-----    20-----
Katera je boljša — Lanceva ali Umratova
mlatilnica ?
Leta 1873 so ,,Novice" živo priporočale Lan cev o mlatilnico iz Manheima, leta 1874 pa so posebno hvalile Umratovo iz Prage, in to posebno zategadel, češ, da jo kaj labko vrtita mladeniča ali celo ženskici; povedale so tudi, da je kmetijska družba Kranjska nakupila obojih mlatilnic in nje po nižji ceni razprodala svojim podružnicam in drugim kmetom po deželi,
Sihdob bo mlatitve povsod konec; vsaka omenjenih mlatilnic se je dovolj že rabila, se druga drugi primerjala, druga proti drugi poskusila in gotovo bodo sedaj kmetovalci vedeli povedati iz lastne skušnje, kateri mlatilnici gre zares prednost; oni bodo vedeli odgovoriti :
1.   je li se ena tako rodo vrti ko druga?
2.   je li so si vse Lanceve med seboj enake? ali je katera izmed njih boljša in gibcneja?
3.   je li Umratovo mlatiiaico zares lahko gonita mladeniča ali še ženskici?
J         4.  je li se vse Umratove enako lahko ali enako
. težko gonijo ali se le nekatere izmed njih — bodi-si j slučajno — bolj rodo vrtijo?
Za občnega blagra voljo prosimo „Novice", i oziroma si. kmetijsko družbo na te vprašanja blagovolj-. nega razsoda in odgovora,   da se   ne okupimo,   drugih
ne splašimo, temuč pri kupu pogoje stavimo. 3         Oni 2 Umratovi  mlatilnici,   kateri  sem  za hva-
•ljene gibčnosti voljo kupil, vrtite se tako rodo in težko, r da mlatci možje ne strpijo pol ure pri gonitvi, in se .vkljub vedne menitve dosti bolj vpehajo ko s cepci, če
brez počitka mlate;   zarad   tega  pa  tudi  ne opravijo z
mlatilnico veliko več od cepcev. Tako roda ni nobena lmi znanih Lancevih mlatilnic. Vse napenjajo sicer ^svoje gonjače, a nikakor presilno; vse te so si enake. ^Posestnik kmet je od svoje rekel:  ne  dal bi je za 500
gold., ako bi ne dobil druge. Lanceva fabrika pa ima ^tudi lepo navado, da pridene vsaki prodani mlatilnici ^natisnjen poduk, kako ž njo ravnati? kako jo snažiti? .8 čim mazati itd., kar vse se pogreša pri Umratovi J v kvar nezvedencem, kajti samo po sebi ni vse jasno. -        Iz Stajarskega 1. januarija.                          Ž—o v.
Odgovor vredništva. Vprašanje, ki nam ga stavite: Jkatera med tema imenovanima m iatii nicama
je najboljša, je res važno, kajti resnica je, da skoro nobene druge mašine, poslednja leta iznajdene, se niso kmetovalci tako poprijeli, kakor mlatilnic, bodi-si tacih, ki se z rokami, bodi-si tacih, ki se s konji gonijo. Delavci sploh čedalje prihajajo dražji in mnogokrat mla-tičev ni še lahko dobiti; vrh tega imajo mlatilnice še ta dobro, da kmetovalec ne potrebuje več skednja ali poda za mlačvo. Res je po takem potreba, da vedo, katero naj si kupijo, da jim bolje od druge služi.
O tacih vprašanjih, po katerih naj se razsodi, kaj je bolje memo druzega, razsoditi more samo skušnja; po zanesljivih skušnjah pa se je Lan cev a ročna mla-tilnica za boljo skazala zato, ker se lagljeje goni in da hitro in posebno čisto mlati; v 51. listu lanskih „Novic" je kmetiškigospodar Janez Borštnik to jasno dokazal.
Ker so Lanceve mlatilnice znajdba tuja — iz Manhajma , Umratove pa domača Avstrijska iz Prage, zato je družba kmetijska hotela tudi domačo mašino skusiti in zategadel nakupila je tudi nekatere Umratove, da jih skusijo naši kmetovalci. Skušnje pa na Kranjskem, kakor pri vas na Stajarskem, dajejo prednost Lan cevi. O nobeni teh mlatilnic pa ne veljd to, da bi jih otroci ali ženske prav lahko mogle goniti; m ozki so potrebni, da se delo hitro in dobro opravi. Ce dodamo tem skušnjam še to, da v Dunajski razstavi leta 1873 je dobila Lanceva ročna mlatilnica medalijo prve vrste, stori vredništvo le svojo dolžnost, da povč, kar je, in da po takem mu nikdo očitati ne more, da o važnih vprašanjih hodi pot enostransko. Obe mlatilnici ste dobri, prednost pa po mnozih skušnjah gre Lancevi.