnoma samostojne. Omejitev je le v tem, da ne smejo priti navzkriž z interesi ostalih obratov in da se držijo poslovne politike celotnega podjetja. Teh principov se bomo držali tudi vnaprej. Posamezne TOZD bodo vezane na celoten kombinat le z nekaterimi skupnimi skladi. Obrat Tabor Najpomembnejši skupni sklad bo prav gotovo sklad za razširjeno reprodukcijo, to je za modernizacijo oziroma za razširitev proizvodnje. Določena sredstva, ki se bodo vanj stekala, bodo na razpolago kot posojilo vsem TOZD. Za kredite iz tega sklada pa bo potrebno soglasje ostalih TOZD. „V letu 1969 smo reorganizirali podjetje in formirali štiri obrate s tehnološko in proda.] no samostojnostjo, ki je zahtevala tudi od obratnih delavskih svetov boljše in predvsem odgovornejše delo. Nove naloge, ki so izvirale iz sanacijskih in stabilizacijskih ukrepov, so zahtevale še večjo decentralizacijo samouprave. Obratni delavski sveti so takoj zahtevah, da se podatki ločijo po posameznih obratih. Po 1. januarju letošnjega leta že imamo tudi zaključne račune po obratih. Poleg obstoječih obratnih delavskih svetov imamo danes še 39 svetov delovnih enot. Prav z vključevanjem večjega števila delavcev v samoupravne organe, ki so po posameznih obratih dobivali vse pomembnejšo vlogo, seje dvignilo delovno razpoloženje v podjetju. Skupen bo tudi solidarnostni sklad za pokrivanje morebitnih poslovnih izgub. Prav tako bodo skupna tudi sredstva za stanovanjsko politiko, zdravstveno varstvo, rekreacijo, strokovno izobraževanje, družbene službe in še nekatere druge dejavnosti. Centralni delavski svet bo imel tako vnaprej veliko manjše pravice. Njegova najpomembnejša naloga pa bo, da bo nadzoroval izvajanje sporazuma. Pravice obratnih delavskih svetov delovnih enot,“ je na koncu poudaril Ciril Tmčlj, „bodo omogočile, da bo praktično upravljal podjetje ves kolektiv." NAJVECJE težave SO ŽE MIMO Letos proslavlja Mariborska tekstilna tovarna opreme le neznatno zmanjšalo. Posledica je bila 50-Ictnico obstoja. Decembra leta 1922 so ste- upadanje ekonomičnosti poslovanja, kle prve statve na Taboru in s tem se je dejan- Drugo obdobje, ki je nujno sledilo temu, je sko začel razvoj tekstilne industrije v Mariboru, predvsem stagnacija gospodarske rasti. Bilanci Že pred drugo svetovno vojno se je tako raz- Za leto 1967 in 1968 sta pokazali izgubo, mahnila, da je takrat Maribor veljal za največji Osebni dohodki so padli pod nivo leta 1966. tekstilni center v državi. Značilno za to obdobje so tudi velike zaloge Današnji kombinat sestavlja osem bivših pod- gotovih izdelkov. Podjetje ni več zmoglo vseh jetij, ki so nastala med letom 1922 in 1933. Te obveznosti do dobaviteljev, tovarne so postavljali predvsem tujci, ki so gra- Sledilo je obdobje sanacijskih in stabilizacij-dili v Mariboru zaradi vode, elektrike in cenene skih ukrepov. Z menjavo vodstva v podjetju in z delovne sile. Začeli so praviloma tako, da so zunanjimi krediti se je podjetje začelo modemi-kupili ali pa pripeljali iz drugih svojih tovarn zirati. Značilna je decentralizacija upravljanja in stare stroje. Prva je, kot smo že napisali 1922. vodenja, ki je kaj kmalu začela vplivati na izleta začela na Taboru delati firma „Doctor in boljšanje rentabilnosti in ekonomičnosti pod-drug“ z 20 statvami, ki jih je lastnik preselil iz jetja. Podjetje je zopet začelo poslovati z dobič-svoje tovarne na Češkem. Podjetje se je uspešno kom. Tem pozitivnim posledicam v tretjem razvijalo in tik pred drugo svetovno vojno prišlo obdobju je začela v podjetju slediti nelikvid-v last družbe Predilnica in tkalnica. nost, na katero pa sami niso mogli uspešno vpli- Ostale so bile še tovarne MA-VA, Hutter in vati, saj je to še vedno splošen pojav v našem drug, Jugo svila, Jugo tekstil, Rosner, Merinka in gospodarstvu. Tekstilna industrija Ruše. V letošnjem letu vstopa MTT v četrto ob- Naštete tovarne so se po osvoboditvi pošto- dobje. S stabilizacijskim programom so zaostrili poma združevale, tako da je 1. 1. 1963, ko se je poslovanje s kupci, kar je povečalo priliv de-Mariborski tekstilni tovarni priključila še PTM narja, s katerim so lahko poravnali dolgove. Merinka, nastal današnji kombinat s 6420 de- Obenem so za štiri stare milijarde znižali vred-lavci. nost zalog. S temi in seveda še drugimi ukrepi Čas od zadnje združitve do danes lahko raz- so letos junija po dveh letih in pol, postali zopet delimo na štiri zmčilna gospodarska obdobja, likvidni. In prav četrto obdobje naj bo čas, ko Prvo, ki je trajalo nekako tri leta, je obdobje bodo morali zagotoviti rentabilnost in ekono-zmeme gospodarske rasti z komaj zagotovljeno mičnost poslovanja ter brez dvoma trajno enostavno reprodukcijo. Celotni dohodek je bil likvidnost. le malo nad poslovnimi stroški. Število zaposle- Tekst in foto: nih se je zaradi počasne modernizacije strojne ANDREJAGNIČ Zunanje posojilo (2 milijona dolarjev), ki smo ga dobili leta 1968 in decentralizacija pravic in odgovornosti na posamezne obrate, je prinesla MTT v zadnjih treh letih bistven gospodarski napredek. Nekaj številk lahko to nadrobno pove. V letu 1968 smo imeli več kot eno staro milijardo izgube, letos računamo na preko dve milijardi starih dinarjev dobička. Prvič V treh letih bodo na Pred dnevi so v Mariboru posamezna podjetja podpisala samoupravni sporazum o delitvi sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Sporazum določa najprej, da se prispevek za stanovanja, ki gre od bmtto osebnih dohodkov, poviša od sedanjih 4 na 5 %. Pri nekaj nad 4500 zaposlenih v MTT pomeni to skupaj staro milijardo dinarjev letno. Od 6 % morajo po sporazumu eno četrtino vložiti v skupni sklad poslovne banke, kot vročena sredstva za dobo deset let. Ta sred- gradnje. Drugo četrtino bodo morali odvajati v solidarnostni sklad, ki bo namenjen predvsem za gradnjo najemnih stanovanj v občini ter za subvencijo stanovanjskih najemnin tistim z nizkimi osebnimi dohodki. Polovica od vseh sredstev pa bo ostala v podjetju (500 starih milijonov) za reševanje stanovanj škili problemov lastnih delavcev. leta zaradi poslovnih težav reševali le najnujnejše primere, se je prošenj za stanovanje nabralo kar 360. Od tega so večina prošnje za nova stanovanja. Po načrtu, ki so ga napravili pred časom, bodo po sprostitvi blokiranih skladov nadaljevali z gradnjo velikih blokov, tako da bodo do leta 1976 prišli s prošnjami spet na tekoče. tekočem 5 j V MTT so prejšnja leta zgradili precej stanovanj. Trenutno jih imajo preko Od sredstev, ki bodo ostala podjetju, bodo porabili 70 % za gradnjo najemnih stanovanj, ostalo pa za kreditira- Gbrat Merinka Vroči pogovori • Pogajanja med italijansko vlado in predstavniki sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL V Italiji ob močnem stavkovnem gibanju že vso jesen potekajo ostre razprave in tudi zelo dolgotrajna pogajanja med vlado in novo osnovano sindikalno fede-racijo, ki združuje tri najmočnejše italijanske sindikalne centrale. Stavkovno gibanje po svoji vsebini predstavlja organizirano in odločno zahtevo italijanskega naprednega delavskega gibanja za temeljne družbene reforme, ki jih sindikati terjajo že več let, zlasti odločno in glasno pa v skupnem nastopanju po letu 1968 -teko imenovanem ,,vročem jesenskem obdobju". Kljub dolgotrajnim pogajanjem sindikati ugotavljajo, da je vlada v sedanjih težkih ekonomskih in socialnih razmerah nesposobna dati učinkovite pobude in rešiti težke strukturalne probleme, ki so se nagrmadili v italijanskem gospodarstvu. Pri tem je predvsem kritično vprašanje italijanskega juga, kjer vlada ni uspela z javno intervencijo dovolj spodbuditi investiranja privatnega kapitala m tako zagotoviti bolj uskla-|e^e8a ekonomskega razvoja teko v regionalnem smislu kot tudi med posameznimi vejami gospodarstva. Sindikati tudi ugotavljajo, da so Procesi prestrukturiranja italijanske industrije usmeijeni Predvsem v zadovoljevanje mteresov velikih podjetniških grupacij in da vladne odločitve o investicijah ne najejo rezultatov, ki bi zadoni 1 sipdikalnim zahtevam področju zaposlovanja. ten • Janski sindikati zato v 22,° .sfvene spremembe nrectr0!1 Usmeritvi tako glede ukr^UktUriranja industrije, druo^A Ptot* porastu cen, skr« „„Cn,° politiko stanovanj-ljiškSadnje’ urejevanja zem-Su ref"ajemnin v kmetij-Predvsemrm° izobraževanja, hle^r? Pa zelo ostro za-in J°« orenite spremembe *=P= za z=po-deč ^ na ju8u Italije; so-bodoP° vseb teh zahtevah ital;; P^.ajauja med vlado in kaZ“™‘ sindikati Se A. S. Končno zakon o zaposlovanju v tujini! Čeprav pozno, vendarle sprejemamo zakon o osnovnih pogojih za zaposlovanje in varstvo jugoslovanskih državljanov na tujem • še bodo potrebni napori, da bi sklenili migracijski krog Znano je, da so se naši državljani pričeli v večjem številu zaposlovati v tujini že v letih 1955 in 1956, danes pa je proces migriranja delavcev že tako obsežen, da je skrajni čas, da ga obvladamo in uskladimo s temeljnimi procesi razvoja naše družbe in zlasti gospodarstva. Ocenimo lahko, da so bila naša prizadevanja za izboljšanje delovnega in življenjskega položaja naših delavcev v razvitih evropskih državah sorazmerno uspešna, pri čemer delež naših sindikatov ni majhen. Problem delavcev — migrantov je danes eno najbolj perečih socialnopolitičnih vprašanj sodobnega razvoja v Evropi in je še kako prisotno v progresivnem sindikalnem in delavskem gibanju. Ob dejstvu, da imamo v evropskih in izvenevropskih državah danes blizu 1,150.000 delavcev, ki so soustvarjalci družbenega bogastva drugih držav, je prav in nujno, da problema naše ekonomske migracije ne obravnavamo le kot nekaj izredno kritičnega in nesprejemljivega za našo družbo, temveč ga moramo postaviti v odnosu do razvitih držav kot problem in kot posledico neenakomernega razvoja in posledico neenakopravnih pogojev razvoja. Menim, da smo v tem smislu problem ekonomske migracije premalo vključevati v zunanjepolitičnih in gospodarskih sti- kih z razvitimi državami, predvsem pa državami evropskega skupnega trga. Veliko govorimo o politiki vračanja delavcev, žal pa moramo — čeprav neradi — pribiti, da je res težko govoriti o politiki vračanja, če še nimamo dogovorjene in povsem izdelane politike odhajanja na delo v tujino! Ne glede na to, da so procesi ekonomskega migriranja naših delavcev skozi desetletje in še več tekli, žal, precej spontano — ob tem se tudi vsiljuje misel, da smo zavoljo neobvladanj a tega procesa še zmeraj neenakopraven partner na evropskem tržišču delovne sile, znani po tem, da razpolagamo s precejšnjimi rezervami okvalificirane delovne sile — je res skrajni čas, da zakonsko uredimo te procese ter uzakonimo določene oblike zaposlovanja v tujini, ki so bile zavoljo razdrobljene in nejasne zakonodaje vsej prej kot tisto, kar razumemo pod legalnim in organiziranim zaposlovanjem v tujini. Seveda v večji meri botrujejo tem težavam same države — uvoznice delovne sile, ki ne spoštujejo podpisanih in veljavnih sporazumov o zaposlovanju in dopuščajo, da delodajalci zaposlujejo delavce „na črno" (denimo Avstrija). Gotovo je nesmiselno pričakovati, da bo zakon sam po sebi prinesel rešitve in uredil to področje, kot si želimo. Znana resnica je, da je vprašanje ekonomske migracije možno reševati le ob reševanju temeljnih družbenih problemov, predvsem problemov zaposlovanja in politike zaposlovanja. Zato bodo potrebni še hudi napori, da bi obvladati in preusmerili proces ekonomske migracije v tok tako imenovanega migracijskega kroga, pri čemer imamo v mislih predvsem ustvarjanje možnosti za vračanje naših delavcev iz tujine. Zato zakon, ki ga bo sprejela zvezna skupščina bržčas še letos, ni popoln niti dokončen. Gotovo ga bo treba še dopolniti, predvsem pa ga bo treba dosledno spoštovati. Naj naštejemo nekaj osnovnih načel, na katerih je zakon zasnovan. Gre za to, da občanom, ki se zaposlujejo v tujini, zagotovimo organizirano pomoč, da zagotovimo varstvo njihovega položaja v tujini v skladu z našo zakonodajo in mednarodnimi konvencijami o socialni varnosti ter sporazumi o zaposlovanju, da zagotovimo njihovo obveščenost o možnostih za zaposlitev doma. Občani se bodo lahko poslej zaposlovati le preko pooblaščenih organizacij za zaposlovanje v republikah in avtonomnih pokrajinah in sicer preko zavodov oziroma služb za zaposlovanje v tujini. Pri tem naj posebej opozorimo na določbo, ki pravi, da Silnice povezovanja Zanimivi procesi v mednarodnem sindikalnem gibanju Letošnjo jesen poteka v mednarodni konfederaciji svobodnih sindikatov zanimiva razprava o oblikovanju evropske organizacije sindikatov, ki bi praktično združevala skoraj vse zahodnoevropske sindikate. Znano je, da imajo v evropskem sindikalnem gibanju glavno besedo sindikati držav članic EGS. Vodilno vlogo imajo zlasti zahodnonemški sindikati, ki se zavzemajo za tako imenovano ..funkcionalno rešitev", to je, da bi novo evropsko sindikalno organizacijo sestavljati sindikati držav ..deveterice", torej držav razširjenega evropskega trga. Gre za težnje, ki niso povsem nove v zahodnoevropskem sindikalnem gibanju; toda zlasti članice svetovne konfederacije svobodnih sindikatov niso navdušene, da bi evropsko sindikalno gibanje delovalo na načetih univerzalnosti, enakopravnosti. (Zveza sindikatov Jugoslavije, kot je znano, ni član nobene od mednarodnih sindikalnih central in se zavzema za splošno in enakopravno mednarodno sindikalno sodelovanje na osnovi spoštovanja in suverenosti vsake sindikalne organizacije, brez vmešavanja ene ali druge mednarodne sindikalne centrale in se bori za uresničevanje stvarne in vsestranske povezanosti sindikatov pri reševanju vseh aktualnih problemov delavskega razreda). Nadaljnja težava pri vzpostavljanju mednarodnega sindikalnega sodelovanja v Evropi je tudi v tem, da mednarodna konfederacija svobodnih sindikatov ne žeti nobenih stikov s sindikati, v katerih prevladujejo komunisti, kot denimo: CGIL v Italiji in CGT v Franciji. Znano pa je, da sta prav ti organizaciji najmočnejši in da predstavljata pomemben del delavskega razreda tako v Italiji kot v Franciji. Na drugi strani je treba omeniti, da je bilo na zasedanju generalnega sveta svetovne sindikalne federacije izraženo mnenje, da je treba čimprej doseči enotnost svetovnega sindikal- nega gibanja, in to ne glede na razlike v politični in ideološki opredelitvi. O tem je govoril med drugimi tudi predsednik sovjetskih sindikatov Šeljepin. Razprave o evropski sindikalni konferenci torej ne zadevajo samo zahodne sindikate in zahodne sindikalne centrale, temveč je to tema, ki je okupirala tudi svetovno sindikalno federacijo; le-ta je na nedavnem zasedanju poudarila, da si bo prizadevala doseči tesnejše so-.delovanje s preostalima sindikalnima centralama — z mednarodno konfederacijo svobodnih sindikatov in mednarodno konfederacijo dela. Vsa ta gibanja so vsekakor zanimiva tudi za jugoslovanske sindikate, vendar jih moramo ocenjevati kritično, kajti vsakršno vnašanje elementov politike »velikih" in njihovo sporazumevanje na račun drugih, bi mednarodnemu sindikalnemu gibanju vse prej kot koristilo! A. Š. služba za zaposlovanje sicer posreduje zaposlitev v tujini, vendar šele takrat, ko občanu ponudi vse možnosti za zaposlitev doma. Aktualno je tudi poglavje, ki govori o poslovno-tehničnem sodelovanju naših podjetij v tujini oziroma o izvajanju investicijskih del v tujini. V primeru, da je ta način poslovanja in s tem tudi zaposlovanja naših delavcev v drugi državi povsem urejen in v skladu s predpisi o pogojih, pod katerimi smejo delovne organizacije pošiljati delavce v tujino, je to zelo dobra oblika mednarodnega poslovnega sodelovanja. Kot je znano, pa je prišlo v zadnjih letih tudi do primerov odstopanja delavcev tujim poslovnim partnerjem, kar ni Šlo v škodo delavcev samih, temveč tudi v škodo poslovnega in političnega ugleda naše države. Tudi to 5 $****% i \ \ $ Jribnica ;J L Inles i" PRODAJA S POLKNA $ VRATA ? OKNA t NA KREDIT £ področje zakon poskuša urejati, čeprav bodo morale zlasti delovne organizacije še veliko storiti, da bodo to vrsto sodelovanja uredile, kot zahteva zakon. Ob tem ni odveč, da omenimo prizadevanja sindikatov, sekretariata za delo in službe za zaposlovanje, ki so večkrat opozarjati delovne organizacije, naj uskladijo zaposlovanje delavcev v okviru po-slovno-tehničnega sodelovanja v tujini s posebnim pravilnikom, ki je bil sprejet — prav tako na zahtevo sindikatov - v juliju letos. Seveda se ob zakonu zastavlja še več vprašanj, kot denimo problem omejevanja oziroma načina omejevanja odhajanja strokovnjakov v tujino, vprašanje odnosa službe za zaposlovanje do nastajajočih skupnosti za zaposlovanje, ki bi razpolagale tudi s sredstvi. Komisija za mednarodne stike in zaposlovanje v tujini pri RS ZSS bo na osnovi razprave o omenjenem zakonu posredovala svoja stališča in ugotovitve vsem predstavnikom organov v republiki in zvezi ter seveda tudi predsedstvu Zveze sindikatov Slovenije in Zveze sindikatov Jugoslavije. ANDREJ ŠKERLA VAJ Boj vietnamskega ljudstva je tudi naš boj! Izjava republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ob tednu solidarnosti z bojem južno-vietnamskega ljudstva na plenarni seji 21. decembra 1972. leta Iz številnih delovnih organizacij in sindikalnih organizacij prejema republiški svet ZSS v teh dneh številne izraze ogorčenja in protesta delovnih ljudi naše domovine ob zločinskem imperialističnem početju na Indo-kitajskem in posebej še v Vietnamu. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije s to izjavo vnovič izraža čustvo in misel naših delovnih ljudi, ki so doslej in ki bodo v prihodnje po vseh svojih močeh moralno in gmotno podpirali junaški in - pravični boj vietnamskega ljudstva in njegove fronte narodne osvoboditve za dokončno zmago, za svobodo in neodvisnost Južnega Vietnama — države, ki ne bo več lutka v rokah ameriškega imperializma, temveč država in svobodna družba, ki bo v miru uveljavljala in uresničevala načela, skovana v krvavem in junaškem desetletnem boju. Pri vseh naprednih in miroljubnih naporih naprednih sil v svetu in prizadevanjih za mir, enakopravnost in sodelovanje med ljudmi vsega sveta je človeštvo po drugi svetovni vojni še vedno priča in žrtev strahot tragične in zločinske avanture ameriškega imperializma na Indo-kitajskem. Mednarodno napredno delavsko gibanje in z njim delavski razred samoupravne socialistične Jugoslavije bo boj vietnamskega ljudstva še vnaprej podpiral in ga imel za del svojega boja. Vietnamci tovariši niso biti, niso in ne bodo ostali sami! V veliki zmoti je tisti, ki misli, da bo mir v Vietnamu - pa naj bo kadarkoli sklenjen - rezultat spretnosti in dobre volje ameriške diplomacije. Ne! Mir v Vietnamu bo plod junaškega boja vietnamskega ljudstva; to bo zmaga vietnamskega ljudstva; to bo tudi moralna zmaga vseh poštenih in naprednih ljudi v svetu. To bo poraz ameriškega imperializma. Na plenarni seji je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sklenil vplačati kot svoj prispevek za pomoč vietnamskemu ljudstvu znesek 10.000 dinarjev v republiški sklad za pomoč žrtvam imperialistične agresije. 7 DNI V SINDIKATIH tovarna baterij in baterijskih naprav • ljubljana . -a«5; 1 n i PLINSKI DETEKTOR SIGNALIZATOR PLINA BUTAN i S 1 IT |l J nnp za vašo L/VzVl VARNOST DETEKTOR PLINA SLOVENSKE KONJICE: Občni zbori Prvi občni zbori osnovnih sindikalnih organizacij na območju občinskega sindikalnega sveta Slovenske Konjice kažejo, da so se v večini primerov dobro pripravili nanje. Tako so člani sindikata gozdnega obrata po ugodni oceni opravljenega dela v minulih dveh letih v razpravi opozorili na več pomembnih nalog, ki zadevajo predvsem samoupravljanje in nagrajevanje. Konjiški zdravstveni delavci pa so na občnem zboru v začetku decembra opozorili, da še ne vedo, kako bo urejeno financiranje zdravstva v letu 1973. Kljub temu, da se december naglo izteka, še nimajo podatkov o tem, s kakšnimi sredstvi bodo gospodarili v prihodnje. Tudi v industrijskem kombinatu „KONUS“, v lesno-industrijskem obratu v Slovenskih Konjicah in v Kovaški industriji Zreče so že začeli s kadrovskimi in organizacijskimi pripravami na občne zbore. V. L. POSVET 0 KADROVSKI POLITIKI Še se bo treba dogovarjati Pred dnevi je bilo v Domu sindikatov v Ljubljani posvetovanje o pripravah družbenih dogovorov o kadrovski politiki. Na posvet so bili vabljeni predstavniki nekaterih občinskih sindikalnih svetov ter zainteresiranih republiških organov in organizacij. Predsedujoči je bil podpredsednik republiškega sveta ZSS Ivo Tavčar, osnova za razpravo pa je bila analiza 28 občinskih osnutkov družbenih dogovorov, ki jo je pripravUa Tilka Blaha. morajo sprejeti občinske skup- V razpravi je prišlo do izraza zadovoljstvo, ker daje analiza zaradi svoje sistematičnosti in preglednosti dobro osnovo za tehtanje vprašanj, ki so ta čas najbolj v ospredju pri iskanju smotrne poti v kadrovski politiki. Prinaša seveda tudi vprašanja ter nakazuje dileme in predloge v zvezi z družbenim dogovarjanjem. Tako bi predvsem kazalo odpraviti nekatere nejasnosti in točneje opredeliti vsebinsko razliko med samoupravnim sporazumevanjem in družbenimi dogovori. Vprašanje je tudi, kdo podpisuje dmžbene dogovore — morda tudi organizacije zdmženega dela izven gospodarstva - kdaj postane dogovor veljaven in za koga in podobno. Razmisliti bi veljalo, katere določbe s področja kadrovske politike bi bilo dobro iz zakonov prenesti v družbene dogovore. Nejasnosti so tudi v pristojnostih obstoječih samoupravnih in upravnih organov s področja kadrovske politike pri uresničevanju in spremljanju določb družbenih dogovorov. Povsem neizdelan pa je sistem sankcij za tiste, ki ne bi spoštovali družbenih dogovorov. ' Ne kaže prezreti dejstva, da se številni dmžbeni dogovori in samoupravni sporazumi posredno ukvarjajo s kadrovskimi vprašanji, vendar manjka potrebne koordinacije. Občinske dogovore bi veljalo dopolniti z nalogami, ki jih na področju kadrovske politike ščine, izobraževalne skupnosti, zavodi s področja izobraževanja in zaposlovanja... in z nalogami, za katere bi bilo dobro, da jih zaradi smotrnosti prevzamejo širša zdmženja, interesne skupnosti in specializirane službe. Večjo pozornost zahtevajo tudi načela solidarnosti in enakih možnosti ter pogojev za izobraževanje in napredovanje po sposobnostih, opredelitev pojmov ..poslovna morala11 in „ne-lojalna konkurenca11 v kadrovski politiki, izbira poti, kako priti do bolj demokratičnega odločanja v kadrovski politiki, možnosti in načini selekcije pri napredovanju delavcev znotraj delovne organizacije in podrobnejša opredelitev vloge organizacij zdmženega dela pri izobraževanju in njihova povezanost s strokovnimi in znanstvenimi ustanovami. Razprava je med drugim opozorila tudi na dejstvo, da smo se pri izbiri vodilnih delavcev vedno pripravljeni sklicevati na moralno etične in družbenopolitične norme, nihče pa teh norm ni pripravljen konkretneje opredeliti. I.T. \a vrsti so dejanja Ptujski sindikati so opredelili naloge na občnih zborih Plenum občinskega sveta Zveze sindikatov Ptuj, udeležili so se ga tudi predsedniki osnovnih organizacij sindikatov, je ugotovil polno pripravljenost in enotnost vsega sindikalnega aktiva ptujske občine, da dosledno uresniči naloge, ki sta jih v zadnjem času opredelili Zveza za le.Sr»to inb°poataV° melbrosia® komunistov in Zveza sindikatov. Odločili so se za temeljite vsebinske in kadrovske priprave na občne zbore osnovnih organizacij sindikatov. Opozorili pa so tudi na dosledne pomembne sklepe prve konference sindikatov ptujske občine o nalogah GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR Z GOZDNIMI OBRATI: Ruše, Lovrenc na Pohorju, Podvelka, "Ožbalt ob Dravi, Maribor, Reka-Pohor-je. Slovenska Bistrica, Oplotnica, Ptuj in Ormož, OBRATOM ZA GRADNJE OBRATOM ZA UREJANJE GOZDOV OBRATOM ZA LOV IN RIBOLOV in OBRATOM ZA GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIMI HIŠAMI, ureja, neguje, vzgaja in gospodari z gozdovi SLP ter gozdovi v državljanski lastnini, samostojno gradi gozdne komunikacije in gozdarske stavbe, goji divjad in izvaja lovski in ribolovni turizem. VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1973! na področju gospodarstva, samoupravljanja, kadrovske politike, izobraževanja, delitve dohodka in osebnih dohodkov ter obveščanja. Plenum je glede vsebinskih nalog občnih zborov postavil v ospredje predvsem naslednje: kritično oceniti uveljavljanje ustavnih dopolnil in dokončno odločiti o ustanavljanju temeljnih organizacij zdmženega dela. V tej zvezi bodo sindikati ptujske občine takoj začeli uveljavljati organizacijske spremembe osnovnih organizacij sindikatov, tako da bo v vsaki bodoči temeljni organizaciji zdmženega dela najmanj ena osnovna organizacija sindikata. Glede varčevanja je bilo sklenjeno, naj v delovnih organizacijah takoj ustanove komisije, ki naj do občnih zborov pripravijo konkretne programe varčevanja. Kar pa zadeva bodočo stanovanjsko politiko, so se ptujski sindikati zavzeli za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti, za 6 % prispevek za stanovanjsko gradnjo in za to, da bi najmanj dve tretjini sredstev za stanovanja usmerili v gradnjo družbenih stanovanj, v prvi vrsti za delavce. Dogovoijeno je bilo, daje treba izdelati temeljito analizo gospodarskega položaja delov- PREDSEDSTVO REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH SLOVENIJE 0 GOSPODARJENJU V KOLEKTIVIH PROMETA IN ZVEZ Začeli so pri sebi, kaj pa drugi? Osveščanje zaposlenih, da bi razumeli pomen prizadevanj za stabilizacijo gospodarjenja - trenutno najvažnejša naloga sindikata delavcev v prometu in zvezah nih organizacij, ko bodo začeli delovati ukrepi za odpravo nelikvidnosti, ter na tej analizi zasnovati sanacijske in'razvojne programe. Plenum je nadalje razpravljal tudi o kadrovskih pripravah na volitve novih sindikalnih vodstev. Sklenili so, naj v vseh osnovnih organizacijah sindikatov skličejo kandidacijske zbore članov po oddelkih, delovnih enotah, obratih, na katerih bo članstvo predlagalo kandidate za nova vodstva. Sklenjeno je bilo, da mora biti v nova sindikalna vodstva izvoljenih najmanj 50% delavcev iz neposredne proizvodnje in najmanj tolikšen odstotek žensk in mladine, kot jih je v strukturi članstva posamezne osnovne organizacije sindikatov. Na teh zborih pa bodo opravili tudi evidentiranje možnih kandidatov za dmge dmžbene funkcije in se tako vključili v priprave na nove skupščinske volitve. F. B. Razprava o položaju in rezultatih gospodarjenja delovnih organizacij prometa in zvez v prvih devetih mesecih letos ter o možnostih in problemih družbenoekonomskega razvoja te dejavnosti v naslednjem letuje pomenila glavno točko zadnje seje predsedstva RO sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije. Poudariti je treba, da je bila članom predsedstva na voljo dokaj obsežna in tudi temeljita analiza o gospodarjenju slovenskih prometnih kolektivov v času od januarja do konca septembra letos. Vendar pa so člani predsedstva iz te analize, izdelane v svetu za promet in zveze pri Gospodarski zbornici SRS, povzeli le naslednjo bistveno ugotovitev: da je bilo letošnje leto za prometne kolektive zelo težko in poslovno manj uspešno kot prejšnja leta. Zato pa se je namesto ob analiziranju posameznih številčnih podatkov razvnela razprava predvsem o tem, kaj storiti, da prihodnje poslovno leto, čeprav bo minevalo v znamenju splošne stabilizacije, ne bi prineslo še slabših rezultatov. Kakor že marsikdaj, ko je bilo govora o možnostih za boljše gospodarjenje v posameznih vejah prometa in zvez, se je razprava tudi tokrat začela z ugotovitvijo, da je večine težav krivo to, da pri nas še nismo izoblikovali stališča splošnih družbenih interesov sprejemljive, racionalne in ckonomičnic prometne politike. Ker take politike še nimamo niti v republiki niti v državi, se prometne dejavnosti razvijajo druga mimo druge ter so možni tudi taki nesmisli, da npr. železnica zaradi izboljšanja trenutnega položaja resno razmišlja o nakupu tovornjakov, s katerimi naj bi konkurirala cestno transportnim podjetjem, s katerimi se sicer nikakor ne more dogovoriti o obojestransko koristni in sprejemljivi delitvi dela. Vendar pa je razprava tokrat opozorila še na nekaj drugega, česar tako naravnost vsaj predstavniki cestno transportnih in avtoprevozniških podjetij doslej sploh niso hoteli priznati: tudi njihov ekonomski položaj je tako omajan, da morajo hočeš nočeš resneje razmišljati o tesnejšem medsebojnem povezovanju. Rezultati takih spoznanj se že kažejo v praksi. Devet podjetij za prevoz potnikov je sklenilo sporazum o medsebojnem sodelovanju, delitvi dela in skupnih linijah. K temu sporazumu naj bi pristopila še druga podjetja. Če bodo, bo to pomenilo, da bodo lahko združeni slovenski avtoprevozniki enako število potnikov ob enaki kvaliteti prevozov prepeljali z 200 do 300 avtobusi manj, kot jih potrebujejo zdaj, ker so pač razdrobljeni, njihovi interesi pa vse preveč lokalno obarvani. Toliko avtobusov z vsem tistim, kar sodi k njim' - od voznikov do sprevodnikov in vzdrževalcev — gotovo pomeni veliko notranjo rezervo, ki jo je možno izkoristiti, ne da bi kdorkoli v avtobusnem prometu zaradi tega moral več delati za enak ali celo manjši dohodek. Tudi kolektivi cestnega transporta, kot že rečeno, morajo nekaj storiti, če želijo dosegati vsaj take rezultate, kakršne ugotavljajo zdaj. Tisto „nekaj“ pa se izraža v pobudi, ki so ji vendarle tudi sami prižgali zeleno luč, namreč, da začnejo iskati skupno govorico z železničarji. Dlje od pobude za zdaj sicer še niso prišli. Pomembno pa je, da so se vsaj namenili stopati po poti, ki so jo vse do nedavnega povsem odklanjali. Podobne pobude za izboljšanje gospodarjenja snujejo in uveljavljajo tudi v cestnem gospodarstvu, pomorstvu, PTT in letalskem prometu. Teh pobud pa bo še več, predvsem pa bi lahko bil tudi njihov učinek večji, če bo tudi sindikat organiziral več razgovorov z delavci in s samoupravnimi organi podjetij, da bi dejansko povsod spoznali, kaj pravzaprav želimo doseči s stabilizacijo ter kakšne možnosti za boljše, racional-‘ nejše gospodarjenje sploh pridejo v poštev. Da pa bi ta proces osveščanja sindikalnega članstva kar najbolj pospešili, bodo vsi člani predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah^v najkrajšem času organizirali v kolektivih, kjer so tudi bili izvoljeni, sestanke z delavci, člani družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov in na njih spregovorili o pomenu oblikovanja in uveljavljanja stabilizacijskih programov. Šele če bo s temi programi seznanjena pretežna večina zaposlenih, je možno pričakovati, da jih bodo kolektivi v praksi tudi uresničevali kot zavestno odločitev delavcev, ne pa iz strahu pred učinki ukrepov proti nelikvidnosti in drugih stabilizacijskih ukrepov, so poudarili na seji predsedstva. A Čeprav predsedstvo RO sindikata delavcev v prometu in zvezah iz-rečno poudarja, da se boj za stabili- j zacijo mora začeti v kolektivih, obenem pripominja, naj bi breme stabilizacije enakomerno porazdelili med vse udeležence v procesu družbene reprodukcije. To pa razen drugega pomeni, da bodo potrebni tudi sistemski ukrepi za izboljšanje ekonomskega položaja posameznih dejavnosti prometa in zvez. V prvi vrsti gre za družbeno sanacijo tistega dela izgube na železnici, ki je nastala zavoljo neekonomskih cen železniških storitev. Med nadaljnjimi ukrepi, katerih sprejem zagovarja predsedstvo republiškega odbora tega sindikata, so spremembe na področju kreditiranja, cen, carinske oprostitve za uvoz rezervnih delov, ki jih ne izdelujemo doma, ter oprostitve plačevanja nekaterih obveznosti. Značilen je primer, da mora ,,Splošna plovba*1 tako kot vsa druga podjetja plačevati prispevek za energetiko, čeprav električne energije v tem podjetju razen za razsvetljavo upravnih prostorov sploh ne potrebujejo! -m G Pravim posvetovalni«*« lil! VPRAŠANJE: V februarju letos so v naši delovni organizaciji izdali delavcem odločbe o dopustu za letošnje leto ter odmerili trajanje dopusta po stanju, kot je bilo v tem mesecu. Kasneje so bili nekateri delavci razporejeni na druga delovna mesta, na katerih se delovne razmere razlikujejo od razmer prejšnjih delovnih mest in bi jim šel tudi drugačen dopust. Zanima nas, ali gre delavcem dopust po izdanih obvestilih ali po ponovni odmeri za nova delovna mesta, na katera so bili kasneje razporejeni. Dopust za letošnje leto smo izrabili v juliju. K. D. — Ilirska Bistrica ODGOVOR: Po našem mnenju gre delavcem dopust po osnovah in merilih, po katerih se določa čas trajanja dopusta na novih delovnih mestih, torej za delo, ki so ga opravljali pred nastopom dopusta. Dopust -tako kot druge pravice iz dela — ne temelji le na formalni odločbi, temveč je odvisen predvsem od delovnih razmer, seveda pa tudi od delovne dobe, delovnih uspehov delavca, socialnih razmer, v ka-terih delavec živi itd. Če je neko delo odgovornejše, težavnejše od dragega, gre delavcu za takšno delo prav gotovo tudi več dopusta-Zato tudi menimo, da pri odmeri dopusta ni odločilno formalno obvestilo, ki temelji na prejšnjem dejanskem stanju, temveč Je odločilno, katero delovno mesto je zasedal delavec pred nastoporn dopusta, če so za to delovno mesto predvidena drugačna merila oziroma osnove za odmero dopusta. . M. LIPUZIC STRAN 10 | Za boljšo organiziranost j Konferenca tajnikov občinskih svetov Zveze sindikatov o aktualnih nalogah v organizaciji Pod vodstvom tajnika RS ZSS Slavka Grčarja je bila minuli teden prva konferenca tajnikov občinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije. Na njej so spregovorili o ukrepih za organiziranost osnovnih organizacij sindikata po načelu ena temeljna organizacija združenega dela ~ najmanj ena osnovna sindikalna organizacija. V zvezi s tem so tajniki občinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije sprejeli obveznost, da bodo„y občinah do konca januarja prihodnjega leta pripravili akcijske programe in najprej pregledali organiziranost sindikalnih organizacij v tistih delovnih organizacijah, ki štejejo po 500 in več članov. Do konca aprila naj bi izvedli tudi reorganizacijo osnovnih sindikalnih organizacij. V tem času naj bi tudi razmislili, v katerih osnovnih sindikalnih organizacijah naj bi izvolili sindikalne poverjenike, od katerih naj bi vsak skrbel za delo vsaj z 30 člani sindikata. Posvet je tudi poudaril, da mora biti osnovna sindikalna organizacija poslej organizirana tako, da bo res dosežena neposredna povezava med vodstvom organizacije in članstvom. V drugi točki dnevnega reda so tajniki občinskih organizacij razpravljali o občnih zborih osnovnih sindikalnih organizacij, ki so se v tem času že začeli, in o nadaljnih pripravah na VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Priprave na kongres naj bi pospešili, kajti kongres slovenskih sindikatov bo predvidoma meseca marca, je bilo povedano na konferenci. Tajniki občinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije pa so obravnavali tudi sklepanje dogovorov o Delavski enotnosti, s katerim naj bi dosegli, da bi bili v Sloveniji naročeni na Delavsko enotnost vsaj vsi aktivni sindikalni delavci. Slavko Grčar, tajnik RSZSS je med drugim opozoril: „Pri družbenem dogovom o Delavski enotnosti gre za akcijo, ki se je porodila iz potrebe. Gre namreč za preprosto resnico, da ob blizu 600.000 članih sindikata v Sloveniji aktivno dela v organizaciji več kot 40.000 članov. In prava škoda bi bila, če Delavska enotnost ne bi prodrla do slehernega sindikalnega aktivista oziroma aktivnega samoupravljavca, to je do vseh tistih ljudi, ki jo pri svojem delu nujno potrebujejo/1 Zato so udeleženci posveta sprejeli akcijo uredništva Delavske enotnosti za sklenitev družbenega dogovora o razširjanju lista kot svojo pomembno družbenopolitično dolžnost in nalogo. M. Ž. ZASEDAL JE REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE ________, PODPORA NAČRTOM Prihodnje leto v znomenju stabilizacijskih prizadevanj • čeprav bodo te* ove, j® stabilnost eden od elementarnih interesov delavcev S Za sindikate qJ važnejše vprašanje: v kakšnem položaju bodo prihodnje leto delavci ^»ten del razprave na seji republiškega sveta Zveze sindikatov dih naj bi bila bistveno počas-mH? Je veljal obravnavi dveh, za neposredno prihodnost zelo nejša kot doslej. To je sicer nuj-H membnih dokumentov: predlogoma osnov ekonomske politike no, da bi lahko sanirali razmere da v fe^racui 'm v republiki. Naj kar takoj tudi dodamo, v gospodarstvu, toda kar zadeva nnln' !i iZ pndiikov oba dokumenta podprl, kar pa seveda ne posledice na teh področjih z nit; v ’ da,sl,ov^nski sindikati nimajo predlogov, kako ju še dopol- nižjo rastjo porabe, je doku-x •ut,. V naslednn --- ment vse preveč molčeč. — Resoluciji tudi napovedujeta pospešeno gradnjo stanovanj, zlasti za delavce. Če pa hočemo doseči to, nikakor ne bi smeli obravnavati predvidenih povečanih prispevkov za stanovanjsko gradnjo kot dodatno obremenitev gospodarstva, saj je stanovanjska gradnja nedvomno bistven del razvoja gospodarstva. ČEMU POZORNOST SINDIKATOV? Omenili smo samo nekatera od vprašanj, ki so jih zastavili člani republiškega sveta ZSS. Zastavili pa so tudi sami sebi vprašanje: kaj lahko predlagana politika pomeni za socialno ekonomski položaj delavca? toKir*T“!i ome-ien Prostor ne omogoča obširneje poročati o obeh sindik . evne8a reda, naj tokrat o slednji povemo le to, da se za hi zavzemaJ° za intenzivnejšo gradnjo družbenih stanovanj konlf /f^.’ ° tem Pa’ to nalogo uresničiti, so pripravili več olem retn. Predlogov in zamisli. Velja pa povedati še to, da se je Dotr^-vv^f zavzel za zvišanje stanovanjskih najemnin, se pa zaradi konkm!h!» -V^1 ocen Posfedic mogel izreči o višini povečanja -“^retneje, o predlaganem 70-odstotnem zvišanju. V ZNAMENJU STABILIZACIJE dm-k*tno J6’ da 86 smernice r * enoe^on°mske politike in r 3? v ^etu 1973 tako v fede-lot-J1 . tudi v republiki v ce-stabT° - Sprejeti PoUtiki ne„ aciie- Zato tudi nič čud- za*.aj se mnogim v letošnjem Predvse 80 napovedard u^rcpi letu zadanim ciljem niti pribli- republiški svet Zveze sindikatov Slovenije dodal še nekatere konkretne pripombe. Tako denimo: - Dokumenta sta premalo kritična do gibanj v letu 1973, gradivo ni dovolj analitično, zato tudi ni jasnega odgovora, zakaj se mnogim v letošnjem čaiaVRm restriktivnega zna- žali nismo. Realna ocena pa je J • Res je hkrati, da smo take nujna, če nočemo napak ponav- n__ePe v večji aU manjši meri ljati in če hočemo biti v načrto- uapovedali še vsako leto od vanju realni UvpU, •: vsaKU ieto oa dalje VltVC ®osPodarske reforme — Alije realno pričakovanje, da se bodo cene umirile na ravni 11-odstotnega zvišanja, da bo storilnost narasla ^a predvidene 4% ob tem, ko naj bi raven realnih osebnih dohodkov osta- drn™ ^endar Je »etos bistveno Političn’ j® drugačno nje. m razpolože- reamin oseornn aonocntov osta- tokrat ohv^?,dsedr!lkaTitanas la na letošnji? AU bomo ob stopimo no J*’, EL0 ZA VSAKO CENO PA TUDI NE...! V SOLIDARNOSTNI AKCIJI Tone Britovšek, Velenje, Ljubljanska 48/a Gost. podj. „Rožna dolina" Nova gorica Lekarna Slovenska Bistrica Goriške opekarne Volčja Draga Sklad Borisa Kidriča, Ljubljana Zavod za turizem, Ljubljana Ekonomski inštitut pravne fakultete, Ljubljana Rudnik lignita Velenje Pletilstvo Prosenjakovci Gost. podj. „Rožna dolina11 Nova Gorica 100,00 820,60 397,50 8.000,00 1.048,80 5.000,00 116,20 169.300,00 5.000. 00 1.000. 00 27. OKTOBRA Silvestrska noč ter dejstva in želje nekaterih delavcev zanjo Novoletna noč je, v to sem prepričan, prav taka ali pa vsaj skoraj čisto taka kot mnoge druge. In ker se je pač nekdo izmislil, da se ravno to noč začne novo leto, ljudje mislimo, da je čisto drugačna, da je vesela in da se moramo pač veseliti za vsako ceno. No, to zadnje pa najbrže ne bo res. Za naše gostince smo lahko prepričani, da tisto „za vsako cbio“ letos posebno resno jemljejo. To njihovo prepričanje pa prav nasprotno vsako leto prepriča več ljudi, da ni tako, mislim, da je vedno več takih, ki so prepričani, da je doma tudi lepo, če že ne najlepše. Ceneje pa je gotovo. O, za nekatere pa je ta noč gotovo edinstvena in mislijo, da morajo biti veseli, pa čeprav se k temu silijo. Pa kaj bi to, naj ohranim vsaj eno navado novoletne noči, ki s tistim „za vsako ceno“nima nobene zveze: želim vam srečno in zadovoljno novo leto. „Pri nas bo za drugo novo leto že bolj veselo. Veste, hišo zidamo in je treba gledati na vsak dinar. Hiša in otroci, to stane.“ ANKA PINTER iz Gorenjske predilnice v Škofji Loki pa je zatrdila, da bodo drugo leto prav pošteno proslavili to noč. Doma sicer, vendar v gotovi, novi hiši. Zato bo tudi letos laže, čeprav ne veselo. „Doma bom, jasno!11 je odločno odgovorila MAJDA BRATKOVIČ. Kljub ropotu tkalskih strojev sem jo slišal in razumel, ko mi je razložila, da ima doma dve hčerki, študentki in da šola veliko stane. Knjige, malica, prevoz - in to vsak dan, in za dve. Da o obleki in drugem sploh ne govorimo. ,,Za lokale pa nam res ne ostaja dendrja. Bomo kar doma dočakali novo leto.11 KATICA VERZEL je snovalka v MTT, v obratu Melje in je stara 26 let. »Še nobeno leto, odkar sem odrasla, nisem šla na novoletno noč spat. Letos bova šla z možem v dom armije. Resje, da so cene precej zasoljene, saj stane silvestrski meni 120 dinarjev na osebo. Pa saj je novo leto samo enkrat v letu." Najbrže so to ugotovili tudi naši gostinci. METKA BOMBEK, blagajničarka v prodajalni Izbire v Ptuju, ni bila nič kaj navdušena za razgovor. Ko sem jo le prepričal, da to vprašanje le ni moja osebna radovednost, je odgovorila: „Seveda bom šla silvestrovat. Kot že nekajkrat, bova z možem tudi letos šla v gasilski dom v Gorišnico. Približno 15 kilometrov iz Ptuja. Ne, mislim, da ni drago, sicer pa za to skrbi mož." Dvajsetletna KARMEN MEDVED iz Gorenjske predilnice me je nekam čudno, lahko bi rekel žalostno pogledala. ,,Doma, najbrže bom doma. Nimam prave družbe za tako praznovanje. Novo leto bom dočakala ob televizoiju.11 Malo nerada je še priznala, da kljub dvajsetim letom nima fanta. Ja, ja, izbirčnost se včasih maščuje. Mislim pa, da na tihem še vedno upa, da le ne bo v tako pomembni noči sama s televizorjem. nadaljevanka Državna založbi Slovenija Stendhal: RDEČE IN ČRNO 528 strani, cena: pl. 60 din pus. 70 din Knjigo dobite v vseh knjigarnah AVGUST MAJCEN je betoner pri mariborskem Gradisu. Zmotil sem ga pri sestavljanju ogrodja za viadukt Devina, ki ga bodo zgradili na odseku bodoče hitre ceste Hoče-Levec. »Po več tednov ne vidim doma in družine, zato boste razumeli, da bom šel za novoletne praznike domov v Veliko Nedeljo. Spat pa kljub temu ne bom šel. Kot vsako leto, bom šel tudi letos v vaški zadružni dom. Vstopnina je samo 20 dinarjev, pa tudi drugo ne bo drago.11 Medicinska fakulteta, Ljubljana Elektrovod, Ljubljana, Celovška 43 Savske elektrarne, enota Kleče Dom srednješolk Anice Černejeve, Ljubljana VVZ ,.Rezke Dragarjeve" Črnuče Medicinska fakulteta, Ljubljana ..Tekstil" Ljubljana Moša Pijade 3 Osnovna šola .Ljuba Šercerja" Ig pri Ljubljani Osnovna šola Bičevje, Ljubljana Slovanska knjižnica, Ljubljana Adamič Pavla, Moravče, Trg Svobode 7 Qsnovna šola ,.Borisa Kraigherja" Gradišče Benedikt Dolenjska banka in hranilnica, Novo mesto Gost. in trg. podj. Central, Kranj Reklam Gorica, Nova Gorica Osnovna šola Otočec OSO pri SUP Nova Gorica Šolski center za blagovni promet, Kranj TIKA, Trbovlje Mesarsko podjetje, Jesenice Društvo upokojencev Rakek „Snaga“ Ljubljana Ljubljanski geodetski biro, Ljubljana Tehniška elektro šola, Ljubljana Obč. sin d. svet Radlje ob Dravi Trikon Kočevje Stanovanjsko podjetje občine Nova Gorica Tehniška založba Slov. G. za obč.: Moste, Šiška, Vič, Bežigrad,Center Tehniška založba Slov. Lj. za Zagorje 30,00 1.404,25 118,20 174,80 863,35 8.818,90 10.836,75 1.533,10 2.270.00 168,60 100,00 1.483,05 1.608.35 5.596.00 562.00 594,10 840.00 933,05 3.215.35 2.643.00 1.000,00 5.000. 00 2.000. 00 2.348,40 1.000,00 7.215.35 2.500.00 883,45 18,75 (nadaljevanje sledi) 30. OKTOBRA. Gozdni obrat Predmeja Osnovna šola Velika Dolina Dom starih, Idrija Krajevna skupnost Idrija Okrožno sodišče v Kopru Višja pomorska šola Piran Gorenjski muzej v Kranju Gorenjski muzej v Kranju Gorenjski muzej v Kranju Gorenjski muzej v Kranju „Contal“ tehnični sektor, Ljubljana GO Velike Lašče Mercator Lj., DE Investa, Ljubljana Osnovna šola Valentina Vodnika, Ljubljana Dom Ivana Cankarja, Ljubljana Astra, Ljubljana Rudolf Franci, Ljubljana Commerce, Ljubljana , Contal, Ljubljana Združeno podj. za distribuc. elektr. energ. Slovenije, Ljubljana Združeno podj. za distribuc. elektr. energ. Slovenije, Ljubljana Strokovni izobražev. center za voznike motornih vozil Ljubljana-Ježica Kombinat lesno predelov, ind. Logatec Posebna šola Ljutomer »Meblo11 Nova Gorica SDK, podružnica Novo mesto Proračun občine Ilirska Bistrica Skupščina občine Ilirska Bistrica Kajuhov dijaški dom, Celje Knez Mihael, ključav. Celje, Zidanškva 3 -Čipkarska šola Idrija Komunala Kočevje Veterinarska postaja Kranj Občinski komite ZKS Domžale Zvezni center za izobražev. gradbenih inštrukt, Ljubljana Trg. podj. »Moda11 Ljubljana Strokovni izobr. center za voznike motornih vozil Ljubljana-Ježica Gasilska oprema Ljubljana Gimnazija Lj ubij ana-Šentvid Šampionka Renče Nova Gorica - brez naslova žiro račun št. 520-720/1-62 Jadran-Ciciban, Miren pri Gorici Lesna predelava, Murska Sobota Koroški zdravstveni dom Ravne na Koroškem »Odeja11 Škofja Loka Uprava skupšč. občine Slov. Bistrica Proračun skupšč. občine Slov. Bistrica 31. OKTOBRA Trg. podjetje Moda, Celje AMD Šlander, Celje Zavod za revmatič. in srčne rekonv. Šentvid pri Stični Gore Franc, V. Loka, Šentlovrenc Čipkarska šola Idrija Scuola professionale italiana, Isola Tehniška pomorska, strojna in elektro šola, Piran Gimnazija Kočevje DU »Jože Šeško" Kočevje Frančiška Vesel, Lj. Komenskega 6 Carinarnica, Ljubljana Jugotehnika, Ljubljana Carinarnica, Ljubljana Mercator Ljubljana, DE Investa, Senica Joža Prehodni mladinski dom v Ljubljani Fakulteta za strojništvo, Ljubljana JŽ ZŽTP Ljubljana JŽ ZŽTP Ljubljana Standard-Invest, Ljubljana Metalurški inštitut, Ljubljana Otroški vrtec Železne drevi, Ljutomer Osnovna šola Stročja vas, Ljutomer Final—Gorica, Nova Gorica TKS Nova Gorica Varl Franc, Straž iška 39 a, Kranj Mercator, Ljubljana PE »Standard" Novo mesto Nižja glasbena šola Ribnica VVZ Sežana 1.617,1® 554.5 379,40 354.05 1.158,0® 950,0® 667,8® 29,0® 78,90 43,6® 2.649,15 1.800,0® 1.864,6® 4.054,0® 1.217,0® 962.05 92,OO 13.564,1® 4.637,75 100,0® 1.323,0° 694,7-12.294,0® 764,65 1.081,95 33,5 184*95 2.160,25 ‘ 501.3° 56,0® 163,1® 1.654,8® 268,0® j 1.000,0°: 1.497,9 2.000,0° 1.000,°° 5.000. 0° 2.000. 0° 16.030,0® 3.000. 0® 5.328,2® 4.000. 0 3.366,8° 82,2® 3-942,5° 362,15 597,0® , 40,0° 96,1® 421,8® 1.747,45 844,0° 1.970,75 100,0® $2 »Sl 28$ Sl 4.500,0® 319,4® 79,3° 353,05 6»$ ‘S; 425,45 V AVTOBUSU Z NAPISOM DELAVSKA V Anhovem je kruh, v Drežnici srce • • • vmes pa je vsak dan še po dve uri z avtobusom in kombijem z doma no delo in nazaj, bi prav gotovo povedal ALFONZ SKUBIN, če bi moral čisto na kratko povedati, kakšno je pravzaprav njegova življenje. In zraven bi povedal še droban koš svojih želja. Pa ne za dedka Mraza, temveč za zimo in _ tudi poletje komike ali pretresljivosti: nekaj Jninut pred drugo so se za skla-dovnieami na tovarniškem dvo-nšču začele zbirati gruče. Vse več jih je bilo in vse bolj šte-''dne. Glava pri glavi, telo ob telesu. Toda povedati je treba, da od glavnega vhoda, od vra-ana, ni bilo videti niti klobuka. 2)616 tik pred drugo se je opogumilo nekaj vrst in se postavilo ob odprta vrata glavnega vhoda. Kakor bi imeli pred seboj nevidno črto, čez katero noga ne me. Čakali so brez besed, poem pa ... Sirena! Kakor te: . na startu so se pognali proti dolgi vrsti avtobusov. Avtobusi. Tudi oni so bili ni?° ■ P°ravnani v dolgi vrsti, mjeni povprek proti cesti, or tekači na startu. Deset? orda več, morda manj. Nisem •f ut-egnil šteti, ker se mi je aposled le posvetilo, da se kaj obirati, če se hočem z.enim od njih. Opazil r,-”1’ da imajo vsa vozila na na-P Z1. 23 smer vožnje r,RTai skupnega: rdeč napis: SAVSKA. Delavska vožnja nrec- Iz Anhovega ob Soči navzgor in navzdol. In v hribe. TIŠINA V AVTOBUSU tArlZt)ral S6m ^ avtobus, za ka-sphg-a ,sl'ša1, da ima pred jz ,J najdaljšo pot. Anhovo-£*md ~ skoraj 50 kilome- so n saiadiena beseda. Delavci Predse6™1 ,Sedeli’ zrli nekam pogled ai™ ko sem natančneje prthni t6n ,ze zaspali z od-^PeljaliCmi’ preden 3110 se še dok^0knina nas je ostala le se ie ba Petnajsterica. Zvočnik irlaik • d z nekakšno radijsko bila ° m’ če S6m prav slišal, so z- na SDOrerlll tildi nnrnž^ila visoko in bi zanjo lahko rekh, da se je usedla Krnu na koleno. Počasi je prišel moj čas, da sem moral s pravo barvo na dan, saj je bilo že nekaj časa na dlani, da nimam v avtobusu kaj iskati in še manj v kombiju od Kobarida do Drežnice. „Rad bi napisal,“ sem dejal,-„kako je s temi vašimi vožnjami od doma do tovarne in iz tovarne do doma. Dve uri tja in dve uri nazaj. In osem ur dela. Saj ste kar dvanajst ur v službi!“ Potem so se razživeli: Mirko Vizjak, Alfonz Skubin, Mirko če ni drugače," je rekel Milan Kanalec. „Smo pač obsojeni." ZASLUŽEK JE PRVO V pogovoru se je razkrilo, da so Drežničani zelo zadovoljni, ker lahko delajo v tovarni salonita v Anhovem, kajti za njih je daleč najpomembnejše to, da sploh imajo zaposlitev. Četudi je taka, da se je do dela treba voziti dve uri s kombijem in avtobusom. Delo in zaslužek od tega dela sta prvo, potem nič in zatem vse ostalo. Seveda Drežničanom ni vseeno, da se morajo voziti v An- bila m’ če sem prav slišal, so r na sporedu tudi poročila. Dr a P° globoki Soški dolini je Eet0 ovinkasta in nič kaj st-.-, °ni6na sprejemanju radij-,Valov. Lahko bi se šel sta- Do’ ,a rphCe od nbs ne bi vedel POmp3 u’ kai 86 i6 pravzaprav Kambnega te8a dne zgodilo me w m,na tujem. Anhovci so ker s-6!*0 Pikali v bistrosti, N sliš3)i 0Sain?o%r,dmVd! bi lahko J,so že E lzku8nJe Na v/v ’ 33 nima pomena. bi]0 ^,sa. 01 postajališču nas je trgal ^an[ Monotonij° je pre-niten h 3 naso vožnjo sila imele zas^8^ek: rdečelas doigin del kda- tako trdno, da ni ve-i so ’Se J mora izstopiti. Kolegi mirno ga nekajkrat i razrešen f!cai m zaplet je bil i ' koraki odD?lgin J6 z do!Simi i proti m dsel po kamniti poti nad n^?Stu čez Sočo. Visoko 1 streha v1 Se Je bočila ponosna Sk»>«nStt.bleS£e- : ^Pai apra ,^e 8681 nas je ostalo Pri komhiVZaprav smo se zbrali Ner Ivanini 8 katerim nas bo ?trmine nr‘č Potegnil nekam v Je cesta hi 8everu- Slišim, da Kant? v nga ^ kilometra. *** že krpJvrežnico- Menda je J 0 nad 500 metrov Milko Vizjak Uršič, Mirko Kurenčič in Milan Kanalec. Povedali so, da se s kombijem in avtobusom vozijo okroglo po štiri ure na dan iz Drežnice v Anhovo in nazaj že od lanskega aprila, toda resnici na ljubo je treba povedati, da brez tega prevoza ne bi imeli zaposlitve. Iz Drežnice se jih tako vozi dokaj več, vendar so v drugih izmenah. Vidijo se pač ob nedeljah. Še to je treba dodati, da so predvsem mlajši fantje prej stanovali v Anhovem v samskem domu, vendar so se zdaj raje sprijaznili z dolgotrajno vožnjo vsak dan, samo da so lahko doma. V Drežnici, na tihem, sončnem Krnovem pobočju. OSTAL JE SAMO NAJSTAREJŠI Serpentin nisem štel, ker bi rekel, da je cesta do Drežnice ena sama serpentina. Ko smo se ustavili v vasi pred gostilno, nam je sonce že ušlo naprej proti vrhovom zasneženih gora. Dan seje počasi iztekal. Čeprav smo se med vožnjo napol dogovorili za pogovor, me ni prav nič začudilo, da so jo moji sopotniki potegnili vsak na svoj konec, še preden sem se utegnil prav obrniti. Ostal je samo najstarejši, Alfonz Skubin, ki si lahko privošči malce razkošja v obliki počasnosti, ker je doma takoj pri prvi hiši. Vsi »ubež-niki" so bili namreč iz sosednjih vasi in morajo v zimskem času krepko stopiti, če hočejo še kaj postoriti okoli hiše pred trdo nočjo. Tako je pač s to jutranjo izmeno: zjutraj greš od doma, ko od dneva ni še niti duha ne sluha, in ko prideš domov, ga še komaj ujameš za rep. No, poleti je seveda bolje. Toda pri nas je zima krepko daljša od poletja. Spomnil sem se, da smo se v kombiju lepo nasmejali, ko sem mlajše tri vprašal, kdaj sploh utegnejo priti do deklet, če jih nikoli ne vidijo. »Pač opolnoči, hovo. Vsaka čast anhovski tovarni, ki je tako lepo poskrbela za prevoze na delo, da so dobili zaposlitev tudi ljudje iz oddaljenejših in hribovskih vasi, toda — Drežničani ob tem vprašanju pomembno dvignejo glas — „zakaj ni za nas dela mnogo bliže? Denimo v Kobaridu. Ce bi v Kobaridu odprli vsaj 200 novih delovnih mest, bi se lahko zaposlili vsi iz Drežnice in sosednjih vasi drežniške fare. In potem bi se lahko vozili na delo samo dobrih 5 kilometrov, kar je v primerjavi s sedanjo vožnjo pravi sprehod. Da. Čisto nazadnje se razkrije tudi zadnja želja: si lahko mislite, kako bi bilo lepo, če bi tistih 200 delovnih mest dobili kar v Drežnici? Recimo, da bi neka velika tovarna odprla pri nas majhen obrat. ..“ Sicer sem pa v pripovedi skočil nazaj, ker sem prej povedal, da sva z Alfonzom Sku-binom ostala sama. V gostilno ni hotel na klepet in dva deci. Pa ne zaradi nedružabnosti. DRVA EM POGOVOR »Fanta sta šla tja gor po drva. Obljubil sem jima/ da pridem za njima. Samo nekaj malega bom pojedel, sem rekel, in pridem." „Nikar se ne ozirajte name! Ko boste šli po drva, pojdem z vami. Pogovorila se bova in še časa vam ne bdm pobral." Potem se je zasmejal: „Kaj mislite, da hodim tako počasi, da bi se lahko pogovarjala! Bi bilo več sopihanja kot pogovora. Raje stopiva v hišo. Boste kavo? Fantoma sem res obljubil, da pridem za njima, vendar bosta že sama opravila, saj sta zelo samostojna in ju ni strah teme v samoti." »Koliko sta stara? “ »Enajst in deset let. Ja, moja fanta!" Alfonz Skubin je povedal mirno in brez stokanja, da mora preživljati sedem ljudi: tri otroke, ženo, mamo, teto in sebe. Čeprav ni skrival, da si ne upa misliti, kako bi šlo, če ne bi delal v tovarni. Pošteno je treba povedati, da si tudi ne upa misliti, kako bi vsi živeli, če bi se preselili v Anhovo. »Doma le nekaj pridelamo in naposled vežemo konec s koncem, čeprav je zemlja borna, pašniki malo prida, da se še kositi skoraj ne splača in letina negotova. Za letos bi lahko rekel, da nas samo krompir ni pustil na cedilu." Tako se počasi razkriva nekakšno dvojno življenje anhovskega delavca Alfonza Skubina iz Drežnice pod Krnom. Njegova duša in srce sta v Drežnici, kjer so ljudje ponosni, da imajo Krn za soseda/kjer je zrak čist kot kristal in kjer je tak mir, da se globoko iz doline sliši šumenje Soče, kadar piha zahodnih. Drugi Skubinov jaz je v Anhovem. V tovarni, ki daje kruh sedemčlanski družini. NAJTEŽE JE LE ZJUTRAJ »Težko bi rekel, katera izmena je boljša in katera slabša. Vsekakor je najteže vstati ob pol štirih zjutraj, kakor ta teden. No, mi smo trdni in vsega vajeni ljudje. Zdrži se ... Če se lahko navadim na to, da imam vsak teden drugačno življenje? Dajte no, navadim se zadnja dva dni, potem pa nova izmena vse postavi na glavo. Vendar moram reči, da še nikoli nisem zamudil službe, ker bi zaspal ali kaj podobnega. Lahko rečem, da mi iz Drežnice ne bi prišli na delo samo 'takrat, če bi nam zagodel sneg. Enkrat smo se že sami prerili z lopatami do Kobarida, toda dali se nismo. Drugače pa.. . v tovarni so zadovoljni z nami. Pravijo, da smo hribovci pridni in zanesljivi delavci. Vprašate, če sem član delavskega sveta? Nisem. In če prav pomislim, si ne znam predstavljati, kako bi lahko bil. Seje pač ne bi mogle biti samo takrat, kadar bi bila na delu moja izmena, zaradi sestanka pa tudi ne bi mogel ostati v Anhovem več kot 8 ur, saj bi potem sploh ne imelo več pomena hoditi domov." URA,URA,URA ... Prijazna gospodinja Cilka je sicer smeje povedala, da ne ve, s katerim ima več preglavic, z možem ali otroki, vendar ni skrivala zadovoljstva, da je mož zaposlen v tovarni in da je zadovoljen z delom. / »Res je, da bi bilo lepše, če ne bi šlo za službo več kot 12 ur.. . Bom kar po pravici povedala, da imam uro jaz na skrbi. Včasih se zbudim že opolnoči 'in potem spet ob dveh, ker sem v skrbeh, da ne bi preslišala ure. Otroci? Vsi trije hodijo v šolo v Kobarid. Seveda se tudi šolarji iz Drežnice vozijo v šolo s kombijem. Darka je pridna in je že v osmem razredu, Jožko in Andrej bi se pa lahko bolj pridno učila. Fantom gredo pač bolj neumnosti po glavi." Jožko in Andrej sta medtem že prišla domov vsa rdeča od zdravega zraka in zasopihana od vlačenja drv. »Koliko sta jih privlekla? “ II: I; si! * •jissiissiii • Vprašanje je bilo odveč, ker najmlajša člana Skubinove družine nista hotela priznati nič posebno določnega in sem se jima moral zdeti strahovito moreč in dolgočasen človek, ker sem hotel tudi zvedeti, kateri šolski predmet jima najbolj greni življenje. »Kam bosta Šla po šoli? “ »Mogoče za zidarja, ali pa v Anhovo, kjer je oče. Oče nama je veliko povedal o tovarni. Bilo je zanimivo." Tako smo spet pri tovarni. Če je v Drežnici večer še tako tih in miren, je Anhovo vedno prisotno. V Anhovem je delo, je kruh. DELO? ALKOHOL? MORJE? »Ne morem reči, da bi bilo delo težko, mislim, fizično težko, toda ves čas moram zelo paziti. Tekoči trak se nikoli ne ustavi. Še takrat ne, kadar bi bil čas za toplo malico. Zadrego rešimo tako, da drug drugega za nekaj minut zamenjujemo. Toliko, da lahko v miru pomali-camo. Topli obrok je kar v redu in tudi kakšna brezalkoholna pijača se prileže. Alkohol? Ne! Za alkohol v tovarni ni prostora! Si lahko mislite, kako bi bilo, če bi se ga ta ali oni napil? Rojstni dan ali podoben izgovor se hitro najde. Po mojem mnenju disciplina mora biti in zdi se mi, da velika večina delavcev tudi tako misli." »Povedali ste že veliko o tovarni, o štiriurnem »davku" za avtobusni prevoz menda ni vredno kaj več govoriti, doma videli. Drugače pa, moj dopust je pač delo doma. Tako je naše življenje." Alfonz Skubin je šel z menoj do kombija, ki je že imel prižgan motor in je bil pripravljen, da odpelje novo izmeno Drež-ničanov v Kobarid na avtobus z rdečim napisom DELAVSKA. »MI DRŽIMO SKUPAJ" Na poti v dolino in še kasneje sem veliko razmišljal o tem, kaj bi moral še povedati iz razgovora v domači Skubinovi kuhinji, kjer je bilo za meščana posebno vzdušje morda še prav zato, ker se ni oglašal niti radio niti televizor in sta dve neugnani mački s svojimi igrami skrbeli za zabavo. Zdelo se mi je, da bi iz pogovora moral povedati čimveč takega, da bi plastično predstavil dvojno življenje anhovskega delavca Alfonza Skubina. Potem se mi je zazdelo, da bi vsa reportaža obvisela v zraku, če ne bi posredoval nekaj Skubin o vih besed o svoji domači vasi. Povedal jih je sicer kot tovarniški delavec, vendar kljub vsemu . .. »Večkrat razmišljam, kaj bi pri nas že vse imeli, če bi delali tako, kot mi v Drežnici. Ne mislim samo na delo. Držimo skupaj in si pomagamo, kar velja tudi za sosednje, vasi. Treba je popraviti cesto, zberemo se in napravimo raboto ali udarniško, kakor bi vi rekh. Napravili smo kanalizacijo. Sami. Kdo bi vedel, koliko udarniških imamo vsako leto? Vsak prispeva svoj delež, ker bi ga bilo sram, če ne bi. Šofer Aljančič nimate kaj prida prostega časa, če hočete ujeti obveznih 7 ur spanja... Bi lahko še kaj povedali o osnovnih potezah svojega življenja? Kaj pa letni oddih? “ »Polovico ga lahko imam takrat, kadar sam hočem, preostalo polovico pa takrat, kadar je prav podjetju. Če sem že bil z družino na morju? Dajte, no, to pa ne bi šlo. Mislim, za več dni. Na izlet smo pa šli, tako da ne morem reči, da morja ne bi Zdaj je naša naj večja želja, da bi asfaltirali cesto do Kobarida. Potem bi se lahko morda bolj razvili kot turistična vas in naši prevozi, delavcev in otrok, bi bili lažji. Bomo videli, kako nam bo uspelo. Morda bo pa tudi anhovska tovarna primaknila kaj denarja. Saj nas je kar lepo število, ki se vsak dan vozimo na delo v Anhovo, stanujemo pa v Drežnici. Bomo videli. Lepo bi bilo." IGO TRATNIK VSEM NAŠIM CENJENIM STRANKAM SE OB NASI DVAJSETI OBLETNICI ZAHVALJUJEMO ZA IZKAZANO ZAUPANJE IN SE ŠE V BODOČE PRIPOROČAMO. TRGOVSKO PODJETJE zarja MARIBOR *© m Srečno in uspešno 1973! ^ »•••••••••© HH Delavski dom Zagorje 97,00 Pevec Franc, Trebnje 66, upokojenec 200,00 Agnič Jaka, Odrga 12, Trebnje 300,00 Hotel „Turist“ Ljubljana 8.235,80 Fister Anton, Trebnje 108 100,00 Grošelj Frančiška, Trebnje 1 200,00 Cvelbar Stane, frizer, Mirna 139 35,00 KK Vipava, Šempeter 20.442,90 Erman Ivan, tesar, Rodine 9 200,00 VVU Tončke Čečeve, Celje 1.558,65 Tovarna volnenih odej, Škofja vas 3.415,00 Osnovna šola Dobrovo 1.800,00 Lokovško kovaštvo, Lokovec 2.000,00 Obrtno gradbeno podj. Kanal ob Soči 2.042,60 Dimnikarsko podjetje Maribor 77,45 Zavod Stadion, Maribor 37,50 Zavod Stadion, Maribor 719,80 PZ Rude-Me tali, Ljubljana 1.500,00 „Mercator“ uvoz-izvoz, -Ljubljana 3.240,00 Prehodni mladinski dom, Ljubljana 20,00 Zadruga katoliških duhovnikov, Ljubljana 1.000,00 Križevske opekarne Križevci pri Ljutomeru 5.404,50 DU Škofja Loka 1.000,00 Nižja glasbena šola, Ribnica 24,00 Nižja glasbena šola, Ribnica 24,00 „Špecerija“ veletrgovina, Bled 7.520,00 Gostinsko podjetje Zelenica Tržič 800,00 Komunalno podjetje Piran 3.605,00 „Iskra“ usmerniki Novo mesto 5.559,80 Zavod za izobraževanje kadrov, Novo mesto 317,00 VP 1266 Vipava, Ajdovščina 7.061,60 Tovarna meril Slovenj Gradec 17.325,00 Osnovna šola „Bratje Resternik" Ptuj 737,15 Osnovna šola „Simon Gregorčič" Kobarid 1.357,00 Gostinsko podjetje Hotel Grad Podvin 1.163,20 „Sava‘ Kranj 80.000,00 Zdravilišče Rogaška Slatina 10.688,00 Skupščina občine Velenje 30.000,00 Skupščina občine Kamnik 15.000,00 Na-Ma, Ljubljana 50.000,00 KLI Logatec 20.000,00 Tovarna usnja Vrhnika 50.000,00 Klinične bolnice Ljubljana, Inšt. za tuberkulozo Golnik 20.000,00 OPZ Elektro Ljubljana 30.000,00 Gorenjska predilnica Škofja Loka 20.000,00 Splošna vodna skup. Drava-Mura, Maribor 20.000,00 Splošna vodna skup. Drava-Mura, Lendava 5.000,00 Splošna vodna skup. Drava-Mura, M. Sobota 5.000,00 Splošna vodna skup. Drava-Mura, Ljutomer 4.000,00 Splošna vodna skup. Drava-Mura, G. Radgona 4.000,00 Splošna vodna skup. Drava-Mura, Ptuj 4.000,00 Lesna industrija Litija , 12.376,70 Emona Ljubljana , 15.064,30' Onkološki inštitut Ljubljana 16.000,00 Zdravstveni dom Nova Gorica 12.006,00 Kovinoplastika Lož 22.000,00 Tovarna obutve „Peko“ Tržič 67.137,80 Živila, Kranj 16.000,00 Podjetje za PTT promet Koper 16.000,00 „Titan“ Kamnik 19.150,00 Bombažna predil. in tkalnica Trži 40.644,85 ,Almira" Radovljica 15.897,10 Savinjsko-saleški zdrav, dom Velenje 10.044,90 „Tosama“ Domžale 21.600,00 Vojna bolnišnica Ljubljana 16.866,70 Vojna pošta 2050 Ljubljana 10.556,60 Splošna bolnišnica Novo mesto 16.464,85 ABC Škofja Loka 13.176,70 ..Transport" Ilirska Bistrica 20.000,00 Gradbeno podjetje Grosuplje 10.000,00 2. NOVEMBRA: Kašič Ivan, Gorenja vas 25 10,00 Splošna vodna skupnost, Savinja, Celje 17.412,45 Šolski center, Idrija < 1.282,35 Osnovna šola Gornji Logatec 783,60 Lekarna Ljutomer 271,95 Dom počitka Lukavci, p. Križevci pri Ljutomeru 649,50 Osnovna šola Ivana Cankarja, Ljutomer 782,30 Osnovna šola Križevci pri Ljutomeru 1.397,10 SDK, podružnica Ljutomer 38,00 RS za pravosodje in občo upravo, Ljubljana 77,60 „Dekor“ Ljubljana 327,50 Zavarovalnica Sava Ljubljana 13,747,15 Mlakar Julči, Vodmatska 4, Ljubljana 50,00 Fabjan Mara, Vodmatska 4, Ljubljana 50,00 ..Slovenijales" Ljubljana 38.637,80 Osnovna šola „Janka Prcmrla-Vojka" Koper 2.169,15 VP 8413/1 Lendava 550,00 Imerovič Angela, Ormož, Poštna 2 100,00 PTT podjetje, Nova Gorica 9.847,30 Posebna komisija za razvoj samoupravljanja Te dni so tudi v Slovenjem Gradcu ocenjevali prizadevanja za uresničitev ustavnih dopolnil, in to predvsem z namenom, da bi ugotovili vzroke, zaradi katerih tudi v Mislinjski dolini kasni akcija, ki bi zagotovila delavcem razpolaganje z rezultati dela in ki bi kar najbolj neposredno zastavila samoupravne odnose. Na območju občine Slovenj Gradec ugotavljajo, da so le v nekaj delovnih organizacijah imenovali komisije, ki bodo pripravile izhodišča za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela. Izoblikovani pa so tudi že prvi osnutki predlogov za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela. Tako v Lesno industrijskem podjetju in na Gozdnem gospodarstvu že razpravljajo o konkretnem uresničevanju ..delavskih ustavnih dopolnil", v Tovarni usnja pa so predložili program o ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela v razpravo političnemu aktivu tovarne. Poraja pa se, med drugim vprašanje, kakšen naj bo položaj dislociranih obratov delovnih organizacij s sedežem v Slovenjem Gradcu. Lesno industrijsko podjetje in Gozdno gospodarstvo, ki gradita v Otiškem vrhu pri Dravogradu skupni predelovalni obrat tovarno ivernih plošč, imata obrate v vseh 4 koroških občinah. Posamezniki menijo, da'bi utegnilo preoblikovanje obratov v temeljne organizacije združenega dela povzročiti ob nerazumevanju skupnih nalog in po- treb resne težave pr; uresničevanju gospodarskih načrtov delovnih organizacij. Seveda pa si bodo v Mislinjski dolini prizadevali, da bodo tudi v vseh tistih manjših delov- SREČNO 1973! NOVOLETNA VOŠČILA ZA BOJ PROTI RAKU Namesto neposrednih novoletnih čestitk svojim sodelavcem in prijateljem so darovali sredstva, ki bi jih sicer porabili v ta namen, ZA BOJ PROTI RAKU NASLEDNJI: • DELAVSKA UNIVERZA »TOMO BREJC«, KRANJ • »DELAVSKA ENOTNOST , LJUBLJANA, DALMATINOVA 4 • »IMKO«, LJUBLJANA, KAMNIŠKA 41 • »KORS«, KONFEKCIJA ROGAŠKA SLATINA • »LISCA«, SEVNICA • »TIKI«, ELEKTROSTROJNO PODJETJE, LJUBLJANA, ALEŠEVČEVA 52 • »UNIJA PAPIR SERVIS«, LJUBLJANA, POD JEŽAMI • »ŽELEZARNA JESENICE«, JESENICE VSEM DAROVALCEM ISKRENA HVALA! Obenem z iskreno zahvalo za njihovo plemenito dejanje se pridružuje čestitkam tudi DRUŠTVO SRS ZA BOJ PROTI RAKU IN NJEGOVI SOUSTANOVITELJI TER SKLAD ZA GRADNJO ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA. DRUŠTVO SRS ZA BOJ PROTI RAKU 61105 LJUBLJANA, KOMENSKEGA 4, p. p. 25 telefon: 322-862 žiro račun: 50101-678-49189 Voščila, ki jih nismo prejeli do 20. decembra 1972, bomo objavili v januarju 1973. Razprave o davkih V Mariboru je v zadnjem času čedalje več razprav, na katerih obravnavajo osnutke zakonov, ki jih pripravljajo v republiki na področju davčne zakonodaje. Na teh razpravah so dali vrsto pripomb, obravnavanje te problematike pa je bilo sklenjeno na zadnji seji mariborske občinske skupščine. V razpravah o osnutku zakona o obdavčenju temeljnih organizacij združenega dela so v Mariboru menili, da je prav, da se ta zakon uveljavi s 1. januarjem 1973, čeprav se zavedajo, da osnutek zakona še ni povsem dodelan. Pri oblikovanju dodatnih prepisov k temu zakonu pa priporočajo,, naj predlagatelji zakonov upoštevajo načelo, da se gospodarstvo kot celota dodatno ne obremenjuje. Davek naj bi se razporejal samo znotraj področij in panog gospo- darstva glede na pridobivanje dohodka. Predlagali so tudi, da je treba v zakon nujno vgrajevati takšne instrumente davčne politike, ki bodo preprečili kakršnokoli povečevanje cen. Pri oblikovanju novega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti naj se nadomesti izpad dohodkov proračuna zaradi ukinitve proračunskega prispevka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja. Sredstva za-nadomestilo naj bi zbrali s prometnim davkom in drugimi dohodki republike, ta pa bi morala te vire prepustiti občinam. Zaradi enotnega delovanja novega davčnega sistema so v Mariboru predlagali, naj se bolje preuči, ali bo davek republiški ali občinski dohodek. Zavzemajo se za, to, da bi republike predpisala enotne proporcionalne stopnje od davčne osno- jC6tekš]2bu£ LJUBLJANA KMETIJCI IN REJCI PRAŠIČEV Tudi letos odkupuje podjetje Koteks Tobus svinjske kože 0 Pri vzreji prašičev pazite, da se njihova koža ne poškoduje. Nepoškodovane in nezarezane kože imajo pri odkupu največjo vrednost Svinjske kože prodajte najbližji zbiralnici Koteks Tobus ali kmetijski zadrugi, kjer odkupujejo tudi kože drugih živali. VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM ŽELIMO USPEŠNO NOVO LETO 1973! V Mariboru je bilo tudi precej pripomb k osnutku zakona o spremembah zakona o prispevkih in davkih občanov. Tako obstaja mnenje, naj bi ostala obdavčitev kmetijstva glede na specifičen položaj še naprej proporcionalna, medtem ko bi dohodek, dosežen z obrtno in intelektualno dejavnostjo do višine samoupravnih sporazumov, obdavčili s proporcionalnimi stopnjami, ki bodo enake stopnjam iz rednega delovnega razmerja. Dohodke nad višino, ki jih določajo samoupravni sporazumi, pa naj bi obdavčili po blažjih progresivnih stopnjah. Progresivno obdavčitev predlagajo le za prehodno obdobje, ker delovanje novega davčnega sistema še ni preučeno. V Mariboru se tudi strinjajo z načelom, da je treba obdavčiti dohodke, ki jih imajo občani z oddajanjem opremljenih sob, vendar z omejitvijo, da bi bil dohodek do določene višine oproščen..Tako bi zaščitili tiste občane, ki so zaradi nizkih osebnih dohodkov, kot na primer upokojenci, prisiljeni oddajati sobe. p n ih organizacijah, kjer temeljnih organizacij združenega dela ne bodo ustanovili, u red ih pristojnosti in odnose tako, da bo delavcem resnično zagotovljen vpliv in nadzor pri sprejemanju odločitev o ustvarjanju in delitvi dohodka. V enotah oziroma tovarnah delovnih organizacij, katerih sedež je izven Mislinjske doline, pa naj bi samoupravne odnose uredili tako, kot to predvidevajo v Tovarni kovanih izdelkov Gorenje — Fecro Slovenj Gradec in v Tovarni meril Slovenj Gradec, ki deluje v okviru ljubljanskega Slovenijalesa. Ob tem . bčdo namenili posebno pozornost zlasti še uresničevanju ustavnih dopolnil v okviru celjskega podjetja Merx, saj ugotavljajo, da se že nekaj let preliva akumulacija, ustvarjena v Mer-xovih poslovalnicah v Mislinjski dolini, na druga področja. Med zadnjimi razpravami o x uresničevanju ustavnih dopolnil so v Mislinjski dolini predlagali,' naj bi pri Občinski konferenci SZDL Slovenj Gradec ustanovili posebno komisijo za razvoj samoupravljanja. ( An ) j DOGOVOR 0 URESNIČEVANJU VELENJSKEGA DRUŽBENEGA PLANA 1973: Zahtevne naloge ve, tako da ne bi bilo prevelikih odstopanj med posameznimi občinami. Opozorili so namreč na to, da prav ta odstopanja lahko povzročijo neenotne pogoje gospodarjenja po posameznih občinah. Zaradi racionalnosti in usklajenega delovanja novega davčnega sistema pa je treba prepustiti tudi odmero davka službi družbenega knjigovodstva. Tako bi namreč dokončno opredelili funkcijo SDK, da opravlja celotni od-merni, izterjevalni in kontrolni postopek na enem mestu in enotno v republiki. Davčne uprave v občinah verjetno ni mogoče kadrovsko tako hitro usposobiti za izvajanje teh nalog, ki veljajo za družbeni sektor. V Velenju pripravljajo družbena dogovora o osnovah kadrovske politike ter o družbenem, strokovnem in splošnem izobraževanju odraslih Delovni ljudje in občani Velenja se morajo kar najbolj aktivno vključiti v prizadevanja za hitrejši gospodarski, družbeni in samoupravni razvoj Šaleške doline, kot ga predvideva že družbeni plan občine Velenje za leto 1973 in kot ga bodo začrtali v razvojnem načrtu do leta 1980. To so poudarili na zadnji skupni seji občinskih vodstev Zveze sindikatov, Zveze komunistov in Socialistične zveze občine Velenje, na kateri so ocenjevali priprave na začetek uresničevanja družbenega plana občine Velenje za leto 1973 tel uresničevanje delavskih ustavnih dopolnil. Udeleženci skupne seje so se zavzeli, da morajo v vseh sredinah izdelati programe racionalnega gospo; darjenja ter varčevanja in okrepiti vse oblike nadzora. Gospodarstvo se bo po novem letu znašlo v težavah predvsem zategadelj, ker im^o delovne organizacije iz Šaleške doline vezanih v terjatvah do kupcev kar 1 milijardo 230 milijonov dopolnil ter pri oblikovanju normativnih aktov delovnih organizacij, krajevnih skupnosti rok plačila pa znaša 112 dni; Za izboljšanje plačilne sposobnosti bodo morali v prihodnje prevzeti večje odgovornosti in materialne posledice predvsem tudi kadri v delovnih organizacijah, ki so zadolženi za izvajanje komercialne politike. Velenjčani so tudi podprli prizadevanja, da delovne organizacije sprejmejo do 15. februarja 1973 družbena dogovora o osnovah kadrovske politike ter o družbencni, strokovnem in splošnem izobraževanju odraslih. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij p1}' pravila več seminarjev, na katerih bodo govorili o uresničevanju ustavnih dopolnil in o uveljavljanju delegatskega sistema. Imenovali pa so tudi člane dveh komisij, ki bosta usklajevali delo pri uresničevanju ustavnih dopolnil ter pri oblikovanju mornativnih aktov delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in občine. (vš) LJUBL JANA.CELOVŽKA 317. TELEFON: 53jg1 ZA DOM IN OPREMO OBLAZINJENO POHIŠTVO LJUBLJANA, CELOVŠKA 317. TELEFON: 53 685 OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE ODRASIJH Enak prispevek že v letu 1973 Dogovor o obsegu in financiranju osnovnega izobraževanja zaposlenih naj se opredeli konkretno v družbenih dogovorih o kadrovski politiki v občinah • Temeljne izobraževalne skupnosti naj bi zaenkrat prispevale k stroškom osnovnega izobraževanja zaposlenih vsaj 30 % • 0 enotnem prispevku posameznika k šolnini bi se morale sporazumeti vse temeljne izobraževalne skupnosti • Ne glede na razsodbo Ustavnega sodišča SR Slovenije o ustanosti šolnine lahko v letu 1973 vsaj nekoliko izboljšamo pogoje osnovnega izobraževanja zaposlenih__ Sekcija za izobraževanje odraslih in za dopolnilno izobraževanje pri Izobraževalni skupnosti SR Slovenije je predlagala izvršnemu odboru, da pošlje temeljnim izobraževalnim skupnostim posebno priporočilo v zvezi s povečevanjem možnosti za osnovno došolanje zaposle* nih v posebnih oddelkih in šolah za odrasle. Člani sekcije za izobraževanje odraslih so prepričani, da bi z določenimi ukrepi lahko že v prihodnjem letu vplivali na povečanje ob-sega tega izobraževanja in na bolj enotno ureditev njegovega financiranja. Predlagali so, naj bi izvršni odbor Izobraževalne skupnosti SRS dal pobudo za družbeni dogovor med temeljnimi izobraževalnimi skupnostmi o enotnem deležu, ki naj bi ga za svoje 'osnovno došolanje prispeval posameznik. V besedilu priporočila opozarjajo na dejstvo, da v Sloveniji 38 % zaposlenih nima končane osnovne šole in da je polovica med temi mlajša od 35 let. Dodajajo, da sta s tem v zvezi republiški svet ZS in republiška konferenca ZMS sprejela več konkretnih sklepov za večje motiviranje in vključevanje odraslih v osnovno izobraževanje. Na predlog časopisa Delavska enotnost in kasneje republiške konference ZMS, ki ju je podprl tudi republiški svet.ZSS, je bil sprožen ustavni spor o ustavnosti plačevanja šolnine za osnovno šolanje odraslih. Ne glede na razsodbo Ustavnega sodišča SR Slovenije priporočajo nekaj konkretnih ukrepov, Šentjakobsko gledališče je tudi letos pripravilo novoletno presenečenje za naše najmlajše, in sicer s pravljično igro TRNULJČICA. Premiera je bila 15. decembra, do Novega leta pa bodo imeli kar 42 reP«z, ki jih bo obiskoval tudi dedek Mraz. Pravljico bodo igrali tudi po Novem letu, da si jo bodo '. o ogledali tudi tisti, ki do takrat ne bodo prišli na vrsto. — Predstava v režiji BOJANA KAPLJA je pisana paleta barv, zvočnih in svetlobnih efektov, ki pripomorejo ustvariti pravljico v pravem pomenu be*jde. - Na sliki JELKA BOŽIČ v naslovni vlogi in DANI ŠMON kot dvorni kuharček. Naj kot zanimivost povemo, da je Jelka Božič članica kolektiva ČZP Delavska enotnost. — Foto unilo Domajnko Veliko zanimanje ______za abonmajske predstave Tudi letos je moral velenjski °m kulture zaradi velikega zanimanja občinstva za gledalke in koncertne nastope organizirati kar dva abonmaja, Popoldanskega — dijaškega in večernega. Uvodno predstavo velenj-skega abonmaja je imelo Slovensko narodno gledališče iz Maribora, in sicer s Štefančevo omedijo ,,Večna lovišča". V okviru abonmaja pa se je koncertnemu občinstvu Šaleške do-ine prvikrat predstavil tudi sim-,0n^ni orkester Radiotelevizije Jubljana. Na obeh predstavah 0 Velenjčani napolnili dvorano amkajsnega kulturnega hrama n zadnjega kotička in toplo t?,uvavUi nastop gostov iz , J Ijane, ki sojih popeljali v — s katerimi bi že v letu 1973 ustvarili vsaj deloma boljše pogoje za osnovno splošno izobraževanje zaposlenih, predvsem tistih iz najnižjih socialnih skupin. Predlagajo, da bi temeljne izobraževalne skupnosti v sredstvih za osnovno šolstvo predvidele- tudi_ sredstva za sofinanciranje izobraževanja odraslih. Zavzemajo se za to, da bi temeljne izobraževalne skupnosti prevzele to financiranje v višini vsaj 30 % šolnine po programiranem obsegu osnovnošolskega izobraževanja odraslih, če pa ne bi mogle delovne organizacije prevzeti večjega deleža, da bi delež zainteresiranega posameznika znižali na sprejemljiv minimum. Zavzemajo se za to, da se temeljne izobraževalne skupnosti z delovnimi organizacijami dogovorijo, koliko zaposlenih bodo vključili v osnovno izobraževanje in kolikšen odsto-. tek potrebnih sredstev za to bo prispevala temeljna izobraže-^ val na skupnost, delovne organizacije, za nezaposleno mladino pa tudi zavodi za zaposlovanje ter končno, koliko bo prispeval posameznik. To pa je možno urediti prav zdaj v okviru družbenih dogovorov o načelih kadrovske' politike v občini. In ker je Zveza delavskih univerz pripravila tudi že koncept nove organizacije in sistema osnovnega izobraževanja odraslih, ki naj bi ga uvedli v sodelovanju z Zavodom za šolstvo SRS, se zavzemajo tudi za to, da bi finančno podprle ta poskus vse tiste temeljne izobraževalne skupnosti, na katerih območju bi se v dogovoru z organizacijsko enoto zavoda za šolstvo in delavsko univerzo tega lotili. s. g. za mnoge — povsem nov svet umetnosti. V okviriL velenjskega abonmaja se bo letos skupaj zvrstilo 10 predstav. Slovensko narodno gledališče iz Maribora in Slovensko ljudsko gledališče iz Celja se bosta predstavila s 7 deli, med drugim tudi s Sofo-kleSovo Antigono in s Cankarjevimi Romantičnimi dušami. V Velenju pa bo gostovala še Opera Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. V načrtu imajo tudi nastop instrumentalnega solista. Simfonični orkester RTV Ljubljana pa je v Velenju že nastopal. Za vseh 10 predstav je veljal abonma le 50 dinarjev, popoldanski — dijaški pa le 25 dinarjev. (vš) V SOLIDARNOSTNI AKCIJI SRS, rep. sekret. za NZ, Nova Gorica 162,25 Kemič. čistilnica in pralnica Nova Gorica 98,10 „Knjigovodski center" Nova Gorica 73,00 Stanovanjsko podjetje Slovenska Bistrica _ 489,00 Miklič Jože, krojač, Trebnje 109 50,00 Občinsko sodišče v Sežani 285,55 Osnovna šola „Savo Kladnik" Sevnica 2.433,60 Gozdno gosp. Kranj 5.000,00 Lekarna Idrija 460,00 Komunalni servis Jesenice 1.400,00 Proračun občine 11. Bistrica 71,00 Komunalni zavod za zaposlovanje, Koper 2.000,00 Temeljna izobraževalna skupnost, Koper 276,00 SGP „Stavbenik“ Koper 35.164,85 Osnovna šola Muta 700,00 Zavod za raziskavo mater, in konstrukcij, Ljubljana 4.588,00 Kovinsko podjetje „Liv“ Postojna 10.592,80 „Javor“ lesna ind. Pivka 73.000,00 „Javor“ lesna ind. Pivka 20.000,00 Lekarna „Zlatorog“ Bled 1.000,00 Osnovna šola Krmelj-Sevnica 382,20 3. NOVEMBRA Kontrola meril in plem. kovin, Celje 51,70 ZŽTP Maribor, sekcija za vzdržev., Celje 2.666,00 Generalno zastopstvo „Standard-Union“ Ljubljana 27,00 Občinsko sodišče v Kamniku 450,00 Stol, Kamnik 210,00 Stanovanjsko podjetje Kočevje — ' 1.542,50 Glasbena šola Kočevje 183,85 Trans.turist, zdr. podj. Škofja Loka, Hoteli Strunjan, Piran 2.474,50 Ginnasio italiano, Piran 372,60 Scuola elementare Italiana, Sicciole z 504,95 Javno pravobranilstvo Gorica, Nova Gorica 124,65 Pokrajinski arhiv v Novi Gorici 85,20 Peruci Alojz, Trebnje 130 50,00 Mrvar Breda, Trebelno 40, Mokronog 50,00 Šilc Filip, Trebnje 113 100,00 Občinsko javno pravobranilstvo Celje 238,35 Glasbena šola Rakek 187,85 „Imovit“ Dravograd, obrat impreg. Sl. Gradec 132,15 „Imovit“ Dravograd, obrat impreg. Vuzenica 137,85 Republiška skupnost otr. varstva, Ljubljana 230,30 Dom na Bokalcah, Ljubljana 4.000,00 Hotel „Pugled" Kočevje 2.200,00 Občinsko sodišče v Ljutomeru 466,75 Gost. podj. Jeruzalem, Ljutomer 774,65 , Koloniale" Maribor 20.000,00 Salonit Anhovo 89.227,85 Avtopromet Gorica, Nova Gorica 30.000,00 Osnovna šola Sečovlje > 474,20 Slov. gimnazija Koper 610,00 „Varnost“ Ljubljana 21.125,00 Gradbena tehniška šola, Ljubljana 690,00 Delavska univerza, Metlika 220,00 Buffet Anhovo, Deskle, N. Gorica 309,90 Komunalni zavod za zaposlovanje, N. Gorica 355,60 Osnovna šola Branik, Nova Gorica 496,60 Uprava poslov, prostor. S. O. Nova Gorica < 875,15 Centralna lekarna, Nova Gorica 1.196,20 Gost podj. „25. maj" Dobrovo v Brdih, N. Gorica 278,00 Beguš Janez, ZMS, Nova Gorica 56,00 Temeljna izobražev. skupnost Ljutomer 40,00 VP 1101-19, Postojna 2.238,75 Ulošič Dragica, Trebnje 17 50,00 Podjetje „Mizarstvo“ Ljutomer 2.515,95 Pivovarna Laško, Laško 10.000,00 Gimnazija Tolmin 2.000,00 Kojič Milom ir, Trebnje 49 50,00 ZŽTP transportno podjetje Ljubljana 217.407,75 Mercator Ljubljana, PE ..Preskrba" Tržič , 2.922,25 Transjug, Rijeka 13.042,25 f m K MODNA HIŠA X S POSLOVNIMI ENOTAMI V LJUBLJANI, MARIBORU IN OSIJEKU VAM NUDI L I togoto In vedno oktuolno Izbiro otroške, mo*ke In ženske konfekcije, modnega mehkega blaga, pletenin In visoko kvall-tetne usnjenekonfekcije In galanterije. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Osebni dohodki na hranilne knjižice Ko je podružnica Ljubljanske banke v Celju dala pobudo za izplačevanje osebnih dohodkov delavcev na hranilne knjižice, so bili med prvimi, ki so to novost vpeljali, na Gozdnem gospodarstvu Celje, ki ima v Slovenskih Konjicah samostojen obrat. Upravnik tega obrata ' dipl. inž. gozdarstva tovariš DOBNIK nam je o tej ..novotariji" povedal: ,,V naši delovni organizaciji smo o takšnem načinu izplačevanja osebnih dohodkov začeli razmišljati že v začetku letošnjega leta, dokončno pa smo ga uvedli avgusta. Kot pri vsaki novi zadevi, so tudi pri nas posamezniki imeli različne pomisleke, vendar pa smo jih kmalu uspeli prepričati. Samoupravni organi so sklenili, da bomo vsakemu delavcu izplačevali v gotovini po 500 dinarjev, razliko osebnega dohodka pa bomo nalagali na hranilno knjižico. Seveda iz hranilnice vsak lahko vzame denar kadarkoli hoče. Pri tej odločitvi smo upoštevali tako prednosti za delavce kot za podjetje. Denar, ki je naložen v banki, daje vlagatelju obresti, podjetje pa po tej poti pride do prepotrebnih obratnih sredstev. Že v dobrih štirih mesecih se je zbralo nad 700.000 dinarjev. To pa pomeni, da delavci le varčujejo z denarjem in da ga ne dvigajo brez potrebe. Za enak način smo se odločili tudi glede izplačevanja denarja gozdnim lastnikom za prodani les. Čeprav smo računali, da se bodo nekateri upirali, je zadeva, začu, i, razmeroma zelo hitro stekla. Kmetje nam sedaj povedo, da tako več prihranijo, saj vsakdo bolj premisli, preden dvigne denar za različne nakupe. Pri tem pa moram še povedati, da nam je izplačevanje v obeh primerih dokaj olajšano, vsakdo pa itak dobi svoje, samo v drugačni obliki," je končal tovariš Dobnik. O takšnem načinu izplačevanja osebnih dohodkov razmišljajo tudi v industrijskem kombinatu KONUS. Najprej nameravajo na hranilno knjižico nalagati le osebni dohodek nad 2500 dinarjev, kasneje pa bodo ta znesek znižali. Podobno razpravljajo tudi na obratih lesno industrijskega podjetja LIP v Slovenskih Konjicah in še v nekaterih drugih delovnih organizacijah Če nekateri pomišljajo pri odločitvah o takšni obliki varčevanja, je največkrat vzrok v tem, da v manjših krajih popoldne pošte ne delajo in tako v tem času denarja ni mogoče dvigovati. Vendar bi z ustreznimi dogovori, kdaj bodo pošte odprte, ali pa s pooblastili vlagatelja, da lahko dvigne denar tudi druga oseba, bilo možno ta vprašanja tudi urediti. BOUTIQUE ZA POHIŠTVO Trgovsko podjetje Orbital je pred kratkim odprlo nove razstavno-prodajne prostore, boutique za pohištvo v Sto-žicah v Ljubljani. V salonu razstavljajo in prodajajo na 380 kvadratnih metrih razstavne površine notranjo opremo in pohištvo najpomembnejših slovenskih proizvajalcev, poleg tega pa še »ekskluzivne" izdelke obrtnega podjetja Oprema iz Kočevja, ki izdeluje pohištvo po načrtih oblikovalcev Orbitala. Pripravljen sanacijski program V šoštanjski tovarni usnja bi radi prihodnje leto maksimalno izkoristili proizvodne zmogljivosti • Sanacijski program naj bi zagotovil hitrejši razvoj delovne organizacije S 0 tem in o prizadevanjih da bi izboljšali gospodarjenje, smo se pogovarjali z direktorjem podjetja inž. Franjom Kljunom ki je prišel v to delovno organizacijo pred dobrim letom > . Ob prizadevanjih za boljše gospodarjenje v letošnjem letu so v šoštanjski tovarni usnja naleteli na največjo težavo, ki jo je povzročila podražitev govejih kož. Te so se od lanskega oktobra, ko so veljale 8,50 dinarja kilogram, podražile na 25 dinarjev za kilogram letos. Ker so ostala obratna sredstva približno enaka, nismo mogli v zadostnih količinah kupovati govejih kož in smo zato v prvih šestih mesecih letos svoje kapacitete izkoriščali le od 65 % do 70 %, pripoveduje dipl. inž. Franjo Kljun. V drugem polletju se je izkoriščenost kapacitet povečala, kajti sklenili smo pogodbo z Industrijo usnja Vrhnika. Po tej pogodbi proizvajamo usnje iz svinjskih kož, uvajamo novo tehnologijo in se pripravljamo za še tesnejše sodelovanje.' S tem smo zagotovili vsem zaposlenim delo in primerne osebne dohodke. Kakšni so načrti za gospodarjenje v prihodnje? - Osnova za poslovanje v naslednjih petih letih je že omenjena pogodba o poslovno tehničnem sodelovanju z Industrijo usnja Vrhnika. Predelava svinjskih kož v usnje se bo podvojila. Poleg tega bomo že v letu 1973 maksimalno izkoriščali kapacitete obrata, ki izdeluje podplatno usnje, ki ga tržišče doma in na tujem zahteva vedno več. Potrošniki in strokovnjaki so namreč spoznali, da je obutev iz naravnega usnja najbolj primerna in zdra-- voj podjetja, smo izdelali sanacijski program. Osnovno izhodišče programa je, zagotoviti socialno varnost vsem zaposlenim pri bolje organizirani proizvodnji in poslovanju, pri povečani storilnosti in kvaliteti. Poslovanje smo prilagodili zahtevam tržišča in našim možnostim. Poudariti moram, da so delovne priprave v tovarni zastarele, saj so že v celoti odpisane. S sanacijskim programom si želimo ustvariti dolgoročna obratna sredstva za normalno poslovanje in ustrezna investicijska sredstva za modernizacijo delovnih priprav. Pri tem računamo na pomoč sklada skupnih rezerv SR Slovenije, Ljubljanske banke, poslovnih partnerjev in občinskih institucij. Kako pa ste se pripravili na zaostrene pogoje gospodarjenja? — Aprila letos smo sprejeli stabilizacijski program za prilagoditev poslovanja zaostrenim pogojem gospodarjenja. Plačilno sposobnost smo uskladili z razpoložljivimi obratnimi sredstvi, žiro račun praktično ni bil blokiran. Poslujemo le s takimi kupci, ki so solidni plačniki, V LESNO INDUSTRIJSKEM PODJETJU SLOVENJ GRADEC zato pravzaprav nimamo terjatev, starejših od 90 dni. Zaradi neizkoriščenih kapacitet v prvem polletju in deloma tudi v drugem polletju ter zaradi zamrznjenih cen smo prvo polletje zaključili z izgubo. To izgubo smo zadnje tri mesece občutno zmanjšali in kolektiv si prizadeva, da bi zaključil poslovanje v tem letu brez izgube. Vse kaže, da bomo v teh prizadevanjih uspeli in da v letu 1973 naši delavci ne bodo prejemali nižjih osebnih dohodkov, ki so že itak manjši od poprečja v ostalih panogah. M. L. Razmišljajo o 8 TOZD va. Da bi zagotovili hitrejši raz- Hkrati z uresničevanjem delavskih ustavnih dopolnil so v Lesno industrijskem podjetju Slovenj Gradec izoblikovali predlog za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela. To slovenjgraško podjetje ima obrate v vseh štirih koroških občinah, in sicer v Mislinji in Pamečah, v Otiškem vrhu, na Prevaljah in v Mu-šeniku ter v Vuhredu in v samih Radljah. V Lesno industrijskem podjetju Slovenj Gradec poudarjajo, da bo približanje odločanja delavcem ustvarilo nove možnosti za nadaljnji razmah lesnopredelovalne industrije na Koroškem. Na hitrejši razvoj proizvodnje pa računajo tudi v nekaterih obratih, kjer so zadnja leta poudarjali, da ne dosegajo takega razvoja, kot so ga želeli. Seveda bodo s samoupravnim dogovorom za ustanovitev temeljnih organizacij zdru- ženega dela predvideli združevanje sredstev TOZD za skupne naložbe. : Elegant in Toper skupaj? Vse kaže, da bomo v letošnjem letu v Celju priča še eni integraciji. Konec decembra se bodo delavci v Elegantu z referendumom odločali za pripojitev k tovarni perila Toper. Napovedana integracija konfekcijskega podjetja in tovarne perila je rezultat večmesečnih razgovorov, ki so jih imeli predstavniki obeh kolektivov. Če se bodo delavci odločili za pripojitev, bo Elegant ostal TOZD s svojim računom. S skupnimi službami pa bi mnogo pocenili in mnogo pridobili. Enotno nastopanje na tržišču, skupno načrtovanje proizvodnje, usmerjanje investicijskih naložb, skupni razvojni programi so prednost integracije. V Topru bodo že prihodnje leto začeli s proizvodnjo težke konfekcije. Elegant pa bo imel polno dela z gradnjo novega obrata lahke konfekcije v Šentjurju. Oba programa se med seboj lepo dopolnjujeta, tako da lahko, če se bodo združili, oboji pričakujejo koristi. M.B. Splošno gradbeno podjetje Grosuplje Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo uspešno novo leto 1973! ! 5 "N Š si * 5 5 ! i l s k * NDUSTRIJSKO PODJETJE varslroi 5 LENDAVA JUGOSLAVIJA telefon 75-120 TOVARNA VARILNIH APARATOV -OBRAT IZOLACIJE IN INŠTALACIJE Nudimo svoje kvalitetne izdelke varilne transformatorje, 135-400 Amper, varilne usmernike, aparate za točkovno In sočelno obžigaino varjenje in poi-avtomate za varjenje v zaščitnih plinih FR0MIG-300 in FR0MIG-400. Nudimo in izvajamo vse vrste termo-akustičnih izolacij in montažo centralne kurjave, vodovoda in sanitarij doma in v inozemstvu. VSEM DELOVNIM LJUDEM, POSEBNO PA NAŠIM DELAVCEM NA DELU V HOLANDIJI IN V DDR ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO! Posebno priporočamo naš najnovejši varilni aparat za vsakogar »VAREX« 135/145 220/380 V. Sl......w ISISSISSSS......:...■■■ ril i.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX%%' I STRAN 18 KNJIGA - najlepše novoletno darilo ČZP PRIMORSKI TISK Založba LIPA KOPER, Muzejski trg 7 Prijetno branje po svoji želji in okusu: - Sigrid Undset KRISTINA LAVRANSOVA HČI - Andre Soubiran DNEVNIK ŽENE V BELEM - Andre Soubiran LJUDJE ¥ BELEM - Heinz 6. Konsalik KIRURGIJA - Arthur Hailey LETALIŠČE - Mario Puzo BOTER - Mario Puzo MAMA LUCIJA - Heinz G. Konsalik V OMAMI LSD - Milko Matičetov ROŽICE IZ REZIJE PRIPOROČAMO ŠE: Timotej Noč SVETA BARBARA (418 strani. Platno 68, polusnje 75 dinj, Saša Vuga VSEENOST (698 strani, platno 75, polusnje 81 din), Marko Kravos TRIKOTNO JADRO (Pesmi, 84 strani, platno 29 dinj, PESNIŠKI LISTI (doslej izšlo 10 avtorjev, cena posamezne zbirke je 12 dinj - Prešeren-Husu KRST PRI SAVICI (slov. ital. izdaja) POJEM ŠIROKE IZBIRE, SOLIDNE POSTREŽBE, ZMERNIH CEN, POJEM DOBREGA NAKUPA TRGOVSKO PODJETJE LJUBLJANA i volan ljubiJana kersnikova 61 Pred dnevi je bila v Ljubljani v Domu sindikatov 3. redna seja komisije za šport in rekreacijo pri republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Na seji, ki jo je vodil predsednik komisije Janez Hambrož, je tekla beseda predvsem o programu dela in o organizaciji bližnjih zimskih športnih iger gradbenih delavcev Slovenije Prvo republiško prvenstvo na smučeh Komisija za telesno kulturo, šport in rekreacijo pri Republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije je na svoji 5. redni seji sklenila, da v letu 1973 organizira prvo tekmovanje sindikatov Slovenije v veleslalomu, na katerem bodo sodelovali delavci in delavke, člani osnovnih sindikalnih organizacij, ki se bodo uvrstili v ekipo občinskega sindikalnega sveta na ustreznem občinskem tekmovanju. Podatki iz ankete o dosedanji organizaciji občinskih sindikalnih tekmovanj kažejo na izredno velik interes delovnih organizacij za sodelovanje na najraz- ličnejših športnih igrah v občinskem, medobčinskem ali v republiškem merilu. Doslej so bile zimske igre že v več kot 40 slovenskih občinah, letne pa - razen v dveh - v vseh občinah Slovenije. In, ker je smučanje v naši republiki iz leta v leto bolj pri-Ijubljna športna panoga, se je TRIM na pohodu tudi na Dolenjskem „Trimček“, kakor ga popularno imenujejo na Dolenjskem, ima vedno več in več zagovornikov. Kljub temu, da so letos na novomeškem občinskem sin- Prijateljsko srečanje dveh kolektivov Pred dnevi je bilo v Izoli prijateljsko srečanje v kegljanju med žensko in moško ekipo MEHANOTEHNIKE iz Izole in MEBLOM iz Nove Gorice. Organizator srečanja Mehanotehnika je vzorno organiziral tekmovanje, tako da se je srečanje odvijalo v res pravem športnem vzdušju. Organizatorji so priskrbeli tudi primerne nagrade, tako da so bili vsi udeleženci, predvsem pa gostje, izredno zadovoljni. Temu primerni so bili tudi rezultati, saj so nekateri dosegli v disciplini 100 lučajev res lepe rezultate. Pri moških so bili najboljši domačini, medtem ko je ženska zmaga odšla v Novo Gorico. Rezultati: moški: 1. Mezgec (Mehanotehnika) 425 kegljev, 2. Ramič (Mehanotehnika) 420, 3. Faganel (Meblo) 409; ženske: 1. Podrešček (Meblo) 182, 2. Glazar (Meblo) 181, 3. Mikac (Mehanotenika) 175. DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V ŽALCU ZMAGOVALEC SIP ŠEMPETER dikalnem svetu razdelili le 100 trim kartončkov, pa to še zdaleč ni merilo aktivnosti trima, posebno med nekaterimi delovnimi organizacijami, kjer je TRIM izredno popularen. Tako se ponekod že pogovarjajo o skupni akciji za izgraditev trim steze in nekaterih športnih objektov. V tekstilni tovarni No-voteks že dalj časa premišljujejo o gradnji samostojne trim steze v bližini podjetja, v tovarni zdravil Krka pa načrtujejo izgradnjo športnih objektov za rekreacijo zaposlenih. S skupnimi akcijami, ki naj bi jih v prihodnje vodil občinski sindikalni svet iz Novega mesta s svojo komisijo za rekreacijo in še nekaterimi telesno vzgojnimi organizacijami, pa je napravljen lep korak k nadaljnjemu razvoju in popularizaciji trima na Dolenjskem. M. GREGORIČ -.. j« komisija odločila za tekmovanje sindikatov v republiškem merilu. Komisija ob tem upravičeno pričakuje, da bo z organizacijo tega tekmovanja spodbudila k aktivnosti tudi tiste občine, ki so doslej na tem področju stale ob strani Slovensko prvenstvo bo v Kranjski gori od 10. do 11. marca. Organizirala ga bo Komisija za telesno kulturo, šport in rekreacijo pri Republiškem svetu ZSS, tehnično izvedbo pa je prevzela Mestna zveza za telesno Iculturo Ljubljana. Člani in članice bodo tekmovali le v veleslalomu. Moški bodo nastopili v sedmih, ženske pa štirih kategorijah. Tekmovanje bo ekipno in posamezno. Ekipo bo sestavljalo sedem članov in štiri članice, torej iz vsake kategorije po en član. Skupni in ekipni zmagovalci bodo prejeli prehodne pokale, prve tri ekipe pa pokale v trajno last. Po trije najboljši posamezniki v vsaki kategoriji bodo dobili plakete, najboljših deset pa diplome. Diplome bodo prejele tudi vse sodelujoče občinske ekipe ter deset najboljših pri moških in ženskih ekipah. Vsi udeleženci prvenstva pa bodo dobili spominsko značko. Razglasitev rezultatov bo 11. marca v Kranjski gori ob 15. uri. Delavske športne igre, ki jih vsako leto organizira komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Žalec, so za letos končane. Vsega skupaj je nastopilo več kot 1200 posameznikov in 22 delovnih organizacij. Zaključna slovesnost je bila v Hmeljarskem domu v Šempetru. V kulturnem programu so sodelovali ansambel Borisa Terglava iz Šempetra, orkester Žabe iz Celja, harmonikarski orkester Rista Savina iz Žalca in- moški pevski zbor iz Tabora Letos so tekmovali športniki v 11 panogah. Prvo mesto so osvojili športniki Strojno indu- strijskega podjetja Šempeter z 3200 točkami. Športniki tega kolektiva so bili prvi v naslednjih panogah: rokometu, atletiki, smučanju in šahu. Končni vrstni red po točkah je naslednji: 1. SIP Šempeter 3200 točk, 2. Ferralit Žalec 2370, 3. Tovarna nogavic Polzela 2340, 4. Tekstilna tovarna Prebold 2000, 5. Garant Pblzela 1980 točk itd. Pokale in diplome sta na prireditvi v Šempetru podelila predsednik občinskega sindikalnega sveta Veno Satler ter predsednik za šport in rekreacijo Adi Vidmajer. TONE TAVČAR Predstavniki najuspešnejših ekip' letošnjih športnih iger v Žalcu: Alojz Pirnat SIP, 1. mesto (v sredini), Oto Eberlinc — Ferralit, 2. mesto (desno) in Mišo Marovt — Tovarna nogavic Polzela, 3. mesto (levo). Foto: T. Tavčar Bogat program planinskih predavanj Na željo številnih obiskovalcev planinsko-alpinističnih predavanj iz vrst šolske in delavske mladine bo Planinsko društvo Jesenice s svojim alpinističnim odsekom že v mesecu januarju in tudi pozneje, vse do pomladanske plezalne sezone, pripravilo vse potrebno za ciklus zanimivih in kvalitetnih predavanj, primernih za vse ljubitelje planinstva, plezalnega športa in alpinizma. Vsa predavanja bodo spremljana z barvnimi diapozitivi in filmi Na Jesenicah bodo zahtevnim poslušalcem in gledalcem predavali mojstri planinske besede, odlični predavatelji in odlični filmarji ter fotografi. V mesecu januarju, februarju, marcu in aprilu se bodo m Jesenicah na govorniškem odru zvrstili priznani planinsko-alpi-nistični predavatelji, ki so sposobni zadovoljiti in navdušiti še tako zahtevne in kritično nastrojene ljubitelje in obiskovalce gora Namen, planinskega društva je vključiti v planinske vrste še več mladine in delovnih ljudi. Na Jesenicah bodo v času tako imenovane mrtve planin-sko-alpinistične sezone predavali udeleženci naše IV. himalajske alpinistične odprave na Makalu, udeleženci alpinijade plezalcev in alpinistov socialističnih držav na najvišji vrh Sovjetske zveze, Pik Korrn-nismus, člani kranjske' alpinistične odprave na najvišji vrh črnega kontinenta, Afrike, Ki- limandžaro in udeleženke naše prve ženske alpinistične odprave na najvišji vrh Irana, Denavend. Vsa predavanja bodo v veliki dvorani Delavskega doma, pri Jelenu. Planinsko društvo in A O Jesenke vabita na ciklus teh zanimivih predavanj ne samo ljubitelje gora iz kovinarskega mesta, temveč tudi iz drugih bližnjih in oddaljenih planinskih društev in alpinističnih odsekov. ŽURO s DOGOVOR ODE 12. do vključno 21. decembra so podpisale pristopno izjavo: OSNOVNE SINDIKALNE ORGANIZACIJE: 1. Hotel Jelovica, 2. Prehrambena industrija Belsad, Črnomelj, 3. Gozdni obrat Idrija, 4. Emona market Nova Gorica, 5. Gostinsko podjetje Bovec, 6. Komunalni zavod za socialno zavarovanje Murska Sobota, 7. Impregnacija lesa Hoče pri Mariboru, 8. Merx Celje, 9. KZZ Velenje, 10. Cestno podjetje Maribor - podružnica Murska Sobota, 11. Prosvetni delavci Šmarje pri Kopru, 12. MTT Maribor, 13. Gradbeno podjetje Slovenj Gradec, 14. Trak Mengeš, 15. Zapori Koper, 16. Projektivni biro, Velenje, 17. Stanovanjsko podjetje, Celje, 18. Skupščina občine Ajdovščina, 19. Opekama, Ljubečna, Celje, 20. Stanovanjsko podjetje, Ravne na Koroškem, 21. AZA atelje za arhitekturo, Ljubljana, 22. Zavod za varjenje, Ljubljana, 23. Izvršni odbor SKS „Brest“, Cerknica, 24. Zavod za požar, reševal, in tehnično službo, Kranj, 25. Poklicna kovinarska šola, Radovljica, 26. Vzgojnovarstveni zavod Sp. Šiška, Ljubljana, 27. Vesna film, Ljubljana, 28. Biro za lesno industrijo, Ljubljana, 29. INDIP, Lendava, 30. Kmetijsko gozd. posestvo Kočevje, šped. Ribnica, 31. Komunalno podjetje Murska Sobota, 32. Uprava gozdnega gospodarstva, Ljubljana, 33. Obrat za kooperacijo „Jože Lacko11, Ptuj, 34. SGP „Gorica“ - gradbišče Koper, 35. OKPD Maribor - Rogoza, 36. Osn. šola „Zvonka Runka11 Ljubljana, 37. Zdravstveni dom Cerknica, 38. Upra- Ljubljana, 24. Gimnazija „Veno Pilon11, Ajdovščina, 25. Osnovna šola, Starše, 26. „Kras“, Sežana, 27. Obrt. podj. „Dom-oprema11, Železniki, 28. GOP „Gradles“, Maribor, 29. Ljudska knjižnica, Kamnik, 30. Višja šola za organ, dela, Kranj, 31. FAGG knjižnica, Ljubljana, 32. Tržiška industrija TRIO, Tržič, 33. „Kovinoservis“, Unec pri Rakeku, 34. Gimnazija Kočevje, 35. Delavska univerza Ribnica, 36. Komunalno gospodarstvo Mengeš, 37. ITP — ind. term. ab. Ribnica na Dol, 38. SDK Trbovlje, 39. Sind. podr. „Hidrometal“ Mengeš, 40. Center za soc. delo občine Postojna, 41. DENTAL, Ljubljana, 42. Dom šolske mlad. „Peter Skalar11, Tolmin, 43. Osnovna šola Zg. Velka, 44. Gost. podjetje „Vič“, Ljubljana, 45. Knjižnica „A. Linharta11, Radovljica, 46. Obrtno podj. „Čipka“ Idrija, 47. VVZ „Zaija“, Celje, 48. Izobraževalna skupnost SRS, Ljubljana, 49. Centralna ekonomska knjižnica, Ljubljana, 50. Dom študentk višje šole za zdravstvene delavce, Ljubljana, 51. Elegant Celje, 52. Višja agronomska šola Maribor, 53. Višja pomorska šola Piran, 54. Lesna obrt Smreka, Gornji grad, 55. Prešernovo gledališče Kranj, 56. Socialni zavod dr. France Bergelja, Jesenice, 57. Avtokovinar, Škofja Loka, 58. Stanovanjsko , podjetje Zagorje ob Savi, 59. Letos praznuje kolektiv Strojne tovarne in livarne Gostol iz Nove Gorice svoj 25. rojstni dan. Z vajenci vred šteje danes Gostol že blizu 750 ljudi ifl f. J, Dušana Remiha Kočevie ■ letnem prometu uvršča med najmočnejše delovne organizacije v občini Nova Gorica. Posebno v proizvodnji strojev za prehrambeno industrijo podjetje v. 60 O 1 k“ L' bi' f J ’ praVC konkulenee> tako 8lede kvalitete kot tudi tehnologije. Na gornjem posnetku: v novi proizvodni halj novogoriške Strojne tovarne in livarne Gost va Skupščine občine Lenart, 39. Zavod za vodno gospodarstvo, Ljubljana, 40. Splošno kleparstvo in ključavničarstvo, Kostanjevica na Krki, 41. Trg. podjetje „Ljudska potrošnja11 Brežice, 42. Gozdni obrat Radovljica, 43. Osnovna šola „S. Mlakar11 Šenčur, 44. Osnovna šola „29. oktober11, Šmaijeta, . 45. Pivovarna Laško, 46. Občinsko sodišče Šmatje pri Jelšah, 47. „Metka“, Celje, 48. Projektivno podj. „Emona-pro-jekt“f Ljubljana, 49. Vele-t ek stil, Ljubljana, 50. Prosvetni delavci, Škofije, 51. Avto-podjetje Transport, Ilirska Bistrica, 52. EMMI Poljčane, Poljčane, 53. Elektrokovinar, Ptuj, 54. Gostinsko podjetje, Radeče, 55. Šola za oblikovanje, Ljubljana, 56. Nadzorništvo proge Preserje, 57. FNRT — Ke-mija-Tekstil, Ljubljana, 58. Polipex Šoštanj DELAVSKI SVET ZŽTP LJUBLJANA TERJA TAKOJŠNJE DRUŽBENE UKREPE ZA SANACIJO EKONOMSKEGA POLOŽAJA NA ŽELEZNICI Kdo bo pojedel kislo jabolko? Delavski svet IŽTP Ljubljana trdi: »Naše izgube naj plačajo tisti, ki so imeli korist od nizkih cen!« • Za sanacijo slovenS* železnic je takoj potrebnih vsaj 140 milijonov dinarjev S S sistemskimi ukrepi zagotoviti vsem prometnim panogam eno pogoje poslovanja in opredeliti družbeno racionalnost posameznih vrst prometa. DELOVNE ORGANIZACIJE: 1. Živilski kombinat Žito, Vir — Domžale, 2. Gostinsko podjetje Bovec, 3. Pekarna in slaščičarna Rogaška Slatina, 4. Komunalno podjetje Laško, 5. Občinska konferenca SZDL Maribor, 6. Grand hotel Toplice Bled, 7. Stanovanjsko podjetje Radovljica, 8. Croatia Koper, 9. Atelje za zlatarstvo Ljubljana, 10. Kemija-impex, Ljubljana, 11. Ljubljanska banka - podružnica Kranj, 12. SGP Primorje, Ajdovščina — gradb. Ilirska Bistrica, 13. Vzgojnovar-stvena ustanova Šoštanj, 14. Tehniška šola za strojno stroko Ljubljana, 15. Podjetje za trgovino in inženiring Orbital, Ljubljana, 16. SOP Krško, 17. „Smelt“, posl. ind. skupnost, Ljubljana, 18. „Težmer“ Ljub-ljana* 19. Gost. podj, „Moste“, Ljubljana, 20. Gost. podj. „Grajski dvor11, Radovljica, 21. Pekarija, Domžale, 22. „Žito“, Kako sanirati izgubo v višini približno 95 milijonov din, kolikor jo bodo slovenske in istrske železnice predvidoma ustvarile do konca leta? Kako železnici zagotoviti vsaj minimalno potrebna obratna sredstva z ene ter sredstva za nadaljevanje modernizacije z druge strani? To so bila osnovna vprašanja, ki so jih med razpravo o ekonomskem položaju organizacij v sestavu ZŽTP Ljubljana v sredo obravnavali na redni seji delavskega sveta Združenega železniškega transportnega podjetja iz Ljubljane. -V razpravi je delavski svet ugotovil, da velja glavne vzroke težkega ekonomskega položaja, v katerem so se letos znašle slovenske in istrske železnice, iskati tako v neopredeljeni prometni politiki, zaradi česar se tovori neracionalno odlivajo na ceste, ki niso usposobljene za takšno naraščanje prometa, kakor tudi — morda celo predvsem - v neurejenih sistemskih vprašanjih. Mednje pa železničarji štejejo počasnost in odlašanje pri sprejemanju novih cen železniških prevozov v tem letu, izredno močan vpliv revalorizacije osnovnih sredstev in še vedno nerešen sistem financiranja modernizacije železniškega prometa. Iz podatkov o gospodarjenju v prvih desetih mesecih letos je razvid- no, da so slovenski in istrski železni- čarji dejansko izboljšali kvaliteto uslug. Tako se je med drugim za 10 % zmanjšalo število tako imenovanih „izrednih dogodkov", nižje so tudi odškodnine, ki jih železnica mora plačevati, če se ne drži dogovorjenih rokov ali če se blago med prevozom poškoduje. Zlasti s tem ter tudi z osebnimi dohodki, ki ostajajo pod ravnijo, določeno s samoupravnim sporazumom, železničarji nedvomno izpričujejo svojo zavzetost za stabilizacijo in uspešno gospodarjenje. Nihče seveda ne trdi, da bi slovenski in istrski železničarji že izkoristili vse rezerve, storili prav vse možne ukrepe za povečanje ob- Ljubljana — DE Vrhnika, 23. / SCga delg, kvaliteto storitev in eko-Pleskarstvo — plastika „Krim“, nomičnost poslovanja. Vendar bodo vsa njihova bodoča prizadevanja na teh področjih le kapljica v morje, če pri reševanju težav ne bodo deležni učinkovitejše družbene pomoči z ene ter aktivnega sodelovanja in podpore ostalega gospodarstva z druge strani. Po mnenju delavskega sveta je položaj ZŽTP Ljubljana tako kritičen, da ni več mogoče pristajati na kakršnokoli odlaganje ali sprejemanje zgolj začasnih odločitev, ker bi to pomenilo samo še kopičenje sedanjih in bodočih problemov ter otež-kočanje rešitev, kajti večina problemov, s katerimi se srečujejo zdaj, terja družbeno intervencijo že več let. Z drugimi besedami: položaj je tak, da ga je treba reševati takoj ter s takšnimi družbenimi ukrepi, ki bi prispevali k trajnim sistemskim rešitvam. Zato delavski svet ZŽTP Ljubljana tudi predlaga in zahteva naslednje: Pristojni družbeni organi, konkretno pa SR Slovenija, morajo na osnovi določb XXI., XXV. in XXX. ustavnega dopolnila, zakona o družbeni kontroli cen in zakona o pogojih in postopkih pri sanaciji organizacij združenega dela železnici nadomestiti izpad transportnih dohodkov v letu 1972, kije nastal zaradi tega, ker je bilo delno zvišanje tarif dovoljeno šele s 1. julijem 1972 namesto s 1. januaijem 1972, kot bi bilo pričakovati na podlagi drugih, lani sprejetih predpisov. Višino izpadlih transportnih dohodkov ZŽTP Ljubljana ocenjuje na 91,6 milijona dinarjev. Potem ko je delavski svet ZŽTP Ljubljana konkretno opozoril na tri možnosti, ki prihajajo v poštev, da bi SR Slovenija plačala teh 91,6 milijona dinarjev (ker ne gre za vsebinska vprašanja, se ne bi spuščali v podrobnosti), izrecno poudarja naslednje: „Ker ZŽTP Ljubljana v sedanjih pogojih poslovanja ni sposobno samo oblikovati zadostne akumulacije, je treba predvsem s sistemskimi ukrepi zagotoviti stalen dotok kapitala za razširjeno reprodukcijo iz vi- rov zunaj ZŽTP Ljubljana. Ce bodo upoštevani naši predlogi, bi bila za leto 1973 podana možnost, da se z ustreznim dokumentom republike še pred zaključnimi računi transportnih podjetij zagotovi kvalitetna zadolžitev republike v korist transportnih podjetij, torej zakritje izpadlih transportnih dohodkov." Problem pomanjkanja dolgoročnih obratnih sredstev je tudi treba resevati s širšo pomočjo gospodarstva in družbe, kajti železnica zaradi limitiranih cen od osvoboditve dalje ni mogla oblikovati lastnih obratnih sredstev. Potrebna obratna sredstva znašajo 160 milijonov din, od tega ni pokritih 42,1 milijona din. Zagotovili pa bi lahko ta sredstva s tem, če bi SR Slovenija podprla predlog za konverzijo kratkoročnih investicijskih kreditov Narodne banke, ki skupaj znašajo 280 milijonov din, v dolgoročne kfedite za kritje obratnih' sredstev železnice, torej tudi ZŽTP Ljubljana. Ce to ne bi bilo možno, naj bi z družbeno intervencijo poskušali doseči kritje razlike v breme bančnih sredstev ali pa sredstev sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij^. Delavski svet ZŽTP Ljubljana posebej opozarja, da je zadrževanje prevoznih cen na nizki ravni skupaj zakasnitvami pri reševanju tega problema železnice pripeljalo v položaj, ki ga je treba reševati s posebnimi ukrepi. Zato naj bi SR Slovenija podprla pravočasno povečanje cen v tovornem železniškem pro- sprejeta še nobena rešitev, čeprav mora železnica nove cene objaviti vsaj mčSec dni vnaprej. To pomeni, da zavlačevanje pri spremembah cen avtomatično povečuje izgubo, ki jo bo treba pokriti, to pa je v sedanjem položaju mogoče doseči k v breme skupnih družbenih sredstev in sredstev gospodarstva. Delavski svet ZŽTP Ljubljana tudi meni,da je nujno potrebno nadaljevati z modernizacijo žekzniške-ga prometnega križa in voznega parka, za izvedbo tega programa pa pritegniti tudi družbena sredstva, sredstva bank in mednarodnih institucij. Modernizacija železnice in železni-škega tranzita sploh bi tudi morala postati neposrednejši interes gospodarstva SR Slovenije, ki bo resno ovirano v svojem razvoju, če položaj prometa in še posebej žekznice ne bi bil v osnovi spremenjen na bolje. Končno pa delavski svet ZŽTP Ljubljana terja, naj SR Slovenija sama in tudi na zvezni ravni pospeši reševanje še vedno odprtih sistemskih vprašanj, kar naj bi zagotovilo enake pogoje poslovanja prometni! panog, opredeljevalo družbeno racionalnost posameznih vrst prometa in zagotavljalo hitrejše uveljavljanje sistema integralnega transporta. Zato naj bi SR Slovenija med drugim vsaj do konca leta 1973 opredelila prometno politiko na območju naše republike in v njenem okviru rešila tudi sistem financiranja prometne infrastrukture. kršnokoli obliko kratkoročnega/^ reševanja težav, ki jih železni 6 sami niso zakrivili, to pomeni, a z enako odločnostjo v res kisi% bolko morali ugrizniti tudi vsi p na katere se s svojimi predlogi*?y htevami zdaj obračajo slovensKj, lezničarji. Ali bodo ali pa ne b° bomo videli prav kmalu. 4 metu. ki naj bi se na celotnem omrežju JŽ z novim letom povečale za 11 % ter odmrznitev cen v potniškem prometu." Te cene, ki naj bi jih od 1. januarja 1973 dalje po predhodnem medrepubliškem sporazumu potrjevale republike, bi se v SR Sloveniji morale povečati za 17 %. Po mnenju delavskega sveta ZŽTP Ljubljana smo tudi zdaj in žal priče zavlačevanja pri sprejetju sprememb ravni prevoznih cen, kot bi morale veljati od 1. januarja 1973 dalje. G [e d A cen do danes ni bila SL*! NAMESTO ZAKLJUČKA Slovenski in istrski železničarji so, ekonomsko gledano, trenutno povsem na tleh. Da bi se rešili iz težav, samb za nazaj, skratka, za leto 1972, potrebujejo več kot 140 milijonov dinarjev sredstev, v prihodnje pa več kreditne pomoči ter ustreznejše cene. Odločitev o vseh teh njihovih zahtevah, čeprav so upravičene, gotovo ne bo lahka. Vseeno pa lahko rečemo tole: če delavski svet ZŽTP Ljubljana kot predstavnik 18.000 slovenskih in istrskih železničarjev v načelu odklanja ka- GRADBEN0 PODJETJE OGRAD ORMOŽ VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM čestitam^ srečn° IN USPEšN0 novo leT° 1973* DELAVSKA ENOTNOST Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost roka BOJAN SAMARIN. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova it v Ljubl toHi. Lis t Nit Vil iti nota ulica 4, QoM.i*dr pr » — Posamezna sfTAalka st; ustanovljen 20. nov, Opredal 313-VI, terelon 50100-601-11867, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 50100-620-107-12100. - Posamezna TštTOllta st ane 50 par. Naroč:nina je če trči#m 6,50 din - Drometa nroizvodov. vračamo. — Poštnina plačana v gotovini. - Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana. — Po pristojnem mnenju st. 421-2 72 oproščeno plačila temeljnega davka oti prometa proizv ;embra 1942. Ureja ga uredniški odbor. V. d. glavnega in odgovoru S j, ■, uredništva 316-672, 323-554, 316-695 In 310-033. Račun pri SDK v 14“°*f;seV polletna 13 din — in letna 26 din. —r Rokop ,%l