JMDMAJC V VILI. HA DfDu levjelskl iWil temelj Prees.) _ |£iblj*no WH NOTRANJE M® Ml? Crir^ M delo, kj j« Aomiatr poroča H« 28 delaraev ubttih vsak rudnikih «"šajo 877 ubitih In*!?? nih. Domač*, jndustrijska je na jnevarnejiu I mfmm _odpade i Roskv.,29. dec. . itoril* prvi korak, ki bo^ jej-^u. komisar poreče, da n« velikega zgooSoveti v "Rusije n. pr. iz Moekve , k*W da gre v tujo 'ee sovjetske republike so — in' ie najvažnejše V Območju moskov- » • jClE9di .se,je pa v teku petih velika ^oklj. ?rbno za fofpoda^ski razvoj. Nekatere avtonomne republike so eelo smele vo&tl separatna pogajanja s zu-napj^aii državami. Po novem ne-črtu bo Rusije zopet er\ote. Moč centralne vlade bo vočja in večja; veepiski sovjetski kongres, ki je deaee eeztavljen is delegacij vseh federativnih eovjetekih republik, bo v bodoče,direktni predetavnik vas Rusije. Centralna vlade dobi popolno kontrolo aed zunanjimi zadevami, mednarodno trgovine, agmedo in mornarico, pošto in bpsgjevoja ter nad železirieemi. Oddelki -financ, poljedeletva in dela bodo poeloveji krajevno, toda p04 nadzorstvom centralne direk l krajina je predlagala, da ima "Rfušja" odpad«. Predlog, da ee nova talija držav imenuje "I^ud-etfa Strope in Azije", je prepe-dsi Pruaze. predsednik ljudskega a veta % v.'Ukrajini, ki je pobljel zedhji predlog, je dejal, da je Ime "Ljudstva Evrope ia Azije" pre omejeno, kajti "zednji kongres tretja iaternacionale je pokazal, da emeoM upati no le aa ljudstva iz Svrope ia Azije, temveč tudi na on* v Ameriki ta Afriki, da ss s < ««ora pridružijo veliki uniji so-eieMatičaih republik". Komisar sa prosvete Lunečer-skij ja včeraj podal svoje poročilo. Dojel je, de eo slabe ekonom ske razmere, poeebae lakota ob Volgi ia aa jugi« prisadjale velik odaree njegovemu programu ss •plelao ljudske Izobrazbo, Atcvilo •°1 in učnih moči ee je 1 leto 1s82. A te vilo učencev j« pedlo is 8,800,000 na 4,750,000. Učitelji »puščajo elulbo, ker ae morejo rksbtirati eb eedaaji plači, ki je nejaltya med vsemi delavci v 1 rijif buaečeraldj je dal Pomora o plačah: ako 1 - < lo 100. kof minhnslna eksš-vsota pleče, ledaj preje-maja.šumerski dela vel SI odstet-pnalralčSrj^ SI. deUraf v sladkornih rafinerijah SO, delavci < kemlčei Industriji 47, kov! ™1306 V ** * Ps precej resaioe. M" Vbtri •^traege menije, d. ae volkovom progreeovatva snano, de bo rept^nkl. Prijt!f. ka poražena pri p»\0i 1 t veh in zaradi tega 2P da zepueti potapljajočo Precej reeniee je v obeh n«. renjih. Republikenaka stranka . tako pooepljeae, da nihče ae pri čakuje, da zmaga v letu 1924, ampak veekdo pričakuje, da bo skušala smagati. V ta namen aapraii liberalne geete fermokemu elementu, poleg se pe v svojih ru-ložnib oknih znebi nekaterih rs-ekeionerjev. . "Lahko se reče, da pusts pasti več ko eaega kabinetnega člana in njih meeta sesedejo člani, p jih imenujejo farmarji, ako ee jim bo zdelo kaj takege za dobro prihodnjih šeet mesecih." P. P. koreepondenca z dne 13. novembre. . ' . Te besede so bile izrečene takoj po konferenci, katero sO ob-državali razni člani adminiatreei-je štiri in dvajset ur kasneje po končanih (volitvah v novembre. BOJ U ODPRAVO 2*1-OARJEV V NEW VORKU. V Tf ■ ■ • f \\ ?■» OROAJTOEAKO DBLAV-«TVO JI SLO tU O ▼ TSM, DA SI ODPRAVIJO KOZAKI. ' ' 1. ' a^aa , J* Ud tega boja bo pa tadi pove- ^e^^d^vskTfedtfLr1^ New Tork, M, T. (Fed. Press). '- Ameriška delavska federacija je pričela z Nevvjorlko delavsko državno federacijo vred e kampanjo za odpravo državne poli-eije„ ki opravlja elulbo etaro-krejskih žandarjev in koza ko v. Obe. delavski organizaciji ste pričeli z agitacijo proti kozaški organizaciji, ki je bila vporabljene po lastnih izkušnjah kot orodje ik razbijanje etavk^ glav ia uničenje unij v korist podjetnikom. 1 V 'tem. bojn tS odpravo koza-kov pa gre za nekaj več, kbt če kozakl ostanejo ali če bodo odpravljeni Weo ga pod vzele delavske strokovne ergsmsaeije. Izid tega bojs bo ---" mm _vae. organizirano dela^vo v drževl New York sli, kako učinkovita, al neučinkovita ie taktika Ameriške delavske federacije, ki ob čaeu voUtev priporoča ds-lavnem, da naj nagradijo svoje prijatelje io kaznujejo svoje ne-iprotnike. J tj f ♦ f -trt < »'Kajti delavski glasovi i v mestu in drle vi N«ir Torka,-Uko daleč kbt /jih koatrdlirejo 'voditelji strokovno organlairanega dele v-etvaf eb biU oddani za governerja Smitha in veliko ' večino demo-k re takih kandidatov, "Neetren-kerske" politična moč ee jo v porabile sa isvolitev 8miths In ksn-didstov demokratične stranke, za vati In nova administracija se-ksr so delevei prejeli obljube in napol obljube, med katerimi je bilo tudi nekej dobrih elušb. Le-gielatun ima zdaj kamla sboro-veti in nove adminletreeija sa-vzeme svoja meete. V nskaj tednih se pokale, eko Smithov režim spolni obljabe sli pe rs« de [lavstvo esjao na ts nsšin, ds ne-ksj voditeljev dobi službe. Amerllks delaveka federacija je odprU boj za odpravo drlavne policije s apelom, katerega je razposlala vsem centralnim or ga niza cijam, ki eo ji pridružene, da po magajo dobitl dokese in jih Izro-če komiteju, ki jih izroči gover-nerja Smitha. v Izjeva Državne delevake fede-racije pravi, da ae adi, ds js go-Miller usten o t 11 dve izredni četici pod pretvezo, ds se potrebuje veš lovekih čuvajev. Dokazano je, da eo ee Izvršile vse prip^ete,- de eo polovi vee divje-člaei ki se prikaže v rasnih roko-delekft, ceetaolelezniških stsv kak in v dragih industrijsk ih bo ^b. Ako M navadni mirovni urad nik ekušal isveeti zekon po me tedah, kakršnih ee peelaluje dr lavna žaadanaerije. tedaj bi aa etala Ukaj opozicije proti taki peetevi. Te ijadi nče kot ljudi. M odhajeje v kitko le ae tako, ds delsje mir. laprieežeae Izjeve dekaaajsK )• *J*k tsktlka ta-ka, da konj ia jerd.e dlrjaU kot ferije ae dršavljeaa ali euvker ja, ki ie ae nadja kaj badepe, da ss petelče aa tla. Te IS peeeboo rede sg^i s tem, eko stavkajo delstei. ki ns govore sli rasam« je engleščine. , Vsek povprečni drlavljeo rase me, da mora t&o razkazovanje (Dalje ne 3. strani) njemu OttAVA MORA PLAOJB V ATI I WKOJNIiro STA RD* I|f » omatoGUM DILAVT , koliko moš Imsjo In topov ter ksj je nsamn obiske. mt turžkfh vodsh se nshsjs dvsj-set ameriških ruftlloev. > V Haean boj, tretji turški delefet vJ-»ssU,*'W se je vrni) domov f pred eeksj d.tsvi, de poro.-« skup-Wai v Angori o poteku koafemn« eo, je dejal v lnt«rvjsn| da Turčija nikakor n« odstopi od sv4jik zahtev pa Mosul in odpravo kapi-tulacij. Weshington, D. C. — (Feder. preee.)o— "Francija ia Anglije hodita po letih potih tekme In gre-beštva kakor eU hodili pred vojno leta 1914.je rekel eenetor Bo lah. Stara igra ee nadaljuje, je ae dal jeva I Borah. Vnuti)* in Anglija tekmajeta v ropu olja in premoge ia poeledlee tekme more biti nove vojne Borah je pred nekaj dnr lagal, da Herdm^ ^ ^r^jjUetem, ,/rs' ile se osem si* odfovr- W • / ♦ m KRSARJI BB BDBVtUO V TRUSTU. HI. — Mesarski t rast pojafta, pa naj ljudje govore, kar hočejo, Uko menijo meearskl bsroni. Tvrdkl Armour k Oo, in Morris k Oo, poetanets eno Ule, kajti J, Ogden Armoer je kupil tvrdko Morris k Oo, ZdsJ je sadova V rok s h bankirjev, ki lsliral ns Turke, ds nsj sprejmejo še sa nekaj šeaa Izjemno prevo za inozemee, dokler ee turška dršava diidobrp ne -formira po zgledu z«pedn| »•M«. • pove Turki ee pe Ofiml za hi a zahtevah, depituladj zakri-biti "^e turško olje. TfUrzon J« apretoo vrgel ^avljano karto na mizo K* ao ma Torki povedell, de nikdar ■e odstopijo terittirije v Morala e oljnimi vrelci vred, je engUki vnenji mlnieter Ukoj spremenil evoje stališče glede kepitulee.^ in Hrugih vprašanj, katere M ae bila 4 27. , ki je »laj I določa, da se v toilh uvede metričai sistem vse mere v Združenih drža-veh. ' *Ura mera se pošaai umakne, ker bo kurmiiU, Združeviiai drle-vem r trgovini, pa ludi rok-nj^. eem bo olajšano delo, * ' t 1 ' VRKMB ('hieege ia okoliše« V ne»(al«o. Juioovikedni Temperatara r zadnjih reh najvišja S4. najnižje IzI.!e ob r!lS, mide nedeljo vetrovi. 24, u 27. ob MABBdmm ProevcU ne K' e- domove, P R O S V E T Afš ■OBOTA. PBCPIBRA, l»a LIKE IZ NASELBIN. ■ olasiloi tAOTUIIU ii.tf tri tn'w TA -TROiV T EN 8ub«ciiutit>ai ualM S iIOCAjč1 (D~. SI v >lrfipii» v* ,mm * • »m ± dopisu-koru ■ omlii« » mor« biti pod; Ta * uredniška Io sshtevajo p» • priporoča vsem m ravnajo po kar prihranijo m nspotobnega dela, ssM Clinton, Ind. — Sneg je bil pobelil nato mater naravo, da je izgledala kakor rivolaas a veličsst-aa etariea, ko s«u atopli i* peč-lanske vila na tf^ckettu. Ledena I* od *a jo, predrla iM^^ ovoje aseeto, aaežnar pa je fiava ia mrmrajo od- T AKE POTEZE TUDI NE »OOO POMAGALE ŽELEZNIŠKIM MAGNATOM? ja brila Mpal e #ft>jdstotno dividendo. Standard Oil družba v Kentuckyju razdeli 86^dstotao dividendo, svoj kapital pa poviša od »12,000,000 aa «17^)00,000. Victor Tal k ing Machine kompaaija je pa raadetila «00-odstotno dividendo. Tako gre v kapitalističnem svetu. V teh dividendah ja sad dela tistih, ki so delali sate komptaije. Ali nobena kompanija ne reče: "Spomnimo aa tudi tistih, Id so s svojim delom nagromadili to bogastvo, klgaadaj delimo med ,s*o, te dajmo jim tudi svoj delcA." ~ takega ss ne sližL Gospodje pač menijo, da je so drugi producirall a urnakim te ročnim de-pakupili papirje, kateri aa taaonujajo delnice in tvo^olenfkapltal, Id je včari vplačan, v«asl Je pa samo voda. Privatni blzniNci teterari ss vajo znižanje delavnikar delavnih razmer., Delavci da bi molčali, ko čitajo v t___ se dele med delničarje, ki v kupoa delnicela .. akolblodil zadovoljni,'^iHS. ti?^ apitoUn delom nakopal v teku lris^tega IL ^^ uu da ia m idlo Isredao akromno prežhe tekih mastnih dividendah sattTKr ki ako delavci sahta-mazde te akoljšeajc bifl veliki butci, e Zbrana drugo jutro saj9. sffi i vlakom na /avno kaulu doapeli v kraaao masto Clinton na ravnam polju, Igef prebiva veliko Hevilo rojsksvN ki vstiaoaia poaedujejo svojp.domo vs. Z vesoljem sam isstopil in u deloma vlival mad tukajinje rojake. 0 napredku v tej slovenski pa* sslblni Is Bi morem poročati, kajti premalo lasa eem lalu. Dne M. t n. svečar so priraein tukajlnji 81ovenei veaeliao, Id > bila namenjena v prid Bila je livakna ia ve Nenadoma ja utopil tei k o obloženo malho.. m^S^f ff je korakala po dvorani okoli lepo a-rojenega božičnega dreveaa lmaa mladih obradh je bilo videti M aa smehljsja ter sadovoijnostL ko je pričel Miklavl deliti (Uraf ▼a... '--^k Krasna jo bila zabava, neprisiljena ia ljudje so ss veseUli. Toda sa ssaaa pi bila. Nekaj mi js manjkalo, kar mi al dalo obetaa-ka la asm premilijeval, kaj M na-Id bilo. Slednjič sem se spomnil firaaosta ia članov počlarskaga kluba. Da, le bi bili oni tu, bi.bi-la tafcava popolna. Tako pa asm jo po kratkem čaau odrinil domov pod talko odejo, v nadi, da sladko saepal in morda tudi o prijasni drulbi počlar- kristjsni bomo obhajali ao-pot na tisti način kot ponavljamo la od prsjinjik let. Tudi Istoa bo-mo namreč po parkrat nabirali in kolektali kot ja la navada — T dober namen. Gospod nune je tedaj isbrsl pet mol, dva z* na lanako stran, na motko stran pa tri. Nastal js velik lum in ljudje ao s vseeljem metali dolarja ▼ moftajiček, da aa je kaj hitro napolnil. Treba ja bilo druge vre&iee, ki je bila prav tako hitro polna kot prva. Ko je prilla vrsts aa smbs, sem Is imele pripravljen "dime". Molja ao me osorao glodali, jas pa Mm nekaj brbljala v ustne kot da goreče molim tar jim medtem vrgla, ne smenivli ae, "dima" ▼ moi-njiček. Godrnjajoč eo od«U dalja. Po končanem nabiranju ao nesli bisage in-jik pololiU na adso. Videla eem darova, ki jih jo sbra-lo akupaj ubogo saslapljano ljnd-atvo, na osirajs ss na svoja otro-Hče, ki Uvijo r velikem pomaaj kanju in bedi. 6o nekaj mi ja pri llSiSe mm\ ,m» r*rlfi aem.sa po sšrkvl, če bfvfdala kje kakega Blovsnea ali Slbrenko« Nobenega nieem mogla opaslti, morda ja bil kdo, ki pa mi ni bil saaa. Ono eerkev toraj vočinoms podpirajo Slovaki ia Poljaki, ssrsdi Slovencev bi gospod morali la davno safcmstiti eerkev ia naaeVbino tar iti dalje. Slovonsi so trdni j svo- lu in tudi ssaanjal, a na o peč-larjtk, temveč o mladih evetlmk, ki sa nastavljala Miklavlu, da bi jik obdaril. Mikla«! ni bil len la ▼oeeljem jik js obdariL Posdrsv vsem pečlarjem.^ M. Jnvan. ■■ Pa. — Bolične prasaiks smo praznovali le precej dobro ia agadao ia kot Itraj-kar ji la ttrajkariee " " ~ oej obloleao mlso s li. pa tudi nekoliko bilo. Poleg toga me ja ia odločila sam ss, da laja kstohikn eerkev lak al bn s tam kaj pa vaefno, rekel, da lahko le .on da iu 7.ah\aljujfn» ^AL 57 v Plani- ki Jt f» kot 8NPJ. Hva a prepričanju in aa ne dajo val ^■■HlliM X1 boS«». godi ^^ISJiJ ^ ii°dedje! n0t' ^^ " d'h " Ko jo bila vsa eersmonlja končana, mao drli U cerkve ia bežali pred drugim tefllB kdo bo prvi dobil kara Malo talko m! ja bUo pri miali, kako bom prifla aa karo ▼ tak. gnječi, a val ljudi, ki so a vao si-lo drli na karo kakor tropa bedastih ovao, ms js ssnessl gori In naenkrat eem aa rnslk v vosa, la prst je bU la sunaj. Komaj • sprsvils tudi pni notri, pa bU js vas očraal ia stisnjen. lOrifla sam, če bi goapod sa vsa vedel, pa bi gotovo sačel pridigovati svojim ovčieam, da ja ta aame bolja, kajti po dvek latik bivanja v Ameriki je bil te dragi pot, da1sem bila v oerkvi Taka — M rekel — ja kassn bolja sa šaaako ki ne pohaja v eerk«UpfpH| Zdaj sam zopet t ikripcih, da bi ae snalo v drugič, Is bom sqpst Aa k mali, sopet sgoditf kaj ta- ono leaeko, ki premalo daruje aa oerkev, da nima vstopa, kar daruje le po ca "dima", to ja tako mala vesta, kot sem jo jas dsro-vala. Bom pa raja paaila, da aa bom isssla s njimi opravln. Na uredniltvn bodo morda rs kli, kaj pa čečka taka brez po membnoeti. Uradnik aaj asi opro-sti la tako Utatalji, kajti bolj gra od rok pomivanje llie In vi-lic kot pero, poleg tega tudi le molaa S' dopiaovanjem, ee v bodoča kaj naučim la več ka v lete IMS, kot ga js igsala do sadaj. — Isasgilai llM HMMBftpl laloetno veat, da je n«| priljubljeni ain Matt Glinlek umrl dna S. doaambra T ataroeti davat let in pel po ie dnevni bole ss draltva Id jlk počenjajo lupali in nasado-voljni priailjeni radi bede. A aa odpraviti jik f kasnimi tsmva« odpravljanjem beda; s proaveto, da ss ljudem pomoto in poboljb njih slabejk nagona. Kasan na popravi rojenega sločinca, temveč poelabla ia alabo strUi druga sla-činca, da bi sa vrnili na pravo pot. Modernemu človeku je to jaa-no. Toda jas ss' ne slagam s aa-čiAom, kakor vi ilččte pomiloMo-nje aa Keroievila, ker pravita, da ga ja obaodila jugoslovanaka vlada prako sodili. Ni tsko, brst js, kajti ajaga ja obaodilo svobodno sodiMs, ki ja od vlada popol Drago, v čemur ss i vaad aa strinjam, ao sledeče vale beeede i "kateri dočin — po naU aodbi — eeetoji edino v tam, ker si js usodi pokkati volji košlsk kruha." B, ko bi on ne bil storil dra-gegs kot to, ▼ resniei bi bili taki sodniki grosni, da so gs vslad tega ofcaodUl na amrt Toda, ako sem dobro bral v Časopisih, Kara-aavto j9 uon oioveaa, svojo slulbeno dolžnost, ki js sspustil sa seboj sobi pripu Ičeno vdovo in nesmolno slročad, ki ima pravico do kruha, proaveto In bodočnosti. Mislim, ako js grozno, da službeni rabalj ubija človeka' ,po nalogu sodilča, tako se mors sdeti Is bolj grosno, da ssssbai človek prevzame ob istem Issn tako vlogo, vlogo sodnika la kronika tar ubija evojega blil-njaga. Kar na moresso dopustiti drulbi, ker ss nam zdi krivično, proti naravno in ni ss to niti o-pravifljivsga vzroka niti pa Špa-kulativnem ae po praktičnem u-mu, toliko msnj moremo dopustiti poodinou, ker verjetno je, da se poedinee r sodbi prej prsvari in ss pod vrle ssastl strssti, kakor pa drnlbs, Id SS<1 hladnokrvno. Na alagam aa s vami po načinu, katerem m obračata na mene, ne radi moja osebe, ki jsjkromna, temveč radi visoke časti, katero prodatarijam, to jo valega vladarja, valega naroda, vala svobodna In njedinjana očetnjave, ki M morala biti vaakamu človeku svata In vsvilena. Vi pa mani, polnomočnem* ■ predstavnika ve-la drlava govorite tako-lat "Mi imamo la več praviee, da sahto-varno od vaa ia od vlad^katero saetopate, da posvetita val paž nje gladnim in jim pomoreta, meato, da jik sapirsts in obešate, ako aa gladni dvignejo in zahtevajo kak priboljtek sa človelko življenje." Mari as tsko govori a vladi svoja domovino f Zdi ss, da U vlada ne dala drugega kot sspl-ra in obala. Naaprotno ja raanioa, da to vlada al dala nikogar oba-siti, temveč aame enega, ki ga ja soditče obsodilo as smrt, vlada al priporočila ss poosilostltsv razloga, kar ja zvijačno in klad-nokrvno, dolgo praračunjajoč b lokajoč priliko, ubil najbolj u eega jugoelovanakega drfamika pokojnega Milorada Dralkoviča H Um je povzročil dossovtni ne-praeenljivo io zdi ae. nanadossa-stno Izgubo. Bilo jo ssaogo ladaj-nikov. ki aa odprto In drsno ra-vali s najhujšimi aeprijatalji na-la drlava. Vlada jik ni kasnovs-la. Balaal aa biH valal po miU kralja aalo taki, ki ss Izvriili taatat aa kraljsva livljeaja. AH ss ai oa s tam pakaaa plemenit«« ga la vaMkodoloagaf Ali bi oni njnBV oprostili mimti tare ja ImI t rakak, Id trpeli živega, ne i| U jim kaj učinUl Doppatita mi, da tudi hoj malankoet nekoliko vzamem vj brambo in vas vprsiam: KsgaJ pa jas sapiral, jas, ki se^B biti na veka zaprt. Mari aem koga obeail ali ga dal obeeiti, koma na avetu atoril zlo, jaz, bil tri leta pod avztriji večali, nikdar gotov, ali bom Uvel današnji aH jutrajfaji ia to eamo sa to, ker zem 1; pravico tar delal za narod in nj govo svobodo f In ko sem mof< epregovoriti, sem neustralene ■ žival tiraaa, tožeč jik v njihove« aajbolj neugodnem čaau svatom, da so krvolokt H> eem nudil tvojo glavo ^ko mi kažejo lo eno neresnico. Mari vam na tam, da sss posivate dolžnosti In da m • ^J*™ tat GovoritsL^0 •▼ojikB se pa, ali sta vojna avojo napram domovini, ali ste i lili s oroljem ▼ roki bratom bom na pomoč, da izženete tc is erbeke In hrvalka zemlje t osvobodita nss is neltetih nief Ali vršite ^aues svojo d< noat napram domovini 1 AH •e odzvali na vojno službo, ds sta izvežbani na njeno obr ako ji bi opaanoat pretila — ti ji vodno od nelterilnih in nih na prijatelje v t AU ste drugo dolžnosti napram movinif Ne, dragi bratje, način, po katsrasi ss ižče Ičenje za nassdovoljnels. na prišlovioa pravi: Kogar sil, na panj. Toda jas sem leljo drugače tolmaču vladi, bo Kerolevič pomilolčon. takega piaanja ven as im, kar ata nauki in vse izvajajo oni, ki bi morali biti vsll prijatelji, a ugajajo valim strem, ljsgjem, samo da vaa morajo is* kerilčati. Is vslaga pisma aa ki* pi auršaja eamo na vlado, temvsl tudi na dr lavo in ajansgs pred-aadatavnika v Ameriki. Vi ne ve-sta ali pa porabljata, da ju se predstavljam nikake stranke siti kaka politična akupins, temveč drlavo, narod, domovino in krs-Ta drlava ima danea lahko vlado, a jutri drugačno. Danas lahko vodijo v nji glavne poala Srbi, jutri HrvaU in Slo-venci, danea radikale! ia dsoo-kratja, jutri hrvalki blok, »frir« strank. Najbo na kali, gotovo jo, da vala dc na, drlava Srbov, Hrvi ali Jugoslasm atala, dokler ae bo ssssljs | okoli solnos. Ta drlava lahko di t zmotak, stranke na vladi kko delajo pogtOkt, kajti sar ai na svetu bres zmot. vidita n Aaj v svoji drlsvi ve ga, sagralanaga, delajte nitim £dtaa, da se isboljia, ter na ruvajta in •podjediajte jej temeljev, daj aa zrulit« in njsn krov as vslih otrok pod svojimi razvl nsmi. Mndte svojo grndo, v Uri sto odrasli. Oglejte se oi sabo in vpralajta ss, sli js kst izaeljenilki narod v Ameriki, d bi delsl kakor dalato vL So izso ljenei mad ajimi, ki mršijo ljv di, ki so na vladi njihovih domo* vin, toda svoje domovine ne mt> zijo. Jo li ns svetu narod enegi jesika, kateri noče livet! sknpiu v eni državi, temveč pbrazpo cepljen po več državah f Ta ne čuvena f lepoto ae opaža na'vas Vsi drugi nsrodi gredo po dni gem potu, pa tudi toki, ki govo ra različne jezike, ss združujejo da po bratski Hvs v eni držsvl ksjti ssmo veliki nsrodi v moč nik državah so zmožni, ds ss « hranijo pred neprijaUlji in d vstvsrjsjo visoko dvilisaoljo. SpustU. ssm se nakota nekolik v politiko, kar vem, da to, kar st mi piaali, izvira od toga, da st mnogi zavedeni po ssialih. Potre bao ja, da ai pogledamo is oči oči, da ss rasbistrijo misli ia spo mini. Kakorkoli ja viaoko mest< aa katerem stojim, Vendar mi pripravljen, da aa pogovorim najnižjim, najbednejUm ia aa bolj ničevnlm od vss, sko je nj< govo »res pripr»vljeno, ds pri*s in spoltujs rasniso, pa naj on m< ne poduči ali pa jas njsma « prem oiL Nekako strupena, nagi« meglena je sslael ia da Brhof, Hrvatov in v Ameriki. Od toga narod eam la d ako bi vam moje aosti razsvetljen je ia ssojš radaat la veaelje. pripravljen bi! vam žrtvovati zvois mieel svojs Uradai HOSVETA SUfmfct NirMha nmvo svobodne reške države. • tiko. Enaka uaoda jt udala Uto ia amariiko organicaci; um mm drle ve, ki je bil uveljevljea lete 1918., ss morijo verske orgulsfr cije ia eerksv sploh držati ▼ mejah vere in ae sms jo poseči as aobsao drugo po4je. Katoličani in členi i Selvstion Araj ss atso tega držali. Katoličani ▼ drugih krajih Rusije nieo priaadeti. U mmU Cbicafo b !«• $UQt H k* *•** $00. Člani doplačajo UFRAVNI1TVO "PROSVETA* «■/ dobra družina. Hecs mk^bm £ kabs* °>*J wuwq§ g»* KoooiHdomorokorid« hirali oo jeg'"1? B®«1! dile i« fcr«"efc' »korje k vfelrfj e« eeetro nepoln jefod m bile reč v dok ajihjortr.tiii.pj ,«mlc ia prmelale k* VSm&m fin je Jaiola priti knefii uietroei bo oo t.i.l» vree. dekle-ehalt. Pročk^ UmU le copat cele dl nireCereri Jfarja, keurema pa Jura p On tadi nI Čeh, tem aa* terftkih ee ae d*/wrati; men* m kupil t. ^j^krobjt-. t mnogi« je mnelo ia e*rbni! jedh*: t ^TSTmSSsi Xi»tite —" «rt»»ttl, »<•»' nlW«rnl Hpril po llrT.tom.' liape ji bil prva oeeba-vupradu. Ko, Bog j B#*tf» je Idila goapcj toeginji ta mielil, ribga dobrega in molila st-ajo dvrjlove ^^ ui0:^1 ^^ prltakovala, imela je nekaj na trpel ao b arei, fteaer na nikoma* »i iftode. eo imeli j letev, in t*ep» ®«iei prccej prve ■■pr^prr mat vom. apica je letela l »j eo jejpove^ lagoape knetffti. i djfftl^Jt© i^l lrtPOJOfflO h ko potegtil prve dime, mm-^mjrnm HHaoi ^^ ™ ei^aa^ al v odi j ali m imU I« redi log Naročbe, • katerimi je podati denar, ^•eaj niaem iMI" j. rakla pretenorn na reki. 4 V eefci je aepet neelal molk. Je ali. *epl» p*rkrat pO eobi ln pogl *e eeeti je htto Mvnhno rneajlrl kateH»»rali do večera obiti ee! ae ji nagle krnelo, U aa vngftn ji Mimanje aairn in raje. prijema n